Poštnina owana u gotovim leto LVIII. V UubUani, v petek, dne 7. februarja 1930 St 31 2. *zdaia st.2oin
Naročnina
Dnevno ižflaja
u krilienno Jugoslavijo mesečno U Din polletno i3<) Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
течеспо 40 Dlii nerte |»ka izdala cetole no v Juge Slaviti 120 Din, za Inozemsivo 140 E
SLOVENE
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peili-vrsla mnll oglasi po I SO in 2U,vefi|l oglasi nad 43 mm vtSine po Oln г*30, veliki po 3 in 4 Din, v uredn'$kemdelu vrstico po IO Dim ii Pr veciem □ ivM-o'iiu popuai
Izide ot> <i ziuira)
razen pondeliKa in ^neva do Droznlku
ureaniAiua /e l Kopliaricvt ulici Al. Gilll Koltopiai sc ne vratalo, nclranhlrono pismo se ne spreiemaio treanUtua telefon il. 2030. upravnIAtva Al. 2328
Za zdravje naroda
Naši članki o padanju rojstev, ki je pričelo ogrožati tudi naš sicer zdrav in krepek narod, so vzbudili nemalo zanimanje v najširših plasteh. Dokaz temu so nam mnogoštevilni dopisi, ki prihajajo od vseh strani, in sicer od resnih iu uvaževanih mož, katerim je zdravje ljudstva gotovo odkrito pri srcu.
Brez dvoma imajo marsikaj prav tisti, ki koreniko temu žalostnemu dejstvu iščejo v splošnem družabnem pojavu: v revščini. Revščina je gotovo kriva mnogega moralnega zla. Delavec z nizko plačo je vedno v skušnjavi, da prične mehanično računati, za koliko otroških ust morejo zadostiti njegovi prejemki. Da je res tako, nam kažejo nekateri zgledi od drugod. Padanje rojstev v preteklih desetletjih ni bilo nikjer tako pereče, kakor na Francoskem. Zato so se tam pričeli že zelo zgodaj pečati s tem bitnim vprašanjem narodnega obstoja. Poizkušali so na vse načine dvigniti moralno iu narodno zavest ljudstva. Skoraj pa so se prepričali, da je slabo gmotno stanje nižjih slojev tudi eden izmed vzro-ko nazadovanja rojstev. In sicer se je to zgodilo ha sledeč način. Opazili so, da je po onih delavskih kolonijah, kjer so bili delavci bolje plačani, odstotek novorojencev za precej odstotkov višji, kakor pa pri slabše p'ača-nem delavstvu. Kakor hitro so pri kakem podjetju delavstvu izboljšali njegov gmotni položaj, se je ie^ nekaj letih tudi dvignilo šte» vilo novorojencev!4fc
, Mislimo,, daiieti gospodarski zakon vsaj deloma še tudi danes velja. Zalo bi morala hiti družba napram delovnim slojem pravičnejša. Krščansko načelo ne zahteva le, da ima vsak delavec toliko plače, da se more pošteno preživeti, ampak, da je njegova plača družinska, to se pra\^tako mora biti plačan, da si lahko ustanovi družino in jo tudi preživlja. To se nam danes zdi tem bolj potrebno poudarjati, ko so na delu sile, da se že itak dovolj težak položaj našega delavstva še bolj poslabša. I j vseh modernih državah se polaga največjo važnost na zdrav razvoj delavskega stanu. Države se trudijo, da pomagajo s socialno zakonodajo, da zlasti omogočajo delavskim ženam prvo skrb za novorojenčka in to bodisi z zakonitimi dopusti, bodisi s primernimi napravami, ki omogočajo materam tudi med tovarniškim delom skrb za njihovo deco. Taka socialna zakonodaja je danes potrebna tem bolj, ker le prepogosto se zgodi, da si morata mož in žena oba služiti svoj kruh v tovarni. Kdor torej nastopa proti tem nujno potrebnim socialnim zakonom, dokazuje, da mu manjka sleheren socialni čut, —- a obenem škoduje tudi zdravju in moči naroda. Država, ki ima skrb za moč in rast naroda, mora čuvati socialne pridobitve delavstva in jih po možnosti še razširiti.
Vendar pa slabo gmotno stanje ljudstva nikakor ni edini in niti ne glavni vzrok padanja rojstev. Vzemimo drug primer, o katerem se v zadnjih mesecih toliko govori: Srem. Vsakomur je znano, da je sremska zemlja jako bogata in že od nekdaj prav redko naseljena. Premožno ljudstvo biva tamkaj — in vendar, nikjer v državi ne razsaja bela kuga tako grozno, kakor po slavonskih in sremskih ravninah, medtem ko hribovita in beraška Bosna izkazuje največji narodni prirastek med Hrvati. — Mogoče, da je rodovitnost slavonskega prebivalstva nekoliko opešala radi tega, ker so v pokrajino premalo pustili tujega elementa in so se ondotni bogataši ženili med seboj, da je vse premoženje ostalo v družinah. Toda poznavalci razmer so vsi edini v tem, da je ondotno prebivalstvo — in predvsem žene — holoma ustvarilo sedanji žalosten položaj, ko se ponekod za petdeset in tudi osemdeset odstotkov teše več rakev kakor zibelk.
