Sl&Zm Izf aia vsak dan, tudi ob nedJjah in praznikih, ob 5 zjutraj. L"re»:.*.£s J Ulica Sv. Frančiški Asiškc'a 20. I. tu*.a ure«irs;-:vu lista. Nefr-.-vrma pisni ®s ne .eji^nia;«'« tn rckripics sc ne vrr.čsjn. »f in c ' »ovom nrvJti* Štefan G~ ! ?ik k -nsorc!) - Tisk tiskarne .Edš.ios i", vnivrte zad.a^e a .: r..i "tvo.n v Trs »a. tifica Sv FrančUk" .'s-kega it- 20. Teflon urci.iiitv a in uprave iicv. 11-67. Naročnina znaša: Za ceio leto ......K 24. - Za . š »eta .. - ............— za tri n:c-ece...... . . .•••*• ■ 6 ~ is nedeljsko izdajo za ceio leta ...... . 5.20 za poi leta . . ...... I?« O;:; V 9 forak, 13. februarja 1317 vr ■;> i> rie\. Kol' ric i<> vin 2' vin. K* J«>. - 2.60 Possmetne številke .Edinosti' sc prodajajo po fi zastarele številke po tO vinarjev Oglasi *»e računajo na milimetre v široRosti ertc Cene Oglasi trgovcev in o mikov nun po Osmrtnice, zahvale. posiani*e, oglasi denar'.ih Zavodov ......mnt po Ogiini v tekstu li>ta do pet vrst ... . . vsaka nadnjna vrsia . ..... Mali dghsi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 'O vinarjev. Oglase sprrjenia inseratrii r,Jde!?K osti". N r^n^n rcklairacije se pošiljajo upravi lista. Pinčuj ' se izključilo le upravi .Edinosti* Plač? in tofi sc v Trsui Uprava in uiscratm o»tdelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškeija št jO. Poštnoluanilnični račur. Ši. SI1.05J tnm nulnoveTli flosoto. Neuiški cesar na Dunaju. Italijansko bojišče. — Topovski boji na Kra^u. Dva uspešna sunka naših čet na tirolski fronti. Ruska bojišča. — V dolini Putne ruski i;apaJ p nesreč i L Uspešni napadi zveznih i/vidnih oddeiKOV pri Haliču, Vorončinu in ob Dvini. Zapadno bojišče. — Močni angleški sunki r;.i obeh strane'. Ancre. Turško bojišče. — Novi vel ki angleški napadi južno T?grisa dne 9. t. m. Cesar Vijem na Duv?aru. i »L N \J, 12. t Kor.) Cesar \iljeni je prispel dar.es dopoldne, da vrne zadnji obisk CL . r ^ Karla v nemškem glavnem stanu. To je že tretjič, da se mudi m inski ce?>ar tekom vojne na Dunaju. Oba - . a obiska sta bila namenjena pokojne«.^ cesarju Francu Jožefu. Dne 27. novembra 1915 je posetil cesar Viljem starega prijatelja in dne 28. novembra 1916 je stal globoko vžaloščen ob mrtvaškem odru pokojnega zaveznika v dvorni grajski kapeli. Dunajsko prebivalstvo kijub temu. da je šele v zadnjem trenotku zaznalo za prihod cesarja Viljema, ni zaostajalo v izrazih zavezniške ljubezni do vladarja. Pozdravilo je oba vladarja na potu od kolodvora do dvornega gradu z navdušenjem, ki je najboljši dokaz, kako globoko je že ukoreninjena misel skupnosti v srcih naroda. Poslopje severnega kolodvora je bilo polom veselega uMsfca slavnostno okrašeno. Na potu od kolodvora Jo dvornega gradu je bilo na tisoče ljudstva. Množica je viharno pozdravljala cesarja Karla, ko se je pelial na kolodvor. Po 12II dopoldne so pnspeli tjakaj soproga nemškega veleposlanika s hčerkami, osobje nemškega poslaništva, bavarski in saški poslanik z gospodi poslaništev, nemški generalni konzul itd. Kmalu nato so se pripeljali člani cesarske hiše, namreč nadvojvode WaksimiJijan. Leopold Salvator. Franc Salvator. Friderik in Karel Šiefan. Nadvojvode so imeli uniformo svojih pruskih polkov, nadvojvoda Karel Štefan uniformo nemške vojne mornarice, nadvojvoda Friderik uniformo pruskega generalnega feldmaršala. Deset minut pred enajstimi so zadoneli na trgu rred kolodvorom viharni Hoch-klici. Cesar Karel je prispel z dvornim avtomobilom na kolodvor. Cesar Karel je ime! uniformo pruskega polka št. 11 in nosil znake generalnega feldmaršala, trak reda črnega orla in železni križec I. in II. razreda. Cesar je sprejel pozdrave nadvojvod, imel kratek cer-cle in nagovoril nato gospode nemškega poslaništva. Ko je bil naznanjen prihod nemškega dvornega vlaka, je stoaH cesar na peroi., kamor so mu sledili nadvojvode. diplomati in drugi dostojanstveniki. Točno ob II je privozil dvorni vlak na kolodvor. Cesar Karel je, obdan <>d nadvojvod. pričakoval cesarja Viljema saiutira-joč. Nemški cesar je pozdravil našega vladarja že na pločnici svojega salonskega voza. Potom ko je zapustil salonski voz. sta se oba vladarja prisrčno pozdra-\ ila s poljubom in si segla v roko. Cesar Viljem ie imel vojno uniformo avstrijskega huzarskega polka št. 7 z znaki feldmaršala in trakom h velikemu križcu Štefanovega reda kakor tudi red Marije Terezije. Preko plašča sta imela oba vladanja žalni flor za cesarjem Francem Jožefom. Z nemškim cesarjem so prispeli tudi nemški veleposlanik grof VVedel in nemški vojaški in mornariški ataše, ki so se peljali cesarju do (Jansendorfa nasproti. Po pozdravu med vladarjema se je obrnil cesar \ il»em k nadvojvodem, ki so ga prisrčno pozdravili, nakar so bili predstavljeni obojestran«iki dostojanstveniki. Cesar Viljem, ki je izgledal jako dobro. P O P L i S T E K. f« Ne sodite«...! Roman. M — Ali imate tudi vi rusko vročico... ay — Gospod doktor, ni mi da bi se šalil. — No, no, no___ne jezite se. Saj se razumeva in skrbiva vendar oba za našega premilostnega gospoda. Ali veste, kai se po mestu čeblja in šepeta? Kneževo zanimanje za Cigirinovo je postala javna tajnost, vse govori o njima, in njo trgajo prav pošteno. Gospa doktorica je bila pač najhujša med njimi. — Saj ttrii ne more biti drugače, ker se Kaže tako očitno, — je mrmral Le-sia ki. — O. meni je te stvari dovolj že čez glavo. — in še nekaj, dragi Leshiski. Visokosti sem priporoča! največji mir, pa S2 je razbudi!, da ne