£0 i 002.00 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 8554 aa primor OSREDNJA IfooAorE« dnevnik ichi 6 - PP 559 796-600 PD I '418 maggio 1 13382-535723 - ,/uoz958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 6 (14.097) Trst, sreda, 8. januarja 1992 Barbarski napad miga jugoslovanske armade na helikopterja opazovalcev ES Ubiti štirje italijanski častniki Ob štirih italijanskih pilotih umrl tudi francoski opazovalec - JA priznala napad - Plaz obsodb v Italiji, Evropi in po svetu - Varnostni svet o prihodu 50 vojaških opazovalcev OZN ZAGREB Štirje italijanski in en francoski vojak, ki so bili vsi v sestavu opazo-valske misije ES v Jugoslaviji, so včeraj izgubili življenje, ko je mig 21 jugoslovanske armade z dvema raketama zrak-zrak sestrelil helikopter opazovalne misije, drugega pa poškodoval in ga prisilil k zasilnemu pristanku. V prvem helikopterju je bilo vseh pet žrtev, v drugem pa so opazovalci ES ostali nepoškodovani. Tudi v drugem helikopterju so bili trije Italijani, ob njih pa še neki belgijski diplomat. Nove tragične žrtve (na sliki AP) nesmiselne morije na Hrvaškem so 50-letni prvi pilot, podpolkovnik Enzo Venturini, 27-Ietni drugi pilot, višji narednik Marco Matta, 23-letni marešal Fiorenzo Ramacci, 40-letni marešal Silvano Natale, na krovu nesrečnega helikopterja pa je bil tudi 35-letni francoski poročnik bojne ladje Jean Luc Ejchenne. Enzo Venturini je bil že večkrat v podobnih misijah, skupaj z Matto in Ramaccijem je služboval v 5. skupini ALE Riegel v Casarsi della Delizia pri Pordenonu, četrti pilot pa je bil v službi v 3. armadnem korpusu v Milanu. Do barbarskega napada je prišlo nad vasjo Madžarevo v bliži- ni Varaždina, ki leži približno 60 km severovzhodno od Zagreba in v bližini meje z Madžarsko. Oba helikopterja sta včeraj poletela iz Beograda - svoj polet sta v skladu s predpisi in dogovori prijavila tako zveznim kot hrvaškim vojaškim oblastem - in kot običajno letela preko Madžarske, da bi se na ta način izognila kriznim področjem v Slavoniji. Toda po prihodu v hrvaški zračni prostor se je nenadoma pojavil mig JA in napadel helikopterja opazovalske misije ES. Hrvaški predsednik Franjo Tudjman in predsednik vlade Franjo Gregurič sta takoj, ko sta zvedela za tragični dogodek, poslala vodji opazovalne misije ES, Portugalcu Joaou Da Silvi, sožalno brzojavko in ga zaprosila, da posreduje sožalje hrvaških oblasti in vsega hrvaškega ljudstva družinam nesrečnih žrtev. Da je JA kriva za smrt italijanskih in francoskega opazovalca, je že v večernih urah priznal jugoslovanski obrambni minister general Veljko Kadijevič, ki je v krat-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včerajšnji sklep naj bi kršil dosedanji sporazum strank Demosa V Sloveniji bodo volitve med aprilom in junijem Mladenič se je pravočasno rešil Trst: z avtomobilom po pomolu v moije Konstruktivna nezaupnica? LJUBLJANA — Plaz mesebojne-ga obtoževanja je na včerajšnji tiskovni konferenci sprožila izjava de-rookratinje Spomenke Hribar, da so člani DS včeraj, ko so dobili v roke gradivo skupščinske ekpertne sku-Pine o možni časovni izvedbi predčasnih volitev - najprej šele 28.juni-Ja letos - ugotovili, da njihovo stranko dolski decembrski sporazum Praktično več ne zavezuje. S tem sporazumom so namreč tudi oni garantirali podporo zdajšnji vladi, če bodo volitve izpeljane aprila. Ker to °čitno ni možno, jih sporazum ne zavezuje več. To pomeni, da Demokrati pripravljajo konstruktivno nadaljevanje na 2. strani LJUBLJANA — Včeraj popoldan so se sestali predstavniki vseh slovenskih parlamentarnih strank in predstavniki kluba neodvisnih poslancev ter pod vodstvom koordinatorja Dušana Pluta opravili prvi pogovor o volitvah '92. Kot so kasneje povedali na tiskovni konferenci, so dosegli medsebojni sporazum, da volitve dejansko izpeljejo čimprej, po možnosti med aprilom in junijem. Vse pa je odvisno kot so dejali, od pravočasnega sprejema volilne zakonodaje, v katero so prišteli skupno pet volilnih zakonov: za volitve v državni zbor, za volitve v državni svet, zakon o volilnih okoliših, o volilnih evidencah in zakon o volitvah predsednika republike. Predstavniki strank so soglašali naj bo predlagatelj volilne zakonodaje skupščinska ustavna komisija. Z izjemo ene stranke pa so se strinjali tudi s tem, da pripravo osnutka predloga zaupajo posebni ekspertni skupini, ki bo pri svojem delu upoštevala politične odločitve tako parlamentarnih kot tudi izvenparla-mentarnih strank. Še nerešeno vprašanje pa je kako naj opravijo volitve zlasti v državni zbor. Kot je dejal dr. Plut, nobena od strank ne podpira izvedbe volitev po povsem večinskem sistemu. Precej se jih zavzema za proporcionalni (SDP, LDS, Zeleni Slovenije, SDSS, LS, SSS, Neodvisni), drugi (zlasti SDZ - NDS) pa za mešani, proporcionalno-večinski sistem. Da bi si olajšali končno odločitev, so naložili že omenjeni ekspertni skupini strokovnjakov (ta mimogrede povedano, že obstaja, kot je pač bilo razvidno iz sicer nepodpisanega gradiva, na osnovi katerega so predstavniki strank včeraj vodili vso razpravo), naj pripravi variantna pred- NADALJEVANJE NA 2. STRANI TRST Veliko preplaha za nič, ali skoraj. Sinoči, nekaj minut po 23. uri je avtomobil zavozil na pomol Audace in po nori vožnji do konca pomola končal v morje. Vozniku avtomobila se je posrečilo rešiti iz objema vode in pločevine; z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so si zdravniki sprva pridržali prognozo, vse kaže pa, da se je njegovo zdravstveno stanje že dobro uro po sprejemu izboljšalo. Dogodek je postal prava zagonetka, ker je mladenič med prevozom v bolnišnico izjavil, da je v avtomobilu še njegovo dekle, in tudi okoliščine o njegovi nori vožnji po pomolu niso bile povsem jasne. Reševalci so si oddahnili šele potem, ko so potapljači pregledali notranjost avtomobila in ugotovi- li, da se je mladenič peljal sam. Dobro uro po nesreči so avto z avtomobilskim žerjavom tržaških gasilcev potegnili z dna morja na pomol. V notranjosti novejše mazde 323 tržake registracije ni bilo nikogar. Šele zatem so karabinjerji, ki so pred tem strogo prepovedali dostop do kraja nesreče, razkrili ozadje dogodka. Mladeniču, ki je ušel smrti v morskh valovih, je ime Davide Laganis, star je 23 let in stanuje v Ul. Baiamonti 24. Malo pred 23. uro je zavozil iz prepovedane smeri na nabrežje pred Trgom Unita. Tu ga je prestregla izvidnica karabinjerjev. Mladenič se je očitno ustrašil, zavozil na pomol Audace in pritisnil na plin. Svojo vožnjo je končal v morju, kakih 20 metrov od konca pomola. Preklicali plačevanje turistične prepustnice LJUBLJANA Slovensko notranje ministrstvo je z včerajšnjim dnem nehalo pobirati, takso in stroške za turistično prepustnico. Skupaj s finančnim ministrstvom je dalo pobudo za spremembo zakona o upravnih taksah, tako da turistična prepustnica ne bo več dokument, za katerega je treba plačati upravno takso. Stroške, nastale z izdajanjem turističnih prepustnic, pa bodo pokrili iz državnega proračuna. Pogoje vstopa v Slovenijo določata zakon o nadzoru državne meje in zakon o tujcih, ki ju je sprejela skupščina RS 25. junija 1991. Tretji člen zakona o tujcih določa, da lahko tujci vstopajo v Slovenijo, če imajo veljavno potno listino ali veljaven identifikacijski dokument - v tem primeru dobijo na meji turistično prepustnico, ki nadomešča dokument za prehod državne meje. S tega vidika pomeni turistična prepustnica za tuje turiste olajšavo, ki jo v podobnih primerih poznajo tudi v drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, kjer je treba za tako prepustnico plačati 6 mark. V skladu s slovensko zakonodajo je Slovenija začela upravne takse in stroške prepustnice tujcem zaračunavati 1. januarja 1992. (STA) Atentat na vlak Lecce-Zurich najverjetneje delo apulijskega organiziranega kriminala LECCE Atentat na vlak Lecce-Zurich je delo organiziranega kriminala in ne terorizma. Tako vsaj menijo preiskovalci, ki pa kljub vsemu ne izključujejo morebitnih povezav med kriminalom in terorizmom. Primerov o tem ne manjka in dovolj je, če spomnimo na atentat na vlak št.904 Neapelj-Milan 23. decembra 1984, ko je postavljena bomba v enem izmed vagonov povzročila smrt 16 oseb, ranila pa 288 potnikov. Atentat so pripisali črnemu terorizmu, kateremu naj bi logistično pomagali mafija in kamora. Nedeljski atentat naj bi imel za cilj usmeritev preiskave na politično področje, s čimer naj bi organizirani kriminal spet »nekoliko lažje zadihal« po odločnem pritisku in akcijah, ki so jih v zadnjem obdobju izvedle sile javnega reda. Preiskovalci pa skoraj ne jemljejo v poštev telefonskega klica, s katerim je odgovornost za atentat prevzela teroristična organizacija Falange armata-Oborožena falanga. Vse skupja naj bi bilo po njihovem le poskus zavajanja, pa čeprav je ta teroristična skupina prevzela odgovornost tudi za enega od dveh decembrskih atentatov na sodno palačo v Lecceju. Včeraj so podrobno preiskali tudi poškodovano tirnico, zaradi česar je v Lecce prispel pooblaščeni strokovnjak notranjega ministrstva. Balistična preiskava naj bi glede na vrsto in količino uporabljenega eksploziva tudi dala odgovor, ali so kriminalci skušali izpeljati le zastraševalno akcijo, ali pa je bil njihov cilj pravi pokol. Drugače pa vlada o preiskavi popoln molk. Sodniki, ki vodijo preiskavo, so včeraj odpovedali že napovedano tiskovno konferenco. Do tega naj bi po besedah namestnika drž.avnega pravdnika Romana prišlo, »ker je bilo o poteku preiskave že vse povedano v ponedeljek zvečer.« V znak obsodbe atentata in solidartiosti z železničarji in potniki, ki so bili takrat v službi oziroma na vlaku, je železničarsko osebje v Apuliji včeraj izved-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Lamezia Terme obsodila nasilje organiziranega mafijskega kriminala LAMEZIA TERME (CATANZARO) — Lamezia Terme je včeraj z mogočno baklado, ki so jo organizirali sindikati, izrekla svoj odločni ne mafijskemu nasilju. Komisarji, ki nadomeščajo zaradi mafijskih pogojevanj krajevno občinsko upravo, so proglasili dan žalovanja. Tudi brez te pobude pa so vsi trgovci spustili navojnice, zamrla je vsaka dejavnost. Medtem ko je pošteno prebivalstvo Lame-zie Terme poudarjalo svoje nasprotovanje organiziranemu kriminalu, pa preiskovalci ne mirujejo. Iz vse Italije prihajajo najbolj izkušeni, da bi izsledili krivce za dvojni umor. Včeraj so se že slišale govorice, da so baje našli sled, ali bolje rečeno, da je nekdo telefonsko stopil v stik s preiskovalci. Teh govoric ni nihče potrdil, a nesporno je dejstvo, da so varnostne sile začele dobesedno prečesavati celotno območje in da bodo prej ali slej prišle na sled, ker bi neuspeh pomenil težko popravljivi poraz, ljudem in policiji je treba vrniti zaupanje v državo. Ker četrtkova frontalna motnja ne bo dovolj premešala zračnih plasti Smog spet grozi mestom v Italiji z novimi omejitvami v prometu RIM — S koncem božičnih in novoletnih praznikov so italijanska mesta ponovno v objemu smoga, tako da lahko vsak čas pričakujemo nove omejitve v prometu. V Mesini so že včeraj obnovili izmenični promet glede na sodo ali liho končno številko na evidenčnih tablicah. Najbolj zskrbljeni so v Turinu, kjer so celo med božičnimi in novoletnimi počitnicami, ko mestnega prometa skoraj ni bilo, zabeležili izredno visoko stopnjo onesnaženosti. V Turinu so prepričani, da bo v prihodnjih dneh še hujše, tako da bodo morali skoraj gotovo sprejeti neizbežne ukrepe. Občinska uprava napoveduje poleg prometnih omejitev tudi omejitve pri ogrevanju, ki je navsezadnje glavni krivec za onesnaženost zraka. Nič manj spodbudne niso analize zraka v Milanu, saj so skoraj na vseh monitoražnih napravah prekoračili prvo stopnjo onesnaženosti tako glede duši- kovega dioksida kot ogljikovega monoksida. V Rimu zatrjujejo, da je stanje pod nadzorstvom in da enourna koncentracija strupenih snovi v zraku še ni prestopila prepovedane meje. Nad večnim mestom pa še vedno kot Damoklejev meč visi grožnja, da bi lahko v bodoče vsaj v nedeljah popolnoma prepovedali ves promet v mestnem središču. Rimski novinarji so že ostro protestirali, ‘ker vsi ti ukrepi ovirajo njihovo delo in omejujejo ustavno pravico o svobodi tiska. Upravitelji v večnem mestu pa upajo, da bo četrtkova atlantska frontalna motnja dodobra premešala zračne plasti, da jim ne bo treba sprejeti nobenega ukrepa. Tega optimizma pa ne delijo meteorologi, ki trdijo, da prihodnje poslabšanje, ne bo bistveno spremenilo kakovosti zraka v italijanskim mestih. Nič čudnega torej, da se je v Italiji začel pravi lov na katalitične izpušne cevi, s katerimi ni omejitev. Italijanski avtomobilski klub (ACI) pa opozarja, da vlada ob tem vprašanju popolna zmeda in da niti oblastem ni vse jasno. Katali-tično izpušno cev lahko ugradimo le na tiste avtomobile, ki imajo elektronski vžig goriva. Italijanski avtomobilski park pa je v glavnem star in neprimeren za katalitične izpušne cevi. Če ta katalizator namestimo na neprimernem avtomobilu, bomo skoraj gotovo pokvarili motor. Glede katalitičnih cevi pa je treba navesti, da so te koristne pri normalno hitri vožnji, v prostem teku pa so baje še bolj onesnažujoče kot navadne cevi. Nekateri celo trdijo, da so v mestih taki katalizatorji skrajno nevarni, ker se poveča odstotek kancerogenih snovi. Lava z Etne je upočasnila tek v dolino CATANIA Ognjeni jezik lave, ki se je v soboto »utrgal« od glavnega dela te »reke« in je včeraj dosegel dolino Calanna, je sedaj že dosegel in »presekal« glavni jezik, ki drsi po področju imenovano Salto della Giumenta. Ta novi jezik lave, ki se je odtrgal od glavnega, je sedaj najbolj aktiven, medtem ko se je drugi jezik že ustavil po 20 metrih. Nov del »ognjene reke« je visok deset metrov in širok šestdeset, njegova uničevalna dejavnost pa se je v primerjavi s prejšnjimi dnevi močno zmanjšala. Lava se sicer premika počasi proti dolini, obenem pa se širi. Tako stanje zaskrbi j a prebivalstvo, oblasti pa še posebej pozivajo radovedneže, naj