Isto žalostno sliko nudijo tudi moderna velemesta, katerim po zadnjih statistikah na-čeluje Berlin, ki izkazuje najnižji odstolek rojstev med evropskimi velemesti. Gotovo je po mestih mnogo pomanjkanja in revščine, a tam je nakopičeno ludi silno veliko bogastva. Toda tam je ravno tista plast, ki misli, da zanjo velja »gosposka morala«, ki dovoljuje vsa uživanja, a ki beži pred vsako odpovedjo in žrtvijo. Saj stvar ni od včeraj. Dolgo, dolgo že se jc s ciničnim posmehom zrlo na tiste, ki so živeli nravno in pošteno. Ko pa je zlo okužilo široke plasti ljudstva, je seveda narod ogrožen v svojem obstanku. Pričel se je ta pomor ljudske sile v Franciji, ki je domovina nravstvenega in verskega svobodniaštva. Francoski narod je pričel izumirati. Veliki ljubezni do zemlje in naroda, potem pa globoki, živi veri, kateri je udana vendarle še dobra
opravo /e иКориаг/еч ui.Si.b ~ ceitofiil ratun: Lluhi)iina Slcu. IO.OSV In W.34f xa Insciole. S(iKi(« ioii.?56J, Zagreb št. 30.0I1. Pra»n tn nunai it. 24.797
Poitatijaneevar^e Primorja
Z metodo Msilja in na miren način se izvaja poitaHi^ančevanie
z vso odločnostjo
Zagreb, 6. febr. z. Današnji Obzorc; prinaša uvodni članek iz Trsta o italijanizaciji jugoslovanske krajine. V članku se trdi, da načrt za poitalijančevanje ni naiven in ne površen, temveč je proučen do podrobnosti. V fašističnem asimilacijskem sistemu se opažata dve metodi: ir.eioda nasilja in mirne pe-netracije. Prva so uporablja iedaj, kadar druga ni učinkovala. Metode mirne peuetra-cije, oziroma similacije se poslužujejo v največji meri šole. Razen tega obstoja veliko število drugih organizacij, ki vrše islo nalogo. Julijska krajina ima 992.959 prebivalcev s preko pol milijona Slovanov v 125 občinah. Deli se v štiri province, in sicer v reško, goriško, puljsko in tržaško-zadarsko. V teh šti-
rih provincah je 139 fašijev z 2:1.000 člani, 82 ženskih fašijev s preko 5000 članic. Dalje obstojajo: organizacija fašističnih študentov s 1730 člani, organizacija Ballila z 32.500 članov, organizacija Avantgarde z okroglo 11.000 članov, organizacija Mala Italijanka s 13.090 članic, organizacija Mlada Italijanka s preko 4000 članic, organizacija Dopolavoro s 31.700 članov ter fašistični sindikat s 105.669 članov, daljo 202 fašističnih kooperativ, filo-faSistične organizacije s 23.000 članov. Torej znaša število vseh članov brez fašističnih kooperativ in filo fašističnih organizacij 230.000. V članku se dalje popisuje funkcijoniranje poedinih organizacij ii: tia kak način izvajajo poitalijančevanje našega elementa v Julijski Krajini.

v Bukarešti
Lekarniški zakon predložen VZS
Belgrad, 6. febr. b. V socialnem ministrstvu je izdelan načrt o uvozu, izdelavi in prodaji zdravil, o lekarnah in lekarnarjih. Ta načrt zakona je že predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ga je tudi že dal v pretres posebni komisiji. Načrt vsebuje vse odredbe o uvozu, izdelavi in prodaji zdravil in je taksativno našteto, katere ustanove lahko
delijo in prodajajo zdravila neposredno kon-sumentom. Dalje vsebuje določbe o otvarja-nju novih lekarn ter kvalifikaciji lekarnarjev iri njihovem delokrogu. Lekarne se ne bodo mogle svobodno odpirati, marveč samo na temelju osebnega dovoljenja, ki ga bo za Belgrad izdajalo ministrstvo, v drugih krajih pa bani.
A^fftlkanska cerkev za svolo neodv'snost
Bukarešta, 6. febr. AA. Danes ob 11 dopoldne je dopotovala s posebnim vlakom v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorske dame ge. Eleonore dr. Švrljuge in adjutanta majorja Pogačnika. Vlak se je ustavil na dvorski postaji v Controcegnu. Na postaji so Nj. Vel. sprejeli kraljica-mati Marija, princeza Ileana s svojim zaročencem j knezom Hochbergom, kraljevo namestništvo j s knezom Nikolom, člani vlade s predsedni-: kom Maniu na čelu, kraljica Elizabeta, naš ! poslanik na romunskem dvoru Čolak Antič, j naš vojni ataše general Stojanovič z gospo, z osobjem kraljevega poslanstva in dostojanstveniki romunskega dvora. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je počutila zelo dobro, je stopila prva z vlaka in se poljubila s kraljico materjo.
Župnik Nov<Ds®fec - umrl
Zagreb, (i. febr. b. z. Suoči po polnoči je umrl v Šestinah tanio.šnji župnik Ivan Novo-selec. Pokojni župnik je prišel pred leti v spor s svojimi župljani. Ta spor se je ravno v zadnjem času rešil v splošno zadovoljstvo vseh iu je župnik Novoselec umrl v najboljših odnošajih s svojimi župljani.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Brežice, kjer bodo položeni k večnemu počitku v soboto 8. iebr. popoldne na mestnem pokopališču.
London, 6. febr. (AA.) Cerkvena skupščina je s 382 glasovi proti 105 odobrila resolucijo yorskega nadškofa dr. Templa, naj se imenuje komisija, ki bo preiskala sedanje od-nošaje med cerkvijo in državo. Ta sklep je posledica tega, ker je spodnja zbornica svoje-časno odklonila sankcijo revidiranega molilve-nika. Pozneje so škofje sklenili, da se dovoli z gotovimi pridržki uporaba revidiranega mo-litvenika. Komisija bo morala proučiti sred-
stva, da se izpremene sedanje ustavne in zakonske določbe, kolikor ovirajo uveljavljenje načrta, da je cerkev v prvi vrsti poklicana sklepati končnoveljavno v verskih zadevah. Dr. Temple je v svojem govoru izjavil, da smatra duhovno neodvisnost cerkve za nujno potrebno in bistveno. Če treba, se bo morala cerkev tudi razdržaviti, da doseže svojo neodvisnost. Za ta visoki cilj mora bili pripravljena tudi na žrtve.