more biti govora o tem. Predvsem da je v kratkem dvorni plesi ki potem... čujte... da odpotuje k velikemu vojvodi. Za Boga svetega, kaj neki je nagovoril nato soprogo nemškega veleposlanika grofa Vvedla in sprejel od hčerke veleposlanika krasen buke. Med tem se je cesar K^l razgovarjal z gospodi nemškega spremstva in govoril posebno dolgo z veleposlanikom. Nato sta oba vladarja stopiia v dvorni avtomobil in se odpeljala proti dvornemu gradu, viharno pozdravljana na vsej poti od prebivalstva, za kar se je cesar Viljem vedno in vedno prisrčno zahvaljeval. V dvornem gradu sta pričakovala oba cesarja pryi najvišji dvorni mojster princ Hohenlohe iii vrhovni cereinonijski mojster grof Chirioniewski, na plateau je pričakovala cesarskega gosta cesarica, da ga pozdravi. Tudi pozdrav med cesarjem Viljemom in cesarico je bil iskreno prisrčen. Nato je spremil cesar Karel nemškega cesarja v njegove appartemente. Neposredno po prihodu v dvorni grad je cesar Viljem po-setil cesarja in cesarico v njunih sobanah, nakar je cesarska dvojica kmalu vrnila poset. Ob Vzl popoldne se je vršil družinski diner, ki so se ga poleg oesarja Viljema in cesarske dvojice udeležili tu se mudeči člani cesarske hiše, med njimi nadvojvoda Maks. Friderik, Leopold Salvator, Franc Salvator in Karel Štefan s svojimi soprogami. Istočasno se je vršila maršalska pojedina za spremstvo nemškega cesarja in za dvorne dostojanstvenike. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar Viljem je bil danes popoldne na čaju pri nadvojvodinji Mariji Josipini, materi cesarja Karla. Cesar Viljem in cesar Karel s cesarico Žito sta se s spremstvom pripeljala pred Au-gartenpalais ob popoldne in sta bila sprejeta v palači od nadvojvodinje Marije Josipine 111 njenega sina nadvojvode Maksa. Čaja se je udeležil le až>i krog povabljenih gostov. Po preteku ene ure ste Veličanstvi zapustili palačo. DUNAJ, 12. (Kor.) Večerni listi pozdravljajo cesarja Viljema v nenavadno prisrčnih člankih in opozariaio na to. da je izvršen obisk v enem najvažmejših tre-notkov svetovne vojne, ko je nastopilo delovanje podvodnikov z vso silo in je postalo stališče evropskih nevtralcev napram zahtevi Amerike, da naj se pridružijo njenemu koraku, popolnoma jasno. Listi naglašajo zaupljivo in odkritosrčno spoštovanje, ki ga nemški cesar, ki je v strašni usodni uri svetovne vojne ohranil zvestobo, uživa v vsej monarhiji. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglasa: 12. februarja 1917. Vzhodno bofišče. — V dolini Putne se ie ruski napad z ročnimi grana* tami Izjalovil. Pri akcijah patrulj in napadnih oddelkov, ki so bile izvedele južno llaliča in severozapa^no Vorončina, sta bila ujeta dva ruska oficirja in -10 mož in uplenjena ena strojna puška. Italijansko bojišče. — V južnem delu kraške planote in v vipavski dolini je bil topovski boi od časa do časa zelo živahen. Sovražno letalo je vrglo v bližini Trsta par bomb, ne da bi napravilo kako škodo. Na tirolski fronti so izvršile naše čete dve uspešni akciji. V suganski dolini je oddelek pešpolka št. 14 zavzel sovražno postojanko južno kotline Coal-be, ujel dva oficirja i#nad 60 mož, uplenil eno strojno puško, dve pištolni strojnici in eno minovko. V oddelku Valarsa so cesarski lovci ponoči napadli italijansko preepostojanko v kotlini Lena. ujeli 22 mož in uplenili eno strojno puško. Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojuši je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. --si hoče tam? Saj se vendar nikakor ne razume s stricem, in po princesinji Heleni pa menda tudi ne hrepeni tako zelo. Pobočnik je obledel vse do ustnic in molčal. — No, ali morda slutite kaj? Ne puščajte me vedno tako v temi... odgovoren naj bi bil jaz za kneževo zdravje, zasebnih stvari mi pa ne pove nihče. — Gospod doktor, in če bi tudi šlo za kneževo življenje, moja čast mi nalaga molk do skrajnosti! — No, potem je dobro. Naj pride, kar hoče, jaz si omi vam roke. Toliko vam pa povem, da doživimo v kratkem pošten živčni napad. Zbogom! • t- it Nekaj časa je bilo Sonjino razpoloženje popolnoma izpremenjeno; bila je tako nestrpna in tako trmaista, kot še nikdar — Rentlova rodbina je čutila stvar prav dobro. Tudi danes je bila takšna, in poleg še dolgodnevno slabo vreme, da se ni niti misliti moglo na jahanje. Ko je vse popol-ine, ne da bi bila čitala kaj, preležala na divunu, je sedaj zelo vznejevoljena tekala po sobi semrertja, postajala pri oknu in zopet pričela tekati. — Ali ta dež res ne poneha, kako sem Umsko urtriM poročilo. BEROLIN. 12. (Kor.) Veliki slavni stan, 12. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Vzhodno Arme.itieresa in južno prekopa La Bassee so se z živahnim topovskim ognjem pripravljeni napadi Angležev izjalovili. Cez dan so bile naše postojanke na obeh straneh Ancre močno obstreljevane. Tekom noči so Angleži šestkrat napadli razstre-Ijene jarke od Serre do reke; vsi napadi so bili odbiti. Sovražnik, čegar napadne čete so imele večjidel snežne srajce, je imel vsled našega obrambnega ognja severno Serre v bojne .1 metežu težke izgube. Izpraznitev neke neuporabne črte jarkov jugovzhodno Serre je bila izvedena še pred zastavitvijo angleških napadov po načrtu in brez motitve. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Sunki naših napadnih čet ob Dvini in- ori Kisielinu zapadno Lučka so se posrečili v polnem obsegu. Pri Kiselinu smo ujeli 2 oficirja in 40 mož in uplenili eno strojno puško. — Fronta nadvojvode Jožefa: V gorovju na obeh straneh oitoške doline in v nižini Putne na več krajih spopadi med izvidnimi oddelki. — Mackensenova armada: Ob Seretu praske med predstražaml. Ob dolnji Donavi zmerno topovsko delovanje. Macedonska fronta. — Nič novega. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. EoNrsto uradno ptočUo. SOFIJA. 11. (Kor.) Iz generalnega štaba se poroča: Macedonska fronta: Tekom dneva precej srdito sovražno streljanje s topovi in minovkami, ki je narasti o proti večeru do bobnajočega ognja pri naših postojankah južno Dojranskega jezera. Ob 10 zvečer je prodiral približno bataljon sovražnika proti našim postojankam, a je bil s protinapadom z bajoneti in minami krvavo odbit, pri čemer ie imel težke izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih. Na ostali fronti precej slabotno topovsko delovanje na obeh str.meh. — Romunska fronta: S topovskim ognjem smo razpršili sovražne pehotne otddelke, ki so bil« opaženi na levem bregu rokava Sv. Jurija, severno Tulceje.__ Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Dne 9. februarja popoldne je napadel sovražnik vnovič naše postojanke južno Tigrisa. Boji so bili skrajno srditi in so trajali do večernih ur. Le na našem levem krilu se je posrečilo sovražniku, da je pridobil na ozemlju. Z ozirom na izgube, ki jih je Imel sovražnik, ki so glasom konstatacij najmanj 3—4 krat večje-kakor naše, so rezultati minimalni. Tri sovražne stotnije, ki so se približale našemu desnemu krilu, so b»le odbite z velikimi izgubami. — Perzijska fronta: Severno Hamadana je Bila sovražna konjenica pognana nazaj in so bili napravljeni ujetniki. — Kavkaska fronta: Na levem krilu izvršeni nenadni nanad sovražnika se je končal s poraz m nasprotnika, ki |e b»l povsod vržen nazaj. — Na ostalih frontah nič posebnega. vm morju BEROLIN, 12. (Kor.) Wofffov urad poroča: Nemška torpedovka »V 69« je, potem ko ]e potom lastnih sredstev postala zopet sposobna za vožnjo po morju, v pretekli noči odplula iz Ymuidna in prispela drjies zjutraj dobro ohranjena v neko nemško oporišče. — Eden naših pod-vodnikov ie dne 10. t. m. v Hoofdih sestrelil in razrušil eno francosko mornariško letalo in ujel oba letalca. nesrečna, žalostna.----oh, kaj še vse____ ne morem več prestajati. In ta enoličnost ____koliko časa že nisem videla kneza?____Eden----dva____tri dni____ da, zares, šesti dan je že. Jutri pride čitat____kakor upam, mi bo potem bolje pri srcu. Bobna ti je začela po oknu. — Ali naj grem k Josipini!?.... Ne, vprašuje me vedno, kaj mi je, pa vendar ne vem____ne vem! Zacepetala je nalahno. — O, mamino pismo; prečitam ga____ morda dobim domotožje. Ni pa vzela pisma, temveč kneževo sliko, ki je stala poleg pisma, in smeh ji je zaigral okoli ust. — Kako malo mu je podobna ta slika, ker vendar nikakor ne podaja njegovega pogleda, ker ne more podati njegovih živahnih potez----ali bo jutri boljet razpoložen, kot je pa bil zadnjič?.... Oh — z nestrpno kretnjo je postavila sliko zopet na njen prostor — torej mamino pismo.... kakšne pojme pač ima res o tukajšnjih razmerah.... Piše mi: »Otrok moj, kakor se zdi, te knez obožuje. Ali te morda poroči?« Absurdno.... in če bi tudi mogel____ali bi....? Letalsko gibanje na zapadu. BEROLIN, 11. (Kor.) \Volffov urad poroča: V noči od 9. na 10. t. in. je bilo na zapadni fronti delovanje naših in sovražnih letalcev posebno živahno. Nemški letalci so z izvrstnim uspehom zmetali na kolodvor Avelny pri Albertu 1500, v Amiensu pa 3300 kg bomb. V slednjem je nastal požar, ki se je vsled tamkaj uako-, pičenih zalog vedno bolj razširjal. Veliki ognjeni svit je bilo daleč videti še ob 7 zjutraj. Druga letala so z bombami zažgala batačna taborišča v Boyartu in Eclusierju. Na industrijske naprave v Nieuve Maisonu je bilo zmetanih zopet nad 2000 kg razstrelilnih snovi, na Pompeji nad 300. Nadaljen letalski polet je bil naperjen proti zrakoplovnim iopam v Epi-naiu, kamor je bilo zmetanih 600 kg bomb. Francozi so si z napadom na odprto mesto Karlsruhe v zadnji noči nakopali novo sramoto. Žalostno dejanje je izvršilo neko letalo, ki je vrglo par bomb na mirno mesto. Trije prebivalci so bili ranjeni. Napravljena škoda je neznatna. Dne 10. februarja je eden naših letalcev sestrelil tri sovražna letala. Eno. je padlo v gorečem stanju na tla pri La Bassee, ostali dve ste se razbili na fronti ob Sommi. Sovražna uradna porodita? Italijansko uradno poročilo. 11. februarja 1917. — Na trentinski fronti obsežne topovske akcije. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne postojanke na Monte Creinu severno Pasubia in uničila tamkajšnje transporte na južnih pobočjih. Na julijski fronti intenzivnejše topovsko delovaiiije vzhodno Gorice. V noči od 9. na 10. t. m. je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi vseh kalibrov in metalcev bomb močen napad na naše postojanke na zapadnih pobočjih Sv. Katarine, severozapadno Sv. Marka in vzhodno Vrtojbice med Šobrom in železniško progo iz Gorice v Dornberg. Po divjem bojnem metežu, pri čemer so ostale šanse neodločene, je bil napadalec povsod vržen nazaj. Zelo kratke pred^osto-janke, ki jih še nismo zopet pridolfi, držimo v zapornem ognju. Ujeli smo 71 mož, med njimi enega oficirja. — Albanska fronta: Dve sovražni rzvidni letali smo prisilili, da ste se pri Sasenu spustili na morje. Ujeli smo vse štiri pilote in u-plenili eno letalo, dočim se je drugo potopilo. __ Vprašanje Švice na Ameriko. BEROLIN, 