Štev. 64 ¥ Trnu, v ponicMlok, dmm C. aprila 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak da i, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. (M Utka Sv.FcaaBta Asiškega st. 20, L nadstr. — Vsi do p i "i sc i ' i I p jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj i odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij I.-M .lidinc-tV — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-— za pol Seta......................12*— za tri mcsece................ Za nedeljsko izdajo za celo leto.......• 5*20 za pol leta................. 2 60 Glasilo „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moc!" Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............*nm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— "saka nadaljna vrsta............- 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Brzojmn noroclla. Albanske homafile. 1 UNA J 5. Dunajski listi pozdravljajo z velikim veseljem vest, da se jc odločil albanski kralj Viljem, da stopi na čelo alta iki vojski ter jo popelje proti epirotskim sveti n bataljonom. Listi zatrjujejo, bo š: !a albanska vojska okrog 25.000 » > ir. 'a se knezu Viljemu prav gotovo posreči izčistiti ž njo Epir. Ta sodba du-li&tov p2 ie v precejšnjem na-vu s sodbo internacionalnih politi; i krogov* ki povCarjajo pred vsemi, d je v i banska armada ne samo slabo c.r rožena. temveč tudi popolnoma nedi-sci: linirana, in da knez Viljem prav čisto i; i j ne more vedeti, ali bo sledila njemu, a!i : a da tudi obrne svoje orožje proti njemu sasnemu ter se pridruži epirotskim v • :še-n. Poleg vsega tega pa tudi albanska armada ne bode imela nikakih sredstev za sanitetno in aprovizacijsko služ-: . Z drvs e strani se sicer zatijnfe. da po-s jote tekom prihodnjih dni Ital^a in Av-strfja posebne parnike k albanskemu obrt 'in z vsem potrebnim, zlasti orožjem, t J a vprašanje je. aii bo to tudi zadnsto-v~"o. Je ta še dru^a nevarnost, da bodo namreč afbansfcc ceie r.a razpolago seda-■ lilbaiiskemu vojnemu ministru Es-• si. n katerem se čisto nič ne ve. ka-; s so njegovi načrti za bodočnost. Polo-knem V8|ema je potemtakem zeio nevaren. Avstrijski krogi upajo, če se ne uredijo te z :;ioa :ie razmere sameposebi, da pride do intervencije velesil, kar pa je tudi zelo negotovo. Trosporazum stoji namreč na stališču, da naj velesile ne posegajo \ les, temveč da si Albanija sama uredi svoje zadeve. Ako pa bi Albanija ne imela dovoljne moči za to, naj bi se pa priznale Enirotom, kar zahtevajo. To stališče je v najost; ejšein nasprotju s stališčem tro-zveze, zlasti s stališčem Avstrije in Italije, mogoče je. da bi enostranska intervencija veiesil le še poslabšala položaj in dovedla do usodcpclnih posledic. Grška podpira vstajo. — Prodiranje epi-rotskih vstašsv. DUN \ I 5. (!zv.) Popolnoma dognana stvar je, da Grška podpira epirotske vstaje. Cela vrsta grških častnikov je z dovoljenjem grške vlade izstopila iz armade in st< : i!a na čelo epirotskim vstašem. Albanska vlada je opozorila na to velevlasti in prosila intervencije. Albanskemu orož-ništvu se je sicer posrečilo zavzetiKorico, trda vzlic temu prodirajo sveti bataljoni \ edno dalje proti severu. Po krvavih bojih so vstaši zavzeli mesta Prestrani, N<~>-vo selo, Kodra in Borovo. Vstaši prodirajo nezadržljivo po dolinah rek, ki teT._o P'oti severu. Albansko orožništvo se jim mora umikati povsod. Amavtsko prebivalstvo se ne upira rodira ju svetil bataljonov. Moško prebivalstvo beži in ostajajo po selili samo vk. :-ke in otroci. Z varnega ozemlja brzo-}:.. !'ajo Arnavtje v V al on o in Drač po de-i ar in pomoč. Albanska vlada dolži grške častnike, da dopuščajo opustoševanje ar-ravi kih vasi in da sami izvršujejo nasil-stva nad ženskami in otroki. Epirotski vstaši so dobili baje te dni iz Grške več stotisoč drahem denarne podpore. PODLISTEK. idsci mlin. Roman. - Spisai Xavisr de Hontepin. — Gospod baron, — je rekel Filip Tal- bot, ko se je Lascars poslavljal od njega, pogovor z vami me je silno razveselil in ponujam vam svoje prijateljstvo, če vam se zdi vredno spoprijateljiti se s tarcem, ki nima rodbine, ki je sam na tem božjem svetu. Resnica je, da se gne-tejo okrog mene najraznovrstnejši zaje-da!ci in izkoriščevalci, toda v vsem tem hrupu sem vendarle sam. In tako osamljenost prenaša človek tako težko. Prihajajte torej k meni, kedar in kolikorkrat hočete. Cas prevar je zame minil in svoje izkušnje sem moral drago plačati. — Toda Hermina? — je vprašal Lascars. — Hermina je zame takorekoč ptičica z blesteuim perjem, ki jo človek krmi s slaščicami in se zraven veseli njene pisane vnanjosti. Da bi jo ljubil? Bog obvaruj! Za kaj takega so moji lasje prebeli in moje srce premrzlo. Sicer jo pa bogato obdarim in tako je stvar med nama končana. Če bi si pa mogel pridobiti pravega prijatelja--- Švihova afera. PRAGA 5. (Izv.) Dr. Šviha je prispel iz Portorose v Prago in hoče nadaljevati svoj prvces proti »Narodnim Listom«.Ka-kor je že znano, je prevzel braniteljstvo dr. Svihe češki odvetnik v Hebu, dr. Traub. Spopad med socijalnimi demokrati in češkimi narodnimi socijalisti. PBAGA 5. (Izv.) Danes se je vrši v Hronovu velik socijalnodemokratski shod, na katerem so govorniki silno napadali češke narodne socijalce zaradi Švihove afere. Na shodu pa so v resnici imeli večino češki narodni socijalci. Prišlo je do silnega hrupa in pretepa, in končno so narodni socijalci razbili shod. Orožništvo je nazadnje razgnalo zborovalce. Razdor v poijski ljudski stranki. — Blu-gosz pogorel. KRAKOV 5. (Izv.) Danes se je vršilo tu zborovanje obeh frakcij poljske ljudske stranke, Dlugoszove in Stapinskega. Zborovanja Diugoszeve frakcije se je udeležilo tudi večje število socijalnih demokratov, tako da je bil izvoljen za predsednika zborovanja socijalni demokrat Borow-ski, ki je na najostrejši način ožigosal Dlugosza, kateremu je očital, da je zato razcepil poljsko ljudsko stranko, da bi jo izročil klerikalizmu. Dlugosz je moral pobegniti z zborovanja. O resoluciji, ki naj bi izrekla Dlugoszu zaupanje, predsednik sploh ni dal glasovati, ker so imeli na shodu socijalni demokratje večino. V ljudskem gledališču se je istočasno vršilo zborovanje pripadnikov Stapinskega. Navzočih je bilo nad 3500 delegatov raznih organizacij poljske ljudske stranke. Shoda se je udeležilo tudi odposlanstvo socijanodemokratske stranke pod vodstvom drž. poslanca dr. Diamanda. Stapinski je v večurnem poročilu ostro napajal rolitiko poljskega kluba, ki je prešla popolnoma v reakcijonarne klerikalne roke. Zborovalci so izrekli Stapin-skemu zaupanje in ga iznova izvolili za načelnika stranke. Sprejela se je tudi resolucija, ki ostro graja politiko poljskega kluba. Pomoč ogroženim Arnavtom. DRAČ 5. (Kor.) Kakor poročajo iz El-basana, je guverner Akif paša na čelu 2000 Arnavtov odrinil na pomoč po epi-rotskih vstaših ogroženim krajem. Italijanska zbornica. Izjava ministrskega - predsednika. RIM 5. (Kor.) V današnji zbornični seji je poudarjal ministrski predsednik Salan-dra, da država zahteva, da vztraja Italija v sedanjih odnošajih napram ostalimvele-vlastim. V notranjem je treba reform na šolskem in narodnogospodarskem polju, poštene uprave in strogo vojenega finančnega gospodarstva. Glede ločitve zakona je izjavil, da bo sam glasoval proti načrtu takega zakona, ako bi bil predložen zbornici, vendar pa bo vlada vedno dajala prednost civilnemu zakonu. Izredne izdatke za armado je prejšnja vlada smatrala za potrebne. Prevelikih izdatkov, ki bi preveč obremenili prebivalstvo, vlada ne more odobravati. Vlada ne namerava iskati nikakih posojil v inozemstvu. Ministrski predsednik je govoril tudi o že-lezničarskem vprašanju in obljubil, da se bo vlada bavila z obsežnim načrtom o vprašanju brezposelnosti. Zbornica je izrekla vladi zaupnico. Češki pisatelj umri PRAGA 5. (Izv.) Danes je umrl tu znameniti češki pisatelj Jakub Arbes. Češki cvetlični dan na Dunaju. DUNAJ 5. (Izv.) Včeraj in danes se je vršil na Dunaju češki cvetlični dan. Prodanih je bilo nad 70.0000 cvetek. Češko š. društvo ima lep gmotni uspeh. Istočasno se je vršilo v raznih okrajih 15 češkin zborovanj, na katerih so bile sprejete resolucije za pravice češkega naroda na Nižjem Avstrijskem. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 5. (Izv.) »Čas« poroča, da se v kratkem zopet prično češko-nemška spravna pogajanja. Če bi se pa pogajanja zopet razbila,potem vlada razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Črnogorsko-italijanski spor. RIM 5. (Izv.) Črnogorsko - italijanski spor zaradi dogodka v Baru, kjer je neki Črnogorec ustreli dva italijanska mornarja, je že poravnan. Črnogorska vlada je poskrbela, da je bil krivec aretiran in pride pred sodišče. Domače vesti. Namestnik in njegova rodbina v razstavi hrvatskega narodnega veziva. Razstava je bila otvorjena predvčerajšnjim dopoldne ob prisotnosti narodnih naših dam. Obisk je bil že v soboto razveseljiv, a včeraj številen, kar priča o velikem zanimanju našega občinstva za to vrst kulturnega dela bratskega nam naroda hrvatskega. In razstava zaslužuje v resnici v polni meri toliko zanimanje. V stvarno ocenjevanje izloženih predmetov se nočemo spuščati in prepuščamo to drugemu peresu. Le toliko rečemo, da razstava naravnost frapira vsakogar, toliko po svojem bogatstvu, kolikor po raznoterosti in finoči del. Včeraj opoludne je posetil razstavo Njegova Jasnost, c. kr. namestnik, princ Hohenlohe, s soprogo in hčerama. V atriju so ga pričakovali posl. dr. Ryb&f, dr. Gregorin, prof. Mandić in dr. Brnčić. Ob vhodu v dvorano pa je pozdravila njeno Jasnost gospica Stana Ryb4reva, poklonivši jej krasen Šopek, povezan s trakom z razstave v jugoslovanskih motivih. Po iskreni zahvali so gospoda začeli ogledovati razstavo z največim zanimanjem, proseč v enomer za informacije. Gospod namestnik je opetovano dal izraza svojemu občudovanju krasote iz-Ioženega dela vešče hrvatske roke. Gospoda so tudi nakupili več predmetov in je vobče že mnogo prodanega. Seveda ostanejo kup ljeni predmeti izloženi do konca razstave. Opozarjamo, da so prireditelji naročili še več takega blaga, ki dospe v dveh dneh. Hčerkama gospoda namestnika so dame poklo- ile dve krasni torbici v spomin, kar ste Varovanki sprejeli z iskreno zahvalo. Pred odhodom je gospod namestnik opetovano izrazil zahvalo, da se mu je dala prilika videti tako krasne izdelke narodne roke, ter je izrekel željo, da bi se tudi tu pobrigali za ustanovitev trkega društva v pospeševanje domače industrije, od česar bi moglo imeti siromašno prebivalstvo veliko korist. Oblju- Lascars ga je prekinil: — Tu je roka prijatelja, o čigar poštenosti in nesebičnosti še dobite kedaj dokaze. S solzami v očeh je pritisnil Filip Talbot to izdajalsko roko na svoje prsi. — Tudi ta partija je dobljena! — je veselo vzkliknil Lascars, ko je sam stal zunaj na ulici. XVII. Začetek drame. — Napitnica. Da, tudi ta partija je bila za Lascarsa dobjena in sicer tako, da Filip Tablot od tega dne ni izgubil niti enega dneva, ne da bi bil videl svojega novega prijatelja. Popolnoma naravno je bilo, da je Lascars ves svoj čas, izvzemši kratke posete pri svoji zaročenki v Bas Prunetu, posvečal njenemu stricu. Da mu pa ti poseti niso jemali preveč časa, si je nabavil izvrstnega konja, s katerim je prejahal dobre tri milje dolgo pot iz Parija do Bas Pruneta z naravnost čudovito hitrostjo. Pri vsakem takem obisku pa je prinesel s seboj, kedar je prišel v skromno hišico, kjer ste bivali Pavlina in gospa An-doninova, kako darilo, sicer ne dragoceno, vendar pa okusno. Pavlina ni sprejemala teh daril, teh dokazov njegove ljubezni bogve kako radostno, dočira pa gospa Andoninova bil je, da bo podpiral vsako tako inicijativo. Razstava je odprta vsak dan od 10 pred-pcldne do 7 zvečer ter /Stane odprta čez praznike do torka. Vstorintha — po volji in je dohodek namenjen fo slovanske šole v Trstu. Priporočamo nujno* naj nihče ne zamudi te prilike in naj bo uverjen, da zapusti dvorano z največjim zadoščenjem. Resna beseda našim trgovcem ! V „Narod. listu" čitamo: „Brez hrupa in krika, brez shodov in protestov more in mora Dalmacija na najpriprosteji in najpravičneji način maščevati žaljenje, storjeno po tržaških itali-janaših hrvatskemu narodu. Revoltella, kjer so se te dni odigrali krvavi dogodki, je trgovska šola, v trgovskem mestu Trstu, ki je v živahnih neposrednih trgovskih stikih z našo pokrajino (Dalmacijo). Večkrat smo grajali naše trgovce radi italijanskega dopisovanja s Trstom. Do 20 parobrodov vozi na teden med Dalmacijo in Trstom. Ni mesteca, ni kotiča ob morju, kamor ne bi danes zahajali parobrodi družb: Lloyd, Dalmatia, Jadran, Dubrovačka Plovidba. Preko Dalmacije gre blago iz Trsta v Bosno, Hercegovino, Črnogoro in Albanijo. Trgovska srčna žila za Trst je Dalmacija. Tovarne, skladišča iščejo konsumentov, kupcev, in ne narobe. Trsta z njega obmorsko trgovino si niti ne moremo misliti brez Dalmacije Mi smo torej gospodarji položaja in ko bi se mi trgovci zavedali svoje rodoljubne dolžnosti, ko bi znali ceniti važnost hrvatskega jezika, ki v narodnem pogledu velja kolikor denar v trgovskem, mogli bi se usiliti Trstu in iz v oje vat častno mesto našemu jeziku I Na tisoče bi mogli našteti po Dalmaciji malih in velikih trgovcev, ki neprestano in neposredno poslujejo in dopisujejo s Trstom, A glavo bi clal se svoje rame, ako jih je med večimi trgovci 40°/0» ki dopisujejo hrvatski, vsi drugi pa italijanski. Ako bi vsak trgovec in kupec po Dalmaciji zavračal trgovskega potnika iz Trsta, ki ne bi žnjim govori hrvatski; ako bi vračal pismene ponudbe in fakture, ki niso pisane hrvatski: potem bi na glasoviti Revoltella drugače spoštovali in se učili hrvatski jezik in današnji kričači in razbijači bi se ukrotili kakor jagnjeta, ker bi bil po sredi interes trgovine Ta korak bi v resnici ne pomenjal nisakega maščevanja, ampak le vršenje zanemarjene dolžnosti naše. Ne samo pri dopisovanju, ampak tudi pri naročeva-nju moramo biti dosledni in rodoljubni! Gotovo bi bilo v interesu skupne hrvatsko-slovenske stvari, da se razglasi trgovcem po Dalmaciji popis naših trgovskih hiš v Trstu. Začnimo in ne popustimo!* Velja v polni meri tudi za trgovce širom vseh slovenskih pokrajin. Ravno oni so, ki morejo v veliki meri pospešiti našo borbo za slovensko pozicijo v Trstu; borbo, ki stopa očividno sedaj v odlošilen stadij. Ta dolžnost se jim imponira tem nujneje, ker jo morejo vršiti brez vsacega rizika in vsake škode. Le resne volje treba in primerne od- očnosti I Veliko prijateljstvo do Slovencevj je menda bilo povod, da so tržaški Lahoni tekom osem dni ukradli „Trgovsko obrtni zadrugi" v ulici Sv. Frančiška štev. 2 tablo iz veže in so potem polomili ono nad vežnimi vrati I To zadnjo so že lanjsko leto pomazali s črnilom, sedaj pa so jo skušali odtrgati, kar se jim sicer ni posrečilo, pač pa so jo le zvili in pokvarili. To je tudi znak opovskega prijateljstva, ki ga goje Lahi do nas in naše narodnosti! Razume se, da bodo razni „Piccoli* in „Grandi" molčali o teh znakih prijateljstva — namesto, da bi povedali druhali, kar jej gre. Lepo podpiranje. V Canluccijevi ulici se nahaja gostilna „Ai Benvenutti", v katero zahajajo razni slovenski delavci in drugi slovenski narodnjaki, ki pa menda še niso opazili, da je gostilničar pristen, zagri en kamoraški pristaš in ima na vsaki mizi tudi po dve škatljici Leginih nžigalic. Zavedajmo se vsaj, kam zahajamo in kega podpiramo. Posnemanja vredno. V laško gostilno sta prišla dva gosposko oblečena italijanska kamoraša ter se vsedla k mizi. Preden sta pa naročila kaj, sta vzela v roke škatljo uži-*alic ter jo pregledala. Ker sta videla, da so žveplenke internacionalne, sta vstala ter se oddaljila, grozno zabavljajoč gostilničarja Poglejmo tudi mi vsikdar, koga podpiramo, in se zavedajmo zmiraj gesla „svoji k svo ima. Tudi politika. Na kolodvoru c. kr. drž. železnice na Opčinah mora slovenski potn k vprašati za otroke v italijanskem ali nemškem jeziku vozni listek, ako noče imeti sitnosti, in kazati otroke. Ako pa vpraša v slovenskem, tedaj naj že prej nastavi otroke v vrsto, da jih postajenačelnik lahko pregleda, ali so res otroci. Petstoletnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode. Včeraj dopoldne je o tem predmetu v Narodnem domu pred precej številnim poslušalstvom predaval g. prof. Robert K e n d a. Predavanje je bilo v resnici zelo zanimivo in zlasti končna izvajanj? so naravno navdušila poslušalce. Predavanj** je priredila belvederska podružnica CMD. ki je namenila dohodek predavanja kot prispevek za ustanovitev otroškega vrtca. Vsa-nekaj izvajanj predavateljevih priobčimo v prihodnjih dneh. kar ni mogla prehvaliti finega okusa baronovega in je pela čast in slavo njegovi ljubeznivosti z največjim navdušenjem, včasih kar po cele ure. — Kako nepopisno srečna boš vendar ob strani svojega bodočega soproga, ljuba moja Pavlina, — je ponavljala vselej, ko je zopet; odšel Lascars po parurnem obisku in jej Pavlina kakor izgubljena, molče sedela p* j oknu in zrla v daljo. — Toda mislim vsaj, da ne pozabiš, je rekla nekega dne, — da se imaš za to srečo v veliki meri zahvaliti meni, kajti ti se nikakor nisi mogla odločiti, da, bila si že na tem, da ga odbiješ. Posreči pa sem jaz še pravočasno posegla vmes. Sicer pa je tvoje obotavljanje imelo popolnoma naraven vzrok. V mladih glavicah je vedno bolj doma lahkomiselnost nego pamet. — Dobra moja gospa Andoninova, — je odgovorila Pavlina nežno, — ljubite me prav tako, kakor bi me bila ljubila moja mati, in nikdar ne pozabim, kaj imam zahvaliti vam. Vrnimo se v Pariz. Nekako štirinajst dni po onem pogovoru med Lascarsom in Morti&rejem, je Lascars nekega večera zadovoljno se smehljajoč vstopil v svoje najeto stanovanje. — Pojdite s menoj, — je rekel Sauva- geonu, ki ga je čakal v predsobi. Sluga je hitro sledil temu ukazu. — Jasmin, — je začel zopet Lascars, — čas sreče se približuje in vi morate sprejeti novo ulogo, katere izvršitev vam ne bo težavna, če boste le količkaj previden in pameten. _ Gospod baron se lahko zanaša name, da se lotim dela previdno in skrbno. — Jutri se morava ločiti, toda samo začasno in se zgodi ta ločitev le nama obema v korist. Priporočil sem vas namreč nekemu telo bogatemu človeku, gospodu de la Boi-siere, ki potrebuje drugega komornega sluge Prišel ste pravkar v Pariz, ker ste izgubi' službo vsled smrti mojega strica, grofa Or-valskega, ki je stanoval na svojtm gradu Orvalu v tourainski provinciji. Teh imen ne smete pozabiti nikakor. — Utisnil sem si jih že v svoj spomin Grof Orvalski, grad Orval, tourainska provincija. _ Najbrž vas gospod de la Boisičre ne izpraševal o čem drugem. Če bi vas pa izpraševal, mu pa odgovarjajte tako, kakor se vam bo zdelo primerno za tisti trenutek; saj ne bo nikogar, ki bi vam mogel ugovarjati. Z ostalim služabništvom pa se nikakor ne smete sprijazniti, če bi vas tudi zato imeli za potuhnjenca. Predvsem ne smete pokazati, da sem vas priporočil jaz. Videl Braši« vesti, Zadruga pekovskih mojstrov ima danes, v ponedeljek, 6 t. m., ob 4 popoldne svoj drugi izredni občni zbor v prostorih društva „Eintracht" v ulici Coroneo št. 15./I. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika občnega zbo-a dne 27. marca 1914. 2. Sistemiziranje prodaje kruha. 3. Razno. Z ozirom na važnost dnevnega reda, zapade vsak član, ki se brez upravičenega vzroka ne udeleži občnega zbora, globi 20 K. Će prvi občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil uro pozne e me boste večkrat v hiši; toda vesti se morate napram meni prav tako, kakor napram vsakemu drugemu gostu, in mi na noben način nč smete izkazovati kake večje naklonjenosti. Svojemu novemu gospodarju pa morate služiti pridno in vestno. _ Razumem, gospod baron! Vedel bi pa še eno. Kaj mislim o vašem poštenju, vam je znano. _ O, gospod baron 1 — je vzkliknil Sau- vageon užaljeno. — Nisem vam hotel očitati vašega nepremagljivega nagnenja k tatvini, temveč sem vas hotel le opozoriti na izkušnjave, ki se vam bodo nudile vsak dan v tej bogati hiši. Če zagrešite le namanjšo nepoštenost, je šla moja in vaša sreča po vodi. — Gospod baron, raje si odsekam vseh pet prstov na svoji desni roki, kot pa da bi se pregrešil na tujem imetju. — Dobro! Verjamem tej obljubi. Tu imate denar, da si nabavite novo črno obleko. Svojo livrejo pustite tukaj in jutri zjutraj pojdite v hotel gospoda de la Boi-sićre v rue de Culture Sainte Catherine. Filipu Tablotu se je zdela vnanjost mojstra Jasmina nekoliko sumljiva in zdel se mu je skoraj takoj prevejan in zvit, kaker svetohlinska lisica, kedar gre na lov; toda ker ga mu je priporočal njegov prijatelj Lascars kar najtopleje, ga je vendar sprejel I v svojo službo. Swa2 II. * EDINOST« St 64. \ Trstu, dne 6. aprila 1914. »Irugi občni zbor, k; bo sklepal ob vsakem številu nav očih članov. Šentjakobska podružnica CMD bo imef'. svoj občni zbor v nedeljo, 19. t. m. ob 10 dopoldne v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (na stari policiji). Istega dne popoldne ob 4 se bo vršila v dvorani Ciril Metodove šole pri Sv. Jakobu, ulica Giuliani, veselica z nastopom gojencev otrošk ga vrtca. Na veselici bo iz prijaznosti sodelovala mando-listična skupina „Viktor Parma". TržošKa sokolska župo. Letošnji javni nastopi: Z u p n i z 1 e t dne 12. julija. Društveni nastopi: Na Op čina h dne 1. junija; pri Sv. Jakobu dne 7. junija; v Komnu dne 14. junija; v M a v h i n j a h dne 28. junija; na Prošeku dne 28. junija; v Divači prve dni junija, v Sežani dne 24. maja; Slovensko gledališče v Trsta. Snočnja predstava v našem gledališču, ki je bila obenem benefica režiserja gosp. Toplaka, je pokazala, da je v Trstu našega občinstva, ki ima smisla za gledališče bi ki zna ceniti tiste, ki posvečajo svojo skrb in svoj trud našemu kulturnemu napredku. Udeležba pri predstavi je bila ▼ resnici prav častna in občinstvo je pokazalo, da prav v g. Toplaku ceni tako resno in požrtvovalno delo. Predstava sama — dali so narodno igro .Baron Trenk in njegovi p a n d u r j i* — je bila dobra In se je poleg beneficijanta potrudilo tudi ostalo osobje, da po svojih najboljših močeh zaokroži uprizoritev. Občinstvo je g. Toplaka odlikovalo z najživahnejšim odobravanjem, ki naj mu je obenem poroštvo, da ga tržaško narodno gledališko občinstvo v prihodnji sezoni zopet sprejme z odprtimi rokami. Ta predstava je bila zadnja v letošnji sezoni in se ž njo začasno zatvarjajo vrata našega Talijinega hrama. Prišel je čas, da se izpregovori resna beseda o vsem, kar nam je podala ta sezona — dobrega in slabega — in to besedo izpregovorimo v kratkem, vsekakor pred občnim zborom Dramatičnega društva. Karcdna delavska organizacija. Članom pevskega zbora NDO se naznanja, da se bodo vršile pevske vaje za-naprej vsak ponedeljek in četrtek od 8 zvečer naprej. D n e s, v ponedeljek torej vaja. V*ak naj redno prihaja. Novoizvoljeni deželni odbor NDO ima svojo prvo sejo v sredo točno ob 8. zvečer v društvenem prostoru, ulica Sv. Frančiška št 2. Darovi. — Neimenovani daruje: moški podružnici CMD v Trstu 100 K, ženski podružnici CMD v Trstu 100 K, podružnici CMD na Belvederju za ustanovite otroškega vrtca za Škorkljo in Belvedere 50 K, Di- rkemu podpornemu društvu v Trstu 100 Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu 50 K, Podružnici G asbene matice v Trstu 150 K, Dramatičnemu društvu v Trstu 200 K, Trgovski šoli v Trstu 200 K, Ak. fer. društvu „Balkan" v Trstu 50 K, Učiteljskemu društvu za Trst in okolico 50 K, Društvu Sv. Nikolaja v Trstu 50 K, podružnici Planinskega društva v Trstu 50 K, g. L. Modicu za revneg i dijaka 100 K, gosp. Ferd. Starcu za revnega dijaka 50 K, gosp. V. T. za dobrodelne namene 200 K. Skupaj 1500 K. Denar hrani g. Jernej Pinter, pro-kurist „Jadranske banke". — Podružnici CMD na Vrdelci je daroval g. Fran Godina 1 K za prodane „Hu-moristički Listi" g. I. M. Udoviču. — Gospodarsko društvo na Prošeku je darovalo CM podr. 22 K. Odboru srčna hvala I — Iv. Kokalj daruje za bolnega Skrla 6 kron. — Na dan 25!etnice doktorske promo-promocije g. dr. Ryb^fa, našega neutrud-Ijivega narodnega boritelja, se je v njegovo počeščenje nabralo med narodnimi železničarji na progi Ajdovščina-Gorica juž. žel. za CMD podružnico Sv. Vid v Trstu sledeče: Obad 1 K, Perhinek 70 v., Spetič 50 v^ Koch 1 K, Papst, Gril 50 v., Jeras 20 v.. Defrančeški 2 K, Cibič 1 K, Magdalene 50 v., Makovec 50 v., Žumer 50 v., Gostiša 50 v., Prosen 50 v., Vončina Trst 1 K, Korošec B. K 1 60. Denar izročen g. Bičkovi t „Nar. domu" Trst. Skupaj K 13. — Iz nabiralnikov v Bazovici se je nabralo: „Pri lipi" 18 K: „Gosp. društvo' K 6 31, „pri Grgiču" K 1*79, „Pri Francu" v Gropadi K 3 36, „Pri županu" v Padričah K 1 02. Za podr. CMD v Bazovici je nabralo na svečnico pevsko dr. „Upa" K 264. (Po pomoti zakasnelo). — Za rojansko podružnico CMD se je darovalo oziroma nabralo v Konsumnem društvu v Rojanu : po volitvi odbora podružnice K 40 04; neimenovan povodom svojega imendana 6 K; povodom zopetne izvolitve predsednika rojanskega konsumnega društva 10 K, v spomin na pok. Iv. M. Boleta nabral Just Venuti 13 K, rojansko kons. društvo daruje namesto venca na krsto pok. L M. Boleta 20 K. Najsrčnejša hvala vsem! — Zbirka 50 000 kamenčkov. Že izkazanih dosedaj 23.436; dalje nabral M. Na-bergoi 100 K; skupaj K 23.536, t f. K 468-72. — Dr. Just Pertot daroval za centralno ljudsko knjižnico 10 K. Presrčna hvala. — Za podružnico CM v Barkovljah darovala g. M. Svagelj 2 K. Dne 22. marca nabral g. Mati jok v družbi Rojančanov in Barkovljanov v gostilni .prt Adriji" v Barkovljah K 5 68. Denar |e h* UroČcn blagajniku barkovljanske p cd rafale* — G. Šiškovič, C u dekansko podr. CMD 5 K t spomin pok. atitaija Kureta. Vesti iz Gori&e. Po občinskih volitvah v Gorici. Danes so stopali goriški volilci poslednjič k volilni žari, z današnjim dnem je končan volilni boj. Slej ko prej vladajo na magistratu kamoraši slej ko prej bo tlačen slovenski goriški davkoplačevalec. Pa če tudi ni uspeh volitev tak, kakor so si ga želeli Slovenci, vendar pa tudi ni neugoden. Dosedaj so sedeli pri bogato obloženi mi-z; edino laški liberalci, edino laško prebivalstvo je vživalo vse ugodnosti zaupanja volilcev. Z današnjim dnem pa je končana ta era, z današnjim dnem mora deliti dosedanji mogotec z novim svojo posest Ta viden znak, da je oslabela sila Iaško-libe-ralnih magistratovcev, to je naš veliki uspeh, to je zasluga sijajnega nastopa naših volilcev. Da smo primorali kamoro, da je morala priznati svojo slabost in klicati na pomoč Nemce, to je naša uteha, to je nam bodrilo v prihodnjem boju. Z mirno vestjo konstatiramo, da ni rodil naš prvi nastop tistih uspehov, ki jih je z drhtenjem pričakovala vsa Slovenija, veselega srca pa tudi konštatiramo, da smo se umaknili v redu, v sklenjenih vrstah in neoslabljeni, kakor Rimljani pred Pirom. In kakor so umikajoči Rimljani zbirali in množili svoje sile, isto delo izvršimo tudi mi. Vse bojevnike Slovenije strnemo v trdo falango, in povsod podirala nasprotne čete, kamrkoli stopi njena zmagonosna noga. Vse, najnižje in najvišje združimo v en sam velik tabor, kjer bo kraljevala sloga v objemu s požrtvovalnostjo, delom in zavednostjo. Strogo bomo ločili plevel od pšenice in le tiste bomo pripustili v naš tabor, ki ne bodo ob raznih prilikah, ko pričakujejo dobiček, temveč, ki bodo vselej na branu domovine! Ravno končane občinske volitve so nam pokazale, kje so naši prijatelji. Spoznali smo, da nimamo od nobene strani pričakovati prijateljske podpore, da še več — spoznati smo morali, da tudi tisti, ki žive izključno le od znoja slovenskega kmeta in delavca, da tudi tisti zvesto pomagajo našim nasprotnikom. Ostali smo pač sami, in po tem se bomo tudi ravnali. Občni zbor bralnega in podpornega društva se je vršil včeraj popoldne pri Jelenu. Vsa poročila so bila odobrena in je bil nato izvoljen stari odbor. Predsednik je dr. Orel. Vsled defekta motorja je odpadel danes polet francoskega pilota Chevillarda. Kdai se vrši polet, naznanimo pravočasno. Sežanski Sokol priredi svoj II. javni nastop dne 24. majnika, v slučaju slabega vremena dne 28. junija t. 1. Bližnja društva prosimo, da to vpoštevajo in ne določijo za ta dan svojih veselic. Vesti iz Istre. Iz Kastva. Novo učiteljiško poslopje v Kastvu je že od začetka, pred zidanjem, bilo predmet raznih diskusij in prepirov ter ni prejenjalo z zidanjem in ne bo končano z bližajočem končanjem zidanja. Samo zidanje bo pa mnogim v nesrečo! Radi prispevka s strani občine s svoto 30.000 kron je bilo že mnogo prepira. V občinski seji so sklenili, da naj mesto Kastav plača polovico, to je 15.000 K, bližnje vasi 7500 K, a oddaljene vasi 7500 K, ker te vasi (oddaljene po 3 ure), ne bodo imele nobenega dobička od šole. Proti temu sklepu so se Kastavci pritožili — in dobili pravdo. Vsled tega so odložili vsi okoliški župani in zastopniki svoje mandate in „občinsko poglavarstvo" Kastav je brez občinskega zastopa. Skoda, da je ravno sedaj nastal ta prepir, ko bodo volitve v deželni zbor. Sicer so to možje, od katerih se ve, da svoje narodne dolžnosti ne bodo zatajili, in se torej nič ne bojimo, da bi stvar imela kakšen vpliv na te volitve, ali škoda je pa vendar!_ cevi, kjer jih r azstope, da služijo po njih bojni preteklosti pozneje boljšim namenom. Vlivajo se namreč iz njih cevi za plin in vodovode. Pustolovščine nemškega grofa v Pe-trogradu. Pred par dnevi so aretirali tu nemškega grofa Kremerja, ki |e osumljen raznih pustolovščin. Grof Kremer je prispel v Petrograd v skrajno slabih razmerah. Imel ni niti poštene obleke. Nagovarjal je prostovoljca Likačova, naj mu on posodi svojo civilno obleko, Češ da mora oditi na nemški konzulat, kjer je naloženih zanj 3000 rubljev. Likačev se je res dal pregovoriti, toda nemški plemič mu je za hvaležnost pri tei priliki še ukradel 160 rubljev in se nato po francosko poslovil. Grof ima na vesti tudi tudi še razne druge pustolovščine. Govoreča jajca. — Ali imajo živali svoj lastni jezik, s katerim se sporazumevajo ? Odlični raziskovalci potrjujejo to. Da bi pa živali, še predno zagledajo luč sveta, dajali kaka slišna znamenja, na to pa res še nikdo ni nikdar mislil. In vendar zatrjuje neki angleški list, da prihaja od neizvaljenih krokodilov natančen, hripav Šum, ki se sliši lahko skoraj skozi 2 m globoko peščeno šipino. Šele pred kratkim je opazoval neki zdravnik v zapadni Afriki sledeči pojav: Ko je začul iz brega, po katerem je stopal, neko hripavo šumenje, je začel kopati in našel v globočini 180 cm 13 krokodilov. Vsi krokodili so se zlegli šele pol ure potem, ko so bila jajca izkopana. Kako daleč sega oko. List „Astronomiau opozarja na trditev, da se ob gotovih okol-nostih raz Pirenej vidijo Alpe. Ko je bil pred dobrimi sto leti neki francoski geograf zaposlen s triangulacijo v Pirenejah, je ob več prilikah videl z vrhunca gore Pic du Midi, visokega 2885 m, najvišji vrh Mont Blanca. Ta podatek, ki je zabeležen v dnevnikih geografa, je vzbudil pri potomcih začudenje in dvome. Vzlic temu je bil ta podatek potem potrjen, ko je neki drug učenjak prejel od francoske armade nalog, naj na novo zmeri visokost gore Pic du Midi. Ne le enkrat, marveč večkrat je ta mož videl Mont Blanc, najbolje ko je vzhajala zora o krasnih dneh. Najvišji vrh Alp se je pokazal v črnih obrisih na horizontu, pordečenem od vzhajajočega solnca. Samoobsebi je umevno, da ni za to opazovanja zadostovalo neoboro-ženo oko. Dober daljnogled pa je kazal obliko oddaljene gore tako natanko, da je bil izključen osak dvom, da bi ne bila ona gora Mont Blanc. Daljne dele alpskega gorovja je baje videti s Pirenej kakikrat in sicer že s pomočjo navadnega gledališkega kukala. Kako se goljufa svet. Smešen dogodek se je nedavno pripetil v neki vasi na Nemškem. Neka potovalna gledališka družba je napovedala predstavo senzacionalnega igrokaza: „Kako se goljufa svet". Igralci (pet oseb) so prišli o pravem času in so mogli ugotoviti z zadovoljstvom, da je bilo razprodanih mnogo vstopnic v vaški gostilni, kjer se je imela vršiti igra. Zvečer so res v velikem številu prihajali kmetje in kmetice v „teater", tako da je bila gostilniška dvorana v kratkem času nabito polna. Občinstvo je čakalo dolgo, dolgo časa, zastor na odru se pa ni hotel dvigniti. Čakali so že celo uro, dokler ni začela „publika" ropotati in kričati ter teptati z nogami, daje tako dala duška svoji nestrprpljivosti Končno se je dvignil zastor in hišni hlapec — krčmar se je iz strahu skril v kleti — se je ves prebledel prikazal na odru in obupno povedal, da je igralska družba izginila v temni noči z blagajno vred. Igralci so ostavili listek, na kajerem je bila čitati izjava, da se tako goljufa svet! Prvovrstna tovarna z e ektričnim obratom testenine iz pristnih jajc G. R0STIR0LLA ulica 6. Gallina št. 4 Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd. —————- Specijaliteta : hlebčki. - P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o snagi. Dr. PECKI k Dr. PETSCHNIGG) TRS T, VIA S. CATER1M $TEW. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolean 8 —9 in 2—3 In špeeljaiist na kožne 1 rodne (spolne) bolezni: lll/4—1 in 7—71/, Razne vesti. Nabiranje v balkanskih vojnah izstreljenih krogelj. V francosko sredozemsko pristanišče Marseille so dospele te dni štiri ladje z neobičajnim blagom z Balkana: neštevilne male vrečice, vsaka težka približno meterski ceni in v katerih ni bilo nič drugega, kakor kosi izstreljenih puškinih in topovskih krogelj, na katerih so se še nahajali sledovi krvi. Sam parnik „Crime* je izkrcal več nego 2000 takih vrečic, v skupni teži nad 2000 centov. To so bile kroglje in zrna z balkanskih bojišč, kroglje, ki so ra-njevale m ubijale, pa tudi take, ki niso pogodile svojega cilja in so se zarile ali pa ostale na zemlji. Marljivi kmetje in siromašni kočarji so z mučnim dolgotrajnim delom pobrali skoro vse te projektile in jih spravili v vrečice, da si pridobe iz ostankov ljutih bojev vsaj malo korist. Iz Marsilje gredo te kroglje v Pariz in v tvornice za Prizadetim v preudarek! Predsodki in tradicije, ki so se ukorenile tekom časa med našim narodom, so ustvarile zlasti med srednjimi stanovi napačno mnenje, da je dobiti srečo in odrešenje edinole med državnim uradništvom in med takozvanimi višjimi prostimi poklici. Zato pošilja večina slovenskih staršev še vedno svoje sinove na gimnazijo in na realko z iskreno željo, da bi dovršili svoje študije kot državni uradniki, doktorji, inženirji, itd., dasiravno ni pri teh stanovih skoro nikakih perspektiv za pridobitev primernega socijalnega položaja, ker KLIŠEJI VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDERCOSMO prva in edina pisarna — v vofaštei atoari ~ (himHiilfua a. k. Mmtatftva) Trot, ttUca della Caaerma 5, 0. a. - pMbUttaoa j* SUtovenja _ Vrmimš int Ob fel«r-ppedpoiBdM 4) f. Znamka ,DIANA' HslboUSa rokavica^ -se dobi satno = o spftllelnl prodslolnlcl (D. Neumnim TRST - CORiO 13-TRST ( AD'Anflai Pompel ™ Goldom m na istem trgu ae nik^ijidi CAFFE 60L98IB ttra sa obleti obisk. Fra s M*Ti*S*k Slovenci! :: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rupnik Trst, ulica Geppa 10,1. nadstropje kateri izdeluie obleke iz finega in n^vadneg sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo lago. Izdelane obleke na ogied. Solidno delo. :: Izdeluje iinlfci m escii urst.:: Priporoča se »lav. občin steu za obilen ohisk FR. P. ZAJEC Ljabilasa, Stari trg • Izprašani optik Sucdiaiiit ta efela k fflvttBik*. fcalofa »lom«rov. baromstata Lasta* delATnlc* K «Ufe tečeta obratom. Kcaar eamikd teaapla fiEtfLJARZIICA Leonajrdo Eenia Trst, ul. dele Acque 4. Velika U bera moških, ženskih, otroških čevljev, Naročila In popravila po zmernih cenah. 125 ■r4 mm daisšflajiteti otns la*ft*i pnd*l«k ' ^EMIO pri Onui* Filip Iv uiuević. Trst kitica Vaidirvo 17. Ulafaa 14 03. — Prodaja aa drobno In aa 4«*«!«. — GOSTILNE : „Ali* Adria", nliea H tt«T. IS la gostiiaa-Bniiai, Giusappina *«•▼. 1, ▼ kmtorik ^B avoi f *lna orvo vntta» ga Jficolo Cusctanachjtffl koncesionlran zobni tehnik odlikovan na pariški razstavi z zlato kolajno „Grand Prix" in različnimi častnimi diplomi Izdelnje vsa zobotehniš::a dela. Specijaliteta i Zobje brez neba in krone v porcelanu in zlatu. Cene tmerne. ul. Nuova 15, II., od 9-1 in od 3-7. u Ikin J !H£~ŽJ miin i jhuusi Kahaln« priprava is aluminija, phakahi •t* Ucak«, so ti in vilic«, planinsk* potioa, prft prava «a lad, taiess, anairi oadbrbtaiJd Vsakovrstne otnake: 8weater, planinske faiai«. gara&ia, tafriac Is £iite volne, roiovic«. Steklenice Belios, teč dni gorfce ta mrzle po 4 krom vo^adL Modni predmeti ca goapod«, tirajpe. ovratnice, zapestnice in aogovis*. Ea Slana športnih tc plemn»kžh draitef POSEBNE CENE tportns trsoalns timU ilics s. AatoBio 12 (mm\ Km Kupujte KolmsKo cikorifo! LJusčl&ka tHMmm BOGOMIL PlflO Trat, flSioi Vloeeazo fizi&m fe IS (BfttffS itBtn. Ai?gga lefega) Bog&t fstNMP ar, vozišlo, emtTdk vasrfile, ak&nef, p*-slanev, RafeatuirUd. Eonkorenć&o cena, HELlEilA Velika zaloga gramofonov Trst, — n!ic« Barriera vccchia 19. Vedno v zalogi velik2 tzber mo venski h in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno aove plofče najboljše vrst" Gramofoni na obroke. §?iljairfaia elfgfsksua Za prodajo nove izbcrna kavo (ne pečeni ječmen) se iščejo ki bi obiskovali zasebnike proti proviziji 20%- Poskusni uzorci brezplačno. Franc H rsner. Kr. Vinogradi 1533. F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem osnjenemu občinstvu. Hovo pogrebno podjetje, Trat (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-0*.) Prireja pogrebe najrasltfnejših raaredov, od n^jenoitavnejših ■ enim kODjem do najlaksurijoznejšlh In pompoznih s Šestero konji. Najnovejša in moderna pogrebna oprava. Predaja ntjrazlltnHših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega lidelka. »■JsolldneJša In točna postrežba. Nočna naročila se sprejemajo ▼ lastnih prostorih malog« podjetja nI. Tesa St. 31. tal. 1402. ORNE 7MP>RNV OENE ZMERNE. zSSi^rT^pnddo pogrebnih mdmrtni J. KBZEK. OpAln« •«. .»O i T. VITEZ P v Mkbr.Zliil(teg prioukri); A. JAMSEK, »rt Or.hu (N.gh.r.), fLajinui I Rabi I Draie (km) iz odlikovane doraske tovorne drot »dosegle dosedaj »sepoosod nalbollSl sloves. Narodnjak (ISO Vil! rCli I! —oene wt doma tU«. M Wow otstreže - konkonaižnlk cewh. JS:^. IJ SBMB. Trst. V ta Vatarl 10 Telefon V 32*0 l*ozor 11 RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN V Trstu, dne 6. aprila 1914. »EDINOST« št 63. Stran III. je že preveč onih, ki so se posvetili tem st-okam. Vztic temu ne more pa ?iv krst prepnčati naših staršev, da bi dali svoje otr< ke na trgovske in obrtne šole. Gospodarski št dij *e jim zdi prenizek, ker se ne more ponašati z praznimi naslovi. Toda svet gre preko te neupravičene antipatije slovenskih staršev, ki končno uvidijo, sicer prepozno, da so se varali in, da so svojim sinovom, katerim so hoteli koristiti, s svojimi nazadnjaškimi načeli le škodovali. To ne-pojmovanje svojih dolžnosti z strani slovenskih staršev je veliko pripomoglo, da se naš narod gospodarsko ne razvija v oni meri, kot bi se moralo zahtevati to s posebnim ozir« m na naloge, »■ mu pripadajo rad ge< grafičnega položaja in tudi narasnega bogatstva naše zemlje. Naša moderna doba je doba trgovine in industrije. Oni narodi, ki imajo smisel za močno in visoko razvito gospodarstvo, so in bodo ob vlado vvli svet. Tujci so to že davno izp znali, mi oa čakamo na vsemo-mogočnega kralja MTtjaža, ki naj nas odreši. Čas je, da se vzdramimo in izpoznamo, da smo mi sami tisti kralj Matjaž, ki pa, če bo še do'g čakal, da mu zraste brada devetkrat okoli mize, umre od same lenobe. — V Trstu prepada italijanska trgovina in obrt toda ne nadomešča je Slovenec, v ospredju vidimo tujca. Mi do danes nismo še izspoznali, da je naša bodočnost v dobro organiziranem gospodarstvu; mi zapravljamo še vedno svoje sile v stvareh, ki ne doprinašajo narodovi celoti nika^ih koristi, ki so jej celo v škodo. Ne manjka nam kapitala manjka nam le ljudi, ki bi znali ž njim ravnati, ki bi ga znali organizariti. Naš kapital je, skoro bi rekel, še popolnoma mrtev. Zato je nujno potrebno, da revidirajo slovenski starši svoje nazore in pošiljajo svoje sinove na trgovske in obrtne šole, zlasti na nižje, na srednje, na visokih trgovskih šolah in na tehnikah imamo že število mladih ljudi, katerim ne bo mogla nuditi dom ina vsem kruha. S samim upanjem, da je slovanski jug odprt, pa tudi ne smemo študirati, ker so vsi takšni upi po večini brez trdne podlage. Gledati moramo, da s naše trgovsko in obrtno šolstvo izpopolni, da se raširi gospodarski pcuk med ljudstvom. To tvori podlago za uspešno organiziranje narodnega gospodarstva. Imamo že razne gospodarske šole, toda to je še vse veliko premalo. Trst mora dobiti slovensko trgovsko akademijo, Gorica in Maribor slovenske trgovske šole. Razni drugi večji in manjši kraji nadaljevalne (večerne) g spodarsko-obrtne strokovne kurze. Apelirati moramo na vlado, da nam da, kar imamo pravico zahtevati, toda v akcijo moramo spraviti predvsem svoja sredstva, ker je znano, da gre vlada zelo drage volje preko naših upravičenih zahtev in da nimamo torej od nje posebnega pričakovati. Tudi slovensko časopisje bo moralo posvečati gospodarskim vprašanjem več pažje. Razmotrivati bo moralo gospodarska vprašanja s stališča splošno narodne koristi in ne kot dosedaj, le zgolj s stališča strankarskega kampanilizma. P trebno je, da vzgaja naše čas pisje naše ljudstvo v pravem gospodarskem smislu. Uveljaviti bo treba brezobzirno izvajanje gesla „svoji k svojim-. Dolžnosti imajo tudi produrenti in ne samo konzumenti. Izvesti bo treba dopisovanje v naši materinščini, zahtevati nameščanje naših ljudi, itd. Dajemo vse to slovenskim staršem in našemu dijaštvu v preudarek pozivom, da se po teh načelih tudi ravnajo. Se enkrat: več pozornosti gospodarskemu študiju in gospodarskemu delu 1 KsH3 ie slomki kmet mtilml vojvode. Iz rok koroškega slovenskega kmeta so koroški vojvodje prejemali vladarsko oblast. Iz tega običaja je nastal poseben obred, ki je zelo zanimiv in govori o svobodi, moči in ponosu tedanjih sovenskih koroških kmetov več, kakor bi povedale debele knjige. Knez je pri umeščenju moral nastopiti v slovenski kmečki noši. Barva sukna in kroj sta natanko določena. Obleče naj plašč iz sivega sukna; jopič mora biti enake barve, spredaj odprt in tudi zadaj z razporki preklan, brez ovratnika in naj sega nekoliko čez kolena. Ogrne naj tudi siv plašč in naj nadene klobuk, an katerem so naslikani štirje krožci. Opanke, ki privezane z rdečim jermenom, torba ramo in palica v roki naj izpopolnijo njegovo opravo. V taki noši ima priti knez sredi mongobrojnega spremstva h knežjemu kamnu, vodeč seboj lisastega bika in enakobarvno kobilo, ki je prej rabila že za poljsko delo. Oprava vojvode kaže, da nastopa kot slovenski kmet. Vsa poročila imenujejo njegovo obleko »kmetsko, pastirsko in ovčarsko«. Za nemške vojvode to ni bilo j majhno ponižanje, ker so bili navajeni pri slovesnih prilikah nastopati z vsem sijajem visokih gospodov. Kmet, ki je imel vojvoda umestiti, ga je pričakoval »sedeč na knežjem kamnu«. — Ta kamen je odlomek nekdanjega rimskega stebra, približno 65 cm visok, ki se končuje z debelim svitkom. Sedaj se hrani v celovškem dež. muzeju. Na svojem mestu pred krnskim gradom je bil z ožjim koncem zasajen v zemljo, med tem, ko je širši svitek služil za sedež. Tu je pričakoval kmet bližajočega se vojvodo, s pre-križanima nogama, mirno in dostojanstveno, navidez ne da bi se zmenil za to, kdo prihaja. Z nobeno kretnjo ne pokaže kmet, da je podložen, nasprotno visoko je nad njim, ker mu ima v imenu ljudstva izročiti vladarsko oblast. Zato precej prezirljivo vprašuje: »Kdo je tisti, ki prihaja?« Okoli stoječi mu odgovore: >iCnez dežele ie.« Toda kmet ga še noče priznati za vladarja, ampak hoče imeti poroštvo, da je vreden te oblasti. Zato zastavi drugo vprašanje: »Ali je pravičen sodnik, skrben za blagor dežele, svobodnega rodu? Ali je spoznavalec in branitelj prave vere?« Vsi odgovore: »Je in bo vsikdar.« Vprašanja in odgovori, vse se ima vršiti v slovenskem jeziku. V imenu vojvodo-koroški palatinski grof (Pfalzgraf) in dva vem odgovarjajo njegovi spremljevalci, plemiča, pa tudi vse navzoče kmetsko ljudstvo. Nekateri viri poročajo, da so voj-vodovi spremljevalci celo celo s prisego potrdili resničnost svojih izjav. V starejših časih so morda mesto ljudstva odgovarjali le zaupni in zapriseženi možje (starešine), katerih predstojnik je bil kmet na knežjem kamnu. Opat Ivan iz Vetrinja omenja namreč izrecno »prised-nike« (consedentes). Tudi stavljena vprašanja gotovo niso imela vedno iste oblike. Pogoj, da je bil knez »spoznavalec in branitelj prave vere«, je šele takrat mogel priti v obred, ko je krščanstvo zmagalo v j Karantaniji. i »Knežji kamen« je simbol ali znamenje i knežje oblasti. Sele tedaj, ko mu pride v posest, postane vojvoda v deželi postavno priznani vladar. Zato se izkuša polastiti kamenitega sedeža. Toda kmet ga hoče odstopiti le proti odškodnini. Zato zastavi tretje vprašanje: »S kakšno pravico me hoče odstraniti s tega sedeža?« Vsi mu odgovore: »Odkupiti ti ga hoče: s šestdesetimi fenigi, s tema lisastima ži-valma in pa z obleko, ki jo ima knez. Tudi oprosti tvojo hišo vseh davkov.« Kmet na to kneza lahno udari po obrazu, ga opomin, naj bo pravičen sodnik, vzame živali in se umakne s stola. Knez pa izpije iz kmetskega klobuka požirek vode, sede na kamen in zamahne z mečem proti vsem štirim stranem sveta. S tem je obred umeščenja v bistvu dovršen. Izplačanje odškodnine kmetu, ki zastavlja dostop h kamnu, je prav domača, narodna poteza. Tisto, kar kmet dobi: mala vsota denarja, obleka in lisaste živali se ne more imenovati cena za izročeno knežjo oblast, ker ni z njo v nikakem razmerju. Toda popolnoma brezplačno se kmet tudi noče umekniti, ampak porabi priliko, da si zagotovi neke male osebne koristi. Enako si mora v nekaterih krajih na Slovenskem nevesta odkupiti dostop v ženinovo hišo, ki je zaprta, in svatje prosto pot, ako jo fantje zagrade. — Popolnoma drugačen značaj ima ravnanje voj-vodovo. Morda je v začetku le zato stopil na kamen, da so ga vsi navzoči videli in prvič pozdravili kot svojega vladarja. Gotovo pa mahljaji z golim mečem niso spadali k obredu, ker so očividno prevzeti po ceremoniji, ki je veljala za kronanje rimskih cesarjev, španskih in ogrskih kraljev. Odtod so zašli v koroški obrednik, ker so primerno znamenje vladarske oblasti, ki se ima raztegati čez vso deželo. Značilna pa je lahka pljuska v obraz, s katero se kmet malo neuljudno poslovi od vojvode, ko stopi s knežjega kamna. Jeli to dejanje posneto po obredu sv. birme in naj je opomin k srčnosti, vztrajnosti, ali pa viden dokaz kmetove oblasti, ki sedaj izgubi svoje dostojanstvo in se pridruži podložnemu ljudstvu? Slično je oproda dobil »viteški udarec« z besedami: »Sprejmi tega in nobenega več.« Ta krasni obred umeščevanja Je žal prenehal. Nemškim vojvodom je presedal, ker jih je opominjal, da je slovenski kmet tisti, Id mu izroča v imenu svojega naroda vladarsko oblast. Ko se je nemštvo po nemških privandrancih v deželo precej razpaslo, so vojvode obred umeščevanja popolnoma opustili. Spomin na ta obred pa naj vzbudi v slovenskem ljudstvu več ponosa, več sa- mozavesti, več poguma, kakor ga je kazalo dosedaj. Zgodovina koroškega slovenskega kmeta v opisani dobi je tako krasna, da onečašča lepo, staro zgodovino slovenskega kmeta, kdor hlapčevsko hlapčevsko služi tujcu, se mu prodaja in izdaja narod, katerega pradedje so ljubili zlato svobodo in visoko čislali svo kmetski stan. »Mir.« Napoleonov tajnik. Iz Se ne objavljenih spominov nekega francoskega notarja na deželi je sotrudnik nekega uglednega pariškega lista priobčil sledečo dogodbo. Notar je bil v svojih mladih letih, za časa prvega francoskega cesarstva, že z nekaterimi drugimi mladimi ljudmi zaposlen v pisarni vojnega ministra generala Berthierja. Nekega dne je minister pozval k sebi svojih šest mladih pomočnikov in jim povedal, da je obolel eden cesarjevih privatnih tajnikov in moral radi tega ostaviti službo. Cesar potrebuje v svojem kabinetu nekoga, ki zna lepo pisati. Mladeniči so morali pisati za poizkušnjo, kar so storili zelo razburjeni, kajti, kdor je prišel v cesarjev kabinet, tega sreča je bilo po njihovem mnenju gotova. Minister je nesel lepopisne poizkuse v cesarsko palača; mladeniči so medtem preživeli trenutke bojazni in nade. Uro kasneje se je vrnil Berthier; prebledeli od razburjenja so pomočniki čakali odločitve. Minister je določil enega, ne bodočega notarja, marveč enega njegovih tovarišev z imenom S., čigar pisava je ugajala cesaiju. »Cesar Vas pričakuje, odidite takoj in pokažite se vreden tolikega odlikovanja I" Osrečeni pomočniko je ves ginjen in popolnoma omamljen sprejel čestitke svojih kolegov; le-ti so ga c krtačili, mu nadeli rokovice, mu popravili obleko, deli mu na glavo klobuk ter ga spremili do kočije, ki ga je čakala na ulici. In bliskoma se je odpeljal v cesarsko palačo. Pomočniki niso tega dne več pridno delali v kabinetu vojnega ministra; mislili so na odsotnega tovariša in bili so v mislih pri njem. Sedaj je v palači, sedaj gre po predsobah, sedaj ga je sprejel cesar, sedaj sedi pri pisalni mizi, Čuje glas casarjev, ki mu narekuje svoja zaupna sporočila, dela ž njim! — Tu so se nakrat odprla vrata pisarne in vstopil je — on, ki so ga mislili pri cesarju! In v kakem stanu je bili Brez klobuka, brez rokavic, lase vse razmršane, resel se je kakor šiba na vseh udih! Omahnil je na stol, poluomedlel, nem, ni mogel izustiti nobene besede, mlaskal je z zobmi in ko je končno mogel izpregovoriti, mu je beseda raztajala in od časa do časa je vzdihnil globoko, kakor bi iskal sape. Ko je dospel v cesarsko palačo, so ga odvedli k cesarju. Cesar je bil sam v svoji sobi in je velikih korakov hodil gori in dol, po sobi. Z enim samim pogledom je premeril novega tajnika in mu pokazal stol, ki se je nahajal pri pisalni mizi blizu okna. „Sedite tja I" — Potem je cesar zopet korakal po sobi gori in doli, ne da bi se nadalje zmenil za tajnika; mahal je z rokami, mrmral predse in izustil par raztrganih stavkov, ki so zvenili kakor kletev in so bili do cela nerazumljivi. Zdelo se je, da je cesar prav slabe volje. Tajniku ni bilo prav prijetno pri srcu; sledil je cesaiju skrivaj z očmi, ni si upal obrniti glave, držal je sapo in čakal na povelje, kdaj naj začne pisati. Kake pol ure je cesar korakal tako sem in tja, izgovarjal razsekane stavke in mrmral predse. Končno je nehal, se obrnil k tajniku, Id se je držal ravno po koncu: — Prečrtajte! — je velel cesar. — Kaj naj prečitam, Veličanstvo? — Kar sem vam narekoval!" — Na — nare — narekoval", — je jecljal tajnjk. — Nisem vedel___nisem ničesar spisal... Menil sem ... Ako bi bila strela udarila v cesarsko palačo in razdejala vee Tuilerije, bi se ne bil ubogi tajnik bolj prestrašil, kakor nad jeznim krikom,, s katerim je silni car prekinil njegovo zmedeno Jecljanje In kakor kdo, kije ušel nenadni nesreči, nI vedel nič -več in tudi ni vedel povedati, kako je prišel ven z palače; naenkrat Je bil na ulici in mislil je samo na to, da bi bfl kmalu iz bližine silnega carja! Kakor po naravnem nagonu je tekel po Pariza v vojno ministrstvo, da bi našel zavetje ki varstvo pri svojih tovariših. Pet dni je bi bolan in v vsem svojem življenja, ki je bilo zelo dolgo, ni nikdar več stopi v tuflerijsko palačo; nikdar ni čul o njej favoriti, ne da bi se zgrozili in ako je flKval tedaj Iti po tollerijskem vrtu, se |e moral paatttL Celo ko je bfl Napoleon že trideset let mrtev, nI mogel siromak gledali aM od (taleč palačnih stolpov, ne da bi wm Ma knrja polt lezla po ■ «. nrotu. fe^J^ Velikanska zaloge pohitoo In tcpeccrll |raolo Gastwlrtli, Trs& If ulica Stadion It 6 mi gledallfta Fenlce). fnojbou ugoden vir za nokuoounnje bodisi slede cen <3 kakor tod Kakovosti Kolosalni izbor. - Telef. 22-85 | £=E1E) RUDOLF SCHUl^rZES —— IZ BERLINA kooesljonlranl zobotehnlk —. Ulici Aequedoto Štev; 4, I. nadstr«, (vogal Tla Stadion). UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, čas«; Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—8. TOVARNA R00LEfl0X ht. LODOVIK FIJCHER Ulica ffloreri 72 TRST-BOJAN — TELEFON 29-14 Izdeluje jeklene kakor tudi lesene AGO Iaa v zalogi tu potrebščine n lesene in ie- Iezue ROUT-EAUK. Delo solidno. Čevlji brez Šivanja in žebljev Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer Stev. 12. Izvršuje tudi vaako drugo naročilo točno in ceno. — Na zahtevo pride tudi po na ročila izven mesta. Slovenski urar F. Pertot Trst, ulica Caserma U tik LJaMJaaeke kredita« banke Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen! 4—5 sedežev E 4800 ; 2 sedež* E 4300. Laudale-S sedežev K 6300. Popolna oprava Capote a stranskimi zavesami, steklo, pet svetilk, generator za aceti-ieoski plin, rog, kilometarski Itevnik in hitromer. Cene veljajo aa voze prosto voznine in eolnine v Tre ta. ANTON SKERL, ■odaijaki inedeneo Trst, Piazza Carlo Gol doni. Telefon 1734 Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247, ZDRAVNIK Med. Dr. Karal Pernidifi ordinira od 11—12 j Trii, aUct Bonomo IfH. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Napredek vede Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom jforubin Casile Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna z- žeoja, prostatitis, nretritis in mehurni |fi|M$AlS r^ffŠA katarji korenito zdravijo s KS9iIjl5II tođsSIS« Konfeti CASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilirge), popolnoma odpravljajo in ublažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito czdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, čistiti-*, me-nesposobnost za zadržavanje urina,sluzaste tokove itd. — Škat'ja konfeti'ev Casile K 4 —. IORUBIN O A SILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifiLdi, anemiji, impotenci, kostoboli, isbias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, Sfrermatoroji, steriliteti, nevrasteniji, energičen razkroj evalec urino ve kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3*50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok. akutne in kronične katarje, vaginiti <, ure-tritia endometritis. vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor *eli večjih pojasnil, tiskovi 1 itd., naj naslovi dopis na lekarno LLOTD za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iždelkieCASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zalaga v Trstu Lefcarna Lo jd, V. dlTorologio 1. Pristna zdravila Casile noa jo lastnoročni podpis N Casile. •CASILE*. ■V1ERA 01 CNJAlft IH MAP a u hume katarje, kamen, r, Anton Breščak tortu - Gosposka al (G. CardaccD 14, o lastni MSI. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = V zaloti Ima vedno nad 50 msHernin Jedilnih In spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. ■ Edina slovanska delavnica tapetarij. i izlm sm, stollc kakor tudi ieteznesa pohištva. Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t- d. PEKI I Kupujte kvas M. GODINA izdelan iz pristnega Žitnega Špirita. - Telefon St 99 Trst - Piazza Giambatista Vico Stev. 7 - Trst \ Stran IV. »EDINOST« št 63. V Trst s, dne 6. april?. 191-J. M vtilfia ,pri Deteljici * Trstu uiica Belvedere 7. PrUnnno R~!bol!io 19 nclcen Iša kuhinja. Pristna domaČo In tola vino. Dnevnih „Edinost" v Trsto je iziial ia založil naslednje knjige: 1 »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. ?. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knatlič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolma Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZiKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v i onk slov. liudstvu.) — Cena 80 vin 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča- Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. - 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG*. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-vaJier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Trgovina jestvln kolonijalnoga blaga 3i 3van Znidarcic Trst, ulica Belv«d«re it§v. 19. PHporoftt m o«n|tnimu obdlnstvu za •toHm »tolek. Poetreitoa tudi nm A. M, frizer - Trsi nlica S. Actooio st 2 pinnat vhod nI. S. Nicolo 33 ^tB priporoča. P. N. gospem svoj novi salon za česanje, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vsake vrste lasnih deL Velika zaloga LASNIH DEL in parfemov. Jamčim za dobro postrežbo in nizke cen«. KAKEL Di; LAM) po visokem c. kr. n&mestništm kokcesijonirani z0b0tehnik irst, ulica Belvedere it 4. IIL nadst- ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4 :a?avlj3itje krvi! Cm) ,TUoirsrt mf (liilleiorl) Cua krt im tmitao sredstvo proti oala wuf«j*i. H p*tm « iafođca, *«ksT prati aimbem ?refr«*l]>aja In feic^rCđML — Jc4«a umot u s«rar<)cBle n» I * t« w tofetvi v oblikovani tekmi PRAKM4RER - „Al DUE HORI* Tnl (aeittt bila) — TfleL 877. <>-4t9* klim m «nrriaj«ja tikoj la fraak* ah* m dopoflickroa 110. ta a r, -.-endorftr, Gebriider Stingl, Koch elt, Wirht itd. se prodajajo in .. ,ejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UGLAŠ^nje in poprave Zavod Klavirji Zannoni K ARI O MALLY F;azza S. Gtacomo 3, II., Corso TELEFON K»jbclj- Perleza postelle }(ermangil5 Zrocca Trat, hI. Sarrltra vtcMa 8 veliki ulo§o artvsdkih prfiactov. $ -L NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma). Pomladno zdravljenje Sirup Salsapariglia, 1 steklenica Popolno ozdravljenje . , . Sirup j odu rat, steklenica • popolno ozdravljenje . . . Kričistilni čaj, 1 zavoj 6 zavojev 1-60 5— 2— 6— 1-20 G.— £dunu jjaleno" Trst - ulica S. Cilno — Trst I po eem. ■hrof«, dobrtgs bolj Trite farja 40; r |L Benisch 1 K; bolji« »rita i a. »v; ^ Krima aa Ml *«>«•* * »: | i>eleg» * K; belega dlak*- trg» SI 10; i kg selo 11 Lfga, »nežno belega per> C t«-40 K 8— : 1 kg drobnega perja, aiTega 6 K, 7 b«l«g» fefln<-» 10 E. najfinejšega ursDega pvija K II. - Pri nakopa | 6 kg franko. Že napolnjena pernice la d »boleča, rdefega, modrega, bel t* a ali raenega platna. 1 tnkent 180 cm dolg, ckoll 1*0 cm Jirok a drema alaalnama rr»-J, vrnka 80 cm dolga, okoli 60 cm Uroka, napolnjen s nerim sivim salo trpetnlm, dlakaatim perjem K !•• — ;» srednjim perjem K 10* ; s drobnim K M - posamaani tm-h»ntl 10 K, 1* K, 14 K, 1« K ; blariae 3 K, K 3-5«, X. «• Tnfcecli »00 cm dolgi, 140 ca M roki K 13—, K U10, K 17-80, K $1— ; bU'in« 90 cm dol^e, 70 cm i!roke K 4 50, lk 6 *0, K S-70 : Podtuhonti iz trdnega, piaaaega platoa 180 icm dolgi, 11« n »iroki K 1* 80, K 1* 60 Puiiljte proti ŽpoTzetju od K ir— naprej franko. Menja*a Je doro'jana; 1 ca to, kar ne a gaja, ee Trna denar. I Benlsch, DeSenice 765, teko. Bogato iluatrovani senik gratis in franko ODLIKOVANA tržaška čevijarna Trst, ulica O osuć Carducci 21 Izbere obuvali vsak« vrste, najboljSih tu in inozemskih to«sron po najzmir-nejiih conah. Blago irve vrste. Moderno obliko. Delo solidno in perfektno 1 _ %al®gm. is goto t? 1 J Velika Izbora oblek za goipedg In defUe, sukenj, povrSniko^ v--L I—I 8 ecijaliteta v t7^ajj Ts voiu«u=ga ;^ - ffcJi OBROKE ln tudi ^rota i&ho: tSMl — - 6 iu Oeu* n j^me r! 4DOI.F i r ADOLF KO l j ~ TKhT, ULICA 8AN OIOVAN i ^ h ViDSt ROPJE _ ^ I zraven .,B«1f*ta Auttmatioo". Tel. 251, R. II. — POZ^R! SkladlšSe se nihal« v I. n. | ^ 3Qo dobite dobro ®M