se ne približajo temu področju. Predsednik ZDA Bush na Japonskem za rešitev gospodarskih nesporazumov Ameriški predsednik Bush je včeraj pokazal tudi svoje nogometne sposobnosti (AP) TOKIO »Prihajam v duhu prijateljstva«, s temi pomirjevalnimi besedami, ki so bile namenjene študentom iz Kyota, je predsednik ZDA George Bush začel štiridnevni obisk na Japonskem. Njegov obisk je treba oceniti kot eno osnovnih etap, ker ameriški predsednik želi zagotoviti konkretno formo svetovni gospodarski ureditvi. »Povečati moramo število Američanov, ki naj obvladajo japonski jezik in razumejo kolesja japonskega tržišča«, je dejel Bush, ki je takoj za tem poudaril namen svojega obiska na Daljnem vzhodu. »Želim, da se povečajo možnosti uvoza ameriških dobrin v to državo; prosta tržišča so namreč v veliko korist vsem tistim, ki pri njih sodelujejo«. V prvem dnevu svojega obiska je predsednik Bush odprl v okolici Nare filialko ameriških veleblagovnic Toys R Us: gre za prvo tovrstno ameriško pobudo na japonskih tleh. Predsednik ZDA je tudi pohvalil japonski zakon, ki dovoljuje prodor ameriškega blaga na japonsko tržišče in označil-prav Toys R Us kot zgled za vsa ameriška podjetja, pri tem pa dodal, da ni zadovoljen s sedanjimi delnimi uspehi. Če je predsednik Bush s svoje strani pokazal nekaj dobre volje, so pa bili japonski gospodarstveniki izrazili drugačno mnenje. Po mnenju Hakatejame je 88 japonskih podjetij pozitivno odgovorilo na poziv o večjem uvozu. Obstajajo že načrti 23 japonskih družb za povečanje uvoza od sedanjih deset milijard dolarjev na 26,4 milijard. Japonski podtajnik je še pristavil, da imajo japonska podjetja voluntaristični značaj in da zato vlada ne more jamčiti za njihovo uresničitev in uspeh. Ameriški predsednik se bo danes srečal s premirom Kičijem Mijazavo in s predstavniki gospodarskega in političnega sveta, s katerimi bo še poglobil ta vprašanja skune-ga interesa. Predsednik Gospodarske zbornice' Horvat zaradi težkega gospodarskega stanja Odprto pismo predsedniku vlade Peterletu LJUBLJANA — Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat je poslal odprto pismo predsedniku vlade RS Lojzetu Peterletu in guvernerju Banke Slovenije Francetu Arharju sledeče pismo. »Kot vam je znano, je Gospodarska zbornica Slovenije Skupščini Republike Slovenije predlagala v sprejem takšno ekonomsko politiko za leto 1992, ki bi imela za cilj vsaj ohranitev družbenega proizvoda na sicer sila skromni ravni iz leta 1991. Tako zastavljen cilj bo težje uresničiti zaradi izjemno neugodnih gospodarskih gibanj v sklepnem delu lanskega leta. Istočasno pa nas močno opogumljajo bližnje mednarodno priznanje, možnost prenehanja vojne na ozemlju Republike Hrvaške in ugodna konjuk-turna gibanja v državah, ki so naši glavni partnerji. Ugodne zunanje okoliščine pa so nujen, ne pa tudi edini pogoj za doseganje ciljev v letu 1992. Potrebne so tudi spremembe ekonomskega sistema in še posebej optimalna ekonomska politika in njeno subtilno upravljanje. Ne glede na to, da Skupščina Republike Slovenije žal še ni sprejela ekonomske politike za leto 1992, gospodarstvo odločno opozarja vsaj na dva akutna problema, ki utegneta že v nekaj naslednjih mesecih ogrozti ali celo onemogočiti doseganje kakršnihkoli pozitivnih rezultatov gospodarjenja. Brez bistvenega povečanja izvoza ni mogoče ohraniti družbenega proizvoda in ni mogoče uresničti nikakršne smotrne ekonomske politike. Ne vidimo in-strumentarija, ki bi izvoz odločilno spodbujal. Celo tečaj, kot temeljni instrument, je ogrožen zaradi kratkoroč- nega, enkratnega vpliva ti. stanovanjskih deviz. Podjetja tudi niso seznanjena z možnostjo prodaje deviz po prostem tržnem tečaju tudi po 48 urah razpolaganja. Ponavljamo svojo zahtevo po učinkovito organiziranem in transparentnem deviznem trgu. Razumemo omejevalno monetarno politiko s ciljem ohranjanja kupne moči domačega denarja, bojimo pa se, da bo prišlo do hudega padca proizvodnje, še posebej v razmerah, ko bi ostala prav monetarna politika dejansko edini instrument ekonomske politike. V imenu in interesu gospodarstva vas zato prosimo, da javno odgovorite na vprašaji, s kakšno spodbujevalno politiko izvoza in s kakšno monetarno politiko v naslednjih dneh, tednih in mesecih boste zagotovili uresničevanje potrebnih in dosegljivih ciljev ekonomske politike v letu, ki se je že začelo. (STA) • Sklep o volitvah v Sloveniji loga volitev tako za državni zbor kot tudi za državni svet. Predstavniki strank so se včeraj prav tako razhajali glede vprašanja, ali naj volitve za parlament izpeljejo istočasno z volitvami za predsednika republike ter z volitvami za organe na lokalnem nivoju, ali pa ne. Opozicija se je nagibala k ločenim volitvam, češ da so predčasne volitve tako ali tako povezane s krizo vladanja parlamentarne večine, in da bi istočasna izvedba volitev tudi za predsednika republike lahko dala napačno poudarko. Nekatere stranke bivše koalicije (SDZ-NDS) pa so poudarjale nujnost istočasne izvedbe volitev zaradi racionalnosti. I.M. • Kostruktivna nezaupnica? nezaupnico vladi, in da bodo ponudili svojega kandidata za novega mandatarja. Kot rečeno, je to včeraj sprožilo plaz obtožb, zlasti s strani predstavnikov Liberalne in Narodno demokratske stranke. Hribarjevi so očitali, da ne govori tako, kot je na sestanku za zaprtimi vrati govoril Igor Bavčar (LDS ji je stopil v bran), ona pa je pojansila, da je takšno stališče zavzel celo glavni odbor stranke, ki se je včeraj sestal že med potekom tiskovne konference. Predstavniki drugih strank na oblasti se o lastni podpori vladi niso posebej izrekali z izjemo dr. Pluta in kasneje Matjaža Šinkovca, ki je poskušal zadevo umiriti in je povedal, da je pač logično, da te vlade ne bodo podpirali, če volitev aprila ne bo. nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 7, strani ■ nadaljevanji s L strani • Ubiti štirje kem sporočilu izrazil »globoko obžalovanje« in napovedal, da bodo krivci kaznovani. Sporočilo je izredno kratko in se dobesedno glasi: »Danes ob 14.09 je na področju Varaždina eno od letal protiletalske obrambe zrušilo en helikopter opazovalne misije ES, drugega pa poškodovalo. Oba helikopterja sta letela na progi Ka-posvar-Zagreb. Zaradi tega nezaželenega in tragičnega incidenta zvezni sekretar za obrambo izraža globoko obžalovanje in najavlja preiskavo, ki bo pojasnila vse okoliščine dogodka. O rezultatih preiskave bo javnost obveščena, krivci pa» bodo kaznovani v skladu z zakonom. O dogodku je bilo obveščeno jugoslovansko zvezno predsedstvo.« Jugoslovansko zvezno predsedstvo pa je na včerajšnji večerni seji zaradi tega tudi suspendiralo komandanta zvezne protiletalske obrambe generala Jurjeviča. Italijanskega veleposlanika v Beogradu je že včeraj zvečer na njegovo zahtevo sprejel namestnik jugoslovanskega obrambnega ministra admiral Stane Brovet, v Italiji pa so številni politiki izrazili svojo zaskrbljenost in obsodili dogodek. Predsednik senata Spa-dolini je izrazil tudi vso solidarnost svojcem preminulih pilotov, podobno pa je ravnala tudi predsednica poslanske zbornice Iotti-jeva. Mnogi parlamentarci so zahtevali takojšnja pojasnila od vlade in tako naj bi zunanji minister Gianni de Michelis že danes odgovarjal na poslanska vprašanja v zbornici v zvezi s tragično smrtjo štirih italijanskih pilotov. V imenu deželne uprave se je oglasil Gioacchino Francescutto, ki po Biasuttijevem odstopu začasno vodi deželni odbor. Izrazil je sožalje svojcem žrtev, istočasno pa je odločno obsodil barbarski napad na ljudi, ki so »v imenu Italije in Evropske skupnosti sodelovali v misiji, ki je imela za cilj dosego miru v sosednji deželi.« Francescutto je zahteval tudi takojšnjo pojasnitev dogodka in poudaril, da gre za neposredno provokacijo s strani Srbije in zvezne vojske predvsem Italije in Nemčije, ki sta izrazili pripravljenost, da 15. januarja priznata Slovenijo in Hrvaško, kot tudi ostale republike bivše Jugoslavije, ki so za to zaprosile. Ob teh dogodkih je italijansko zunanje ministrstvo tudi zahtevalo predčasen sklic ministrskega sveta ES, v skupni izjavi pa je tudi dvanajsterica obsodila barbarski napad na opazovalce ES. Obsodbam so se pridružile tudi ZDA, dogodek pa je odmeval tudi v prostorih OZN na East Riverju v New Yorku. Novi generalni sekretar Butros Gali je izrazil »zaskrbljenost in začudenje« zaradi dogodka, v varnostnem svetu pa so včeraj obravnavali Galij e v predlog o takojšnjem odhodu 50 vojaških opazovalcev OZN na krizna področja. Vse kaže, da neljubi dogodek tega odhoda ne bo zavrl, vprašanje pa je, če bo to kaj pomagalo pri reševanju vojnega spopada na Hrvaškem. Očitno je, da se s prihodom omejenega števila opazovalcev prihod modrih čelad na krizna področja še oddaljuje, napadalci na Hrvaško pa imajo s tem še nekaj več časa, da dosežejo cilje, ki so si jih že zdavnaj zadali. • Atentat na vlak lo simbolično petminutno stavko. Politično akcijo pa sta včeraj zahtevala tudi apulijsko tajništvo sindikata UIL in deželna DSL. Vodstvo UIL pravi, da je zdaj »zadnji čas, da politični razred in vsi ostali dokažejo pripravljenost za boj proti kriminalu in iz inštitucij, strank in javnih uprav spravijo vse, ki so povezani z organiziranim kriminalom.« Za DSL pa je treba pri iskanju krivcev za atentat preveriti vse možnosti »vključno s tisto o morebitni vsedržavni in mednarodni povezavi med organiziranim kriminalom in bolj ali manj skritimi centri, ki se ukvarjajo s trgovino z orožjem in imajo za cilj ustvarjanje napetosti.« DSL tudi zahteva, da se policiji in sodstvu da na razpolago take instrumente, ki jim bodo omogočili učinkovit boj z vse bolj razvitimi kriminalnimi organizacijami. Med Italijo, Slovenijo in Hrvaško jutri v Zagrebu Bilateralni sporazumi a tristranski pogovori Priprava programa nove vlade Pogovor s »Čedermacem« Angelom Cracino Ljubezen do slovenstva in do preprostih ljudi KOPER - Lani je izvršni odbor Unije Italijanov na zasedanju v Bujah sprejel temeljne principe sporazuma med slovensko, hrvaško in italijansko vlado o enotni zaščiti in polni enakopravnosti pripadnikov te manjšine v celotnem prostoru, kjer zgodovinsko živi. Služili naj bi spomenici o soglasju med tremi, zadnji korak pa naj bi bil podpis tristranskega sporazuma. V Zagrebu se bo jutri začelo dvodnevno delovno srečanje na ministrski ravni, kjer naj bi se predstavniki treh strani dogovorili o osnovnih skupnih izhodiščih za bodoče bilateralne, torej dvostranske sporazume o urejanju manjšinskega vprašanja. Srečanje je v pogovoru napovedal vodja sektorja za sosednje države v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Alfonz Nabrežnik. Dodal je še, da naj bi v soglasju vseh treh sodelujočih strani pripravili zapisnik oziroma protokol z zabeležinimi dogovorjenimi izhodišči. Poškodovana Lionellova loža v Vidmu VIDEM - Funkcionarji videmske občine in izvedenci so si včeraj zjutraj v Vidmu ogledali Lio-nelovo ložo na Trgu Liberta, ki so jo pred časom poškodovali neidentificirani vandali. Kaže, da so občinski uradi šele včeraj zjutraj zvedeli za poškodbo, čeprav naj bi služba za javne gradnje na to opozorila že v začetku decembra. Tudi to je dokaz, kako so včasih težavne komunikacije med raznimi občinskimi uradi in službami. Zato so šele včeraj zjutraj zaščitili poškodovano ograjo, da bi preprečili morebitne nezgode. Sklenili so tudi, da bodo v čim krajšem času nadomestili del poškodovane kamnite ograje. Dva stebrička ograje so poškodovali vandali, tretjega pa zob časa. Za to bo poskrbel kamnarski mojster Bulfone, katerega družina že tri generacije vzdržuje spomenik. Videmska Lionellova loža je eden od najznačilnejših spomenikov italijanske kulturne dediščine. Zgrajena je bila leta 1456, obnovljena pa leta 1876, ker jo je tedaj uničil požar. Od tedaj je bila loža večkrat popravljena, ker so jo Poškodovali vandali, pa tudi gost Promet jo hudo ogroža. Včerajšnji ogled je dokazal, da bi spomenik potreboval korenitih restavratorskih del, saj začenjajo Popuščati tudi temelji. Dela so bila že v načrtu in zanje bi potrebovali milijardo in 200 milijonov lir, sredstev pa ni na razpolago. Nesporazum? Nerodnost? Dejstvo je, da gre za tri stranske pogovore med predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije o kasnejših dvostranskih sporazumih za urejanje zaščite in pravic italijanske narodne skupnosti. Bliža se 15. januar z napovedanim mednarodnim priznanjem Slovenije in Hrvaške, datum torej, zaradi katerega bo potrebno pohiteti ali vsaj začeti reševanje določenih vprašanj. Z mednarodnim priznanjem Slovenije bo potrebno urejati vse slovenske bilateralne odnose na vseh področjih, tudi položaja manjšin, Sicer pa je raven zaščite in pravic obeh avtohtonih skupnosti v Sloveniji, Italijanov na Obali in Madžarov v Pomurju, tudi z novo republiško ustavo višja od evropskih standardov. »Na to smo ponosni,« so še besede Alfonza Nabrežinka, »pri čemer pa se zavedamo, da so vprašanja in seveda želje manjšin vedno aktualne in nenehno terjajo specifičen pristop urejanja!« GORICA - Svet slovenskih organizacij je ob nastopajočem novem letu pregledal opravljeno delo preteklih mesecev in ocenil dogodke ob skorajšnjem priznanju republike Slovenije. Ob tem je SSO izrazil zadovoljstvo, piše v sporočilu, in pozitivno ocenil osamosvajanje slovenske republike, sprejetje nove slovenske ustave in druge politične dogodke, ki Slovencem v zamejstvu vlivajo novega upanja v lepšo prihodnost, ko se bosta lahko suvereni državi Slovenija in Italija brez predsodkov lotili obravnavanja problemov zaščite slovenske in italijanske manjšine v luči novega evropskega duha, pluralizma, strpnosti in vrednotenja kulturnega bogastva, ki ga izražajo jezikovne in narodne skupnosti. Po oceni SSO »smo bili po skoraj petdesetletnem monopolu in enoumju, ki je hotelo obvladovati Slovence v matici, po svetu in predvsem v zamejstvu, smo bili v zadnjem času priče nekaterim pozitivnim premikom, ko je do soodgovornosti za skupne zadeve prišel tudi tisti del slovenske manjšine v Italiji, ki vso povojno dobo na tem področju ni imel besede. To se je pokazalo predvsem pri skupnem upravljanju nekaterih ustanov, na primer Glasbene matice in Slovenskega gledališča. Vendar pa smo prav te dni priče čudnim involucijskim premikom in znakom, ki ne vodijo več v to smer skupnega blagra in pravič- VIDEM - V Vidmu so se včeraj nadaljevali pogovori med šestimi strankami, ki so doslej vodile deželo in ki bi morale oblikovati novo vlado po odstopu predsednika Adriana Biasuttija in odbornika Giovannija Di Benedetta. Stranke so že potrdile politični okvir koalicije (KD, PSI, PSDI, PLI, PRI in SSk), ki je po njihovi oceni edina možna formula, včeraj pa so začele na razčlenjevati programske aspekte, ki bi morali biti vodilo novi deželni vladi vse do izteka mandatne dobe (poletje 1993). Tako so načeli vprašanja nove gospodarske politike, uresničevanja zakona o obmejnih območjih, izdatkov za zdravstvo in novih norm na področju skrbstva. Dalj časa so se zaustavili tudi ob vprašanju, kako zagotoviti Deželi nove prihodke. Najbrž bodo v ta namen oblikovali posebni komisiji. Govor je bil tudi o tem, kako doseči, da bi od države dobili desetino več davčnega priliva, ki bi za Deželo pomenil 350 milijard lir več letnih dohodkov. nega uravnovešenja. Dogodki okoli Primorskega dnevnika, ki ga nekateri obravnavajo skoraj kot zasebno lastnino, ki naj bi jo bili sami ustvarili, to posebej potrjujejo. Prav tako nas v tem potrjujejo dogodki okoli ustanovitve Zveze Slovencev videmske pokrajine, kar je bilo opravljeno takorekoč na skrivaj in v sodelovanju z eno samo krovno zvezo SKGZ. Ti pojavi ne kažejo nič dobrega za našo skupnost, ker se zdi, da so globoko zakoreninjene določene težnje po ohranitvi monopolov, ki so vso povojno dobo obvladovali in hromili slovensko skupnost v Italiji«. SSO, trdi sporočilo, rad sprejme v svojo zvezo organizacije iz videmske pokrajine, ki v njej še niso, toda članstvo, ki ni utemeljeno v poštenem odnosu do krovnih organizacij, je nesprejemljivo, ker bi lahko bilo izraz oportunizma in bi v bistvu ohranilo monopole pod videzom pluralizma. Zaradi vsega tega SSO z zaskrbljenostjo sledi dogajanjem v videmski pokrajini in bo podprl vse pobude, ki bodo izraz avtentičnega pluralizma in akcijske enotnosti. Slovenci videmske pokrajine so v preteklosti dokazali visoko stopnjo samozavesti in pokončnosti, zato je SSO prepričan, da bodo znali tudi v spremenjenih razmerah poiskati prave oblike kulturnega in političnega dela, ki bodo najbolje odgovarjale današnjim potrebam in ne bodo nikogar izključevale. ČEDAD — »Dragi moji farani! Naj prvo povjem vam, de pišem po vašim zak' pišem za vas. Prosim, nič naj mi na zamjerjejo tisti ki so bli željel’ mjet adne bukva pisane po gosposko. Potle vam porečem, de me je mudila pisat ljubezen do vaših ljepih pobužnih navad.« Tako je leta 1966 zapisal v predgovor svoji knjigi »Devetici božični« duhovnik Angelo Cracina, ki je v tem spisu zbral cerkvene molitve, ki so jih po slovensko na domovih in med mašo recitirali beneški ljudje. V času, ko je zapuščal župnijo v Sv. Lenartu, je vsaki družini razdelil svojo Devetico božično. Tako je delal »Čedermac drugega tisočletja«. »Ljubezen do slovenstva in skrb, da bi našim preprostim ljudem bil za vzgled, me je gnala, da sem si toliko prizadeval za to stvarnost. Tudi knjige, ki sem jih napisal, so želele biti jasen in trajen dokaz, da je Benečija slovenska in da se našim rojakom ni treba sramovati svojega jezika, svoje kulture.« Emblematičen in jasen dokument o stanju, ki je vladalo takoj po vojni v teh krajih nam je Angelo Cracina takole obrazložil: »Konec vojne sem dočakal kot župnik v Sv. Lenartu. Boj za ohranjevanje slovenskega jezika je bil neizprosen. Takratne oblasti so z vsemi možnimi sredstvi ščuvale ljudi, naj ne spregovorijo po slovensko, saj bodo drugače ob službo. Nekateri pa so šli tako daleč, da so našim preprostim ljudem grozili, da bi Slovenska Benečija pomenila lahek plen za teritorialne zahteve Tita in Stalina. Mene pa so označevali kot posrednika takšnega načrta in me psovali. Večkrat so me na dom obiskali farani in me rotili, naj neham s slovenskimi pridigami in podobnim. Tako daleč je šla gonja proti meni, da so nekega majskega popoldneva pripravili celo protestni sprevod vseh vaščanov. »Biež proč fardamana krota«, »Naj te redi Tito«, so mi pravili in pozabljali, da sem jih prav jaz med vojno reševal pred vojaki. Človeška ihta je prešla vsako mejo, da so vdrli v stanovanje in pretepli mojo sestro. O dogodku so takrat pisali tudi časopisi, seveda meni v škodo. Odločil sem se, da ne bom dovolil takšnega nepoštenega poročanja in sodnim oblastem prijavil časopise Corriere della Sera, Messaggero Veneto, Friuli Liberale in Areno di Pola. Kljub številnim pritiskom sem zmagal. Sodniki v Padovi, Vidmu in Trstu so v bistvu dali meni prav in podprli moje prizadevanje, da se v cerkvi lahko mašuje in pridiga po slovensko.« To so bili časi hudega pritiska nad Slovenci v videmski pokrajini. To so bili časi organizacije O, Gla-dia in podobnih paramilitarističnih skupin, o katerih prav v tem času odkrivamo vso zakulisno resnico. V takšnih pogojih je deloval dušni pastir, etnograf, pisec in zgodovinar Angelo Cracina. MIRJAM MUŽENIČ SSO: Pozitivni premiki in involucijske težnje Obirska jama biser karavanškega podzemlja LJUBLJANA — V Lipovem listu, slovenski turistični reviji, piše ugledni speleolog mednarodnega slovesa dr. France Habe iz Postojne, da ima Avstrija veliko kraškega sveta; v njem haj bi bilo po njegovih navedbah za turizem samo letos urejenih kar 20 jam. V prispevku z naslovom Ali bo Obirska kapniška jama postala konkurenčna Postojnski jami?, dr. Habe med drugim piše, da ima Koroška tri jamarske organizacije v Celovcu, Beljaku in v železni Kapli, fako so koroški jamarji v deželnem katastru že doslej zabeležili 300 jam in brezen. Za turistični obisk je bila doslej znana le Griffenska jama v Svinji planini, dolga kakih 200 metrov. „ Izredno delovno Speleološko društvo Obir" pa je pod vodstvom prizadevnega predsednika, sicer znanega in cenjenega koroškega Slovenca, dr. Petra Haderlapa, ki je pred štiri-tni leti društvo tudi ustanovil, začelo urejati na Pobočju gore Obir nad železno Kaplo, komaj deset kilometrov od državne meje na Jezerskem vrhu, v nadmorski višini 1100 metrov, hekdanje rudniške rove. Med kopanjem svin-cene rude so v prejšnjem stoletju odkrili votli-*te, ki so danes naravni spomenik. Gre za pet kilometrov dolge kapniške jame. S pomočjo Občine Železna Kapla, zlasti župana dr. Hal-J®rja, in koroške deželne vlade so zbrali 30 milijonov šilingov za turistično opremo teh jam. Slovesna otvoritev Obirske kapniške jame je bila 5. julija lani, v času, ko je Slovenija doživljala agresijo Jugoslovanske armade. Zato se je niso mogli udeležiti slovenski jamarji, otvoritvi pa je prisostvoval predsednik Mednarodne speleološke unije dr. H. Trimmel, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da predstavljajo Obirske jame most sodelovanja in prijateljstva med turističnimi jamami v Severnih apneniških Alpah in Slovenskim primorjem. Tak most že predstavljajo ledene jame Eisrie-senwell na Salzburškem, ki so z jamo Briščiki (Grotta Gigante) pri Trstu pobratene s Škocjanskimi jamami. Dr. Habe nadalje piše, da Obirske jame (gre za več kapniških jam pod skupnim imenom Obirska jama) navdušujejo obiskovalce z raznolikostjo sigastega okrasja, tako zaves kot ekscentričnih kapniških tvorb, imenovanih he-lektiti. Obhodna pot je dolga poldrug kilometer, poldrugo uro pa spremljajo obiskovalce skozi kapniške rove različni svetlobni učinki in velikosti prostorov prilagojeni zvočni učinki. Učinke v jami, kjer so kapniki, še povečujejo glasba in literatura, prikazani v svetlobni projekciji v izmeri 11x7x3,5 metra. Speleološko društvo 'Obir" je lani izdalo tudi vodnik po Obirskih kapniških jamah s povzetki v slovenskem, italijanskem, angleškem in holandskem jeziku. Poleg tega — tako dr. Habe propagirajo obisk jame še z izredno okusnimi žepnimi propagandnimi lističi, nalepkami in serijo barvnih diapozitivov. Ker leži jama na veliki višini, so glavni obiski turistov od aprila do septembra, sicer pa do ploščadi pred jamo redno vozijo tudi posebni avtobusi iz Železne Kaple. »Tako nove jame na Obirskem na avstrijskem Koroškem,« piše dr. Habe, »edine v Karavankah, pričakujejo v naslednjih letih predvsem priliv turistov iz koroških turističnih središč. Zdi se mi, da bo Obirska kapniška jama z vrsto manjših jam prav gotovo odtegnila marsikaterega obiskovalca Postojnske jame, ki ji bodo te jame postale konkurenčne. Celotna ureditev jame je takšna, da bi tudi v naših jamah lahko uvedli nekatere novosti. Ko sem sredi letošnjega poletja jamo obiskal, je bilo v njenih rovih veliko obiskovalcev kar 15 narodnosti. Dnevno pa jamo obišče nekaj tisoč ljudi!« Ali Postojnska jama izgublja primat med evropskimi in svetovnimi kapniškimi jamami, je vprašanje, na katerega bo dal odgovor čas, ki pa zaenkrat dela v prid Obirske jame! Nad tem bi se v vodstvu Postojnske jame morali zamisliti še ob pravem času. IVAN VIRNIK Msgr. Angelo Cracina Rodil se je 16. aprila 1909 v kraju Campeglio. Oče je bil Slovenec iz Brezja v Tipani, mati pa Furlanka. Dušnopastirsko službo je najprej začel v Karniji in potem celih trideset let deloval v Benečiji. Kasneje, od leta 1966, je bil petnajst let v Buji, leta 1982 pa je postal stalni kanonik v Čedadu. Za naše kraje je Angelo Cracina zaslužen tudi kot zgodovinar. Objavil je skoraj dvajset brošur, v katerih je zbral dragocene verske in narodnostne podatke. Na Lateranski univerzi v Rimu je objavil doktorsko tezo z naslovom »Slovenci v Nadiških dolinah. Vernost in pastoralni problemi«. Največ uspeha pa je msgr. Cracina dosegel z odkritjem listine o Starogorskem spomeniku. Dokument je izrednega pomena, saj je v njem osnova slovenstva teh krajev. V dokumentu, ki je iz 15. stoletja, so v slovenščini zapisani Oče naš, češčena si Marija in Apostolska vera, kar dokazuje prisotnost Slovencev v teh krajih. Gospod Cracina, Vi ste v prvi osebi doživeli zgodovino beneškega človeka v tem stoletju. Žalovali zaradi dvajsetletne nadvlade fašizma, osporavali protislovenski gonji v povojnem času, sodelovali pri utrjevanju slovenstva v teh krajih. Kakšna bodočnost se piše Slovencem v videmski pokrajini? »Dogodki zadnjih mesecev me silijo, da sem optimist in da z večjim pričakovanjem gledam na bodočnost. Vedite pa, da brez težav ne bo šlo, tudi za našo narodnostno skupnost. Obstajajo še sile, ki bi nas hotele črtati kot skupnost. Na srečo pa je njihova številčnost vse manjša.« Pred časom je Videmska Pokrajina izglasovala pomemben dokument v korist naše skupnosti. Kako ga ocenjujete? »Menim, da je ta dokument dokaz več, da se stvari spreminjajo in da smo na pravi poti. Odnos do naše skupnosti se spreminja, tako v cerkvenih kot v političnih krogih. Morate namreč vedeti, da nam je bila svoj čas tudi uradna cerkev nenaklonjena. Moje osebne izkušnje govorijo v to smer in tudi moja premestitev iz Benečije v San Gi-orgio di Nogaro, Neme in Bujo je posledica moje naklonjenosti slovenski stvari.« Samozavest beneškega človeka postaja iz dneva v dan močnejša. Vse več je slovenskih organizacij, ki se uveljavljajo v tem prostoru. Cvetlico v gumbnici pa gotovo predstavlja špetrska dvojezična šola. Mar ne? »Ne morem opisati veselja, ki ga imam v srcu, ko vem, da se šola uveljavlja in da jo danes obiskuje že osemdeset otrok. Šolanje je osnova za kulturni obstoj slehernega naroda. S šolanjem v materinem jeziku dobi otrok to, kar je bistveno pri utrjevanju njegove osebnosti in odnosa do svojega naroda. Zato je naloga vseh nas, da to šolo ohranimo in zanjo skrbimo.« Gospod Cracina, vi ste napisal veliko knjig in priročnikov. Kaj Vas je gnalo k temu? »Če je šola primarnega pomena, potem so knjige v materinščini njeno najpomembnejše orodje. Knjiga je od vedno odigrala v stvarnosti Beneške Slovenije posebno vlogo. Moj mali prispevek k temu je zrasel prav na osnovi teh ugotovitev.