12. (Kor.) Švica je na prošnjo nemške vlade poslala Združenim državam vprašanje, ali priznavajo prijateljsko pogodbo z I. 1799. ki urejuje položaj obojestranskih državljanov za slučaj vojne. ______ Združene države ne zaplenijo nemških ladij. NEW YORK, 8. (Kor.) Glasom poročila zastopnika Wolffovega urada poroča »Associated Press^ iz Washingtona, da se naznanja uradno, da se ne nameravajo vzeti nemške ladje. — Po posredovanju španskega poslaništva da so došle v Nemčijo depeše glede obzirov, ki so biii zajamčeni prejšnjim nemškim zastopnikom v Ameriki. Pričakuje se, da bodo ^ Nemčiji odstranili kako napačno razumevanje zadržanja Amerike. — Vojni tajnik je naznanil naslednje: V pristaniščih Ma-nille in drugih krajev na Filipinih, nadalje v kolonskem in panamskem pristanišču se je zaznalo, da so nemške ladje odpravile dele svojih strojev, ter da so se očividno ukrepale priprave za potopitev ladij. — Ukrenili so se samo v to svrho, da se obvarujejo mnoga pristanišča in paroplovne naprave v njih, koraki, da se prepreče škode, ali nobene teh ladij vlada Združenih držav ni zaplenila ter so bili v vseh slučajih kpitani in moštvo ob 7ščeni. da 1 vlada Združenih držav ne izreka zaplem- be. si ne lasti glede ladij nobenih pravic ter da ne oporeka pravici kapitanov in moštva, da napravijo kako ladjo nepo-rabno, ako smatrajo to za potrebno, samo treba je. da se ladja uniči na ta način, da se ne zastavljajo plovna vodovja pristanišča in da ne nastaja nobena škoda in tudi nobena nevarnost za druge brodolastni-ke. Prelom diplomatičnih odnošajev med Združenimi državami in Nemčijo ni izpre-menil razmerja teh b rod ol a srn i kov do vlade Združenih držav, niti ni razveljavil njihove pravice do naše gostoljubnosti. — Ukrenjeni koraki se omejujejo na nekatere policijske določbe, da se prepreče škode za brodolastnike ali zamašitve pristaniških vodovij! Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Med dne 9. t. m. potopljenimi 7 parniki in 3 jadrnicami sta imela dva par-nika na krovu železno rudo, po eden plenico, oz. orehe in les za Anglijo. Izmed jadrnic ste peljali dve živila za Anglijo. Dalje je bilo potopljenih zopet 10 parnikev in 13 jadrnic, skupno 32.000 ton, in 8 ribiških parnikov. LONDON. 8. (Kor.) (Zakasnelo.) Glasom »Daily Telegrapha« znaša skupna izguba 11a ladjah od 7. t. m. 28.941 t. a. Potopljene so bile sledeče ladje: »OVrto-nian« (4303 tone), »Exploreur« (7608 ton), tri manjše ladje, parnik »Palm Leai«, par-nik »St. Ninian« iz Glasgo\va (3026 ton) in ribiški parnik »Adelaide« (133 ton). BERN, 12. (Kor.) »Temps« je priobčil od Llovdove agenture včeraj objavljeno listo potopljenih ladij, ki izkazuje štiri angleške parnike, med njimi že javljeni p )-štni parnik »Maniola« (8250 ton), dve norveški ladji in tri nizozemske jadrnice, skupno okoli 25.000 ton. Dosedanje izgube sovražnikov 11a mor;-!. BEROLIN. 12. (Kor.) Skupna izguba naših nasprotnikov na vojnih ladjah znaša dosedaj 822.535 ton. Pri tem niso vštete pomožne križarke in pomožne ladje. Ta tonaža presega ono celega francoskega vojnega brodovja začetkom vojne, ki jc tretja največja pomorska sila na svetu, za 100.000 ton. Odhod Bernstorffa iz Newyorka. NEWYORK, 11. (Kor.) Priprave za odhod nemškega veleposlanika grofa Bern-storfta in poslaniškega .osobja, ki odpotujejo v sredo s parnikom »Friedrich VVil-helm« v Kristijanijo, so končane. Gerard dospel v Švico. BERN, 11. (Kor.) Ameriški veleposlanik Gerard jc prispel zvečer semkaj. Grška nota \Vils011u. RIM, 11. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Grška vlada je izročila poslaniku Združenih držav ameriških svoj odgovor na noto predsednika Wilsona, ki izjavlja, la ie vlada prežeta resnosti koraka Unije, da se živahno zanima za vsak korak. k*i bi zamogel pripomoči k miru in da se strinja z Unijo glede svobode morja in varnosti javne plovbe. Vlada je napram Nemčiji že formulirala izrecne pridržke glede nevarnosti za grško zastavo vsled podvodniške vojne, vendar pa vsled znanih posebnih razmer, v katerih se nahaja Grška kljub nevtralnosti, ne more zavzeti predlaganega stališča in ščititi narodno plovbo. _____ Francija in Venizelosova vlada. PARIZ, 12. (Kor.) »Tenrps« poroča: Francoska vlada je ukazala oblastim, naj stopijo z zastopniki Venizelosa v uradne stike. Konzul solunske vlade v Marseillu je bil pripoznan. V kratkem bodo pripo-znani tudi konzuli v Lyouu, Bordeauxu in Mavru. ____ Vojvoda Norfolk umrl. LONDON, 11. (Kor.) Vojvoda Noriolk je umrl. Vrgla je pismo v kot. — Oh, dovolj mi je, dovolj, rada bi šla domov!____Da, domov!----Ali res domov? Vsedla se je na stol in strmela predse. — In če bi mi kdo rekel: »Pojdi domov, že s prihodnjim vlakom se lahko odpelješ« — ali____bi____šla? Ne! ne! ne! Oh — zblaznela bi____o, to razpoloženje. ta dež____najboljše je, da se vležetn zopet na divan ii^ kadim. Drugi dan je vstala, pričakujoč kneže-vega poseta. vendar pa še nikakor ^ ni bila čisto taka v duši kot običajno. Ćas ko bi bil moral priti knez, je prišel; kakor se je zdelo, ni bil točen. Polastil se je je nemir. Cas je mineval hitro----čeravno ni prišel____pritisnila je roko na sence. — Obolel je.....prepričana sem, da je obolel. Kaj mi je mar to? Sploh bi mi to ne smelo biti mar. Trgala je nervozno robec, pri čemer se je zagledala v zrcalu---- obstala je. — Kakšen izraz pa imam vendar v očeh? Kakšno potezo pa imam okoli ustnic? Kakšno čustvo sploh v svojem srcu, v____v.... svojem srcu....? Oh moj Bog! Pogovorila je glasno. Planila je k vra- tom, da bi prisluškovala. Srce ji je bilo strahovito razburjeno. Bil je knez____ čula je njegov glas. Kot električni udarec je prešinilo vse njeno telo, naslonila je glavo na vratni okvir____v hipnem spo- snanju je trepetajc zatisnila oči. Toda jremagovati se je vendar treba, saj je že :isto blizu, in imela je ravno še toliko :asa, da je stopila drugam, toda izraz ji je ostal isti____ne da bi se zavedala. Vstopil je prav hitro in razburjeno. — Gospića se boste gotovo jezila, prosim vas tisočkrat oproščenja, minister me je zadržal toliko časa. Kaj ji je?