I * Posjua«a>e Sterttlte* ff»» *adn» 01» —*50, «b »*■ doljah Din 1*»» ,TA.BOii* »itiajK. TOJO. dot. nedelj* t» prazulkcr, 1«. de -trnom naslednjega da« tar ol* mt*ečn© no poiti D J0*~t *» *»*• r itt^o O 18 —. deaUvlj** a* dom U»—, *» Izlcumica D 10*—> InsaraU po OopoTonv M voda «* -vri opraT* .TABORA*, HARlBOa, Jnrdltor* uiica *t«r, 4. Požtnfns otatfsna v co!ovTnt y -&€ Pesamezn® Stevtiko« Rfa, radne iti» -»so, 0j, n(> detjaSs O ut V . 0 se aaSaja * Maribora, JurdiottVft oi. št, -i, i. and-Avropjo. ToUl© n iniororb. *i, J'7d. UPRAVA T Jurdioovi ulici Si, 4-, pvititčjc, deano. Tele* ou ati, i&. 8H3 poštuouckerjil račun žtar. 11.787. utucjUa bri%i »» na n»«>\j«w Leto: Ul. Maribor, sobota 22. julija 1922. Številka; 163. Frivolna igra. Maribor, 20. jul. V našem parlamentarnem življenju je odigrala baš te dni epizoda, ka-koršno srečamo vsak hip pri vseh nabodih, v veeh državah. Minister Pucelj to smatral čas za primeren, da uveljavi s ovensko zahteve po železniških zve-®ah Slovenije z morjem. Poslanci Iz rWjo, Vojvodine in . drugod pa so bili Mnenja, da so železnice bolj nujne v pokrajinah, kjer jih sploh še ni. Prišlo l® do ostrih debat, časopisje se je razkrilo, minister Pucelj je zagrozil z komisijo jn fostopom svoje stranke iz vladne večine. Nato pogajanja, slovenski demokrati podprejo z všo odloč nostjo Pucljeve zahteve, načelstvo ** da svojim poslancem proste roke. V trenutku, ko to pišemo, se ni znano, ’ako jo padla odločitev, katera stran p Popustila in kakšen je uspeh kcljevc akcije. — Verjetno je, da 66 1®'našla formula, ki zasigura zgradbo Potrebnih slovenskih železnic v, r ogledni dobi in da Pucelj ostane v vladi. fino pa j© gotovo: zahteva Pucljeva, P°dpirana od demokratov dr. Kukov-Ca’ • terjava in Reisnerja, je izrazito s ®ven®ka zahteva — v interesu Slove-®ele države. V gospedarsicom, PpUtjčjjem in vojaškem interesu. — °vek bi mislil, da bodo v tena- vpra-*rin stali vsi slovenski zastopniJd haroda kakor en mož, zlasti še oni, ki Neprestano' vpijejo o zapostavljanju °venije, o »izsesavanju< in izmozga-Vanj-u Slovenca« s strani »oentralistič-ae?a Beogradu« Itd. Naravno bi se zde-n* bodo šli bsš ti v pra bojn9 vr-^to, če gre zato da »nesrečna iztpozga-aa In izsesana Slovenija« kaj dobi. —, lovek bi mislil, da bo videl Korošce, kote, Krajnce, Hohnjece in všo to So izmozgano krdelo klerikalnih Poslancev v srditem boju za . to, da ovenija dobi zopet dve novi železni-CllI^a Vfial nekaj od tistih izsesanih 'Pl tiand dobi povrnjenih. Videl in čul pa jih ni nihče. Zakaj fl®. nam pojasnujejo v »Straži« in ovenou«. Rofren v obeh listih je se-'®da isti: »nočemo priporna,gati Puclju ° nepeha. Rajšo naj ne dobi Slovenija j!?’ Bnmo do ne bo ljudstvo videlo ka-., Nspelujv nam klerikalcem nasprot-nin s ra -!« »Slovenec« svoje verniko se povr potolaži,, češ naši poslanci bodo ze o pravem času v skupščini zaropotali. Ta 30 seveda bosa. Zaka j takrat. ko bo vlada že predložila, Izdelan železniški program skupščini z detaj-' nranimi podatki o novih progah in iz-. datkih zan je, takrat klerikalno ropotanje ne bo nič več hasnilo. »Slovenčeva« korajša je torej pesek v oči. »Straža« pa še niti tega no obljubi, '"o njenem receptu bodo klerikalci zidati železnice takrat, ko bodo dobili Bv°lo »avtonomno Slovenijo«. Zakaj ^ avtonomni Sloveniji, v kateri odo seveda klerikalci absolutni vla-•o-rji in dr. Korošec prezident sLoven-N^Publike, v tej Sloveniji bo dr. oiosec samo dal svoj blagoslov in Iz narodne skupščine. i bes. Koroščevi ministri jih bodo grabili v vrečo in gradili bodo železnico, kjer in kadar se jim bo zljubilo. Ta klerikalno kraljestvo pa bo nastopilo po Tavčarjevih prerokovanjih šele letf 4000, po naši skromni sodbi pa šele po sodnem dnevii. Takrat pa upamo, dr nam ne bo treba več čakati avtonomističnih klerikalnih železnic, ampak s< bomo vozili, kar nas je poštenjakov, v \ Razprava o ameriškem posojilu. ■ ; Beograd, 21. julija. Včeraj jo gleško ponudbo, ki ni bila sprejemiji-narodna skui>ščina. razpravljala za- va, dalje ponudbo Lvova in Donduko-konski predlog o državnem zunanjem vn, Jn končno Blerovo. Holgatem, Fun-posojilu v lotu 1922 za kraljevino SHS. dati on ponudbo itd. Dokaže na podla-Po poročilu referenta fin. odbora Ra- gi številk, da jo Blerova ponudba na-j-doviča je posegel v razpravo fin. min. solidnejša in edino sprejemljiva Vse Kumanudi, ki je razpravljal o politič- posojilo so porabi za investicije. Vzelo ______ ______ ! ni in gospodareč važnosti posojila, se 1» le toliko kolikor bo potrebno, in iepi^''Me“znicah, za zlobne ; Da- uživa nosa država v inozemstvu vložno se bo tako, da bodo od tega imeli i . , . . , i velik kredit, dokazuje' veliko število korist splošnost, naše finance in naši ^ hmav®k« ui prottljudske klerikalne : ponudb. Brezvestna in dobro organi- dinar. — Klerikalec dr. Duliblč se lindske zapeljivce