Štev. 12. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 20. marc 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar/poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 112 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v.Poslanom«2’50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Proti zbogšanji. Prvokrat po sédmi letaj čüjemo, da se je gospodarska politika v našoj državi obrnola v drügi kraj. Dozdaj smo bili navajeni vsikdar samo to računati, kelko so nam štero leto več bremen naložili. Ljüdstvo je s strahom gledalo kak se je od leta do leta bole Stiskavali. Šle so pritožbe, protesti, da gospodarsko pogiblemo, a vse zaman, niti naše, niti glase naši poslancov, ki zastopajo večino Slovenskoga národa, neso šteli poslüšati. Vsaka upravičena zahteva ljüdstva Se je razbila na frdokornosti ljüdi, ki so meli v rokaj ravnanje gospodarske politike v državi. Prvokrat od tistimao, ka smo prišli v našo državo, se je zgodilo, da so pri stoli vlade začeli misliti na olejšavanje bremen, štera nosi ljüdstvo. Naša stranka je v tom kratkom časi, ka je na vladi, pokazala, da je zaistino ljüdska, da je ljüdska ne samo zato, ar jo voli večina Slov, ljüdjstva nego zato, ar z nájvekšov ljubeznostjov zagovarja. Ne malo je ravno zaslüženje naše Stranke da Se je obrnolo na bogše. I naša stranka, kak to vsikdar naglaša, ár je postavlena nafunda-ment krščanski istin, gleda za vsaki Stan. Njene plodonosne politike, kak piše „ Slovenec “, so veseli polodelavec, ar je določeni penez za popravo potokov, ki narastéjo v nevihtaj, 1 miljon je za polodelavske razstave, 26 miljonov je za büranje vodin, ar se zaostane dače lehko plača s poznanomi, štere so dozdáj brez vrednosti ležale doma, ar se nede pobirala več 10 procentna doklada. Veselili se bodo tisti, ki dajo grünte na sebe pisati, ar plačajo polovico, oziroma edno tretjino menje desetoga peneza. Za mlatitev de bogše, ar nede na benzini nikše dače i de te nekelko falejši. Te gospodarske politike do se veselili tüdi gorički vertovje, ar njim nede trbelo od galica, s šterim škropijo trsje, plačüvati velko carino. Najvekša rana na našem delavskom pitanji je prezposel-nost. Jezere i jezere delavcov z žalostjov gleda v bodočnost i se pita ka bo, či nede dela ? Vlada šče vzeti vekše peneze na posodo za delanje cest, šče organizirati delo, da vsaki, ki si šče z delom slüžiti krűh, dobi delo. Nastavila je fondácijo, da se napravijo za siromaške delavske drüžine prilika stanüvanja, i bo s tem nekelko poskrbleno tüdi za zdravje tej Siromaški drűžin. Vdovice od državni slüžebnikov, so po smrti Svojega moža bile vržene takre- koč na cesto. Za nje Se je tüdi poskrbelo. Penzionisti so postali ednaki z drügimi penzijonisti v Srbiji, šteri so dozdáj dablali ravno telko dinarov kak naši kron. Podprla se bo tüdi izobrazbe, ar se je šolam i drüštvam oiejšalo njihovo delo s tem, da njim nede trbelo plačüvati raz-ločni taks. To je ščista novi düh, düh ednakosti vsej državlanov. Dozdaj so meli vnogoštere vugodnosti samo v Srbiji, zdaj pa so se po zaslüženji naši poslancov, ki so ministri, te raztrgnole tüdi na naše prečanske kraje. Naš narod, šteri je zvekšega volo Slov. ljüdsko Stranko ma velko zadoščenje v tom. Kelkokrat je mogeo naš volilec čüti od političnoga nasprotnika, da je politika naše stranke ne plodna, ar nešče iti v vlado. Šla je i komaj par tjednov ma reč pri ravnanji države, je v tom kratkom časi je pokazala vso svojo ljübezen do svojega ljüdstva. Dr. Korošec, njemi voditeo je na shodi na Vrhniki ne zaman povedao : »Pride čas, kda bo očivesno vse, od česa smo se pogajali. Pride den, kda se nedvojlivo skaže, da smo mislili na našega polodelavca, delavca, obrtnika, uradnika, na vse stane, da nesmo nikoga pozabili.“ NEDELA. v posti tretja. Evangelij Spisao Sv. Lukač v 11, poglávji od 14—28 vrste. V danešnjem sv. evangeliji pravi Gospod. »Vsako kralestvo, ki je samo v sebi raz-dvojeno, Se razrüši i hiša na hišo spadne". S temi rečmi govori Jezus Kristus od edinosti sv. Materecerkvi. Vsaka drüžba mora biti edina, či šče cveteti, se razvijati in dosegnoti svoj namen. Kembole je edina, tembole je močna, stalna. Od Kristusa nastavlena sv. .Maticerkev je najbole edina drüžba na zemli. Keliko glav, teliko misli, a bole povedano zmešlavic je dnesdén; vsaki šče meti svoje misli, svoje poglede. Ka ma eden vučenjak za istino, proglaša drügi za zmoto. Nikše edinosti nega v mišlenji niti v hotenji, ne pri vu-čenjakaj, modrijanaj i umetnikaj. Ka se dnes v nébo pozdigavle, se že vütro zavrže i je pozable-no. To je pot needinosti, kder nemajo svetlosti sv. vere. Prave edinosti nemajo samo neverniki, nego tüdi vse tiste krivovere, štere so se lüčile od sv. Materecerkvi. Pri vsakoj krivoj veri najdemo dosta ločink; eden tak vči drügi inači. Našo Ijübleno Matercerkev pa kinča čüdovite edinost v verevadlüvanji, v svestvaj. Naša