----Cisto drugačna je____ S težavo ga jc pogledala. — Ne jezim se — . samo .... satno .... bala sem se, da ste Visokost bolni. Obraz se mu je razjasnil. — Kaj, v resnici ste svoje misli zavrgla za to? Hvala vam. Prijel jo je za roko, pri čemer je ugledal svojo sl'ko, ki jo je danes prvikrat pozabila skriti. Instinktivno je tudi ona pogledala tjakaj, in zgodilo se je nekaj nepričakovanega, česar še ni bilo nikdar: zardela je, kri ji je udarila vse do senc. To je bilo zanj nekaj tako čudovitega, da sc je za trenutek obrnil, da bi se pravzaprav zavedel. Stran h. .EDINOST« štev. 44. V Trstu, dne 13. februarja 1917 ga se kciis: a načel .il bii in lenov an za civiin misar ia v j** » rfij aski gen; Srbi'? cd: mji boses se k c ■ o. ^iriilr T.»-v' ► iii i 1 t Izvoz llz in n c -a iz A n. Naslednik Thalloczyja. BELO RAD, 10. (Kor.) Na mesto uinrle- a Thal!oczyja je a a deželnega ko- pi- II. Kor J -\:;c :zia A. mcric an a poje rr če? izvoz mesa in žita iz c vsled poostvitve podvoilniške : i'iti. Še v preteklem tednu je Ar^entinije v enteune dežele ».».«;• »O kvarier me.-a Argentinska ■=ro r >i' Inoma končana; koje dosti in kakovost pšenice za.ic-voljiva. _ Bolgarska kratica zbolela. SOFIJA. 12. (Kor.) Pri bolgarski kraljici Eleonori so se pojavili znaki telesne s )f>-ti hi je njeno zdravije jako omajano, i rajica.je morala leči v postelj, da se izogne naJaljnim komplikacijam. Turško posojilo v Nemčiji. CARIGRAD. K (Kor.) Zbor ica je odo- t■ j z. k::n. ki po hkišOa vlado, da naja-i > v Njmč ji po ojiio v znesku 42, miiijo- nov i um j v. je « jZiiC P* ! .1 fi-«f U5i m \prai .e ocloceaja; .e. \ isti vir — dunajska »Infornia-I išejo vnovič na adreso Malo-. a predsedstva r j hovega dr-/ '.r kc«£a kluba. n:ij Lkrajinci ne i; pasivno r»a strani, ko za b.j--t nj.Uove la-tne dežele. —I ta rI.is poirja. da so posveto- j p :,s i-i pododborov že dovršena.! sc skoro sestane plenum kluba, ca ; ;■ vno sklepal. K temu priliaj'j še j . cj nemški National ver ban d z svjiu vplivom siii k novi u reci bi v j ter da hoče iz tega vi -asanja še i*w {i'_-u» pat Iknieotj napr^iu mi-i si 1 itMIllM iiprtMlf Ukrajinski a] ve torej ne cb va*:ia da je in n « taja pasiven, ker sicer bodo nio^ i i . e i.oit-m Kul.aii s\Ti] > ju .ico, a! je rekriminacije ne bodo koristile.— ia?.«o nekak vtis, kakor aa imajo ti i -i -iz parlamentarcih krrgrv« —' avno za-o. Ker tat.o nekam sumljivo > e Malorusom na srce — neko \y >- i tendenco, da utegnejo namreč pri- i iz negaiiškii? kresov, ki pa imajo naj ljenju Gai!C':e največji interes in jej zato izsiilti. V javnost prih lajn Ć — seveda na talilo in v d >kč it~J — tudi drugačni glasovi, ki hočejo da se Sedanji vladi nič prav r.e; / rcs.vaničin gališve^a vprašaajaJ Lakili glasov je, da je vlada sploh o-j r isel na odcepljenje!! Na vsa'.*nu-: i da tie smatra tcfca vprašanja akiU-ti. nujnim- in končno, da so nemški j . zi . e obveščeni o teia t d a\ iorita-strani pozivom, naj ne delajo ve^ ■ ii :.iino5:i. Seveda priobčujemo vse i ve le ket Kronisti in ne sprejema-! a. e odgovon:osti za njih resničnost. izi liučetio. da so osnovani t v prvi vrsti na otlp»r M a-; odstotkov gaJišl ega pre-! 'a 4*1 me i.u p. i: : i. a — potem pa tuui vznemirjenje drujzimi nen "kitni strankami m rl:l .taja brez vsakega vtisa. \ prasa.no, : je-li izključeno, da je or-im bri m»n! vom na adreso Maiorusosv namen, I ! Ji"? za po^c|anja in za sporžtza cic bi listi krogi, k* lorsira^o ede^pii-uj !, i mozli potein tem izjatn.je pritiskati u?:j \ L^o, ua i. n L poln. u]i icvo željo in za h-i tevor! (i r: citiran.) sporočilo, da hoče.«'j nemški nacijonalci še r-red sestankom dr- | žav 7\ ra slaviti kabinet pred vpra-Saole biti, ali ne biti«, je zeio sumljivo in titc£:ie iii.vil Lumen zasiračenja — kar b. de'. io' našo domnevo zelo verjetno. i b\ v: vanja o poljskih vprašanjih se-i>!i .i i (-sel :ia komisija, ki naj jej pripadaju: v i -i minister. ministri za notranje in v.ria . -t\ari in za imance, načelnik generalnega štaba, predsednik zbornice in državnega sveta in še nekatere posebej imenovane o>cbe. med njimi tudi prejšnji ministrski predsednik (ioremykin in prei-š. ;; minister za višanje stvari ter sedanji veleposlanik v Londonu, Sazonov. Vprašanje sklicanja parlamenta. »Prage r lagbiatt« javlja, da so nekateri znaki. po katerih je soditi, da se državni zbor snide tekom maja. ter da po prisegi cesarja na ustavo začne z razpravami. Te da b do posvečene indemniteti za naredbe po Š 14., ki so se izdale zadnja tri leta. v glavnem pa preskrbi z živili. Kdaj da pride pogodba z Ogrsko, izgotovljena v vseh nje materijah, k debati v parlamentu, je odvisno od tega, kako se bodo razvijaia pogajanja z Nemčijo za trgovinsko po-godba. ki nadovezujejo na pogodbo z Ogrsko, \lada se dogovarja z voditelji strank glede sklicanja državnega zbora, da bi se