« RUDI PAVŠIČ Srečko loterije Italia, ki je zmagala pet milijard lir, je prodal Franco Bertani Neuspešen lov na milijarderja Franco Bertani pri svoji prodajalni časopisov na Ponterossu, ki so jo včeraj ves dan oblegali radovedneži in novinarji, da bi kaj zvedeli o srečnem dobitniku petih milijard lir (foto Križmancic) Lov na srečnega lastnika srečke z oznako P 142727 loterije Italia je v polnem teku, nobenega dvoma pa ni, da bo usojen na neuspeh. Edini, ki bi morda lahko nudil kakšen element za identificiranje srečneža, ki si je za pet tisoč lir, kolikor stane loterijska srečka, zagotovil blagostanje za vse življenje, je lastnik prodajalne časopisov na Ponterossu, 33-letni Franco Bertani. Moškega so novinarji in radovedneži začeli oblegati že v ponedeljek zvečer, ko se je med oddajo Fantastico malo pred 23. uro zvedelo, da je najbogatejša nagrada novoletne loterije romala v Trst. Toda sam pravi, da ničesar ne ve. Vsega skupaj je prodal kakih 300 listkov, ne zna pa povedati niti dneva, ko je bil zmagoviti listek prodan. Včeraj sta se pri njem oglasila lastnika srečk, ki se za eno samo številko razlikujeta od zmagovalne, o novopečenem milijarderju pa seveda ne duha ne sluha. Bertanijeva prodajalna časopisov stoji na zelo prometnem križišču med Ulicama Roma in Rossini, poleg stanovalcev okrog Ponterossa zahajajo k njemu številni uslužbenci bližnjih bank in uradov, obiskovalci zelenjavnega trga, pa tudi kupci z onstran meje, katerih vrste pa so se v zadnjih mesecih dokaj zredčile: včasih pa vendarle kaj kupijo pri njem, tako da Bertani ne izključuje možnosti, da bi bil srečni dobitnik državljan Slovenije ali kake druge republike bivše Jugoslavije. Seveda pa so vse to le domneve, prav tako ne gre jemati preveč resno namišljenih "identiki-tov" zmagovalca, ki jih objavlja tukajšnje časopisje. Po eni od tolikih verzij naj bi to bil Tržačan srednjih let, ki je v trenutku, ko je kupil srečko, nosil plašč iz sivega tvveeda. Po drugi verziji pa naj bi to bil sluga v neki tržaški šoli, po rodu iz italijanskega Juga, ki pa že dolgo živi v Trstu. Sicer pa, kot rečeno, srečni dobitnik bo prav gotovo ostal neznan, kot se venomer dogaja ob takih priložnostih. Tudi v Trstu je bilo vedno tako. Nikoli se na primer ni izvedelo, kdo je novembra 1988 zmagal rekordno vsoto štirih milijard in 538 milijonov na Totocalciu, kar še vedno predstavlja doslej najvišjo zmago v Italiji z nogometnimi stavami. Prav tako neznan je tudi zmagovalec prve nagrade - dve milijardi lir - loterije Carpi-ja iz oktobra lanskega leta, ki je srečko kupil v trafiki v Ul. Car-ducci. Naj dodamo, da je Trst tokrat bil res srečen z loterijo Italia. V našem mestu so namreč prodali tudi dve srečki, ki sta zmagali po 50 milijonov lir. Prvo (A 143258) so prodali v Ul. Madon-nina, drugo (B 141844) pa v veži železniške postaje. Dobro pa sta se odrezala tudi Videm in Por-denon. Srečka C 846764, prodana v Vidmu, zmaga namreč 200 mi- lijonov lir, prav toliko pa srečka S 290767, prodana v Pordenonu, kamor bo šlo tudi 50 milijonov lir srečke M 846649. Trst je torej, vsaj kar se tiče stav in loterij, res srečno mesto, še posebno če upoštevamo, da je prodaja srečk pri nas sorazmerno veliko manjša kot drugod v Italiji, še posebno v južnih deželah. Za loterijo Italia so vsekakor v Trstu prodali 65 tisoč srečk za skupno 325 milijonov lir. "Investicija" se je tokrat več kot desetkratno obrestovala... Pod vodstvom podpredsedmka Ocvirka Delegacija slovenske vlade danes pri SDGZ Na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bo danes obiskala našo deželo delegacija slovenske vlade, ki jo bo vodil podpredsednik Andrej Ocvirk. Delegacija bo obiskala zamejske gospodarstvenike, podjetja in nekatere najzanimivejše gospodarske objekte na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji. Obisk slovenskih gospodarskih in finančnih ministrov v FJK bo ponudil priložnost, da se ugledni gostje pobliže seznanijo s položajem in s perspektivami našega gospodarstva, pa tudi, da skupaj z voditelji SDGZ preverijo razne možnosti in oblike .sodelovanj a. Delegacijo slovenske vlade bodo sestavljali minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, minister za Slovence po svetu Janez Dular, minister za trgovino Maks Bastl, minister za drobno gospodarstvo Viktor Brezar in namestnik finančnega ministra Stanislav Debeljak, spremljala pa jo bosta še zastopnik Gospodarske zbornice Slovenije Majcen in tiskovni predstavnik vlade Pezelj. Program obiska predvideva najprej ogled suhozemnega tovornega terminala pri Fernetičih, nato bo na sporedu sestanek s slovenskimi avtoprevozniki in s špediterji. Minister Ocvirk in kolegi bodo nato gostje openske Hranilnice in posojilnice, potem pa se bodo odpeljali v Dolino, kjer si bodo ogledali tamkajšnjo nastajajočo obrtniško cono. Na deželnem sedežu SDGZ v Trstu bosta nato na sporedu dva ločena sestanka. Na prvem srečanju, ki se ga bodo udeležili zastopniki slovenskih denarnih zavodov v Italiji, bo tekla beseda o finančnih vprašanjih, ki so povezana s sodelovanjem med bankami, na drugem pa o zunanjetrgovinski izmenjavi. Popoldne se bo delegacija slovenske vlade srečala z zamejskimi gostinskimi in turističnimi operaterji. Obiska se bo nato nadaljeval v So-vodnjah, kjer bo ogled obrtno-proiz-vodnega centra, končal pa se bo v Špetru Slovenov v Benečiji, kjer si bodo gostje ogledali tovarno Hobles in se nato sestali še s predstavniki domače industrijske stroke. pismo uredništvu Še o gledališki kritiki v Primorskem dnevniku Pokrajinska uprava organizira mednarodni posvet na Padričah S skupnimi močmi proti steklim Cenjeno uredništvo. V zvezi s pismom štirih režiserjev, objavljenim v PD 3.1.1992 in odgovorom Vašega uredništva želim pripomniti, da se mi zdi zaskrbljenost štirih piscev utemeljena. Že nekaj let si PD ni več belil glave glede gledaliških kritik, v kolikor smo imeli bralci občutek, da je s primerno strokovno usposobitvijo svojega uslužbenca, diplomiranega slavista, premostil to pomanjkljivost. M. Čuk je v svojih kritikah rastel v zrelega in objektivnega presojevalca tržaških gledaliških ustvarjalcev. Smotrno je razčlenil vsako uprizoritev, predvsem pa je gledališče obravnaval skozi našo - tržaško optiko in stvarnost. To pa je tudi edino pravilno merilo za vsako odrsko dogajanje, ki mora nujno odražati prostor in razmere v katerih nastaja. Zdi se mi, da je logika, ki se zadnje čase odigrava v naših institucijah zelo skrotovičena. Zato je logično, da potrebujejo člani te skupnosti nazornejša in izčrpnejša pojasnila, ki naj bi utemeljila vsaj zadnje premike. V taki zmedi je recimo Vaše poročilo o imenovanju novega upravnega sveta SSG z dne 31.12.1991 nujno potrebno pojasnil. Med drugim pišete, da »... Zakon namreč jasno določa, da morajo biti člani upravnega sveta obenem s predsednikom 'gledališki strokovnjaki oziroma strokovni upravitelji"...« Pred tem citatom navedena imena ustoličenih upraviteljev pa pričajo o globoki protislovnosti. Kot kaže, je v določeni interpretaciji že premierski abonent teatrolog. Zaradi teh in podobnih neskladij popolnoma soglašam z našimi štirimi režiserji in prosim odgovorne pri PD, da tudi sami jasno spregovorijo, kot jim to nalagajo funkcije in nenazadnje tudi profesionalna etika. S spoštovanjem Bogomila Kravos Steklina na našem področju ni vezana samo na preteklost, nasprotno, saj jo v naši deželi še vedno moramo obravnavati kot naravno nezgodo. S tega vidika je še najbolj ogrožena tržaška pokrajina, zato se je tržaška pokrajinska uprava že in se v bodoče namerava še odločneje zoperstaviti tej nevarnosti. Med pomembnejše pobude,’ ki jih narekuje konkretna nevarnost širjenja stekline, nedvomno sodi mednarodni posvet o boju proti steklini. Enodnevno srečanje mednarodno priznanih strokovnjakov bo v petek, 24. januarja, in sicer v kongresni dvorani Centra za tehnološke in znanstvene raziskave pri Padričah. Namen in potek posveta je novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci orisal predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je med drugim opozoril na nedavne pojave te hude bolezni na Tržaškem oziroma celo v neposredni bližni mestnega središča. Glede tega velja še enkrat poudariti, da so pred nekaj meseci opazili steklo lisico pri Sv. Ivanu, medtem ko se je zadnji val bolezni pri nas pojavil v začetku septembra prejšnjega leta, ko so ugotovili, da je bila lisica, ki so jo 28. avgusta ubili v bližini Trebč (nedaleč proč od italijansko-slo-venske meje), okužena s steklino. Kraj, kjer je bila ubita lisica, je že takrat in še danes lahko navaja k ugotovitvi, da so bolne živali prišle iz Slovenije. Zaradi te možnosti, ki je bila v preteklosti že večkrat dokazana, je med drugim zatrdil Crozzoli, je povezava med sosednjimi deželami in državami nujna tudi v načrtovanju boja proti tej nevarni bolezni. Mednarodnega kongresa, ki ga organizira tržaška pokrajinska uprava, se bodo zato poleg krajevnih in deželnih strokovnjakov udeležili tudi predstavniki Slovenije, Hrvaške in Koroške, na posvet pa bodo prišli tudi strokovnjaki iz Bočna in Padove. V ponedeljek popoldne, ko se je začelo mračiti Spet oskrunili kriški spomenik "Neznani" storilci so se ponovno "znesli" na enega od spomenikov, ki spominjajo na žrtve narodnoosvobodilnega boja. Novo leto so začeli v Križu, kjer so poškodovali spomenik padlim v NOB. Ko se je začelo mračiti so v ponedeljek razbili skoraj vse luči, ki osvetljujejo kriški spomenik (na sliki - foto Križmančič). Nove skrunitve so se zavedli domačini, ki so prihajali mimo po novoletnem nastopu obeh kriških pevskih zborov. Odgovorni za spomenik so takoj obvestili karabinjerje, včeraj pa so "neznance" prijavili pristojnim oblastem. Sicer pa ni prvič, da so ti neznanci za tarčo svojih "pohodov" izbrali kriški spomenik. Nanj so se znesli že decembra lani, ko so ga pomazali s svojimi že znanimi gesli s črnim spra- Posl. Coloni o dekretu za pomoč Trstu in Gorici Dekret o prispevkih Trstu in Gorici, da bi z njimi vsaj delno omilili krizo, ki jo je obema obmejnima mestoma povzročila jugoslovanska kriza, je bil v ospredju včerajšnjega srečanja tržaškega demokris-tjanskega poslanca Sergia Colonija s predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL in predstavniki sindikata prevoznikov. Posl. Coloni je sogovornike seznanil, da bo vprašanje dekreta v korist Trstu in Gorici postavljeno v prihodnjih dneh na dnevni red delovanja poslanske zbornice, pri čemer se je obvezal, da se bo zavzel zato, da bi dekret čimprej odobrili z morebitnimi izboljšavami. O dekretu bo zatem tekla razprava v senatu, kjer bi ga morali odobriti do 26. januarja. Tržaški poslanec je potrdil tudi, da si bo prizadeval za kontingente plinskega olja, ki so bili doslej zamrznjeni zaradi pomanjkanja finančnega kritja. Boj proti steklini bi bil že v začetku obsojen na neuspeh, če ne bi bil prostorsko širše zasnovan. V to je tržaška pokrajinska uprava trdno prepričana, čeprav se, po besedah predsednika Crozzolija, še ni povsem odločila za pristop. Med strokovnjaki in predstavniki raznih ustanov sta trenutno v obravnavi dve tezi: na osnovi prve so nujni preventivni ukrepi (cepljenje), ki so tudi edini uspešni; druga struja se ogreva za drastično poseganje v okožuno favno, se pravi za pobijanje bolnih živali oziroma vseh, za katere sumijo, da so okužene. Ugovorom, ki jih nad drugo metodo lahko imajo organizacije za zaščito živali, pa lahko dodamo ugotovitev, da ubite živali takoj nadomestijo druge, ki si lahko prav tako okužene, kar pomeni, da gre reševanje problema v ne-degled. O tem je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril arh. Starc, ki načeluje pokrajinskemu resorju za okolje, teritorij in ekologijo. Po njegovem mnenju lahko edino s skupno akcijo množičnega cepljenja živali ustavimo širjenje stekline. Glede tega je tudi napovedal možnost, da se bodo na mednarodnem posvetu odločili za pomoč Sloveniji in Hrvaški, zato da bi lahko tudi v teh dveh republikah, ki jih trenutno pestijo še hujše težave, opravili množično cepljenje živali. To bi bila prva faza skupnega boja proti steklini, v drugi fazi, vsaj takšnega mnenja je arh. Starc, bi se morali lotiti obravnave odpadkov in onesnaževanja okolja. Pri tej akciji pa bi poleg naše dežele in Slovenije ter Hrvaške morale sodelovati tudi vse neposredne sosede, predstavniki katerih se bodo zbrali prav na mednarodnem posvetu, da se odločijo za metodološki pristop in tudi že za prve konkretne pobude. Ugibanja in domneve pred spomladanskimi političnimi volitvami Ali bomo Slovenci spet izvolili svojega zastopnika v parlament? V preurejeni stavbi bolnišnice pri Magdaleni Včeraj predali namenu center za umsko zdravje Ali bomo Slovenci v Italiji na spomladanskih političnih volitvah ohranili dosedanje parlamentarno zastopstvo? To vprašanje si v teh dneh postavljajo ne samo volilci, ampak tudi politiki, ki s precejšnjo zaskrbljenostjo gledajo na negotovo perspektivo, da bo na klopeh rimskega senata (ali poslanske zbornice) znova sedel Slovenec. Ta zaskrbljenost izvira predvsem iz velikih sprememb na italijanskem političnem prizorišču in to glede na dejstvo, da smo doslej Slovenci vedno izvolili svojega parlamentarca (Bernetičevo, Skerka, Gerbčevo in Spetiča) na listi KPI. Te stranke danes ni več, celotno vprašanje slovenske kandidature je treba torej postaviti in zastaviti povsem na novo. Posamezne stranke, kolikor smo izvedeli, še niso konkretno vzele v pretres tega problema, že nekaj časa pa se širijo hipoteze in domneve o tem, kakšen naj bi bil najboljši način za ponovno izvolitev slovenskega parlamentarca. Demokratična stranka levice bo za glavnega slovenskega kandidata za senat najbrž izbrala univerzitetnega profesorja in ravnatelja SLORI-ja Darka Bratino, ki pa se bo predstavil v goriškem volilnem okrožju. To je po mnenju načelnika strankine deželne komisije Miloša Budina v tem trenutka najbolj realistična usmeritev, ki pa jo bo treba še politično potrditi in izpiliti. Podpisanih dogovorov vsekakor še ni, važno besedo bo pri tej odločitvi igral Rim, »v vsedržavnem vodstvu Occhet-tove stranke pa je prisotna zavest, da je treba slovenski manjšini spet zagotoviti ustrezno zastopstvo v parlamentu«. Bratina, če bo izvoljen, bo izvoljen v Gorici, na Tržaškem pa so stvari mnogo bolj zapletene in odprte različnim rešitvam. Dosedanji poslanec VViller Bordon je za poslansko zbornico pred kratkim predlagal predstavitev Demokratske lige, ki naj bi zbrala glasove vseh levičarskih komponent, njegov poziv pa je, razen redkih izjem, doslej naletel na molk in to tudi s strani pokrajinskega vodstva DSL. Po mnenju senatorja Stojana Spetiča, ki je bil izvoljen na listi KPI, po razpadu te stranke pa je pristopil v Stranko za komunistično obnovo, bi bilo zaželjeno, da bi levičarske sile v naši deželi našle kakšno obliko sodelovanja za potrditev slovenskega parlamentarca. Bordonova zamisel o Demokratski ligi Spetiču ne ugaja iz političnih razlogov (»je zgolj demagoška poteza«), a tudi. zato, ker je omejena samo na Trst in torej po njegovem močno diši po melonarstvu. Vprašanje je, kaj pravzaprav namerava (oziroma kaj ponuja) slovenska DSL nekdanjim somišljenikom v KPI, potem ko je gotovo, da se bo stranka za komunistično obnovo samostojno predstavila na volitvah za poslansko zbornico, kjer lahko črpa ostanke na osnovi enotnega vsedržavnega okrožja. Volilni sistem za senat pa je deželnega značaja, kar dopušča možnost raznih kombinacij. Spetič nam je pri tem navedel dve možnosti: ali predstavitev skupne volilne liste DSL-SKO ali pa tihi sporazum, po katerem bi v Gorici po možnosti vsi slovenski volilci podprli Bratino, v tržaškem okrož- ju pa morda slovenskega kandidata na neokomunistični listi. Po-temtaken bi lahko Slovenci v Italiji celo izvolili dva parlamentarca. »Odvisno pač, če bomo znali inteligentno in učinkovito nastopiti«, nam je še povedal Spetič, ki bo skoraj gotovo med kandidati svoje stranke za mesto v senatu ali pa morda tudi v poslanski zbornici. Kaj več o tem bomo izvedeli na sobotnem in nedeljskem nadaljevanju pokrajinskega kongresa SKO. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je razpravo o parlamentarnih volitvah začelo na sinočnji seji v Nabrežini, odločitev pa bo padla v naslednjih tednih, ko bo tudi znan točen datum volitev. Tajnik Ivo Jevnikar nam je omenil tri možne hipoteze: samostojen nastop, sodelovanje na manjšinski ali federativni listi, poziv volil-cem, naj podprejo slovenskega kandidata na drugi listi. Ta zadnja opcija bi morala seveda temeljiti na sporazumu med raznimi manjšinskimi komponentami, o katerem pa se v tem trenutku še ne govori, morda pa ga bo prej ali slej kdo predlagal. Glede političnih volitev pa je doslej pravzaprav gotova edinole-obnovitev volilnega zavezništva PSI—Lista za Trst, ki bo slonelo na kandidaturah dosedanjih parlamentarcev Agnellija in Camberja. S.T. Včeraj popoldne so na območju bolnišnice pri Magdaleni odprli nov center za umsko zdravje. Gre za center, ki je imel doslej sedež v Ul. della Guardia pri Sv. Jakobu, namenjen pa je prebivalcem precej obsežnega mestnega področja, saj naj bi novi center^ »pokrival« predele Sv. Jakoba, Skednja in Carbole. Za potrebe centra, ki ga je stari sedež v Ul. della Guardia že močno utesnjeval, so preuredili dvo-nastropno poslopje na območju stare bolnišnice pri Magdaleni. Novi prostori, ki so tudi smotrneje opremljeni od bivših, bodo seveda z vseh vidikov bolj odgovarjali potrebam takšnega centra. Finan- čna sredstva za preureditev stavbe in opremo je prispevala deželna uprava. Kot ostalih šest centrov za umsko zdravje, ki delujejo v Trstu, bo tudi ta odprt 24 ur na 24. Opremljen je kot day in kot night hospital, kar pomeni, da bo sprejemal paciente za dnevno zdravljenje, medtem ko bo druge zadržal tudi čez noč. Istočasno pa bo deloval tudi kot ambulanta in kot rehabilitacijski center. V centru bo osem ležišč, v njem pa bodo delali 4 psihiatri, 2 socialni delavki, dve psihologinji in 20 bolničarjev. V nagovorih med včerajšnjim slovesnim odprtjem, ki se ga je udeležilo veliko ljudi (foto Križ-mančič), so poudarjali pomen sodobneje opremljenega centra, v katerem zaposleni ne bodo več tako v zadregi, ko bo treba nuditi pomoč uporabnikom. V prejšnjem, ki je svojemu namenu služil celih 15 let, so namreč zadnje čase s težavo zadostili vsemu povpraševanju. Med značilnosti področja, kateremu je center namenjen, sodi namreč nadpovprečna (za Trst) stopnja povpraševanja po uslugah centra. Pri vsem pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je med mladimi vse več takih, ki imajo resnejše psihične probleme. Pokrajinska skupščina je tik pred razpustom Pokrajinski svet bi moral danes dokončno odobriti statut pokrajinske uprave na osnovi pripomb in priporočil pokrajinskega nadzornega odbora. To bo zadnji sklep skupščine, ki jo bodo v naslednjih dneh formalno razpustili in imenovali izrednega komisarja, ki bo vodil upravo vse do spomladanskih predčasnih volitev. Skupno s pokrajinskimi bodo tudi predčasne občinske volitve. Datum upravnih volitev bo odločil notranji minister, z dekretom pa ga bo potrdil pred- sednik republike. Po novem zakonu morajo biti upravne volitve ločene od parlamentarnih. Statut Pokrajine je naletel na podporo široke večine političnih strank, prišlo pa je do razkola v vrstah večine, saj dokumenta niso podprli liberalci in republikanci, pač pa je statut doživel privoljenje svetovalcev Demokratične stranke levice. Pokrajinski svet bodo razpustili, ker je skupščina zavrnila finančni proračun za tekoče leto. V Mieli okrogla miza o vlogi Kdo je »skrival« ekološko intelektualcev v bivši Jugoslaviji V gledališču Miela se danes zaključi manifestacija "Senca zidu", ki jo prireja Cappella Underground ob podpori Pokrajine in Dežele F-JK in pod pokroviteljstvom Tržaške občine. Današnji zaključni del manifestacije, ki se je začela že prejšnji teden, bo posvečen izključno tragičnim dogodkom v Jugoslaviji. Od 16. do 18. ure bodo predvajali zadnje filmske posnetke zagrebške in beograjske televizije ter vrsto intervjujev, ki jih je pripravil novinar Doko MaliniČ v Dalju meseca avgusta lani, pokaj dni po pokolu in pa video 'Vrniti se", to je dokument o Istri istega avtorja, ki ga je proizvedla TV-Koper. Poleg tega bomo lahko videli še neobjavljeni dokument, ki prihaja iz Beograda in ga je snemal režiser Dejan DjurkoviČ o manifestacijah četnikov in prvih proti-Milo-ševičevih manifestacijah marca in maja lanskega leta v Beogradu. Ob 18. uri pa bo na sporedu okrogla miza, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z Ljiljano Avirovic in s koordinacijo Giuseppa D. Longa, Pri kateri bodo sodelovali pisatelji in novinarji iz Beograda, Sarajeva, Trsta in Zagreba. Na njej bo govor o sedanji vlogi intelektualcev v teh državah. Iz Zagreba bosta sodelovala pisatelja Tonko MaroeviČ in Pa-vao Pavličič, iz Beograda Kazimir Čurgus, iz Sarajeva pisatelj Stevan TontiČ, iz Beograda novinarka Radia Beograd Azra NuhefendiČ, režiser Vuk Babič, ki prihaja ravno tako iz Beograda, iz Trsta pa bo pri okrogli mizi sodeloval novinar in pisatelj Paolo Rumiz. napravo v nabrežinski občini? Vprašanje števila naprav za merjenje stopnje onesnaženosti zraka v mestnem središču je še vedno v središču pozornosti (in precej ostrih polemik) v političnih krogih. Tokrat se je oglasil občinski svetovalec Zelene liste s simbolom golobice Paolo Ghersina, ki v daljši tiskovni noti polemično obtožuje Občino Trst, da ni naredila ničesar, da bi eno izmed zgoraj omenjenih naprav iz devinsko—nabrežinske občine premestili v mesto, kjer bi bila seveda bolj koristna. V mestnem jedru deluje trenutno samo ena naprava za merjenje onesnaženosti zraka in sicer tista na Goldonijevem Trgu, ki jo zaradi skrajno zapletenih birokratskih razmer še vedno upravlja Krajevna zdravstvena enota. Ghersina je mnenja, da smo priča pravemu škandalu, saj vsi dobro vemo, kako mesto (posebno v zadnjem času) krvavo potrebuje tako napravo, »ki so jo pristojna upravna telesa pravzaprav več mesecev skrivala v Devinu«. Naprava je sicer last pokrajinske uprave, ki je zanjo dobila 500 milijonov lir od Dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Občinski predstavnik Zelene liste s simbolom golobice je v zvezi s tem dogodkom vložil nujno interpelacijo tržaškemu županu Francu Richettiju in od njega zahteval takojšnja pojasnila o tej zadevi. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož Albino Purger Pogreb bo jutri, 9. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah. Žalujoča žena Marija, sestre z družinami, svakinja Justina, nečaka in nečakinje. Danes srečanje med strokovnjaki in javnimi upravitelji Kako znižati stopnjo onesnaženosti Onesnaženje zraka je tudi pri nas doseg-m tako visoko stopnjo, da se s tem vprašajem morajo čimbolj resno soočiti javni upravitelji in strokovnjaki. Na tržaški občini hi se morali danes sestati župan, odborniki 2a okolje, za urbanistiko in za industrijo, Predstavniki Pokrajine, podjetja za javne Prevoze ACT, tržaške Krajevne zdravstvene enote in mestnih redarjev. Na dnevnem redu, kot že poudarjeno, bo vprašanje onesnaženja zraka oziroma možne rešitve, da bi znižali sedanjo stopnjo onesnaženosti. Na srečanju bodo najprej pregledali in ocenili podatke, ki jih je zbrala krajevna *>ZE. če jih bodo osvojili (težko bi se odločili drugače), bodo seveda morali vzeti na znanje, da je položaj zaskrbljujoč (dejstvo, ?a je v nekaterih drugih italijanskih mestih Se slabše ni dobra tolažba) in se opredeliti prepotrebne konkretne ukrepe. Med temi naj bi sprejeli odločitev o odnašanju smeti v urah, ko promet ni pretirano gost. Ob tem velja tudi omeniti, da je občinski odbor na zadnji seji z dvoletno zamudo odobril načrt »smog alarm«, ki ga je občinska komisija za preučevanje onesnaženosti zraka izdelala že pred leti, ko pa je bil položaj sličen današnjemu. V skladu s tem sklepom lahko župan, če ogljikov oksid prekorači mero 10 miligramov na kubični meter, okliče prealarmno stanje in pozove občane, naj omejijo vožnje z osebnim avtomobilom. Če ni izgledov, da bi se položaj v doglednem času izboljšal, lahko župan omeji vožnjo z osebnimi vozili. Vendar pa ni točno povedano, kaj predvideva omenjena omejitev (vsekakor ne izmenično vožnjo z avtomobilov glede na evidenčno tablico), namiguje pa na možnost, da bi razširili obseg mestnega centra, ki bi bil ob določenih urah zaprt za promet z osebnimi vozili. Prav o določitvi obsega »zaprtega območja« in o urnikih naj bi se izrekli na današnjem srečanju, kot bi se verjetno morali dogovoriti tudi o namestitvi premične naprave za merjenje stopnje onesnaženosti (žal je to napravo Pokrajina dala na posodo Občini samo za enomesečno obdobje). Zaenkrat naj bi napravo namestili na križišču med ulicama Čarducci in Battisti, nato pa še med slednjo in Ul. Rismondo ter na središčnih trgih Garibaldi in Oberdan. Tudi v novem letu protizakonito čez mejo Nezakonito prestopanje meje med Jugoslavijo in Italijo se tudi v novem letu nadaljuje. Nabrežinski karabinjerji so včeraj pri Devinu prestregli mercedes, v katerem sta se ob vozniku peljali dve jugoslovanski državljanki stari 33 oziroma 42 let. Obe so pred časom izgnali iz Italije. , Karabinjerji so se s svojim avtomobilom pognali za mercedesom, ker se le-ta ni ustavil ob cestnem bloku, ki so ga bili postavili organi javnega reda med eno od oičajnih akcij za prevencijo kriminala. Za volanom mercedesa je sedel jugoslovanski državljan, 35-letni Barudin Bibalič iz Sarajeva, ki so ga karabinjerji aretirali, ker je pritihotapil ljudi na italijansko ozemlje v dobičkonosne namene, in ga pospremili v koronejski zapor. Obe ženski so na kvesturi identificirali, ju pospremili do meje in ju predali jugoslovanskim obmejnim organom. ■ Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bo od 10. januarja dalje v občinski zakladnici mogoče vnovčiti honorarje za predsednike, skrutinatorje in tajnike, ki so bili zaposleni na voliščih ob priliki deželnih referendumov dne 23. novembra lani. Mačkolje, 8. januarja 1992 Ob smrti dragega Albina Purger j a izreka iskreno sožalje ženi Mariji in svojcem KD Primorsko - Mačkolje. Zapustila nas je naša draga Albina Pregare vd. Barut Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na kati-narsko pokopališče. Za njo žalujejo hči Zorka, zet Gi-orgio, vnuka Roberto in Laura z družino, brat Piero, sestri Pierina in Ba-zilija, -svak Zdenko ter nečakinje z družinami. Trst, 8. januarja 1992. V ponedeljek popoldne v Domu Alberta Sirka Zelo uspel novoletni koncert kriških pevskih zborov Vesna Veliko število domačih poslušalcev in ljubiteljev zborovske pesmi iz drugih krajev je v ponedeljek popoldne v kriškem Kulturnem domu Alberta Sirka prisluhnilo novoletnemu koncertu domačih moškega in dekliškega zbora Vesna, ki ju vodita Ivo Lešnik in Bogdan Kralj. Zbora sta se na prireditvi, ki jo je napovedovala mlada Sanja Sedmak, predstavila z bogatim in zanimivim sporedom ljudskih in narodnih pesmi (zapela sta vsak po osem skladb), uvodoma pa sta skupno zapela priljubljeno kriško himno. Kot gost je na prireditvi sodeloval glasbeni ansambel »The Blackbirds«, ki ga (angleško ime ne sme varati!) sestavljajo domači fantje in ki izvaja v glavnem skladbe oziroma popevke iz petdesetih in šestdesetih let. Na nedeljskem koncertu pa so kriški fantje poskrbeli za presenečenje, saj so izvedli tudi tri pesmi v domačem narečju, za katere so sami predstavili glasbo in besedilo. Kriški ansambel bo v nedeljo zvečer ob 21. uri nastopil v novogoriški dvorani Odeon. Na sliki (foto Magajna) moški zbor Vesna na ponedeljkovem novoletnem koncertu v Križu. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINI-JA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu-bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Skupina Blackbirds bo nastopila v nedeljo, 12. t. m., ob 21. uri v diskoteki ODEON v Novi Gorici. 1| KUPO] NA OPČINAH IZŽREBANE ŠTEVILKE S. 1. 1992 IZŽREBANE ŠTEVILKE 5. 1. 1992 »BOŽIČ 1991 - ZLATO NA OPČINAH« 1. št. 474197 2. št. 389574 3. št.484419 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. 361246 174128 256039 483998 362162 104229 55845 349438 14314 321138 15.000.000* nr H ROVA TIN■ SERGIO delikatese 7.000. 000* nr BRESCIANI elektrogospodinjstvo 3.000. 000* nr V IVI ANA darilni predmeti SOSSI zlatarna 1.000. 000* lir MALALAN draguljarna PARENZAN jestvine START ŠPORT športni artikli MALALAN draguljarna MALALAN draguljarna SOSSI pekarna ULGHERI PAV AT papirnica PODOBNIK manufaktura D. GARAVELLO brivec DIANA restavracija Q> >N ro N > Nl DO POLNE LUNE in v enem poletju razprodane Pesniške zbirke DIŠAVE OGNJA, vam predstavlja svoj novi roman SMARAGDNO MESTO. Ta napis si lahko Preberemo na predpapirju lično urejene knjižice, okrašenem s črnobelo fotografijo mlade avtorice. Jerškova «as v Smaragdnem mestu popelje na sanjsko popotovale v domišljijske svetove, kar bo morda koga od daleč sPomnilo na Carrola - konec koncev ni naključje, da je Slavni junakinji tega romančka ime Alina, njeni prijateljici iz sanj pa Alisa. Gre za potovanje, ki se odvija na Nekako treh ravneh. Prva raven je »svet primarnih čutov«, kakor mu pravi sama avtorica. Gre za le okvirno opisan svet neke morebitne bodočnosti, v katerem Alina “dejansko živi«. Iz tega, lahko bi mu rekli temeljnega sveta, Alina potuje v vzporedni svet. Potuje pa tja tako, da poišče Točko na Cvetličnem trgu, ki omogoča prehod med dimenzijami. No, in tretji svet, morda najbolj 'dealen in oddaljen od tuzemskosti, je sanjski svet Sma-ragdnega mesta, dostopen samo v sanjah. Presenetljivo Pa je, da Smaragdno mesto kljub svoji sanjskosti ne Predstavlja nekakšnega popolnega kraja; opraviti ima-«1° prej z nekakšno opustelo in turobno praznoto, kjer «1 žive duše. Razen seveda Neda - in v tem je najbrž srž Vse pravljičnosti in idealnosti Smaragdnega mesta. Ned Pa je moški, ki očara Alino. Moški iz sanj, seveda, kot je i«di samo Smaragdno mesto zgolj mesto iz sanj. Vse skupaj avtorica zasoli še z nekaj epizodnimi liki in z iskanjem ujete Rozalinde in knjige čarovnika Cadabre Prehodi skozi paralelne svetove. Junakinja se proti koncu nastani pri starki Doroteji, kjer najde Cadabrovo knjigo Prehodi skozi paralelne Svetove. Ker je to unikat, sklene oditi v Smaragdno |«esto in se prepričati, ali ni tam še več izvodov. Names-to knjige jo dočaka potres, ki sesuje vse Smaragdno «iesto. Predzadnje poglavje, v katerem se podre svet vlininih iluzij, se konča z besedami: »Videla sem, kako le izginil najlepši izmed svetov Zelenih dimenzij. Spra-Sevala sem se, kaj mi je bila resničnost primarnih čutov Popravljena ponuditi v zameno zanj.« Junakinja se na- stani v Umetniški četrti; tam slika in restavrira. Po dolgih letih pa spet sreča Neda v nekem baru. In zaključi: »Vedela sem, da se najlepša zgodba šele sedaj začenja...« Avtorica ne skuša prikriti svojih čtiv, napaberkovanih brez reda in z vseh vetrov. Med pisci, ki jih citira (in najbrž ceni), najdemo čudne kombinacije, kot so Lorca, Sheckley, Jimenez, Camus, Hegel, Asturias in Heinlein. Očitno je torej njeno nagnjenje k znanstveni in čisti fantastiki, kar se odraža tudi v Smaragdnem mestu. Marjeta Jeršek nas v svojih romanjih po treh svetovih - lahko si jih navsezadnje predstavljamo tudi kot Id, Ego in Superego - popelje v razpoloženja, ki smo jih odtujeni mestni pomehkuženo že nekoliko izgubili iz občutja. Gre predvsem za ponovno odkrivanje že znanega; za čudenje nad vsakdanjim; za uročen pogled na ulico, po kateri slepo hitimo vsak dan; za zamaknjen postanek v parku, ki ga poznamo že desetletja, a po dolgem času spet prvič prisluhnemo njegovemu šelestenju in spreletavanju vrabcev v krošnjah. Smaragdno mesto nam pokaže, da je lahko tudi naše domače mesto nekaj neznanega, žlahtnega, čarobnega. Ni ga, ki v »mestnih pljučih« ne bi prepoznal ljubljanskega Tivolija, ki ne bi prepoznal »Parka zvezd«, kjer so odprli nov glasbeni paviljon za orkester, ki ne bi prepoznal Cvetličnega trga ali veristično opisanih uličic starega ljubljanskega jedra. In ni ga, ki se ne bi ob tem zavedel, da gre pravzaprav za metaforo; morda celo za namig, naj odloži knjigo in se odpravi na sprehod po mestnih ulicah, pobere zapozneli kostanj v parku in skuša zaobseči njegovo plastičnost s svojo dlanjo, skuša začutiti hrapavost drevesne skorje z vršički prstov, ostrino smoga z vršički pljuč. S svojo senzibilnostjo prinaša Marjetka Jeršek v prostor slovenske mlajše proze nekaj nedvomno novega, predvsem pa nekaj, kar se ne skuša za vsako ceno uvrščati v t.i. postmodernistične vzporednike ali bognedaj tekmovati z njimi. Opraviti imamo torej s čtivom, po katerem bodo radi segli tisti, ki imajo radi »drugačnost«, v prvi vrsti morda nežnejši spol. ALEKSA ŠUŠULIČ Razstava o Keltih največja tovrstna prireditev na svetu (I. del) Pravkar smo se poslovili od leta 1991, ki je bilo med drugim proglašeno za leto Keltov. V sodobnem kontekstu zahodnoevropskih integracij v letu 1992, imajo Kelti in poznavanje njihove zgodovine poseben pomen, kajti to je bilo v evropski zgodovini prvo ljudstvo, ki je prebivalo tako na zahodu kot na vzhodu, na severu in jugu Evrope in jo tako prvič združilo v neko celoto. Keltska razstava v Benetkah, ki se je pred nedavnim iztekla, je bila letos največja tovrstna prireditev na svetu. Ime Keltoi (kar je grška oblika za ime Keltov) se prvič omenja na koncu 6. stoletja pr.n.š., ko grški zgodovinar in geograf Heka-teoj iz Mileta omenja v svojem potopisu grško kolonijo Massilijo (današnji Marseille v južni Franciji), ki se nahaja v bližini keltskega ozemlja. Preko trgovskih stikov Mediterana z »barbarskimi ljudstvi« so namreč pronicale okrog leta 500 pr.n.š. v grški svet prve novice o Keltih. Oče zgodovine Herodot omenja v delu His-toriai, ki je bilo zaključeno okrog leta 430 pr.n.š., Donavo, ki izvira na podorčju, kjer prebivajo Kelti. Vsekakor so naj starejši podatki, ki nam pričajo o Keltih, zelo skopi in do 5. stoletja pr.n.š. ostajajo Kelti le ljudstvo ob robu grškega sveta: poznano je bilo le njihovo ime in področje, na katerem so živeli. Matične oblasti poselitve so bile koncetrirane v glavnem okoli gornjega toka Rena, Rone in Donave (to so ozemlja današnje Švice, Francije, Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške). Iz tega področja so Kelti od druge polovice 5. stoletja pr.n.š. med dolgotrajnimi migracijami preplavili kontinentalni del Evrope in prodirali proti vzhodu na Iberski polotok, kjer so prišli v stik s tamkajšnjimi prebivalci Iberci, se z njimi pomešali in tvorili keltoiberska ljudstva. V 4. in 3. stoletju so se naselili v Angliji, Škotski in sver-nem VVallesu. Pri rimskem zgodovinarju Titu Liviju (59 pr.n.š. do 17 po n.š.), ki je napisal rimsko zgodovino od ustanovitve mesta Rima dalje, so Kelti v severni Italiji omenjeni že v času bajeslovnih etruščanskih kraljev, to je Tarkvinija Priska v 6. stoletju pr.n.š. Vprašanje, ali so se Kelti res tako zgodaj naselili v severni Italiji, kjer so ustanovili Mediola-num (Milan), lahko pustimo nerešeno. Vsekakor so od konca 5. stoletja pr.n.št. množice vojščakov raznih keltskih plemen vdirale globoko v Italijo in razbijale etruščansko moč ter postale resna nevarnost za razvijajoči se Rim. Ob koncu 3. stoletja pr.n.š. se začenja tudi latinska historiogra-fija in takrat dobimo prva sporočila o Keltih, oblikovana iz rimskega zornega kota. Eden naj starejših virov je Polibij, grški zgodovinar iz 2. stoletja pr.n.š., ki pa je velik del svojega življenja preživel v Rimu. Ta v svojem delu O vzponu Rimskega Cesarstva opisuje keltsko invazijo v Italijo in še posebej bitko pri Telamonu, zapušča pa nam tudi zanimiv etnografski opis severno-italskih Keltov. Leta 387 pr.n.š. so Kelti oplenili Rim. V naslednjem letu se je veliko število italskih plemen pridružilo Keltom, kajti videli so v njih zaveznike pred naraščajočo močjo Rima. Toda med leti 340 in 338 pr.n.š. so Rimljani pokorili vsa ta plemena. Na začetku 3. stoletja so se na Apeninskem polotoku bili hudi boji med Kelti in Rimljani, dokler ni prišlo do usodne bitke pri toskanskem mestecu Telamon v letu 225 pr.n.š., kjer so bila keltska plemena Boiev in Insubrov poražena. Leta 186 pr.n.š. so Kelti vpadli tudi v Furlanijo, kjer so v bližini bodoče rimske kolonije Akvileje (ustanovljene leta 181 pr.n.š.) osnovali keltsko naselbino. Ver- jetno so to bili Kami, domače keltizirano prebivalstvo. Od približno leta 380 pr.n.š. se pojavlja progresivna keltizacija Vzhodnih Alp, Panonske nižine, Srednjega Podonavja, v slednjem osnujejo Kelti plemensko zvezo Skordiskov. Leta 280 pr.n.š. vpadejo v Trakijo, Peonijo, Makedonijo in Ilirik. V letu 279 pr.n.š. oplenijo celo Delfe in se v naslednjih dveh letih naselijo v Mali Aziji, kjer so poznani kot Galati. Izmed grških piscev, ki nam zapuščajo novice o Keltih, naj omenimo še Poseidonija, ki je živel med leti 135-51/50 pr.n.š. in nam je zapustil izčrpno etnografijo Keltov. Ta filozof, zgodovinar in etnograf je spoznal to indoevropsko ljudstvo spoznal med svojimi potovanji, ki so ga privedla do Galije Narbonensis (današnje južne Francije). Žal se je njegovo delo ohranilo le preko kasnejših grških piscev Diodora Sicula in Strabona. Antično zgodovinopisje nam predstavlja Kelte kot bojevit narod in vsi antični pisci so si edini, da predstavljajo Kelti nevarnost, saj so v njih videli neustrašnega sovražnika. Važen vir za poznavanje keltskega življa, predvsem politike, družbe in religije, je tudi knjiga Comentarii de bello gallico rimskega vojskovodje Julija Cezarja, ki se je med leti 58-51 pr.n.š. vojskoval s Kelti na ozemlju Galije (današnje Francije) do priključitve tega ozemlja rimski državi, in sicer 1. 50 pr.n.š. z nastankom nove rimske province Galije. Naj povemo, da se na dogodke iz teh let in kasnejše rimske zasedbe Galije inspirira znani strip Asterix. Julij Cezar nem med drugim poroča o keltskih »upravnih« središčih o tako imenovanih »oppidah«, ki so bile prve naselbine mestne narave izven Sredozemlja pred rimsko zasedbo. »Oppida«, ki so bila tudi arheološko ugotvljena na področju od Češke čez južno Nemčijo do Francije, ležijo na ravnini ali na vzpetinah in jih obdaja močno zidovje imenovano »murus gallicus«. Za Kelte uporablja Cezar tudi ime Galci (Gal- li). Poglejmo sedaj Kelte iz arheološkega vidika. S Kelti se začenja mlajša železna doba oziroma latensko obdobje, to je čas od srede 5. stoletja pred n.št. do rimske zasedbe; ime je dano po švicarskem najdišču La Tene, ki je bilo odkrito leta 1858 ob ustju reke Tiele v jezero Neuchatel. Tu so odkrili veliko keltskega orožja (mečev, kopij, ščitov), nakita in raznovrstnega orodja ter keramike, izdelane na lončarskem vretenu. Sprva so to množico najdb imeli za kultno mesto, v novejšem času pa je prevladalo mnenje, da je bil nekoč na tem mestu plemenski, trgovski center, ki je kasneje propadel zaradi poplav. Odkar so se začeli pojavljati, so bili Kelti poznani po proizvodnji orodja in orožja, predvsem železnega. Kulturno je začetek latenskega obdobja v horizontu knežjih grobov, ki so osredotočeni na severni zahodnoalpski prostor in srednje Porenje. Grobove te vrste so odkrili v Vixu (osrednja Francija), Klein-Aspergleju (Zahodna Nemčija) in še ponekod, kjer so bili pokopani plemenski starešine in člani njihovih družin. To so velike gomile z bogatimi pridatki, kot so vozovi in celo keramika, uvožena iz mediteranskega sveta; najdbe so datirane v čas od konca 6. stoletja do začetka 4. stoletja. Za te najdbe je značilen nov stil, ki pomeni preobrat nasproti halštatski, to je stari železni dobi. Ta novi stil vežemo na Kelte kot na dejanske začetnike novega umetnostnega občutja, ki se je s keltsko invazijo bolj ali manj razširilo po vsej Evropi. (se nadaljuje) KATJA KJUDER Udeležba na olimpijskih igrah bo rekordna V Barceloni 170 držav Rally Pariz - Capetown Še tretja žrtev POINTE NOIRE — Afriški rally od Pariza do Capetowna je včeraj spet zahteval smrtno žrtev. Zaradi trčenja z vozilom organizacije je poškodbam podlegel znani francoski motociklist, 29-letni Gilles Lalay, zmagovalec dirke Pariz-Da-kar (predhodnice letošnje dirke) leta 1989. Do tragične nesreče je prišlo po 490 km 13. etape, ob koncu odseka, na katerem so tekmovalci merili moči na kronometer. Kot poroča glasnik organizatorja dirke je Lalay vozil po levem delu ceste, ko je z največjo hitrostjo trčil v vozilo zdravniške službe, ki je prihajajo z nasprotne smeri. Sedemindvajsetega decembra sta v teku iste dirke že izgubila življenje dva francoska pilota. Število smrtnih žrtev bi se lahko v prihodnjih urah povečalo na štiri, kajti v bolnišnico v Pointe Noire so s helikopterjem prepeljali tudi Francoza Jean-Christpohera Wag-nerja, ki je padel po 345 km. Nje- govo zdravstveno stanje je baje kritično. Lalay je že trideseta smrtna žrtev afriškega rallyja, ki, če sedanjo izvedbo enačimo z nekdanjo dirko Pariz-Dakar, šteje že trinajst izvedb. Včerajšnji rezultati: AVTOMOBILISTI: 1. Saby (mit-subishi); 2. Vatanen (citroen) po T23"; 3. Waldegard (ccitroen) 2T8". Skupni vrstni re:d. 1. Auriol (mitsu-bishi); 2. Weber (mitsubishi) po 10 58”; 3. Shinozuka (mitshubishi) 20T8". MOTOCIKLISTI: Peterhansle (yamaha); 2. Magnaldi (yamaha) po 13'20"; 3. Morales (cagiva) 14'03". Skupni vrstni red: 1. Peterhansle (yamaha); 2. Laporte (cagiva) 31'53"; 3. Arcarons (cagiva) 43’33"; 8. Orioli (cagiva) 3.22'55". Na sliki AP: Španec Arcarons (levo), 3. na skupnem vrstnem redu med dvobojem z drugouvrščenim Američanom Laportejem. LAUSANNE — Mednarodni olimpijski odbor je sporočil, da se je vabilu k nastopu na letnih olimpijskih igrah v Barceloni odzvalo rekordnih 170 držav. Na zadnjih olimpijskih igrah v Seulu je nastopilo deset držav manj. Glaxo uspešen v Belgiji OOSTENDE — V tekmi evropskega košarkarskega pokala je Glaxo iz Verone dosegel v Belgiji pomembno zmago. Z 88:85 je namreč premagal tamkajšnji Sunair. Izida ostalih tekem skupine A: Paok (Gr.) - Alba Berlin (Nem.) 83:79, Limoges (Fr.) - Makabi Ris-hon (Izr.) 100:88. Lestvica: Glaho in Paok Solun 8, Limoges 6, Sunair 4, Alba in Makabi 2. V tekmi skupine B je Real Madrid z 88:74 (48:33) premagal atenski Panionios. Gabeca po TV BOLOGNA - V evropskih odbojkarskih pokalih nastopa pet italijanskih šesterk, danes bodo na igrišču tri. V prvem kolu polfinalnega dela pokala pokalnih zmagovalcev bo lanski zmagovalec pokala Gabeca Montichiari gostil grški Panathinaikos (po TMC ob 23. uri), milanski Mediolanum pa bo v Belgiji igral proti moštvu De-simpela, ki je zaradi boljše razlike v točkah izločil Vojvodino. V prvi tekmi tretjega kola zveznega pokala bo Maxicono iz Parme igral v Bordeauxu. Tamkajšnji Isa je eno najboljših francoskih moštev. Ta pokal je lani osvojil Sisley iz Trevisa. Charro Padova bo obe tekmi proti moskovskemu Dinamu (14. in 15. januarja) odigral v Italiji. V pokalu prvakov bo Messag-gero iz Ravenne tokrat prost. ZDA bodo kos nalogi! ZURICH — Glasnik mednarodne nogometne zveze FIFA Guido Tognoli je odločno zanikal trditve, da se bodo ZDA odpovedale organizaciji prihodnjega nogometnega svetovnega prvenstva in da bo to nalogo prevzela Argentina. Tognoni je izjavil, da trditev, da stojijo organizatorji v ZDA pred nepremostljivimi finančnimi težavami povsem izmišljene. Še en medcelinski nogometni pokal ASUNCION — Z novim letom se bo mednarodno nogometno sceno obogatil še en medcelinski turnir, ki bo od 5. do 11. okotbra v Singapuru. Južno Ameriko bo predstavljala Argentino, Azijo Saudska Arabija, Afriko zmagovalec afriškega pokala (ki bo letos v Senegalu), četrta ekipa pa so ZDA. V Sappadi DP v smučarskih tekih SAPPADA - Od 16. do 24. januarja bo v Sappadi državno prvenstvo v smučarskih tekih. Asia-go se je prvenstvu odpovedal zaradi pomanjkanja snega. Capelli preizkuša svoj bolid MARANELLO — Pri Ferrariju se začenja intenzivni niz priprav na novo sezono v formuli ena. Ni-cola Larini je včeraj na zasebnem dirkališču v Fioranu preizkusil stari bolid in dosegel solidni čas 105", od danes, če ne bo megle, pa bo na vrsti novi pilot Ivan Capelli, ki bo vadil do petka. Zadar drevi v Trstu m ' Zadarski as Komazec V okviru Koračevega pokala bo Zadar drevi v tržaški športni palači (pričetek ob 20.30) gostil grško moštvo Peristerija. Hrvaški košarkarji so favoriti, kdjti Grki so po štirih kolih še brez točk. Začetek predprodaje vstopnic bo ob 18.30. V drugi tekmi skupine D bo Benetton v Trevisu igral s špansko peterko Taugres Vitoria. V zadnjem kolu bo Zadar igral v Španiji, Benetton pa v Grčiji. Lestvica: Taugres Vitoria in Zadar 6, Benetton 4, Peristeri 0. V naslednjo fazo napredujeta dve ekipi. V ostalih skupinah je položaj po štirih kolih sledeč: skupina A - Sca-volini 6, Racing Pariz in Aek Atene 4, Hapoel Jeruzalem 2-, skupina B -Messaggero Rim in Cholet 6, Zaragoza in Panathinaikos; skupina C -Valladolid 8, Hapoel Tel Aviv in Clear Cantu 4, Iraklis Solun 0. Na teniškem turnirju v Sydneyu Camporese naprej Veleslalom za EP Compagnoni 2. Brleč deveta CORNO ALLE SCALE — Kratek premor v tekmovanjih za svetovni pokal so nekatere od najboljših smučark izkoristile za nastop v tekmi za evropski pokal. Na petem veleslalomu za EP v kraju Corno alle Scale na bolonjskih Apeninih je zmagala svetovna prvakinja Avstrijka Ulrike Ma-ier pred vrsto italijanskih tekmovalk. Na deveto mesto se je uvrstila Slovenka Barbara Brleč. Vrstni red: 1. Maier (Av.) T58"61; 2. Compagnoni 1’59"01; 3. Merlin (obe It.) 1’459"30; 9. Brleč (Slo.) 2’00"61. Na skupnem vrstnem redu za evropski pokal vodi Švicarka Bonzon. Danes bo še slalom. Bagnata in Conco čaka kazen Triestina je pričela s pripravami na nedeljski domači nastop proti Carpiju. Danes bo športni sodnik diskvalificiral Bagnata in Conco, ki sta v Casaleju presegla število dovoljenih opominov. Manjkala bosta tudi že dalj časa poškodovana Terraciano in Casonato. SYDNEY, AUCKLAND — Italijani so bili včeraj spet protagonisti tukajšnjega teniškega turnirja. V ponedeljek je Pescosolido s svojim loparjem, ki ga je brcnil med gledalce, ranil neko dekle (nepremišljena poteza ga je stala diskvalifikacijo, 1.500 dolarjev globe, a žrtvi se je oddolžil z velikim šopom rož), včeraj pa je v ospredje stopil Camporese, a tokrat v pozitivnem smislu. V dvoboju prvega kola je namreč s 7:5, 2:6, 7:6 (7:3) izločil Američana Jeffa Taranga, nedeljskega zmagovalca turnirja v VVellingtonu. Iz konkurence sta nepričakovano izpadla glavna favorita turnirja, prvi nosilec Stich in drugi nosilec Lendl. Nemca je s 4:6, 6:1, 6:1 izločil Avstralec VVoodbridge, Če-hoslovaka pa s 5:7, 6:3, 6:3 Nizozemec Krajiček. Nekaj ostalih izidov prvega kola: E. Sanchez (Šp.) - Skoff (Av.) 7:6, odstop; Korda (CSFR) - Baur (Nem.) 6:4, 7:5; Muster (Av.) - Doy-le (Avstral.) 6:4, 6:2; Fitzgerald (Avstral.) - Pioline (Fr.) 6:7, 6:3, 7:6; Bergstrom (Šve.) - Česnokov (SND) 3:6, 6:4, 6:0; Gustafsson (Šve.) - Svensson (Šve.) 6:4, 6:4. Zelo slabo pa se je na turnirju v Auckladnu (Nova Zelandija) z nagradnim skladom 185.000 dolarjev odrezal Renzo Furlan. Že v prvem kolu ga je namreč s 7:6, 7:5 izločil malo poznani domačin Evernden. Za veliko presenečenje pa je poskrbel Nizozemec Eltingh, ki je s 7:6, 7:6 premagal prvega nosilca Novačka (ČSFR). Ostali izidi: Naewie (Nem.) -Ferreira (J.Afr.) 6:1, 6:1; Volkov (SND) - Rosset (Švi.) 6:4, 6:3; Was-hington (ZDA) - Gomez (Ekv.) 6:3, 6:2. Benetton in Prost se res pogajata TREVISO — Glasnik Benetton je včeraj zanikal, da bi ta družba že podpisala dogovor s pilotom formule ena Alainom Proštom, a je potrdil, da se strani pogajata. Vest o že doseženem sporazumu je objavil nek argentinski list, vendar pa je šlo baje za nesporazum. Res pestra športna dejavnost zavoda Stefan Na šoli J. Stefan imajo dijaki tudi pestro športno dejavnost. Pred kratkim so se končala medšolska tekmovanja v nogometu. Stefan je s 3:2 premagal šolo Dante, a je s 3:1 izgubil proti Volti. V teku so košarkarske tekme, kaj kmalu pa se bodo začela še tekmovanja v smučanju in atletiki. Pred nedavnim je bilo tudi odbojkarsko srečanje med dijaki in profesorji. Zmagali so dijaki z 2:1. Na sliki: udeleženci odbojkarske tekme z ravnateljem zavoda Rudežem. Pred pričetkom olimpijskih iger v Albertvilleju »Tehnološki trening« za ameriške posadke v bobu Zimske olimpijske igre v francoskem kraju Albertville so vse bližje, zato pa so priprave tekmovalcev v posameznih disciplinah tudi vse bolj intenzivne. Dandanes si vožnje z bobom ni mogoče predstavljati brez posega v tehnološki svet. Voznik dvosedežnega boba reprezentance ZDA Brian Richardson lep del treninga preživi v ameriškem mestu znanosti Silicon valley. Z računalniškim simulatorjem, postavljenim pod bobom, opravlja na stotine voženj, z izsledki pa si pomagajo pri treningih na progah in preverjajo stopnjo pripravljenosti tekmovalcev. Simulator je podoben tistemu, s katerim se urijo letalski piloti. Na sliki AP Richardson med odmorom. Namiznoteniški turnir »Trofeja Picciulin« Krasu 1. mesto Impozanten pokal Alda Picciuli-na je nov okras in ponos ŠK Kras. Krasovi namiznoteniški igralci so jo zasluženo prjeli z osvojitvijo štirih prvih, dveh drugih in z enim tretjim mestom na 11. izvedbi za trofejo tragično preminulega sodnika Alda Picciulina. Na pomembni namiznoteniški manifestaciji, katere pobudnik in dolgoletni organizator je goriško športno združenje Azzurra, je sodelovalo sedem društev te panoge iz Trsta, štiri iz Vidma, tri iz Gorice in dve iz Pordenona z več kot 150 udeleženci. Na turnirju, ki velja tudi kot deželna kvalifikacija za državno prvenstvo, so se odvijala tekmovanja v treh mladinskih kategorijah (prvi del tekmovanja v skupinah, za tem na izločanje) in v tretji kategoriji z direktnim izločanjem. V odsotnosti mlajših pionirk Katje in Vanje Milič ter trenerja Matjaža Šercerja, ki so se ta čas mudili na državnem izbirnem treningu v Fiuggiu, je Krasove barve zastopalo 8 predstavnikov, ki so odlično opravili svojo nalogo. Šercerjev! varovanci so kar štirikrat stopili na zmagovalno stopničko,najprej dvakratna zmagovalka Monika Radovič med mladinkami, kjer je po začetnem spodrsljaju v skupini v finalu premagala isto Azzurrino nasprotnico Simionatovo. Drugo zlato si je Radovičeva priborila v 3. kategoriji, kjer je v boju za prvo mesto premagala Borovo igralko Ano Ber-san. Monikina mlajša sestra Erika Radovič je slavila zmago med mlajšimi pionirkami pred klubsko soigralko Ivano Stubelj. Med pionirji je bil drugi Krasov igralec Peter Santini, ki mu je le za las ušla zmagovalna stopnica, Miran Simoneta pa je dosegel 5. do 8. mesta v isti kategoriji. Zelo dobra je tudi uvrstitev Nataše Grom na 3. mesto pri starejših pionirkah. V konkurenci več kot sto sodelujočih tretjekategotnikov, je nosilec tabele Igor Milič slavil končno zmago. Na poti dokončnega uspeha je strl odpor Cicolla (CMM), Ros-settija (Libertas Latina), Oliva (San Marco Pordenon) in Pilotta (Fin- cantieri Trst). V polfinalu je nadigral Bianchija (Fincantieri Trst), Frediani (Rangers Videm) pa je v finalu moral prav tako položiti svoje orožje proti razigranemu krasov-cu. V končni uvrstitvi je Marjan Milič prišel med šestnajsterico tretje-kategornikov. Na pragu za med osem je Marjanu sreča obrnila hrbet. Po težkem boju z 2:0 ga je iz nadaljnje igre izločil Pordenončan Val. V tej, številni konkurenci sta svoje znanje poizkusila tudi Peter Santini in Miran Simoneta. Santini-ju je zaprl vrata nadaljnjega tekmovanja Azzurrin igralec prvenstva B-2 lige Simionato. V ženski konkurenci tudi Erika Radovič in Nataša Grom nista imeli večje sreče pri žrebu. Prvo je premagala veteranka Polijeva, drugo pa finalistka Bersanova. MLADINCI: 1. Rossetti (Libertas Latina Videm), 2. Baricevich (Chia-dino Trst), 3. Della Mea (Chiadino Trst) in Giovannini (CMM Trst). MLADINKE: 1. M. Radovič (Kras), 2. Simionato (Azzurra Gorica), 3. Bersan (Bor Trst) in C. Bag-nariol (San Giovanni Pordenon). STAREJŠI PIONIRJI: 1. Prosperi (Sacura Gradež Gorica), 2. Marussi (CSI Videm), 3. Mitja Petelin (Bor) in Ceppi (CMM Trst), 5. do 8. Marko Petelin (Bor). STAREJŠE PIONIRKE: 1. L. Bag-nariol (San Giovanni Pordenon), 2. Landello (Libertas Latina Videm), 3. Nataša Grom (Kras), 4. Gori (CMM). MLAJŠI PIONIRJI: 1. S. Bagnari-ol (San Giovanni Pordenon), 2. Peter Santini (Kras), 3. Radini (Pelikana Trst) in Šucca (Selena Videm). MLAJŠE PIONIRKE: 1. E. Radovič (Kras), 2. I. Stubelj (Kras), 3. Landello (Libertas Latisana Videm), 4. Basso (Selena Videm). TRETJA KATGORIJA: 1. M. Radovič (Kras), 2. Bersan (Bor), 3. But-telli (Chiadino Trst) in Paganelli (Azzurra Gorica); 1. Igor Milič (Kras), 2. Frediani (Ranges Udine), 3. Bianchi (Fincantieri Trst) in Cos-Ciani (CMM). (J.J.) V10. kolu deželnega mhdinskega košarkarskega prvenstva Vse naše ekipe odpovedale KONTOVEL - LIBERTAS 87:89 (48:49) KONTOVEL: Budin 19 (4:6), Rebula 30 (2:3), Gulič 12 (0:2), Daneu 5 (1:2), Milič 9 (1:3), Pavlica 3 (1:2), Kralj 7, Ban, Vodopivec 4, Gruden, Hmeljak. Trener: Meden. PON: Gulič in Daneu. TRI TOČKE: Budin 3, Kralj. Po zelo izenačeni in napeti tekmi je Kontovel izgubil pomembno tekmo za višja mesta proti Liber-tasu. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da bo srečanje izenačeno. Ekipi sta se namreč v tem delu vseskozi menjavali v vodstvu. V začetku drugega polčasa pa je našim le uspelo povesti za osem točk. To razliko pa so Kotnovelci kaj kmalu tudi zapravili in spet se je nadalejval boj za vsako žogo. V poslednjih potezah so gostje povedli za štiri točke, nakar je Kon-tovelcem uspelo izenačiti nekaj sekund pred koncem tekme. Vse je kazalo, da bosta ekipi odigrali podaljšek, ko so gostje prav v zadnji sekundi dosegli neverjeten koš in tako slavili zmago. Od posameznikov je v naši ekipi gotovo največ pokazal Kristjan Rebula, ki je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec naših. (A. Pavlica) AUT OS ANDR A - BOR RADENSKA A 69:51 (28:20) BOR RADENSKA A: Prešel 4 (0:2), Debeljuh 20 (6:11), Bajc 9 (5:9), Barini 5 (3:6), Doles 9 (1:2), Rudež 4 (0:1). TRI TOČKE: Debečjuh (2). Tudi tokrat so borovci iz različnih razlogov nastopali v zelo okrnjeni postavi. Naši so bili enakovredni domačinom le le do 4. min, nakar so gostitelji z delnim izidom 10:0 zanesljivo povedli. Borovci so se v 15. min. približali domačinom na 16:18, a kaj kmalu so nasprotniki spet odložno povedli. V drugem delu srečanja pa, žal, naši niso reagirali, medtem ko so domačini polnili Borov koš. (U. A.) BOR RADENSKA B -FERROVIARIO 84:94 (42:44) BOR RADENSKA: Giacomini 2, Gallopin 9 (1:1), Grbec 14 (2:3), Bajc 11 (1:4), Tomšič 31 (2:3), Por-porati (0:2), Baitz 2 (2:5), Samec 13 (1:4), Križmančič 2. Trener: Martini. PM: 9:22. TRI TOČKE: Tomšič 5. Druga Borova postava je nerodno izgubila srečanje proti Ferrovi-ariu. Res je, da so naši nastopili brez Possege in Filipčiča, dejstvo pa je tudi, da naši niso igrali, kot so sposobni, še zlasti ne v obrambi. Tudi sodnika nista bila našim kdove kako naklonjena, saj so gostje izvedli kar 49 prostih metov (borovci pa več kot polovico manj), poleg tega pa je Borovo moštvo v zadnjih minutah ostalo v štirih na igrišču. Od posameznikov sta zadovoljila le Tomšič, predvsem zaradi igre v napadu (dosegel je kar 31 točk, od le-tega kar 5 »bomb«), ter Grbec. Na sliki D. Križmančiča (sicer s članske tekme Kontovel - SGT Buli) je Kontovelov mladinec Jan Budin (z žogo) dosegel 19 točk, kar pa ni zadostovalo za zmago proti Libertasu. Statistični pregled po prvem delu v posameznih nogometnih amaterskih ligah Gaja zadovoljivo, Primorje odlično Statistični pregled nogometnega prvenstva 2. amaterske lige skupina F končujemo danes z pajo, ki je v nedeljo igrala zaostalo tekmo s Fincantierijem. GAJA Gajevci so s 13 točkami pristali na 9. mestu lestvice (lani so bili z 10 točkami na 14. mestu). V osmih tekmah na Padričah so igrali neodločeno z ekipami Piedi-P°nte, Medea in Audax, ter zgubili proti Villesseju, Zaulam, S. Lorenzu, Caprivi in Fincantieriju. Zbrali so le tri točke, dali 6 in predli 11 golov. V gosteh pa so premagali Pro Parro, Primorec, Mariano, Sovod-oje, igrali neodločeno z Isonzom Krasom, zgubili pa le proti Poglianu. Osvojili so kar 10 točk, dali 8 in prejeli 5 golov. Skupni obračun Gaje prvega dela prvenstva je torej 13 osvojenih točk (4 zmage, 5 neodločenih rezultatov, 6 Porazov), 14 danih in 16 prejetih golov. Gaja je imela doslej le dve izključitvi, obakrat je bil izključen Gabrielli, in sicer proti Foglianu |er Caprivi. Istemu nogometašu je tudi vratar Krasa Caputo odbil v kot edino 11-metrovko, ki so jo gajevci imeli na razpolago. Gaja |e tudi zakrivila avtogol proti S. Lorenzu (Lupo). * Trener Čermelj je v prvih 15 tekmah skupno poslal na igrišče nogometašev, od katerih je le Ghiotto odigral vse tekme. 15 ODIGRANIH TEKEM: Ghi-otto (4); 14: Vengust (1); 13: Kalc l1). Lupo in Craievich; 12: Zema-?®k, Pugliese in Capolino; 11: čePPi; 10: Gabrielli (1), Volo (2) in uoi; 7: Subelli (1), Majcen (2) in Gombač; 6: Crisman in Čermelj 3: Sardi in Calzi; 2: Bullo; 1: P. »tranščak. 1. AMATERSKA LIGA Z zaostalimi tekmami se je v Ponedeljek, 6. t.m. končal tudi Prvi del nogometnega prvenstva • AL skupina B, kjer letos igrajo tri naše enajsterice (Primorje, Vesna, Zarja). Prvenstvo se je začelo 15. septembra lani. Vreme je bilo še kar naklonjeno nogometašem, saj so v teku prvenstva odložili le dve tekmi Zarja - Donatello (12. kolo, 1.12.) zaradi močne burje in Tol-mezzo - Corno (15. kolo, 22.12.) zaradi zasneženega igrišča. Obe tekmi so odigrali 5. oziroma, 6. januarja. Naslov zimskega prvaka si je zagotovilo Primorje, ki je v 15 tekmah zbralo 21 točk. V 120 odigranih tekmah je skupno padlo 248 golov, od katerih kar 36 iz 11-metrovk. Povprečno so dosegli po 2 gola na tekmo. Največ golov (21) je padlo prav v zadnjem kolu (15), najmanj (11) pa jih je bilo v 12. kolu. Omeniti moramo, da se je kar 47 tekem končalo pri neodločenem rezultatu in to dokazuje veliko izenačenost tega prvenstva. Sedaj pa poglejmo rekorde posameznih ekip. Najboljši napad z 21 danimi goli imata Tolmezzo in Pro Ro- mans, največ (25) golov pa je dobila Cividalese, najmanj (9) golov pa so prejeli Tolmezzo, Donatello in Vesna. Najmanj (11) golov sta dala Villanova in Torreanese. Največ zmag (8) je dosegel Tolmezzo, največ porazov (8) pa so zabeležili Cividalese, Zarja, Mossa in Torreanese. Brez poraza pa je še vedno le Primorje. Najmanj zmag (1) je dosegel Moraro, največ neodločenih izidov sta si zagotovila Villanova in Moraro, najmanj neodločenih izidov (3) pa sta dosegli Zarja in Cividalese. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 9 GOLOV: Diviacchi (Moraro); 8 GOLOV: Del Fabbro (Tricesimo), Blanzan (Tolmezzo) in Romeo (Donatello); 6 GOLOV: De Marco (Primorje) in N. Zorzin (Pro Ro-mans); 5 GOLOV: Antoni (Primorje) in Zubin (Zarja). Sedaj pa podrobno poglejmo, kako so igrale naše ekipe v tem prvem delu prvenstva. PRIMORJE Proseška enajsterica je končala prvi del prvenstva na 1. mestu lestvice z 21 točkami in je še nepremagana. Na domačih tleh je Primorje premagalo Riviero, Zarjo, Mosso, Cividalese in Reanese, ter igralo neodločeno s Cornom, Villanovo in Tricesimom. Zbralo je .13 točk, dalo 12 in prejelo 5 golov. V gosteh pa so Prosečani premagali le Tarcentino, igrali neodločeno proti Torreaneseju, Pro Ro-mansu, Vesni, Tolmezzu, Donatellu in Moraru. V sedmih tekmah so torej zbrali 8 točk, dali 7 in prejeli 6 golov. Skupni obračun Primorja tega prvega dela prvenstva je torej 21 osvojenih točk (6 zmag, 9 remijev) 19 danih in 11 prejetih golov. Primorje je le enkrat ostalo z desetimi nogometaši na igrišču, in sicer v Tolmeču, ko je bil izključen Sulini. Proseška enajsterica je imela na razpolago le eno 11-met-rovko, katero je uspešno izvedel De Marco proti Tarcentini, proti pa štiri 11-metrovke. Medtem ko je vratar Babich ubranil najstrožjo kazen proti Reanese, je bil brez moči proti Zarji, Pro Romansu in Reaneseju. Trener Nevio Bidussi je doslej poslal na igrišče 18 nogometašev, od katerih so bili Babich, Savarin in Crevatin bili prisotni na vseh tekmah. 15 ODIGRANIH TEKEM: Babich, Savarin (1) in Crevatin; 14: Tul, Pipan in M. Štoka (1); 13: Lukša in De Marco (6); 12: P. Štoka in Milani; 9: Antoni (5); 8: Mic-laucich (3) in Sulini (3); 7: Štolfa; 6: Comino; 5: Sardoč; 3: Vodopivec; 1: Trampuž. B. RUPEL Se nadaljuje Na sliki D. Križmančiča »zanimiv« trenutek z nogometne tekme 2. AL med Gajo in Fincantierijem. Disciplinska komisija Ostri ukrepi Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je tokrat dokaj ostro ukrepala proti odborniku Primorja Stanislavu Saviju, ki je izključen do 21. februarja t.l. Glede prvenstva under 18 je Bregov nogometaš Sandro Buzzi izključen za dve koli. Glede tretje amaterske lige naj omenimo, da je trener pokrajinske selekcije Luciano Heller za turnir pokrajin sklical nogometaše naslednjih ekip: CGS (Casula, Rupi-ni, Schillani, P. Simionato); Fincantieri (Gabrieli, Rebez); Giariz-zole (Pernich, Odoni); J. Aurisina (Radovini, D. Gruden, Miloš)) Montebello (Pertot, Serra, Grisoni, Bassanese, Cino); S. Vito (Franza); Union (Ceglie). obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo letošnji turnir v igri Med dvema ognjema začel 25. t. m. KK ADRIA obvešča, da bo v petek, 10. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih v Lo-njerju slovesnost v počastitev 20-let-nice ustanovitve Kolesarskega kluba ADRIA. Vabljeni člani in prijatelji. SK BRDINA organizira v nedeljo, 12. t.m., smučarski izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška 131, danes, v sredo, 8. t.m. in jutri, 9. t.m., od 18. do 20. ure. SK DEVIN obvešča, da bo smučarski avtobus v nedeljo, 12. t.m. vozil po naslednjih vaseh: Bazovica, Trebče, Opčine, Prosek, Križ, Nabrežina in Sesljan. Za informacije in prijave tel. Brunu Škerku (200236) in Jordanu Puriču (327196). Darujte v sklad Mitje Čuka Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 primorski M. dnevnik sreda, 8. januarja 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT IfjrljJ Tiska EDIGRAF |T|IW član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Morda že ta teden v Washingtonu nadaljevanje mirovnih pogajanj o Bližnjem vzhodu Po ZDA še Varnostni svet OZN obsodil Izrael zaradi novih izgonov Palestincev Včeraj ponoči nenadoma umrl pisatelj-novinar Cesare Marchi NEW YORK Varnostni svet OZN (na sliki AP) je včeraj odločno obsodil odločitev Izraela, da izžene 12 palestinskih aktivistov z zasedenih arabskih ozemelj. Resolucija VS je bila soglasna, prišla pa je kmalu potem, ko so tudi ZDA obsodile Izrael zaradi te odločitve. V sprejetem dokumentu so navedene že prejšnje resolucije VS, ki so od leta 1988 dalje obsojale izraelsko politiko izganjanja Palestincev. Od začetka intifade je Izrael iz Cisjordanije in Gaze izgnal že 66 Palestincev. VS od židovske države zahteva, da prekliče izgone. Obsodba Izraela pa ponovno odpira možnosti, da bi se že ta teden v Washingtonu nadaljevala mirovna pogajanja o Bližnjem vzhodu. Arabci so namreč kot pogoj za sodelovanje zahtevali odločno obsodbo izraelske politike s strani Varnostnega sveta. Toda kljub obsodbi Izrael ne namerava preklicati odločitve o izgonu dvanajstih Palestincev, ki so obtoženi hujskanja in pozivanja k nasilju. To je potrdil izraelski obrambni minister Moše Arens v intervjuju za izraelski vojaški radio. Arens je izjavil, »da se s terorističnimi dejanji skuša onemogočiti mirovna pogajanja,« preklic izgonov pa bi po njegovem pomenil le »vzpodbujanje teroristov k novim umorom.« Nekoliko drugačno je stališče voditelja laburistov Simona Peresa, ki je sicer izrazil »razočaranje« zaradi odločitve VS, vladi pa je očital, da ni dobro ocenila možnih posledic sprejetih ukrepov. 'I,: . lig-: 22 VERONA — V noči na torek je v kraju Villafranca Veronese umrl novinar-pisatelj Cesare Marchi, ki bi letos avgusta dopolnil sedemdeset let. Marchi je bil že dalj časa bolan, v ponedeljek je bil tudi precej slab, proti večeru pa se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Toda ponoči je nenadoma umrl, njegovo truplo pa je včeraj zjutraj odkril njegov nečak Alberto, ki je že dalj časa živel skupaj s stricem. Pokojnik je bil sodelavec mnogih časopisov in revij, kot novinar pa se je boril za čistost italijanščine v novinarstvu. Zato ni nič čudnega, če je največji uspeh doživela njegova knjiga Impariamo l’ita-liano - Naučimo se italijanščine. Po vsej Italiji so prodali preko pol milijona izvodov te knjige. Mafijske organizacije vnovčile preko dvajset tisoč milijard lir RIM — Nenasilnih Italijanov je kljub organiziranemu kriminalu veliko več kot pa onih, ki z nezakonitimi dejavnostmi spravijo v svoje blagajne velike vsote denarja. Te organizacije v Italiji so med najbolj učinkovitimi na svetu, kar ne daje najlepše podobe naši državi. Poleg velikih vsot denarja to dejavnost spremljajo tudi številni umori. S to dejavnostjo so te kriminalne organizacije v lanskem letu spravile v svoje blagajne kar 20 tisoč milijard lir, kar je sicer neprimerno manj od 100 tisoč milijard lir, ki so jih omenjene organizacije vnovčile leta '85. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba CENSIS in objavili v zajetni brošuri. Protizakonita dejavnost se je zmanjšala, ker so odgovorni organizmi, strokovnjaki, sodniki in krajevne uprave dali svoj doprinos in z raznimi ukrepi omejile to protizakonito dejavnost. Dejavnost teh kriminalnih organizacij so so raziskovalci razdelili na nezakonite dejavnosti (15,6 milijarde lir) in na »zakonite« podjetniške dejavnosti (3,7 milijarde lir). Vsekakor pa ti podatki ne morej biti povsem točni, ker nekaterih od teh dejavnosti ni bilo mogoče individuirati. Med nezakonite dejavnosti so raziskovalci uvrstili razpečevanje mamil (20,6 odstotkov), tatvine (18,8), »mafijski davki« (11,3), ki so glavni viri »dohodkov« teh organizacij. Med tradicionalnimi nezakonitimi dejavnostmi imajo določeno težo samo nezakonite stave (7,2 odd-stotka), goljufije (6,7), tihotapstvo (4,1) in prevare (4). Tem je treba dodati sicer zmerne izkupičke zaradi ugrabitev oseb, prostitucije, trgovanja z orožjem in riciklira-nja na nezakonit način pridobljenega denarja. Vse zgoraj omenjene dejavnosti teh organizacij prinašajo 80,9 odstotkov od 20 tisoč milijard lir, kolikor naj bi pač znašal posel organiziranega kriminala. V tem obračunu pa ni »zakonitih« dejavnosti, kot so na primer dela v javnih zakupih in druge storitve krajevnih uprav, ki jih družba CENSIS ni mogla vključiti v ta seznam. Podatki o umorih in raznih tatvinah kažejo, da se je trend v primerjavi s petimi velesilami (ZDA, Nemčija, Japonska, Francija in Velika Britanija) ni spremenil, medtem ko se je v omenjenih državah znatno zmanjšal. V naši državi pa se je na primer podvojilo število umorov v zadnjih dveh letih in leta 1990 dosegel rekordno število 1.773 žrtev. Povečanje tega števila je treba pripisati izključno »dejavnosti« teh treh mafijskih organizacij in ne splošnemu povečanju nasilja. Glede tatvin in ropov in kraje avtomobilov. Leta '86 je bila naša država v odnosu s številom prebivalstva na tretjem mestu: večjo število teh prekrškov so zabeležili v Franciji in Nemčiji, leta 1990 pa je pred našo državo le slednja. Kraja avtomobilov je v zadnjih štirih letih narasla za 42 odstotkov, v ostalih omenjenih državah pa je število znatno padlo. Samo na Japonski se je to število povečalo. Tudi glede tatvin so mafijci v teh primerjavah močno »napredovali« (za 20 odstotkov v primerjavi z letom '86). V Albaniji vladata beda in popoln kaos Imelda Marcos bo kandidirala na prihodnjih političnih volitvah MANILA Imelda Marcos (na sliki AP), nekdanja filipinska »first lady«, je včeraj napovedala svojo kandidaturo na prihodnjih majskih političnih volitvah in pozvala opozicijo, naj se združi proti predsednici Corazon Aguino. Vdova bivšega filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa je to izjavila, potem ko je na sodišču ponovno potrdila svojo nedolžnost na obtožbe prisvajanja državne imovine, davčne utaje, nezakonitega bogatenja in korupcije. Po njenem bo treba najprej premostiti ovire, ki so Nacionalistično stranko (glavna opozicijska grupacija) razklale na tri dele. Stranka naj 26. januarja organizira konvencijo o spravi in naj prouči možnost strateškega zavezništva z Gibanjem za novo družbo. Prav to gibanje, ki ga je ustanovil nekdanji filipinski diktator, je že določilo Imeldo Marcos za predsedniškega kandidata. Po tolarjih še hrvaški in topčiderski dinarji Prava denarna zmeda LJUBLJANA - Na območju ranjke Jugoslavije vlada ta čas prava denarna zmeda. Najprej jo je diarju podkurila, kot v zadnjih letih pri novotarijah že običajno, Slovenija z uvedbo svojega tolarja. Pred kratkim se je za hrvaški dinar odločila naša soseda, v Srbiji pa vlada »topčiderski dinar« kot tretje plačilno Sredstvo. Makedonija, obkoljena s srbskimi dinarji in gospodarsko obubožena, tudi razmišlja o svojem denarju. Kdo ve, kaj bo storila nacionalno mešana Bosna in Hercegovina? Kot je bilo pričakovati, je trgovina med Hrvaško na eni ter BiH in Makedonijo na drugi strani zaradi monetarne zmede povsem zastala. Kot so nenadno denarno osamosvojitev najbolj boleče čutili (in jo še čutijo) ljudje tostran in onstran slovensko-hrvaške meje, se podobno ta čas dogaja na meji med Hrvaško in BiH. Ti dve republiki namreč še nista podpisali meddržavnega sporazuma, ki bi urejal plačilni promet in vse ostalo. Z nepremostljivimi težavami so se čez noč srečali prebivalci Bosanskega in Slavonskega Broda. Na delo hodijo v eno republiko (državo), živijo v drugi. V denarnicah imajo hrvaške dinarje, ki ne veljajo na bosanski strani, ali yu-dinarje, ki jih ne sprejemajo na Hrvaškem. S hrano še nekako gre, jo pač kupujejo v trgovinah, kjer si služijo denar. Težje je s plačilom stanarine, elektrike, vrtca in vsega drugega. Zmedo rešujejo tako, da svoj zaslužek na črnem trgu pretaplja-jo v povsod veljavne nemške marke, te pa spet v valuto v »kraju bivanja«. V Hercegovini realni devizni tečaj že nekaj časa oblikuje črna menjalnica blizu trgovske hiše »Hit« v Mostarju. Tja prihajajo črnoborzijanci z velikimi vsotami »topčiderskih dinarjev«. Ko je teh dinarjev v velikih količinah (običano tedaj, ko srbski in črnogorski rezervisti dobijo redne vojne plače!), je mogoče za marko dobiti od 100 do 130 yu-dinarjev, na običajni dan pa 80 do 90 yu—din. Na splitski »pjaci« je bilo v nedeljomogoče nemško marko kupiti za- 60, prodati pa za 50 hrvaških dinarjev, kar je komaj nekaj več od uradnega tečaja. Je pa res, da je po uvedbi nove valute marka na črnem trgu hitro padla od prejšnjih 70 na samo 55 hrvaških dinarjev. Zdaj spet rahlo raste, (dd) TIRANA — Italijanski obrambni minister Rognoni (na sliki AP z generalom Ouintanom) se je med obiskom v štabu vojaške operacije Pelicano na lastne oči prepričal o dejanskem dramatičnem stanju v Albaniji. Italijanski vojaki, ki skrbijo za nemoten dotok italijanske pomoči Albancem, so Rognonija seznanili z začetnimi težavami, ko so morali vso pomoč posredovati albanskim oblastem, ker bi te v nasprotnem primeru smatrale samovoljno razdeljevanje kot vmešavanje v notranje zadeve. Sedaj so oblasti hvaležne, če Z italijanskimi vojaškimi helikopterji dostavljajo pomoč v zakotne hribovske vasi, kjer vojake po začetnem strahu do uniformirancev pozdravljajo kot rešitelje. Italijanska in druga mednarodna pomoč pa je le kapljica v morju zahtev za državo, ki jo je 40-let-na komunistična diktatura popolnoma izropala tako materialno kot duševno. Prav apatičnost in pomanjkanje delovne kulture bo najtežje premostiti. Predvčerajšnjim je albanska policija s silo preprečila 10.000 ljudem, da bi se prebili v Drač. Razširile so se namreč govorice, da so v Draču ladje, ki bi na krov sprejele begunce za Italijo. Beg iz Albanije je torej postal glavni cilj predvsem za mladino, ki v lastni državi ne vidi več nobene bodočnosti in upanja. V takem ozračju so včeraj napovedali, da bo v kratkem začel proces proti dvajsetim nekdanjim komunističnim voditeljem, ker so si prisvojili javni denar.