pa bo tudi Lucife/ zaganja v sklep posojila. Govorili so imel pripravljene svoje železnice. še od opozicije republ. Gjonovic.l j7j vseffa si6cij eno> j0 iaPoa ključona. Poročila- podkomisij in Haagu pooblaščen izjaviti, da bo splošno poročilo so bila sprejeta. Na ameriška vlada ta predlog nedvomno .predlog Belgijca Cassiera so je skleni- sprejela ter svojega dosedanjega stalo, da se priporoča vsem državam, ki lišča ne bo menjala, so se udeležile konference, naj ne pod- ’ zirana proiraganda je hotela že v ' zadnjem hijvu Amerikanoe z vestmi o nemirih v naši državi odvrniti od sklepa posojila. Gospodarska stran posoji-, la je istotoiko važna, kot politična ; stran. Ves zdravi denar, ki pride k nam, se porabi v produktivno »vrhe. i Otoova brez pomoči tujega kapitala : ni mogoča. Poprava dinarja bo važna seja je bik bu-mia-. ker so klerikalci o posledica posojila. Minister oriše zgo- polnoči zahtevali, da so • soja- prekine, dovino pogajanj za posojilo, prvo en- Db %1. uri ponoči je seja končala. Nenaden konec haaške konference. Nade Litvittova. c°kini bodo kakor maaa deževali z no. Nemška kriza. Notranja kriza, ki je nastala t -n- oo -• v«, /t i rr i. Nemčiji vsled umora zunanjega minh r:f+; -C vJL-k™!: »tra Walterja Bathen^aua, se je trenut- Pirajo svojih podanikov. Iti namerava- ročajo listi, je Litvinov v nekem raz- • j^,-_______i^,„ v ™ t« jo kupiti V Rusiji po novembru 1917. govoru izrazil upanje, da ho čez teden S zaplenjeno laštnino tujih državljanov, dni dovedla nova konferenca, kot na_; se op akor na esen-a. tem_ Enako - priporočil*-se razpošlje tudi daljevanje ravnokar zaključene, do, fm° (> ^ »■som onim državam, ki se niso udeleži- obojestranskega zadovoljstva. Konferenca novinarjev $!ale antante. iz Berlina ne govore o nobeni rekonstrukciji vlade. Posle nezasedenega zunanjega ministrstva bo začasno o* pravljai dr. Wirth. Tekom teh dni |x Beograd, 21. jul, (Izv.) Te dni. se godov, novmarskega udružemja Dušan * zakon o zaščiti republike, na< sestane v Karlovih Vn.rih konferenca. Nikolajevič, direktor »Vremena« Ko- ^ar 60 Pričnejo parlamentarne počitm-novinarjev Male antante kr Poljske, sta Lukovič ter novinarja lončarevič 06 i11 m^odgodi^parlameoit do jesenske-Zastopniki naše države so: šef presbi- in dr. Lenard. , i j-roja Aleksander Bedi, predsednik ju- VSadna in notranja kriza v ga zasedanja. Definitivna rešitev krizo je nedvomno preložena radi zunanjega položaja, katerega so notranji dogodki zadnjih dni znatno poslabšali ^ Separacijski problem prihaja v oči* R i m, 20. julija. (Izv.) V zborniel je naj se sestavi novi kabinet brez desni- ■ sled sestanka Poincaroa z Lloyd Geor-ministrfflcf predsednik oflcijelno na* 06 i111 socijalistrar. ' gecm v najodločilnejšo fazo, vzprjcoi znanil demisiio cclokuimega kabineta. Rim, ^ jul. ffzv.) Milanski listi katere ^ * , objavljajo izjavo zvezo fašistov, ki . bo« potrebna. Pri tem so Nemci zopef Rim, 20. julija. (Izv.) Ljudska stran- proglašajo delavsko stavko za izziva- pokazali, da je država nad strankami ka je sprejela sklep, glasom katerega nje in grozo z represalijami. j da se morajo interesi stranke podvreč . J interesom države. ) Pri vsem tem je zadnja kriza veli-zemljiškega davka, ki se bodo v par-; koga pomena za nodaljni razvoj poli* lamentu reš^i v 'skrajšani razpravi. ’ tičnih razmer v Nemčiji. Predvsem je Finančni minister jo na to obrazložil dovedla do delavnega ujoddnjenja so* i*Ju*3Posamezne davčne načrte ter izjavil, cialističnih frakcij v parlamentarni df **> »“o zemljiški davek predstav- blok. S tem so postali socijalisti glavnf v nnzmanišano R,i-iTviwvct-i-i flhlasfj 3'a^ vTodnos^ 1.400.000 meterskih sto- steber parlamontarnega žiivljenja, pre- ment ne moro brezlobno junikcijomra^ tL Pri. tem pa ne smemo pozabiti, da MADŽARI NADALJUJEJO NASILJA. Beograd, 21. jul. (Izv.) Ogrska i—o— ze GO rodbinam v Gatitoeu da jih iz- bo popolnoma enostavna, ženo, če se no izjavijo za, Ogrsko. — J i Ogrska vlada pa ne stori, nič proti temu. Tudi nam je ustavila dobavo premoga iz Pečuhe. Če ne prenehajo te nasilnosti, bo naša vlada zopet primorana nastopiti z represalijami. NEZGODA RUMUNSKEGA' MIN. PREDSEDNIKA. B n k a re š t a, 20. jul. (Izv.) Min. 0 preds. Bratiamu je imel pri izletu v dolino Argesa malo nezgodo. Njegov REFORMNI NAČRTI, voz je mlaril ob skalo, pri čemur je FINANČNEGA MINI- dobil Bratianu lahko poškodbo na kolenu. Nekaj dni mora ostati v postelji. . FINANČNO OGRSKEGA STRA. Budimpešta, 20. julija. (Izvr.) Finančni minister Kallay jo d anes pred zastopniki^ časopisja razpravljal o svojem finančnem programu. Predpogoj za ureditev madžarskih financ je sanacija državnega gospodarstva!, BREZUSPEŠNA POGAJANJA S STAVKA JOČIMI V AMERIKI. WaeKington, 20. Jul. (D v.) vadi česar se morajo predvsem zrnanj- Predsednik prometnega oddelka, poto-šati izdatki in zvišati dohodki. Finan- ča. da so ostala vsa pogajanja 6 stavčni minister bo v svojem predlogu er- kujočim^ v želcaniških delavnicah tul vso nepotrebne izdatke. cla bo tako brezuspešna. { omogočil uvod;bo sistema neposrednih' davkov in pravičnejše obdačenje. V; -o-» kratkem bodo slavljeni predlogi gted^ so socijaltrii danes v Nemčiji odini iz* razito nositelji ropuldflranske ideje, e* dini, ki s svojo ogromno organizacija lahJko vzgojnim potom izvedejo evolucijo ljudskih mas ter jih privedejo d« iskrenega demokratizma. Pii manifestacijah za republiko ob umoru mfi d Istra Rathennna se je jasno pokazala koliko zaslombo imajo v narodu sa/ meni. Z ustanovitvijo parlamentarna* ga soci-jalističnega bloka je utopljena tudi marsikatera demagoška krilatica ekstremnejših struj med' nezavisnim) in tako vsaj za dogledni čas odstranjo na možnost političnega ekscesa, z levi ce. H konsolidaciji notranjih razmer v Nemčiji pa jo v gotovi mori prispe vala tudi izsleditev morilcev Rathfl naua. Ce tudi so morilci v usodnon trenutku izvršili samomor, moralni u< speh, ki ga je država dosegla z izsledi tvijo. jo ostal. Izsleditev morilcev b< rehabilitirala v, notranjosti Nemčiji Sfiran a *T A’ BOK«. 'aiaircor, zz. ]un;a Ivsj "■BrlinilHii jflSS manj Kakor v zunanjem. svetu prestiž državne oblasti, ki bi vsekakor bila kompromitirana, če bi tudi Rathe-naouvi morilci »izginili« tako, kakor pečina prejšnjih, posebno Erzberger-favi. Prihodnji dnevi bodo usodepolni za Aadaljni razvod Nemčije. Po Raithe-nauovem umora s© je večkrat slišal od merodajnih zavezniških strani glas. da jo treba nap ram Nemčiji uvesti politiko popustljivosti, bi edina more Djačiti v Nemčiji propagatorje in zagovornike republike in pravega demokratizma. Umor Rathenaua je v enem Bamem trenutku realiziral vso ono nevarnost, ki bi nastala za vso Evropo In njeno konsolidacijo, če bi v Nemčiji nadvladala desnica b svod im idealom restavracije monarhizma. Zadnje vesti iz zavezniških držav potrjujejo mnenje, da državniki antante tokrat v resnici skušajo najti pomirljivo in ra-eijonalno reši/te v reparaci jakega ^ problema. Glasom naj novejših poročil iz Londona jo izdelal Lloyd George nov projekt, o katerem bo razrvravljal na bos tanku s Poinoarejem. Ta nrojekt, kolikor se da posneti iz njegovih zadnjih izjav, bazira na skunni rešitvi vprašanja nemških reparacij in zavezniških dolgov. Prvi Lloyd Georgeov projokt, ki se je nnfclamjal na obnovo odnošajev z Rusijo, ni imel pričakovanih uspehov. Če ne varajo vsn znamenja, bo ime! ta njngov načrt več uspeha. to tem prej, ker so tiče ta načrt bolj medsebojnih interesov zapadmih 'držav, nego nerazvozlanega ruskega problema. Politične vesti. * Min preds. Pašte odpotuje jutri v /Soboto za dva dni na Bled, kjer^ bo poroSal kralju o politični situaciji. ^ * Sporazum v vladi glede železnic dosežen. Po včerajšnji seji kluba SKS je šel Pucelj k Pašiou }n je bil sklenjen sledeči dogovor: V zakonu o posojilu se vstavi določba, Iti garantira izgrad-bo vseh treh žel. prog v Sloveniji (M. Sobota—Ormož, Št. .Tanž—Sevnica, ■Kočevje—Vrbovško) in se te amer v kanskega posojila določi v ta^ namen 2 milijona dolarjev (165 milijonov dinarjev), kolikor bi manjkalo, pa iz pri-Shodnjega posojila. — Minister Pucelj je preklical ostavko. * Obletnica smrti ministra Milorada DraškovfcSa, ki ga je lani v Delnicah naHrvatskem ubila zločinska roka komunističnega atentatorja, je danes 21. julija. Milorad Draškovič je bil državnik velikopoteznega pogleda na naloge sedanjosti in bodočnosti države, iskren Jugoslovan, neumoren delavec za bla- gor naroda. Slava njegovemu spominu! * Konference v Haagu je konec. — Dne 20. t. m. ob 5. uri pop. je bila končana nepričakovano, kar je celo Ruse znenadilo. Uspeha ni nobenega, * Svet Zveze narodov je prepustil zadevo vpadov bolgarskih komitev v direktno sporazumno reševanje med prizadetimi državami. Ako bi med njimi me prišlo do sporazuma, bo vprašanje znova predloženo ligi narodov, ki bo potem ukrepala po svojih statutih. * Pred važnimi dogodki v Italiji V ežki notranji krizi Italije igrajo komunisti in fašisti — dva ekstrema — najvažnejšo ulogo. Med obema strankama je vojno razmerje, ki se je zadnji čaz poostrilo. V Milanu je bil tajnik fašistov Delgeri od komunistov na cesti umorjen, nakar so fašisti razdejali komunistični dom. Centralni odibor de-avskih organizacij namerava proglasiti generalno stavko, fašisti pa hočejo proglasiti mobilizacijo vseh svojih le-gijonarjev. Ljudstva se loteva ' strah, varnostna služba države je odpovedala, bati se je velikih notranjih nemirov. Da zakrije dogodke v svoji notranjosti. je Italija koncentrirala velike množice vojaštva na naši meji, v Kvameru pa mnogo odinic vojno mornarice. Našo ljudstvo v zasedenem o-zemlju je razlnrneno. * Protiboljžev išk f polcret v centralni Aziji. Kakor doznava »Moming Poft«. se doedova, da so protfboljševi-ški pok ret v centralni Aziji, ki ga jo organiziral Enver paša, vedno bolj širi. Sovjetska vlada pošilja svoje čete čez Kaspiško jezero v Turkestan. V področju Volge je železniški promet za zasebnike v splošnem ustavljen ter se prevažajo samo vojaški transporti. — Sovjetska delegacija je v Londonu objavila of.ici(jelni komunike, da je'Enver paša popolnoma premagan in porozen. On so je s pomočjo perzijskih čet vojskoval pToti sovjetom v centralni Aziji. Komunike pravi, da je poskus Enver paše breznspešno končal. * Mezopotamija — samostojna država. Glasom vesti iz Bagdada je sklenjena med angleško vlado in Mezopotamijo pogodba, glasom katere postane Mezopotamija samostojna država z ladtno upravo in vojsko. Predhodniki Rabindra-natha Tagore. Indija je po mnenju večine raziskovalcev davne človeške preteklosti, mati človeštva. Toda tudi ako to ravno ni, jo gotovo mati sedanje človeške kulture. Zibelka naše kulturo je tekla v Indiji. Iz prastarega indijskega jezika so se razvili vsi zapadni, moderni jeziki, zato tudi nosijo ime jmdoevro-pejskj, ali tudi jndogermaneki. Stari Grki in Latinci, katere smatramo za naše neposredne kulturne predhodnike 60 bili v resnici samo posredovalci met. indijsko kulturo preteklosti, ter evro-jpejsko kulturo bodočnosti. Tudi grški bogovi so prav tako indijskega izvora, kakor rimski grškega. Iz indijskega Harakafa j© nastal grški Herknles, iz Thasan Theseus, iz Dyansa Zeus, iz Marnu .Mino« itd. Tudi Ilijada je le varijacija Ramayamo, indijskega junaškega speva, ki opisuje boje Ram asa proti k-ralju Ravasi s Cejlona, kateri mu je odvedel lepo ženo Sito, kar se je glasom pravljice zgodilo nekako 7500 let pred Kristom. V Vedah (indij altih starih pismih, nekakem' svetem pismu) so nahajajo astronomični podatki o dogodkih iz lota 14.000 pr Kristom. Takrat že je bila v Indiji vi eoko razvita kultura, ki jo v gotovih točkah celo daleko prekašala našo današnjo, na katero »mo tako ponosni Iz sanskrita (staroklijščine) so se raz vili. kakor že omenjeno, vsi zapadn jeziki. Indi, ki so se preselili na zapac ter na sever so prinesli v novo dom o vino 6 seboj tudi svoj jezik. V. Vedah Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. oosluje ob nedeljah od VjlO.-—y?ll. ur* in ob četrtkih od ys19.—Va20. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18, do 19. ure. se opisuje nastanek zemlje v obliki mita, katerega je v 19. stoletju skušal Darvvin znanstveno podkrepiti. »On je ustvaril najprej vodo v ka tero je položil kal. Ta kal je bil jajce, svetlo ko zlato, žareče ko zvezda. Iz njega se je razvil Brahma, princip vsega,« iz tega so se irazvile rastline in polagoma živali, ki so rastle in živele prvotno v vodi, se razširile pozneje tudi na kopno ter se stopnjevale tekom milijonov let do današnjih živali in do ljudi. Indijska religija pozna tudi troedinost (Brahma — bog oče, Višnu — bog sin, Siva — svet; duh) kakor krščanska. Ker pa stari del svetega pisma pripoveduje dovolj jasno, da Judje Taizen Jehove, torej boga očeta, niso poznali sina in duha torej troodin-stva, je več nego jasno, da je Kristova vera, ki je zabeložena komaj v novem testamentu, pravzaprav tudi samo imitacija indijske, ki ee je bila v spremenjeni varijaciji razširila tajno Indije preko Mezopotamije v Judejo, Tudi neverjetna sličnost imena indijskega preroka Krišne, včlovečenega Buddhe, s Kristom, je sumljiva. Learende jn pesmi Ringvede pripadajo k najčarobnejšnn pesnitvam svetovne literature. Klasične so danes še istotnko kot so bile nekoč, vso slike so polne, nlastične, ideie so popolna celota s slikami. Bog dvigne človeka k sebi kakor posodo Iz vodnjaka ter mu odivzame grebe kaltor vrv teletu. Bog pošlje svoje postave no zemljo kakor roječe čebele. Na prvi pogled se vidi da so ti primeri vzeti te predstav vsakdanjega živlienia indiickih kme+oval cev. Solace so vrti kakor kolo. Drugi Dnevna kronika. — Ja, Bauer . .! Spominjamo se izza vojne »Stražinih« slavospevov na Hotzendorffa, nadvojvode Evgena in Friderika, Borooviea itd. Bilo je to seveda v časih, ko se je dr. Korošec senčil v milosti Karla in zlasti Cite. Danes pa laliko odprete katerokoli številko »Straže« in našli boste ostudne psovke na jmgoslovenske častnike, če so slučajno Srbi. Tu pride »Straži« prav vsaka še tako izmišljena in iz trie izvita zgodba. Ce kak srbski oficir enkrat narodno kihne, pa imate v »Straži« že ogabno hujskajoč članek proti Srbom, proti balkanizmu, proti; srbski nadvladi in bogve kaj še vse.! Tudi mi smo že marsiknko napako s j strani gg. oficirjev — bodisi srbskih, ali drugih — pribili in ožigosali. Vemo tudi, da je vojno ministrstvo doslej še vsak konkreten slučaj zlorabe oficirske službe dalo preiskati in kaznovati. Razlika pa jo seveda med resno kritiko in hnjskamnem. Baš to, s klerikalno strani in v njegovem časopisju tako dosledno izvrševano hujskanje proti srbskemu delu naroda pa jo ponekod ustvarilo položaj, o katerem mora zadnji »Slov. Gospodar« celo sam konšta-tirati, da »med severnimi Slovenci ni več navdušenja za državo.« Da, to sto ustvarili vi s svojim hujskanjem med tistim ljudstvom, o katerem ste dobro vedeli, da je skozi desetletja bilo od Avstr?.!© inficirano z dubom sovraštva prot? Srbiji Ta duh sovraštva ste pomagali Vi potom časopisja gojiti že v pokojni Avstriji, danes to sramotno protpiarodno jn protidržavno raboto nadaljujete in z ogabnim sadističnim veseljem oznanjate urhi et orbi svoje žalostne uspehe. Nevedne poučiti se glasi vzvišeno geslo krščanstva, vi jih pa vedoma in namenoma tlačite v vedno hujšo in gršo temo. Zakaj in za kakšno plačilo, o tem pa ob priliki. — Šepava filozofija se je vgnezdila v uredništvu »Straže«. Na podlagi poročila klerikalne »Murske Straže« smo v »Taboru« konštatirali, da je v Apačah katoliški župnik dr. Potzinger razbil shod klerikalne stranke. »Straža« sedaj hoče dokazati, da je baš dejstvo, da je katoliški župnik razbil klerikalni shod, dokaz, da klerikalna stranka — ni klerikalna. Mi'bi s takšno šepavo logiko seveda ravno tako lahko dokazovali, da jo dr. Potzinger sicer dober katoličan, obsoja pa zloral)o vere v politične svrhe in jo zato razbil klerikalni shod. ‘ Pa — odkrito povedano! — na stvari nimamo interesa in se zato ne spuščamo s šepavo logiko »Straže« v nadaljna razmotrivanja. Izreki i smo dalje svoje m čudenje nad trditvijo, da je lahko tudi musliman pristaš katoliške stranke. »Stražim«« šepava logika veliki staroidi.jfi.ki epos je Mahabara-tha. Karna je junak brez postave, kakor n. pr. nemški Siegfried ali pa starogrški Ahil. Krasne epizodo Maha-baraitho so predvsem: Savitri, pesem zakonske zvestobe ter Nal in Dama-janti, pesem po demonični krivdi moža lmdruženega, pa končno zopet izmerjenega para. V snubljenj,u Nale s strani boga odmeva pramotiv Tristanovo pravljice. Tudi mali epos Bhagavad-Gita se nahaja v Mahabarathi: pesem boga-človeka Krišne. Budclha je bil 600 let pred Kristom sprejet kot reinkarnacij a Krišne ter je učil staro vero, pokvarjeno po neposlušnosti Bahma.no v. Vedno znova mora sin božji obujati svojega očeta boga k novemu življenju, da nastopa proti svojim lastnim duhovnikom. Pesmi buddhističnih redovnikov in redovnic vsebujejo naj-dragoeenejše bisere staroindijske miselne lirike, ki najbrže ni nastala kot delo posameznih pesnikov, ampak kot skupen umotvor naroda, je torej popolnoma in docela narodna. V Sutta-pitaki se nahajajo prozaični, v Suttani-pati pa himnični izreki mojstrov modrijanov. Izreke najgloblje modrosti pa vsebuje »Pot resnice« (Dhaumapa-da). Najstarejša indijska knjiga pravljic Pa se imenuje »Paučataotra«, pravi vir iz katerega so prevzeli najrazličnejši narodi, seveda v pokvarjeni obliki, svojo pravljice. Tudi mnogo naših slovanskih, celo slovenskih pravljic ima svoj praizvor v tej knjigi. Iz nje pa so črpali z uspehom tudi veliki pisatelji, kakor Boeeaccio, Shakespeare, Goethe, Lafontaine in celo naš Aškerc Druga mamenjta zbirka, nravljic je hoče to še ponovno utemeljiti s trdit-vo, da lahko tudi drugoverec prižig politična načela SLS, češ, da ima ius podlagi krščanske pravičnosti v stranki polnopravno zaščito. Po tej logiki ja lahko član katoliške stranke tudi'vsak budhist, žid, in končno tudi vsak ateist, samo da najde »na podlagi krščanske pravičnosti« v stranki svojo »pol' nopravno zaščito,« Zdi se nam, da se znanstveni ustanovitelj »katoliškega«, političnega gibanja na Slovenskem dr. Mahnič ob takšni logiki »Stražo* v grobu obrača . . — Ubogi poslanec Žebot! Pomislite* revež je bil že dvakrat pri .pristojnih ministrih radi ptujskega okraja, ki 3° bil po toči oškodovan. In pomislite ii0 to, da so mu ministri celo obljubili to in ono. Ali razumete farbanje klerikalnih listov? Odpis davka so po obstoječih predpisih mora izvršiti in tudi si' cer je že davno pred Zebotovo intervencijo bilo sklenjeno marsikaj v pri® prebivalcev. Vlada čaka samo točnih podatkov občin. Tam — zlasti po klo-rikalnih občinah! — naj poslanec Zo* bot intervenira. Pavje perje pa n®3 ^ v mini pusti! — Nemški »Kulturbundovc?« * Novem Sadu so 15. t. m. zvečer P{lTe' dili svojo zabavo. Na programu so i^1®' li izključno nemške stvari. SkuP,n.a jugoslov. nacionalne omladine je šla na zabavo in zahtevala, da se pol® nemških pesmi zapoje tudi himna. Nemci so to odbili, vslod <^®ar je prišlo do prepira in pretepa, v kat«' rem so bili Nemci vrženi iz dvoraj}®" Med prebivalstvom vlada radi nem8'® drznosti veliko razburjenje. — Okrožni urad za zavarovanje ^ lavcev v Ljubljani pozivlje s tem dobavitelje in druge upnike (ibolni6®1* oo. zdravilišča, lekarnar j, zdrav*11®? itd.), da predlože do najkasneje 31> m. v obliki običajnih računov poto®1 pristojnih poslovalnic vse svojo htevke do bivše Okrajne bolniške bWJ gajne v Ljubljani, ki je v likvida«1^ Računi ne smejo obsegati nobenih V? stavk (zneskov) nastalih po 30. jufl^ 1922. — Prošnje za podaljšanje policij9^ nre se morajo vložiti najkasneje dn,i pred prireditvijo, ker se v nas?1*0^ nem slučaju brez-izjeme no m01 - rešiti. Opozarjamo pa vsa društva-. d® w*: VI« j/ui VV3U UlUOl/ ’ **’ Tj ti mora presiti za podaljšanje policij8^ ure dotični gost ilničar sam, društva P le za dovoljenje prireditve. — Kolesa s priključenim mofo^f^ so morajo v smislu naredbe dež®*1? vlade za Slovenijo z dne 10. a,PrH 1919. prijaviti pokrajinski upravi, 9f*. dolek za notranje zadeve, kjer evidenčne številke in tablice, ter se }} t smatra kot motorna kolosa. ProizvM^ telji motorjev za dvokolesa oz. i Somadeva, Naj večji indi jski pesnik 0 onih kar jih sega že v čas, ki naoi j* ohranil poleg del tudi imena, je dasa, ki je živel v 3. stoletju po Kri^' Kalidasa, avtor slovitih »Letnih sov«, »Slov oblakov«, »Sakuntale« jo bil enako velik v eposu, drami liriki. Mod Nemci je bil velilc obože^ lec Kalidasa veliki Goethe, ki j° . njegovi drami »Sakuntala« napisal 6* deče verze. Willst du den Himmel, die BrdOi mit einem Namen begreifejl, nenn ich »Sakontala« dir, * nnd so ist alles gesagt. ^ V dvanajstem stoletju po Krfefr", živel drugi veliki indijski pesnik deva, katerega največje delo je fl| govdnda«, ki obdeluje motiv ljnbe® boga Krišne, vtelešenega pastirja, pastarice Radlie. V tej pesmi se njiuje najvišja ljubezen, kakor v_ Pv, nih o Devici Mariji, do vzvišene-hi^v, od eeksusa do erosa in od e rosa _u theosa. Z dramami sta nadaljuj dva druga pesnika, B rahmanca _ vabuti in kralj Sudraka; v Indiji ^ priljubljeno alegorično dramo pa. j gojil pesnik Krišna Misi*a. V dobi 12. stoletja do nastopa novega voli}.., na Rabindranathe Tagore pa je j11 ska literatura plavala bolj v nizkih dah, čeprav so živeli tudi v tej c‘ ^ pesniki in pisatelji, ki zaslužijo.. ^ njihova imena ostanejo nepozabl.i0 ^ To je ka-atek opis dedščine, katero } prejel veliki Rabimlrauath Tagore. , jo postal glasnik in vlaclar novega ^ dijskega pesništva, Z večjo ded^j' * so pač ne - ~ • ' vnašati noben d n~ Maribor, 52. Jtfflfa t323. SFrtm 8 *astopn,iki v tuzemstvu si m-orajo izposlovati pri pokrajinski upravi, oddelek za notranjo zadeve odobritev tipe. ~ Tiskovna zadruga v Mariboru Prične v doglednem času izdajati razne znamenite publikacije. V nekaj tednih bo imela občni zbor. Pozivamo somišljenike, ki še niso pristopili kot člani zadruge, naj to kmalu slore 111 se prijavijo pri g. Stanku Detela, ravnatelju Mariborske tiskarne. De-200 K. Zeloti je, da zlasti premožnejši vzamejo po 5—10 deležev, da se ustvari za publikacije močna finančna podlaga. — Banka v Slovw Bistrici. Iz trgovcih krofov so nam poroča, da usta-®®T^a Ljubljanska kreditna banica Podružnica v Mariboru, svojo ekspozi-!lro v_ Slov. Bistrici, ki namerava po-Riovaii v najkrajšem času. To usta.no-, utev pozdravljajo tukajšnji trgovci hi obrtniki zlasti z ozirom na sedanjo ■ovizno naredbo, s čemur bo pa tudi oristila v vsakem oziru in pripomo-k uspejšnjemu razvoju trgovstva ln obrtništva v našem okraju. ^.,7“ ^ubljene obveznice vojnih po Ja bivše avstro-ogrske monarhije, ostopanjo za njih nadomestitev.) inanona dolepracija objavlja uradno: inanono ministrstvo razglaša z razpisom z dne 9. julija 1922, D br. 12.S3R, 30 v svrho nadomestitve (amortiza- so"l Zveznic vojnih po- bivše avstro-ogrske monarhije _ o Postopati, kakor je to razglaše- Šn-v 0 Predvojnih posojil s tukaj -Št qki raz,rfasom z dne 8. julija 1922, . 51-V-Val. ex. 1922 (Uradni list št. 0 2 15. julija 1922.) c ~~7 ^ Brezja, Uzmovič si jo zaželel temni noči jo šel v gozd ter s /soljeno drevo s pomočjo svojo fami-Šk° domov. Pa Bog ima dolge ^•Občinski čuvai jo zasledil dre-. tn klerikalni uzmovič so je poravnal ^Posestnikom gozda za 3000 K. Božji •in torej tudi pri klerikalcih melje-50 a sigurno. •Vi s ,^a jjmskl kmetijsko-gospodiiij-reu-iJtJL^ ePnjah (p. Vodice na Go-16 ii-t f ,66 “Prične novo šolsko leto s olrtwk ’ j traja 6 mesecev, od 16. 'tod t*. ** do 15• aPrila 1923. V za- t£a rv / v ?pkah šolskih sester iz re-z ^ ''ančiška, se sprejme 12 gojenk Zmž P^rebiio oskrbo. Oskrbovalnimi sp- ^ Din. za mesec. Prošnjo za tnaiii ir f?ojenk, ki morajo biti naj-t. ij . stare, je vlagati do 15. sept. sir//* i ^»tvu kmetiisko-gospodinj-a 1^^ RO otvori na gimnaziji v Sadu druga nemška paralelka. fl-ncJ? te,m:u se še Nemci, lci imajo pri dovolj nemških šol, še vedno pri-rv> ~ i1?.' jih zatiramo in kličejo narodnih manjšin. Kaj naj nim.n^0 na koroški Slovenci, ki slovie niti °ne JY ~~ požar v Karlovcn. V noči bovac nr?Vm'^e nastel Ua P^teji Gra-flen-n n ,.^rtevcu na tamošnjem les-»triirt - ^ kairlovačke lesne indu- Wo '“ill skoraj vso za-Offe-nr? i a z?la’sa več milijonov kron. ti*e^ 36 n«stal vslod iskre jz lokomo- No^sS!X7naidružb.a P°d MJnJSem. organizovwnnP? j0*'318, 36 izsledila dobro Sfv°Zvema?0 **!* M * k’ tatvin in vlomov »v*]® ” uCi ”el£o3 več celih družin ' mi* *\bl!° samo e tatvinami in ^lomi Jf®1*1**1® sr*36 wia «rala te dni v cerkvi sv. Markov R;' ®“ia. K obhajilni mizi je pristopilo wš ^sk; kardinal, ki je po* slulfei o-bha-aa,], je vsako najprej natančno wemotiril, in če se mu je zdelo, da im« Prevec gole joke in vrat, ji ni hotel podati hostije. Med ženslcami je po-zrocila^to kardinalovo postopanje ta7 o ogorčenas-t. da so zapustilo obhajil-mteo in odšle iz cerkve. — Nova praksa socialistjčnih listov. * T1 n^’ v Ju»°sliaviji, tudi hiVls 36 ^sopisje v večni stiski. Naj-eimV^-JcT6 socialističnim listom. So- cDali8tučna »Heddelberger Volkszei- tung« je zagrozila vsem svojim naročnikom, da bo vse one, ki odpovejo naročnino, javno objavila v posebni listi. Biti mora res v hudi stiski, da grozi svojim naročnikom s »črno listo«. — Otroci se ženijo. Nemalo se začudi tujec, ki opazuje ženitve na Angleškem. Večina ženinov je jedva dopolnila 14. leto, neveste pa so čestokrat šo šoloobvezne. Nam se zde taki zakoni naravnost smešni, na Angleškem pa niso nikaka redkost več in so posebno po vojni v jgavadi. Sicer pa je postava tudi že prej dovoljevala take zakone. Mladina ni. več zadovoljna pri stariših ter si gradi lastne domove. Morda prihaja ta nagon tudi od večje »svobode«, veled česar se mladi zakonci prej spoznajo. — General pred sodiščem. Španski general Berenzuero bo izročen najvišjemu vojnemu sodišču, kjer ee bo moral zagovarjati radi poraza pri Manili kjer so bili Španci občutno tepeni, — Protid^aginjske demonstracije na Dunaju. V sredo je prišlo na Dunaju zopet na več mestih do protidra-ginjskih demonstracij. Bliskovito se jo razširila vest o demonstracijah po vsem mestu, delavstvo je vrvelo iz delavnic na ulice, trgovci pa so v strahu pred izgredi zapirali trgovine. Velika tržnica jo bila trenutkoma prazna. Proda jalcev 'se je polastil strah pred demonstranti. Najhujše ro bile seveda ženske, ki- so premetavale po trgih stojnice. Nemire je povzročilo ponovno zvišanje cen kruha in mesa. V soboto so poskočile cene govejega mesa za 1000 K, svinjskeara mesa za 3200 K, sln-nine pa zDenar na ulici-« drama v 5 činih in predigro z Roinhol-dom Schiinzel v glavni vlogi so predvaja v potok .soboto, nedeljo in pon-doljek. Zdravstvo. Ambuiatortj Okrožnega urada za zavarovanj® delavcev v Mub5|anj. Razdejano ljudsko zdravje kliče po zdravniku. Narod in država hočeta imeti krepkih sil, da si izklešeta temelj iz granita, na katerem bo stala-velika kulturna in gospodarska naša bodočnost. v Kralj Aleksander je na dan svoje poroke zaklical širom države: dajte ljudstvu zdravje in sile telesa in duha. Ta klic so cule legije bledih in bolnih, smrti zapisanih delavcev, ta klic so Salo matere z umirajočimi sinovi v naročju, ta klic je prodrl v zatohla in tožna stanovanja, kjer umirajo jetični brez pomoči in nego. Ta kraljevi ukaz so cule vse te množice z drhtenjem in vzradoščenjetm v srcu, kakor začuje jetnik rožljanje ključev, ki naj mu od-pro vrata v svetli solnčni dan. _ Ljudska higijena blodi iz krize v krizo. Temelji narodove sile trohno nevidno, pa grozeče. Na višku stoječa ljudska higijena ni le postulat egoističnih stremljenj govpedarskega u-dejstvovanja, ona je uajtdšja etična dol/nosit r,na je pravi simbol prave ulture. Narod, v ka,3^wm se širijo bolezni, kakor kobilice v lotih suše, se ne bo dvignil ne moralno, ne kulturno in ne gospodarsko in politično. Zdravi na bolnioo jn zdravnika ne misli, on misli na razmah svojih sil, ki se po človeških slabostih rade usmerjajo v gospodarsko izkoriščanje bolnih in slabih, ki morajo boguudano čakati na svoj žalost,ni konec. Morje nemoralne- X Najpoljtldneiše francoske knjige, ga egoizma pljuska vedno više. V na- Nek francoski književni li*t prinaia sti-rodu umira zavest solidarnosti, etični tistiko najpolfudnejSIh del molernefrati' temelji vsakega napredka se. rušijo, i coske Pred «*!•» •» M Brez trdega vsesplošnega ljudskog« zdravja je rešitev gospodarskih ln so« cialnih problemov nemogoča stvar. Narod bolnikov ni narod bodočnosti, Mi vsi pa hočemo prepeljati svoj narod iz temne preteklosti v svotlo bodočnost. Za ta pohod pa rabimo čilih' in zdravih jezdecev. Vsi smo poklicani, da čuvamo in utrjujemo narodovo zdravje. To dolžnost pa imajo v pomnoženi meri social-no-zavarovalno institucije, ki morajo postati prvi pijonirji narodnega zdravja, ki morajo z blažilno roko sipati zdravilne snovi v zatohle delavnice, v. podzemeljske rove, v bedna stanovanja — ki morajo vsepovsod iskati kali bolezni in njih z najučinkovitejšimi sredstvi zaduševati. Vrhovna zahteva, katero mora narod staviti na svoja socialno - zavarovalne investicije je: ohranit! zdravim zdravje, bolnim pa z vsemi modernimi sredstvi v najkraj. šem času vrniti sile telesa In duha. Tej kardinalni zahtevi nosilci so cialnoga zavarovanja v Sloveniji, zlasti bolniške blagajno in nezgodna zavarovalnica. niso mogli dosedaj uspešno zadostiti, glavno, ker niso imeli na razpolago ambulatoriia, ki bi nudil zavarovalcem isto pomoč, kakoršno nudi dober privatni zdravnik 6vojim premožnejšim klijentam, in ker se njih' prohibitivno delovanje ni moglo raz* makniti iz mr.tve točke radj pomanjkanja najpotrebnejših prostorov. Vse izvajanjo socialnega zavarovanj«, j« moralo bloditi v stopnjah največja primitivnosti, vsak polet kvišku je ob prvem zaletu zastal. Gledali smo v Nemčijo, ki je n* polju socialnega prohibitivnega zavarovanja ustvarila čudeže, čjtali smo« kako na Češkem otvorjajo najmodernejše ambulatorije in polagajo temelje k resnično vspešnemu širjenju ljud 6kega zdravja in zdelo se nam je čudno, zakaj bi pri nas ne bili mogoči tak? kulturni spomeniki. Vedeli smo, da 60 v bivši monarhiji socialmvzavarovaln« institucije služile gospodarskim in nw cijonalnkn interesom nemških pokra* jin, ker so vso mobilne kiapitaliije in* vestirale v teli pokrajinah. Po'vojni so vsi nekdanji finančno mcl čni eocralno-zavarovalni zavodi, »lasti oni v Nemčiji zabredli v težke krize* katere je povzročila devalvacija de-•narja. Stalna valutna nesigurnost jf nepravne organe teli zavodov utrdila 'i prepričanju, da je nalaganje karpitalij v denarno zavode za zavarovance nevarno; streme za tem, da svoje kapital? je trdnejše fundirajo, tako, da ne bodfl ogroževane od neprestanega valutnega valovanja Prodrlo je prepričanje, Ja je razpoložljive kapitalije Investirat} f hnobilije tako, da izvrševanje aoetalnm zavarovalnih dolžnosti ne bo ogroženo, Na Češkem se širi zahteva, celi sistem socialnega zavarovanja, zlasti pokoj« ninsko in starostno zasidrati v: nepre* mieninG. Vsi našteti socialno- hjgljenični in finančni momenti so dali upravam okm bolniške blagajne in delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani povod, da so začelo razmišljati o zgradb? obsežnega modernega ambulotorija, in takega uradnega poslopja, ki bi omogočalo najmodernejše izvajanje socialnega zavarovanja ne samo v sedanjosti, ampak tudi v daljni bodočnost!, ko bo soe.iolno-zavarovalna zakonodaja pritegnila v zavarovanje vse nesamostojno pridobitno delavne sloje in tudi Še mle samostojne pridobitne delavne sile, in ko bo zavarovanje obs®-galo vse panoge: bolniško, nezgodno starostno, invalidno in posmrtno zavarovanje. Brez primernega ambulato-rija in uradnega poslopja je izvajanje tako raztegnjenega zavarovanja nem 13. sepiem&ra 1S22 OODILEK ZA SimHE-POLFABRiKilTE Vsa pojasnila daje: Wiener Messe A.-G. Wien VI!., Messepalast, kakor tudi častno zastopstvo v Mariboru: „CeIeritas“, Jugoslovensko transportno druStvo z o. z. Mala oznanila. Sprejme se t*ko: dobro izurjen trgovski pomočnik specer. širok* Anton Pož;.r. Maribor, Gosposka ul; 4. 1202 2—2 Glavni uradnik: Radi roj R#hnr. Odgovor«! urednik: F n do H Ozira. Cenjenemu ob£in*1vu naznanjam, da s°m izstopil kot (jru28bnik iz tvrdke BALOH & ROSINA, "ter prevzel trgovino gosp. M. STADLERJA, katero bodem vodil pod tvrdko Drago Rosina . trgovina ± galanterijo, drobnarijo, vrvar-sklmi izdelki i. t d. na debelo in drobno Maribor, Vetrinjska ul. 26. Zagotavljajoč solidno in točno postrežbo se priporočam z velespoštovanjem D. Rosina. Razno pohištvo se zel cmo proda. . Prešernova ulica 19, I. ndstr. 1211 Proda se vežj* množina izvrstnega bsleoa vina. Vpraia te t upravi. 1209 Stiskalnica sa kopirno knjigo se kupi. Naslov v nprav-nistvu. 1210 Gonilni jermeni h prvovrstnega usnja v vsaki siiini ka kor tudi $iv. in vezalni T«r meni v z^losi pii Ivanu Kravo«, Aleksu bova cesta 13. 1185 10-4 Kumare u cvetljiinakov k* 16 do 20 K, Melancanl komad 4 do 6 K in vsa druga žeje-tvava naj<:‘ nejSa pri *VRT“ Džanionja in drogovi. Maribor. Telefon 150. 1136 10-6 Mladi pes, lovske pasme, je na prodaj. KoroSka cesta 46. 1JC4 2-2 1218 Solidna gospodična sobo, evenlnelno tudi hrano, pri boljli rodbini. Ponudbe na Mariborska tiskarna d. d., Maribor. * Vajence za livarno železa, miz^9 in ključavničarstvo sprej*11* K.&RJežeK Maribor, Melje 103. 1201 3—5 Spago vsakovrstne vrvi in gur^ ter galanterijo in ra#1 drobnarijo priporoča D.Rosina.prejeM.StadlBf Maribor, Vetrinjska ni Pristopajte k Jugoslovens^1 Matici, Ta takojjnji nastop iščem kotlarske i •r— pomočnike Plačam ns ura K 30*—. Stalna nameičenje. Kottarska delavnica Miloš Zagorac Iliča 170 ZAGREB IDej 170 KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D- KI JE KAJMODKRHEI6IC URKJENA, PRIPOROMA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJtGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRfcRA SOUDKA! C£N£ ZK1ERNE i lastnik la izd*i«taU; Kaazorcli *TaJw»r“r —. Tisk«; Mariborska tiskarna d. &