stranke medseboj sporazumele glede poslovnika in zborničnega dela. — Tako praški list. Kakor znano, zahtevajo nei;i>ki radikalci tudi glede poslovnika zbornice, nai ga vlada oktroira, odredi, vsili. Mi i a smo euli neke glasove, ki trde, da vlada odklanja to zahtevo, ker je na stališču, da je to vprašanje, ki se tiče parlamenta samega. Ona da se ne more vtikati in na parlamentu da je, da reši to vprašanje. To stališče je gotovo pravilno. Dornaše vostl. Bulič Ivo, veletržec v Trstu, je daroval poipornemu skladu Slovenske trgovske šole v Trstu 100 K. Darovatelju izrekamo za velikodušni dar, s katerim je na najlepši način osvetlil važnost tega našega zavoda za slovanski trgovski naraščaj v naiih krajih, iskreno zahvalo. Skrb za goriško italijansko šolstvo. — »Slovenski iNarod« piše: Dveletna goriška trgovska šola, ki je italijanska (v deželi, kjer je dve tretjini prebivalstva slovenskega). v tekočem letu ne posluje. Zato pa je c. kr. naučno ministrstvo dovolilo, da se sprejmejo učenci te šole na trgovski akademiji v Trstu v posebnem tečaju, u-stanovljenem za nje, da bodo mogli doseči cilj svojih študij. Tečaj se otvori še 24. t. m. Srednješolski dijaki italijanske narodnosti z Goriškega imajo konvikt na Dunaju in v Gradcu, v »Eco« čitamo dan na dan pozive, naj se oglasu ako je še kje kak itaiijanski učiteijiščnik, da se poskrbi za vse. ker je ministrstvo pripravljenoj poskrbeti, da ne bodo zgubljali študij in« sedaj smo čuli tudi o otvoritvi tečaja za učence italijanske trgovske šole. Moramo reči. da za italijanske dijake z Goriškega je res izborilo poskrbljeno; na gorkem, v lepih učilnicah, dobro preskrbljeni z učnimi sredstvi in hrano, v obilni meri na državne troske, nadaljujejo svoje študije Njihovi ijaJjc in ministrstva so poskrbeli za nje vse, kar je bilo mogoče, tako da i.e bodo tri e!i v svojih študijah zbrg vojne na G; rišivcm. Kako pa je z našimi slovenščini dijaki z Goriškega, v prvi vrsti z g i ke si venske gimnazije? — Tu citira '3!i/V. Narod« dva tozadevna naša ć pisa iz za njih dni in zaključuje: Žalostma slika š k-kih razmer pri slovenskih Nj unskih dijakih in kaka razlika v pri-i; l i s Šolskimi razmerami pri italijanskih, 'h ia, ali ost se >r ,:li nadaljnji potrebni koraki, da nam siovei.ska goriška gimnazija ne propad, popolnoma?! sVeL-vi »n maii narodi«. Članek, ki smo ra prič bčili pred par dnevi, ponatiskujeio Primorske N vine« dobesedno in dostavljajo: N; potrebno, da bi dodajali le eno besedo, ker bi itak ne mogli napisati drugega. nego to, kar ie napisala »Edinost« u. Kar vsak p »edini naš čiovek misli o tem. i Ona — prepoveduje! V norišnici pri Sv. j Ivaitu je nameščena neka ženska, ki ima g! • v no nah/go, da razdeljuje čisto perilo. Nel.era dne se je dogodilo, da je neki u-siuži e: ee zavoda spričo one gospicc z neko drugo osebo govoril slovenski. Uho gc-spice pa ni moglo prenesti teh neljubih jej zv< kov. *Tu se ne sme govoriti jezika, ki ga jaz ne razumem!« Tako je prepovedala gospica z — ostrostjo (morda bi bil priinerneji nek drug izraz), ki ni kazala ravno na »nežnost spola. Prepoveduje že zato, ker o n a nc razume!! Slovenski jezik ie uradno priznan kot deželni jezik. torej vse pravice deželnega jezika. In če kje. jih mora imeti v občinskih, oziroma de Llaih zavodih. Te pravice svojega jezika se slovensko ljudstvo ne odreče nik 'ar!! Zakonita je. In tu naj bi jo le kaka ženska, ker ona ne razume, mogla odpravljati! Ta ti bila lepa: od »muh« kake ženske, ki dobiva kruha iz žepov vse-1 era prebivalstva, naj bi bila odvisna veljava narodnih pravic!! To pa ne! Vrhu tega se nam zdi, da je blaznica pri Sv. Ivanu human-itaren zavod, ki naj daje zavetja največjim nesrečnežem — brez razlike narodnosti, ki torej izključuje tudi vsako — jezikovno politiko. Ravnateljstvo blaz-nice prosimo, naj v tem smislu primerno pouči svoje — ženske podrejenkc. Dobra slika razpoloženja. V »Arbeiter Zeitung« čitamo: Kdor ima lepo navado samoopazovanja, mu je gotovo že padlo v oči, da mora biti sedaj neprestano razsr-jen. In ko izraža sosedom sočutje, ve, da jim ne gre niti za las boljše. Danes smo vsi razdraženi. Veseljak se je razvil v čemerno koreniko, najljubcznjiveji ljudje so postali neotesanci. in tisti, ki je bil poprej najravnodušneji. postaja nervozen že radi muhe na steni. In najsmešneje: jezimo se takorekoč v zabavo, iz načela; se hočemo srditi, smo naravnost zaljubljeni v svojo jezo in če bi nam hotel kdo kamen iz-podtike (ki pa je navadno le mal kamenček, zrnce peska, prašek) spraviti s pota, zdelo bi se nam to sovražno. To duševno razpoloženje je posledica svetovne vojne. Le ta je izzvala umazano malo vojno vseh proti vsem. Ne ztao, ker zahteva od nas najbolestneje žrtve. Ne zato. ker nam seka najgloblje rane. Ne zato, ker prinaša nad nas neznansko bol. Vse to prenaša človek, saj je rojen za junaka in mučenika. Ali nekaj drugega ne more prenašati: zavesti popolne obnemoglostf. A danes ima vsakdo, tudi najmogočneji, občutek, da je ničla na tem svetu. Noben človek ni hotel sv etovne vojne, ali strašno klanje se vendar nadaljuje. Ce bi le človeštvo občutilo to kot nesrečo, bi je premagovalo, pa naj je zadevlje še tako globoko. Ali, občuti je kot sramoto, in sicer po pravici, kajti vojna ni nikaka elementarna katastrofa. nimamo v njej proti sebi naravne sile, ki je znanstvo in tehnika doslej niste mogli krotiti. Razvila se je iz naših družabnih razmer, je človeško delo. Največje in najslabše, kar