Cerkev je ne od dnes ali Včera ali 9. ali z 16. stoletja, nego obstoja že blüzi 2000 let. Računa nad 300 milijonov kotrig vsej národov razločnih krajov i držav. A vsi katoličani mamo edno vero, en krst in ednoga Gospoda. V katakombaj kda je živela sv. Cerkev svojo mladost, svoj mantrníški čas, najdemo isto vero, štero mi dnes vadlüjemo, najdemo ista znamenje za daritev sv. meše i svestva, štere vidimo ešče denešnji den v naši cerkvaj. Najstarejši cerkveni očevje kda so ešče pravoslavni tüdi priznavali rimskoga papo za svojega poglavara, včijo iste navuke, štere oznanja naša Maticerkev. Ta istina je pripelala angleške dühovnike. Falera, Nevvmanna, Mannigalija pa pravoslavnega Rusa, Vladimira Solovjeva v katoličansko Cerkev. Ka vči Maticerkev v našoj Slovenskoj krajini, isto vči katoličanski dühovnik v Ameriki, Av-straliji, Afriki i Aziji. Po vsem sveti vadlüjejo katoličanci rimskoga papo za svojega poglavara. Ali poznamo kde lepšo i bole edino drüžbo kak je sv. Cerkev štero vodi Sv. Düh? Ne, nihče! Tüdi nasprotniki občüdüjejo Cerkev zavolo njene edinosti. Sv. Irenej pravi od Matericerkvi: »Čiravno je Cerkev razširjena med vsemi narodi, je vendar edina kak bi stanüval v dnoj hiši; verje i lübi isto, kak da bi mela samo edno düšo, vči isto, kak da bi mela samo eden jezik. Govorenje vernikov je razločno, navade so razločne, a povsed je eden navuk, povsed ista vera, pokorščina i ljübezen. Čüdovita je ta edinost, znamenje, da je katol. Matercerkev Bog nastavo i da ma edino ona vso istino. Povejmo tüdi mi kak je pravo mirajoči irski voditeo C. Connel: Mrtvo telo dam materi zemli, düšo Bogi, vso ljübezen pa Matericerkvi. Velke dačne olejšave. Na svojoj seji dneva 11. toga meseca je vlada sklenola, da predloži narodnoj skupščini (poslancom več Važni odločb, med Šterimi prinašamo zavolo pomenkanja prostora samo najvažnejše. 1.) Od dače na vküpne dohodke (štera se je pobirala samo v krajej zvün Srbije op. ur.) se v prišestno nede več pobirala 30 procentna doklada. 2.) Da nede trbelo plačüvati dače od novozidani hiš, se raztegne na vso državo (dozdaj je samo v Srbiji ne trbelo plačüvati). V varašaj z večimi kak 50 jezer stanovniki, do nove hiše oproščene dače za 201., v varašaj z 25 jezer stanovniki 15 let, vsikdi indri 10 let. 3.) Takse pri prepišüvanji gibajoči dugovanj se znižajo od 2 na 1 procent; pri negibajoči pa od 6 na 4 procente. 4.) Samo tisti plačajo dohodnino, ki majo od 6 jezero dinarov več dohodkov. 5.) Vlada dobi oblast, da lehko reši Plačüvanje taks i dače posojilo, štero jemlejo oblastne (varmegjővske) okrajne (varaške) i občinske samouprave (Samoravnanje) za javne namene. 6.) Za dačne zaostanke se bodo namesto gotovi penez jemale priznanje od 20 procentov zadržani penez, štere So odtégnoli pri štemplanji. Davčni uradi pa priznanje sprimejo Samo od tisti oseb, na štere se glasijo. S priznanicami, štere bi što od drügi znaküpo, nede nihče mogeo kaj plačáti. Zaostane dače bodo ster-javali v 4 letaj. 7.) Hranilne vloge (v hranilnico djani prišparaš penezi) na hranilne knigice so brezi pogleda na visikost šume rešüjejo vsake dače, ravnotak tüdi tekoči računje. 8.) Taksa za koncerte (popevanje, igranje), prireditvi i kine-motografske predstave, štere pripravla Šolska mladina, telovadna (Orli i drüga) drüštva, Rdeči kriš pa invalidska drüštva se odpravlajo. 9.) Benzin, šteri se potrebüje pri polodelstvi (mlatiti) se rešava vsake dače. 10.) Vlada dobi oblast, da prepela penzijoniste, ki so bili v kronaj plačani, v dinarsko penzijo (kelko so dozdáj dablali kron, telko dobijo dinarov) i nastavi fondácijo za penzijo drüžinam pokojni uradnikov. 11.) Minister za socialno politiko se pooblasti, da lehko nastavi fondácijo za davanje poside na fal intereš za delavska stanüvanja. 12.) Vlada dobi pooblaščenje, da lehko Prenese na oblasti (oblastne zbore) posamične posle državnoga ravnanja i da njim za te posle tüdi odstopi primerne dohodke. To so, kak smo že povedali, samo nešterne važnejše odločbe, štere bode z novim proračunsko letom (to je 1. apr. toga leta) vpelane. Te rešitvi i olejšave, s šterimi se Slovencom reši na stotine miljonov penez, so dosegnoli poslanci naše Stranke, ki so na vladi. 2. NOVINE 20. marc 1927. Rešüjmo mladino. Te dni so časopisi prinesli žalosten glas od ednoga dijaka v Ljubljani. Dobo je slabo spričevalo v šoli i zato je šo pa se Obeso. Dečko v cveti svojega živlenja — star je bio 18 let — zablodi tak, ka se nit toga življenja pretrgá! AH je to ne strašno? Pa ne smemo misliti, ka bi ta njegova nesreča mela začetek v slabom šolskom spričevala Ne, nego zašo je v slabo tovarišijo, štera njemi je vzela poštenost, marlivost, veselje do dela i do lepoga življenja, slrgala njemi je iz srca vero i pobožnost pa vso dobro vzgojo, štero je prineseo od skrbne matere i dobroga očo. Vej pravijo, ka je dečko do petnajstoga leta bio jako vrli, pošteni, veseli srečen, zadovolen. Zato je pa tüdi v šoli bio odličnjak, to je, med prvimi dijak!. Lagoja tovarišija njemi je Počasi, Počasi vlevala čemer vsrce, dokeč ga je ne »kvarila. Doma je bio z Mokrono-ga, v Ljubljani je hodo v šolo že peto leto. Bio je na kvarteri pri ednoj hiži. Življenje i konec toga nesrečno-dijaka je kričeča pelda vsem našim dijakom, starišom i tistim, ki majo dijaka na kvarteri. Je pa tüdi glasen Opomin celomi našemi narodi. Dobro si trbe zapomniti, ka či je za vso mladino dosta nevarnosti na sveti, je za dijaka i dijakinje takših nevarnosti vnogo več. To so slabe knige i spisi, brezverska drüštvo kak o. pr. sokoli, šteri ravno te dni na vso moč delajo, ka bi zgrabili kak nájveč, nadalje pokvarjena pajdašija i slabo stanovanje. Či dijak z domi hodi, (.ta pot je tüdi nevarna. Žalostno je, ka Vnogi starišje na te nevarnosti ne mislijo, dokeč ne spoznajo, ka je spadno v nje. Te je že dostakrat prekesno. Starišje gledajo samo na dvoje. Prvič, da kak najmenje košta, potom pa da dijak bar za silo ide v šoli naprej. Pa vendar je glavno vzgoja srca, vzgoja, štera pripravla mladoga neiz-kušanega človeka za kasnejše živlenje, gda postane samostojen uradnik, dela- vec za lüstvo, štero žele meti pošte-njake. Ka pomaga vučene glava pa prazno srce, brezi najpotrebnejših krščanskih jakosti? Takši so telko bole nevarni lüstvi kelko bole so vučeni. Pa gde se naj to mlado, nestalno srce vzgaja kak trbe za pridoče leta, gda dijak nede več to, nego začne v svojem pozvanji Samostalno i delavno živlenje? Ali se ne pripeti lejko, ka dijak, nad šterim so starišje meli telko vüpanja, ka de dober, pošteni delavec v svojem pozvanji, postane njim, sebi i narodi v sramoto pa škodo ? To se preveč lejko zgodi, či je dijak ne dobro vfrdjeni v verskom tali. Starišje naj ne mislijo, či sin dijak ide vsako nedelo pa svetke v cerkev i či doma moli pa je bogaven, ka je to zadosta. To so lepe lastnosti nego ne so vse. Pitanje je, či de kesnej tüdi takši. Ka pa či ešče to zgibi ? Oda več nede pod varstvom starišov, ne bo znabiti v nedelo do desete v posteli po obedi pa v krčmi ali med slabov drüžbov? Svet vleče, mami i obeče vnogo takšega, ka se mladomi srci dopadne. Ali bo vaš dijak znao ločiti dobro od slaboga ? Pa ka je več, bo vfrdjeni telko, ka se nede dao preslepiti? Tűdi fil vela pregevor: Kam se drevo nagne v mladosti, ta visi i ta Spadec. Zato starišje morejo dosta dosta, več misliti na pravo vzgojo svojega študenta. Ta prava vzgoja pa je v tom, da v ogradi dijakovoga srca kakša skrbna roka neprestano dela kak vrtnar na svojem ogradi. Lepe rastline trbe podirati, privežüvati i čuvati, travo, luliko pa sproti trgati i vničavati. Ar starišje za takše delo nemajo časa pa včasi tűdi prav ne vejo delati, ar je dobro vzgajati ne lejko delo, se pripravla počasi vzgojni zavod Martinišče, štero moremo vsi podpirati. • ' 1 — r. — GLASI. Murska Sobota. — Sobočke gauge, tak so pravili prekšeni ljüdje soham, na Štèri so vi- sili kerbidni posvetje Patent Dittrich, dokeč je ešče ne bilo elektrike. Te tjeden so te sobe odpravili i Sobota je dobila itaki lepše lica. — „Sobota se biksa", je pravo nedavno Goričanec, kda je vido, ka so Vnogi škednji puni opeke (cigla) za Zidanje. I resan, komaj je odišeo Sneg, se je začelo v Soboti pali na debelo zidarsko delo. — Zdaj ravno podirajo tüdi Števančecovo (Šűkarovo) hišo, štera se je že podirala i je, ar je stala na sredi varaša, prek od apoteke, preci od nekepa delala celo Soboto. Slovenska Krajina. — Pot igle. Ivan Küzma krojaški Učenec je pred leti požro po nesreči iglo za kolen Naskori je pozabo na to. Zadnji čas ga je začelo v črevi preci smicati i pod kožov se je s prstmi občütila igla. Operacija se je srečno zrvšila. Pa Čüdno, pri operaciji so najšli ne iglo za koler, nego navadno šivat-jo iglo. Tak ešče imenüvani nosi edno iglo v sebi. — Velka Polana. Dneva 20 febr. t. K se je pri nas vršila lepa slovesnost : dopodne je bila bila blagoslov-lena bandere Marijine drüžbe za mladenke, zadvečera pa križna pot, s šterov smo vsi prav zadovolni. Pri toj priliki nemremo biti zadosta zahvalni vsem lübim darovnikom v delešnjoj Ameriki, ki so v našoj cerkvi preskrbeli te lepi kinč. Cerkev je naednok bole puna. Vsem, ki so se trüditi: Bog Stotero plati 1 — Naš misijonar. Č. g. Jož. Kerec, doma s Prosečke vesi v Šebeščanskoj fari, ki so med poganskim! Kitajci kak misijonar, nam pišejo, kak velka preganjanja so trpeli zadnji čas. Tüdi nji so mantrali ino na po mrtvoga vrgli pred varaški zid. Sledkar so ji krščenicje spravili na varno. Molimo za nji, da kem prle ozdravijo i do lehko naprej delali za zveličanje poganski düš. Naša sveta dužnost je, da ji z molitvami i tüdi ovači podpiramo. — Dari plemeniti src. Naši dob-ri Amerikanci, doma z Velke Polane, so nam poslali peneze na' 2 zvona, i za to se njim vsi farniki najlepše Zahvaljüjemo. Darüvali so po 115 dolarov vsaki: Peter Hozjan, Ivan Hozjan, Štefan Zabčič z ženov, Ivan Tompa, Stefan Tompa, Štefan Litrop, vsi v Chicagi, i Jožef Jaklin Clevelanda. — Presveto Srce Jezusovo naj vsem obilno poplača 1 Zvonovje so ^naročeni v Maribori pri zvonolivarni Bübl i bodo že za Vüzem v törmi. — Trbe pa nam dosta drüge oprave ]v cerkev, najbole pa je potrebna predganca. Vüpamo, da se v Ameriki pali znajdejo smilena srca, štera nam bodo ešče naprej pomagala. — Vsi goriimenüvaai darovniki so doma z Velke Polane. — Z Veleposestva v Beltinci nam prihajajo ponovno glasi, da si eden čestnik trdo dene z nešternov dr-žinov. Zrok tomi so prej čemerje, da na maksimum! i hupermaksimumi nem-re držati telko živine. Mi vse to zbi-rarno i, či nede tomi konca, javno z imenom pogajamo. — Naša grobišča. Čüli smo, da v vesi N. ščejo na grobišči (cintori) nekše drevje nasaditi. Da se njim pa ne zgodi tak kak lani, kda so jeličov-je pod motiko sadili, je Opominamo, da se jeličovje ne Sadi pod motiko, nego graj. Pa naj se vnimer malo popašči, da nede prekesno. — Obad. — Velki straj je zbűdilo nekše pismo, štero so najšli v Gančani pri Benkoviči. V njem se najmre nekak pruti, da vüžge v Gančani 6 hiš. Pismo je pisano jako grdo na papir računate knige. Celo zadevo majo že Orožniki v rokaj. — Topole. Sprotoletje je tű. Vnogi se. veselijo lepoj senci topot kre ceste. Vnogi se nemre včakati, kda že pri-' dejo ednok s kakšega skritoga cepič-njeka lepi mladi sajeniki, da je nasa-dijo namesto stari posekani. Ali se včakajo? — Obad. — — Zgübi eni kinč. Či se dober dijak nemre do konca šolati ali pa či z dobroga postane božen, to je za na- Romanje v Rim. Porcijunkula, Sv. Damjan. Z lehkimi koraki izmoljene düše sva stopala v dolino pod Asisijom. Po tej potaj je hodo Svetnik v svoje najiüblenejše mesto na zemli, k Mariji z angelatni, k svojoj porcijunkuli. Po toj poti so ga nesli vsega razbol-jenoga v dolino, kde ga je Bog, kak je sam rad pravo, rešo s telovne voze. Pred nama se je razgrnola lepa Umbrijska dolina. Škrjančki so prepevali svojo pesem, lastvice, nekdašnje prijatelice Svetnikove, so v ostri poletaj rezale jütrášnji zrak. Nad porci-junkulskov cerkvov je počivala rahla meglica, kak boži blagoslov. Ščepate ciprese, so se kopale v lepoti jesenskoga jüfra, štero je Bog z oberočki naši-pao med trsje i olivke v Umbrijsko dolino. Bratje čričeki so popevali Stvoriteli svojo jütrašnjo hvalo. Mučeč sva šla, kak da ne bi vüpala motiti eden ovoga. Frančišek je iz davne pretečnosti i z nebes gučao z düšami i bi škoda bilo v te nebeške glase mešati zemelske reči. Opravila sva potrebno za brate romare i je počakala na kolodvori. Nikaj so ne bili prekšeni kak prle; na obrazaj so kazali nekše skrivnostno hrepenenje. Tüdi njim je govorio v düše Svetnik, Frančiška so čütili v srci. Šli smo gledat spomenike, ki gučijo od njegovoga živlenja. Na sredi veličastne cerkvi, štero ravno zdaj do-zidavlejo, stoji mala cerkvica, nekdaš-nja kapelica Marije z angeli, ali kak se je imenüvala po malom falačeki zemle, na šterom je stala, porcijunkula. Tü je ministrirao Frančeško Bernar-done, sledkaršnji Frančišek svetnik. Tü je dablao vnoge milosti i odpüstke za sebe i svoje, med temi so najbole znameniti porcijunkulski odpüstki. Tam se dobijo za vsakše obiskanje te male kapelice. Proso sam je za vnoge drage mi osebe. Na desno od pocijunkulske kapelice, stoji v istoj cerkvi mala hižica, v šteroj je Frančišek mro. Na oltari v njoj je v krasnom omareci njegov po-jas, šterim se je opasao, potom, kda je v porcijunkulskoj kapelici čüo evangelij »Ne jemlite zlata, ne srebro v svoj pojas«, i je itaki vrgeo svoj lepi pojas vkrej i ga zameno s konopnov vajatjov. To je bilo 24. febr. 1208, kda je vrgeo ves obleč vkrej i se je oblekeo v svojo robato halo, poklekno na tla, küšno zemlo i se zaročo s Svetim siromaštvo rekoč: »Najšeo sam zaročnico.« Frančiškan, klošterski pater nas je vodo v ograček, kde čuvajo razločne spomine na Frančiška. Tü raste ščipek brez frnja. Svetnika so mantra^ velke sküšnjave, vrgeo se je v ščipkov grm, da bi zbadani od frnja bole gvišno obladao. Grm se je vsega troja osipao, Frančišek pa je bio oz-dravleni. V špomin gojijo bratje ešče dnesdén ščipek brez frnja. Par listov nama je podelo pater v . špomin. Na sredi ogračeka je Svetnikov steber, ki na umetniški način predstavla, kak se on Pogovarja z ednov ovčikov. Na konci ogračeka pod zidom zdajšnjega samostana kažejo tesno votlino v ednoj pečini, kde je navadno molo i popevao. Na tom Prostori je popevao skoro oslepnjeni Svetnik tüdi svojo ,,Sunčno pesem :“ Ti najvišešnji, najzmožnejši, dober Gospod Tebi vsa čast, hvala, dika i vsa blaženost, Štere si vreden le Ti, Najvišešnji,^ A človek je ne vreden, da Te imenüje. Bodi hvalen, Gospod, z vsemi svojimi stvarnih Ešče oddihavle to Židovje Fran-čiškovoga düha i pri spomini na to občüti düša ,,Snnčno pesem." Škoda da smo se po obedi že morali naprej pelati 1 Hitro ešče nazaj na breg, v Asisi na grob sv. Klare i k sv. Damjani. Hitri korakov sva stopila na sredino varaša. Cerkev ravno popravlajo za bližajočo se 700 letnico sv. Klare. Pot naj je vodila za oltar. Skoz Železno mrežo vidiš telo svečice, popunoma črstvo. Bila je prí grobi za nire-žov edna sestra klarisinja ; prosila sva jo, naj položi najna čisla v roko svetnica, da bova je mela za špomin. Hitro sva drobslanila naprej k sv. Domjan. Pot vodi skoz nasade olivk. Sunce je Pripekalo, črički so črič-kali kak za stavo, tam v temnom vejí ščepati cipres pa so čivkali vrabli. Tak nekak je moralo biti, kda je hodo Svetnik po tej okročeni potaj, pomagao delati na poli i med delom oz-nanjüvao reči bože- Sv. Damjan, kelkokrat sam čteo od tebe, kak te popravlao Svetnik, ar je ne razmo glas boži, da naj popravte cerkev, ar se že podira. Cerkev je ostala nespremajena, tak kak je bila v Frančiškovom časi. Njena priprostost napravi na glédalca globoki vtis. Ta cerkev je znamenita za to, ar je tesno vezana z Začetkom Franciškovoga dü- 20. marc 1927. NOVINE 3. rod zgübani kinč. Kelko dobroga lejko včini za narod eden zošolani Človik či je istinsko dober. Či je pa pokvarjeni, brezverski, te je pa škodlivi. Zato re-Čüjmo mladino, pomágajmo našemi dijaštvi. To včini tistij ki v 1 kakšokoli formo pomaga Martinišči, štero šče biti rešilna ladja za dobre katoličanske dijake. Zdaj je lepa'prilika za to. Küpi si srečke. — Popravek. Z ozirom na notico „Čüdna meteličnost", štero smo v našem listu št. 11 od 13. marca 1927 objavili, smo dobili sledeči Popravek: Ni res, da zadeva že pol leta leži pri glavarstva v Dolnji Lendavi, res pa je, da zadeva ne leži pol leta 'pri tukaj-šnjem uradu in je tudi res, da na tukajšnji urad V zadevi vobče ni došla nikaka prijavo ali tožba. Za reševanje takih sporov po obstoječih, zakonih ni pristojna politična oblast, ampak sodišče. Z odličnim spoštovanjem Srezki poglavar: Kandrič. Država. — Naš krao 1 kralica sta inino-či tjeden odpotüvala v Bukarest, glavni varaš Rumunije, odnet pa odidete na Francosko. Po ustavi, kda odide krao kama vö zdržave, pride njegova oblast na vlado (ministre.) Kraleski par namerava — kak pišejo listi — ostati dugši čas zvüna države. — Vkano Je za 60 jezero din. nekši neznani človek edno. posojilnico v Maribori. Prineso je Ček spravim pečatom ednoga trgovca, šteroga so njemi itaki vő plačali.f Sledkar se je zvedilo, da je to vkaulivi pečati!bio. Svet. — Morska sol. VJmorji se nahajajo nezmerne vnožine soli, da dobi od nje telko vode preslaai tek. Amerikanci, ki si majo čas glave treti i Vsefele dugovanji, so v novejšem čas; zračunali, da, či bi se vsa morja po-süšila, bi ostalo na dne telko soli, ki bi vso zemlo lehko pokriti s soljov \ 60 metrov debelo] plasti. Či pri ton premislimo da zemlafmeri 510 miljo. nov kvadratni kilometrov, te si približno lehko predstavit^, kelko soli je v moriji. — Velki potres. Na Japonskom so meli 8. toga meseca velki potres, šteri je trpo tri cele minute. Po varašaj je nastanolo velko zburkanje. Ljüdstvo je bežalo na pole. Na večih mestih je nastao ogen. Škode je na miljone. Do 5 jezero ljüdi je najšlo med rusinami podreti hiš svojo smrt. Svetovna politika. Boji na Kitajskom. V zadnjem časi mamo vse puno nasprotstev med posamičnimi državami, a nájveč pazlivosti pa zbüdjavle nasprotstvo s Kitajsko? t med Anglijov pa Rusijov. Čiravno, ka na Kitajskom na znotra vre, pa vendar, kda trbe nastopiti proti tühincom, so vsi edini. {Razločne države, nájveč evropske, so si znale od sredine pretečenoga stoletja pridobiti na Kitajskom 'vnogr politične i trgovske vugodnosti.j Tak carino za uvoženo blago nešterne države ne Plačüjejo po cenaj, štere valajo poprek, nego po posebni pogodbaj. Drüge države so dosegnolo tüdi to, da je v tej zadevaj sodijo njihova lastna sodišča. V posamični varašaj, šteri so za trgovino Važni i priprávni, so si pridobili cele dele varaša v svojo last, kde majo za varstvo svoji ludi nastavlene lastno vojaštvo. To opo-našanje tühincov, kak da bi bili na svojoj lastnoj zemli, je v kitajskom narodi zbüdilo Odürjavanje do vsega, ka je je tühinsko i v zadnjem časi so nastopili savražno proti tühincom, posebno proti Angležom. Bojna nevarnost med Kitajskov i Anglijov je za zdaj toti odprávlena, vendar so morali Angležje Kitajcom že vnogo-štero pridobitev odstopiti, jpa morajo biti pripravleni ešče na več. Kak na Kitajskom, tak mora Anglija čuvati svoje haske proti Rusiji. Že prle sta si nikaj ne bile tevi državi zdobra, v 'zadnjem časi pa so se odnošaji med njima jako poostri!!. Glavni vzrok svaje je predvsem raz- širjanje boljševištva po angleški kolonij i indri. Angležje bi radi kak nekda Napoleon, v samoj Moskvi včili boljševike evropskoga zadržanja, pa dnes so drügi časi i so se omejilo le na politični boj. Dari. Dari na Martiničče. Na gos. tüvanji pri Lapoša Ign. v Satahovcih 202 din., pri Jablanovo v Satahovcih 150 din. Vsem Bog plačaj ! Zahvala. Na velko—polansko cerkev gso poslali Horvat Matjaš 135 dolarov, štero so nabrali med dobrimi rojaki v Clevelandi, i to so darüvali : Horvat Matjaš z Brezovice 50 dolarov; po 10 dol.: Jaklin Jožef, Vuk Jožef Polana, Prša*Ivan Trnje; po 5 dol.. Gerič Matjaš Polana, Režonja Janoš Renkovci, Balažek Matjaš i Kovač Martin Odranci, Ceh Fr, Nedelica, Koren Štefan Turnišče; po B dol.: Ftičar Štefan Hotiza; po 2 dol.: Gerič Štefan Gomilica, Hozjan Martin, Kramar Štef., Horvat Mihal Hotiza, Žerdin Januš JPolana, Rok Embreus Odranci, Zadravec Jožef Nedelje; po 1 dol.: Aga Tkalec, Mera Horvat Trnje, Frank Zadravec Turnišče, Mara Smej, Frank fGolinar, Matjaš Kavaš Odranci, Lujz Horvat Presika, Martin Sobočan Hotiza. Vsem darovnikom se lepo zahvali župnijski urad v Vel. Polani. Nekaj od elektrike.*) K božiči pretečenoga leta je dobila M. Sobota električni posvet. Večina lüdi je žmetno čakalo dneva, kda prvič zagorijo v njihovi hišaj električni posveti; bili so pa tüdi lüdje, ki so se elektrike bojali. Ar pa se more bojati elektrike samo Človik, ki je ne pozna, ali pa si ne ve z njov prav djati, se nam vidi potrebno spregovoriti od nje par reči. Ka pravzaprav elektrika je, ne vemo. Vučenjaki so jo dosta študirali i preiskavati, ali dozdáj je ešče nihče ne mogeo za staono odgovoriti na pitanje, ka je elektrika. Ne je pa težko elektriko narediti. Ženske jo delajo vsaki den, pa tüdi moški, ki majo duge vlasé z ebo-nitnim1) glavni kom. To se bo vidlo prvi hip mogoče komi malo Čüdno, pa sprevidi naskori, da je to v istini tak. V naslednji vrsticaj ščemo čitatelom pokazati, kak si lehko vsaki sam z domačimi dugovanji naredi elektriko. Što šče prav dobro spoznati. naj vküpno z nami kuča, to je, napravi vse to, ka tű Povemo. Narežimo si prav male falačeke papira (sühoga zobovoga stržená, leti* ko slamo ali kakših drügih lehkih predmetov). Nato voščimo süho, nakeliko segreto glažoveno palico (cilinder od posveta, drogno i visoko kanto ali kakšo drügo bole dugo i i drogno glažoveno reč) s svilenov krpov (vunenov krpov, kožühovinov) i nato palico Počasi približavlimo papirom. Vidimo: glažovena palica že od preci daleč privleče falačeke papirja k sebi, kda pa se palice doteknejo, pali odskočijo od nje. Glažoveno palico smo voščili s svilov; s tem je postanola palica zmožna, da je papirnate falačeke potegnola k sebi; kda pa so se papír-čeki palice doteknoli, jih je pali odbila. Či voščimo palico pečatnoga voska s svilov (volno itd.) i palico približamo papirčekom, opazimo isto. Palica je teda zmožna zdignoti papirčeke. Če ščemo mi zdignoti kakšo reč s stola, moramo za to rabiti moč roke. Z voščenjom smo teda zbüdili v dugovanjaj nekšo moč, štera papirčke privlači in odbija. To moč imenüjemo električno moč. Dugovanja, štera 'privlačno drüga lehka dugovanja, pa je po dotiki pali odbijajo, imenüjemo električna dugovanja ali tela.2) Pa ne samo glažovina in pečat-ni Vosk, tüdi vsa drüga tela postanejo z voščenjom električna, sejzna nešterna bole drüga menje. Najboljšivi Snovi za napravlanje elektrike z voščenjom pa sta glažovina i trda smola. Ta prikazen, da najmre voščeno telo privlači i odbija lehko dugovanje, so opazüvali najprle, okoli 1. 600 pred Kristusovim rojstvom, Grki na jantari3), šteroga so imenüvali elektron; tüodnet tüdi zvira reč ektrika. V kmici pa opazimo ešče to: Či voščimo glažoveno palico prav močno, se palica sveti. Č« približamo palici prst. preskoči na njega mala električna iskra s prasketajo-čim šümom. Iskra i šüm sta tem močnejšiva kem bole smo palici voščili. Po tom znanji si že lehko razložimo, ka smo pravili gori v tretjem odstavki. Pri česanji se vošči glavnik od vlasi i postane, električen. Či češe-mo tople, Sühe vlasé, lehko vidimo, kak se vlasjé ježijo pa idejo za glavni' kom: glavnik je privlači. Čüjemo lehko tüdi, či dobro poslüšamo, slabo prasketanje i v kmici moremo celo opaziti male električne iskrice. “) Opomba člankarja. Čitatelji naj blagovolijo te članek od elektrike shraniti, ar de sledilo ešče več člankov od elektrike i ji brezi te razlage nede mogoče razmeti. Škodilo pa tüdi vnogošteromi vučiteli, ki toti elektriko pozna, nede, či si shrani vse članke od. elektrike, štere bodo prinašale »Novine«, da bo vido, kak se more s priprostimi sredstvi podati nekaj najvažnejšega in najpotrebnejšega znanja od elektrike. 1.) Ebonit je kavčuk, šteromi je primešano približao 50°/. žvepla. Kavčuk je pa posiišeni mlečni sok razločnoga v prav vroči krajej raztočega drevja, šteri je jako gibki. Ebonit je Čarne barve in je podoben roženim. 2.) Od magneta pa Znamo, da pritegne k sebi nešterne drüge snov!, ali ne püsti jih več. 3.) Jantar je okamenela smola razločnoga iglastoga drevja, štero je rastlo pred več jezero leti. Je žute i in rjave barve. Iz jantarja so narejene n. pr. nešterne cevke za cigarete (cigaretlin špici). hovnoga živlenja. Kda ga je Bog po svojoj milošči pozvao k bogšemi Življenji, je v toj cerkvici najšeo miren kotiček, kde se je lehko ztnolila nje-gova düša. Ne Predaleč, ne preblűzi varaša v sredini goric i olivkini nasadov stoji dragi spominek na Svetnika. Itaki pri vhodi na pravo roko v máloj kapelici stoji razpetje, pred šterim je Frančišek jokajoč premišlavao Kristusovo trplenje. Nekaj čüdovitoga je glava raspetja. Či jo pogledneš nekelko od desne strani, vidiš obraz plin grozovite bolečine i trplenja, od prednje strani kaže mirno trplenje, od leve pa veličastno na križi zmagajočega Kristusa. Vsa podoba je takša, da mora človeka genoti, či ravno bi kameno srce meo. Prijazen brat naj je pelao v nekdašnji klošter. Tü je sv. Klara, štera je bila s Frančiškani v bližanjem rodi, nastavila s njegovov momočjov red klarisinj. Poleg cerkvi je stara ka-pela, kde so sestre pod vodstvom sv. Klare oprávlale svoje dnevne molitvi. Vsa opráva je ešče s tistoga časa. Po vozki stubaj smo prišli na prvo nadstropje (štok), kde je bio pravzaprav klošter. Na levo stran ober kapele je ešče zdaj odprtine, kama so nosili betežno svetnico'.vsaki den, da je skoz njo Vidla na oltar i bila nav-zoča pri svetoj meši. Tü ešče čuvajo tüdi zvonec, s šterim je svetnica svoje sosestre pozavala k molitvi. Ednok so prišli pred samostan Törki i ga šteli oropati, sestre pa odegnati v robstvo. V velkoj nevarnosti so sestre zavfipale v Boga Ji v te namen motile. Törki so že plezili po zidi gor. Zdaj ide prednica sv. Klara v tabernakel, vzeme Najsvetejše i je nese skoz edne dveri na zvünešnji zid samostana. To je melo čiidoviti hasek. Törki so se prestrašili, nekša skrivna moč jih je držala vkrej od svétoga mesta, monštranco, v šteroj je Svetnica nosila Svestvo ešče zdaj kažejo. Pridoč nazaj v cerkev, sva molila, nato hitri stopajov v dolino k obedi i odhodi. Pred odhodom smo romarje štiriglasno popevali naše Slovenske pesmi, na čüdivanje vsem Italijanom. Vlak, ki je stao na vročem tal. janskom sunci, je bi tak vroči, da te je zapeklo, či si ze dotekno železa. Pa zdaj smo vročino ležej prenašali, vej smo bili v rojstnom kraji potrpli-voga sv. Frančiška. (Nadaljevat pride. Pri UPRAVI VELE- POSESTVA v RAKIČANI se nahajajoči pol-nokrvni žrebci iz Lipčan-ske žrebarne se dajo za letošnje leto interesentom na razpolago. Prijave pri upravi v Rakičani vsaki den. 4 N OV I N E 20, marc 1927. Pošta upravništva. Ropoča 74. Anton K. Mi Vam Novine redno pošlemo vsaki tjeden. Či ne dobite, Pozvedite na pošti. Gor. Lendava. Kovač J. v 8 št. Novin z dne 20. febr. sa nam je vrinola pomota. Pošta za Vas se mora glasiti sledeče. pri S. Janoši 30 din. štere ste poslali iz Osijeka, kak naročnino na 1925 leto srno prejeli dne 2. X. 1925. s tem je bila poravnana naročnina za 1925. leto. Na 1926. leto ste poslali po čeki 15 din. Dužni ste na 1926. leto ešče 20 din. Žižek Mihal Ižekovci. Menši falatje bodo k odaji, pa se že zdaj lehko Zglasite za nje. Prekusnice. Cigan. Na cesti v blati stoji Cigan kre Svojega konja, Šteri nikak nešče zmesta ili. Tukeo, mlato ga je, da je od klüke dlaka letela, pa zaman. Kmet ide proti i se njemi živinče zmili. „To maš, Cigan", vzeme z turbe prpeo. Zmeni ga pa nasipi! konji v frklé, vej de že pelao, gda de ga grizlo.« Povedano — včinjeno. Pa glej, ka kmet sam ne bi mislo, konj Strašno zbreše se strga cigani z rok i beži. Cigan stoji kak zabezeknje-ni, megla za konjom, nanč ga je več ne vido. JTužen gleda v zemlo i erče kmeti. »Dönte ga, dönte, drügo polovico meni v nos, da ga te dojdem!“ Samo on je znao. »Ajtek. ajtek, gospod vučiteo so me pa nekaj pitali, ka je níšče zvün mené ne znao.“ No sinek, ka so te pa tak žmetnoga pitali!“ „Našo hižno numero « Največ je trpo. Po svetovnoj bojni so se Znajšli konj, jünec i oseo. Konj pravi najprle. „Jaz kem nájveč trpo v bojni. mogeo sam žmetno voziti.” »Tüdi jaz sem vozo", pravi jünec, »poleg toga pa sam ešče morao meso davati za hrano". To je vse vküper nikaj, se je razkoračo oseo: »Jaz sam náj- več trpo; nas osle so djali na komando, da smo vodili bojno.« — Diffilierung, rechts schautl Najbogše vrastvo. Kmet je poklačo varaško gospo na kü-rečem oki na nogi. Gospa njemi je takše „gospocke“ povedala. „0 gospa, ne zamerite! Povem vam, kak najležej zgübite to kü-rečo oko.8 „Kak?“, ga pita milostliva. „0, to je jako telko delo, guspa. Vö si je vrežte, deni-te v üdi žep pa je najležej zgübite.* Zdaj pa je mogeo gledati, kde so najbliže dveri. GOSPODARSTVO. Sviloreja v Sl. Krajini. Sviloreja bi lehko našemi lüdstvi donaiala za primeroma mali trüd lepe dohodke. Pred okoli 20 letmi so kušali pri nas gojiti sviloprejke. Ar je pa tistoga hiba ne bilo zadosta malinovoga drevja, je sviloreja hitro zaspala. Zdaj, kda, kda mamo iz tisti časov več doraščenoga malinovoga drevja, bi se dalo te začeto delo nadaljavati. 20 let staro drevo da poprek od 5o do 100 kg. listja na leto. S tem listjom se da zgojiti edno gnezdo svi-lcprejkini beličic, ka da za odájo od 4 do 6 kg. svilobub. Kg. svilobub pa košta od 50 do 100 dinarov. Či ma Što na priliko 10 dvajsti let stari ma-linovi drev, pridela s tem do 60 kg. svilobub, ka predstavla vrednost do 6 jezero Din., to je za trüd nekaj namali več kak ednoga meseca (aprila i maja, kda ešče ravno nega preveč polskoga dela). Vse delo pa lehko opravlajo deca, samo nekak starejši mora biti, da na nje pazi. Sto si šče zagvišati 'lehki dohodek, naj nasadi maline, ali za zdaj poseja malinovo seme i v peti letaj de žeo prvi sad. Prostora je zadosta i tüdi primeren, podnébje pripravno, ljüdstvi pa jako potrebno. Okrajno glavarstvo v M. Soboti je te dneve razposlao malinovo seme na vsa Šolska vodstva z navodili, kak si trbe z njimi djati. Seme (belice) sviloprejk lehko dobi vsaki Zobstom (nekaj namali) pri g. Ščuki, profesori na drž. realno] gimnaziji v Soboti, na šteroga se lehko vsaki obrne (vsakši pondelek od poldesete do poledenajste vöre). Pridelane buhe küpüje držáva po ceni, Štero obloči vsako leto sproti po cenaj, .kakše so na svetovni tžiščaj. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10’— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza s 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 10 p. Čehoslovaška krona I D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*52 D. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarilje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, g či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri, popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol, tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., {podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Stefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Mali oglasi. K odaji je v Belfinci, na glavnoj vulici Špieg-larova hiša, štera obstoji iz velkoga prostora za trgovino, stanovanje s tremi sobami i vsakovrstni!^ gospodarskimi hrambami. Več Pozvedite pri: vdovici LEOPOLDA ŠPIEGLER, Marcali (Somogy m.) Magyarország. Majala krema le najbogše sredstvo za gojenje kože, lica i rok. Napravi kolo belo, odstranjüje vso nečistoče, fpiščajce, rdečico, jetrhe i sunčene šblinte. Dobi se v apotekaj i drogerija]. Glavno skladišče: APOTEKA K SV. TROJICI, Dolnja Lendava. Oda se gramofon jako glasen s 36 ploščami — pripraven za gostilničar je. Pozve se pismeno ali ustmeno v Odrancih, gostilna GABOR. Pianino ali glasovir küpim takoj proti gotovini. DOLENC, Maribor, Loška ul. 5. K odaji so edna kravja kola v dobrom stani pri MARIČ MIHALI v Murski Soboti št. 219. K odaji sta dva „Singer" mašina za čevljare malo nücaniva. Što šče küpiti je po fal ceni dobi pri F1LOI JANEZ v Če-kečkoj vesi. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci št. 16. NAZNANJAM cenjenomi občinstvi, da vsake vrste ponošeni obleč küpüjem i tržim. Cenjenomi občinstvi se priporoča SIMONKA JOŽEF, D. Lendava Štev. 96. Podpirajte ..NOVINE"! NA ZNANJE polskim delavcom, ka so vsikdar Pa-latinovi delavci najbokše zaslüžili na drž. imanji, tak tüdi bode ešče letos. Ki se šče pogoditi lejko se pogodi, kama njemi bode bi že, pri nadzorniki Štefani Trstenjaki iz Gorice, alitpa odspodi podpisanom paleri. Potrebüjem ešče par nadzornikov i osem dobri vertinj. Delavci, šteri so slabi' pri obüteli, si lejko naročijo i si leder lejko poberejo z kakšega ščejo po nižižoj cejni njim niti šujster ne napravi, pa samo tam plačajo, gda že zaslüžijo. Tak dekle, štere bi rade do vüzma lejpo obütel mele, naj se paščijo pogoditi za marof Kozjak in Širíno. Za Širino paler Hakl Janoš z Bodonec, za Kozjak paler Palatin Šandor z Pečarovec. K ODAJI je s proste roke vsaki den v ŽiŠkovci s 3 sobami, kühnjov kamrov (spaíz) i pivnicov edna gostilna, k šteroj ešče Spadajo na traverze velbane štale za 30 glav živine, 1 gümno za goste i domači poseo, 4 hlevovje, 1 drvarni-nica, ograček i 2000 kvadr. klaftrov Sadovnjaka. — Naslov: ANA ARTNER, Žiškovec, p. Vratišinec, Medjimurje. Cepljeno trsje samorodno Jorkamadero, to je črnina kak Klinton, več jezero falatov oda frsnica, MATJAŠ KUKOVEC v Tr-novcih Štev. 43., p. Sv. To- . maž pri Ormožu. — Konku-:—. renca nemogoča. .—: K ODAJI je lepo imanje 5 plügov zemle, hram je zidani, s črepom pokriti i z velkim Sadovnjakom. Cena Se pozve pri JOŽEFI VRBNJAK, Iljašovci, p. Križevci pri Ljutomeru. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za .Novine" pri I. HAHN trgovina s papirom, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. PRODAM mojo moderno zozidano, z vodovodom, lepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLY notaruš vp. V ROGAŠOVCIH (Sv. Jurju) Prekmurje. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