Aîentaê na predsednika Mehike
Newyork, 6. febr. D. Atentat na novega mehiškega predsednika Rubia, s katerim so oblasti računale, se je izvršil ravno v trenutku, ko je predsednik po prevzemu oblasti zapustil narodno palačo in stopal v svoj avtomobil. Neki mlad človek se je med množico prerinil do prvih vrst in je streljal nad glavami vojakov, ki so tvorili kordon, v zadnje okno avtomobila. Oddal je pet strelov in razbil zadnje okno. Predsednik je bil zadet v čeljusti. Druga krogla je oplazila nečakinjo in soprogo predsednika, tretja pa je ranila nekega gledalca. Šofer je nemudoma pognal avtomobil z vso silo in z največjo naglico odpeljal k predsednikovi vili. Rana predsednika ni nevarna. Bil je takoj operiran ter so mu kroglo vzeli v narkozi. Čeljust je razbita. Predsednik bo okreval v enem mesecu. Streli so povzročili hudo paniko med množico 50 tisoč gledalcev. Množica se je bala, da se bo začelo splošno streljanje in se je razbežala na
Vol'cnw zma"a romunsfie vTade
Bukarešta, 6. febr. AA. »Rador« poroča: Izidi volitev v okrožne skupščine, ki so bili znani davi, kažejo, da so dosegle vladne liste velik uspeh. Vladne liste so dobile na Erdelj-skem vse mandate, izvzemši v Sibinu, kjer je nemška stranka dobila eno petino vseh glasov ter v treh erdeljskih okrožjih, kjer ima madjarska stranka neizpremenjeno večino glasov. Liberalna stranka je dosegla v 27 okrožjih eno petino glasov. V zmislu določb volilnega zakona bo imela temu primerno število zastopnikov v okrožnih skupščinah. Vlada je prejela v mnogih pokrajinah skoro vse glasove, v okrožjih stare Romunije pa veliko večino.
vse strani, Pri tem je bilo mnogo oseb peho-jenih in več težko ranjenih. Ljudje, ki so stali v bližini atentatorja, so bili v prvem trenutku od strahu trdi. Policija in vojaštvo je zagrabilo atentatorja, ki ni skušal pobegniti, in ga odvedlo, da ga množica ne linča. Pred vojnim ministrom, ki je zasliševal atentatorja še isti večer, je izjavil, da se piše Miguel Fo-rest, star 22 let, in da pripada stranki propadlega predsedniškega kandidata Vascon-cellosa. Policija je pozno zvečer aretirala sedem članov komplota. Napàd je bil že dolgo pripravljen. Nameravali so umoriti predsednika in ves kabinet, da bi potem v političnem kaosu pripomogli Vasconcellosu do vlade.
Mehiko, 6. febr. AA. Predsednik ni v življenjski nevarnosti. Atentator se imenuje Daniel Flores in je star 22 let. Izjavil je, da je pristaš poražene stranke, ki je bila proti ponovni izvolitvi.
Pobo'ê v Bosm se množe
Sarajevo, 6. febr. z. V Bosni in Herce-1 govini se v zadnjih 10 letih vršijo neprestano I poboji in umori. Posebno trpijo v tem oziru i rogatiški, visoški in ljubiški okraji. Po podatkih vrhovnega sodišča v Sarajevu se lahko reče, da je bilo zgubljenih 500 ljudi radi umora in drugih 500 je prišlo v ječe. Ugotavljajoč ta pojav, objavlja današnja ^Hrvatska Straža« članek, v katerem opisuje škodljive posledice tega pojava ter zahteva, naj se merodajni činitelji pobrigajo, da se temu zlu pomore. Slaba odgoja mladine bo veliko breme, ki bo padlo na rame družbe, naroda in i države.
tretjina Francozov, se je po dveh desetletjih najhujšega napora posrečilo, raustaviti usodno izumiranje. Ali pa se bo posrečilo tudi drugod?
Ponovno ugotavljamo, da je dolžnost države, da nastopi z odločnimi sredstvi proti vsemu, kar pomaga uničevati klico življenja, pa naj si bo to reklama po listih ali razpečevanje preprečevalnih sredstev. Cerkev stori svojo, ko vsako tnko početje zabranjuje v vesti in pod grehom. A tudi država mora storiti svoje. E. Herriot, ki gotovo ni v nevarnosti, dn bi ga kdo osumil klerikalizma, niti ne ver-
skih nagibov, ker je izmed voditeljev frama-sonstva, je imel pred dnevi pogum, da je v svoji »Ere nouvelle« zapisal, ?da mora država s primerno zakonodajo skrbeti za javno nravnost«. Nobenega dvoma ni, da velja to tudi za nas. Zato pa s pomilovanjem in prezirom zavračamo nnjnovejšo duhovitost naše socialistične гDelavske Politiko , ki pisc, da so >cerkveni krogi- radi tega proti preprečevanju rojstev, ker rabijo človeškega maleri-jala — za vojsko, (št. 8, str. 2, 1930.) Žalostno vsekakor, da se smejo Inke neslanosti nuditi slovenskemu delavstvu

Dunaj, 6. febr. (D.) V gospodarskih kro gib se smatra, da je pri avstr.-jugoslovanskih razgovorih dana tudi potreba za razpravo o jugoslovanskih industrijskih uvoznih carinah, ker jc verjetno, da bo stavila Jugoslavija pro-tizahteve, če pristane na zvišanje avstrijske agrarne carine. Avstrija hoče posebno zvišali carino na žito in moko, obenem pa tudi zvišali skrajno mojo za pršutarje od 110 na 130 kilogramov.