so ustvarili ljudje. Delo, ki se roga mojstru, ker ga (dela) ne more ukrotiti. Nekaj, česar ljudje nikakor niso hoteli, a je vendar posledica zavestnih človeških dejanj, da — za sedaj zadnji uspeh vsega dela dosedanjega človeštva. To je, kar ljudi tako tlači in jih dela tako smešno in zopemo malenkostne. Da bi se osvobodil tega čutstva. človek naravnost preži na priliko, ko more na cenen način kazati, da nadkriljuje druge. Zato godrnja ta ves ljubi dan nad svojo okolico, zaio išče drugi prepira s sprevodnico cestne železnice. Ali to nadomestilo za samozavest ie od vseh tistih surogaiov, ki nam jih je naklonila svetovna vojna, nainevarneje in najslabše. Zato pa: spravite svojo jezo, denite jo na led! Pride čas, ko jo boste mogii koristneje porabiti: za odpravo družabnih naprav, ki so provzročile to jezo! Zakaj primanjkuje tobaka? Avstrijska posebnost je, da vedno jadikujemo in da se pritožujemo, a strašno se bojimo, da bi s stvarno kritiko iskali nedostatkov tam, kjer tiči njih vzrok. Posebno se to kaže zdaj; kako pomanjkljiva je naša sodba, kakor se razpravlja o pomanjkanju tobaka. Dozdaj se še nihče ni dovolj potrudil, da bi izvedel, kje da dobiva naša tobačna režija tobak in zakaj so v Nemčiji s tobakom bolj preskrbljeni nego pri nas? Ce se vglobimo v suho statistiko, bi lahko na to vprašanje temeljito odgovorili. V Nemčiji se zelo intenzivno pečajo s pridelovanjem tobaka. Tudi plačujejo ga bolje, nego pri nas. Tudi ni tistih sitnosti, kot pri nas, kjer je po zakonu natančno predpisano D ASOVI. Mesto cvetja na grob ljubemu dečku Miranu Germeku darujeta gg. nadz. Kralj in Učen vsak po 2 K svetoivanski podruž. CM D. Učenec III. raz. pri Sv. Ivanu, Uud. šoie Radovan Stergar, daruje tamošnji podružnici CMD 2 K mesto cvetk na krsto svojega nepozabnega* prijatelja pokojnega Mirana Germeka. Paroplovna dražba »Navigazione Generale Austriaca Gerolimich & Conip. je v počeščenje spomina pokojnega velikega admirala Hausa darovala poveljniku pomorskega okraja 200 K za vdovski in si-rotinski sklad c. in kr. vojne mornarice. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Avgust in Bice LifSfeer K 20 ter tvrdka Gasteiger C. K 20 — in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Dr. Leon Spitzer in soproga po K 20 za avstrijski in za ogrski Rdeči križ in K 10 za zdravniško postajo. Vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Skednju K 9T66 in K 9'66 za vdove in sirote padlih vojakov. Oba zneska sta bila nabrana med šolsko mladežjo tekom meseca januarja. Vodstvo italijanske mestne Kjer JC IJU Z,4U\UI!U uaiautliu iJivu^i.mitv/, ,. . , v . , . ,r , -u kako naj se tobak nrideluje. Pri nas ima- ljudske sole v Skednju K 10 oO. nabranih mo tobačni monopol; predpisi o tobačnih ; med šolsko mladežjo tekom nieseca ja- nasadih so pa že zćlo stari. V Nemčiji se tobak ne sadi na tako obsežnem zemljišču kot pri nas. Kljub temu ga pridelajo več. Seveda vpliva pri nas na tobačne nasade tudi vojna; a v Nemčiji niso tobačni nasadi po vojni prav nič trpeli. V letu 1912 so v Nemčiji nasadili tobak na 15.775 hektarjev; pridelali so ga 388.559 q, v Avstriji in na Ogrskem, brez Bosne in Hercegovine, so pridelali tobak na 53.560 ha, pri-dclaii so ga pa le 741.112 q. Te številke nam kažejo velikanski razloček med obdelano zemljo in pridelkom pri nas in v Nemčiji. Razmerje pa odgovarja le odno-šajem v mirnih časih. V vejn-em letu 1915 se ne more o kakem avstrijskem pridelku tobaka niti govoriti. — Na južnem Tirolskem, v vzhodni Galiciji in v Bukovini sploh leta 1915 niso pridelali radi vojne nič tobaka. O Ogrski, odkar traja vojna, statistični podatki niso znani, a lahko se reče, da je tudi na Ogrskem vojna na pridelovanje tobaka zelo vplivala. Primerjajmo, kako se plačuje tobak pri i;as in v Nemčiji! Kupci so 1. 1913 plačali v Nemčiji povprečno 30 mark za q tobaka; na Ogrskem so plačali za q 44 K, v Avstriji pa 50 K. Cena se dobi, če se povprečno preračuna 10 raznih vrst tobaka. Od takrat se plačuje tobak tako v Nemčiji kakor tudi na Ogrskem višje. V Nemčiji nuarja, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. CCŠKO - BIJDJFVISKA R6STAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu; se nahaja v ul?cl delle Poste štev. 14, vhod v u.ici Giorgio GalaUi. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni iiiti. it NALI OGLASI : p. I naj l; P r-j j—i i se računajo po 4 sto t bes«do. LJ1—11 iiaitnt tiskan« hmumdm m r*č u- DO DD najo eni>r:ifc reč. — Naj nanjia r-np--pristojbina toaia 40 stotinic. :]LJLJ nt! debelo sama za preprotlalalcc- * ogayice, sukau«o, pipo, milo, gumijere podtu-t-nikc, razni gnoibi, denarnic«, mazilo za čovlj**. električna »veti i j k«, baterije, jieemaki papir kopirni sTinčniki, zaponke, prstani kriia. krema za brado, žlice, rara-i roziU, ro^cs, mrožic« za brke, pletenine, srajce, spoinie hlače. o£?le-lala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuop[e* n drugo prodaja J4J£OP LKVL ulica 3. Mi. 10. za okroglo 30 odstotkov, tako, da je — q 60 do 120 mark, na Ogrskem so zvišali ■ cene za okroglo 10 odstotkov, da so zna- ■ J šale povprečne cene le 55 kron. Lani šele je ogrska vlada sklenila, da poviša nakupno ceno in sicer 30, 40 do 50 odstotkov z ozlrom na pridelano množino tobaka. Te nagrade naj bi kmeta, ki prideluje tebak, vzpodbujale, da bi kolikor mogoče veliko tobaka pridelal. V Avstriji sprejemnih cen še niso povišali, ker se, odkar je vojna, tobaka ni takorekoč