1 Leto XIII. | Štev. 74 TELEFON! UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI BACUN U.4M Maribor, ponedeljek 5. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujin8 25.— din Cena din f— Beckov obisk v Londonu Poliski zunanji minister na poti v London, kamor prispe drevi in bo slovesno sprejet — Namen in pomen obiska: dvostranska garancijska pogodba, vzhodni blok, vprašanje Gdanska, posodilo in židovsko vprašanje VARŠAVA, 3. aprila. Poljski zunanji minister polkovnik Beck ie odpotoval iz Varšave včeraj ob 13.23 v spremstvu več višjih uradnikov in ekspertov. Zvečer je Beck pasiral Berlin, kjer se je pa ustavil le za nekaj minut. Na postaji ga je sprejel poljski veleposlanik Lipski z vsem osebjem poslaništva. —-Nemško vlado je zastopal samo namestnik šefa protokola zunanjega ministrstva. V London bo prispel poljski zunanji minister drevi in bo zelo slovesno sprejet. Prvi njegov korak bo posvetovanje z angleškim zunanjim ministrom lordom HaHfaxom, sešel se bo pa tudi s Chamberlainom in sprejet bo v avdienco pri kralju. CILJI BECKOVEGA OBISKA. LONDON, 3. aprila. Prihod poljskega zunanjega ministra Becka v London, kamor prispe drevi, je sedaj tu glavni predmet zanimanja. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, se bodo posvetovanja med Beckom in angleškimi državniki nanašala na sledeča vprašanja: 1. spremenitev dosedanje unilateralne (enostranske) garancije o pomoči v bilateralno (dvostransko); 2. razširitev garancij na večjo skupino držav vzhodne Evrope; 3. ureditev dokončnega stališča glede nadaljnje usode Gdanska; 4. dovolitev večjega angleškega kredita Poljski za izpopolnitev oborožitve; 5. rešitev vprašanja izseljevanja poljskih Židov. DVOSTRANSKA OBVEZNOST. Izjava o angleški in francoski garanciji Poljski, ki jo je podal pretekli petek Chamberlain v spodnji zbornici, obvezuje za enkrat samo Anglijo in Francijo, da priskočita Poljski na pomoč, ali bi bila ogrožena, dočim ne obvezuje nasprotno Poljske, da bi prihitela avtomatično na pomoč Angliji in Franciji, ako bi bili napadeni ti dve. Sedaj bo ta obveznost razširjena na obe strani in bo enake garancije dala tudi Poljska zahodnima velesilama. V tem oziru je bilo pripravljeno vse že po diplomatski poti in gre sedaj le še za zadnjo redakcijo in podpis zadevne pogodbe. VZHODNI OBRAMBNI BLOK. Poljski zunanji minister Beck pa prihaja v London tudi z načrtom za popolno dograditev vzhodne obrambne fronte v smislu stare poljske težnje, ki je že sama ustanavljala blok držav od Finske do Turčije in Grčije. Ta poljska akcija je šla vzporedno z akcijo Londona in Pariza In stoji tik pred zaključltvijo. Pristop Litve, Romunije in Turčije je že sklenjena stvar. Garancije Romuniji s strani Anglije in Francije v enakem obsegu kot Poljski so že sklenjene in vključena je seveda tudi Poljska kot tretji garant. Tu se pa pričakuje, da bodo tudi pogajanja z vsemi še preostalimi v poštev prihajajočimi državami zaključena že danes ali jutri. V tem primeru bo ob priliki Beckovega obiska v Londonu in Parizu podpisana tudi že pogodba vzhodnega z zahodnim blokom in obojestranskih obrambnih obveznosti. Obenem se bo reševalo vprašanje oblike pritegnitve sovjetske Rusije. VPRAŠANJE GDANSKA. Glede Gdanska prihaja Beck v London s trdnim sklepom poljske vlade, da Poljska ne more dovoliti nobene spremembe dosedanjega položaja ob ustju Visle. To pomeni, da Poljska ne bi v nobenem primeru pristala na to, da se svobodno mesto Gdansk z zaledjem priključi Nemčiji, kakor se je nedavno Klajpeda (Memel). Taka priključitev bi pomenila življenjsko ogrozitev poljskega Pomor-janskega, ki predstavlja edini poljski izhod na morje. Razen tega je Poljska investirala v Gdansku ogromne milijone v se strinjati tudi Anglija in Francija kot sopodpisnici gdanskega statuta, zato bo sporazum naglo dosežen In gre le za podrobne formalnosti. Predvsem je tu važno vprašanje odnošajev do Zveze narodov. ANGLEŠKO POSOJILO POLJSKI. Anglija je načelno tudi že pripravljena, dati Poljski na razpolago večji kredit za nadaljnjo izgraditev poljske bojne sile. V načelu torej ne bo nobenih težkoč, gre pa še za odprta vprašanja višine posojila, izplačila, razdelitve uporabe, obrestovanja in amortizacije. Garancijo za posojilo, ki bo najbrže javno emitirano, bo prevzela angleška vlada. V zvezi s tem je pa treba rešiti še nekatera vprašanja trgovinskega značaja. Gre predvsem za angleške do- bave na Poljskem in poljske v Angliji Tu bi se moral najti zlasti način za lažje odplačevanje angleškega posojila s strani Poljske. ŽIDOVSKO VPRAŠANJE. Zadnje je židovsko vprašanje, ki je postalo za Poljsko zelo pereče posebno po izgonu poljskih državljanov židovske narodnosti iz Nemčije in po priključitvi Avstrije, Sudetov in češke tudi od tam. Poljska bi rada dobila kako angleško kolonijo, kamor bi se usmeril odtok polj skih Židov, ki ogražajo interese poljskega naroda in njegovih eksistenčnih možnosti. VELIKA VLOGA POLJSKE. VARŠAVA, 3. aprila. Predsednik na-clonalno-demokratske stranke je včeraj v Lodžu v svojem govoru poudaril, da preživlja Evropa zgodovinske dneve. Vsi znaki govorijo za to, da smo pred za< četokm nove svetovne vojne. Problem te nove vojne, če bo nastala, bo isti kakor leta 1914. Poljska bo igrala pri tem važno, ako ne celo odločilno vlogo kot ba-rlera »Drangu nach Osten«. To vlogo vrši Poljska sicer že tisoč let, In Jo bo znala tudi seda). i**' oblastva so včeraj prijela In zaprla vodjo nemških kolonistov v Argentinlji. Kakor se zatrjuje, so našli pri njem načrt za odcepitev Patagonije od Argentine, ki naj bi postala nemška kolonija. Patagonija ima več večjih nemških podjetij in nemških naseljencev. Nemški poslanik v Buenos Airesu je takoj po aretaciji interveniral pri argentinski vladi in izjavil, da je vsako tako sumničenje neresno in smešno, vendar vlada aretiranega vodje še ni izpustila. Zanimivo je, da so listi v Zapiski Konstantin Tatarescu Pri ustvarja-uiu podlag za nove politične grupacije v Evropi, igra naša soseda Romunija poleg Poljsice, med vsemi vzhodnimi državami najvažnejSo vlogo. Navezana že od prej na eni stra-_ ni na Balkansko zvezo, na drugi pa na‘ Poljsko, je iskala vse zadnje tedne novega ravnotežja in sklenila z Nemčijo trgovinsko pogodbo, ki je dvignila mnogo prahu. Sedaj se je izkazalo, da se je tej pogodbi prisojala prevelika važnost, kajti pretekli teden sklenjena druga trgovinska pogodba s Francijo, prvo precej omi-Ijuje. Ko bo pa sklenjena še tretja z Anglijo, bo učinek romunsko-nemške čisto paraliziran-. Pri sklenitvi romunsko-fran-coske pogodbe pretekli teden je igral posebno važno vlogo sedanji romunski poslanik v Londonu, Konstantin Tatarescu, bivši romunski ministrski predsednik »n zunanji minister. Važna Je pa bila te dni njegova misija tudi glede garancij, ki jih je Romunija iskala in našla za primer, da bi bila napadena, v Franciji in Angliji. Tatarescu se je s tem izkazal kot izvrsten diplomat. Značilna liiava kardinala Verdiera Ob priliki manifesta francoskih kardinalov in nadškofov ie izjavil pariški kardinal Verdier med drugim tudi naslednje: V izredno resnih časih je potrebna svetu močna in složna Francija. Ne vtikamo se v politiko, toda topot smo smatrali za A _ potrebno, da čestitamo vladi za obnovo ra7'steT'oTe^'šTih“akdl^Tn'nMeTah f™1* k prerodu. Francozi naj vsi eno-- - - dušno sodelujejo. Francija nudi svetu Nemška akcija v Patagoniji ARGENTINSKA OBLASTVA ARETIRALA VODJO NEMŠKIH KOLONISTOV, KI JE BAJE IZDELAL NAČRT ZA ODCEPITEV PATAGONIJE. — BUENOS AIRES, 3. aprila. Argentinska! Zedinjenih državah že pred tedni opozar-] v Patagoniji. Tedaj so argentinska obla- stva na podlagi prve preiskave «e vesti demantirala, sedaj so pa sama nastopila v enakem smislu. RIO DE JANEIRO, 3. aprila. Kljub močnemu protestu nemškega veleposlanika, so argentinske oblasti včeraj nadaljevale z aretacijami nemških agentov. Včeraj jih je bilo aretiranih sto In so bili vsi prepeljani na policijske prefekture, kjer so jih strogo zasliševali. V položaju leta 1914 DVOJE GLASOV ANGLEŠKEGA TISKA O P0LO2A|U NEMČIJE IN GARANCIJSKIH IZJAVAH REPUBLIKI POLJSKI. LONDON, 3. aprila. Znani uvodničarl berlain, ki je spoznal, da ga je upanje Garvin je objavil v včerajšnji številki v Monakovo prevaralo, je izrekel v petek »Observerja« uvodnik, v katerem polemi-jle logično svarilo. »Človek z dežnikom« žira s trditvijo Nemčije, da je obkrožena, tega gotovo ne bi bil storil, ako ne bi bila »Nemčija je«, pravi Garvin, »v popolno- nevarnost resnično velikal« »Sunday Tima enakem položaju, kakor je bila leta mest pa pišejo, da je bila Chamberlaino- i914., a je ta svoj položaj sama zakrivila. Sicer je pa mogoče trditi veliko preje o CSR, da so jo najprej obkrožili, potem pa pogoltnili. Podobne tendence opazimo glede Poljske, Litve in 'Romunije. Cham-ugrozila. va garancijska izjava Poljski vsiljena Angliji po Nemčiji' ki je kljub nasprotnim zagotovilom Češko uničila, Klajpedo pogoltnila, Poljsko, Litvo in Romunijo pa Angleiko-francosko letalsko sodelovanje LONDON, 3. aprila. Šef angleškega generalnega štaba vicoumt Gort, ki sl )e ogledal Maglnotovo črto, se le vrnil v Pariz In se včeraj na letališču v Le Bour-getu prisrčno poslovil od generallslma francoske vojske, generala Gamellna. V London se Je vrnil zopet z letalom. Da- nes pa prispe v London francoski letalski minister Guy de la Chambre, kjer se , . ... - bo takoj sešel na važno konferenco z an- pristaniške naprave, s stališčem Poljske gleškim letalskim ministrom Klngsleyem Woodom. Namen konference je koordinacija letalske proizvodnje. ZA OBNOVITEV CSR. NEWYORK, 3, aprila. Včeraj je bila v New Yorku ogromna manifestacija za obnovitev CSR. Oovorila sta dr. Beneš in njujorški župan Laguardia množici sto tisoč ljudi. Francija mobilizira vse materialne in du-. hovne sile v obrambo miru. Kdo Ima na)bo']ie ilvce v Evropi Hitlerjev govor je postavil stvari tja, kamor spadajo. Razen tendencioznih m oportunističnih laži je ugotovil resnico m dokazal, kdo ima najboljše živce v Evropi. Govor vodje Rajha manifestira samozaupanje hi moč, opozarja na točen način stvaritelje obkroževanja tako, da je s psihološkega stališča ta akcija popolnoma propadla. Nemčija nima nikakih napadalnih ciljev in vsaka država, ki bo sprejela politiko obkroževanja se bo izpostavila nevarnostim, ne da bi imela od tega kakšnih koristi. Z ozirom na to, da je vodja Rajha že pred petimi meseci najavil, da se bo bodoči kongres narodno-socialistične stranke zbral pod geslom »Kongres stranke miru«, zaključuje >V51-kischer Beobachter«, bi morali tudi drug! z navdušenjem sprejeti takšne poglede, namesto da nadaljujejo z neprijateljskim razpoloženjem do miru. Evropski Ford se seli »Soc. d’ Investissements Ford« v Lu-xemburgu s kapitalom 480 milijonov frankov. ki je bila družba vseh desetih Fordovih zastopstev v Evropi, je zapustila Luxembu*g in se preselila na angleški otok Guernsey. Na področju dosedanjega delovanja je imela družba številne davčne olajšave, ker pa je večina nameščencev Angležev in Američanov, se je odločila za preselitev na angleška tla. Otok, na katerem bo odslej delovala evropska Fordova centrala, ima posebne finančne Vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe vremena.’zakone. Nova družba"bo imeia kapital 3 Topleje. Morda tu in tam neznatne pa- milijonov funtov. Njen predsednik ostane davlne. I tudi vnaprej lord Perry. Maribor, 3. aprila. V svojem velikem govoru dne 26. marca v olimpijskem stadionu v Rimu, je Mussolini postavil kot tretjo tečko zahtev nasproti Franciji tudi vprašanje Sueza. S tem je znova stopila v ospredje kočljiva rana, ki je že dalje časa zapreka pomirjenju v Sredozemlju. Po zamisli graditelja prekopa, Lessep-sa, naj bi Suez služil splošni koristi vseh držav, ki naj bi zat<* tudi gmotno sodelovale pri stroških izkopavanja in vzdrževanja kanala. Toda osnovni kapital družbe v znesku 200 milijonov zlatih frankov je bil skoro izključno krit s francoskim denarjem; s tem so Francozi prevzeli ves riziko podjetja. Angleška vlada je iz politične ljubosumnosti celo odsvetovala svojim državljanom nakup sueških delnic. Polovico delnic (točno 7Ae) je družba izročilo egiptskemu hedi-vu. Ko so Angleži videli, da podjetje dobro uspeva, so sprejeli od zadolženega egiptskega podkralja v odplačilo dolgov vse delnice. Tako so poleg Francozov postali Angleži glavni delničarji Sueza. • V upravnem odboru, ki šteje 32 članov je 19 Francozov, 10 Angležev, 2 Egipčana in 1 Nizozemec. Od 400.000 deklic, ki jih je v začetku izdala družba, so podpisali Italijani samo 5 delnic, po pravilih družbe nimajo dostop v upravni odbor. Italijanski tisk se stalno zavzema za to, da bi upravljanje kanala prevzel poseben mednarodni odbor, v katerem bi bila zastopane države sorazmerno s številom tranzitnega prometa. Italija je glede (s 17%) tranzita preko Sueza za Anglijo na drugem mestu. V letih 1936—37 se je italijanski promet povečal le zaradi vojne v Abesiniji, v normalnih razmerah ie mogo manjši. Lani se je italijanski tranzit zelo znižal in letos bo Italija stopila na četrto mesto za Anglijo, Francijo in Nizozemsko. Francozi zavračajo italijanske zahteve z utemeljitvijo, da odjemalci, ki kupujejo v kaki trgovini, nimajo že s tem pravice gospodariti nad trgovskim podjetjem. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen bi bil odgovor Nemčije, ako bi podobne zahteve stavile tuje države glede nemškega kanala Klela (ki veže Severno morje z Baltskim), po katerem je promet tujih držav večji od nemškega, ki pa kljub temu nimajo nobene besede pri upravljanju tega kanala. Končno pa je lastnik Sueškega prekopa egiptska vlada in edino ona ima pravico v sporazumu z družbo spreminjati sueški statut. Oba odločujoča činitelja pa sta odločno proti vsaki spremembi. Pravno je torej nemogoče ugoditi italijanski želji Po čl. 15. sueškega statuta je tudi nemogoče nuditi kaki državi znižane cene ne da bi bite vse ostale države deležne enakega popusta. Italijanske zahteve narekujejo predvsem gospodarski razlogi. Prevoz enega stota blaga do Abesinije stane italijansko državo okrog 80 din. Poleg tega pa mora prevoznik plačati tranzitno takso, ki znaša tudi približno 80 din od stota. Prevozni stroški Italije se tako avtomatično podvojijo. Seveda morajo tudi Angleži m Francozi plačevati enake tranzitne pristojbine, toda denar se jim deloma vrne v obliki dividend, dočim Italijani niso deležni dobičkov družbe. Najhujše je pri tem, da morajo Italijani plačevati tranzitno takso v zlatu, kar zelo ob težnje italijansko gospodarstvo. Italijani pravijo: Mi dajemo vaši družbi veliko dobička. Dajte nam nekaj mest v upravnem odboru družbe in popust pri tranzitu! Francozi in Angleži odgovarjajo: Kupili bi delnice, pa bi z nami delili dobiček! Edina olajšava je mogoča glede načina plačevanja tranzitne takse. Italiji naj bi dovohli plačevanje takse v lirah. Anglija in Francija pa bi poleg rednega uvoza h Italije nakupili italijanskega blaga v višini zneska italijanskih sueških taks. Ta dodatni nakup italijanskega blaga bi Anglija in Fran^ja plačali v lirah. S to rešitvijo Italijani ne bi plačevali v zlatu tranzitne pristojbine, delničarji Sueza pa bi tudi bili zadovoljni, ker bi se po tem načrtu lahko znebili papirnatih lir. Značaj tega spora se je zdaj spremenil, ker je Italija postavila vprašanje na politično osnovo, v isto vrsto, kot so njene zahteve po Tunisu in Džibutiju. Nemški tisk je sicer izjavil, da so francoske pravice na Suez zgodovinsko utemeljene, dočim so italijanske pravice osnovane na HITLER JE V SOBOTO NAGLASIL, DA NE FRONTE IN BO ŠLA DALJE PO PO HAMBURG, 3. aprila. Po splovitvi nove velike vojne ladje »Tirpitz« v Wil-helmshavenu se je Hitler v soboto pripeljal v Hamburg. Mesto mu je priredilo mogočen sprejem; zvečer je vodja rajha v svojem velikem govoru med drugim naglasil sledeče: »V Angliji dele narode med čednostne in nečednostne. Kateri narod je čedno-sten, bi mogel presoditi kvečjemu Bog. Morda bodo Angleži dejali, da je Bog že razsodil: s 46 milijoni ljudi so Angleži podvrgli četrtino sveta, 80 milijonov Nemcev pa mora živeti na tesnem prostoru, 140 na 1 kv. km. če danes britanski državniki zahtevajo, da se je treba pogajati v vsakem problemu, ki spada dejansko v življenjske interese našega naroda, bi,mi lahko prav tako zahtevali, da se mora vsak angleški problem obravnavati le z našim sodelovanjem. Toda kakor m* tam, prav tako nima Anglija v našem življenjskem prostoru ničesar iskati. Ml smo svoje probleme v miru in redu uredili, poudariti pa moram, da nemški narod in država niti od daleč nista pripravljena žrtvovati svoje življenjske interese, če mislijo Angleži zbrati svoje trabante, da bi nastopili proti nam, in ako menijo, da bomo mi mimo dopustili, da ta sadež dozori, naj vedo, da današnja Nemčija ni ona izpred vojne. Kdor je voljan odpraviti se po kostanj v žerjavico za te velesile, ta mora biti pripravljen, da si bo prste ožgal. Mi ne sovražimo češkega naroda; stoletja je vladalo med nami sožitje, češko ozemlje je bilo stoletja v življenjskem prostoru nemškega naroda. Bilo je nuj- Hitlerjev odgovor Angliji SE NEMČIJA NE BO USTRAŠILA NOBE-TI, KI JI JO KAŽEJO NJENI INTERESI no, da smo likvidirali letalsko bazo, ki je bila zgrajena proti nam. Ko smo videli, da ta država ne more več obstajati in se razvijati samostojno, so se odločili in spet zedinili, kar mora biti spričo zgodovinskih tradicij, zemljepisnega položaja in pameti združeno, če se sedaj trdi, da je to signal, da se Nemčijo napade, ne verujem, da se to resno misli. Prepričan sem, da smo storili miru veliko uslugo. Za izgraditev gospodarskih odnosa jev imamo pravico in noben evropski ali iz-venevropski državnik nam ne bo dajal kakršna koli navodila. Mi smo nekoč sklenili z Anglijo pomorski soorazum z željo, da bi n’koli več ne prišlo do vojne. če v Angliji te želje ni več, potem je vprašanje o nadaljnjem obstoju te pogodbe prav za prav že rešeno. Mi smo samozavestni, ker smo močni in mimo gledamo v bodočnost Trdno sem se odločii, da bomo šli dalje po naši poti in ni je sile, ki bi nam izvabila orožje iz rok. če hočeio svoje sile pomeriti z našim orožjem, je nemški narod pripravljen. Ni več daleč čas. ko se bo izkazalo, da je enotnost fašistične Italije in narodno-socialistične Nemčije vse drugačna, kakor pa neka žeFena enotnost med nazori demokratske Velike Britantie in bo’!ševiške Rusije, če bo svet postal fašističen ali ne, ne vem. Da bi portal na^odno-s^^usti-čen, ne verujem. Z rezultati, ki smo jih dosegli na znotraj in na zunaj, smo zadovoljni. Miliioni tovarišev so se vrnili v veliko nemško državo, vsa srednia Evropa si ie zagotovila mir pod z«šč5to nemške s*le. In te sile ne bo uničila nobena sila na svetu.« Slavnost v Monteltmaru PARIZ, 3. aprila. Včeraj je bil v Mon-telimaru odkrit spomenik bivšemu francoskemu prezidentu. Loubetu. Slovesnosti se je udeležil tudi prezident Lebrun, ki je v svojem govoru dejal med drugim, da se je tudi on vedno držal Loubetovih načel spoštovanja prevzetih obveznosti in ustave francoske republike. Na. banketu, ki je sledi!, je pa govoril min. predsednik Daladier o Loubetu kot okrepitelju zveze z Rusijo in ustanovitelju antante. Oboje se dandanes obnavlja z enakimi cilji služiti miru, varnosti in pravičnosti. Govoril pa je še enkrat tudi Lebrun in poudaril potrebo sloge vsega francoskega naroda v sedanjih resnih časih. Zborovanje mirovnih lig LONDON, 3. aprild. Včeraj je bilo tu velikansko zborovanje mirovnih lig velikih demokracij Anglije, Francije in USA, katerega se je udeležilo več sto delegatov iz teh dežel. Predsednik mr. Arnold Foster je pozdravil radikalno spremembo britanske zunanje politike. Mednarodni tajnik Mr. Levvis Bolivett je podčrtal, da se bo pričela te dni široko zasnovana kampanja za pomoč USA zapadnima demokracijama po vsej Ameriki, kjer je razpoloženje široke javnosti tej ideji že itak naklonjeno. Rezultati volitev v Belgiji PRI VČERAJŠNJIH VOLITVAH V PARLAMENT IN SENAT SO NAPREDOVALI DEMOKRATI, REKSISTI IN M ARKSISTI PA NAZADOVALI. BRUSELJ, 3. aprila. Po podatkih, ki so bili znani davi ob 5. uri, so včerajšnje parlamentarne in senatne volitve v Belgiji prinesle belgijskim nacionalnim stran kam močno okrepitev. Dočim so liberalci in katoličani napredovali, so socialisti nazadovali, rexisti pa so pretrpeli občuten poraz. Novo stanje strank v parlamentu bo sledeče: katoličani 73 (10 več), socialisti 64 (6 manj), jfberalci 33 (10 več) flamski separatisti 17 (4 več), komunisti 9 (nespr.), rexisti 4 (17 mani), 2 neodvisna, 1 bojevnik. Senat pa se sestoji iz: 138 katoličanov (4 več), 35 socialistov (4 manj), 10 liberalnih (4 več), 8 flamskih separatistov (3 več), 3 komunistov (1 manj), 1 rexista (7 manj). Važen je tudi uspeh belgijskih strank v Eupenu-Mal-[ medyjti, kjer nemška manjšina s svojim i nastopom ni uspela. Prof. Martens je po izidu volitev odstopil kot Član Flamske I akademije. »Vojne je konec" ZADNJE BOJNO POROČILO ŠPANSK RALNEGA ŠTABA. DOSEŽEN JE BURGOS, 3. aprila. Radio National je objavil včeraj zadnje bojno poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva: »Včeraj so, po zajetju in razorožitvi republikanskih čet, dosegle nacionalistične čete svoj zadnji in končni cilj; Državljanske vojne je konec«. Sedaj je vse ozemlje EGA NACIONALISTIČNEGA GENE-ZADNJI IN KONČNI CILJ. bivše osrednje republikanske Španije v rokah nacionalistov. Po poročilu iz Pariza bo te dni izročenih Španiji 67 trgovskih ladij bivše republikanske vlade, ki so še zasidrane v francoskih pristaniščih. Bojne ladje so pa bile že izročene. Hestov obisk v Gdansku BERLIN, 3. aprila. Takoj po Chamber-lainovem govoru v petek se je sešel zvečer nemški vrhovni vojni svet k izrednemu posvetovanju. Včeraj je pa odpotovala v Gdansk posebna delegacija nemških novinarjev, kjer bodo ostali in razvili novo poročevalsko službo. Včeraj je pa prispel v Gdansk tudi Hitlerjev namestnik Hess. Hitler na He!go'andu HAMBURG, 3. aprila. Po slovesni splovitvi vojne ladje »Tirpitz« v Wilhelms-havenu, je dospel Hitler na krov nove KDF ladje »Robert Ley«. Ladja je z nad 1000 dopustniki v spremstvu dveh rušilcev obplula Helgoland. Hitler je stopil na otok in prebivalstvo ga je navdušeno pozdravilo. Na morju je srečal »Robert Ley« bojno ladjo »Scharnhorst« z admiralom Raederjem na krovu. Križarka je oddala potrebah rimskega imperija. V kakšni smeri se bo razvijal spor okrog Sueza, bo pokazala morda že bližnja bodočnost. Vprašanje bo postalo jasnejše, ko se bodo začela pogajanja za podpis prijateljske pogodbe med Italijo in Egiptom. S. V. (Pariz). častni pozdrav in izvedla kratek manever Hitler je svoje bivanje na ladji podaljšal še za en dan in se danes vrnil na kopno ter v Berlin. DEBATA V ANGLEŠKI ZBORNICI. LONDON, 3. aprila. Danes se začne napovedana zunanjepolitična debata v angleškem parlamentu v zvezi s Cham-berlainovo petkovo garancijsko izjavo Poljski. V imenu opozicije bo govoril Greenwood, izmed vladnih poslancev pa bodo govorili Eden, Churchill in Duff Cooper, ki bodo izrekli najnovejši Cham-berlainovi politiki svoje popolno,, odobravanje, ker je vzpostavila zaupanje angleškega naroda in vseh malih narodov sploh. RUSI IN JAPONCI SO SE LE SPORAZUMELI TOKIO, 3. aprila. Rusko-japonska ri biška pogodba je bila včeraj podpisana. Dogovor je samo podaljšek pogodbe iz 1. 1929 za dobo 5 let. IZJAVA PADEREWSKEGA. FLORIDA, 3. aprila. Bivši poljski prezident Paderevvski je včeraj izjavil, da ve, da poljski narod bolj ceni svobodo kakor mir. Upa pa, da se bo državnikom posrečilo ohraniti mir. Gafencova potovanja LONDON, 3. aprila. Romunski zunanji minister Gafencu bo obiskal ta mesec Atene in Ankaro, nato pa še London in Pariz. Vsi ti obiski bodo v zvezi z nastalim mednarodnim položajem v Evropi. SLA VEK IZVRŠIL SAMOMOR VARŠAVA, 3. aprila. Polkovnik Sla-\vek, ki je bil do smrti maršala Pil-sudskega večkrat na čelu vlade in je nazadnje postal maršal sejma, je izvršil v svojem stanovanju samomor. DVE NOVI POSLANIŠTVI V BEOGRADU LONDON, 3. aprila. Argentinska in bra zilska vlada sta sklenili, ustanoviti v Beo gradu svoji poslaništvi. ALFONZ XIII. PRI PAPEŽU. RIM, 3. aprila. Papež Pij XII. je včeraj sprejel v avdienco bivšega španskega kralja Alfonza XIII. POLJSKI MINISTER V RIMU. RIM, 3. aprila. Poljski trgovinski minister je prispel včeraj v Rim, kjer bo imel važna posvetovanja. HORTHY V RIMU? RIM, 3 .aprila. Po še nepotrjenih vesteh je prispel sem strogo incognito madžarski regent Horthy. VODJA SCHELL V TRSTU TRST, 3. aprila. Nemški državni vodja Schell je dospel včeraj s skupino nemških študentov v Trst. Z generalnim tajnikom fašistične stranke, Staracijem, je imel daljši razgovor o organizaciji in tesnem sodelovanju mladine obeh narodov. Velikega zborovanja italijanskih stu dentov in gostov sta se udeležila oba odličnika. LETALSKI ŠPORT V FRANCIJI PARIZ, 3. aprila. V uradnem listu je izšel odlok za uvedbo ljudskega letalskega športa, da bi se mladina pred vojaškim službovanjem čimbolj seznanila s to važno panogo drž. obrambe. S PANSKO BRODOVJE SE VRAČA BIZERTA, 3. aprila. V Bizerti internirano republikansko ladjevje: 2 križarki, U torpednih čolnov in petrolejski tank, je odplulo v Španijo. RAEDER VELIKI ADMIRAL BERLIN, 30. aprila. Zunanji mimster Ribbentrop je poslal ob priliki napredovanja za velikega admirala brzojavno čestitko vrhovnemu poveljniku nemške pomorske oborožene sile Raederju. »YANKEE CLIPER« BISCAROZ, 3. aprila. Namesto v Mar-seilles, kakor je bilo' prvotno določeno, je ameriško prekooceansko letalo »Yankee Cliper« včeraj priletelo iz Lisabone v B s-carož blizu Bordeauxa, kjer so mu francoske oblasti priredile svečan sprejem. Borza. Curih, 3. aprila. Devize. Beograd 10, London 20.8514, Pariz 11.801/*, Newyork 445, Berlhi 178,75. Milan 23.43, Budimpešta 87.30, Bukarešta 3.37, Sofija 5.40. Domašl^zaoiski Predsednik viade pri dr. Mačku Včeraj so se pričeli v Zagrebu odločilni dnevi v nadaljnjem razvoju naših notranjepolitičnih prilik. Ob 16.50 je z brzdan vlakom prispel v Zagreb ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Na kolodvoru so ga sprejeli vršilec dolžnosti bana Mihaldžič, armijski poveljnik general Jurišič, župan dr. Pejčič in drugi predstavniki oblastev. V spremstvu min. predsednika so šef kabineta, direktor agencije »Avale« in več beograjskih novinarjev. S kolodvora se je Cvetkovič odpeljal v županovo poletno vilo na Rebru. Po polurnem odmoru se je odpeljal v mesto in se na Prilazu sestal z dr. Mačkom. Sestanek je trajal 20 minut, prisostvoval mu je tudi banov namestnik. Predsednik vlade se je odpeljal nazaj na Rebro, kjer mu je dr. Maček ob 18.45 vrnil obisk. Po polurnem razgovoru sta se oba podala na teraso, kjer so ju fotografirali. Novinarjem nista hotela dati nika-kih izjav. Predsednik vlade jih je le zagotovil, da bo vse dobro. »Nastalo bo nekaj, vendar pa mofete razumeti, da ne želim, da. bi preveč siMH v nas. Vse se razvija prijateljsko in lepo.« Po včerajšnjih vljudnostnih obiskih se bodo danes zgodovinski razgovori predsednika vlade z dr. Mačkom nadaljevali. Zvečer jo bil predsednik Cvetkovič na večerji v Grad* skem podrumu. Ob priliki svdjega prvega službenega obiska v Zagrebu je izročil 200.000 din za najsiromasnejšo prebivalstvo Hrvatskega Zagorja. Obenem je odredil, da se vsi v proračunu določeni krediti ža ostale pasivne kraje čimprej razdele med ljudi. Vlajič poroča Davidoviču V nedeljo je prispel iz Zagreba prvak Demokratske stranke Božidar Vlajič, ki je sodeloval na konferenci pri dri Mačku. Takoj po povratku je posetjl Ljubo Da Vidoviča in mu v glavnih potezah razloži potek zagrebških razgovorov. Hrvatsko vpraianje In Bolgari Hrvaško vprašanje je temeljni notranjepolitični problem Jugoslavije, od katerega rešitve zavisi notranja stabilnost in zunanja varnost držaVe. Vprašanje ni samo hrvatsko — zadeva je vseh vzajemnih odnošajev Južnih Slovanov. Nje-gova rešitev na temelju popolnega vzajemnega spoštovanja in enakopravnosti vseh štirih jugoslovanskih narodov je najkrepkejše zagotovilo notranjega reda in miru nele v Jugoslaviji, temveč na Balkanu sploh, zaključuje znani sofijski sfovamofil Vasil Seizov daljšo razpravo o razvoju hrvatskega naroda v reviji ^Slavjanska beseda«. Neumestna prvoaprilska šala Kakor poročajo litsi, so hoteli v Beogradu nekateri izkoristiti prvi april za Potegavščino. Izdali so nenapovedan, neprijavljen Ust »Narodni sporazum«, v katerem so hoteli razširiti fantastične in vznemirjive vesti z namenom, da bi ljudstvo še bolj razburili. Oblastva so list zaplenila, krivce so zaprli, Trpljenje rodi novo življenje Kakor veljajo v človeškem življenju zakoni za posameznika, prav tako se uveljavljajo tudi v večji skupini, narodu. Narod, ki ga ni prekalilo trpljenje prav do dna, piše »Koroški Slovenec*, še ni dbzorel za narod! Kajti šele trpljenje bo napravilo iz njega resničen narod! Trpljenje je velika skrivnost, iz njega se rodi novo življenje. Ob njem bo vsak zrasel v celega moža. Turičiea, hrana na£«ga naroda Na mednarodnem kortgfesu za ljudsko prehrano so uvrstili turšeico med živinsko krmo. v Jugoslaviji, posebno v pasivnih krajih, je ta žitarica glavno prehranjevalno sredstvo več kakor polovice ljudi. So kraji, kjer otepa mladina leto in dan stlačen turščični kruh in čebulo, vso svojo šolsko dobo, pa še kasneje. Kako naj potem dvgncmo zdravstveno stanje in fizično odpornost naroda po takšnem življenjskem standardu? Novice Proč z močvirjem v okolici Pragerskega! Nujno potrebna izsušitev nezdravih legel komarjev, ki ugrabljajo obdelovanju široke ploskve plodne ravnine V davnini sta bila Pohorje in Kozjak enotno pogorje. V orjaškem naporu zemeljskih sil se je nekoč gorski greben razklal. Iz notranjosti je privrela žareča raztalina in stvorila današnji trdni opornik Pohorja, granit. V usedlo razpoko je udrla Drava, z vzhoda pa morje. Po nadaljnjih silovitih krčih se je svet nagubal — lice Pohorja in njegove široke okolice je bilo že skoro dokončno. Umaknilo se je morje, v kotanje široke, sesedene ploskve današnjega Dravskega polja so reke nanesle proda in svet izravnaie. Na robu rodovitne ravnine se je naselil človek, danes biva (po štetju 1. 1930.) na prostornem svetu od Limbuša — Slov. Bistrice tja do Ormoža v nekaj nad 8000 hišah preko 57.000 ljudi! Ravnina na južnovzhodnem znožjU Pohorja pa ni povsod enako plodna. — Dravsko polje je kakor Ljubljansko barje ponekod ogroženo po nezdravem močvirju. Pdsebno velja to za svet ob že- lezniški progi Maribor - Pragersko. — Zemlja je tod ponajveč ilovnata, le ob pohorskih potokih leže plasti propustnega proda. Okrog Pragerskega, Poljska-ve in Rač je ravnina zelo mačvlma. — Po izkopanih dražnicah se Odteka le del umazane vode. JelŠevo drevje prepreza močvirne travnike, na katerih uspevajo le bodeči oset, ostri šaš in preslica. Nezdrava močvirna kislica razjeda travnike, košenina je brez vrednosti. Velike ploskve so ugrabljene kulturni zemlji, leg lo komarjev je poleti neznosno. Pragersko in sosedni kraji imajo zaradi večnega izparivanja zastale vode v vsej okolici najbolj nezdravo, deževno in megleno podnebje! Bliže Maribora je prodna naplavina, kljub dvema potokoma, ki s Pohorja pronicata vanjo, suha in rodovitna. Peščeni, prodnati svet niže Pragerskega je posebno v dolini Dravinje izredno rodoviten. Ob lepih kmetijah se vfste plodna Zanimivosti iz Sv. Jurija pri Colju Prijazni ŠentjUrčahi so mi pripovedovali, da je tudi pri njih sokolska ideja želo utrjena. Sokolsko dfUŠtvo v Sv. Juriju ob j. ž. je zelo detaVfto. Ima svoj orkester, dramatični in Stavbeni bdsek. Med vsemi je menda najbolj agilen stavbeni odsek, ki sl je itadel Halogo, še to leto pričeti Z gradnjo sokolskega doma. Sokol je kupil krasno Stavbišče na najlepšem mestu trga. Navozili so že mnogo gradbenega materiala in načelnik gradbenega odseka se že zelo veseli, da bo mogel skoraj pričeti Z gradnjo lepega sokolskega doma. Nedavno se je ustanovila v Sv. Juriju ob j. ž. polja in donosni travniki. Tudi ob Bistrici in Zgornji Ložnici je svet še dokaj uporaben, le ob železniški progi leže velike mlake močvirnega sveta. Močvirja ob Poljskavl Irt v široki okolici Pragerskega je treba čimprej odstraniti! Preprosta kanalizacija kmetov ne zadostuje. Zdravje in ugled naše domovine nujno terjata, da se zganejo oblastva, tudi državna, saj je Pragersko pomembno železniško križišče In. promet na naših progah dale državi neprimerno večje dohodke kakor drugod. Kaj si misli potujoče občinstvo iz Inozemstva, videč zamazane mlake za progo! Treba je preiskati ves ta niže ležeči svet, morda se bo brez posebnega truda našel odtok v propustnejše sloje. Prostrani okoliš Pragerskega bo tako pritegnlen uspešnejšemu pridelovanju, široke ploskve rešene ledine bodo postale sposobnejše za daljnjo naselitev Dravskega polja, žitnice bodočega Velikega Maribora. -ine. o Nesreča kolesarja. S kolesom sc je težko ponesrečil mehanik Jožef Pučko iz Središča. Pobil se je po glavi irt si »lo- .. vodovodna zadruga. Šentjurčani if ***» Odpeljali so ga v otfflo- trpijo občutno pomanjkanje zdrave pitne vode. Zato so se odtočili za gradnjo lastnega vodovoda. Akcija zelo lepo napreduje. Delavci že kopljejo v Šibeniku pri feBežu bazen, v katerega bodo zajeli vodo neposredno iz skale, tako da daleč naokoli ne bo tako dobre m Zdrave pitne vode. Vodovod v Sv. Juriju ob j, ž. bo že letos otvorjen. V spodnjem trgu bodo imeli že to leto vodovod v hišah, v zgornjem trgu pa drugo leto. ig. Zborovanje zelene bratovščine V nedeljo je zborovala V Ljubljani Zveza lovskih društev, ki so se je udeležili zastopniki iz vse Slovenije. Vodil je zborovanje predsednik dr. Viljem Krejči. Zveza ima Včlanjenih 14 društev, v katerih je vpisanih 5.748 lovcev s 1.449 lovskimi pazniki vred. Iz poročanja o delu je bilo razvidno, da je zveza skrbela za zaščito prirode, za zatiranje lovskih tatvin m lovskih škodljivcev. Obneslo se je skupno zavarovanje vseli lovcev za primero nezgode, Iz sklada »Zelenega križa« je Zveza delila podpore ponesrečenim lovskim paznikom ter njihovim vdovam in sirotam. Zveza izdaja brezplačni mesečnik za lovsko tovarišijo »Lovec«. V Sloveniji je 949 lastnih in občinskih lovišč; zaikupnina 1937. leta je znašala din 1,823.195. Pri volitvah je bil izvoljen stari poslovni odbor. Podržavljenje tovarne „La Dalmatienne" V Splitu se je že dalj časa pogajalo lastništvo cementne tovarne »La Dalma-tienne« z državo. Pogajanja so bila te dni zaključena. Država bo družbi plačala 4,150.000 dolarjev (200 milijonov din), ki jih bo izplačala v enajstih letih. Država prevzema vso imovlno družbe z vodnimi centralami na Krki in Cetini vred, kakor tudi koncesije, ki jih ima družba za izkoriščanje vodnih sfl, Vse to prevzema ža dobo 50 let. Ta vest je v Dalmaciji Zbudila veliko pozornost. Program Coljtkega kulturnega tedna Pripravljalni odbor CKT je že sestavil program za letošnji kulturni teden, ki bo od 29. aprila do 7. maja. Prvi večer bo v dvorani slovesna otvoritev 2. CKT. Sodeloval bo vokalni kvintet iz Ljubljane. V nedeljo bo dop. ogled kolektivne razstave Alberta Sirka. Vodil bo Ogled dr. Šijanec. V sredo bo literarni večer članov Umetniškega kluba v Mariboru. V soboto, 6. maja, bo mladinski koncert. O tednu bo tudi letos Izšla za to pripravljena brošura, za ogled vse razstave bodo uvedeni kakor lani bloki. RAZSVETLITE POT PRAGERSKO-LESKOVEC! Pot Iz Pragerskega na Leskove- je precej lepa, kar se je zahvalili Olepševalnemu drtlllVU »9kiga« na Leskovcu, Prepotrebno bi Se bilo, da bi se na poti napeljala električna razsvetljava, Pot meij na obeli straneh na precej globoke jarke, ki lahko postanejo ponoči usodni za ljudi, ki jim je pot neznana. Upajmo, da se bosta olepševalno društvo in občina zavzeli za pot. VELIK POŽAR NA MUR8KEM POLJU Ponoči okoli lu. ure je začelo goreti pri veleposestniku Francu Rizmanu v Malhicih. Požar se je razširil s tako naglico, da je zgorelo posestvo s hišo, žlvi- ško bolnišnico. o Služkinja padla Iz II. nadstropja. V Ljubljani je padla iz drugega nadstropja stanovanjske hiše na Aleksandrovi cesti št. 10 iz stanovanja g. dr. Rožiča služkinja Pavla Stupica, kef Se ji je zavrt«k> p« čiščenju oken. Pasanti so takoj poklicali rešilni avto, ki je prepeljal služkinjo, katera je dobila težke notranje poškodbe, na kirurški oddelek bolnišnice. o Avto povozil dninarja. V Zg. Polska- vi je zneznani avtomobilist povozil 62-letnega dninarja Ivana Pristovnika iz ftitoznoja pri Slov. bistriti. o Smrt prvega slovenskega kinologa. V Ljubljani So pokopali upokojenega višjega poštnega svetnika gosp. Evgena Križaja. Pokojni je bil naš prvi slovenski kinolog ter znan med svojimi lovskimi prijatelji pod imenom »kužkov ata«. G. Križaj se je začel že v mladosti zanimati za pso in kinološko literaturo in kot mlad poštni uradnik na Dunaju je stopii v krog kinologov. Po vojni je bil v Ljubljani pri »Klubu ljubiteljev ptičarjev« najagilnejši delavec. Vzgojil je dosti dobrih lovskih psov, bil razsodnik pri lovskih tekmah in vesten ocenjevalec pri pasjih razstavah. Naj mu bo zemlja lahka! Ptul p Iz bolnišnice. Sem so prepeljali 15- tto in gospodarsko orodje, preden so pri- letno služkinjo Petek Milico iz Presika šli na pomoč poklicani gasilci. Gasilci so komaj obvarovali tri sosednje hiše, ka-nror se je začel širiti požar. Posestnik Rizman trpi 150.000 din škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni znano. NESREČA Z MOTORJEM. Z motorjem sta se ponesrečila pri vožnji skozi Bistrico 26-letni posestnikov siin Franc Šajtegel in 32-letni delavec Anton Potočnik. Oba sta dobila poškodbe po glavi, da so ju morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. TRAGIČNA SMRT OTROKA. Jožef Vizjak in njegova žena iz Št. lija sta biia prejšnji petek na delu pri svojem gospodarju, viničar je sekal drva, žena pa je prala. Doma so ostali otroci pod nadzorstvom najstarejše 12-letde hčerke. Ko pa se je mati ob eni uri podnevi vrnila domov, da bi dala. otrokom jesti, je, opazila, da ni med njimi 2 In pol letne Rozalije. Poklicala je osemletnega fanta ter mu naročila, naj pogleda, če se ni Roziki kaj zgodilo, če ni morda zašla v mlako. Fafifek je odšel proti mlaki in i našel lam že na vodi plavajoče sestrino trupelce. Pritekel je materi in ji povedal žalostno novico. Mat! je hitro potegnila otroka iz mlake pred hišo in poskusila z umetnim dihanjem, a je bilo vse zaman. pri Čakovcu. Pri nakladanju ji je debk> prizadelo težke notranje poškodbe. p Obstrelil jo 8-letnega dečka. 17-letni Matjašič Janez iz Hvaietincev pri Sv. Andražu v Slov. gor. Je po naključju obstrelil Kocmuta Štefana, doma od isto-tatn. Kako se je zgodila kočljiva neprevidnost, še doslej Matjašič ni povedal. p Včeraj Je bila v Mestnem gledališču sokolska akademija z bogatim sporedom. Vsi, od najmanjših pa do največjih, so se izkazali s telovadno gibčnostjo. Tudi recitacijo, izmed katerih je bila najboljša dij. Sagadina Zvonka, so žele splošno odobravanje. p Včeraj je bil zaključek sv, misijona, ki se je že vršil ves teden. Na Minoritskem trgu se je zbrala velika množica ljudi, da vidi procesijo z gorečimi svečami. o V Mali Nedelji je odpovedana služba pogodbenemu poštarju Miroslavu Senčarju. »Pred dvema letoma je našel nekoč 10 dinarski novec! Maribor K „begu" mariborske tekstilne industrije Podoba je, da ne gre zgolj za »devizno vprašanje" Medtem ko se je odselitev tekstilne industrije iz Maribora celo v delavskih krogih smatrala kot gotovo dejstvo in je prišlo do izraza le sočutje s kakimi 7000 delavci, ki bi lahko bili prizadeti, je Vaš list sprožil hvalevredno vprašanje o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se ta nesreča prepreči. Zadeva ni enostavna, ker je spretnosti kapitala pri izvedbi svojih načrtov težko priti do živega. Da ne gre le zgolj za devizno vprašanje, dokazuje tudi dejstvo, da se bavijo s preselitvijo celo podjetja, ki ne uvažajo surovin le iz neklirinških držav. Če so pa sokrive fiskalne obremenitve, tedaj je treba ugotoviti, da so iste obstajale že prej in da nikakor ne gre, da bi se izvršil nekak »panični beg«, ki ni v interesu lokalnega gospodarstva, niti države same. Razen tvrdke jZelenka & Co. so bile objavljene precej obširne vesti tudi o tvrdki Doctor in drug. Vse drugo se je bolj šušljalo. Pojasnila, katera izvirajo od tvrdke Zelenka & Co., so precej nejasna in se celo možnosti preselitve v Egipt ni odločno demantiralo, akoravno je bolj verjetno, da se predilnica preseli v Južno Srbijo. Izvoz strojev se z lahkoto prepreči že na podlagi pooblasti! Narodne banke in ni potrebna nobena nova odredba. Pri tvrdki Doctor in drug so zavarovani javni lokalni interesi v osebah upravnih svetnikov te nove delniške družbe. Ni verjetno, da bi vstopil župan mesta v delniško družbo, če bi bili načrti podjetja v škodo mariborskemu gospodarstvu. Sicer pa je ta tvrdka tekom razmeroma kratkega razdobja večkrat prenesla sedež tako iz Nachoda na Dunaj, od tam v Maribor in sedaj v Beograd. Združenje industrijcev v Beogradu je podvzelo korake za dodelitev deviz. Če to ne bi zadostovalo, se mora zavzeti vsa javnost za to, da bodo na razpolago devize za nemoteno poslovanje, kajti če se bodo od sedaj naprej glasom najnovejše odredbe Narodne banke dodeljevale devize v prvi vrsti le tistim, ki bodo eks-portirali izdelke zopet v neklirinške države, nam preti nevarnost pomanjkanja blaga, s čimer bi bil prizadet zopet kon-zument, pa tudi trgovec, ki bi zaradi redkosti blaga isto dobil pod težjimi pogoii. Če smo že zamudili pravočasno ureditev načrtnega gospodarstva je vendar dolžnost tistih, ki so v prvi vrsti uživali dobrine današnjega družabnega reda. da se zavedajo svojih dolžnosti, če naletijo na težave, in da ne begajo javnosti z ukrepi, izvirajočimi iz egoizma. Noblesse oblige! iz Vrtne ulice v Novi vasi. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Napredovanje. Iz druge v tretjo po-'ožajno skupino je napredoval direktor tuk. trgovske akademije g. Peter Modic. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri priredi mladinski pevski zbor iz Rač pod vodstvom Zorna Jožefa koncert slovenske umetne mladinske pesmi. m V Studencih pri Mariboru je nenadoma umrl posestnik in preddelavec drž. žel. g. Vošnik Franc. Pogreb bo v torek ob 16. na studenškem pokopališču. N. p. v m.! m Otrok se je poparil z mlekom. V bolnišnico so včeraj pripeljali 19 mesecev staro Olgo Gašperičevo iz Resljeve ulice, ker se je v kuhinji poparila z vrelim mlekom. Otrok ima opekline po vsem telesu. m Nove tatvine koles. Kolo znamke »Pucb« in z ev. štev. 2—129594 so ukradli posestnici Tereziji Brodnjakovi od Sv. Marjete na Dravskem polju. Enako so tatovi odpel jaJi kolo torbarju A. Vogrinu, kolo je imelo e v. štev. 2—24436. m Poškodbe po obrazu. V bolnišnico so pripeljali 25-lelno služkinjo Marijo Bene, ki je dobila močnejše poškodbe po obrazu; vzrok ni znan. m Vlom In tatvina. Kaznilniški paznik Martin Križanič je prijavil na policiji, da mu je neznan storilec odnesel iz stanovanja precej perila, aktovko, britev in električno svetilko ter ga oškodoval za 650 din. Tat je odprl s ponarejenim ključem kuhinjska vrata in odšel od tod v spalnico. m Tatvina na obrtni šoli drž. železnic. Učenec obrtne šole Jožef Ahačič iz Studencev je prijavil policiji, da so mu med poukom ukradli iz nezaklenjene omarice pokromano žepno uro. m Vlom sredi noči. Ponoči od sobote na nedeljo je neznan mlajši moški vlomil v stanovanje vlokovodje Murka v Rozinovi ulici ter odnesel okrog 200 din gotovine. m. Tekstilnim tovarnam primanjkuje surovin. Te dni je bil v hotelu »Orel« na pobudo Delavske zbornice sestanek, katerega so se udeležili zastopniki delavstva, zastopniki policije, okrajnih načelstev in Delavske zbornice, dočim so industrialci izostali, čeprav so bili vabljeni. Na sestanku so razpravljali o perečem vprašanju surovin za tekstilne tovarne. Pomanjkanje surovin je vedno bolj občutno in se v nekaterih tekstilnih tovarnah že opaža zastoj. Razpra rljali so o devizni politiki, ki povzroča pomar 'va-nje surovin. Sestanek je opozoril oblastva na življenjsko važni problem, ki zahteva nujno in čimprejšnjo rešitev. m. Trije mladi pustolovci Pred dnevi so pobegnili od doma 16-letni Albin Fritz, 10-letni Josip Jakolič in 15-letni Alojz Bedič. Dva so že izsledili in izročili staršem. Nočna lekarniška shižba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Alek-sandrova cesta 1, tel 21-79. Kino * Grajski kino. Do vključno srede Večna goljufija. Ljubavna pesem ženskega srca. Pride Hotel Sacher. * Kino Esplanade. Od danes naprej II. del »Olimpiade«. * Kino Union. Od danes do vključno srede »Sužnji svobode«, veliki pustolov-ni šlager v nemškem jeziku. Rmdio Torek, 4. aprila Ljubljana: 11 Šolska ura; 12 Naši pevci in pevke; 13.20 Koncert slovenske glasbe; 18 Flavta solo; 19.50 Deset minut zabave; 20 Koncert pevskega zbora „Ljubljane“. 20.45 Koncert RO; 22.15 Tamburaški zbor. — Beograd: 17 Orkester; 20 Narodne pesmi; 20.40 Simfonični koncert. — Varžava: 21 Orkestralni koncert; 20.55 Lahka glasba. — Dunaj: 21 Simfonični koncert — Berlin: 20.10 Čajkovskega 3. simfonija. Mariborsko gledališče Ponedeljek. Zaprto. Torek ob 20«. Red C. Veliki teden v maribor. gledališču. Ves Veliki teden bo zaradi priprav za prih. glasbeno premiero samo ena predstava. In sicer jutri, v torek. Ponovi se v premieri izborno uspela Langerjeva kriminalna drama »Št, 72«. Občni zbor Kmetijske družbe V nedeljo je bil občni zbor podružnice Kmetijske družbe v Mariboru. Prisostvovali so mu tudi predsednik Kmet. družbe iz Ljubljane g. Oton Detela in ravnatelj inž. Ferlinc. Po kratki razpravi o d