Vnrašame jugoslovanskega rtac:onaVzma
Subotica, 6. febr. z. V veliki dvorani pravne fakultete je ime! zagrebški profesor dr. Kosić predavanje o problemu jugoslovanskega nacionalizma. Izvajal je, da se je s korakom od 3. oktobra preteklega leta ustvarila pravno in politično edinstvena nacionalna država. Toda nacionalno edinstvo še ni doseženo. Po njegovem mišljenju je ideal nacionalnega edinstva v prvi vrsti odvisen od vprašanja jezikov. V prvi vrsti so tu važne jezične razlike med Hrvati in Srbi na eni ter Slovenci na drugi strani. Po njegovem mnenju se je takoj po zedinjenju naše države napravila velika napaka, ker se ni uvedel za vso državo en službeni jezik. Vprašanje cirilico ali latinice ni prvega reda. Na koncu svojega predavanja je prišel dr. Kosić na vprašanje ver, ki je postalo prav v zadnjem času posebno aktualno.
Pod VubU. brzovtak se vrgla
Zagreb, 6. febr. z. Danes popoldne okrog dveh je prišlo med Znprešičem in Brdovcem do železniške nesreče. Pod ljubljanski brzo-vlak se je vrgla mlada deklica. Vlakovodja je hotel šc v zadnjem trenutku ostavili vlak, kar se mu pa ni posrečilo. Ko se je vlak ustavil, se je nudil gledavcem strahovit prizor. Na tračnici jc ležalo truplo dekleta vse v krvi. Odsekana glava je ležala daleč od trupla. Ugotovilo se je, da je samomorilka Jelka Kar-lcvič, 18 leta stara in da jc že dolgo časa bolehala na neozdravljivi bolezni,
Na profesor'a stre t'a?
Belgrad, 6. febr. b. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je dijak 5. razreda gimnazije Ito-kič iz maščevanja nad razrednikom, ker je bil radi slabega vedenja izključen, danes nenadoma planil v razred in oddal na profesorja več strelov iz revolverja, ki pa k sreči niso zadeli. Dijak je bil aretiran.
Zagreb, 6. febr. ?.. Zagrebški mestni župan dr. Srkulj je kot predsednik zveze jugoslovanskih mest sklical glavno skupščino za 29. marca t. 1., katera se bo vršila v belgrajski občinski dvorani ob 9 dopoldne. Vsako mesto ima nn skupščini en glas, ter zbira svojega delegala po volji.

fjtiblf. obč, sveta
Ljubljana, 6. februarja.
Daner, ob 5 popoldne se je vršila kratka seja občinske uprave. Ousotni so bili obč. sv. dr. Bohinjec, Ivan Hribar in ing. Pavlin.
Sejo je otvonl župan ar. 1-uc, ki je podal pred-sedstveno poročilo. Najvažnejši dogodek od zadnje seje je bil sprejem poalonstvine d.putacije iz Slovenije pri Nj. Vel. kraiju. Zastopnikom Ljubljane je Nj. vel. kralj obljubil, da se bo v kratkem izvedla regulacija Ljuoljanice. V posebni avdij. župana dr. buca pri Nj. Vel. kralju, je dal kralj poklicati finančnega ministra dr. Svrljugo in mu naročil, naj kolikor mogoče lulro pripravi poirebne kredite za regulacijo. /Lato župan prediaga, da se občinski svet zalivali Nj. Vel. kraiju z udanostno zahvalno brzo.avko. Brzojavko so občinski svetniki sprejeli sloje in z navdušenimi »Živio!« klici.
Zupan je dal^e sporo.il, da je mestna občina s svojo zahtevo po preureditvi ljubljanskega kolodvora dosegla vsaj ta delni uspeh, da je namreč železniško ministrstvo priznalo to potrebo in sporočilo, da bo v ia namen že v proračunu za leto 1930-31 znesek 3 milijonov Din. Ta znesek bo v vseh prihodnjih proračunih. Župan je sporočil, da je z ukazom od 23. jan. imenovan za ljubljanskega podžupana prof. j are, mesto razrešenih odbornikov pa so bili imenovani v občinski svet: gg. hrane Zupančič, inženir; Avgust Jenko, posestnik; Saša Knez, trgovcc; Ivan Kregar, obrinik; Avgust Ludvik, načelnik postaie; Josip Malenšek, hranilnični podravnatelj; Viktor Meden, trgovcc; Ivan Moho-rič, ta'nik zbornice 'iOl; Josip Pavlin, inženir; Rihard 'Sušnik, lekarnar; Rado Hribar, poslovodja; Karol čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne in Andrej šfrabon, veletržec.
Vsi ti novi občinski sveiniki so nato svečano prisegli.
Poročilo finančnega odseka
je podal obč svetnik Tavčar. Najprej so bile na vrsti razne pritožbe radi predpisa prirastkarine. Ugodeno je bilo pritožbi dr. Ladislava Lajovica, deloma pritožbi Karla Preloga, pritožba Milke Kovačeve je bila zavrnjena, pritožba Marjete in Martina Mahkote pa je bila odložena. O pritožbah olede predpisa davka na vozila, je občinski svet svet sklenil, da OUZD ne bo treba plačevati davka za avto, ki je namenjen prevozu zdravnikov in bolnikov. Deloma je bilo ugodeno pritožbi tvrdke Pipan et Co., pritožba losipa Ceha pa je bila zavrnjena. Zavrnjena ie bila tudi pritožba Franca Pav-liča radi predoisa pas e takse
Poročevalec je dal e poročal o obratnem posojilu v znesku 4 milj. Din, ki ga namerava najeti upravni odbor mestne elektrarne, vodovoda in plinarne za mestno erlektrarno. Poročevalec je bil mnenja, naj bi občinski svet sklenil po=oji'o v znesku 2 mili. Din. Občinski svet na se je odločil za predlog občimke^a sve'nika Karla Ceča za to, da se prosi vlado za odobrenie posojila v znesku 4 miliione Din, vendar pa nni občinski svel na;r»rej odobri samo poso'i'o 2 mil'., in če se izkaže potreba. še nadaljnja 2 milj. Din.
Poročilo gradbenega odseka
Je podal podžupan J are. Najprej je bilo na vrsti preimenovanje ulic. Po nekaterih pripombah obč. svet. dr. J e r i č a je občinski svet sklenil, da se preimenujejo in na novo imenujejo te le ulice:
Valvazorjev trg se preimenuje v Ilirski trg, Muzejski trg se preimenuje v Valvazorjev trg, Poljska cesta se" preimenuje v Domžalsko cesto, Samotna ulica se preimenu-e v Costovo ulico. Križišče Tržaške,-Bleiweisove in Rimske ceste se preimenuje v Gor [a nov trg, kakor ie občinski svet že sklenil.
Na novo sc imenujejo sledeče ulice:
Cesta med Dunajsko cesto in Herbersfeinovo n!;co v zvezi s Posavskega ulico in s Triglavsko ulico v Jarnikovo ulico. — Cesta pri mestni ko-loniii za arfileri:sko vojašnico v zvezi s Peričevo in Češko ulico v Ipavčevo u'ico. — Cesla v Zvezi z Jelovfkovo in Staretovo ulico v Trnovem v Laycr-jevo ulico. — Podaljšek Glinške ulice preko Tržaške ceste proti jugu od Tržaške ceste clo Gradaščice v Hajdrihovo u'ico. — Cesta vznoredna cesti pod 4. ter v isti dolžini ležeča zanadno od 4. v Vola-ričevo ulico. — Cesta vzporedna z Gradalčico na levem bregu od pomerija MGL do Groharjeve ulice « Gunduličevo ulico.
Sledile so razne pritožbe. Zavrnjena je bila pritožba Ljubljanske kreditne banke radi prispevka za napravo trotoarja ob n:eni pa'ači na Dunajski cesti, ker se banka ni držala siavbnega reda. Prav tako sta bili zavrnjeni pritožbi Angele Fabinčeve in Ivanke Leskovčeve radi prispevka za trotoar. Finančna prokuratura pa se je pritožila radi prispevka za trotoar ob kanonikatskih hišah. Tej pritožbi je bilo ugodeno, ker kanoniki niso lastniki hiš, temveč imajo samo užitek v njih. Prispevek bo plačal zemljeknjižni lastnik, to je verski zaklad. Deloma je bilo ugodeno pritožbi Andreja Dolinarja radi prispevka za napravo troloaria. Zavrnjena je bila pritožba ing. Antona Sodnika proti odobritvi parcelacije v Trnovem. Prav tako je bila zavrnjena pritožba Franca Kuncvarja proti parcelaciji v sveto-križkem okraju. Na njegovi parceli bo mestna občina napravila park, on pa bo dobil za to drugo primerno zemljišče. Deloma ie bilo ugodeno pritožbi tvrdke Triumf-Avto radi Keršičevega vrta na Celovški cesti. Ugodeno je bilo pritožbi Rudolfa Skulja zaradi uporabnega dovoljenja in pritožbi Franca Perende zaradi stavbnega dovoljenja. Deloma je bila ugodno rešena pritožba Maksa Veleoi-ča zaradi izdanega stavbnega dovoljenja. Zavrnjena ie bila pritožba OU/.D raradi zvišanja dimnikov in bo moral OUZD dimnike na svo;i palači povišati, ker dosedaj moti dim prebivalce Delavske zborn'ce. V sn'ošnem je bila zavrnjena pritožba Stavbne družbe zaradi izdanega stavbnega dovo-lien'a. Občirski svet ie odobril parcelacijo in zamenjavo sveta z Igorjem Kavčičem in Matijo Ke-šetorn. Avgust Wester je zahteval, naj se poi na Go'ovec izbriše iz seznama javne imovine. To je b'io zavrnjeno. Dano je bilo stavbno in uporabno dovo!:en;e za mastno orrevulnico. Odklonjena je bila prošn'a Mati:e Schuberla za namestitev izložbenih omare na hiši št. 24 na Sv. Petra cesti. Za-vrrena ie bila oritožba Antona Rcjine zaradi prispevka za tro'oir. Prav tako je bila zavrnjena pritožba Savla Kalina.
Pri Poročilu o regulaciii L'ublianice ie prof. farc preHlairpl, nai se odstotek meslne občine poveča za 5%, kar je bilo sprejeto.
Izpopolnitev odsekov.
Ker je bilo imenovanih več novih svetnikov in Je od preišivili izpadlo več iz raznih odsekov, je moral občinski svet iznopolniti odseke.
V	magistralni premij sta bila na novo izvoljena dr. Lukim in Kregar;
v personalno p'avni rdsek: Hribar, Mcd?n Die-trich. Gre^orič, Malenšek, in Runnik. Za načelnika odseka ie bil nalo v tajni seii izvoljen dr. Bohinjec. za nodnačelnike pa dr. Ravnihar.
V	finančni odsrk so bili izvoljeni Mohorič, Ivan
In
I II IL," i lil e^mlnJil,
V	pradbeni odsek sla bila izvoljena ing. Pavlin in Zupančič;
Avstr.-ital. pogodba podpisana
R:m, 6. febr. D. Višek rimskega obiska dr. Schobra se je dosegel danes opoldne s podpisom prijateljske pogodbe. Opoldne je bil dr. Schober ua kosilu pri finančnem mini-' stru Mosconiju, zvečer pa je bil gost Musso-linija v hotelu Excelsior«, kjer je bilo več pozdravnih govorov. Popoldne je bil sprejem v klubu inozemskih časnikarjev.
Izjava dr. Schobra
Rim, G. febr. D. Zvezni kancler dr. Schober je danes opoldne podpisal z Italijo prijateljsko in razsediščno pogodbo, potem pa je sprejel nemške in avstrijske časnikarje, ki jim je pojasnjeval namen svojega prihoda v Rim. Rekel je, da je potoval v Rim v smislu dogovora, ki ga je našel še od svojega prednika v zunanjem ministrstvu in je bil dogovorjen že med njegovim prednikom in italijansko vlado. Takrat je izjavil, da more potovati v Rim, če bo Italija podpirala Avstrijo pri nameravanem inozemskem posojilu, to je, če bo Kalija pristopila reliefni pogodbi in če bo pristala na to, da sc Avstrija osvobodi od reparacijske zastavne pravice in če se sploh preteklost popolnoma likvidira. Italijanska vlada je na io pristala že meseca decembra, potem pa je Italija podprla Avstrijo tudi v Haagu. Ko so se delegati poslavljali iz Haaga, se je dogovoril tudi obisk v Rimu in s tem v zvezi se je takrat tudi dogovorilo, da se sklene prijateljska in razsodiščna pogodba, kakršno je Avstrija sklenila tudi že z drugimi državami, n. pr. s Švico, Češkoslovaško,
Madjarsko, Poljsko, Španijo in švedsko ter se sedaj pripravlja z Romunijo.
Objava podpisane pogodbe se bo izvršila v sredo istočasno v Rimu in na Dunaju. Sklenjena je bila prijateljska in razsodiščna pogodba, ki naj po možnosti pomaga temeljito odpraviti vse spore, zakar je predvideno razsodišče. Trajanje pogodbe je določeno na 10 let in se avtomatično podaljša, če se ne odpove. Dr. Schober je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je Avstrija bila že skoro dve leti z Italijo v zelo neprijetnih odnošajih. Na vprašanje je dr. Schober še izjavil, da je seveda izključeno, da bi pogodba mogla vsebovati ali skrivati nekaj, kar bi bilo proti duhu ali vsebini njenega besedila. Glede Avstrije je izključeno, da bi delaia posebno politiko. Nadaljevati mora dosedanjo zdravo politiko in je samo po sebi umevno, da želi Avstrija ohraniti dobre zveze tudi z drugimi velikimi državami.
Popoldne je dr. Schober sprejel najprej italijanske, potem pa nemške in avstrijske časnikarje. Nato se je udeležil velikega sprejema na Kapitolu, ki ga je priredil njemu na čast rimski guverner. Od tam je šel v palačo zunanjega tiska, kjer so ga sprejeli časnikarji 21 držav. Zvečer ie bil dr. Schober gost pri Mussoliniju. Jutri ga bo sprejel v avdienci talijanski kralj. Takoj nato se odpelje dr. Schober v Vatikan, kier ga bo sprejel papež. Nato bo zajtrk v avstrijskem poslaništvu v Vatikanu, potem pa bo kosilo pri avstrijskem poslaniku v Rimu s sprejemom. Jutri opolnoči se dr. Schober povrne na Dunaj.
ZnaMo zboljšanje franc, financ
Pariz, 6. febr. D. Finančni minister Che-ron je podal včeraj finančni komisiji poslanske zbornice obširen ekspoze o položaju državnih financ. Proračun za 1. 1930 izkazuje dohodkov 49.565 milj., izdatkov pa 49.250 milj. Prebitek znaša torej 315 milj. kljub temu, 4'" so davki znižani zn 2.200 milj., izdatki pa zvišani za 3.5C0 milj. Proračunski prebitek pa je samo fiktiven spričo novih izdatkov za zakon o socialnem zavarovanju, za mornariški gradbeni program in za zvišanje uradniških plač. Finančno ministrstvo razpolaga skupno z 18 miljardami tekočih sredstev in sicer z 8 miljardami dobro imetja pri francQ-ski narodni banki, maroški in alžirski banki ter z 10 miljardami deviznih rezerv. Tj stva so potrebna dofe-zadnjej kritje državnih obveznosti. Pri Iranet rodni banki mora ostati železna rezerva 5 miljard. Amortizacijska blagajna ima >d S miljard davčnih prebitkov zadnjega leta pravico zahtevati 2 miljardi. Trdnjavske zgradbe ob alzaško-lorenski meji zahtevajo 1.5 mi-ljarde, zboljšanje plač, pomoč za poljedelstvo in nekateri drugi izdatki pa 4 miljarde. Preložitev proračunskega leta je stala 1.3 miljarde, obnovitveni program za trgovino, industrijo in poljedelstvo pa 5 miljard. V Angliji zapade 15. marca 620 milj. dolga. Ustanovni kapital mednarodne reparacijske banke potrebuje 522 milj., poslovni in troškovni fond 408 milj., jamstveni fond pa 500 milj. Denarno stanje francoske narodne banke dosega 42,83 mi'jard. Od novčanic, ki so v prometu, je kritih z zlatom 48,81%. Če se vpo-števa še zaloga deviz, znaša kritje 80%. — Amortizacijska blagajna je viseče dolgove od
svoja ustanovitve dalje znižala od 46.85 miljard na 28.49 miljard. Večni rentni davek se je znižal za 5.6 miljard.
Celotni notranji do'g Francije se je v zadnjih štirih letih znižal od 290 na 267 miljard. Celotni viseči dolg, ki je prvotno znašal 93.5 miljard, znaša sedaj samo še 38.8 miljard. Večni dolg se je zmanjšal od 102 na 98 miljard. Pokojninske obveznosti so se od 5.6 zvišale na 9.8 miljard. Če bo amortizacija šla v istem tempu dalje, bo proračun za 1. 1930 zopet olajšan za nadaljnjih 350 milj. pri obrestih. Za 1. 1930 in 1932 predvidene amortizacijske operacije, ki naj bi znašale 125 miljard, so videti torej zelo ugodne. Inozemski dolg Francije, katerega točne višine Cheron i navedel, je pokrit z nemškimi Youngovimi plačili. Preko tega ostane Franciji za orvih 37 let povprečni letni prebitek 2.5 miljarde. S pomočjo mobilizacije nezavarovanih nemških plačil bi se lahko v prihodnjih letih amortiziralo 40 do 50 miljard notranjega dolga, ker je jasno, da se na Francijo odpadajoči del mobilizacije sme porabiti le v to svrho. Parlament je lahko ponosen na izvršeno finančno zboljšanje. Sedaj mora Francija ostati potrpežljiva, ne sme upati na nobene nove davčne olajšave, niti ne sme odobriti nobenih novih izdatkov.
Finančna komisija je bila nasproti Che-ronu precej kritična. Prišlo je do živahnega konflikta radi ocene proračunskih dohodkov za 1. 1930, kjer je določil Cheron na podlagi davčnih dohodkov iz 1. 1928, dočim je finančna komisija zahtevala kot podlago številke iz 1. 1929. Cheron je izjavil, da svoje sestave ne more spremeniti in je razburjen zapustil sejo.
loj sovjetov s kmeti
Moskva, 6. febr. (AA.) List »Komunist« javlja o ostrih represalijali sovjetskih oblaste, v Ukrajini proti kmetovalcem, ki se upirajo kolektivizaciji poljedelstva. V vasi Zalenu v Polovješkem okrožju so sovjetska oblastva zaplenila posestva 18 kmetiških rodbin, ki so bile pregnane v sovjetsko Ukrajino. Kmetje so se maščevali s tem, da so razpršili komunistično četo in pri tej priliki pobili nekoliko komunistov. V vasi Ruski Orčik v istem okrožju' je bilo deportiranih 23 kmečkih rodbin. Iz več vasi okoli Odese je bilo odvedenih 47 rodbin, ker niso hotele oddati sovjetskim oblastvom semenja za poljedelske komune. V vasi Bjelavecki so bila zažgana posestva petih kmetovalcev, ker so agitirali proti poljedelskim komunam.
v tržni odsek pa Jenko, Olup in Turk. Za načelnika je bil v tajni seji izvoljen Jenko.
Obrtni odsek se bo odsedaj imenoval »Obrtni in industrijski cdsclu. Njegovi člani so Mohorič, ing. Dieirich, Kregar, Rado Hribar.
Nova člana socialno-političnega odseka sta Ru-tar in Uratnik.
V	po'iciisko-zdravstvcni odsek sta bila izvoljena Sušnik (načelnik) in Rado Hribar;
v odsek za upravo mestnih hiš Knez (podna-čelnik), Meden in Krvina;
v upravni odbor vodovoda, elektrarne in plinarne Rado Hribar, Mohorič in čeč;
v unravni odbor mestnih veženj Meden; v direktorji mestne klavnice Malenšek; v direktorij meslne zastavljalnice Jenko (podpredsednik) in čeč;
v upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda Sušnik.
V	disciplinarno komisiio Ltidvig in Knez, v kvalifikacijsko komisijo Jarc.
v kuratorii mrs'nega dekliškega liceja dr. Fet-tich. (nredsednik) Meden, iwr. Pavlin in Bnhovec, v krajevni šolski odbor kot zastopniki dr. Po-ninc, čeč in ienko, kot njihovi namesiniki pa Meden, Sušnik, Malenšek in Pavlin.
V	odbor za obrtno nadaljevalne šole Kregar,
Moskva, 5. febr. AA. Vojne in poljedelske komune, ki so jih ustanovile posamezne edinice rdeče vojske, so postale središče krvavih borb. V veliko-lušlcem okrožju je prebivalstvo napadlo vojno poljedelsko komuno Žegulo, ustanovljeno od 43. pehotne divizije. Kmetovalci so ponoči zapalili ogenj, ki je uničil ves inventar. Osebe, ki so se hotele rešiti, so bile sprejele od neznanih atentatorjev s streli.
Kcrnsîtt prorohme
Pariz, 6. febr. (AA.) V razgovoru z dopisnikom »Daily Expressa; je Kerenskij izjavil, cla bo prišlo v Rusiji zaradi odpora kmet-skega prebivalstva v kratkem do spremembe režima.
Seipel o demokraciji
Gocjesberg ob Renu, fl. febr. D. Včeraj je imel dr. Seipel predavanje o bistvu in mejah demokracije. Izjavil je, da je brezpogojen pristaš demokracije, toda pojem demokracije je treba očistiti nesporazumov, ki temelje bodisi na napačnem pojmovanju demokracije ali na nedozorelosti naroda. Dr. Seipel je dal avstrijskim strankam ukor. Rekel je, da so premalo republikanske, ker se bojijo odgovornosti. Proračunska pravica prejšnjih parlamentov se je spremenila v direktno nasprotje. Danes morajo vlade preprečiti, da stranke ne določijo previsokih davkov. S tem pa izgublja demokracija na veljavi in se naravno krepi želja po diktaturi. To rišejo na steno ravno oni, ki jo sami vršijo, zakaj obstoja tudi diktatura stranke in celo parlamenta.
Francija ima za Ameriko na!veë z'aêa
Pariz, 6. febr. AA. Po izjavi francoskega finančnega ministra Chérona razpolaga Francija z zlato rezervo 345 milijonov funtov, ki je največja na svetu razen zlate rezerve Ze-dinjenih držav. Francoska banka je zato znižala obrestno mero na 3%, kar v veliki meri zaprečuje dotok inozemskega kapitala.
Nobenega sledu za Kutiepovim
Pariz, 6. febr. D. Afera z generalom Ku-tjepovim, o kateri so mislili, da je pojasnjena, se je zopet zavila v novo tajinstveno temo. Policija ni v gozdu Meudon našla ničesar. »Intransigeant« pa poroča, da se je med tem časom po. srečilo najti oni sivi avtomobil, v katerem ie bil general odpeljan.
Nova zasfrupfifevGfsba afero na Mad?arshem
Budimpešta, 6. febr. D. Sredi meseca janu-arja je dobilo državno pravdništvo v Kalocsi anonimno pismo, ki trdi, da so v vasi ^ajsz tamkajšnje kmetice med leti 1914 do 1928 za-strupljevale svoje može. Ženske so dobile arze-nik od vdove kmeta Petra Hegedysa, ki je tudi sama zastrupila svojega moža. Ko so orožniki vdovo Hegedys pred dvema tednoma zasliševali, se je zastrupila iz strahu pred kaznijo. Po njeni smrti je bilo zaslišanih več kmetic, in med njimi pet žensk, ki so najbolj osumljene. Do sedaj še ni bila nobena aretirana, preiskovalni sodnik pa je odredil, da se trupla zastrupljenih izkopljejo in preiščejo po eventualnem strupu.
Ogromen tank petroleja eksplodiral
Newyork, 6. febr. D. V petrolejskih skladiščih družbe Standard Oil Company v Bayonne pri New Jerseyu je eksplodiral ogromen tank petroleja, ki vsebuje 40.000 galon. Pokrov, ki je težak mnogo stotov, je vrglo več sto metrov v zrak. Zračni pritisk je bil tako velik, da so v mestu popokale skoro vse šipe. Po eksploziji je nastal velik pežar, ki ga še niso pogasili. Nevarnost je, da bo požar dosegel tudi sosedne tanke, radi česar se gasilci predvsem prizadevajo, omejiti požar na prvi tank.
DiisseLdorfshi morilec zopet na delu
Diisseldorf, 6. febr. D. Policija javlja, da je danes neznan moški zopet hotel odpeljati štiriletno deklico. Otrokova mati je še pravočasno opazila in rešila otroka, moški pa je skočil na cestno železnico in ušel. Smatra se, da je bil t« nov poskus dtisseldorfskega morilca.
Drobne vesti
Pariz, 6. febr. (D.) Kakor javljajo listi iz Bukarešta, se v romunski kraljevski hiši pripravljajo na poroko princa-regenta Nikolaja, drugega sina kralja Ferdinanda, z drugo hčerjo španskega kralja.
Varšava, 6. febr. (AA.) Med Poljsko in Turčijo je bil podpisan sporazum o tem, da bosta obe državi izpremenili svoje poslaništvo v Varšavi ozir. v Angori v veleposlaništvo.
Berlin, 6. febr. A A. Znani ruski plesalec Zubkov, bivši soprog Viljemove sestre Viktorije, je izročil pisma pokojnice cesarjevi rodbini proti plačilu 15.000 mark.
Bangkok, 6. febr. AA. Strahovit ciklon je opustošil 30 milj dolgo ozemlje siamskega polotoka. Vihar je porušil nad 7000 poslopij. Materijalna škoda je ogromna.
v občinski agrarni odbor Dachs, v načelstvu bolniške blagajne Rupnik. Uratnik in Ludvig.
črnuče dobe ljubljansko elekirko.
Načelnik upravnega odbora mestnega vodovoda, plinarne in elektrarne obč. svet. Orehek je poročal o pogodbi, ki jo je upravni odbor sklenil z občino Črnuče o napebavi električnega toka v črnuško občino. Mestna občina bo zgradila transformator za tok tia visoko nanetost, ostalo napeljavo pa bo izvedla črnuška občina, in mestna elektrarna, vs?ka pol. Mestna elektrarna bo da;ala v Crmiče lok po 2.50 Din kilovat po dnevi in po 4 Din ponoči. Črnuški občinski svet je to pogodbo že odobril in sedaj ko je odobril tudi ljubljanski občinski svel jc potrebna samo še odobritev banske uprave.
Zupan jo nrr*iM noto nekflj samostojnih prrrMn^nv, ki jih je odkazil ndseHin. Nato je izvini, da se je razoasla v LjubVanl grda navda, pisati anonimna pismi. Tudi župan sam jih prejema več, a se nanje ne ozira, rrdi enega pisma pa daje piscu laven odgovor. Pisec tega jilsmn jo namreč d^lžil meslne občinske svetnike, dn so oni preprečili, da ni postal Sv. .Talcnba tr« živilski trg. Zupnn je iziavil, dn je mestna občina dala vsakemu prodajalcu dovoljenje na sv. Jakoba trgu,
toda prodajalci niso tam dolgo vztrajali. Sploh pa je nemogoče, da bi v razmeroma majhnem mestu, kakor je Ljubljana, obstojaln dva živilska trga. Prodajalci, prebivalstvo in pa tudi cene same imajo interes na tem, da je živilski trg koncentriran na enem mestu. Proti tej županovi argumentaciji je protestiral Dachs, branil pa jo je Likozar.
Zahvala »Glasbene Malice«. Ob zaključku se-je se je prijavil k besedi dr. Ravnil:ar. V toplih besedah se je kot predsednik Glasbene Matice zahvalil mestni občini m ljubljanskemu prebivalstvu za veliko materijalno in moralično pomoč, ki jo je bila GKibena Matica deležna na svojem zmagovitem pevskem pohodu po Franciji in Švici. Odgovoril mu je župan dr. Puc, ki je izjavil, da je še bolj dolžna Ljubljana zahvaliti se Glasbeni Mp.tlci, saj je Glasbena Matica ponesla sloves slovenskega imena naše domovine in mesta Ljubljane v svel, kjer smo bili doeedaj le malo znani.
Župan je ob 7 zvečer zaključil sejo.
Dunajska vremenska nnnovéd. Severne Alpe: Sneg. Nižja temperatura. Mraz. Severni vetrovi. Južne Alpe: Pričakovati Je novega snega. Temperatura bo polagoma padla.