pridelavalo. Na južnem Tirolskem, vzhodni Galiciji in v Bukovini divja vojna, drugod, n. pr. v baimaciji, pa delavcev ni. Kjer so pa dru- Anton Jerkič posluje zopet v trnjem ateljeja ▼ Trst«, Via delU Po-te 4->7 Zlnfarnka ^ d. Pira© v Tr-tu se je preselHa na Corso šf. 15 v fvt;§o zlatarnico G Zercowl*z & Fisjllo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic * d. Cene zmerne. Cene zmerne. i V n Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt 04 8' n Cena: 1. vrste K Z. 11. vrste K1. GANBRMOS n a > vsaki večer ob 9", vika mm pr*. s u a 3 feitr Vstopnina K ZOBOZD^MMIK Dr. J. €@rswcšk v Trstu, ul. Poste veccti a 12, vosa! ulica tietia Pos e. Izdiranje zabo v braz bolečina. PEombird.ije. :: UMETNi ZOrfJE liiiiogo ugodnejših razmerah, nege pri nas, a zanimalo bo tudi, kakšen tobak se pri nas prideluje.-Na južnem Tirolskem so pridelavah večinoma tobak za noslanje, v Dalmaciji srednje fini tobak za svalčice, v Galiciji in v Bukovini pa le navaden to-ttok, tak ki ga kade v pipah. Na Ogrskem pridelujejo poleg tebaka, ki se puši v pipah. le še manjvredni tobak za cigarete, lzvzemši »lnlancierce«, izdelavaio pri nas v k a se smotke iz tobaka ki ga uvažajo. Boljše j ..akovosti tebak pridelujejo v Nemčiji, kjer delajo iz njega tudi dobre smotke. — Pri izdelovanju smetk je torej monarhija izključno navezana na uvoz iz inozemstva, medtem ko plačuje Nemčija pridelovalcem tobaka višje cene in dobiva zato tudi doma boljši tobak. Ce si vse to premočimo, bomo čisto drugače predstavljli, zakaj manjka tobaka, kot srno si to preje. Naša tobačna režija dela v neugodnejših razmerah nego Nemčija. Navezana je skoraj popolnoma na uvoz. Ni verjetno, da bi se pridelovanje tobaka pred koncem \t>j-nc doma izboljšalo. Marsikaj se bo pa moralo izpremeniti, ko se sklene mir. — Uprava tobačnega monopola bo morala gledati na to, da se bo tobak prideloval doma, da bo denar, ki gre z dimom v zrak. ostajal res doma. »Naša Moč«. Zelenja dno seaie. Kmetovalcem tržaške okolice, ki so naročili zeienjadno seme pri Tržaški kmetijski družbi, naznanjamo, da je del tega semena že došel. Kmetovalci se vabijo, da pridejo v sredo in četrtek (14. in 15. t. m.) ob navadnih uradnih urah ponj. Oddajalo se bo proti takojšnemu plačilu. — Trž. kmet. družba. Ne pozabite v nedeljo na zabavni večer moške podružnice CMD. Ne pozabite pa tudi na darove in jih pošljite nemudoma v Narodni dom. Ob tej priliki se zahvaljujemo gg. Povhu, Cvenkelnu in Iv. Prelo-gu, za krasne darove. Posnemajte jih drugi, in vsak si naj bo svest,, da kdor naglo da, dvakrat da. Nemško operetno stodališče (»Eden«). Drevi ob 8 FaUova opereta »Dolarska princeza« (prvikrat). Za razvoj plovbe. Klub pomorskih kapitanov na Reki |e uvedel akcijo, ki gre za tem. da bodo pomorščaki, ki služilo pri kopneni vojski. Čim bo vojna končana, zopet sprejeti v službo, kjer so bili prej nameščeni. Ministrstvo je baje dalo v ta namen popisati vse pomorske kapitane, poročnike in mornarje, ki se nahajajo pod orožjem. □ □ □ □ □ □ n □ □ u □ Resno je življenje v katerem i^ra glavno vlogo znana krasotfca FERN ANDRA je vzbudil voli o zanimanje radi svoje krasne in cen«»cijt-\ kakor tud' za evojo umetniško izvršbo. Danes se f« ta pr:d3lsva ponev la. Jutri: Krenil le Lieiov. Vel. cesarja Karla B. □ p □ □ o L"1 n □ o □ □ □□□□□CaCDaGDGGDCGGuDCCGGCaDCDaDOCDDL□□□□□□□ Pozor gospodinje! Pozor gospodinje i najfinejše, namizno, garantirano, očiščeno, zdravniško priporočeno za vsakovrstne salate se dobi v praških zavitek za 1 1 2 I 1 K 30 v. 2 K 50 v. 20 zavitkov 100 po PO 1 1 1 1 24 K — 110 K — Razpošilja Rudolf Ahfen v Zagorju ob Sauh Gospodinje se opozarjajo na najnovejšo iznajdbo f:nega nam znega olja, katero je v teh časih nezdrave in slabe prehrane prebav . pospešujoče, zdravniško priporočeno siedstvo. ASSICURAZtOfiil GfcfUčRALl IN TRIESn (Občna varovalnima v Trstu). Ustanovljena 1. 1661 Zakladi za iamstvo dne 31. decembra 1914. K 480.0S4.656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne aS decembra 1914: K 1,2*5.816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914 one o., occcu K j 212,012^98.55. S I. Januvariem 1907. ie druitvo uvelo za živlienskl oddelek nove zlavne potoje police udarjene največjo kulantnosfjo. Povdarjati je sledeče usodnosti police: L Veljavnih takoi od izdaoia: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiicc za celo vlogo, kaaar mora zavarovanec vr&iti vol. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. .... h) ako Dlača zavarovanec l"/«o od zavarovane svote, lanko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vr§i v teku b mesecev po preteku roka. 1L Veiia»nib po preteku 6 mesecev od izdauja: a) zavarovanec more _ ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodi deželi tena sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlojjo. tudi v slučaju, če pade zavarov. v ^voboju. lil. Veiiavnib po preteku enega leta po izdauju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana, zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za del^ IV VeUavaib po preteku treh let od Izdanja: Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razuu slučaja prevare. a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razuu mui b) Društvo je zaveza.10 plačati celo vlogo, tudi ko poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H». Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje hi ulom. bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali