1ETG 3S7I1L, §TEV. 93
UTJBU1KH, HEDEL18, tl. IPBILK 1957
JEB110SBI
SLOVENSKI
Izdaja ln tiska Časopisno-založniško podjetje Slo*, porofievaleo. — Direlttor: Rudi Janhuba. - Glav. tn odgov. urednik: Sergej VoSnjak.
—	Za tisk odgovarja Fr. FleveL — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ul. št. 1 ln 3, telet. St. 23-523 do 83-528. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1/11. letefon št. 83-522 do 23-526. — Oglasni Oddelek Ljubljana. Titova c. 7, telefon St. 81-898. za ljubljanske naročnike 20.463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — 2iro račun prt Kom. banki. Ljubil., St. 60-KB-5-2-367. — Meseč, naročnina 330 din.
Bolfšo gmotno podlago drnžlnl
Iz 3Gvora Edvarda Kardelja na V. plenumu zveznega odbora SZDL Jugoslavije nd Brionih
>;a plenarnem sestanku zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je v razpravi o referatu Dobri-voja Radosavljeviča govoril tudi tov. Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal:
»Mišim. da je v referatu povsem pravilno postavljeno, da v naših pogojih, v našem politično druiabenem .sistemu načelno problem enakopravnosti tene kot poseben problem ne obstoji. V ■ tem p ogledu bi šel še dalje tn bi dejal, da tega problema tuli v naši pre-ksi ne gre obravnavati kot ločen in izoliran problem žena. Zdi se mi, da nas pogosto ovira, ker na tak način postavljamo to vprašanje, da ne.s prav to pogosto ovira- da bi lahko videli ne samo pravo vsebino problema, temveč tudi sredstva. ki jih je treba -p od vzeti, da bi tisti vidiki tega problema, p- obstoje v naš; praksi, lahko praktično reševali. Mislim, da are tu za prvenstveno obče družbeno vprašanje, za določeh problem zaostalosti razvoja proizvodnih sil in vsega ostalega, kar se povezuje na tej osnovi. Kot bi bilo nesmiselno trditi, da se socializem lahko gradi samo na zavesti, samo na agitaciji za socializem, samo na političnem
delu. samo na političnem formiranju socialistične zavesti, a ne prvenstveno na izgradnji ekonomskih odnosov, materialne baze- ki spreminja odnose, tako je tudi s tem vprašanjem, ki je sestavni del družbenih odnosov. Zaradi tega se mi z.dl, da je za nas važno, da prav to spoznamo in da pri poznavanju tega problema. izhajamo od vzrokov z izhodiščne točke, in da se ne vrtamo samo v sferah posledic, ki nastajajo zaradi določenih ekonomskih odnosov.
V .referatu .je točno rečeno, da se t-a problem postavlja dejansko z dveh vidikov, prvo kot problem zaostalih pogledov, zaostale zavesti, zaostalih pojmovanj v pogledu družbenega položaja z.en-e in drugič z vidika konkretnih ekonomskih od.no-siov. na katerih temelji tako družina kot tudi odnos med ženo in možem.
Ko to govorimo spl oh ne mislim podcenjevati vloge zavesti, važnost borbe proti tej zaosta-
li zavesti. Nasprotno mislim, da je ta borba zelo potrebna, da brez te borb« ne more biti rezultatov, kot tuda ne more biti rezultatov, če bi podcenjevali tiste druge činšteije materialne in ekonomske. Vsi na-
Tovariš Miha Marinko ge je vrnil iz Rima
TRST, 20. apr. (Po tel.) Davi ob 8.30 je * rimskim brxovla-kom prispel v Trst predsednik Ljudske skupščine LES Miha
Marinko, ki se .ie mudil v Rimu kot član delegacije SZDL Jugoslavije.
Predsednik Marinko .je ob prihodu v Trst dejal, da je bila razprava zelo zanimiva, izprčna in stvarna ter je pomagala odstraniti marsikatere pomisleke, ki so jih diskutanti formulirali v začetku razprave. »BiH smo lepo sprejeti ter lahko rečem, da je bila razprava n našem delavskem samoupravljanju uspešna in koristna«.
Popoldne je predsednik Marinko nadaljeval -pot v Ljubljano.
ši činateljf — družbeni, politični, državni itd., vključno tudi Socialistična zveza in vse druge organizacije d-n ne samo ženske se morajo baviti s problemom borbe proti zaostalim pojmovanjem na tem podnožju družbenih odnosov. Tu gre tudi zn borbo pro-ti pojmovanjem, da žena ne more delati v državnih in družbenih organih, nato za borbo proti subjektivnem oviram za zaposlovanje žena in vse do vprašanj, ki se tičejo notranjih odnosov v družini, moralnih pojmovano družbe itd. —
Vse to so po moj tm mnenju zelo pomembne naloge, ki jih moramo reševati, vključno tu naravno tudi sistematične napore za kvalifikacijo žena. O vsem tem je b*V> v referatu in v -razpravi dovolj govorjeno in se ne bom spuščal v podrobnosti.
No, vsi vemo, da bit določa jjed odmorom na zasedanju
Vadi Mfari Siriji
Nov! načelnik joitaskgga generalnega Štaba Je odstopil in se umaknil v Damask — Izjava Nabuisija »Pravdi**
Aman, 20. aprila (Reuter) Danes so uradno sporočili, da
Je načelnik generalnega štaba jordanske vojske general Hi j?., ri cčstopii. Domnevajo, da je nato zbežal v Sirijo, kier^ se mudi tud: njegov prečnik gene ral Navar, ki ga je bil prešnji teden odstavil kralj Husein.
Poučeni trdijo, da je general Hij-ari odstopil zato, ker so kralj m njegovi privrženci, ne da bi se bili posvetovali s Hi-ia rii em, odpustili iz vojske 60
častnikov in jih zamenjali z beduini.
Vlada je imela danes izredno sejo, na kateri je bil navzoč tudi kralj Husein. Na seji so
neuspeh
Odpsslsmss pjgdssdaiks ZBII Rishc?d» po prvih poročilih ni dosegel sporazuma v Jemertu
KAIRO. 28, aprila. Egiptovska agencija za Srednji vzhod je poročala, da posebni odposlanec predsednike Eishenhosver.ia za Srednji vrh od Richards r.i mogel doseči ni kakega, sporazuma z b>’wn=Uo vlado glede načrta predse.dnika /,DA za Sred. vzhod. Sporočalo O razgovorih še ni bilo objavljeno. Računajo, da bo RichE.cs danes prispel v glavno mesto Sudana Kartum.
vzhoda.
Po vesteh iz. State Departmnen-te se je osem držav na Srednjem vzhodu izjavilo za Ei-sen-hcv-srievo doktrino. Tsko .ie poroča1, v posebnem poročilu Jamesa Richards kongresnim od-torom v zvezi z njegovo misijo
Nova sovjetska nota o Srednjem vzhodu
London, 20. aprila (Reuter). Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je dane:	sporočil. da je britanska
vlada sprejela novo sovjetsko noto o problemih Bližnjega vzhoda. Noto so včeraj izročili v Moskvi diplomatskim predstavnikom Velike Brit a n-, j e, Francije in ZDA.
v državah Srednjega Vsebina tega poročila ni bila objavljena, State Department pa. je sporočil, da je »izid Richard-
sovega poslanstva zelo razveseljiv« in da skupna sporočila. ki jih je objavil Richards v vladami teh držav, izražajo željo, da f» se pridružile Eisenhosveriemu programu za Srednji vzhod. Države, kt jih našteva poročilo, sc- Libanon. Libija, Turčija. Iran, Pakistan. Afganistan, Irak m Saudska Arabija.
obravnavali novi položaj v Jordanu.
Jordanski generalni štab je Imenoval odbor, ki bo preiskoval dogodke prejšnjega tedna. V odboru so tri vojaške osebnosti, ki so imele včeraj prvi sestanek. Pričakujejo, da bo odbor ta teden poročal kralju Huseinu jn generalnemu štabu.
Kakor poroča-agencija TASS, je dal jordanski minister za zunanje zadeve Nabulsi izjavo za »Pravdo«, v kateri je dejal, da je glavni smoter jordanske zunanje politike nadaljevanje zvez z vsemi prijateljskimi državami. Jordansko gospodarstvo potrebuje pomoč in Jordan jo bo £.pre.iei od vsake države, ki jo bo ponudila brez pogojev. Pomoč naj utrdi jordansko neodvisnost in olajša Jordanu politiko pozitivne nevtralnosti. Nikoli ne bomo vodili politike, ki bi omejevala našo suverenost, je dejal Nabulsi. Pomoč, ki jo jo Jordan dobil od arab. drž., je bila koristna in je popolnoma nadomestila finančno pomoč, ki jo je prej dajala Velika Britanija. Jordan ni napadalen, vendar pa se mora jordanska armada utrjevati spričo napadalnosti Izraela in Imperialistov.
KABUL. Včeraj Je bil podpisan sporazum med Sovjetsko zvezo in Afganistanom o sovjetski tehnični in gmotni pomoči za obnovo in razširitev letališča v Kabulu.
zavest in to je tudi v tem primeru tako. Ta zaostala pojmovanja o ženi konec koncev niso slučajna in jih prav tako ni mogoča, čez noč likvidirati. Ta zaostala pojmovanja se bodo odpravila toliko prej, v kolikor hitreje se bodo razvijali splošni družbeni odnosi in proizvajalne sile v naši državi. Paralelno s tem bodo rasle socialistične sile.
tako po svojem materialnem, kakor idejnem vplivu, pomeni, razvijala se bo socialistična zavest in z njo skupaj tudi pravilni pogledi na vprašanje, ki ga danes tukaj obravnavamo. Naravno, tega procesa ne smemo obravnavati shematsko. Eno vpliva na drugo.
Po mc-jem mišljenju raorsmo svoje napore prvenstveno usmerit; v tisto smer. kjer ti napori dajo najhitrejlše rez.ultate-. To je. da se spoprimemo s konkretnimi ekonomskimi in družbenimi problemi. - kr ?niso samo problem žena, temveč'problem celotne družbe. V referatu je povsem določno opozorjeno na sredstva' te borbe in to je po mojem mišljenju odlika refera-(Nadaljevanje na 2. strani)
V. plenuma zvez nega odbora SZDL Jugoslavije na Brionih. —
V ospredju predsednik Tito, Ivan Krajačič in Da tar Stambolič
Hanamarskpld gladi
Generalnemu sekretarju OZN se je posrečilo usmeriti reševanje sueškega vprašanja k »organiziranemu sodelovanju« — Egipt spet obtožil
Izrael, da pripravlja novo agresijo
NEW York, 29. apr. (Tanj u?) V zadnjih dneh je opaziti na sedežu OZN zelo živahno dl plomatsko dejavnost, v kateri igra Hammarsk.jold brez dvom a zelo važno vlogo. Sekretarju se je posrečilo v neposrednih stikih z egiptovsko vlado usmeriti reševanje sueškega vprašanja k »organiziranemu sodelovanju glede vseh vprašanj plov be«.
Velika večina delegacij v Generalni skupščini priznava popolno egiptovsko suverenost nad Suezom, egiptovska diplomacija pa se trudi, da se »organizirano sodelovanje« nikakor ne bi organiziralo tako, da bi bilo to v škodo suverenosti
Egipta. V nfljcih zahodnih delegacijah pa je slišati mnenje, da bi bilo mogoče doseči to sodelovanje tudi z ustanovitvijo »posvetovalnega« organa s tak-
šnimi pooblastili, da bi jih le težko mogli označiti kot posvetovalna. Zato domnevajo, da je Hammarskjoldova naloga iz-glajevat; nasprotja s stališča suverenih pravic Egipta nad Suezom j-n mednarodnih interesov glede svobodne in neodvisne plovbe skozi prekop.
Pričakujejo, da se bo Ham-marskjold prihodnje dni še bolj potrudil, čimprej rešiti to vprašanje v skladu s sklepi OZN.
Protesti tndl lz Indije
Resolucija indijskih znanstvenikov proli poskusom z vodikovimi bombami — Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze je sprejel japonskega veleposlanika v zvezi z atomsko oborožitvijo
NEW DELHI, 20. aprila (Tanjug). Združenje znanstvenih delavcev v Indiji je na sestanku v Kalkuti sprejelo resolucijo, v kateri prosi vlade ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, naj odlože poskusne atomske eksplozije do končne prepovedi nuklearnega orožja
Današnji »Times of India« piše o delu razoroži tvenega
V resoluciji pozivajo znanstvenike vsega sveta, naj skupaj nastopijo proti »okrutni zlorabi največje pridobitve človeškega razuma«. Znanstveniki haj pritegnejo javno mnenje k prizadevanjem, da bi se poskusne eksplozije takoj nehale.
pododbora in ugotavlja, da je stališče članov pododbora videti nenavadno optimistično,
. in svari pred velikim optimizmom. Po mnenju časopisa zadnji ameriški predlog za razorožitev zelo mnogo obe-
Presenečenje ob praznikih
(Od našega stalnega dopisnika)
Sklicanje sej odhorsv ga gospodarstvo F ti republiškem zboru in zboru proizvajalcev Ljudske skupščina LRS
Predsednika odborov za eosuodarstvo republiškega
zbora in zbora proiz« a-jaicev Ljudske skupščine LRS sklicujeta seji odborov za sredo, 24. aprila ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: Obravnava ln sklepanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana LR Slovenije za leto 1957.
IZ PISARNE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Pariz, 29. aprila. Odločitev razdelitvi 259 milijard, ki jih je treba prištediti, je padla. TJradn0 poročilo ie lakonično in n« daje nobenih podrobnosti, obvešča nas samo ° tem. da jo to končno storjeno. Mollet bo d« četrtka odsoten in tako ne preostaja javnosti nič drugega, kakor da ugiba, izza katerega ovinka preti nevarnost. Dejstvo, da niso objavili rezultatov- seje ministrskega sveta, je že samo p0 sebi nekaj nenavadnega in zato ni čudno, da ves tisk razburjeno razpravlja o tem.
vse. razen onega, kar bi gotovo rešilo prcblem — konca vojne v Alžiru. Na tem terenu pa noče odstopiti niti za ped, celo niti malo dob-e volje ne žel: pokazati, o čemer najbolj priča odločitev, da anke.na komisija
VREME
Stanje vrimena dne 20. aprila:
širok greben visokega zračnega prifska se ' razprostira od Azorov preko Srednje ki Vzhodne Evrope v Sibirijo, v višinah pa doteka nad Srednjo Evropo hladnejši zrak ter povzroča nestalno vreme.
Napoved za nedeljo:	Spremen-
ljivo oblačno vreme. Zjutraj po kotlinah zamesi er.o. popoldne naenicnie h krajevnim pio.iam. Nainižje nočne temperature med 3 in G. v Primorju okoli o. najvišje dnevne do 13 itnpinj C.
Splošno mnenje je, da bo razen teh 250 milijard treba najt: še novih 150 in da zato ni več mogoče dvomiti o povečanju davkov, če ne celo o popolnoma novih finančnih uredbah. Socialistični krog; baje niso naklonin- povečanju taks na predmete široke potrošnje in Dj se ra.ie oaicčiij za usmeritev na direktne davke, kar bi pa po drugi strani izzvalo pravcato reformo zakonov o državnih financah. česar pa brez odobritve parlamenta n.; mogoče storiti.
Vztrajno se širijo glasovi o povečanju cen nekaterih predmetov: tobaka, bencina, gospodinjskih strojev, poštnih in telefonskih tarif. Toda s tem bi se podrlo ravnotežje na sezna-
mu osnovnih potrebščin, ki je
že itak zadnje čase zrasel na 250, da bj se na ta način skrilo povečan; e stroškov za vsakdanje življem e. Borba prot; inflaciji ie torej na višku in francoska vlada je podvzela skoraj
vse. da bi se izognila nesreči —
k; jo je sestavila radikalna stranka ni nikakršno uradno telo in da zato civilne in vojaške oblasti v Alžiru ne bodo odgovarjale na njena vprašanja. Cernu ne bi odgovarjale, če je vse. kar se dogaja v Alžiru zasnovano na zakonitih postopkih? *
Policija je dav; pripravila prijetno velikonočno presenečenje 18. pariškemu okrožju, v katerem stanujejo večinoma se-vernoafričani in ki ga zato ljudje imenujejo pariško Medino ali Kasbo. Ob. 4 zjutraj je 800 policajev In orožnikov, oboroženih s Strojnicam-; in kratkimi puškami, obkolilo ta del mc-ta ter prevrnilo vsako hišo od klet:	do strehe. Štirinajst-
urna preiskava .je napalm'a pa-
riške ječe (122 aretacij) in obogatila orožarne za nekaj nožev.
Tudi »pacifikacija« Pariza j s torej v polnem teku.
Vse to pa seveda daleč zaostaja za dogodkom dneva — Titovim govorom na plenumu Socialistične zveze, ki mu je ves pariški tisk posvetil največjo publiciteto in pozornost.
Kljub temu. da še vedno trajajo zaostreni odnosi, ki jvh je izzval maršalov govor v Pulju, ki so ga francoski uradni krogi kot celota sprejeli kot težko žalitev (čeprav je naj ostrejša obsodba veljala v prvi vrsti socialistični stranki), kljub temu, da takšni odnosi povzročajo skoraj ignoriranje vsega jugoslovanskega in gre to celo tako daleč, da se skoraj nihče iz krogov vlade ni pojavil na otvoritveni predstavi Gledališča narodov, so pa danes vsd listi od najreakcionar-neiših do n&jzmernejših objavili citate iz Titovega govora. Res čuden pojav! Kadar kritiziramo Franc*'jo, se motimo, ko pa govorimo o Sovjetski zvezi, imamo popolnoma prav. Seveda pa lo velja, le za tisk. čigar ideologija se z našo ne strinja, kajti »Hu-manite« ni prišel brez komentarjev preko tega govora. »Tito ponovno polemizira s Sovjetsko
zvezo  Smatra za oportuno,
da se vrača na teze. ki jih je razvil v svojem puljskem govoru, ki pa zaslužijo skrajno kritiko . . .«
V zvezi z delom govora, ki se nanaša na Vojvodino, nas »Hu-manite« opozarja, da se moramo zahvaliti prav akciji Sovjetske zveze in Kadarjeve vlade, ki je zadušila kontrarevolucijo, da naša notranja enotnost r.i bila morda razbita. V svojih pripombah si upajo celo dalje: »Brez socialističnega tabora. na katerega je Jugoslavija hote ali nehote vezana, gi socialistične Jugoslavije ne bi btlp mogoče zamisliti ...«
Da bj bila mera polna, pa je »Humanite« objavil tik ob svojem poročilu o Titovem govoru izjavo Mehmed Šehua »Izveatijem« o tem. kako raste ponovno napetost med Jugoslavijo in Albanijo in kako je albansko vodstvo storilo vse. kar je moglo, da b; se odnosi popravili. Aluzija je preveč očitna, da je človek ne bi razumel: Jugoslavija je odgovorna za takšno stanje.
Komunistična partija Francije je torej dosledna. Na žalost dosledna v nerazumevanju našega stališča in vse to niti mesec dni po obisku njihove delegacije v Jugoslaviji. V.
ta, v resnici pa je odraz potrebe velesil po »strateški preusmeritvi vojaških virov, ki jih imajo«. Ko izraža mnenje, da je sporazum vendarle boij-ši kot nesporazum, zaključuje časopis, da se »ne more reči, da je razorožitveni pododbor izpolnil svojo nalogo dokler so atomsko orožje in usmeri evani izstrelki izven nadzorstva.«
MOSKVA, 20. aprila (AFP). Prvi sekretar CK komunistične partije SZ in član prež. Vrhovnega sovjeta ZSSR Hru-ščev je sprejel japen-skega veleposlanika Kadovakija in se z njim eno uro pogovarjal. Govorila sta o naporih za preprečitev nuklearnih eksperimentov. Hruščev je predlagal , japonskemu veleposlaniku, da bi Sovjetska zveza in Japonska poslali ZDA tn Veliki Rrita-niji skupaj poziv- za ustavitev poskusov z jedrskim orožjem.
Razgovori o radiodifuziji
Bukarešta, 20. aprila. Radijska postaja Bukarešta je poročala, da so se v Bukarešti končali razgovori med zastopniki romunske in jugoslovanske radiodifuzije.
O svojih naporih - bo poročal Združenim narodom in, kakor 6e je zvedelo, je kljub »trenutnim težavam« osebno optimistično razpoložen in misii, da bo njegovo poročilo ugodno.
Izraelski veleposlanik v ZDA Aba Eban je obiskal ameriškega zunanjega ministra Duilesa in se z njim razgovarjal približno poldrugo uro. O obisku je Eban dejal, da sta z Dulle-som govorila predvsem o Gazi, o neoviranem prehodu ladij skozi Tirensko ožino In Sueški prekop, o gospodarski pomoči ZDA Izraelu in o sedanjem položaju na Srednjem vzhodu, posebno v Jordanu. Eban je bil popolnoma gluh za vprašanja novinarjev, ki so se zanimali, če je mogoče pričakovati zbli-žanje ameriškega in izraelskega stališča do Gaze in Sueza. Prav tako ni hotel niti namigniti, kdaj se bo nadaljevala ameriška gospodarska pomoč Izraelu, čeprav je sklep o nadaljevanju te pomoči objavilo ameriško zunanje ministrstvo že pred šestimi tedni.
Hammar.skjold je sprejel egiptovskega delegata v OZN Omara Lutfija in izraelskega zastopnika Mordekaka. Z izraelskim delegatom se je razgovarjal o zadnji pritožbi pomočnika generalnega sekretarja OZN Buncha proti Izraelu, ker so izraelski vojaki zaplenili črede arabskih pastirjev na področju Gaze.
Direktor egiptovskega urada za informacije je sinoči spet obtožil Izrael, da pripravlja novo agresijo. Pripomnil je, da o tem pričajo nedavni incidenti na področju Gaze, za katere ja kriv Izrael. Hkrati je egiptovska časopisna agencija sporočila, da je v severovzhodnem delu področja Gaze prišlo do streljanja med švedsko pred-stražo in neznanimi osebami na izraelski strani, ki so skušale prekoračiti mejo. Žrtev ni bilo.
Egiptovska vlada je danes obvestila Italijo, da lahko njene ladje plovejo skozi prekop, ne da h; plačevale tranzitne takse v gotovini do 1. maja. Prejšnje takse za italijanske ladje so odštevali od egiptovskega trgovskega dolga Italiji, ki znaša 7 milijonov dolarjev. Medtem so se začela med obema državama pogajanja, da bi rešili ta spor.
Kongres KP Britanije
London, 20. aprila (Tanjug). Drugi dan 25. kongresa britanske komunistične partije je generalni sekretar partije Golan odgovoril na številne kritike na račun stališča, ki ga je CK zavzel do dogodkov na Madžarskem. Golan je izjavil, da je centralni komite pravilno ravnal, ko je odločno podprl »stališče Sovjetske zveze proti . kontrarevoluciji na Madžarskem«.
V 36 resolucijah so udeleženci kongresa grajali stališče CK do madžarskih dogodkov.
Delegati so nato glasovali o šestih amandmajih k Golano-vemu referatu. Kongres je
zavrnil pet amandmajev, od teh dva o Madžarski, sprejel pa je šestega o ednošajih z laburistično stranko in enotnosti socialističnega boja.
Po glasovanju je namestnik generalnega sekretarja Ma-theus podal referat o britanski poti v socializem. Prepričani smo. je rečeno v referatu. da socializem lahko nastane samo kot posledica prevzema oblasti iz rok kapitalistov. Dejstvo, da ce da taka revolucija izvršiti mirno, n* spreminja bistva revolucije.
K programu britanske po*i v socializem je bTo vloženih nad 2.200 resolucij.
2 str. / SLOVENSKI PGB0CE7ALEC J ST. 03 — 21. APRILA 1957
h govora lov. Edvarda Kardelja
(Nadaljevanje s 1. strani) ša. Zdi se mi, da bi morali v praksi mnogo več razpravljati, iskati in ugotavljati baš take konkretne rešitve.
Za ilustracijo bi se zadržal na enem vprašanju, na vprašanju nasprotja, ki neizbežno nastaja mej nujnim, še večjim zaposlovanjem žena in socialno ekonomskim položajem družine kot tud: njenimi notranjimi materialnim; odnosi. Jasno je. da se bodo žene v Jugoslaviji zaposlovale v vse večji meri. to je v tisti meri, v kateri se bodo razvijale proizvodne sile v Jugoslaviji. Vse dokler obstoja ogromna rezerva delovne sile na vasi, kjer je kmetijska proizvodnja slabo razvita, kjer 'je proizvodnost nizka, ima zaposlovanje žena svoje prilično trdne meje. Ne gre samo za zaostalost v pojmovanjih, temveč tudi za določeno družbeno ekonomsko logiko, ki bo vplivala zelo ostro, če se ne izpremene položaj in notranj; ekonomski odnosi v družini. Z drugimi besedami, pri sedanjem pomenu žene za primitivno gospodinjstvo in otroke, ki zavist izključno od skrbi matere in družine, je delo moških v podjetjih in ustanovah produktivnejše od de_ la žen.
"V 'jH&ž;
Odtcd se pred nas postavlja najvažnejša naloga, da paralelno s povečanjem zaposlovanja žene sistematično delamo na spremembi položaja družine. To ni samo problem žene, to je družbeni in ekonomski problem naše socialistične družbe sploh.
Nemogoče se je ekonomsko razvijati, nemogoče je doseči maksimalno produktivnost dela pri delavcih — ženah in moških
v	proizvodnji, če ostane tako družinsko gospodinjstvo kot je to do sedaj, če ostane tako kot smo podedovali.
Na tem področju je načelno pravilno postavljena naloga izgradnje mreže servisov, ki morajo bi.ti materialna osnova naše nove socialistične družine, zgrajene — kot se v veferatu pravilno poudarja, na ljubezni in medsebojnem razumevanju,
ekonomsko samostojnih zakonskih tovarišev. Toda v praksi je to, kar smo na tem polju dosegli, zelo drago. Obstoječi servis; so nevzdržno dragi, ne glede na to, ali jih plača individualni koristnik ali družba. Naša ekonomika ne more vzdržati marsičesa od ustvarjenih form. Pri nas imamo dečje domove in jasli, kjer vzdrževanje enega otroka stane zelo mnogo, kar praktično pomeni. da je treba za njegovo vzdrževanje cesto dati velik del plače delavca. Kaitera družba bi to lahko vzdržala? In če družba tega ne finansira, ostane v takem primeru žena rajši doma in sama skrbi za svoje otroke.
Glede na to moramo vse te naloge reševati na cenejši, praktični način. Tu ne gre samo za otroške domove, temveč tudi za menze, družbeno prehrano, komunalne usluge, družine itd. To pa moremo doseči samo na modernejši tehnični podlagi. Kakor se ne more z mehaničnim sestavljanjem obrtnih delavnic napraviti moderna tovarna, tako tudi ne moremo dati niti naši novi socialistični družini kolektivno. tehnično in gospodarsko podlago. ak0 ostanem0 pri zaostali tehniki, ki Je ustrezala individualnemu hišnemu gospodinjstvu. Naše tovarne prehajajo sedaj n. pr. v proizvodnjo strojev za pranje za eno družino. Ti stroji so dragi in si jih more ie zelo majhno število ljud; nabaviti. Ne postavlja se vprašanje. da bi družba morala prevzeti breme, da bi vsakemu človeku dajala regres in da bi mogel na ta način priti ceneje do sredstev, ki b; ustrezala njego-
vi	možnosti. Na tak način ne bi ničesar dosegli in bi ga moral: opustit; prej. preden bi dosegli zaželene rezultate. Medtem pa naše tovarne še nadalje izdelujejo take stroje. Zdi se mi. da bi bilo bolje, ako bi se usmerile v proizvodnjo strojev za stanovanjske bloke, ki bi se jih moglo posluževati več tisoč ljudi. Na ta način bi ljudje prišli do cenejših uslug.
Sedaj imamo po mojem mnenju instrumente in organizacijske oblike, v okviru katerih moremo rešiti te probleme na drugačen način. To sp komuna, stanovanjska skupnost in tovarna s svojim} skladi za prosto razpolaganje, pa tudi orientacija ra postopno dviganje življenjskega standarda bo omogočila, da se bo
vse večji del sredstev stekal za razvijanje družbene, gospodarske in tehnične podlage naše družine. Ne bi se smeli zatekati — bilo bi pa tudi gospodarsko popolnoma nerealno — k politiki finansiranja vseh teh nalog iz nekakšnih centralnih blagajn v obliki nekakšnih družbenih regresov. Zdi se mi, da bi. bilo potrebno od spodaj, namreč v stanovanjski skupnosti, v tovarni, v komuni in v osebnih dohodkih delovnega človeka, postopno zbirati sredstva in sklade, ki. se bodo mogli uporabljati za izgradnjo tega mehanizma družinskih servisov.
V	zadnjih razpravljanjih v skupščini in predlogih, ki so bili predloženi v javno diskusijo, so podane koncepcije o stanovanjskih skupnostih. Mislim, da smo za rešitev tega problema. o katerem govorimo danes, ustvarili najvažnejšo organizacijsko obliko prav v stanovanjskih skupnostih. Z drugimi besedami. je tu po mojem mnenju najvažnejša »načilnost, ka-
Posvetovanje o ribištva
Bled, 20. aprila. Na Bledu ss je popoldne v hotelu »Toplice« začelo posvetovanje o sladkovodnem ribištvu v Jugoslaviji. Posvetovanja se udeležuje nad 160 delegatov raznih ribiških društev, podjetij. znanstvenih zavodov in fakultet iz vse države. To je prvo tako posvetovanje pri nas in je zato zanj precej zanimanja.
Posvetovanje je začel inž. V. Popovič, generalni tajnik Krnetijsko-gozdarske zbornice Jugoslavije. Po uvcdmh formalnostih je tov. Miran Svetina poročal o osnovnih problemih sladkovodnega ribištva pri nas. Navedel je predvsem. da imamo zelo neenotna mnerfja o sladkovodnem ribištvu dn da je zato potreben čimprej zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bi določal, enotna načela za vso državo. Ta zakon bi moral urediti upravljanje vod. fci naj bi ga poverili predvsem gospodarskim organizacijam, nato pa športnim društvom in morda znanstvenim zavodom. Osnovne enote upravljanja naj bi bile gospodarske organizacije in športna društva, ki bi bile vezane na okrajne, republiške oziroma zvezne organe.
Nadalje je podčrtal, da bo moralo ribištvo dobiti v našem gospodarstvu mesto, ki mu gre.
Za njim je govoril še inž. Nikola Djisalov o isti zadevi,
o	kadrih v ribištvu pa je govorila inž. Živa Mihajlovič. Omenila je veliko pomanjka-
nje strokovnega kadra, zato bi bilo potrebno čim-prej ustanoviti dva centra za vzgojo kadrov, in sicer za nižinske vode v Srbiji in za višinske v Sloveniji.
Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. Nocoj je predsednik blejske občine J. Kapus priredil gostom sprejem v hotelu »Toplice«.
B. B.
tere se imamo predvsem oprijeti xri reševanju problemov žene. Referat pravilno poudarja, da je stanovanjska skupnost dejansko razširjena družina v tem smislu, ker se v okviru stanovanjske skupnosti postopno ustvarja tehnična podlaga, ki bo v temelju oprostila ženo gospodinjskih poslov in ji omogočila zaposliti se in se vključiti v družbeno življenje. In ne samo to! V okviru stanovanjskih skupnosti bomo mnogo ceneje prišli do večjih Tetzultatov kakor s sedanjim sistemom. Vzemimo samo kot primer problem otrok. Ako bi imeli organizirane stanovanjske skupnosti v naseljih, mestih, zlasti pa
v	industrijskih središčih, in ako bi imeli načrt komune, pio katerem bi m orači združevati delo stanovanjskih skupnosti, bi mogli v vsakem bloku zagotoviti ne popoten dom, toda vsaj nekoliko sob za otroški vrtec, za otroške jaslii itd. V takih majhnih jaslih in vrtcih n« bi bilo potrebno, da bi bile zaposlene medicinske sestre, zdravniki in visokokvalificirani strokovnjaki. ki jih sedaj iščejo, temveč žene iz tega bloka, ki so pogosto nezaposlene-, starejše žene. ki imajo dovolj časa in smisla za takšno delo in ki bi bile za malenkosten honorar pripravljene delati z otroki, -jih varovati itd. Zdravstvena služba za ves -rajon bi mogla bili organizirana tako. da bi mogla stolno obiskovati blok« in spoznavati, kako delajo v 'njih, ter posredovati tamkaj, kjer bi bilo potrebno. Gotovo bi takšen otroški vrtec ne velijal .toliko kakor sedaj. Enako je tudii n. P-r. s pralnicami, ki bi jih zgradili v takem sistemu in ki bi bile vsekakor cenejše.
Tudi moderna družbena prehrana bi se mogla usmeriti tako. Prav tako trgovina, zlasti trgovina * osnovnimi potrebščinami, kjer bi mogli državljani organizirati v določenem smislu nadzorstvo. zlast; z ustanavljanjem potrošniških svetov, o katerih je govoril tov. dr. Brecelj. To je po mojem mnenju tista materialna podlaga, k; jo moramo zgraditi in ki jo moremo izpopolniti v določeni dobi s sredstvi, katere more dajat; v tej smeri naša družbena skupnost. Državljani bj nato Tazvi-.iali iniciativo za zgraditev takega omrežja družbenih servisov, ki bi jim neposredno in največ pomagal; v njihovem vsakdanjem življenju. Seveda b; tu morala pomagat; komuna, sodelovati bi morala podjetja s svojimi -skladi za 'samostojno razpolaganje itd. Kar pa je posebno važno, bi se v taki akciji ne ustvarjale — kar se sedaj pogosto dogaja samo posamezne ustanove, ki so drage in ki dajejo usluge le majhnemu številu ljudi, temveč bi zares šli v širino, seveda postopno in po materialnih možnostih.
Ako bi se na ta način lotili problema družine in s tem tudi reševanja problemov žen, potem ne bi samo pomagali zaposleni ženi, temveč tudi zaposlovanju novih žen ker bi lahko v teh pralnicah, servisih, otroških vrtcih in raznih komunalnih ustanovah take vrste, ki bi se naslanjale na stanovanjsko skupnosti in komuno, zaposlili tudi celo vrsto žen, ki bi se ne mogle zaposliti na drug način. Žena pa. ki bi-se na tak način uveljavila v družbenih in v gospodarskih odnosih, pa tudi po svoji zaposlitvi v tovarni in svojem delu v okviru takšnega komunalnega mehanizma, bi se uveljavila tudi v komuni, v svetih komune in v drugih
družbenih organih. S tem bi žena hitreje dobila svoje ustrezno družbeno mesto in bi se v takih okoliščinah moral okrepiti njen družbeni položaj. Pod takimi pogoji bo tudi zavestna borba' vodilnih socialističnih sil proti zaostalim pojmovanjem dala mnogo večje uspehe.
Tako mislim, tovariši, da bi se zaradi tega morali usmeriti prav v ta sektor kot glavno
Visoki obiski na zagrebškem sejmu
Zagreb, 20. apr. Mednarodni sponi.aaanski sejem v Zagrebu so obiskali dopoldne podpredsednJka zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, predsednik	zvezne ljudske
skupščine Petar Stambolič, podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Simič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, državni
sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, člana zveznega izvršnega sveia Mijaiko
Todorovič in Avdo Humo. predsednik	izvršnega sveta
ljudske republike Srbije Miloš Minic, zvezni državni sekretar za	notranje zadeve
Svet-islav Stefanovič in drugi.
Fo triurnem ogledovanju domačih in tujih razstav je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič izjavil, da je po njegovem mnenju sejem zelo dobro uspel.
»Za razliko cd jesenskega velesejma«, je dejal Aleksander Rankovič, »še je sedaj
značilnost za reševanje tega
problema. Toda ne smemo prepustiti te naloge ;n borbe samo ženskim organizacijam. Vse naše politične organizacije, predvsem Socialistična zveza, zlasti pa njene osnovne organizacije, bi se morale pritegniti, da bi v okviru komune in vse naše družbene skupnosti reševale v tej smeri probleme, o katerih smo govorili.
Plenum Zveze ženskih društev Slovenije
V	ponedeljek, 22. aprila, ob 9. uri bo v Ljubljani v Klubu ljudskih poslancev II. plenum Zveze ženskih društev Slovenije z naslednjih dnevnim redom:
Oblike razbremenitve žene-delavke.
Na plenum so poleg članic Upravnega odbora Z2D vabljeni tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij ter društev, ki rešujejo problematiko zaposlenih žensk.
Turisti na Kvarnerski obali
REKA, 20. apirila. S tremi posebnimi vlaki, avtobusi in avtomobili j« včeraj in danes prispelo na Kvairnerisko obalo 2800 turistov, največ iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Zasedli so vse razpoložljive prostore v Opatij; dn Loviranu, kar je nenavadno v tem času. Danes, je skupina 500 tujih turistov napravila izlet z ladjo na otok Rab, druga skupina 300 turistov pa bp jutri obiskala Postojnsko jamo.
..v.	rri
1	*	'	jv
Pi> arhitektonski zamisli ing. Medveščka urejena industrijska prodajalna »Iskre«, ki so jo odprli včeraj v palači Glavne zadružne zveze v Ljubljani, kjer bodo našli svoje prostore tudi Iskrino predstavništvo za LRS, njeno veleprodajno skladišče in obračunski center koordinacijskega biroja »ITES«. Prodajalna je po vrstnem redu že peta v državi. Široko zasteklcnele stenske površine skorajda odpravljajo mejo med ulico in prostori prodajalne, ter tudi naš posnetek napravi vtis kot bi kinoprojektorji stali na pločniku nasproti »Tehnometala«.
S PLENUMA ZDRUŽENJA SLEPIH SLOVENIJE
Slepi bodo gradili stanovanja
Uvedba govorečih knjig in namestitev socialnih delavcev — Priznanje sveta za socialno varstvo LRS organizacijam slepih in njihovim
iunkcionarjem
LJUBLJANA, 20. apr. — Včeraj se je začel razširjeni plenum Združenja slepih Slovenije, ki so mu prisostvovali predsednik Zveze slepih Jugos lavije Stevo Uzelac, predstavniki združenja Hrvatske, repu bliškega sveta za socialno varstvo in raznih organizacij-
Na plenumu so v smislu sklepov I.» kongresa združenja, ki je bil lani, izčrpno obravnavali razen o »organizacijskih in gospodarskih zadevah aktualne probleme slepih z vseh področij. Zelo obširna je bila razprava o rehabilitaciji in zaposlitvi ter glede na to tudi o izgradnji stanovanj za slepe. Od lanskega I. kongresa je bilo nanovo zaposlenih 24 slepih, tako da je vseh slepih v delovnem razmerju 130. Lahko pa bi bilo zaposlenih še več slepih, sa.j ima večina podjetij veliko razumevanje zanje, če ne bi bilo pomanjkanja stanovanj. Za ureditev te zadeve so se sicer osnovne organizacije močno zavzemale, vendar pa zaradi objektivnih razlogov, pa tudi zaradi nerazumevanja nekaterih merodajnih organov niso mogli zadovoljivo rešiti tega problema. Da bi olajšali sta-
novanjsko stisko za zaposlene slepe, je Zveza slepih Jugoslavije na svojem ' zadnjem plenumu sklenila, naj republiška združenja s sredstvi iz Jugoslovanske loterije ustanovijo poseben stanovanjski sklad. Glede na to je današnji plenum sklenil, da bodo 20 ' odstotkov sredstev iz dohodkov Jugoslovanske loterije vložili v gradnjo stanovanj, ki jih naj- zgradijo osnovne organizacije v Mariboru, Kranju in Ljubljani. Sklenili so tudi, da je treba z vso vztrajnostjo doseči, da se bodo slepi vselili v lastna stanovanja, ki jih zasedajo tuje stranke.
V	Ljubljani n. pr. stanuje v hiši, ki je last združenja, v enem .izmed stanovanj 13 slepih, v drugem pa na isti površini 3 tuji ljudje, ki niso v družinskem razmerju.
V	obravnavi kulturno-pro-svetnega dela so poudarili uva-
V hotela „Savin|a“ v Celja bodo uredili dijaški internat
zlasti uveljavilo razstavljanje predmetov za široko potrošnjo, kar govori o skrbi za standard in kar je v skladu z našo novo gospodarsko politiko«.
Po besedah podpredsednika zveznega izvršnega sveta je ta sejem zelo zanimiv za naše državljane, čeprav ima še nekatere pomanjkljivosti, ki
pa bodo glede na to, da je pr-
vi	sejem te vrste,- odstranjene.
»Razstaviti bi bilo potrebno«, je dejal Aleksander Rankovič. čimveč blaga, dostopnega širokemu krogu kupcev po ceni in kakovosti.«
Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je izjavil, da je nanj napravila izredno ugoden vtis ureditev sejma, zlasti pa povečanje števila pot,rosnih predmetov, ki so razstavljeni na tem sejmu. Ta napredek je zlasti viden. ako se sedanji sejem primerja s podobnimi sejmi pri nas pred dvema ali tremi leti.
Celje, 20. apr. Na dnevnem redu današnje XV. seje občinskega ljudskega odbora v Celju so bila tudi poročila štirih svete v, za šolstvo, za zdravstvo, za socialno zaščito in za varstvo družine.
Iz poročila predsednika sveta ea šolstvo je bilo razvidno, da se na področju celjske občine obeta letos bogata dejavnost, zlasti giede na gradnjo novih šolskih prostorov in obnovo zastarelih poslopij. Tako bo metalurška industrijska šola v Štorah že ob proslavi 1. maja iz-l O čili a svojemu namenu novo učno delavnico. Pri tej šoli pa je v načrtu tudi gradnja internata. Razen tega bodo, letos obnovili nižjo gimnazijo v Štorah. Velika obnovitvena dela se bodo začeta tudi pri šoli v Kompo-
lah. Gradnja nove šole za trgovske učence v Celju lepo napreduje in vse kaže, da bodo vrata v novo poslopje odprli že jeseni. In končno bodo letos začeli graditi o.semletko na Sp. Hudinji pri Celju. Kljub tem
pomembnim pridobitvam pa bo stiska na osnovnih šolah v Celju v prihodnjem šolskem letu še zelo narasla. Tako bodo morali v prvi in drugi osnovni šoli uvesti pouk v treh izmenah.
Občinski ljudski odbor je nadalje sprejel predlog sveta za šolstvo, po katerem bodo v hotelu »Savinja« v Celju uredili' internat za dijake učiteljišča in
za učence vajenske šole za kovinsko stroko. Te odločitve se ne bodo razveselili samo dijaki učiteljišča, ki so imeli doslej svoj internat v skrajno neprimernih prostorih bivšega kapucinskega samostana, temveč še bolj učenci kovinske šole, ki so se že deset let stiskali v barakah. Obenem bo dobila vajenska šola tudi primernejše učilnice v poslopju ob Dečkovi ceeti.
Predsednik sveta za zdravstvo pa je v svojem poročilu ponovno opozoril na usposobitev poslopja Zdravstvenega doma za zdravstveno službo in na potrebo po ustanovitvi obratnih ambulant pri celjskih kolektivih.
M. B.
janje govorečih knjig za slepe, ki jih v svetu že delj časa s pridom uporabljajo. To so magnetofonski trakovi trajnega značaja, s pomočjo katerih se slepi lahko učijo tujih jezikov, posredujejo jim pa tudi teme z raznih političnih, umetniških i,n drugih področij. Plenum je soglasno sklenil, da je treba letos nabaviti take govoreče knjige za glavna središča, Inafcršna so Ljubljana, Maribor, Celje, Gorica in Kc.per. Nedvomno je, da je uvedba govorečih knjig za slepe poleg Braille-jeve pisave ena največjih pridobitev za pomoč slepim pri kulturno - prosvetnem delu.
Poleg omenjenih pridobitev bodo slepi letos uvedli tudi socialne delavce. Za sedaj bo nameščenih v vsej Sloveniji pet socialnih delavcev, ki bodo obiskovali vsakega posameznega slepega na domu, se seznanjali z njegovo socialno in drugo problematiko in vsak problem tudi konkretno reševali.
Na plenumu je predsednik Zveze slepih Jugoslavije Stevo tizelac izročil dr. Antonu Kržišniku diplomo o njegovi izvolitvi za častnega člana Zveze slepih Jugoslavije. To priznanje je dr. Kržišnik prejel za dolgoletno in požrtvovalno sodelovanje v organizaciji slepih. Predstavnik sveia za socialno varstvo LRS Bal-domir Milohoja pa jp v imenu sveta izrekel pohvalo vsem organizacijam slenih in njihovim funkcionarjem za dosedanje delo. ki so ga uspešno opravili v korist tn zaščito slepih Slovenije
Nova pobuda za povečanje delovne storilnosti
Dosedaj so bili upravičeni do zvišane tarifne postavke za nočno delo le tisti delavci, ki so delali ponoči nepretrgoma najmanj mesec dni. Z novo uredbo o plačah delavcev v gospodarskih organizacijah, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet, pa se prizna pravica do povečane tarifne postavke za nočno delo vsakemu delavcu, ne glede na to. ali je opravljal nočno delo izjemoma ali redno, eno noč ali več, v delovnih izmenah ali izven njih.
S to spremembo, ki jasno določa, da se mora za vsako nočno delo avtomatično povečati tarifna postavka, je odpravljena ena od anomalij v nagrajevanju delavcev za nočno delo. Prejšnje določilo je namreč praktično izključevalo možnost boljšega nagrajevanja takih delavcev, oziroma omejevalo število upravičencev na najmanjšo možno mero. Nočno delo v gospodarskih organizacijah je tako organizirano. da se delavci izmenjujejo na nočnem delu, s čimer naj bi bilo breme nočnega dela porazdeljeno na vse delavce enako. Na ta način seveda noben delavec ni bil dejansko upravičen do povečane tarifne postavke, ker ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Tako je bilo opravljenega mnogo nočnega dela, tisti pa, ki so ga opravili, za Vo niso dobili plačila, oziroma jih je bilo le malo.
Za delo pod težjimi pogoji je bilo priznano torej le tako nočno delo, ki je trajalo nepretrgoma najmanj mesec dni. Sedanja sprememba pa na splošno priznava vsako nočno delo za delo pod težjimi pogoji, zaradi česar naj bi se tudi bolje nagrajevalo.
Ta ukrep je vsekakor daljnosežnejši, kakor bi lahko presodili na prvi pogled. Predvsem je treba upoštevati število oseb na nočnem delu, ki bodo sedaj izpolnjevale vse pogoje za doseganje povečane tarifne postavke. To število je nedvomno znatno, saj delajo v mnogih gospodarskih organizacijah nočne izmene. Ker se na nočnem delu vrstijo delovne izmene, dela ponoči vsaka oseba 6' do 12 deiovn'h dni na mesec. To pomeni, da se bodo povečali stvarni prejemki oseb, ki delajo ponoči, za 4.16 do 6.25 r/o mesečno. Upoštevajoč tudi delo po učinku pa se bodo povečali dejanski prejemki še bolj, ker bo tudi zaslužek za preseganje norm večji zaradi povečanih tarifnih postavk za nočno de-
lo.	Skoraj neizogibno je torej, da mora. takemu ukrepu slediti tudi povečanje delovne storilnosti. To bo moralo vplivati dalje tudi na organe upravljanja, da bodo povečali svojo skrb za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, za povečanje obsega proizvodnje in storilnosti, saj omogoča to hkrati tudi večji delež gospodarskih organizacij na dobičku in dohodku, delavcem pa omogoča boljše nagrajevanje.	Z-ek.
Saa.rsko-francosko gospodarsko sorlelova.ri.ie- — Iz Saa.rb.ru-ckena poročajo, da je bul ustanovljen s aarsko-francos-ki gospodarski odbor, k; ga sestavljajo predstavniki industrije in trgovine. Ta odbor bo skrbel za odnose med Saarom in Francijo ter reševal morebitne težave pri izvajanju dogovora o Saaru.
RK ima za seboj že lepe uspehe
LJUBLJANA, 19. aprila. — Dopoldne je bila v Klubu ljudskih poslancev plenarna seja glavnega odbora RK Slovenije. Pocočil.o o delu RK v preteklem letu je pokazalo, da je aktivnost te ši,roke organizacije v polnem razmahu, veča pa se tudi število članstva; sedaj je v Sloveniji skupaj s Podmladkom nad 300.000 članov- Kljub rastočemu številu podmladka-r-jev pa je treba skrb zanje še poglobiti, zlasti je premalo obdelano vprašanje vsebine in oblik Podmladka med vajenci, d.ijaki višjih razredov gimnazij
in v internatih.
V	zadnjih šolskih počitnicah je bi.l 14-dnevn; seminar za vajence 'in mladino višj.ih razredov gimnazije. Namen seminarja je bil zbuditi med to mladino predvsem zanimanje za zdravstveno in socialno problematiko- Pripravljenost te mladine ?a d el,o v Podmladku
RK bi bilo t.reba še naprej negovati,, potrebno pd je tudi vzdrževati stik s prosvetnimi delavci; od njihovega razumevanja in pom.oči je namreč v veliki meri odvisno, kako se bo ta mladina udejstvovala v Podmladku-
Za še uspešnejše delo Rdečega križa ie potrebno tudi sodelovanje drugih množičnih organizacij in _ pritegnitev tudi ti-
stih zdravstvenih delavcev, ki se še niso vključili v to organizacijo, — zdravnikov, babic, medicinskih sester, saj je RK prav tista organizacija, k; pomaga zdravniku pri njegovem de.lu in pri širjenju zdravstvene prosvete.
Zdravstveni kader je doslej prispeval prav k zdravstveni prosveti že dokaj šem delež, saj so sam,o številni tečaji RK pid njegovim vodstvom seznanili na tisoče mladink in mladincev z najosnovnejšimi zdravstvenimi in higienskimi pravili, ki so jih nato prenesli v svoje
domove. Ti tečajniki pa ostajajo pozneje nepovezani in osamljeni. Zat.o je potrebno, da
so še nap,rej pod vodstvom zdravnika ali srednjega medicinskega kadra-
Člani RK so mnogo storili tudi za šolske kuhinje. Tako je na primer v mariborskem okraju le malo šol, ki jih še nimajo. Četudi niso vse kuhinje sodobne in jih je . dokaj v privatnih stanovanjih, vendar higiensko ustrezajo. Tako pa so le reš'li problem zboljšanja prehrane šolskega otroka. S pomočjo teh kuhinj pridejo otroci do toplega obroka, brez katerega bi sicer ostali, če bi čakali na osnovanje šolskih kuhinj, takih, ki bi bile že zgrajene v ta namen.
Za šolske kuhinje kažejo tudi občinski ljudski odbor; vedno več zanimanja- Tako je na primer občinski ljudski odbor v Slovenski Bistrici prispeval 700 tisoč dinarjev za nabavo posode v šolskih kuhinjah, v Lenartu so si prizadevali taxo dolgo, da imajo danes vse šoie šolske kuhinje in podobno,
Ce upoštevamo, da ima RK tudi največ zaslug pri vseh uspelih krvodajalskih akcijah, potem lahko vidimo, da je ta množična organizacija dosegla res že lep uspeh.
V	popoldanskem delu plenarne seje so razpravljali med drugim še o mladinskem obmorskem okrevališču ma Debelem .rtiču, s katerim bo RK Slovenije pomagal tistim, ki sp njegove pprr»>či najbolj potreta«
ni — bo.iehnim otrokom.
V. K-
Nenadoma je danes oh IS. url
tragično preminil naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN LUKEZJC, upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 22. t. m. ob 16. uri iz Gameljn v Šmartno.
Zalu.ioči:	žena Cecilija, sin
Janko z ženo Ivanko in vnukinj* Ivanka.
Gameljne, 20. aprila 19S7.
er. 93 — 21. aprila 1957	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	]	s	ti.	3
le §sw« ;
Razpis!
Na sedežu Združenih narodov sla se sestala egiptovski predstavnik Omar Dufti in izraelski delegat Kičron, Aba Eban in je bil sprejet pri Dvllesu, čez Sueški prekop je p^-ula prz:a britanska ladja kV.'e st Breezer, ki je pla-čala egiptovski družbi pristojbine v švicarskih frankih, pred dvema dnevoma so v prekopu zabeležili rekordni prehod ladij po napadu na Egipt 20 ladij. prve ameriške ladje, ki bodo plačale pristojbino egiptovskim organom, bodo plule čez prekop prihodnji teden ...
Vse te vesti in poročila iz sedeža Združenih narodov v Nevo Yorku, kakor tudi iz Ivashingiona. ki govore o sila živahni diplomatski dejavnosti in rahlem optimizmu so do neke mere dober znak za rešitev tega vprašanja, ki je lanska jesen privedlo do oboroženega napada. Manj optimizma vlivajo vesti o ponovnih oboroženih spopadih na področju Gaze in pa poročila iz Jordane., ker se tiče kompleksnega, vprašanja Srednjega vzhoda.
V	Parizu ne skrivajo nezadovoljstvo., ker francoska in britanska diplomacija nista uspeli pridobiti ZDA za predložitev sueškega v-prašanja Varnostnemu svetu, ter izražajo dvom. v uspeh pogajanj med Wo.shingtoncrn in Kairom. Vendar bi tudi to francosko nezadovoljstvo lahko prišteli preje med optimistične kot pesimistične vesti. Sodeč po dosedanj:'h izkušnjah, bi predložitev sueškega vprašanja Varnostnemu svetu verjetno ne prinesla nobenih koristi, medtem ko so Hammar-skjbldova. prizadevanje, doslej le že rodila dobre rezultate. Medtem ko pariški »Le Monden očita ameriški diplomaciji. da je za. r.jo postalo že pravilo, odlaganje težkih rešitev, bi verjetno m nogo bolj drža-
lo,	če bi to očitali tistim, ki se zavzemajo za. predložitev tega vprašanja Varnostnemu svetu.
Dejstvo, do. vedno več ladij plove čez prekop in plačuje
takse egiptovski družbi pa dokazuje, da se bodo morale slej ko prej tudi tiste vlade, ki kot francoska, trmasto vztrajajo, pri bojkotiranje prekopa vdati, kar pomen', da bo Hammarskjoldu morda le uspelo vzpostaviti »organizirava sodelovanje v vseh vprašanjih plovbe*. kakor upajo v Združenih varod'h. Vesti o možnosti ustanovitve posvetovalnega, organa, ter zadnji sestanki med diplomatskimi predstavniki v Nevo Zorku so vsekakor vzpodbuden znak.
A. S.
Volitve in manfilne
(Od našega stalnega dopisnika)
VARŠAVA. v Varšavo se je vrnila poljska, delegacija pod vodstvom predsednika ' lade Cyran-kie-.vicza. Obiskala je sedem azijskih držav. VraCajcč se z Daljnega vzhoda, se je delegacija za dva dneva ustavila v Moskvi.
OSLO. Zastopnik norveškega
ministrstva za zunanje zadeve je
povedal. da bo NorveSka glasovala proti sprejemu Španije v NATO. Morebitni protest Španije ne ho vplival na stališče norveške vlade.
VV AS H IN GT n N. Minister za zunanje zadeve Duites bo jutri sprejel posebnega odposlanca japonskega predsednika ZCobusuke Ki-šija. . Macušita bo z ministrom Dullesom govoril o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem.
Dunaj, 20. apr. (Po telefonu) Vciilna turneja obeh predsedniških kandidatov na Koroškem je zaključena, Gradišču pa se b-orta. predstavila po poteku prazničnega premirja. Zaradi tega morda *>e ne bi smeli dekenčno soditi o stališčih EJenka in Sciiaria da jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji. Toda dejstvo, da niti prvi, niti drugi ni lia Koroškem zinil nit; besede o tem vprašanju, še več, da eh sto Slovencev na Koroškem nista niti omenila, dovoljuje trditev, da koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov nobeden od teh dveh ne more v celoti zadovoljiti.
Glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik* je v uvodniku, posvečenem predsedniškim volitvam, ocenilo obe osebnosti, ki se potegujeta za najvišje mesto v državi in ugotovilo, da je dr. Scharf dokaj jasno opredeljena politična osebnost, česar o profesor Demku, nekdanjemu članu dunajskega mestnega sveta začasa Dollfussove klerikalne diktature, ki je .pomenila kone« demokratične prve republike, ni mogoče trditi. Razen tsga ja važno, kdo so sile za enim in drugim:	če je Scharf vodilna
osebnost stranke, ki zastopa ljudi, navezane na delo svojih rok in razuma, so Denka kandidirali bogati industrijski, trgovski in veleposestniški krogi.
»V svoji gospodarski in socialni odvisnosti, se bo zato (slovensko delovno ljudstvo) vključilo v vrste delovnih ljudi in glasovalo za dr. Scharfa«, piše »Vestnik« in dodaja, da meščanski stranki, katerih kandidat ge prof. Denk. ne kažeta nobenega razumevanja za težnje našega delovnega ljudstva ..., temveč odrekata državljanom slovenskega jezika tiste pravice, k; jim jih jamči ustava in državna pogodba kot njen sestavni del.
SC 3 i tednik »Kronika« dr. Tischlerjevega Narodnega sveta, ki obnavlja dolg prikaz obeh kandidatov, je manj jasna in nagiba v korist Denka z izjavo,
»da smo tudi mi zainteresirani na izbiri najprimernejšega kandidata...«, prav tako pa ugotavlja, da je dr. Scharf vedno zastopal marksistična načela in interese svoje stranke, pri čemer je večkrat prišel v navzkriž z načeli katolištva. Vrhu tega očita Scharfu, da je njegova stranka Slovencem nenaklonjena, prav tako Pa tudi gradiščanskim Hrvatom. Tisch-
1	er jeva skupina zaradi svoje idejne povezanosti z GVP kot stranko krščanske demokracije v Avstriji hote zamolčuje dejstvo, da je bilanca za socialiste neprimerno bolj ugodna kot pa za ljudsko stranko, ki se v tem pogledu nima s čim pohvaliti in v volilni povezavi z FPO združuje nemške nacionaliste in cel0 naciste, ki tudi katoliškim. Slovencem na Koroškem nikako-r ne morejo biti simpatični.
Na Koroškem so edini, ki so dotlej pozitivno gledali na manjšinska vprašanja elementi
v	socialistični stranki Koroške okoli deželnega glavarja Wede-niga, dani to nikakor ne velja za vse socialiste na Koroškem.
Ce so se torej koroški Slovenci v veliki večini odločili za socialističnega kandidata, nikakor ni rečeno, da so s politiko njegove stranke zmeraj zadovoljni. Obžalovanja vredno js, da se dr. Scharfu na volilnem zborovanju v Celovcu ni zdelo potrebno, da bi povedal vsaj nekaj besed tud-; slovenski manjšini. Tudi na drugih koro-
ških zborovanjih o manjšinskem vprašanju ni nič povedal.
-	Molčal je "tudi prof. Denk, razen da je v Bistrici v Rožu dejal, da problemov v demokratični državi kot je Avstrija, ni mogoče reševati s prisiljevanjem, pri čemer je očitno mislil, le na nemško večino, ne pa na Slovence. Toda Pri njem se temu ni čuditi.
Med koroškimi Slovenci vlada prav zdaj velika zaskrbljenost zaradi poročil o ukrepih, ki jih pripravlja koroška deželna vlada in zvezni organi za izvedbo določil 7. člena državne pogodbe.
Socialistična stranka, ki so ji koroški Slovenci pripravljeni izkazati zaupanje na bližnjih volitvah, bi morala prav zdaj storiti vse. da to zaupanje s pozitivnimi in konkretnim; dejanj; opraviči in si ga zagotovi tudi za naprej. Jeka. Stular
mmm
V Londonu dlje časa zaseda razorožitvenl pododbor štirih velesil in Kanade, kateremu Je jugoslovanska vlada te dni poslala svoj memorandum o razorožitvi. Na sliki od leve proti desni: Drago3lav Protič (OZN), Harold Stassen (ZDA), Valerijan Zorin (ZSSR), britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, Jules Mcch (Francija) in Allan Noble (Velika Britanija)
Jugoslovanski memorandum
OSJEMU FJ!ZQRQ2ITYEKEMU ODBORU GRGMiZ&DUE ZDRUŽENIH NARODOV
Beograd, 29. apr. (Tanjug). Pred dobrim tednom dni je državni sekretar z a aunarJe zadeve na poziv generalnega sekretarja OZN predložil ožjemu odboru razorožitvene komisije G£N svojo spomenico, v kateri jepodrobn0 obrazloži} naše lanske predloge o začetnih razorožitvenih sporazumih. Odbor je spomenico preuči!. V naslednjem jo zdaj objavljamo v celoti.
Jugoslovanska vlada z zadovoljstvom sprejema možnost, ki ss ji je ponudila z vabilom, poslanim po generalnemu sekretarju OZN, da pred ožjim odborom razorožitvene komisije OZN obrazloži svoj predlog z dne 1®- julija 1953. V tem pozivu, kakor tudi v pozivih vladam Indije. Japonske in Norveške vidi jugoslovanska vlada nov dokaz, da se priznava in upošteva upravičeno in razumljivo zanimanje dežel, ki niso v ož.iero odboru za problem razorožitve. V tem se — po mnenju jugoslovanske Vlade — tudi izraža bistveni napredek v smeri vsestranskega proučevanja pobud teh dežel v okviru ožjega odbora-
Atenskirazgovori
Mtfkoriss ss posvetuje s člani grške vlade — ¥ Londonu pravijo, da nadškofa še ne bodo povabili v London
ATENE, 29. aprila (Tanjug) Grški kralj Pavle je danes sprejel ciprskega nadškofa Makariosa in se z njim dlje časa pogo.iarjal- Pozneje jo bil hlskarios na kosuu gost grškega kralja.
Prihodnji teden ho Maka nos začel razgovore s predsednikom Karamanlisem hi člani grške vlade. Sešel se bo tudi z voditelji političnih strank.
Makarios je imel telefo-nični razgovor z grško etnar-hijo na Cipru in pri tem sporočil Ciprčanom o.a upa v rešitev ciprskega problema.
Uradni zastopnik britanske vlade je izjavil danes, da britanska vlada še ne namerava povabiti nadškofa Makariosa v London. V Ftreign Officeu ne komentirajo povabilo, ki ga.je poslal guverner New Yorka Harriman voditelju gibanja za priključitev Cipra Grčiji za cb;sk v Nev/ Torku. Za konservativni »Daily Express* pa je prijateljsko povabilo Har-rimana »najvažnejši dtegodek dneva«. Časopis navaja izjave več konservativnih poslancev,
ki »obsojajo to potezo ene izmed vodilnih osebnosti ameriške demokratske stranke m
obtožujejo Ameriko, da seje
razdor v Vzhodnem Sredozemlju.«
Glasilo britanske (laburistične stranke »Daily Herald« poziva vlado, naj povabi Makariosa v London na pogajanja o neodvisnosti otoika. »Makarios ima v rokah ključ do miru na Cipru in posiaja
daleč bolj važna mednarodna osebnost kot katerikoli politik, ki se noče z njim pogajati«, piše »Daily Herald«.
i
TELEGRAMI
TOKIO. Japonsko ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da bo meseca maja repatriiranih iz ZSSR 3S1 .laponskih ujetnikov. V Sovjetski zvezi je že 733 japonskih ujetnikov.
BUKAREŠTA. Diplomat, predstavništva Romunije in Egipta v Bukarešti in Kairu bedo povišali
v	veleposlaništva.
RISI. Vodja britanske laburistične stranke Gaitskcll Je prispel na krajši obisk v Rim. Govoril ho z itali.ian. političnimi osebnostmi.
TOKIO. Danes so hlle v vseh večjih japonskih mestih protestne manifestacije proti nuklearnim eksperimentom, v Tokiu je 5900 meščanov korakalo mimo britan. veleposlaništva in vzklikalo proti nameravanim jedrskim poskusnim eksplozijam na Božičnih otokih.
MOSKVA. Centralni komite KP in vlada Sovjetske zveze sta sklenila, da po letu 19.73 ne bodo več razpisovali državnih posojil. Ustavljena so tudi izplačila prejšnjih posojil, amortizacija obveznic pa je odložena za 29 let. Leta 1S57 pa bodo razpisali še eno posojilo 12 milijard rubljev, ki bo amortizirano v petih letih.
Sodeč, da je problem razorožitve življenjskega pomena za ves mednarodni odnos in za ohranitev miru na svetu, mu je
jugoslovanska vlada vselej posvečala največ j: pomen in uporabila vsako priložnost opozoriti na potrebo, da bi na tem področju dosegli čtmprej neposredne in praktične rezultate. Iz teh razlogov je kot članica razorožitvene komisije OZN 10. julija 1056 podala svojo resolucijo. Operativni del te resolucije poziva članice ožjega odbora.:
1. da si nadalje prizadeva doseči sporazuma o splošni razorožitvi;
2. da sl prizadevajo čimprej
doseči sporazum c začetnih raz-
orožitvenih ukrepih, ki so praktično mogoči, in o oblikah ter vrstah kontrole, ki So za to potrebne. zlasti v pogledu zmanjšanja konvencionalne oborožitve in oboroženih sil, opustitve pc-skusnčh. eksplozij jedrskih bomb in drugih praktičnih ukrepov na področju jedrske oborožitve tor zmanjšanja vojaških izdatkov.
Jugoslovanska vlada meni. da bistvr, teh predlogov tudi v sedanjih pogojih popolnoma ustreza položaju in predstavlja učinkovito pot do la.žje rešitve odprtih vprašanj na področju razorožitve.
Kriza v mednarodnih odnosih
je konec minulega leta začasno
prekinila daljšo dobo pomirjeva-
nja na svetu in še boli poudarila
nevarnost, ki jo za svetovni mir
predstavila današnji položaj v
oborožit.«-:, ho lpbko vsak mednarodni spopad pomeni resno nevarnost za človeštvo. Ta kriza je še enkrat ostro podčrtala potrebo čim hitrejše in učinkovite rešitve ra-zorožitvenega vprašanja ter Pokazala. do oborožitvena tekma in stalno uvajanje novih sredslev za množično uničevanje ne le kažejo na napetost v svet«, marveč so tudi eden glavnih činiteljev. ki prispevajo k tej napetosti. Izkustva iz prve in druge svetovne vojne lahko le nkrepe upravičeno skrb v zvezi s tem. Lahkomiselno upanje, da človeštvo ne bo šlo v
novo vojno gleda na strašne izkušnje iz prve svetovne vojne, je imelo za posledico, da pravočasno ni til„ ukrepov proti obstoju in razvijanju vojnih žarišč, zlasti proti naraščajoči oborožitveni te.k-mi, kar je hkrati neposredno prispevalo k izbruhu druge svetovne vojne. To se danes ne bi smelo ponoviti.
Postalo je Jasno, da živi svet, razdeljen v oborožene bloke in vojaške zveze, v stalni nevarnosti in strahu pred katastrofalnim •popadem. Vsakdanji pojav vedno novih in novih orožij z vse bolj uničujočim in kompleksnim učinkom, je še beli poudaril potrebo, da bi nujni, dosegli nek napredek po dolgoletnih brezuspešnih pogajanjih.
«/ takem položaju zahtevajo javnost vsega sveta in vlade velike
večine dežel, da se s postopnim
širokim nrocesem razorožitve odstrani grožnja nove vojne in 3
tem psihpza nemira, dvomov in
nezaupanja, v katerem živi sodobno človeštvo. Soglasje na XI. zasedanju Generalne skupščine OiS cb sprejemu resolucije o razorožit-
vi	z dne 11. februarja 1357 je ena izmed pozitivnih manifestacij takega razpoloženja. Razumljivo je. da je reševanje tega vprašanja v konkretnih zgodovinskih pogojih po drugi svetovni vojni moralo naleteti že zaradi tega, ker skoraj nima preeedensa v praktičnih in konkretnih mednarodnih sklepih na tem področju — na nešteto objektivnih in subjektivnih težav in ovir. Te težave in ovire, v katere se na tem mestu ni mogoče spuščati, so vzrok, da v reševanju tega kompleksnega vprašanja do zdaj niso bili doseženi konkretni uspehi. Toda dolgoletni napori so privedli do zbliževanja gledišč v vrsti vprašanj in na podlagi tega do splošnega soglasja, ki .ie prišlo zlasti na XI- zasedanju Generalne skupščine OZN, da
Jo zdaj možno v nekaterih vprašanjih doseči začetne ali delne
sporazume, ki bi nedvomno imeli odločilen pomen za reševanje celotnega komoleksa vora.šanj in bi
pozitivno vplivali na ozračje v
sveti, ter s tem vodili k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti.
Jugoslovanska vlada je podala razorožitveni komisiji OZN svoj predlog, da bi opozorila na nekatere točke, v katerih je po nienem mnenju v današnjih pogojih začeten ali delen sporazum mogoč. Z njim ni hotela zamenjati napore v smeri splošnega in vseobsegajočega sporazuma n razorožitvi. Nasprotno, smoter novega predloga je bil, da bi z začernimi In
delnimi sporazumi tam, kjer je to
mogoče, proces razorožitve pognali naprej. Ta proces bi se razvijal vzporedno na področju konvencionalnega crožja in oooroženih sil na em ter jedrske oborožitve na drugi strani.
Jugcsio«'snska vlada meni, da so se zlasti v vprašanju ravni oboroženih sil gledišča toliko približala, da kaže, da bi bilo brez večjih naporov mogoče doseči sporazum. Važno in značilno je, da tudi seuanje stvarno številčno stanje oboroženih sil dežel, članic ožjega odbora ni daleč od ravni, o Kateri so se zedinili, kakor tudi to, da so bile v nedavni preteklo, sti na tem področju možne pomembne zmanjšave, ki so Jih posamezne države opravile enostransko. Precej blizu so si tuui mnenja glede zamrzovanja oziroma začetnega procentuaLnega zmanjšanja vojaških izdatkov, tako da bi tudi z vzajemno dobro volj„ in nekoliko zaupanja lahko dosegli sporazum.
Na področju jedrske oborožitve omenja jugoslovanska vlada kot ukrep, ki se v prvi vrsti vsiljuje, vsaj začasno „pustitev, pa čeprav
le začasno poskusnih eksplozij. Po njenem mnenju so ti predlogi docela v mejah možnega začetnega
sporazuma.
Nedvomno bodrilno je, da so v zadnjih predlogih obeli strani našli mesto tudi predlogi o prenehanju proizvodnje jedrskega orožja in uporabi fisijskega materiala izključno v mirnodobne namene. Prehod od tega novega približevanja gledišč do konkretnega sporazuma bi bil prav tako pomemben prispevek k splošni razorožit-
vi	in posebej k odstranitvi nevarnosti jedrskega orožja.
vzporcfljjo s tem vse bolj dozorevajo pogoji, da tudi drugi praktični ukrepi na področju jedrskega oboroževanja postanejo predmet spo£azuma.
Vse naštete ukrepe morajo in morejo spremljati ustrezni začetni kontrolni ukrepi, ki bi mogli imeti poseben pomen kot prve izkušnje, na katerih bi pozneje — na višji stopnji procesa razoroževa-nia — lahko gradili celoten sistem mednarodne kontrole.
Zelo koristno bi bilo tudi, če bi si ožji odbor prizadeval najti vsaj začetno skupno podlago za številne sugestije glede določitve posebnih con za kontrolo in inšpekcijo oboroževanja, oziroma za uvedbo take inšpekcije vzporedno z omejitvijo oborožitve v teh conah. predloge o tem so stavile članice ožjega odbora ob raznih priložnostih in med njimi je mogoče zlasti poudariti predlog Velike Britanije v Ženevi z dne 21.
julija 1955, čien 5. skupne deklaracije Kanade, Francije, Velike Bri-
lanlje in ZDA z dne 4. maja I95fi
in predlog Sovjetske zveze z dne
15. marca 1957.
Sporazum o teh bistvenih vprašanjih razorožitve, kakor tudi začetni sporazum o vsakem drugem
vprašanju s tega področja, bi bil
na.ivečjega pomena tudi za sam
proces razoroževanja in za splošno vzdušje na svetu. S tem v zvezi meni jugoslovanska vlada, da je treba pri presojanju možnosti začetnih, delnih in omejenih sporazumov v vsakem primeru upoštevati razvoi razorožitvenega vprašanja. Napredek, dosežen v tej dobi (na primer približevanje gledišč v letalski inšpekciji ali dejstvo, da so za obe strani vzeli v
poštev nove tipe raketnega orožja), opravičuje pozitivno oceno tega razvoja. Zato bi morala ožil odbor in razorožitvena komisija OZN v prizadevanjih za dosego delnega sporazuma upoštevati tudi ves dosedanji napredek in vsak pojav novih predlogov.
Jugoslovanska vlada se tudi ob tej priložnosti noče spuščati v podrobnosti, katerih obdelava in konkretizacija mora biti predvsem rezultat soglasja v ožjem odboru. Zadovoljuje se s tem. da je opozorila na metodo •n na osnovne smernice, ki naj pripomorejo k rešitvi teh vprašanj.
Jugoslovanska vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da je po podatkih, ki jih ima. prva faza de'a ožjega odbora komisije OZN za razorožitev potekla v ugodnem in konstruktivnem delovnem vzdušju. Kaže, da je bilo v tej fazi mogoče izločiti negativni vpliv na napredek v razorožitvi. ki ga je imelo postavljanje pogojev za rešitev drugih spornih političnih vprašanj, kar
je v preteklosti večkrat oviralo sleherni napredek. V vsem tem vidi jugoslovanska vlada izrau povečanih naporov dežel članic ožjega odbora ra.zorožitvene komisije OZN, da bi premagale dediščino preteklosti in zlasti nedavno krizo v mednarodnih
odnosih ter dosegle resničen napredek. kakor tudi dokaz, da so dežele članice razumele zakoniti interes drugih dežel na svetu in organizacije OZN, da je treba to vprašanje premakniti z mrtve točke. Ta napredek bi bil po globokem prepričanju jugoslovanske vlade olajšan z vključitvijo Indije v razorožit-veno komiisi-jo in v njen ožji odbor. Ta.ko t>i bila v ta prizadevanja vključena velika in ugledna dežela, ki se je utrdila z’a=ti s svojimi pobudami na področju razorožitve in katere slati-šče se je vedno odlikovalo z objektivnim ;n konstruktivnim obravnavanjem problemov.
Članice ožjega odbora razorožitvene komisije OZN imajo v tem trenutku posebno odgovornost za konkretizacijo začetnega
napredka. To pomeni, da je od njihovega obravnavanja problema v prvi vrsti odvisno, ali bo
UEipet prehod od abstraktnega h konkretnemu, od načrtov k njihovi izpolnitvi, od namenov k dejanjem. Jugoslovanska vlada bi bila srečna, če bi bili njeni predlogi z dne 10. julija 1956 sprejeti v ožjem odboru razoro-ren in realističen prispevek v tej smeri.
FRAZNIK V TUNISU*
Cista radost svobode
Tunizija, mlada afriška, država, je praznovala letos prvo obletnico svoje svobode. Hote la jo je praznovati z vsem sijajem in kazalo je, da sj žel} dati duška po tolikih letih odvisnosti. Povabila je predstav nike vseh 65 držav, ki so v Združenih narodih glasovali za njeno samostojnost, jn razen nilSh tudi one, ki šc danes nimajo svojih predstavnikov v te.i mednarodni organizaciji. V abilu se je odzvalo veliko število državu Muk st ere so pooblastile svoje (diplomatske predstavnike v Tuniziji, več/n,v pa .le posl a Ir, (posebne delegacije, katerih sestav je bil včasih či sta formalnost S.v sc*ranole zgolj reprezentativen značaj, medte m ko so d/ruge pričale o velikem pomenu, ki ga pripisujejo temu dogodku in Tuieiziji.
najbrže mnego noč; pred pco-
Zastopanih je bilo približno 50 držav, poleg te?a pa so pri-šl; na svečanost tud; generalni -sekretar acabske lige, predstavnika sindikalnih ergantza-cij (Maroka in ZDA), prijateljske stranke (Iotiklal, Islar,._ki kongres), bili so predstavniki študentskih 'Organizacij, francoskih radikalov, Alž:ira in Madagaskarja in približno 100 tujih novinarjev, med katerimi je bilo največ francoskih in amv-y riških (sam Nbccn jr h Je prl-
*	peljal s seboj 31). Takih svečanosti Tunis vsekakor še ni bil doživel.
Mnogo vprašanj je bilo treba irešiti v zvezi s temi obiski. Predstavnik; protokola
*	Današnji članek 1» nartalieva-ce=+avk"» ..praznik a- Tim1«««, ki le hh obl avl j en v »Slovenskem poročevalcu« 14. aprila na četrti strani.
slavo nis0 mirno spali, a zadnja dva dneva in noči so se morali skoraj preseliti na letališče, kjer so nenehno pristajala .redna, posebna in osebna letala posameznih gostov. Z.a Nixcoa in pa spremstvo (61 ljudi) je bila rezervirana posebna palača, sede.m vil je bilo na nazpolSigo predsednikom vlad in najvažnejšim šelpm delegacij. 212 sob v najboljših hotelih in 220 avtomobilov je čakalo delegate in novinarje, so* vodnikov, profesorjev in študentov, je neprestano spremljalo in bilo na (razpolago gostem.
Stroški so bili seved.a visoki. Tuj; tisk piše o 600 milijonih frankov. Mnogi so se sr—a«c"al:. če n: taKa vsota le pretežko breme za držr-vo, katere ekonomiki položaj ni po-
sebno rožnat. Toda prva obletnica osvoboditve se proslavlja samo enkrat v zgodovini.
Bazen itegia je gostoljubje Tuni-žamov in sploh Airabcev dejstvo, k; je prav tako splošno zna.no, kakor slovansko. Teh
nekaj dni v Tuniziji smo se prepričali, da to niso izmišljene pravljice, čeprav »e ie vse odigravalo v skoraj pravljičnem okolju iz tisoč in ene noči,
orientalskih palačah, v mavrskem stilu, okrašenih z arabeskami, prekrasnimi mozaiki, debelimi preprogami, v katerih se udira noga, bogatim; težkimi zastori, tako da bi človek upravičeno mislil, da gleda vse to v sanjah.
Tunis je v~e dočakal gostoljubno in prijateljsko, dokazal je. da so rssnič-n-e besede, ki jih ie spregovori.’ Burgiba pred OZN 22. novembra preteklega lela:	»Veliki narodi bi lahko
popolnoma ssm.i v nekaj urah
uničil; dediščino človeštva • • . Ali zato oni ne morejo sami zgraditi jutrišnjega sveta, po katerem hrepenijo vsi ljudje, kaj 15 ta svet se bo irodil edino iz združenega prizadevanja vseh n svodov . . .«
Tuniziia ie povabila predstavnik* velikih in malih držav z raaličnimi družbenimi uredit-
vami. Vsi, ka.r jih je povabila, eo se odzival} vabilu. Vse do zadnjega smo celo pričakovali, da bomo na tej pinoslavi videli zastopnike ene in druge Kitajske in. pa mestu je celo krožila šola, da bo morda tuniško
ozemlje služilo kot mesto za kompromis. Toda prispela je le Cu En La jeva brzojavka, s čestitkami, dcaim je nacionalistični delegat ob svojem prihodu samozavestno izjavil: »Ideali kitajskega jn tuniškega na/roda so isti, podobni so si kaketr dvojčki*. (pozabi} pa nam je na žalost pojasniti, če pod kitajskim narodom razume prgišče Čankajškovih Formožanvv in tako nam bo ostala ta negotovost večno nerazjasnjene).
Proslava obletnice se je pričela že 19» marca opoldne s nrešern.o razposajeno karnevalsko povorko študentov. Ničesar drugega ni želela izraziti, kakor sproščenost in veselje, veselje zaradi mladosti in odprte pot; v bodočnost. Tako je mladina dala pečat cel; svečanosti, pečat, kakiršnesa — kakor smo se počnejo, prepričali — nost vsa dežela.
S tem se je pričel program službenih prireditev in narodnih manifestacij, tako bogat, da sa človeku piri najboljši vo-lii ni posrečilo udeležiti s* vsega in se je bilo težko odločiti, kam naj. ere. Ali na sprejem vseh delegacij pri Beju, Bursibovo tiskovno konferenco, baklado. postavljanje častne straže pri mavzoleju narodnega heroja
Fairhat Hacheda, ali na banket za 500 gostov, ki ga je priredilo mesto Tunis, svečano predstavo 'v bnestmem gledališču, narodne plese na* prostem, vojaško in mladinsko parado, svečano sejo ljudske ustavodajne skupščine, mladinski festival, banket, (k; g.a prireja Burgi-ba, in spet ljudsko veselj,*. plesi ih zabave po vsem mestu.
Na začetku tiskovne konference insm je Burgiba dejal, da nas je sklical, da bi nam omogočil že vnaptre.i seznanit; s€ s stališči in vprašanji in se tako tesneje povezat; s tem narodom. Želel is, naj bi posredovali svetu svoje vtise in tako prispevali k ustvarjanju in širjenju stikov, ki so med narodi nujno potrebni. Na vsej konferenci pa so prevladovali problemi Alžira, afriške konference in arabskega »bička« jn vloga Amerike. Burgiba je izrazil približno naslednje mišEjenje: Amerika žali ne sa.mio svcou-do posameznikov, temveč tudi svobodo vseh narodov, vendar ji razne druge obvez* in ovire ne dovoljujejo ukrepati vedno tako, kakor bi s; želela. Njena pomoč za rešitev, alžirskega vprašanja bi morala biti v tem, d.a opozori Francijo n.a »nevarnost alžirske vojne za mir v svetu ;n na moralno in mateiri-alno korist, ki bi jo redil sporazumu. Alžircem b; Francija morala dati suvererjost. zagotoviti resnično svobodne volitve in se podrediti rezultatom teh volitev, Pa Četudi bi zmagah
nacionalisti. Ni ogiravičjtta za to, da b; neki narod moral ostati podrejen, me.dtem, ko je drugim, ki so bili prav tako v kolonialni odvisnosti, bila priznana neodvisnost.
Zgrešeno je stališče, da žeEi-jo Afričani ustvariti nekakšen blok ali ligo, ki naj bi se upi-ro-la nekemu drugemu blcku. Cilj jo le kirepitev medsebojnih zvesiskanje možne skrajne usmeritve in pa pomoč onim narodom, ki So še vedno odvisni, tako da bi tudi Afrika postala kontinent suverenih držav.
Ne more biti tudi govora o kakšnem arabskem imperiju in, kdor koli bi mislil n.a to, bi s tem dokazal, da je utopist. Re-si’n.o je govoriti o sirabski su-lida.rnosiii v odnosu na kolonialistične režime, vendar vsaka arabska država navzlic tej solidarnosti ostaja popolnoma svebedna v izbiri svoje strategije in taikt.ike, poplnoma svobodna v načinu reševanj,a svojih problemov.
V	skupščini .pa je Burgiba govoril o načelih notranje politike, kjer skoraj ni bilo stavka, k.i ga ne bi mogli podpisati. Suverenost neke države mora počivati na suverenost; naroda, a ne na posamezniku, pa naj bo ta posameznik še tatko genialen. Demokracija je edini sprejemljiv režim, kajti o-na predstavlja pogoj ravnotežja in miru znotraj in izven meja. Ni naroda na svetu, ki bi Si kakor cellota želel vojno. Vojna ni Se
nikdar rešila nobenega večjega problema . . . «
Poleg velikega pomena, ki ga j,e imel ta praznik za Tunizijo, j* morda še mnogo važnejši njegov pomen s stališča utrditve te države v skupnosti nienih najbliiji-h sosedov in pa skorajšnje odstranitve manjših nasprotij, fei obstajajo z Egib-
tom. Čeprav smo v mnogočem mogli sklepati 1= p,0 zunanjih znamenjih (arabščina je namreč kitajski zid, ob katerem smr> se morali ustaviti), smo vendar lahko ugotovili obstoj čvrstih vezi, ki vežejo afriške in arabske narode, globoke simpatije, ki so nam govorile
o	porajanju novih skupnosti v tem delu sveta.
Buirgibi se ni treba bati. da bi mu zmanjkalo podpore mladine, če bo spoštoval sprejeta načela. Uživat; podporo tuniške mladine, pa skoraj pomeni imeti podporo vsega naroda, saj približno polovica prebivalstva 513 ni dosegla starosti 20 let. Kaj zmore ta mladina že danes po dvanajstih mesecih neodvisnosti, pa so nam dovolj prepričljivo pokazale mladinska prireditve na teh svečanostih. To je temelj, na .katerem gradijo novo Tunizijo, zgodovina pa je že neštetokrat dokazala da je zdrava mladina najbolj trden temelj jn najboljši graditelj in zato se tudi Tuniziji ni treba bati prihodnosti.
Vida HrtKik
Pedro Eugsnio Arambum
Sedanji predsednik republike Argentine divizijski general Pedro Eugenio Aramburu ima za seboj vojaško kariero. Rojen je bil 21. maja 1903 v provinci Cordoba. Po
končani srednji šoli je vstopil v vojaško akademijo, ki jo je končal leta 1922 v starosti devetnajsti]! let. Napredoval je zelo počasi, in šele 1929 je bil povišan v poročnika. Cin kapetana je dobil leta 1933 in takoj nato je vstopil v vojaško šolo v Buenos Airesu, ki jG je končal leta 193B. Nato je služboval v generalnem štabu, odkoder je prišel v sekretariat vojnega ministrstva.
Med drugo svetovno vojno je do francoske kapitulacije proučeval v Parizu vojaške operacije na zahodni fonti. Potem se je vrnil domov in leta 1943 postal profesor v vojaški šoli v Buenos Airesu, hkrati pa je opravljal službo še v vodnem ministrstvu in glavnem Itabu argentinskega orožništva. Cin brigadnega generala je dobil leta 1951. ko je opravljal dolžnost generalnega direktorja voja-
DEŽELA SREBRNE REKE
HalokJe sta se podnebje In zgodovina tako združila kot na Sirnem področju reke de la Plata (Srebrna reka), na katerem ležijo danes Argentina, Paragvaj in Urugvaj, da bi ustvarila družbo in razmere, drugačne kot v drugih državah Latinske Amerike.
skega medicinskega korpusa. Tli leta pozneje je bil povišan v čivizi.isKega generala. Leta 1354 je bii imenovan za direktorja Vojne akademije.
Po Peronovem padcu je bil imenovan za načelnika generalnega štaba argentinske vojske. Fo Lonarclljevm odstopu je po sklepu sveta generalov prevzel mesto začasnega predsednika republike-General Aramburu zastopa v vladi sredino desnice in ima močan vpliv na »aristokratske kroge« v mornarici in letalstvu.
Aramburu se je naposled odločil po daljšem oklevanju in zavlačevanju za volitve poslancev v ustavodajno skupščino, ki bodo 28. julija letos. Predsedniške volitve na je ponovno preložil na 23. februar 1958. Generalska vlada odlaga volitve predvsem zaradi gospodarskih težav.
Leta 1515 je Spanec Juan Diaz de S0I13 odkril ustje La Plat«, dvajset let pozneje pa je Pedro de Mendoza osnoval Buenos Aires. Toda šele dve leti pozneje se je '.začelo zavpjevanje ozemlja ob La Plati — za Španijo. Iz Peruja in Čila so se začeli naseljevati na planotah v notranjosti Argentine, iz današnjega glavnega mesta Paragvaja Asunciona pa so prihajali naseljenci na ravnine La Plate. Slabih sto let pozneje so že obstajale pokrajine Buenos Aires, Asuncion in Tucuman. Tej zemlji je vladal španski podkralj do leta 1810. kongres v Tucu-manu pa je 1816 razglasil neodvisnost združenih pokrajin Rio de la Plate. N; naključje, da je prišlo do odcepitve od Španije, ko je v Španiji vladal namesto španskega kralja po milosti božji in volji malega Korzičana Jožef Napoleon.
Toda z neodvisnostjo so prišle — prav tako kot v Združenih državah Amerike daleč zgoraj na severu ameriške celine — notranje svaje in razprtije. Začel se je boj med tako imenovanimi unitarci jn federalisti, ki je povzročil mnogo spopadov- in trenj. Središče unitarcev je bil Buenos Aires s svojimi delovnimi meščani —- Portenos -—, proti hegemoniji Buenos Airesa pa so nastopali federalisti niz starih španskih kulturnih središč na planotah v notranjosti: Mendo-ze, Cordobe in Tucumana. Eden za drugim sta se ločila nd teh pokrajin Paragvaj in Urugvaj, preostalih 14 pokrajin La Plate pa se je šele leta 1825 združilo v konfederacijo pod vodstvom unitarcev. Od leta 1829, popolnoma pa od leta 1835 se je uve-
li
Ijavil predsednik močne roke Rosas. Ta federalistični glavar velikih živinorejcev in gauchov si je pridobil neomejeno oblast. Izhajal je iz aristokratske družine in je bil v najboljših stikih z najvišjimi finančnimi krogi. Njegovo tajn0 organizacijo je ljudstvo imenov-alo »Ua-jorca«. ker so se njeni člani držal; skupaj kot zrna na koruznem storžu. Pozneje So to organizacijo prekrstili v »Mas-horca«. več vešal. ker je Rosas neusmiljeno obešal nasprotnike. Cs bi si sposodilj primerjavo iz ZDA. bj o njem dejali, da je združeval bistrost, teksaškega živinorejca z brezobzirnostjo čikaškega gangsterja. Združil pa je narod, kot se še ni posrečilo nobenemu drugemu voditelju pred njim. in je zaradi enotnosti ostro nastopal celo proti federalistom, čeprav- je izšel -z njihovih vrst. Toda trenja med močno obljudenim Buenos Airesom in notranjostjo dežele so se nadaljevala skoraj do konca stoletja.
šele 1830 so ločili Buenos Aires od istoimenske pokrajine in ga razglasil,; za glavno mesto države. Polagoma so nasprotja jenjavaia, stare razprtije so se izgubljale, namesto njih pa se je pojavil strankarski sistem. Tako je politik Leandro Alem ustanovil stranko Union Clvica, ki se je borila prot; korupciji takratnih vodilnih slojev dn zahtevala demokratične reforme. Po revoluciji leta 1890 se je stranka razklala v dve skupini: na zmerne in napredne. Alem je takrat ustanovil Union Civ-ica Eadical, ki je kot radikalna stranka odigrala zelo važno vlogo v notranjem življenju države. Z volivno reformo leta 1912 so uvedli splošno in tajno volivno pravico in štiri leta pozneje je bil za predsednika izvoljen radikal Hipoliio Irigo-yen, ki je pripravljal pot reformistični zakonodaji, je pa zaradi svoje osebne gospodovalno-sti spet povzročil med radikali razkol. Ti so se ločili na perso-naliste in antipersonaliste. Iri-goyen je bil ponovno izvoljen za predsednika leta 1928, toda njegova gospodovalnost je bil3 zdaj še hujša. Prav tako je bilo v državi čutiti posledice svetovne gospodarske krize, ki ji Irigoyen ni bil kos. Združeni konservativci in antipersonalisti so s pomočjo vojske prisilili
predsednika k odstopu.
Rawson in Pedro Ramirez. ki je mo-ral zaradi državnega udara odstopiti naslednje leto oblast i*snenalu Farrellu. Takrat se je posrečilo polkovniku Juanu Domingu Peronu zaradi vpliva, k; ga je užival med delavstvom, in s pomočjo stranke »Partido Laburista y Junta Reorganizadora de la Union Ci-vica Radiča!«, doseči, da so ga 24. februarjh 1946' izvolili za predsednika republike.
Značilno je. da je'argentinska
vlada še istega leta decembra odkupila železnice, ki so bile
francoska last. za 1S3 milijonov pesosov, dva meseča pozneje Pa še britanske interese za dve milijardi pesosov. To je bi-v skladu z vladno politiko
odpravljanja tujih investicij, kar je močno prizadelo predvsem Veliko Britanijo. Ta je
namreč že v prejšnjem stoletju gradila v Argentini železnice z določenim namenom: Argentina je biia neizčrpen vir mesa, toda pripeljat; ga je bilo treba z ogromnih pašnikov v notranjost; dežele do pristanišč.
S Peronovim nastopom pa se
BOL! V.) j A 5
‘    “ /
l
RIO DEtJANEJRO š-PAUL
SUnCIOn
5ANT03-
TUCUČAAN
SANTA
.CORDOBA SO
P.ALECjRE
VALPA
GRUČVAl vhDEO
SANTIACOJ
BUENOS AIRES 3AH IA BLANCA
I
V zadnjih desetih dneh so v Argentini aretirali okreg
tisoč oseb, ki jih obtožujejo, da &o pripravljale veliko stavkovno gibanje, ki noj bi imelo političen značaj. Med temi je o-kreg 500 komunistov, ki so jih prepeljali na .trgovsko ladjo »Faris«, katero so spremenili v plovno jetnišnico. Stavkovna gibanja trajajo v manjših presledkih v Argentini že skoraj leto dni in so posledica splošnega nezadovoljstva prebivalstva.
*
Površina: 2,792.693 kvadratnih km. — Prebivalstvo: 13.379.0C9, od terja je devet desetin Argentincev španskega ali italij3n=kega izvora. okrog 1.260.000 italijanskih emigrantov. 869.000 Špancev itd. Prvotni preb.vnlci so skoraj izumrli, jih je U* še okrog S6.0C0 (20.000 v Chaco, 25.090 v Formosi. 8.909 v Chulbutu, manjše skupine pa žive še v Neu-quenu, Rio Negro, Jujuyu, Santa Cruzu in in Ognjeni zemlji).
Republika je razdeljena na 15 provinc in 10 teritorijev. Glavnn mesto ji* Rucnos Aires z n*?d 3 milijoni prebivalcev. Ostala večja mesta so Rcsario. Cordoba, Ca Plata, Avellanecla, Santa Fe. Tucuman, ?.Tcndoza, 3 lar del Plata. — Največja reka: Rio de la Plata. — Obdelane površ-ne Je le okrog milijonov hektarjev, t. j. U9č. polovica te po-višine je posejane z žitaricami. 1/3 «n ume‘ni pašniki, pa industrijske rastline. Pšenice pi Jelajo od 2 do 3 milijone ton 1 ctng, koruze okrog 500 tisoč ton. nekaj manj pa ječmena in rži.
Fcleg poljedelstva je glavni vir bogastva živinoreja: nad 49 milijonov glav goved, 54 milijcnov ovac. okrog 4 milijone prašičev.
Rudnega bogastva ima zelo malo. najvažnejša je nafta, tudi izkoriščanje vodne sile j? zelo malenkostno in šel*3 v začetku. — Industrija je šele v razvoju Najbolj je razvita živilska, mehanična, tekstilna, farmacevtska itd.
J
je vse spremenilo. Vlada j° dobila trdno nadzorstvo nad gospodarstvom in posebno nad izvozno trgovino. Samo državne agencije so lahko izvažale hrano in jo predajale na svetovnem trgu tudi štirikrat draže, kot so jo bile odkupile doma. Dobiček je bil namenjen finansiranju domačega petletnega plana, ki ga je bilg vlada razglasila oktobra 194S. Ta načrt je seveda predvideval odkup vseh tujih interesov prevoznem jn komunikacijskem sistemu države. Hkrati je začela vlada uvajat; novo socialno zakonodajo. zviševala plače in dala ženskam volivno pravico. Toda s skoraj neomejeno oblastjo se je pojavila v peronističmh vrstah korupcija.
Perdn in njegovi pristaš; so si dovoljevali razkošje in so zapravljal; denar tudi v zgolj propagandne namene. Peronovi kritiki prav rad; govorijo o lso-
rupcij:	pod njegovim predsed-
nikovanjem. skoraj nihče pa ne zanika, da b; bila njegova politika industrializacije Argentme v bistvu zgrešena Hotel je doseči preveč v prekratkem času, toda Argentina se mora industrijsko razvijati, če naj bo kos orjaku s severa — Združenim državam Amerike.
Perona so strmoglavili, ker je to pač v argentinski tradiciji, da se včasih vojska vmeša in nekaj časa sama opravlja vladne posle. Toda čeprav so vojak; na vladi od septembra 1955. ko je Peron izgubil predsedniško mesto, se še vedno krčevito držijo pridobljenega po!oža‘a. Oblast je pač težko pustiti, ko je že pridobljena. Toda hkrati se zavedajo, da se bo najbrž kmalu pojavil »civilist«, ki jim bo — spet Po argentinski tradicij; — iztrgal oblast iz rok.
Bip
MM V GOSI
g	mn
Argentina je izrazito kmetijska dežela z močno razvito živinorejo. njena naravna radninsk a bogastva niso velika, kciikor ne upoštevamo še neizkoriščani h ležišč nafte, industrija ,ie nezadostno razvita, vlada veliko pomanjkanje električne energije, največja slahavt argentinskega gospodarstva pa je transport: stare železnice z zastarelim in popolnoma nezadostnim železniškim rarkom ter pomanjkanje prevoznih sredstev sploh.
Tem osnovnim slabostim ar-
Na volitvah leta 1932 in 1937 gentinskega gospodarskega položaja pa se pridružuje še ne-stabilna politična situacija, tako da je Argentina danes skoraj na robu gospodarskega bankrota.
Peron je zapustil dokaj ža-
sta bila izvoljena za predsedni-
ka kandidata zgoraj omenjene koglicije. Zaradi strankarskih razprtij je izbruhnila leta 1943 vojaška revolucija. Med vojaško diktaturo sta drug drugemu sle-
Naftna ležišča so bogata- vendar še ne dovolj Izkoriščena dila na vladi generala Arturo lostno dediščino, čeprav vsieh
VOLITVE
KOT REŠITEV
Po padcu Perona In njegovem odhodu Iz države Je v Argentini nastala precejšnja zmeda. Pri tem J« treba najprej upoštevati dejstvo, da Peronove ga padca ni povzročil ljudski upor, temveč upor v vojski, od tod tudi notranja politična napetost, ki ji visok; oficirji niso kos- Res Je. da so ob spremembi režima nastale politične stranke. V glavnem gre za obnovitev nekdanjih strank, ki jih je Peron razpustil, toda tudi te stranke so se začele organizirati na vrat, na nos, zaradi česar je znotraj teh političnih struj prišlo do hudih sporov, ki se pa manj tičejo ideologije, več pa osebnosti, ki naj bi prevzela vodstvo te ali one stranke in si s tem tudi pridobila možnost potegovati se za oblast.
pridružili radikalni stranki in preveč levičarska. Zato pa si podpiralo njene zahteve. Naj- Aramburova vlada prizadeva prej je Aramburu napovedal, pritegnit; na svojo stran »ddsi-
da bodo volitve že letošnjega dente« radikalov, poleg tega še
julija, potem pa je ta datum krščanske demokrate in tako preložil na februar prihodnjega imenovane napredne demokra-leta. Ko je komodor Krause mo- te, medtem ko se konservativci ral zapustiti vlado, je Arambu- in socialist; odmikajo od Aram-ru hotel na njegovo mesto po- burove vlade, da bi si ohranili
staviti brigadnega generala Zin- »proste roke« pri volitvah. Ka-
nyja. Temu sp se uprl; letalsk; kor je razcepljena radikalna
oficirji. Predsedniku vlade so stranka, tako je razdvojena tud;
poslali ostro protestno pismo, konservativna stranka na »libe-
zahtevajoč. da Zinnyja ne po- ralce« in »nacionaliste«. Mimo
stavi za ministra, pač pa ko- tega pa je še cela vrsta drugih
modor.ia McLoughlina, hkrat; pa strank in strančic. Baje jih je
so zahtevali, da ne sme več vseh kar 38. Med njimi velja še
spremenit; roka. določenega za posebej omeniti stranko, ki jo
volitve.	je osnoval general Leon 3en-
—	,	,	.	,	, ,	,	goa. ki je bil vojni minister v
Iz tega lahko sklepamo, da se	vladi. Bengoa hoče
Ta nmSTTita naracnainn vttn 11 tt	.
okrog s-ebe zbrat: konservativne
Kakor se nam trenutno kaže položaj v Argentini, bi lahko rekli, da sta v ospredju dva problema: volitve in gospodarske razmere. 2e general Lonar-di, k; je prevzel vodstvo začasne vlade brž po Peronovem padcu, je napovedal svobodne volitve. Toda volitve v tistem razdobju bi ne mogle pomeniti drugega kot. zmago peronistov. Deset let »justicializma« ni šlo mimo Argentincev, da bi se to ne poznalo. Tega se je prav dobro zavedala vojaška »junta«, kakor se je na drugi strani izkazalo, da je bil Lonard; vendarle preveč reakcionarna osebnost, da bi lahko ostala na vodstvu vlade. Mlade struje — v en;ik; meri desničarsko usmerjen; kot tudi mlajši oficiri; z naprednejšim: pogledi — so bile proti Lonardiju. k; se je mora; umakniti v korist generala Arambura.
Tudi Aramburovo geslo so volitve. Ze od vsega začetka je biio v ospredju vprašanje, kdaj naj bodo te volitve. Najprej ss je politično razpoloženje izkristaliziralo v dve struji: peroni-sti in antiperonisti. Jasno je bilo. da so Peronu naklonjeni krogi zahtevali volitve čim prej-Dasiravno je Aramburu hotel
uveljaviti »sistem, k; izključuje peronizem«, je vendar bilo jasno, da bi že množična abstinenca Pri volitvah pomenila zmago peronistov. Od tod tudi zavlačevanje z volitvami. Toda čez čas je nastopil še drug moment. Vojska prav dobro ve, da bi volitve pomenile tudi konec njene oblasti. Nastalo je tore; že novo nasprotje, pni čemer se njegove posledice kažejo tudi v visokih oficirskih krogih.
Za primer navajamo spor v sami Aramburov; vladi. Vojska je razdeljena na tri struje: pehota. mornarica in letalstvo. Zaradi nesoglasij med visokimi oficirji je prišlo pred mesecem do vladne krize. Komodor Krause. minister za letalstvo, je moral odstopiti. Slo je za volitve. zakaj samo široko ljudsko posvetovanje b; lahko pokazalo. kakšno je razpoloženje argentinskih množic, se pravi, ali je še zakoreninjen peronizem. Mornarica, ki je imela glavno besedo pr; uporu zoper Perona, velja za zelo konservativno. saj so oficirski kader rekrutirali iz sinov veleposestniških družin. Viceadmiral Isaac Rojas. podpredsednik v Aram-burovi vladi, se zavzema za odložitev volitev. Letalski oficirji, zl-ast; še Krause, so se
ze pojavlja naraščajoči vpliv »civilistov«. V mislih -imamo politične stranke. Vojaški iunti gre zdaj za to. da vsa; navidez ohrani enotnost, zakaj prišlo je tudi do spora med Aramburom in mornariškimi oficirji. Kontraadmiral Rial. podsekretar za mornarico in eden izmed voditeljev upora zoper Perona, je obtožil Arambura. da zanemarja	T^oMasti	bfne hotel;
.politično nevtralnost«, ker orno- ZGubiti; kveč;emu bi bila pri goca desnim radikalom zavzemat; vplivnejše administrativne položaje, da bi si s tem pridobil- moč pri volitvah. Riala so odstranili iz vlade, toda kriza v junti se razvija naprej.
Rekli smo že. da tud; v političnih strankah marsikaj ni v redu. Vzemimo za primer radikalno stranko, k; velja za
eleme-nte, poleg tega pa poudarja argentinski nacionalizem in katolištvo, s čimer bi rad pridobil večino peronistov.
Iz tega je razvidno, da je politični položaj v Argentini hudo zapleten, da ne rečemo popolnoma nejasen. Na eni strani je vojska, ki ima v rokah
" la
zgubiti; kvečjemu b; bila pravljena podpreti takšno politično grupacijo, v kateri bi še naprej ohranila svoj vpliv. Na drugi strani so konservativni krogi, ki jih podpira katoliška cerkev. Ti krogi se boj;io. da b-; večje politične spremembe okrnile njihove politične in gospodarske položaje. Nasprot- temu stojijo argentinske množice, k:
današnjih slabost; argentinskega
gospodarstva nikakor ni mogoče pripisat; napakam Feroncn-ega
režima, kajt; razni ekonomisti.
k; so Po njegovem padcu delali gospodarske analtze, so prišli približno do istih zaključkov
kakor on. Peronu očitajo predvsem to, da je šel v industriali-
zaciji prenaglo naprej ;n da je grešil v zapostavljanju kmetijstva. Kar pa se tiče očitkov proti dirigiranemu gospodarstvu, k; ga je uvedel Peron, se je izkazalo. da s-o mnog; predstavniki sedanjega režima, posebno pa vojaške osebnosti Aramburo-ve vlade, pravtako pristaši take smer,; v gospodarstvu.
Pred letom dni je gospodarski svetovalec generala Arambura, Raul Prebisch, napravil obširno analizo argentinskega gospodarstva ter načrt kako naj bi
Aramburu pa se ni držal navodil svojega gospodarskega svetovalca, ker so ga k temu silile politične razmere: nezaupanj? delavcev v novo vlado itd.
Po5eg splošnega 10% zvišanja so zvišali tudi minimalne plače
ter izravnal; plače žensk z moškimi, tako da je skupno zvišanje znašalo okrog 15 do 20%, ni pa šlo to na račun zmanj-
sanja dobičkov podjetij, nit; se ni dvignila proizvodnost dela. Blokiranje cen je bilo sicer odrejeno, toda ne izvajano. Vlada je bila kasneje prisiljena privoliti v zvišanje, proces inflacije pa se je nadaljeval.
Podobno kot s vprašanjem plač in cen je bilo tudi z drugimi nasveP gospodarskih strokovnjakov. Ti so svetoval; eno. vlada je delala drugo. Kljub analizam tn načrtom Aramburova vlada še do danes ni izdelala nekega določnega gospodarskega programa, kar pa je do neke mere razumljivo z ozirom na njeno »Začasnost« predvsem pa zaradi nenehnih sprememb ministrov v vodilnih gospodarskih resorjih. Sam0 v
ga; zelo drastične ukrepe: ukinitev državnih podpor, vzpostavitev svobodnega gibanja on, blokiranje mezd za vsa; eno leto, zmanjšanje javnih izdatkov in zvišanje davkov na potrošnjo nepotrebnih predmetov, omejitev kreditov itd., je njegov naslednik v finančnem ministr-
stvu Krieger-Vasena predvidel manj odločne mere. čeprav tud; On ne skri va resnost- položaj a.
Osnova njegovega gospodarskega programa : - spet staro Pre-bischevo magično zdravilo — zvišanje proizvodnje, on je za postopno zmanjševanje podpor,
za omejitev javn-h izdatkov, toda ne pri investicijah, k; jih je nasprotno treba povečat: zlasti
za proizvodnjo petrolej, električno energije in za izpopolnitev transporta (železnice, ceste itd.).
Pri sedanjem političnem položaju ter Pr; naraščajočih trenjih v vojaški junt; ter med to jn civilnimi ministri, je težko
glavno opozicijsko politično So potisnjene ob stran in iako strujo in hkrati tudi za stranko, rekoč proč od glavne politične ki bi znala pri volitvah zmagati, pozornice. Sindikati se sicer pc-opirajoč še predvsem na svoje siužujejo stavk, da bi zavarova-tradiorje. V rad-ka-i-ni sitranki j- vsaj svoje socialne pridobitve, je nastal hud razcep, tako da toda vlada je zagrozila, da bo imamo danes vsaj štiri, če že ne zoper sindikate uporabila si,o, pet radikalnih struj, k; so dru- da b,- zatrla »vpliv sindikalnih ga z drugo sprte. V vodstvu agitatorjev«. Komunistična p-ir-J ^	ti j a je še vedno izven zakona,
češ da ni demokratična stranka; socialisti pa še niso uredili svo-
stranke ima sicer dr. Frondizi. ki ga nekateri primerjajo s francoskim Mendes-Franceom, sicer večino, toda »balbinisti-(po voditelju ene izmed frakcij Ricardu Balbinu). »sabattinisti«
jih vrst.
Do prihodnjega februarja, ko
(spet po Amadeu Sabattiniju) in naj b; bile predsedniške volitve, »unionisti« so hoteli vreči pred- je se precej časa. Razvoj v pri-sednika stranke Frondizija. češ hodnjih mesecih bo pokazal, al-da išče svoje privržence na eni je mogoče pričakovati, da bo strani med komunisti, na drugi Argentina zaživela — vsaj ne-strani pa med peronisti; škrat- kai časa — v mirnejšem raz-ka: njegova politika naj bi bila dot»Ju.
O. S.
Črede ovac v Patagoniji
se v bodoče razvijalo. Ugotovil je, da je osnovna slabost v Izredno nizki produktivnosti dela ter prišel do zaključka, da je mogoče produktivnost dvignit; za 10 do 20'Vo. Kot glavno zdravilo proti grozeči inflaciji je postavil pravilo, k; bi se ga morala vlada absolutno držati: nobenih zvišanj delavskih plač
brez istočasnega zvišanja proizvodnje. kajti le tako bi se bilo mogoče izogniti skoku cen ln naraščajoči inflaciji.
Zaradi devalvacije pezete v oktobru 1955 pa je nujno prišlo do novih delavskih zahtev po zvišanju plač. Gospodarski svetovalec Prebisch je v svojem drugem poročilu dopustil možnost l0"/o zvišanja (sindikati so zahtevali 40—50%) vendar le tako, da bi šlo to zvišanje na račun zmanjšanja dobičkov podjetij in na zvišanje proizvodnje ob istem delovnem času in * istim številom delovne sile.
zadnjega pol leta so .se v finančnem in industrijskem ministrstvu izmenjali po trije ministri. od katerih je vsak zastopal drugačna stališča. Če se je fi-načn.i minister zavzemal za vsaj do neke mere dirigirano gospodarstvo, je minister za industrijo in trgovino zahteval liberalizacijo al; pa obratno.
V začetku letošnjega leta je finančn; minister Verrier, ki je bil na tem položaju le dva meseca. opozoril, da bo država zašla v gospodarski kaos. če ne bo vlada storila drastičnih ukrepov. Dejal je. da računajo na 200 milijonov dolarjev deficita v plačilni bilanci in na možnost
popolnega izčrpanja valutnih m
zlatih rezerv do konca tega leta Te rezerve so v začetku letošnjega leta znašale 237 milijonov dolarjev. Proračunski deficit pa bo letos dosegel 14 milijard pezet.
Medtem ko je Verrier predla-
upati, da b; se gospodarski položaj v doglednem času izboljšal. Edino upanje bi bila dobra žetev, toda tudi tu bi se spet postavilo vprašanje prevoza, ki ga kljub nekaterim ukrepom še niso znatno izboljšali, niti n.l upanja, da bi ga do letošnje žetve. Zadnje delavske stavke, ki jih je vlada skušala omejit; z aretacijami raznih delavskih voditeljev, pa so ponoven dokaz splošnega nezadovoljstva, ki sega od delavcev do kmečkih najemnikov.	A. S
Mesil isselfenei ¥ Urgentini
Slovensko Izseljenstvo v Argra-tini je staro nekaj več kot 30 let. V večjem številu so naši ljudje začeli prihajati v to deželo po prvi svetovni vojni, največ iz Frimorske in Istre, kjer jih je preganjal fašizem. Njihovo število je naraslo na 35 tisoč, od katerih Je večina, približno 2P tisoč naseljena v Buenos Airesu, ostali pa žive raztreseni po vsej državi.
Veliko so pretrpeli ti naši izseljenci, Uer «:o prišli v Argentino praznih rok. niso poznali tamkajšnjih običajev in jezika ter so morali zato prijeti za vsako delo, da so se lahko preživeli. Strašno in grobo so jih izkoriščali. Opravljati so morali v glavnem težaška dela; zaposlovali so jih pri gradnji cest. mostov, železnic in kot hlapce na posestvih. Le posamezniki med njimi so se osamosvojili ali si priborili mesto kvalificiranih delavcev, večina pa je ostala med mezdnimi delavci. Zlasti hudo Je bilo v letih lcr ze 1929 do 1933, ko je večina izgubila vsak zaslužek in so potem iskali delo po vsej deželi.
Kmalu po prihodu so zaceli ustanavljati tudi razna kulturno prosvetna društva in v neka.i letih so jih imeli 16. med katerimi pa je večin.a kmalu zamrla. Ni bilo tudi enotnosti, ker so v nekatera društva vnašali strankarske razprtije. V tistem delu Buenos Airesa, kjer živijo Slovenci najbolj strnjeno, so si postavili s\ ^*-je društvene prostore. Slovensko podporno društvo v Villa Pcvn-to je maja 1956 proslavljalo 20-letnico svojega obstoja.
V borbi proti fašizmu so bili naši izseljenci enotni ter so med osvobodilno vojno po svojih mo« čeh moralno in materialno poma» gali stari domovini.
St. 53 — 21. aprila 1S57	/	SLOVENSKI	PCE0CEV3LES	/	s?T.	9
m....................
>• . ’ :-4::
\ isSsi.: KV •••:•
mm
mmmm
»B-jpa^asar i!': '1
I
„ŠSŽi
P.«
' >.:- •:
mi ■
VELESEJEMSKE MARGINALIJE
Dvigalo »Veli Jože« in vlačilec »Borac« dvigata skupno s holandskim
prekopu potopljeni bager »Luis Perierr«
dvigalom v Sueškem
Medvednica nad Zagrebom je vsa bela »d snega, burja pa
poje svoj e simfonije skoz: krošnje cvetočega sadnega drevja. Na velese jemski modni reviji defiHirajo v spomladanskih in poletnih oblekah manekeni m poleg ostalega razkazujejo vse vrst? kopalnih oblek do najpri-
vlačnejših »bikinijev«. Zenske
na ulicah nosijo slamnate klobuke pa tudj polne izložbe cvetja ustvarjajo pomladansko vzdušje. Vendar — še vsak ciru-gi moški je v zimskem plašču tn najbolj iskani pijači sta žganje ter kuhano vino.
Sef propagande je imel naj-brže dobro razvit sedmi čut, ko je v obliki avtomobila »Zastava«, motorja »Galeb« in hladilnika »Tobi« razpisal nagrade za obiskovalce. Z obiskom pa doslej še ni posebno zadovoljen-
Ko že govorimo o propagandi, ne bo odveč, če omenimo tisto naše podjetje, ki je na prejšnjem velesejmu napravilo veli-
ko propagando za izvoz svojih izdelkov. Sklenili; so pogodbe, dobavljeni izdelki p.3 niso bili dovolj kvalitetni in zato so po romali v podjetje nazaj — trgovanja je bilo konec. Jasno
je tore.;, da se izplača
delati
VELIK USPEH BRODOSPASA
1*111	ČIŠČENJU	SUEŠK
Ekipa podjetja Rrodospas je e plovnim; objekt; »Rezač* z dvigalom »Veli Jože« in z re-movkerjem »Borac« 15. aprila odplula iz Fort Saida, ker so v glavnem že opravljena vsa očiščevalna . dela.
Takoj po prihodu v Fort Said ‘p ekipa Brodospasa prevzela dokaj zahtevno nalogo — dviganje potopljenega dvigala, k; jma nosilnost 80 ton ter je ležal kakih 14 metrov in pol pod morsko gladino na levem boku. zarit globoko v blato. Dvigalo je novo. saj je bilo šele 1954. leta izročeno v promet in zato je
hotel njen lastnik — Uprava Sueškega prekopa dvigniti objekt kar najbolj nepoškodovan.
Reševalci Brodospasa so sa
lotili dela z vsemi razpoložljivimi
objekti, z motorno ladjo »Rezač«. na kateri je bilo 6 potapljačev s potapljaškim čolnom »Tornado«, z »Velim Jožo«, ki ima 350 ton nosilnosti, pomagal pa je še remorker »Borac«.
Po temeljitih ogledih in poročilih potapljačev so izdelali podroben načrt za vse operacije dela. Najprej jp bilo potrebno zamašit; šest velikih odprtin na dnu dvigalovega trupa, od ka-
terih so nekatere merile celo
trikrat en meter, potem je bilo potrebno odstranit; dve 55-ton-ski protiuteži, odrezat; pomično roko dvigala — na kateri je slonel potopljeni objekt, za tem pa najpreje dvigniti odrezano roko, ki je dolga 43 m in tež.ka 90 ton, nazadnje pa še trup potopljenega objekta.
Najteže je bilo odstraniti veliko ročico dvigala, saj je bilo Pri tem potrebno paziti, da ostane ta nepoškodovana, nepoškodovan pa je moral ostati tudi stolp, s katerim je bila spojena ta ročica. Poskušali so z
Na občnem zboru Združenja
ge z dno- g o = po d a rs k ih or ga niza-ci.i LRS ni bilo težko ugotoviti, da je Združenje dobro razume-
lo	svoje naloge jn jih v času svojega komaj enoletnega delovanja začelo tudi uspešno ■reševati. Podrobneje b*i se za-č"žali samo ra eni teh nalog združenja, namreč na prizadevanju za povečanje delovne storilnosti v gozdarstvu.
Napori Združenja, da bi zagotovilo enotne tipe orodja, ki ga uporabljajo gozdarji pri svojem delu. da b; omogočilo g zdarskfm delavcem ustrezne tečaje in pridobitev kvalifikacije, da bi uredilo razna nere-š-p.a vprašanja glede osebnega položaja gozdnih delavcev, da bi izvedlo anali iti črto ocenitev delovnih mest na osncvli lastne metode in omogočilo s tem č;m pravilnejše nagrajevanje — in končno, da bi bilo spravilo in transport lesa 'ter gozdnih proizvodov čimbolj mehanizirano in pocenil, nas navajajo k zaključku. da si gozdarstvo resno in organizirano prizadeva poročati delovno storilnost- Gotovo je namreč, da navedeno vpliva na osebno in splošno storilnost v gospodarstvu ter je zato treba take težnje tud; v celot; podpreti.
Pri povečavanju delovne storilnosti je gozdarstvo že doseglo nekatere uspehe. Gozdarstvo je lani preseglo svoje planske obveznosti, zlastj pa je bila dosežena znatno višja realizacija proizvodnje v primerjavi z letom 1955. Pri tern je treba ugotoviti, da je bilo povprečno število zaposlenih lani
OBVESTILO
Letna skupščina Zvezne industrijske zbornice, ki je bila napovedana za 26. april tega leta. se preloži iz tehničnih razlogov
na 7. MAJ 1957.
Kraj zasedanja skupščine: Beograd, Dom sindikatov, na Trgu Marksa-Engelsa, Dnevni red, kot tudi začetek dela skupščine, ostane nespremenjen. Fopust na vožnji z vlakom velja v prihodu od 4. do 7., a v odhodu od 7. do 10. maja. Naprošamo vse člane Zbornice, da pošljejo na skupščino svoje delegate.
Iz tajništva Savezne industrijske komore.
1917-R
OGLAS ) v »Slovenskem 0 poročevalcu« $ gotov 0 uspeh!
z-a 1 odstotek manjše, kot v drug; pol-ovi-ci predlanskega leta. Iz te.g,a lahko nedvoumno zaključimo, da je uspelo opraviti v gozdarstvu znatn.o večji obseg dela pri manjšem številu zaposlenih, kar kaže na to,,, da delovna storilnost gozdarjev narašča.
Čeprav se je povečalo izplačilo z.a nadurno delo, znaša to le nekaj več kot stoti de! vseh izplačanih plač, kar pomeni, da je na vsakih sto rednih delovnih ur odpadla približno ena nadura.
Ne glede na povečanje nadurnega dela pa -lahko dokazujemo povečanje delovne storilnosti tudi z drugimi pokazatelji. V primerjavi z drugo polovico 1955. leta se je povečal obseg dela po učinku za 6 odstotkov. V drugi polovici leta 1955 je bilo namreč doseženih po učinku 51.6 odstotkov vseh dejansko opravljenih delovnih ur. lani pa 55 odstotkov. Po« vprečnj zaslužek za efektivno delovno uro s e je dvignil od 42-71 din v drugi polovici 1955. leta, na 43.33 din al,; za 1-5 od-
stotka lani, medtem ko je znašala povprečna plača za efektivno uro po tarifnem pravilniku le 39.59 din. To je nedvomno ugodn.a posledica večjega obsega dela po učinku, deloma . pa tudi -opravljenih nadur. To kaže, da so se izboljšali tudi pogojj zaslužka tistih gozdarjev, ki so delali oziroma bili plačani po doseženem učinku. Kače po učinku so dosegle la-nii 56.8 odstotkov vseh izplačanih plač, v drugi polovici 1955. leta pa 53.6 odstotkov izplačanih plač.
T; podatki potrjujejo, da je Združenje na pravi poti. Nedvomno je tudi, da bo uspelo še nadalje povečati osebno in splošno storilnost v gozdarstvu, če bodo naleteli napori Zd-u-ženja, ki smo ji-h omenlilj uvodoma. n-a razumevanje. Od hitrosti praktičnega reševanja omenjenih vprašanj bo odvisno tudi hitrejše ali počasnejše naraščanje delo-vne storilnosti! v gozdarstvu. To pa b.; koristilo ne samo gozdarjem, temveč tudi družbeni skupnosti sploh.
Z-ck
d e m o n ti ran j e m1 mehanizma, vendar se to n; posrečilo, saj so -se pri potapljanju vse vezi 3 stoipom močno skrivile. V soglasju s predstavniki Združenih -narodov in Uprave Sueškega prekopa, so se nazadnje odloči-
li,	da bo najbolje na primernem mestu ročico odrezati in to tako, da bo ostala nepoškodovana. Načrt je us.pei in največ zaslug
je imel pri tem potapljač Mate
Joviče vič.
Potem ko so dvigal; dvigalov trup, pa bi skoraj prišlo do nesreče. »Veli Jože« in specialna belgijska ladja »Titan« sta imeli nalogo najprej obrniti trup preko njegovega stolpa, potem pa
ga dvigniti na površino. Pri tem obračanju Pa je sidro belgijske
1	adije pričeio nenadoma popuščati in prišlo je d-o kritične situacije, saj bi se lahko potopili obe ladji. Prenehali so z obračanjem in nihče ni mogel najt; pravega izhoda iz te nevarnosti. Posvetoval; so s« a holandskimi, danskimi in ostalim strokovnjaki, z.a tem pa so ljudje ekipe »Brodospas« prevzeli nase veliko odgovornost in se s pogumnim in zelo nevarnim manevrom,.dvigala »Ve-
li	Jože« rešili iz nevarnosti.
Sam general Raymond Whe-eler, predstavnik Združenih narodov in vodja očiščevalnih del v prekopu, je prvi čestital članom jugoslovanske ekipe. Potem je odšel čestitat kapitanu belgijske ladje »Titan«, on pa je odgovoril: »Vse zasluge za uspehe imajo »Jugoslovani«. ■
Medtem ko so ljudje z ladje »Rezač« opravljali še zadnja dela na tem objektu je »Vel; Jože« sodeloval pri dviganju potopljenega bagra »Louis Pe-rierr«. Za tem pa so izvlekli iz morja še neko potopljeno pilotsko ladjo.
Ekipa Brodospasa s; je s svojimi deli Gned številnimi tujimi ekipam; v Suezu pridobila velik ugled in tako tudi izven meja svoje domovine pokazala, da je kos tudi najtežjim nalogam.
—lj—
veliko -propagando le za kvalitetne izdelke. Najbrže j° primerno na tem mestu spomniti
na ono sta:o anekdoto, da so
račja jajca večja in bolj redilna kot kurja, vendar ljudje jemo samo kurja jajca, ke- k — koš tedaj, kadar znese jajce z glasnim kokodajs-anjem dela veliko -reklamo z-a s-voja jajca, raca pa tedaj, ko- znese jajce molči. No. med kokošjimi jajci in industrijskim; izdelki pa je vendarle inazl-ika.
Vsi naši sejmi in zato tudi veiesejem so že ustvarili tradicijo, da .si brez steklenice žganja ali konjaka sploh ni mogoče zamisliti poslovanja. Kamorkoli se človek obrne, od vsepovsod vonj, kakcir, d.a bi v vseh paviljonih razstavljale le Se-gestika, Msraska, Flores, Ba-del in ostale tovarne alkoholnih pijač. In ko ob paviljonu kozmetičnih izdelkov le. rečemo pripombo: »Tu ,pri Vas bi pa že moralo dišati bolj po parfumu kot po žganju«, je -odgovor takle: »2e 'res, vendar ker v -paviljonih ni centralne kurjave, se moramo centralno ogrevati s slivdvko«.
Že nekaj let nazaj je ob velesejmih prinašal tisk informacije, kako bodo obiskovalci
lahko tudi iz ptičje perspektive iz helikopterjev uživali ob pogledu na Zagreb in velsse-jemrki prostor. Letc-s pa tako pisanje ni bilo le novinarska raca, saj so se helikopterji zares pojavili in t-o v Maksimiru med mnogimi atrakcijami inozemskih zabavnih parkov, k; te dni gostujejo v Zagrebu.
Zagrebčani se zme.rcm vese-limo velessjemskih dni. Jasno, ko pa vemo, da nas ob teh prilikah obiščejo vsi člani številne familije z dežele, ki se jim sicer niti ne zdi vredno voščiti Novega leta. Ob vsakem velesejmu tako človek spozna še nekaj članov svoje velike, slavne familije . . • Tudi jaz stokam, saj je šlo skozi moje stanovanje že nekaj garnitur stricev in tet, najavljena pa je tudi že tašča s svojim drugim zetom. Samo zaradi njega bom ohranil vedro lice, saj zanj trajajo velesejemski dnevi ka-r vse leto. Niti dejstvo, da se ,ie v zagrebških mesnicah kar za 25 odstotkov podražilo meso, me ne bo moglo razžalostiti.
Sicer pa gre na velesejmu vse v redu. Najboljša gostinska podjetja so prevzela objekte .preko Save, avtobusni promet se odvija v redu, novi ši-roki
paviljoni omogočajo, da se obiskovalcem n-i treba drenjati, kajti vse je bolj pristopno in tudi bolj vidljij.-o. Nezadovoljnežev ,pa seveda tudi to pot ne manjka. V skupin; ljudi s podeželja je dejal nekdo: »Vse je lepo, vendar na starem velesej-
mu sem videl vse v dveh urah, za to tukaj pa človek porabi ve= dan ... «
Taki nezadovoljneži smo. Toda., kaj bo šele potem, ko bo
dokončana tretja etapa veie-se.imske gradnje in ko se bodo nekateri pritcžeivali, da potrebuje človek za ogled kar dva
dni. Samo ameriški razstavni prostor bo namreč tako velik kot ves stairi velesejm-ski del.
Srečal sem znanca. Je predstavnik velikega podjetja tu na velesejmu. Povprašam ga Po družini. . . »Ne sprašuj« pravi »otrok nisem videl že od Novega leta in že težko pričakujem, da se brlv-a z ženo sestala tu na velesejmu. Letos sem bil že na petih razstavah, potujem kot leteč; Holandec od sejma do seima. vse od Triglava pa do Vardarja, zdaj pa .pravijo, fla bodo odprli še be-ograjs-ki sejem .. . «
Emblem zagrebškega velesejma predstavljata dve črki — kratica ZV. Nekateri veseljaki so razložili, da to pomeni »zlata vrata« i,n zares so to zlata za-rebška vrata, tako za dinarje kot z-a devize. Nekdanja kratica ZZ — Za-g-rebački zbor je po razlagi ves&ljakoiv tudi imela podoben nomen — zagrebško zlato. Na vsak način pa jP velesejem tudi brez teh razlag najbolj rentabilna zagrebška ustanova, k; dobiva s pomladanskimi mednarodnimi velesejmi še bolj zlato vlogo v razvoju mesta pod Sljemenom.
—bič
■ ■ . '
- w.	,	v
Na velesejmu so zelo posrečeno uredili mlečno restavracijo pod velikim šotorom, kjer so
obiskovalci dobro in poceni postreženi
(S3 azilu, asa lepro
Sred; kliničnih bolnišnic v 'Sarajevu stoji osamljena baraka. Tesnobno deluje njena neprijetna zunanjost na človeka. ki je malo prej zadovoljno opazoval živahnost naglo razvijajočega se mesta, nove in v najmodernejšem stilu grajene stanovanjske hiše in ustanove, {er občudoval starodavne zgradbe, k; so kot kulturno-zgodovin-ski spomeniki pod zaščito države. Se bolj tesno pa je človeku pr.i srcu. ko zve, da živijo v baraki ljudje, ki so strogo ločeni od sveta in življenja.
Zgodovina ni Bosni in Hercegovini zapustila samo arhitektonske in druge znamenitosti, temveč tudi veliko zlo. Lepra, ai; kot ji po domače pravimo
—	gobavost •— je tista bolezen, ki so jo prinesle turške vojne
Prišlo je pismo. Iz mnogih opravičujočih in ponižnih stavkov je skrbniški organ izluščil prošnjo za socialno podporo.
»Vdova sem in nimam pokojnine, nimam nobenih sredstev. Štirje otroci me ne morejo povsem vzdrževati, le hrano dobim.«
Štirje otroci in ena mati. Spet tisti stari, a tako bridko resnični pregovor — ena mati lahko preživi deset otrok, a ti... Kakšni so ti otroci? Kako so situirani? Treba jih je poklicati, vse štiri hčere in se z njimi pomeniti iz oči v oči.
Prišle so, toda le dve od njih. Skrbniški organ je ob njunem vstopu za hipec pomislil. da je to pomota in ti dve elegantni ženski nimata ničesar skupnega z ženo, ki išče socialno pomoč. Toda že po njunih prvih besedah se je izgubila tudi ta misel.
»Klicali sle nas zaradi matere? Jaz ne morem ničesar prispevali,« prisekljivo pravi prva.
»Kaj? Ti ne? Mar naj bi jo vzdrževala jaz? Tebe je študirala, dosti denarjev so starši potrošili zate. Zdaj pa ti pomagaj!« irpade druga.
»Lepo. a vse tisto lepo, dragoceno pohištvo, ki si ga ti dobila od matere, ni nič. kaj? Vrsta je na tebi, da. ji plaču-ješ.« se raztogoti prva.
Skrbniški organ skoraj ne pride do besede. Besedni spopad med obema sestrama postaja vse hujši. S karminom prevlečene ustnice v jezi drgetajo. negovan obraz preši-nja togotna rdečica.
»Slišite vi.« odločno prekine spor skrbniški organ. »To so
vaši računi in poravnajte jih med seboj. Toda vaša mati je nas prosila podporo. V občini pa . imamo nad 300 oskrbovancev, ki so res potrebni podpore. Štiri ste in dobro vam. gre. Mar je res tako težko pomagati lastni materi?«
»Ja. saj ima pri meni kosilo,«. se izgovarja ena od. njiju, »pa jaz nisem v službi,
krat zabeljena z očvtki. bodečimi pogledi in z opazkami, da se pri hiši preveč poje...
Ena od obeh sester pa razburjeno maha skrbniškemu organu pred očmi. Lakirani nohti se bliskajo v pramenu sončne luči, ki sije pošev skozi okno. Če bi to vedela mati. Morda pa ve, še več. Zato je tudi sedla in napisala nekega
GRENAK JE MATERI OTROKOV DINAR
mož me pa krega za vsako žlico, ki .io mati poje.«
»Kaj mislite, da je lahko vsak mesec odriniti denar za mater, če imaš svojo družino in svoje skrbi?«
»Saj veste, kako je danes. Služkinja stane, pa otrok tudi .. .«
Sto izgovorov, sto izmikanj, ki naj bi bila opravičila Od stare, nemočne matere ne more t.-eč noben od otrok pričakovati koristi. V nadlego jim je. otrokom. Dinar, ki ga odrinejo materi, se jim smili, jed. ki jo ponudijo je nešteto-
dne tisto prošnjo... V celoti me moji štirje otroci ne morejo vzdrževati, ne da bi utrpeli škodo...«
m
Tako je prišlo, da sta ostala na stara leta brez vsega. Morda je on nekoč upal na uspeh, toda potem se je vse podrlo. Med tem sta se postarala trije' otroci pa so zrasli in se razkropili. Zato sta nekoč potrkala na vrata socialnega
skrbstva.
»Morda bi tu pri vas lahko dobila kakšno podporo?«
»Seveda, toda, če imate otroke?«
»Otroke imava,« je obotavljaje pritrdil on. »A nanje ne moreš računati,« ga je prehitela ona.
»Da. nanje ne moreva računati, saj imajo vsi svoje družine. svoje skrbi,« ponavlja on za njo.
»Prav gotovo je to res. Toda otroci so prvi dolžni v-saj deloma pomagati svojim, staršem,« pojasnjuje skrbniški organ.
»Prav pravite. Saj sva tudi midva v mladosti pomagala svojim staršem; a kaj hočete. Sedaj ni več tako,« de on in ve vedoč, kaj bi, menca v svojih starčevskih rokah že povsem brezbarven klobuk in v zadregi pogleduje svoio ženo.
»Kje so vajini otroci? Pisali jim bomo, pa se bomo skupaj pomenili,« pravi tovarišica.
»Ne. Tega nikar ne storite.« živahno v>pade ona. »Od otrok nočeva ničesar. Potem se raje odpoveva podpori,« oklevaje reče žene? in pogleda moža. Ta le pokima, nato pa prime svojo ženo za roko.
»In ne zamerite za tise to.'« se obrne , na pragu izbe on, slaboten, izsušen starec. Skrbniški organ ju gleda. Tako samotna, pozabljena in uboga sla videti.
Počasi so se za njima zaprla vrata.
•
Tako je na socialnem skrbstvu trikrat na teden, skoraj vedno, kadar je dan za stranke. Jeza in sovraštvo planeta
tu tolikokrat nezadržno na dan, in daleč, daieč za. njima ostaja ljubezen.	Kuhar
in jo razširile po bosanskih in hercegovskih vaseh. Mi poznamo to bolezen le iz romanov. V Sarajevu pa jo zdravijo v tisti baraki neprijetne zunanjosti, k: je pretesna, da bi sprejela pod svojo streho vse one, ki za lepro bojujejo.
Da bj zvedela kaj o lepri, sem se napotila k predstojniku dermatoZvenerološke klinike v Sarajevu, prof. dr. Josipu Fle-gerju. k: se že desetletja bavi s to boleznijo. Ljubeznivo mi je odkril vse njene skrivnosti in- popeljal celo v barako med bolnike. Bili so vesel; obiska, saj razen vedno enih in istih strežnikov in tu pa tam kakega svojca, tako redko vidijo kakšen tuj obraz.
Kako so odkrili lepro v Bosni
»Da ne boste v zmoti,« je začel prof. Fleger svoje pripovedovanje, »vam moram najprej povedali, da nimamo leproznih obolenj samo v Bosni in Hercegovini. temveč tud; v Črni gori, Sandžaku in Dalmaciji: povsod tam, kjer so se najdlje zadrževale enote turških vojska, razen v Dalmaciji, kamor so jo zanesli mornarji. V Dalmaciji so leprozna obolenja raztresena na področju med Trogirom in Šibenikom.«
Prve primere lepre so odkrili v Bosni v letih 1885—1890. Tedanji zdravniki, večina tujci, k; niso poznali te boiezni, so lepro zamenjali za sifilis, ki je bil tedaj endemično razširjen po vsej Bosn; in Hercegovini. Šele nek specialist za spolne bolezni, ki je iz Nemčije prišel proučevat endemični sifilis, je ugotovil lepro. Ker je bilo ugotovljenih vedno več primerov te bolezni, so tedanje avstrijske oblast; ’ leta 1398 izdale odločbo, po kateri eo morali zdravn.ki obvezno prijaviti vsa leprozna obolenja. Da bi lepro zatrli. Ro izdal; tud; druge ukrepe, ki pa zaradi slabih ekonomskih in higienskih pogojev ter verskih predsodkov muslimanov niso imeli posebnih uspehov.
Leta 1904 so ugotovili že več kot 317 primerov obolenj in je 1909. leta to število padlo na 136 primerov. Od tega leta dalje je lepra bila v .nenehnem upadanju vse do leta 1923, ko se je začela spet razširjati.
»In kakšno je stanje zdaj?« sem vprašala prof. Fiegerja.
»V Bosni in Hercegovini imamo trenutno okrog 156 primerov. Nedvomno je leproznih še
več. Potrebno bi bilo izvesti r.kciio množičnih pregledov v tistih vaseh, za katere je znano, da so okužene. Seveda pa s samimi ugotm-itvami števila obo-
lenj lepre pri nas ne bomo zatrli. če ne bomo dobili čimprej primerne stavbe, kjer b; s sodobnimi metodam: zdravili vsa leprozne, tako tiste iz Bosne :n Hercegovine, kakor tudi one iz Dalmacije, Sandžaka in Črne gore.«
Bolniki v azilu niso v zavidnem položaju
O izgradnji inštituta za lepro v Sarajevu, ki b; veljala za vso Jugoslavijo, je bilo mnogo govora že pred dvema letoma. Toda zaradi pomanjkanja denarja so načrti tudi za letošnje leto odpadli, kar se pa ne bi smelo zgoditi. Iles je, da lepra za okužbo n: več toliko nevarna in ne predstavlja velikega problema. Vendar spričo tega, da so okužbe še vedno možne in da obolevajo na tej bolezni že otroci, česar prej ni bilo, ne bi smeli odlašat; z izgradnjo centralnega leprozorija.
Klinika v Sarajevu mora dan na dan odklanjati sprejeme leproznih, k; se iz vseh prizadetih republik sami prijavljajo za zdravljenje. V baraki sta le dva majhni sobi z 12 posteljami. Sobi sta hkrati tudi otoednici,- Baraka je bila postavljena že za časa ranjke Avstrije leta 1897 m se od tedaj ni prav nič spremenila. Razen radijskega aparata, šaha in časopisov, nimajo bolniki nobenega drugega razvedrila. Tako s0 pogoji, v katerih živijo ločeni od sveta, še težji. Kot je poudaril prof. Fleger. bi bilo nujno potrebno, da bi klinika dobila zemljišče, ki bi ga v času zdravljenja obdelovali leprozn; in s; z delom lajšali tegobe oddvojenosti od zunanjega življenja. Delo bi bilo potrebno spričo tega, ker traja zdravljenje tudi do deset let. In toliko časa biti zaprt v enem in istem prostoru, ločen od svojcev in vseh zunanjih dogajanj, res ni nič kaj prijetno.
Lepra ni tako strašna bolezen kot je bila pred stoletji. Nalezljiva je prav tako kot tuberkuloza. Po okužbi se čez nekaj let pojavijo pod kožo bule. Ce se bolnik pravočasno ne začne zdraviti, bacil razjeda tkivo ’.n ga razje do odmrlosti. Lepra spremeni tud; značilne poteze obraza. Bolniku se sčasoma razširi in splošči nos ter povečajo ušesa. Odpadejo mu tudi obrvi, moškim ne rasle več brada.
Lepro zdravijo s besežira-njem. sulfomnimi preparati, ki jih dobivajo iz Švice, strepto-micinom in podobnim; zdravili. Popolnoma ozdravljiva ni. Bolniki so odpuščeni iz azila šel« takrat, ko je bolezen že toliko omejena, a ni več nevarnosti Za okužbo oko1’—	E.	K.
C	BS U	I T EJ	ie	13	H	BS A Z «1 E E	m m A- . -■ --te
. .
:
Mračne prognoze
J, B. FRIE5TLEY: »ODSTRANITE NORCA!«
Lojze Fotokar v vlogi klovna
riestley, angleški dramatik, ki ga poznamo tudi pri nas kot drznega, spretnega in domiselnega odrskega oblikovalca .tveganih zapletenih in psiholoških ter znanstvenih problemov, in konstrukcij, je nakazal v svojem najnovejšem delu -.Odstranite norca!« za bodočnost človeštva in sveta kaj mrke pesimistične prognoze. Fo njegovem mnenju se j- bliskovitim ra.zvc;, sni znanosti, zlasti tehnike, usodno ruši življenjsko nujno ravnovesje med človekom, njegovo osebnostjo, njegovim osebnim čustvovanjem, njegovo človečnostjo n.čgovo notranjo svobodo ter med jadrno razvijajočo se me-hr.nizacij :■ z njenimi tehničnimi izumi, atomskimi odkritji, elektronskimi stroji, prisluško-vsinhni aparati, s televizijo in indijem, z bralnimi napravami neizgovorjenih človeških misli itd. Visoko razvita medicinska znanost pa z eperativ-nimi p s35: 1 obektomiie in iev-kotomije spreminja, preobraža, »predeluje« človeka. Tako ie postal človek v neki daljni ali
■V. i
nji bodočnosti suženj lastnih izumov, stroj lastnega rivojs, »predelani* človek - lobu. Razčlovečeni mehanizirani človek, čigar svet .ie eno samo or rentno koncentracijsko taborišče, kakršnega miniaturno p .apedobo je realiziral v neki 22 oddaljeni preteklosti nemški vojaško-politični stroj. A medtem, ko je bil brezmočni, r ;rčlovečečii suženj v tem stroju samo neprostovoljna žrtev nekega zelo vidnega kolektiva in neke zelo načrtne uničevalne besnosti, le posta-l moderni človek bližnje ah daljnje sodobnosti v znamenju vseobče-ga napredka in blaginje bolj ali manj p-vrstovoljna žrtev nekega nevidnega vodilnega kolektiva. žrtev lastne blazne in-du - *r:alizac:,je in lastne dirigirane politike, ki uničuje člo-\ ei-ki individuum ter ekrnjuje in omejuje notranjo suverenost njegove osebnosti — dve nedotakljivi vrednoti, brez katerih človeško življenje na svetu ohromi, se izmaliči, propade.
V tak svet nss postavi Pri-estley s svojo novo dramo. Postavi nas v sprejemni prostor ogromnega vele;brata »Projekt«. »Projekt« je z najnovejšim: tehničnimi napravami sedanjosti in bližnje bodočnosti opremljena tovarna za konstrukcijo najmodernejših tehničnih izumov do- reakcijskih letal za peleie na luno. Življenje v tej jekleni zgradbi je povsem uniformirano in tehn.zi-rar.o. Nameščenci od navadnih oelavcev-lobov do vodilnega kadra, oblečeni v pajace iz polivinila, ne p.znajo m sc ne zavedajo več svetega nekdanjega življenja. »Predelani« so. Tovarna šteje že malone tri milijone delavcev in že vedno dovajajo novs. Pravkar so sredi noči pripeljali nekoga, ki se strme ogleduje po čudni jekle-nehladni dvorani m s komičnim strahom odskakuje od nekake transformatorju podobne električ. naprave, ki muz rezkim jezikom ukazuje in grozi. Novinec je klovn, poki'eni norec torej, ki se mi zdi, da je zašel v ogromno norišnico, ko mu neznani lobo, pri katerem se >predelava« ni popolnoma posrečila. opiše življenje v tovarni in pa svoje prejšnje življenje. ko ie bil še poljski arhitekt Kclieski. Nato sreča Joey Klovn v vrsti len polivinilastih ljudi še kopico svojih nekdanjih znance ' in pcklicrih tovarišev. V članu raziskovalnega oddelke Krnu odkrije svojega tovariša Harlekina, v m!orli delavki svojo IjubFeoo Triado Krv v:šicm ‘na^niVrii ZvOTVU P'""’ ^“3' 1 ;n V r-*n totrui Ci=tu >--;;e Polici"t~ Jz varieteja. Toda z edino iz-
jemo Koloombine ga vsi ti ljudje ne spoznajo več, se ne osveščajo več svoje preteklosti. Žice avtomatsko življenje kakor višji nadzornik in personalna referenlka ter omejeni psihiater dr. Bushtaet. A Joey se ne da ukloniti, se ne da predelati«, se ne vključiti v »delovni proces« te blaznice, vehementno protestira, da ga kot norca vtaknejo v prisilni jbpič; in šele tedaj se jamejo njegovi stari stanovski tovariši osveščati samega sebe. kakor se je osvestil Avgust in potem umrl. Joey išče izhoda iz te nepredirne ječe in končno res odkrije tajna vrata, skozi katere pobegnejo njegovi tovariši, pred njim samim in njegovim prijateljem Kolieskim pa se vrata neprebojno zapahnejo. Stori klovn zdivja in pobesni ter omedli in se v zadnji sliki prebudi z.a odrom varieteja, kjer je s steklenico žganja v roki zaspal in sanjal svoje fantastične san.ie v ntči na prelomnici dveh vekov - devetnajstega in dvajsetega stoletja. Avtor pa je riramatsko zabeležil te sanje šele v drugi polovici dvajsetega stoletja, v času, ko bi menda utegnila biti ta fantazmagorija že nekaka realnost.
Priestlev je torej zasnoval svojo igro na tezo grozečega antagonizma med človekom in njegovim izumom, ki si skuša življenje podrediti in podjarmiti. Seveda ni prvi pisatelj, ki je spričo tega naraščajočega antagonizma povzdignil svoj svarilni S. O. S. Človek se ob tem delu nehote spomni češkega dramatika Karla Capka in njegovih robotov v »R- U. R.« A medtem, ko je Capkova utopija bolj ali manj politična satira n,a idejo kolektivizacija človeške družbenosti in je kot umetniško delo brez pravih notranjih konfliktov, ker operira z umetno izdelanimi človeškimi robot«, je Priestleveva igra nekoliko bližja življenju in človeku. ker obravnava tudi problem človekove osveščenosti samega sebe, svojih vrednot in svoj. dostojan. V bistvu pa sta obe deli zaradi svoje aprtoni-stične teze in svoje izkonstrui-ranost.i kakor raketa, ki se razpoči, v razkošnih barvah zagori. razvname živce in oči ter hladno ugasne. Obe deli sta. zanimivejši in učinkovitejši po tehnični, kakor pa po svoji notranji vsebinski plati. Mrzel umetni ogenj, bleščeč filmski domislek življenja na platnu. Kar daije Pr i e? tl ey e ve m u delu nekaj več tehtnosti, je poleg osnovne ideje, ki sili k premišljevanju. neka j sentenc in življenjskih resnic, ki so razsute po njegovi igri.
Odrsko podobo dela je ustvaril ing. arh. Viktor Molka kot scenograf in režiser. Igro je opremil z vsemi potrebnimi rekviziti, s pravo tehnično fantastiko, z neko novatorsko grozljivo, ogenj in iskre stresajočo, govorečo napravo sredi odra. Ta strašljiva naprava ponazori: j e mračnega demona in duha obrata. Jeklene stene sprejemnice in drugih prostorov ter
polivinil nastopajočih izdihavajo brezčuten, leden hlad. Znatno manj fantastike pa je v skromnem besedilu samem. Ker igra očitno ni p led globlje umetniške inspiracije, ki bi prežarjaia delo z iskrami duha, so v poteku akcije vidni zastoji in premori, ki jih tudi režiser ni mogel izpolniti in ki za-iadi tega učinkujejo utrujajoče, mrtvo. Hiperboličnost dogajanja je režija poudarila s pogostimi fortissimi (Klovn), ki pa vplivajo končno enolično, če niso zajeti iz dna doživetja. Najplastičneje se je režiji posrečilo približati se duhu lega šlutvo- življenja, ki v vsakdanji realnosti nima oporišča, s figuro Loba. To je bila resnično nova stvaritev.
Loba (bivšega poljskega arhitekta) je oblikoval Janez. Ro-haček v nastopnem prizoru odlično, s pretresljivo poraznost-
jo. V maski in besedi tragično klavrna podoba »predelanega« človeka, ki pa nosi v svoji podzavesti še zastrto visijo nekega prejšnjega " življenja. Močna, sugestivna upodobitev. Težko je uprizoirljiva dvcdelnost osrednje figure, lik klovna -Joey-ia. 2e tekstovno predstavlja vloga znaten napor, še večji napor pa plastična in vedno pristna interpret, njenih zdaj človeških in zdaj glumagkih odtenkov. Podoba je, da za Lojzeta Potokarja ta vloga nekako ni prikladna, dasi jo je kar pogumno obvladoval. Vsekakor je bil močnejši in resničnejši v preprostem človeškem občutju (prizori s Koiombino in z Lobom) kakor pa v m n ogoli -kih klovnskih preobrazbah in
v izbruhih protesta, ki zahtevajo mnogostransko invencioz-nost. Ljubka, človeško topla je bila Vika Grilova kot Kolombi-
Kratko
KONCERTNO IN OPERNO Življenje v sarajevu. v zadnjem času je koncertno in operno življenje v Sarajevu poživela vrsta uspelih gostovanj. V Operi sta gostovali sopranistki Livia Liseanu iz Romunije in Pavla Takač iz Madžarske. Na koncertnem podi-ju pa so se zvrstili gostje: pianist Evgenij Malinin iz Sovjetske zveze, pianist Herman Schwe,rtmann z Dunaja in direktor mariborske Opere Jakov Cipci. Pod Cipcijevo taktirko je Sarajevska filharmonija nia svojem sedmem koncertu izvajala IV. simfonijo Ant on in a D vorž-ak a, Kon c-ert za klavir in orkester v d-mo-lu Johannesa Brahmsa in »Belo Krajino« Marjana Kozine. Sarajevska glasbena kritika poudarja kvalitete slovenskega gosta, program njegovega koncerta, v katerega je bilo vključeno tudi slovensko glasbeno delo, pa stavlja za
«'sgled ostalim dirigentom, ki bi morali na svojih gostovanjih prav tako nastopati z domačimi deli.
*
DEBUT DEJANA BRAVNIČARJA. V torek, 23- aprila, se bo na svojem prvem celovečernem solističnem koncertu predstavil devetnajstletni violinist Dejan Bravničar. Mladi umetnik še je že uspešno uveljavil' s svojimi nastopi kot študent violinskega razreda prof. Karla Rupla na Akademiji za glasbo in s koncerti Čajkovskega, Brahmsa in Pa-ganinija, ki jih je igral s Slovensko in Mariborsko filh-ar-jf menijo. Na svojem solističnem ktneertu bo igral tri najtežja dela svetovne violinske literature: Tartinijevo sonato »Vražji trilček«, Bachovo Sonato v a-moiu za samo violino ter Pa-ganinijev koncert. Pri klavirju ga bo spremljal pianist Leon Engelman.
na. Vse druge vloge pa pravza- H
prav niso živa človeška bitja, j| pač pa človeški avtomati, lutke, 1 ki se dado teatralno nakazo- § vati, ne pa življenj, polno cbii- |J kovati. Tako Koiombimin ne- fj kbsinji partner Harlekin (B. g Kralj), zakrknjeni Kin, tog, ji statičen. Enako hladni Lon, jj bivši dobrodušni Pa n tal on. jg (E. Gregorin) xn inšpektor Cist j| (St. Česnik) bivši Policist. g Smrt »predelanega« francoske- J ga artista Avgusta (B. Miklavc) H je ep-izednega značaja. S solid- g no odrsko tehniko je izdelan a lik psihiatra d'r. Bushtacta |j (Ivan .Jerman). Dosledno dog- g nana, ledeno mrzla, brezčutna, p nedostopna pa sta oba najper- j fektnejša izdelka veletovame 1 Projekt, Višji nadzornik Maksa s Furijana in Personalna refe- f§ rentka Mire Danilove. V manj- J ših vlogah so nastopili še D. 1 Fočkajeva, D. Skeal in A. Ho- p mar docela v stilu tega tehni- g ziranega igrokaza.	g
Vodstvo Drame nas je sezna- p nilo s tem delom najbrž kot z J najnovejšim dramskim pro- jj auktem našega »tehnično- p znanstvenega, atomskega »sto- g letja in sveta, o katerem .ie 1 John Priestlev podal tako ■ mračne prognoze. Vendar pa te M prognoze niso do kraja pre- 1 priči ji ve, ker v dokazilnem in §§ ilustrativnem materialu avtor- m jeve teze kot v umetniški tvor- g bi razumsko-tehnična famtazi- p ja prevladuje nad umetniško- g stvariteljsko domišljijo. Upri- § zoritev pušča gledalca hladne- jj ga.	.	jj
Prevod je oskrbel dr. Matej m Šmalc. Sodeč po splošnem vti- §j su je prevod tekoč in dobro S govorijiv. Zanimivost prevoda g sta slovenski govoreči Poljak g in slovenski govoreči Francoz. H J. Rohaček je kot Poljak raz- jj meroma posrečeno rešil to na- g§ logo. ki je bila kočljivejša za jj Francoza B. Miklavca. Kako je e prevajalec nakazal rešitev tega B problema, ne morem presoditi, J ker gledališče ni ustreglo želji, jj da bi za kake dni odstopilo be- jj sedilo na vpogled.	jj
Fran Albreht	1
g
B
i h m
Pisatelj Lojz Kraigher pri svoji delovni mizi
ffiH!”jy!!!!l!!!atrjSa!!iai!lB!!!U!!IlBUi^U!S!!:!ill!litUll!iiiaU!l!l!a:L!!!!!i!PJ!!ir.l!liI!I'!l!!:Hi!lHm!illl!l!lUUHHIl!!!Hni!!l!!l!UiUHi;m!!!aU!l!lllllUIUH!;!tMi!!!i!!I!!!!f^^
|	Lojz Kraigher	j
1	osemdesetletnik	1
|     1
g	Jutri poteče osemdeset let, kar se je rodil sloven-	§j
g ski pisatelj, dramatik in publicist Lojz Kraigher. Visok	M
j|	jubilej še vedno zelo aktivnega ustvarjalca je v vašem	M
U	kulturnem, življenju tolikanj pomemben dogodek, da	š
=	ga moramo zabeležiti z vsem poudarkom in s polnim	B
priznanjem človeku in umetniku, katerega ime je že	(
leč kot petdeset let tesno povezano s slovensko knji-	S
zevnosijo in publicistiko, slovenskemu pisatelju, ki je	1
izšel iz naše Moderne, bil intimen prijatelj Ivanu. Can-	B
karju in ki stoji še danes, po pol stoletja najbolj dra-	jj
maitčnih dogajanj doma in po svetli, sredi javne in	|
kulturne dejavnosti.	a
Jubilant se je rodil 22. aprila 1877 v Postojni. Po	S
srednješolskih študijah v Novem mestu in Ljubljani	g
je odšel na Dunaj, kjer je 1903 promoviral tia medicin-	1!
ski fakulteti.. Nato je kot zdravnik služboval po raznih	f|
krajih Slovenije, najprej v Bovcu, zatem pri Sv. Tro-	|
jici i’ Slov. goricah, med prvo svetovno vojno je bil	B
premeščen v Ljubljano, od. koder je 1922. leta odšel v	m
Munchen, kjer se je specializiral za zobozdravnika. Po	J
šestletnem, bivanju in službovanju v Gorici se je 1929	1
vrnil spet v Ljubljano, kjer živi in deluje še danes. . -J
Pestro in zanimivo življenje zdravnika po na fraz-	lf
licnejših krajih vaše domovine mu je omogočilo, da se je temeljito spoznal, z malomeščansko sredino takratnega, časa., prijateljstvo z glasniki, naše Moderne, predvsem pa. iskreno tovarištvo z Ivanom Cankarjem in seveda še najbolj njegov izredni, opazovalni in oblikovni dar pa so ustvarili iz njega že kmalu pisatelja svojskih in pomembnih kvalitet, z.a. katere nam mora biti samo *.al., da. jih današnji jubilant zaradi poklicne preobremenjenosti ni mogel do kraja izrabiti. Vendar pa izpričuje vse njegovo dosedanje delo. umetniško in publicistično, da imamo Slovenci v osemdesetletnem Loj-a-1/. Kraigherju ustvarjalca nedvomnih sposobnosti, odličnega. romanopisca in novelista, dramatika trajnii vrednosti, in publicističnega pisca, katerega monografija. o Ivanu Cankarju bo ostala, neizčrpen vir za študij Cankarjeve osebnosti in njegovega časa.
V nekem intervjuju je Kraigher som povedal, da se je od domačih pisateljev učil največ pri Ivanu Cankarju, od. tujih pa so nanj vplivali Balzac, Flaubert. Maupassant, Turgenjev, Tolstoj. Dostojevski in Gogolj. Vendar je mladi iiisntelj že dokaj zgodaj krenil na svojo pot. in se usmeril v naturalizem, v pisanje, ki mu je dajalo vso možnost, kritičnega, odnosa in kritično umetniške presoje takratnega malomeščanskega življa, sredi katerega je živel.. Lojz Kraigher je zavoljo ier/a eden izmed tistih naših pisateljev, ki so pogumno 'm pronicljivo odkrivali resnično podobo slovenskega malomeščanstva in mu je podobno kot Cankar, čeprav s cisto drugačnimi literarnimi sredstvi, predočili v svojih delih z vso umetniško prepričljivost jo, podobo, ki'je bila neprijetna, in boleča, a za.to nič manj pravična.
Takšen je njegov obsežni, roman »Kontrolor Skrabar« (izšel. 1914), o katerem pravi avtor sam. da, je v njem orisal politične razmere na našem podeželju pod. Avstrijo, gnilobo in nasilnost nemških mogočnikov, beg slovenskega mnlomeščana v družabno fn gostilniško izživljanje, vendar še dodaja, da zaradi zunanjih r~ro-kov ni smel problema »Kontrolorja Skrabarjado kraia izvesti po načrtu. Roman je kljub svoji obsežnosti zanimivo branje, živa in nadrobna slika življenja v majhnem kraju nekje na Štajerskem, kjer se prepletata dva osnovna problema, problem, potujčevanja in osebni problem glavnega junaka, ki vosi v sebi vse značilnosti tipičnega malomeščanskega individua. — V romanu »Mlada ljubezen< (1917-18, v knjigi 1923) obravnava Kraigher skoraj izključno erotične in seksualne probleme mestne mladine. V svoji prvi drami, ki io ie napisal. 1911. leta. je z vso ostrino osvetlil malomeščansko zakonsko življenje in razkril vso njegovo zl.aaanost Istega problema se je lotil tudi v kasnejši drami -Na fronti^ sestre Žive«, kjer pa je ta-prohlem. poizkušal še poglobiti. Manj uspela ie njegova »Umetnikova^trilp-s':'r'G ,!i *° Posvetil prijatelju. Ivanu Cankarju. Svoja krajša prozna dela je pisatelj zbral v zbirki z naslovom »Novele« (1946).
Med njegova najbolj pomembna dela, pa sodi r dvomno obsežna in še ne zaključena študija. kaU prvi del je. izšel pred nekaj leti. Delo. katerega pom in obsežnost danes še ne moremo presoditi, delo. ki bo kot celota skušalo prikazati vso problematiko človeka tn umetnika Ivana Cankarja.
Za jutrišnji praznik pa, naj vam bo dovoljeno, da se s svojimi čestitkami in najboljšimi žel jami' pridru-ino vsej slovenski javnosti, ki časti osemdesetletnega pisatelja.
v =
E
o-
ere
eri
MIISII
II
Udarim jo po cestf in maham s palčico ipo zraku. Namenil sem se. izkoristiti to zgodrete jutro zn se naipotit.; peš do Sv. Jedrti. Tri ure ali kaj takega. Ob sedmih bom tam. Do osmih se lahko očedim, da se predstavim v uradu.
Človek sem. ki sem srečen samo takrat, če je okolica zadovoljna z menoj, ali — če je mogoče celo očarar.a od mene. Neprijaznost ali sovražnost, ki mi prid? naproti, me spravi hipoma iz ravnovesja in v prsih me stisne nekaj kakor vest ali kesanje; obide me čustvo, da sem kriv greha in da vladala najlepša edinost na svetu, ko bi ne bilo nekih napak na meni, k: se jih niti prav ne zavedam. Tako se mi večkrat pripeti, da se čisto nepričakovano zalotim v podobnem občutju, ki mu ne vem ne začetka ne vzroka, ki pa leži trdovratno na -meni, ko da bi nosil butaro na ple.čiih, in ki se ne izgubi, dokler se nenadoma ne spomnim, od kod in zakaj. Fo navadi je povod kak neuspeh ali nesporazum ali malenkostno
razžalienje, pri čemer sem sam popoJncroa nedolžen in sem c?lo prepričan, da je krivda zunaj mene; vendar m- ostane občutek: čemu tvoja trmoglavost, ko si preslab, da bi nosil odgovornost za posledice? — Ce zahte-\ sm na primer na kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku in s? zadere n3d menoj za-
Cr( 7.PTI op*
»tv a s befehlen. bitte? Ich ver-stehe nicht \vindisch-*
—- pa sem že ve« preplašen in potlačen pod težo vesti. Četudi se v prvem trenutku celo zavzamem za svoje pravice, nn tihem me vseeno grize, da je greh morda le na moji stran.:, v tistem mojem srb o rit e m slovtn-
LO.JZ KRAIGHER
O
s Ivu. njim
ki gotovo skozi zid
re preberem z m ki je samo
napoti prijaznosti in splošni harmoniji.
Saj me prav za prav ni posebno sram teg« priznanja, ker sem že srečal brez števila rojakov. ki niso bili nič manj neodločni iin bojazljivi. Vedno s& mi .ie zdelo, da je vsa tista na-1 odnjskarska odločnost, samo navidezna in narejena. V družbi še nekaj velja, ker jo drži nečimrnost in ljubosumnost. Sosed se boji soseda, ga lovi 7. očmi in išče vzpodbude pri njem. A v tistem pogledu žo migota vprašanje:	Ali	je vredno pre-
rekanja? Kaj praviš, sosed — pustimo vse skupaj! Nerodno je, saj vidiš . . . Gosposka bo huda na n-as.« In ko bi moral vsak zass demonstrirati za mili na-tod. ko bi nas dobili gospodje vsakega posebej medse — kdo ve. koliko bi nas v resnici vztrajalo in demonstrirajo?!
Slovenec je miroljuben in tih. Pravilneje bi se glasilo najbrže Slovenec je pl?.h in boječ. Ta premehka slovenska nrav je naš podedovani areh. Saij imamo že od pamtiveka jerebe nad seboj, ki so nam znali z bičem in biričem vcepiti • hlapčevstvo in tlačanstvo. Tradicije delujejo v nas. dr. Nji.var bi celo rekel, dedno obremenjenje s suženjstvom. In dokler n?.m ne vstane zvelič, ki nas odreši tega greha s krstom svobode i.n samozavesti tako dolgo nas ne puščajte prvaki posameznih v boi Za normi stojte, Janezi Krstniki. ali vsaj peščico statistov razpostavite v ozadju, da mar-
kirajo »Hej Slovane« in nam zlažejo tisti narod, ki zahteva od nas junaštva in poguma.
Uradnik sem. In če sem narisal kdaj slovensko strešico v uradnem aktu, je bilo to junaštvo in pogum. V kot so me postavili in zahtevali, da jim pokažem tisti narod, ki zahteva
slovenskih strešic
uradnih
skrih. Jaz pa som se oziral in iskal; a- prihajali so vsak posebej in vsak posebej je zatajil »naprej zastavo slave« in slovensko strešico v uradnem aktu.
Kdo se bo čudil, če ritem lte-sebno navdušep naroden vojščak tn se rajši brigam za prijetnejše in zabavnejše reči? Možatost in \clio mi je' že v mladosti skla-pouškala očetova palica, uradniška vzgoja pa mi .ie še vtepla hinavstvo in potuhnjenost. Tako globoko se mi je ukorenin io spoznanje upravičenosti našega ropotanja nemški gospodi, da sem mnogokrat resno podvomil, ali imamo Slovenci siploh pravico. otresat) se svojega jarma, in da me je zapekla vest ob najmanjšem narodnem dejanju, k: sem ga zagrešil zavedno ah
podzavedno.
Tako je tudi tisto jutro legla mora name. Na kolodvoru sem bil kondukterja v slovenskem j cviku nekaj vprašal; osorno se je obrnil proč in odgovoril nemški. — In sedaj ta pek .. Polotila se me je potrtost, ko sem počasi korakal mimo predmestnih hiš. mirno tovarne in maloštevilnih v M, med nizkim gričevjem po položnem klancu
navzdol. Zadostovala sta malenkostma dogodka, da sem postal resigniran in v trenutku pozabil na vsa pričakovanja, s katerimi sem se bil odpravil na svoje novo mesto.
Prihajal sem v slovenske kraje. Le tu in tam — kot rozine v skromni potici — so naseljeni Nemci. Posamezen trgovec, obrtnik, rokodelec; še bolj posamezen viničar, želar ali kmet. A t.udi ti so v resnici Slovenci in znajo komaj blebetati nekaj nemških stavkov; zato so pa toliko odločneje — »Nemcem prijazni«. To se pravi, da jih je podzavedno morda vendar nekoliko sram svoiega renegat-stva in hočejo z lepšim imenom prikriti svoj resnični značaj. Večje množine teh prisiljenih rozin dobiš v trgih in mestecih in tudi .pr; Sv. Jedrti, kjer terorizem porilinemcev ne vlada samo v trgu. teimveč tudi v okoliških občinah in je toliko predrzne jši, ker čuti za seboj zaslombo v deželnih in državnih uradih. Narodna opozicija je sicer dosti močna, a bila bi gotovo močnejša, ko bi ne bila — po vzorcu osrednje domovine — razdeljena v dva tabora. Boj torej ne velja samo Nemcem, marveč tudi rojakom. In mnogokrat je kriva strankarska ali osebna zavist, da se ne odbijajo sovražni udarca po potrebi ali veaij po možnosti.
Položaj slovenskega urednik? v takem gnezdu ni ravno z?v:
dsnia vreden. Pripravljen m*>-raš biti na brezobzi-no prev^-
njfm.ie za najmanjše narodno dejanje. In pripravljen moraš L:ti celo na sovražnosti rojakov, če se preočitno pridružiš tej ali oni domačih strank.
Saj nisem poiitik. Sicer sem že dosegel * Kristovo starost, a življenjskega nazora si še nisem ustvaril. Tud; se še nikdar nisem zavzel ali navdušil za politično idejo, pa naj je že bila napredna ali nazadnjaška. Preko gostilniških pomenkov in dvomljivo-mlačnih izjav se nisem povzpel. Čemu tudi. ko sem pa životaril toliko iepše in zabavneje brez idej in brez nazorov? Svečano celo trdim, da je pivo brez teh duševnih primes; neskončno slastnejše in okusnejše. Imel sem se — to sem lojalno koncedira’ onim primesim — za naprednjaka; a popolnoma odkritosrčno priznam. da podlaga temu »prepričanju« ni ležala globlje kakor v. malenkostnem naključju, da sem prebil svoja mladeniška leta v liberalni družbi. In tvjeo tudi proti Nemcem rišem čut’, nika-kega sovraštva, ce!n spoštoval in občudoval sem jih; Nemke pa sem — pekel in nebo! — včasih tudi ljubil.
Zato .se nisem prav nič začudil. ko so mj v Gradcu tako pomembno namignili, da proti meni nimajo Po=ebn:h pomislekov, ko me pošiljajo na vroČ3 tla obmejnih narodnih bojev. In šele čez dolgo se mi je za-svitalo. da mi kanalje niso na-migavals. temveč zabičev?1» ;n
naročale. Takrat rni je laskalo to zaupanje, in četudi me je v trenutkih spoznanja v srcu ss«. leuio zatiranje naše narodnosti vendar sj v tem pogledu n.sem dc-ial prevelikih skrbi; pa« D3 sem se malce bal. da bi zarad: političnih razdorov ns tmelo tudi družabno življenje in b: mi ne potekali dnevi pri Sv Jedrti v aolgočasiu mržnje in ns. petosti namesto v veselju in zabavi.
Iz jutranjega poiuronaka so eleaale čez plotove s cvetjem obsute veje sadnega drevja. Njih vonj se je mešal s čistim zrakom poživljajoče in krepčajoče. Na vzhodu se je danilo. Vrhov; na obeh straneh So se dvigali jz mraka in prekopana zemlja vinogradov je rjavela med belim in sivim koljem, ki je v romboidnih črtah razno-rejem podpiralo mladi smer*-kan*k trs. Ozimma je zelenela in njive so črnele zorane in po-sejane. Med njimi in po sadovnjakih pa so blestele kakor šopki duhtečih rož cvetoče jablane
• in hruške, in tu in tam rdečkaste krošnje zapoznelih breskev.
Brezskrbnej? zavihtim palčico po zraku in se ozrem Po cesti' nazaj in naprej.
»Nekoliko dolga bo,« vzkliknem polglasno in pomislim na svoje pretanke podplate. »Sicer pa: pameten bodj, Arnošt! Ti ns rešiš slovenskega naroda; glej. da si ne skališ prijetnosti življenja z nacionalnimi kapricami. Naj se kavsajo med seboj, ti se pa drž; lutrske vere: »Piti. ljubiti, peti — to se prav; živeti!«
Saj me je že tudi nekaj veljala t*j vera bog m: odpusti greh«’
(Odlcm—t k, romana -Kontrec
tmr	-,)
Napisat TONE GASPARI
Aprilska
zgodba
Prav to uro pred sto leti so postati iz Ljubljane na Vipavsko tako pismo:
»Ker ste bistri*
odrezavi.
iznajdljivi
in šepavi
vi, Vipavci,
brž kupite
k.ie v Fi‘morju
vrečo burje,
jo plačajte
in pošljite
nam v Ljubljano,
da meglo to
mokrosivo,
zaJedavo,
trdoživo
in nezdravo
še to zimo
z burjo kraško
razpršimo
in čez morja
v daljno zemljo
Samojamo
za vse čase
zapodimo!
Saj v mesrH tej nočne luči so kresnice-sonca žarki ?f> bledice.
A' takem mraku kdo naj snuje? Kdo naj v temi napreduje?
51* plačilo in p spominček vam s pečata
v posojilo damo zma.ia. ki n i starem gradu ja b a — j« zverina, ps, je plaha kol martinček.
Ta spomladi vat.i do kraja
zemlio težko v novem trtju z rf| nrn r.maha,
Mi I ! radi, naj se s-uca kri pt taplja v Ust in vejo. v grozd in rušo — to vdravilo
bo h’» til o
srca C>jo. bo b t žilo mračno dušo.
Fi. ‘I Inavoj, to. ba kaplja!«
So Vipavci pismo bra”. na vsa. usta se smejali:
»Ha! Tej vranca! Kakšna sila zdaj aprila!
»Kaj? To burjo
rokovnjaško
naj s cekini po Tržaškem bi iskali?
Ali z malho po beraško med Brkini vbocajme jo že.ini k-ali? Zlomka! Kaj še!*
Pa so kratko odpisali, podpisali, odposlali,
»Ml bi.burjo sami ugnali!
Tam pod Nanos ob Fazdrto v tihi noči bi se skrivno pripla-zili, burjo v spanju zalotili — hop! v rokave in v m?hoT6 vso dremavo za zabavo polovili.
Fe.i. to znamo roi, Vipavci!
Kar na ramo bi to kramo zavalili pa mehove za zabavo hi! in rjavet «3 o Ljubljane kaker halo to vezilo bi v zahvalo za aprilsko
posojilo privozili.
Ali- čujte!
Ne pihalo ne divjalo naše kraško ne pnmaepi F-aj meglena ta nesuan. ki vam snaner, tek. vedrino, voljo krade, ima v barju na Ižanskem vsako leto prav avriia — skrite mlade.«
Najdihojčin portret
D rti iti Najdihojčin portret je bil za našega risarja trd oreh! Za model se je ponudila Nuška iz Kranja, toda mirno sedeti pet minut — to je presegalo njene
moči!
Za Najdihojco pa je izjavila naslednje: Stanujem pri »Zlati ribi«. Rada imam riž in smetaneo. Imam dve
punčki, Metko in Marjanco, ampak Metka je že hudo oguljena! Najraje imam tetinega sinčka Janita, ki že hodi. teči pa še ne zna-.
Ob vprašanju, koliko je stara, pa ni mogla skriti svoje ženske narave: Pet let! je rekla.
Tri in pol! so jo popravili sosedov Andrej, Cilka in Rado.
VOLČJI PREKLIC
Kitajska pravljica
V gorah je ležal visok sneg. Neki volk je bil že pošteno lačen. Ker ni hotel več stradati, se je odpravil v dolino, ne meneč se za udarce, ki jih je svoj čas dobil od kmetov in katere je imel še v hudem
t >
spominu. Posrečilo se mu je, da je v vasi ugrabil kokoš in da jo je brez palice odkuril. Spotoma si je zmagoslavno dejal: »Le nič strahu! Nihče se ne bo upal za mano! Se mar upate? Jaz, volk, sem ropal pri belem dnevu in tako je prav. kajti rop je moj poklic!« Čutil je. da je v pravici. zato je na mah postal drzen in smel. V gobcu je zavlekel kokoš v hribe in jo tam v miru in zadovoljstvu požrl.
Česar ne slišite vsak dan
L
NASA VSAKDANJA POSTELJA
Človek preživi tretjino svojega življenja v postelji — torej pri storosti devetdesetih let. vsaj trideset let v kosu pohištva, ki. je tako vsakdanu, da nihče ne premišlja o njem, V starih časih pa je bila postelja, bogastvo, ki. si ga ni mogel vsak privoščiti, Tedaj je bila ogromna. — vsaj dvanajst ljudi b> udobno spalo v njej — in če so velikaši potovali na. obisk, so vozili s seboj u.a posebnem vozu tudi posteljo. Angleški kralj Ri-
h
Ze nam. se zdijo noči. ko je polna luna. čudovite, toda kaj bi	dejali šele, če	bi	bili na
Saturnu. Tam »visi« na nebu hkrati šest. a.L sedem lun. ki so	različne velikosti	in	kot
orjaški lampioni dajejo Saturnu več svetlobe kot naše Sonce, ki je od tega planeta oddaljeno 1.420 milijonov kilometrov.
XXX
Nenavajeno človeško oko razloči na nebu okoli pet tisoč zvezd — toliko	bi	jih	lahko	našteli tudi vi,	dragi	pri-
jatelji. — toda že 10-centime-trska leča jih Odkrije dva milijona, pet metrsko zrcalo pa celo eno milijardo, to je tisoč milijonov.
v-v»vvv>ev»|rvv‘v»inrv-ririnrinnfV*lf¥1QP1000000000<
chard III. je imel v svoji postelji vdelano celo blagajno. Šele v 18. stoletju so pričeli spali v posteljah tudi meščani in kmetje, ki so prej spali na slami in na. ličkanju. Prve železne postelje so napravili leta 18.10. za zapornike, prim posteljo z vzmetmi pa. si je. izmislil neki upokojeni ladijski kapitan, ki na. trdih deskah ni mogel več spati.
KRATKE
IZ ASTRONOMIJE
Nedavno so odkrili, da zvezdi dvojčici v ozvezdju Lab udu krožita s hitrostjo 2,400.000 kilometrov na uro.
Varčevanje
Varčevane je potrebno slehernemu človeku.-Kdor zena varčevati, zna živeti. Varčujemo lahko pri vsakem delu in poklicu. Varčevanja se moramo učiti in vaditi. Otroci, varčujmo s šolskimi potrebščinami, obleko in obutvijo! Dolžnost pridnega pionirja je, da zna ceniti vsak dinar. Razumno varčevanje je začetek samostojnosti. Kdor varčuje, koristi sebi in skupnosti. Zato pridno delajmo in varčujmo v zgodnji mladosti, da nam bo dobro in prijetno v starostu Olga Grošelj učenka 3. r. osn. šole v Dobu pri Domžalah
txxmji»cct»otw3oa
•CTMCri >QBOOOOOOOCOOOOOOOO(X>OOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOe
KRALJ PTIČEV
Ni večje ujede med njimi kot je južnoameriški kondor, orjaško:	gologlava ptico., ki
m.eri čez razprostrta krila tudi nad tri rn.et.re. Čeprav mu ljudje radi pripisujejo hude
KRIŽANKA „R1BA“
i
*
P
VODORAVNO:	1. Preprosto
plovno sredstvo, K. neodnehljiv, trdovraten, s. takšen, da lahko služi za vzor, 10. vodna žival, 12. načrt za obleko; uniforma, 13. kdor koplje. 15. zraven. 17. naučiti. 20. dobljen z vlivanjem, 21. način izboljšave suhih zemljišč. 22. 1000 metrov, 24. črni ptiči.
NAVPIČNO:	1. Nepopustljiv,
neizprosen, 2. preden, poprej, pred, 3. industrijska rastlina. 4. začetnici planinca, ki je dal postaviti Aljažev stolp. 5. verjeti, biti prepričan. 6. klic. 7. zrel postajati. s. pogreški. 11- ko. 13. kos kamenine. 14. stopnja v vojski, 13. kratica za Planinski vestnik. lfi. star izraz za pivo. 17. okrajšave za Narodni magazin, 1». kratice za to je. 19. dva samoglasnika, 21. neumen, 23. dve črki iz besede lev.
REŠITEV
VODORAVNO:	1. krog, j. tri-
nog, 7. Praga, 8. LO, 10. lava, tl. pas. 12. Ema. 13. Nada, 14. Si, 15. komet, is. človek. 18. zlat. 19. izpraznim. 2«. Irak. 27. J(an ko) K(ersnik). 2*. mak, 29. ker. 30. AP, 31. liga, 32. omelo, 34. rovaš.
NAVPIČNO:	1. krava, 2. Riga,
3. ona. 4. GO. 5. tramič. fi. gladek, 7. ples, 9. esat, It. pamet, 13. nova. 15. kol, 17. LZ, 20. zima, 21. prapor. 22. rak, 23. AK, 24. Njegoš, 25. ikra, 29. kila, 31. lev. 33. 310.
NAGRADE
3Ied reševalci križanke »Okrasni grm« sla hili izžrebani MARJETA ŠOŠTARIČ iz Ljubljane in KRISTINA BUMEN iz Zabovcev. Naj ■poročita, katero knjigo bi radi:
Ko je vso pospravil, je na mah postal žalosten, ne da bi prav vedel zakaj. V snegu je zagledal sledove krvi in odtise svojih tac, pa se je prestrašil. Vse to bi mu utegnilo nakopati nesrečo na glavo.
»Dokaizi moje krivde so jasni,« je dejal ves obupan, »in če me kdo zasleduje, ne bom mogel tajiti. Oh. kaj ne bi bilo bolje, če bi že vnaprej vse preklical?«
In volk je zaklical v dolino: »He, vi! Vse, kar se čenča o meni, je le podlo obrekovanje, da bi mi vzeli ugled!«
Obenem pa je pričel lizati krvave madeže in zabrisovati sledove svojih tac. Toda čim bolj je skušal zbrisati sledove krvi. tem bolj sveži in rdeči so postajali, kajti gobec mu je bil še poln krvi, ker si ga še ni utegnil z jezikom umiti.
Priredila Vera Albreht
Z BURNIMI VETROVI PO ŠIROKIH MORJIH . . ! KAKOR V ČASIH, KO JE BILA NASA ZEMLJA KOMAJ ZA PED VELIKA IN SO DRZNI POMORŠČAKI SELE ODKRIVALI NJENE PRAVLJIČNE DEŽELE ONSTRAN OCEANOV — PRAV TAKO PONOSNO PLUJE TA LADJA Z NAPETIMI JADRI IN KLJUBUJE VSEM NEVARNOSTIM VIHARJEV IN VALOV. ALI ‘ VAS NE MIKA, DA BI SE NEMUDOMA VKRCALI IN SE Z NJO PODALI ČUDOVITIM DOŽIVETJEM NAPROTI?!
krvoločnosti in tudi to, da odnese v svojih mogočnih krempljih otroka, je precej nenevarna žival, ki se hrani v glavnem na precej nedostojen način — namreč z mrhovino. Ze z največje višine zavoha sm.rad in se brž spusti va. ostanke, ki mu jih prepustijo zveri. Njegovo pogoltnost izkoriščajo Indijanci, ki poginulega konja nastavijo na kraj, nad katerim krožijo kondorji. Vedno lačne ptice se ta-ko. nažrejoyneSQ, da se ne morejo dvigniti zrak ter nerodno skakljajo po zemlji. Tedaj jih Indijanci z lasom po-lovijo. Ulovljene živali prodajajo živalskim vrtovom- Kondor je tudi ptica, ki se dvigne
od vseh svojih vrstnic najviše nad zemljo. Zasledili so ga že v višini 6.000 metrov.
Rebus
m
31. — Vidiš, draga botra, ti si pa edino bitje, ki nima ne v glavi ne v nogah (ker jih sploh nimaš), a tudi v trebuhu ne...! — je zaključil svojo zamisel Pikec. Potem se je vljudno poslovil in se podal na kopanje. Bil je res že skrajni čas za to, kajti ta med ga je bil spravil v lepe neprilike. In tudi: tak pač ne more domov!
32. — Bistra reka je lahkotno brzeia skozi šumo. — Kam pa pravzaprav teče? — je vprašal Pikec Obrobljenega Kozaka, ki se je neumorno potapljal. — V Zuželijo vendar! — je dejal Kozak in potonil. In ko je spet pomolil nos iz vode. je dostavil: — Sicer pa, oglejte si vendar zemljevid ... — in jadrno je izginil pod vodo.
m*
33. — Sele zdaj je Pikec opazil hrastov list, ki je bil zataknjen v breg. Reke so bile žile v listu, ravnine so bile zelene in hribi rjave lise. — Odlično — je vzkliknil Pikec — tega vzamem s seboj! — Kar izvolite! — je pohitel Kozak. Zadnjih pet črk je poslal kar v mehurčkih iz vode. Pikec pa si je poiskal na obali podolgovat kos borovega lubja.
34. — Potem je privlekel zemljevid — hrastov list In ga z veliko težavo zataknil v lubje. K sreči je bil lubadar zvrtal luknjo vanj. In tako je imel Pikec ladjo. Da, lahko je mravljincu za ladjo! Ce je kje težava, potem je v vprašanju, kako jo sploviti! ... Tako bi mislil vsakdo, ki ne pozna — helikopterja in njegove vsestranske uporabno«'5
P
m
*
h
35. — Na listu nad Pikčevo glavo se je zibal in * svetil čisto nov zračni stroj. Bil je večidel zelen in ponekod rjav. Na njem se je košatil napis tovarniške znamke »Kačji pastir«, spodaj pa je imel še evidenčno številko in oznako »Zračni taksi«. In Pikcu je bilo takoj jasno, zakaj je vozilo parkiralo ravno nad mestom, kjer se je gradila bark*.
36. — Pikec si je natovoril na ladjo še veliko jagodo. Nato jo odščipnil primerno slamico in zataknil vanjo rosno kapljico, da mu bo služila za lečo. Kajti bilo bi noro početje, odpra\riti sa na plovbo brez daljnogleda! Ko se je tako opremil, je Pikec udobno sedel na barko in tlesknil s prsti. — Zzzzzzz! — je zabrnel helikopter na4 njim.
KOLEDAR
Nedelja, 21. aprila: Simeon.
•
Dne 21. aprila 1319 je bil ustanovni kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, ki so jo naslednje leto preimenovali v Komunistično partijo.
*
Na filozofski fakulteti, biološki oddelek, je diplomirala Tinca Bregant iz Ruš. Iskreno čestitamo prijatelji.
Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je promoviral za dipl. veterinarja tov. Bertoncelj Slavko iz Zg. Dobrave. — Čestitamo sorodniki in prijatelji.
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Jožetu Hafnerju za požrtvovalnost in trud, ki ga 3 e imel pri mojih težkih operacijah. Obenem se zahvaljujem dr. Vil-msnu. sestri Hilariji in ostalemu bolniškemu osebju za vso pomoč, ko sem se rrahajal v Jeseniški bolnišnici. - Jože Dežman.
Dekanat Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani obvešča, da bo tovariš ing. Kosta Ladislav branil svojo doktorsko disertacijo »Kvantitativno določevanje torija v revnih rudah'« v četrtek, dne 25. aprila 1957 ob 11. uri v dvorani št. F-Il poslopja Oddelka za rudarstvo in metalurgijo, Aškerčeva cesta št. 32.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA NA BOLNIKOVEM DOMU «>cl 20. do 27. aprila 1937, nočna od
20.	do 7. ure. ob nedeljah In praznikih ves dan JEdravstveni dom Center;
Dr. Podobnik Jože, tel. 21-516, Gorupova 3, III. — Dr. Vrbica Milena, telefon 31-361, Komenskega ulica 22.
Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. PcCe Henrik, telefon 21-523, Milčinskega 69.
Zdravstveni dom SiSka:
Dr. Valgoni Marko, telef. 21-131, Černetova 31.
Zdravstveni dem Vič:
Dr. Grapar Slane, telefon 23-372, Koeeieva 5. v odsotnosti zdrav-nika klicati tel. 20-497 .	21-494. -
Dežurna nedeljska 6.—14. ure — amb. Mirje, tel. 21-790.
Zdravstveni dom Hudnik:
Dr. Mal Miran, telefon 22-584, VVolfova ulica 5. v odsotnosti zdravnika klicati LM 20.500. Zdravstveni dom Moste:
Dežurni zdravnik:	dr. Radšel
Alenka. Ljubljana - Krekova 5, tek 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM St. 30-300. Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali LM 741. Pediatrična zdravniška dežurna služba za obisk otrok na domu; tel. 32-722. Ulica Stare pravde 2. Vse tovariše, ki so se prijavili v triletni dopisni pripravljalni tečai zn EPS Slovenije, niso bili pa sprejeti, pozivamo, da dvignejo svoje dokumente na okrajnih odborih Zveze borcev. Dokumente na.i dvignejo tudi tisti, ki se niso prijavili preko Zveze borcev. temveč direktno pri vodstvu šole.
Lager Schoncfeld - Berlin, zbor
24. aprila 1957 ob 19.30 (kavarna Slon).
>/TOALETNO MILO
r P UT N I K L O V E N 1 3 A
PUTNIK SLOVENIJA o t v a r -ja v sodelovanju z E C 2. (električno cestno železnico) LETOŠNJO TURISTIČNO SEZO?JO v soboto. 27. aprila (dan obletnice ustvanovitve OF).
Tega dne organizirata PUTNIK SLOVENIJA ih ECE množičen izlet dijaške mladine na URHA pri Ljubljani. Šolska vodstva so doslej prijavila preko 7000 pionirjev, ki se bodo udeležili tega izleta. Mladi izletniki se bodo vozili na URHA in obratno z modernimi avtobusi PUTNIKA SLOVENIJA in EC?.. Šolska vodstva bodo prejela pravočasno točen razpored Drevozov.
Na URHU ho oh 11 s sodelovanjem OK LMS in ZB iz Polja pri Ljubljani spominska svečanost v počastitev padlih žrtev fašističnega terorja. Program bodo izvajale kul turne skupine pionirjev.
•
PUTNIK SLOVENIJA in ECZ naprošata šolska vodstva, da točno upoštevajo razpored avtobusnih prevozov.
efjmnoftli
'V
Nedelja, 21. aprila.
Dežurna lekarna:	»Pri	gradu-*,
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 15:	Massenet:	»Manon«. -
Izven.
RADIO
6.09—3.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. - S. 03—8.10 Oddaja v madžarščini. - 8.io—11.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 11.15 do 11.35 Mariborski feljton. 11.35 do
14.00	Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.00—15.00 Želeli ste — po-
viušajte! 15.00—15.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 15.10—16.00
Želeli ste — poslušajte! iti.on do
2-3.00 Prenos sporeda Radia Ljub-
jjana.
UMETNOSTNA GALERIJA Gasparijeva razstava. Danes ob
11.	uri bodo v zgornjih prostorih
Umetnostne galerije odprli raz-stavo Maksima Gasparija. Razstava je delno 'retrospektivna. -Obsega nekaj nad devetdeset olj, po večini barvnih risb, akvarelov
in gvašev in okrog 150 originalov
ilustracij, karikatur in skic. Razstavi je dodano nekaj dokumentarnega materiala — delno v obliki reproduciranih ilustracij, katerih originali so se izgubili. -Razstava je dokaz velike dejavnosti priljubljenega umetnika, pa tudi nenavadne življenjske sile, iznajdljivosti in domiselnosti.
V	spodniih prostorih je razstava slovenske grafike in plastike odprta od 9 do 16. ure.
KINO
Ptuj:	amer. barvni film »Ro-
bertsu
—-irska Sobota: ob 10. 15. 17.39 ih 29 amer. barvni film »Beg iz
trdnjave-.
Turistično društvo Ljubljana objavlja razpored kulturnozgodovinskih ogledov za mesec maj, in sicer: dne 5. maja v Polhov Gradec, Planina, Cerknica, grad Snežnik ter dne 12. maja v Sent-peter v Savinski dolini in Celje.
—	Prijave se sprejemajo do 29. aprila t. 1. v pisarni društva — Cankarjeva cesta l/II., kjer boste prejeli tudi razpored za ostale izlete, kakor tudi podrobnosti v zvezi z gornjima Izletoma.
Planinsko društvo Nova Gorica vabi na redni letni občni zbor, ki bo dne 28. aprila 1957 ob 9. uri dopoldne v prostorih OLO v Novi Gorici.
V	počastitev spomina pok. Jo-žeta Jurce je darovala družina Srebotnjak iz Postojne Združenju slepih 3.009.— din. Iskrena hvala!
Okrajni odbor Združenja slepih Ljubljana, se iskreno zahvaljuje podjetju za mednarodno trgovino »mtertrade« za poklonjeni visoki prispevek slepim. Prisrčna hvala!
Jugoslov. investicijska banka, centrala za LRS ima naslednje telefonske številke:
hišna centrala 23-321 do 24 Glavni direktor	21-446
Pomočnik glavnega direktorja (Kersnič)	21-482
pomočnik glavnega direktorja (Sever)	20-592
sekretar (Remec)	20-184
direkcije za kreditiranje gospodarstva	20-185
inšpektorat	21-438
oddelek za statistiko in oddelek za analize in ekonomska proučevanja	21-458
podružnica Ljubljana direktor
Klub ljubiteljev športnih psov
piredi praktičen tečaj šolanih psov, začetek v torek. 23. aprila 1957, ob 18. uri v Ljubljani. Večna pot. nasproti nogometnega igrišča Triglav.
SREČKA denarne loterije Rdečega križa stane samo 193.— din.
JAVNO ŽREBANJE dobitkov denarne loterije Rdečega križa bo nepreklicno 12. ntaja 1957 v Ljubljani.
Društvo za varilno tehniko LRS
opozarja na tečaj za plamensko, obločno, argonsko, uporsko varjenje in spa.ikanje aluminija in aluminijskih zlitin, ki bo na Zavodu za varjenje od 23. aprila do 18. raa.ia 1957 v Ljubljani. Prijave in informacije: Društvo za varilno tehniko LRS. Ljubljana, Erjavčeva 15, tel. 22-313.
POZOR — barvanje in čiščenje usnjene galanterije, nudim vsem cenjenim strankam od 1. aprila do 1. septembra 1957 po zelo ugodnih cenah, bolj solidno izdelavo. Dobravc Ferdinand, Ljubljana. Stari trg 17, vhod skozi vežo.
»IZDELOVALNI C A - popravljalnim« OTROŠKIH VOZIČKOV. — Tehnik Kovač L.. Kolodvorska 26. Izdelujem PO NAROČILU - tudi za dvojčke.	t
JUTRI V PONEDELJEK ob 29.3» se lio začel nov začetniški družabni plesni tečaj (zadnji v tej sezoni) Uidi za starejše osebe In zakonce v CENTRALNI FLESNI SOLI. Petkovškovo nabrežje 35. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje je še pred začetkom tečaja, posebno ,so zaželene tudi začetnice.
PLESNI TURNIR za prvenstvo
plesnih šol in vaj Ljubljane za leto 1957. se bo vršil prihodnjo nedeljo 28. aprila ob 17. uri med zaključno plesno vajo v veliki dvorani TVD TABOR. K tekmovanju v angleškem valčku, fo:t-trotu in valčku se vabijo plesni pari — obiskovalci ljubljanskih in okoliških plesnih šol in vaj. Turnir bo strokovno vodilo Združenje plesnih učiteljev LRS.
Pension »Pohorje« v Lovrencu na Pohorju vam v pred in poseženi nudi dnevni pension za 400 dinarjev. Uporabite 10-mesečni turistični kredit!
Izpopolnjen program v svetovnem cirkusu »Medrano«. Doseda_ nii program je izpopolnjen z vrhunskima točkama skupine Medini (lepota in moč) ter tria Osa-gos (trapeč). Napovedovalec je tov. Božo Podkrajšek iz Maribora. Dnevno dve predstavi ob 16. in 20. uri. Predprodaja vstopnic za več dni naprej pri ljubljanskem »Fut-niku«. Prodaja vstopnic za predstave ’ tekočega dne pri cirkuških blagajnah od 9. ure dalje, kjer ni treba čakati spričo nepretrgane blagajniške službe. Ogled zverinjaka dnevno od 9. do 15. ure. Okoli 11. ure krmljenje zverin. Vstopnina za cirkuške predstave od 80. do 399. din. za mladino od 5. 10 leta znižana vstopnina, za ogled zverinjaka 50. do 80. din. Cirkus ostane v Ljubljani le še nekaj dni.
7tfHAi»eA.Fr
Najbolje za .prvo spomladansko sončenje Je TSCHAMBA Fii.
Čudili se boste uspehu, ki ga
boste dosegli pri zdravljenju bolezni želodca, jeter, žol-a in črevesja z rednim uživanjem rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah, ki da dobe v Ljubljani pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«.
PEGEPAN KREMA Vam zagotovo odstrani pege.
NOVOST! Perkutol puder krema (Foundation) v šestih barvah! Vam napravi takoj mladostno poit, se ne lušči in ne sveti.
TRAJNE IIOLLVVVOOD ŠMINKE v novih pastelnih barvah, narejene po najboljših francoskih receptih dobite v drogerijah in vseh trgovinah s kozmetiko Slovenijo.
PERKUTOL VELOUR KREMA polmastna hranilna za nego normalne ali malo mastne in občutljive kože. Se ne sveti, uporabna za dan in noč.
POSKUSITE SE VI
V	o uh V;ous'
NAJBOLJŠO KREMO!
NE POZABITE kupiti srečke denarne loterije Rdečega križa.
ORIGINAL ULTRAGIN - šport KREMO dobiš v vseh parfumerijah! Ta krema te ne bo razočarala.
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEK«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«!
		5@j1	
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ ’
Torek. 23. aprila ob 20: \Villiam Inge: »Avtobusna postaja« Izv. Sobota, 27. aprila ob 20: William Inge: »Avtobusna postaja«. Gostovanje na Visokem. Izven. Nedelja, 28. aprila ob 16 in 20: VVilliam Inge:	»Avtobusna	po-
staja«. Izven. Gostovanje v Gorenji vasi.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri: G. E. Lessing:	»Emilaa	Galotti«.
Obakrat gostovanja v Novi Gorici.
21.	in 22. aprila ob 16. in 20. url prvi koncert novo ustanovljenega simfoničnega orkestra Mestnega gledališča Jesenice. Sodelujejo kot gostje: Franc Langus, član ljubljanske Opere, čelist Ivan Poljanšek in člani orkestra Slovenske filharmonije.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Nedelja, 21. aprila ob 15: F. Ro-
ger:	»3	-r	1«, zadnjič.
Torek, 23. aprila ob 20 :	J. B.
Priestley: »Nevarni ovinek«. — Red A.
Četrtek, 25. aprila ob 16:	J. B.
Priestley: »Nevarni ovinek«. — Red LMS II.
DRAMA — LJUBLJANA
Nedelja, 21. aprila ob 15:	Kreft:
»Krajnski komedijanti«. izven in za podeželje. — Ob 20: So-fokles:	»Kralj Oidipus«. Izven
in za podeželje.
Ponedeljek. 22. apr. ob 20: Friest-ley:	»Odstranite	norca!«	Abon-
ma red K.
Torek, 23. aprila ob 20: Sofokles: »Kralj Oidipus«. Abonma red B. Sreda, 24. aprila ob 29: Študentski festival: Kranjski večer. Četrtek. 25. apr. ob 20:	Študent-
ski festival: Večer moder, ameriške drame. - Predstava Stud. gledališča iz Zagreba.
Petek, 26. aprila ob 20: Matkovič: »Krizantema«. »Konec poti«. -Predstava Akademije za igralsko umetnost. Študent, festival. Sobota, 27. aprila ob 20; Cankar: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske Drame v Lodzu.
Nedelja. 23. aprila ob 15: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«. -»Pogled z mostu«. Gostov, ljubi j. Drame v Lodzu. — Ob 20: Mo-liere: »Sola za može«. »Izsiljena ženitev«. Gostovanje ljubljanske Drame v Lodzu.
OPERA — LJUBLJANA
Nedelja, 2L aprila ob 19.30; Verdi: »Othello«. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Izven tn za podeželje
Ponedeljek, 22. aprila; zaprto. Torek, 23. aprila ob 19.39: Verdi: »Othello«. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Abonma red F. Sreda, 24. aprila ob 19.39:	Dvor-
žak: »Rusalka«. Abonma red E. Četrtek, 25. aprila ob IS:	Sme-
tana: »Prodana nevesta«. Zaključena dijaška predstava.
Petek, 26. aprila ob 19.30: Dvor-žak: »Rusalka«. Abonma red G. Sobota, 27. aprila ob 19.30: Doni-zetti: »Ljubezenski napoj«. Abonma red A.
Nedelja, 29. aprila ob 19.30: Puccini:	»Madnme Butterfly«. Go-
stovanje Ksenije Vidalijeve. Izven in za podeželje, ponedeljek, 29. aprila ob 19.30: Donizetti:	»Ljubezenski napoj«.
Abonma red C.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Gledališka pasaža
Nedelja, 21. aprila, ob 20: Barl-lette-Gredy: Pero. Izven. Zadnjič.
Ponedeljek, 22. aprila ob 26: Ana-tole France:	»Crainquebille«.	-
Abonma TSS I.
Torek, 23. aprila ob 20:	Sidney
Hotvard:	»Pokojni Christopher
Bean«. Abonma Torek večerni.
-	Vstopnice so tudi v prodaji. (Davenport — Angel Arčon.) Sreda, 24. aprila ob 20:	Anatole
France:	»Crainquebille«. Abon-
m a LMS II-
Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom
Nedelja, 21. aprila ob 16: L. Bobič: »Družina Blo«. komedija. - Popoldanska predstava. Red nedelja _ popoldanski. - Vstopnice so tudi v prodaji. — Ob 20: F. Žižek:	»Jezični dohtar Pe-
telin«, burka. - Večerna predstava. Izven.
Sreda, 24. aprila ob 20.30:	Fr.
2ižek: »Jezični dohtar Fetelin«, burka. Red D. - Vstopnice so tudi v prodaji.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Nedelia, 21. aprila, ob 20. uri: »Res luštno je na deželi«. Predprodaja vstopnic 2 uri pred pričetkom predstave od 10. do 12. ure. Rezervirajte na telefon 22-633.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2
Nedelja, 21. aprila, ob 11: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36
Nedelja, 21. aprila, ob 15: A. Fa-pler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Preserju.
Ob 18: A. Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Borovnici.
Ponedeljek. 22. aprila, ob 17.30: A. Papler; »Hudobni graščak«. Gostovanje v Logatcu.
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi Resljeva cesta 36. tel. 32-929 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
Društvo gradbenih Inženirjev
In tehnikov LRS priredi v četrtek, 25. aprila 1957 ob 29. uri v sindikalni dvorani Sekretariata Izvršnega sveta za splošne in gospodarske zadeve, Gregorčičeva ulica 25, predavanje predsednika Društva tov. ing. Franca Bajžlja z naslovom:	»Rešitev novosad-
skega železniškega vozlišča«. P Slovensko geološko društvo vabi na predavanje; Ljubljanica, čudovita reka. Predaval bo prof. dr. V. Bohinec ob krasnih barvanih trodimenzionatnih diapozitivih F. Bara v četrtek, 25. aprila ob 19. uri (točno) v Prirodoslovni predavalnici na univerzi.	P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje prof. ing. Franja Rai-nerja:Hudourniški pojavi v zgor-njesavski dolini. — Predavanje, spremljano z barvanimi plastičnimi 3 D diapozitivi, bo v torek, 23. aprila ob 19. uri (točno) in zaradi omejenega števila ponovitev ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod z Gosposke ulice.
Na Srednji glasbeni Soli v Ljubljani bodo letos sprejemni izpiti po naslednjem razporedu: klavir 1. junija od 8. do 14. ure; teoretski oddelek 2. junija od 8. do 12. ure; violina, čelo (godala) 3. junija od 8. do 12. ure; solo-petje 4. junija od 14. do 19. ure; pihala in trobila 16. junija od 12. do 14. ure. Pismene prijave bo sprejemalo ravnateljstvo do 10. maja.
Wm itfn
I
NE POZABITE!
da Vam nudi SAP-Turist biro možnost nepozabnih doživetij na dvodnevnih prvomajskih izletih in to na Plitvička jezera in Crikvenico ali na krožnem potovanju
po Istih.
NI DENARJA!?!
tudi za to je poskr. bel SAP-Turist biro
•	n Mestna hranilnica, ki Vam omogočita nabavo posojila za izlete ali letovanja. Pridite na posvet v našo poslovalnico na Miklošičevi cesti 17
tel. 30-645, ki poslu-ie vsak dan neprekinjeno Od 7. do 20.
ure in ob nedeljah
ocl 3. do 12. ure do-
ooldne in zadovoljni boste. Potrudili se bomo za čim boljše aranžmaje izletov in Tetovani.
Posojilo se odplača v 10 mesečnih obrokih.
SPORED ZA NEDELJO
•UNION«: ital. barvni film »PLAZA«. Brez tednika. Predstave ob
15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Martine Carol in Raff Valone. Ob 10 je matineja istega filma.
•SLOGA«:	ameriški	barvni iilm
»ŠTIRJE JEZDECI«. Tednik:	F
N. št. 16. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 je matineja istega filma.
•VIC«: amer. barvni cinemascope film »VZHODNO OD RAJ A«. -Brez tednika. Predstavi ob 17 in 19.
•SOCA«:	amer.	film »GROFICA
VALEVSKA«. Tednik: F. N. št.
16. Predstave ob 16,	18 in 20.
—	V glavni vlogi Greta Garbo. Danes zadnjikrat.
Predprodaja v vseh štirih kinematografih od 9—11 in od 14 dalje.
»KOMUNA«:	amer.	barvni cine-
mascope film »VZHODNO OD RAJA«. Brez tednika. Predstave ob 13.30.	16, 18.30 in 21. —
Ob 10 je matineja istega filma.
V	glavni vlogi James Dean in Julia Marais.
Prodaja vstopnic v Komuni od 9—1.1 in 12.30 naprej. MLADINSKI kino »LM«, Kotnikova ul. 8: franc, film »PARADA IZGUBLJENEGA CASA«. -Predstave bodo danes ob 10, 15 in 17.
•SlSlvA«: amer. barvni film »VE-LIKA NOC CASANOVE«. V gl. vlogi Bob Hope in Joan Fontaine. Predstave ob 16,	18	in
20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat.
•TRIGLAV«: amer. film »LJUBEZEN S TUJCEM«. Tednik. - V glavni vlogi Jean Simmons in Victor Mature. Predstave ob 16.	18 in 20- Prodaja vstopnic
od 10—U in od 15 dalje. Danes zadnjikrat. — Ob 10 mladinska predstava amer. barvnega filma »ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO«. •LITOSTROJ«; franc, barvni film
»LUKRECIJA BORGIA«, ob J6, 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Mladini neprimerno. Zadnjič. ZADOBROVA: franc, barvni film »IMEL SEM SEDEM HČERA«. VEVČE: amer. barvni film »MO-GAMBO«.
CRNUCE: amer. film »JAJCE IN JAZ«, ob 17 in 20.
DOMŽALE: ameriški barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«. Ob
16, 18 in 20.
Kamnik »DOM«: nem. film »LAŽNI ADAM«.
BI.ED: amer. barvni film »DALJNA OBZORJA«, ob 14, 16. 18 in 20.
Novo mesto »KRKA«: amer. barv. cinemascop film »MED NEBOM IN ZEMLJO«.
Kranj »STORŽIČ«: amer. barvni film »ČLOVEK S PUŠKO«. Ob 14, 16, 18 in 20.
Kranj »SVOBODA«; meh. film »POSLEDNJA ŽELJA«, Ob 15, 17 m ib.
Kranj - Naklo: amer. barv. film »ČLOVEK IZ ALAMA«, ob 16
in 19.
Jesenice »RADIO«: ameriški film »BOSONOGA KONTESA", ob
16.	18 in 20. — Ob 10 matineja slov. filma »DOLINA MIRU«.
Jesenice »PLAVŽ«:	češki film
»VEST«, ob 16. 18 in 20. — Ob
10.30	matineja slov. filma »DOLINA MIRU«.
Jesenice - Žirovnica:	slov. film
»TRI ZGODBE«, ob 16 in 20.
,Zadnjič.
Jesenice - Dovje: ital. film »DEKLETA IN SAN FREDI AN A«, ob 20. Zadnjič.
Jesenice - Kor. Bela: »lov. film »DOLINA MIRU«, ob 15, 17 in 20. Zadnjič.
■«=>
Jutri, 22. t. m. izredni 2. koncert mladih glasbenih umetnikov. Di-gent Samo Hubad. Solistki Tatjana Bučarjeva in Alenka Krau-tova. Na sporedu: Weber, Oberon; Beethoven, II. koncert za klavir in orkester; Ravel, Koncert za klavir za levo roko. Vstopnice od 120 din navzdol pri blagajni Slovenske filharmonije.	K
SIMFONIČNI KONCERT orkestra Radia Ljubljana s sodelovanjem slušateljev Akademije za glasbo kot solistov (violončelo, violina, klavir) in dirigentov bo v sredo, 24. aprila ob 20.15 v Filharmoniji. Spored: Mozart. Figa-rova svatba: Havcln, Koncert za violončelo; Beethoven, Koncert št. 1; Čajkovski, Koncert za violino. Sporedi kot vstopnice po 50, za študente po , 30 din, na AG, Gosposka 8-L	-K
SPORED ZA NEDELJO.
Foročila:	6.05, 7.00, 13.00, 15.00,
19.30, 22.00 in 22.55.
6.0» do 7.00 Domače viže za dobro jutro, 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro, 3.3» Otroška predstava — Kitajska pravljica »Plemeniti Huan Sjao«, 9.05 Priljubljene slovenske narodne pesmi. 9.45 Se pomnite, tovariši . . . Sergej Epih:	Kako smo
tiskali prvomajsko številko, 10.15 Kar radi poslušate (pisan glasbeni spored), 11.15 Oddaja za Beneške Slovence, 11.35 Lahka glasba
12.00	Pogovor s poslušalci, 12.10 Opoldanski glasbeni spored, 13.15 Zabavna glasba ,vmes reklame,
13.30	Za našo vas, 14.00 do 16.00 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo, 16.C0 Topovski streli v zalivu (reportaža), 16.30 Glasbeni mozaik, 17.30 Radijska igra — Fran Žižek: Goldoni, 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja) 21.00 Carl Orff: Čarmina burana, 22.15 V plesnem ritmu, 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni komorni koncert, 23.no do 24.0» Oddaja za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
SPORED ZA II. PROGRAM ZA NEDELJO
10.15 do 11.15 Nedeljski simfonični koncert, 13.10 Promenadni koncert, 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila, 14.15 Od melpdije do melodije, 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 do 16.00 Slavni pevci — slavne arije, 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert.
OBJAVA
AVTOBUSNI PROMET — CELJE
obvešča potnike, da uvaja 22. aprila t. 1. redno avtobusno proga
CELJE - ROG. SLATINA - KRAPINA - STUB. TOPLICE -
ZAGREB
po naslednjem voznem redu 5.30	odhod	CELJE	prihod	19.30
6.25	ROGAŠKA	SLATINA	13.35
6.35	ROGATEC	18.25
7.10	KR A FINA	17.55
8.00	STUBICKE	TOPLICE	17.00
9.00	prihod	ZAGREB	odhod	16.00
Začetek obratovanja je 22. april 1957 Avtobus vozi vsak dan, izpred avtobusne postaje v Celju. Titov trg in v Zagrebu v Grgurovi ulici št. 2, pri »Esplanade«, kjer je tudi predprodaja vozovnic in rezervacija sedežev.
AVTOBUSNI PROMET. CELJE
1877-R
ZAHVALA Ob težki izgubi moje drage mame, sestre in tete
FANI FLORIJANClC
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sočutja in sožalja. Posebno zahvalo sindikalni podružnici Kar-tonažne tovarne, tov. Kotarju, sosedom in prijateljem in vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti.
Žalujoča hčerka Sonja Krausz in sorodniki.
Ljubljana. 20. aprila 1957.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, nepozabne mame, stare mame, sestre
MAKIJE BENEDIK, roj. VIDMAR,
vdove zdravnika
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ob tej težki izgubi z nami sočustvovali, jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in za-sulL njen poslednji dom s prekrasnimi venci in cvetjem.
Bled, 17. aprila 1957.
Žalujoča družina dr. Benedikova
ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice, tete
IVANE PETKOVŠEK roj. ŠVIGELJ Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ii na katerikoli način izkazali poslednje spoštovanje, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebno zahvalo dr. Vidmarju in dr. Gregorčiču za požrtvovalno skrb in lajšanje trpljenja ob njeni bolezni.
Žalujoči Petkovškov!. Polje, 20. aprila 1957.
ZAHVALA Ob. prerani izgubi naše dobre žene, tete, sestre
JOŽEFE KOBAL
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin drage nam pokojnice. Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetja, duhovščini, godbenikom, pevcem in vsem. ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji '•■‘oti. Prav vsem res iskrena hvala.
Žalujoči mož Franc Kobal ter ostalo sorodstvo.
Jesenice. 19. aprila 1957.
ZAHVALA Vsem, ki so našega dragega moža. očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka
MARTJNA PODKRIŽNIKA
pospremili na zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja, naša iskrena hvala.
Prav posebno zahvalo izrekamo lovskim organizacijam in vsem pokojnikovim lovskim tovarišem, ki so ga nosili do zadnjega domovanja, za presunljiv govor tov. Dolinarju in za zadnjo lovsko čast. ki so mu jo izkazali. Prisrčna hvala vsem sosedom za požrtvovalnost in pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Ela. hčerka z družino in ostalo sorodstvo.	_
Kranj, 16. aprila 1957.
Za pravno službo podjetja iščemo mlajšega
P RI ¥ M IE I
(po možnosti z nekaj sodne ali upravne prakse — tarifna postavka 17 do 21.000 din.).
Potrebujemo tudi več
STENGMKTILOGMFK
s tarifno postavko 13 do 16.000 din in
DJIKTILGGMFK
s tarifno postavko 10 d'o lo.OCO din.
Ponudbe pošljite na podjetje.
»ISKRA«, tovarna elektrotehničnih in finomehamčnih izdelkov, Kranj.
1922-R	»
>DOOOCOOOOCOOOOa30COCCCCOC>^OCOCX>DOQCOC>^OOryXXX>30 CXXXXDOOCXX!xrOCOQCOC03GOCXXXXOOOCX300~r
SAP-TURIST BIRO
sprejme v službo:
več visokokvalificiranih in kvalificiranih ključavničarjev, mizarje za montažna-karoserliska dela, šoferja C-kategorije za osebni avlo, strojepisko I. reda in več čistilcev avtobusov.
Javite se v sekretariatu Sap-Turist biroja,
Ljubljana, Sredlška 13.	1843-R
>^OOOOOOCOOCOOOOceOOOCXJOOOOO«OOCXXXOOCOOOOCOOOCOCO^XX!OOCOOCy^CCOOOOOOOOOOOCOCrXjCCOCi
V globoki, žalosti naznanjamo, da je umrla naša dobra žena, mama in sestra
F/&NKfl ERMAN roj. GOLOB
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 21. aprila 1957, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
V Ljubljani, 19. aprila 1957.	. Žalujoči: mož Karol, hčerka Lavra in ostalo sorodstvo
Umrla je naša zlata mama, stara mama, prababica, teta in sestrična
FRANČIŠKA CEP.MS
vdova po strojevodju.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 22. aprila 1957 ob 15. uri z Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sinova ing. Viktor in Ivan, hči Fanica ter ostali sorodniki.
Ljubljana, dne 20. aprila 1957.
Po mučni bolezni nas je v 80. letu starosti 7-a vedno zapustila naša nadvse ljubljena mati, sestra, tašča in teta
ANICA TRAUN
roj. LIGHTENBERG
Pogreb nadvse drage nam pokojnice bo v ponedeljek, 22. aprila 1957, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: otroka Janko in Vanda, snaha Ana in crstalo sorodstvo.
Ljubljana, 20. aprila 1957.
Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi dela nenadoma zapustil naš delavec
ANTON SREBOTNJAK
STROJNI KLJUČAVNICAH ČLAN DS, AKTIVNI ČLAN ZB IN SINDIKALNE PODRUŽNICE
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 22. aprila 1957, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Izredno vestnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu!
4 t o r e , 20. aprila 1957.
DELAVSKI SVET, UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA Železarne Store,
ORGANIZACIJA ZB IN SZDL STORE
ST. 93 — 21. APRILA 1S37	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	str.	9
MAM
CENA MALIH OGLASOV: do 10
besed stane beseda 2o din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku, -t-39 din. Cena za ženitbene oglase je 30 din beseda. Za vse nedeljske objave -r 20®/».
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj prilože za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslove oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Stev. telef. 21-895.
BPOSUTE
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA,
izrecno za salonska dela. sprejmem takoj. Seničar Jože, Staničeva 6. Ljubljana.	3352-1
KN JIGO V O D KIN-J A K O ETE K - BI-L AN CIST, s prakso kot pomočnik glavnega računovodje uvoz-no-izvoznega podjetja, želi spremeniti službeno mesto. Prevzame podobno deiovno mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Pogoj: samsko stanovanje. Obvestila v ogl. odd. pod »1. junij'-. 8051-1 KNJIGO V OD KIN J A sprejme honorarno popoldansko zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod .Vestna*.	8P35-1
ŠIVILJO, prvovrstno, honorarno, sprejmem. Kongresni trg 13.
S'.'57-l
ISCEM P O STREZNI GO takoj. Naslov v ogl. odd.	8172-1
GOSPODINJO IN KUHARICO
sprejmemo. Ponudbe s podatki o zaposlitvi in kvalifikaciji pošljite na naslov: Vzgajališče Smlednik (pri Ljubljani). Stanovanje preskrbljeno. R 1141-1 METALNO MEHANIČNO PODJETJE »Universal«, Slovenj Gradec. razpisuje mesto tehničnega vodje. Pogoj: strojni tehnik z večletno prakso. Flača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.	R	1146-1
Industrijsko pcd,ict.ie v Ljubljani sprejme takoj:
FAKTURISTKO
PRODAJNEGA
REFERENTA,
KORESPONDENTKO,
MATERIALNEGA
KNJIGOVODJO,
STROJNEGA
TEHNIKA.
Pogoj: opravljen strokovni izpit in potrebno prakso. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro »Industrija« v Ljubljani 1935-R
TRGOVSKO PODJETJE »TOPLICE« v Dol. Toplicah sprejme knjigovodjo takoj ali po dogovoru. Pogoj:	nekaj let prakse
v knjigovodstvu. — Ponudbe pošljite upravi podjetja. R 1147-1 RESTAVRACIJA »KRONA«, Škofja Loka, išče kvalificirano natakarico. Nastop službe takoj. Ponudbe, pismene aii ustmene, na upravo podjetja.	K 1152-1
SPREJMEM HONORARNO SEZONSKO ZAFOSLITEV na Jadranu. Ponudbe pod »Ekonom« poštno ležeče Lesce.	R 1142-1
RAZPISUJEMO DELOVNO MESTO organizacijskega sekretarja. Interesenti naj se obrnejo na Društvo arhitektov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15-1.
SS73-1
GEOMETRA želita spremeniti službeni mesti. Fonudbe v ogl. odd. pod »Geometer«. S979-1 2 AVTOMEHANIKA, avtoklepar)a in 2 šoferja za osebne avtomobile sprejmemo. Nastop 1. maja. Javite se na upravi podietja Avtotaksi, Ljubljana, Slomškova ulica št. 6. cd 7. do 15. ure.
8030-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA —
sprejmem takoj. Virant. Stari trg 3-1.	S992-1
GOSFODIN.TSKO POMOČNICO z znanjem kuhe išče štiričlanska družina. Ponudbe na podružnico SP Kranj pod »1. maj«. S095-1 KOVAČ, traktorist, želi spremeniti službo, najraje v zadrugo ali pa na državno kmetijsko posestvo. Naslov v ogl. odd. 809S-1
Razpisujemo mesto RAČUNOVODJE.
PogcFj večletna praksa. — Nastop takoj — in
mesto TRAKTORISTA
z izpitom in prakso. Kmetijsko posestvo
Kostanj pri Grosupljem.
1R9G-R
V POPOLDANSKIH URAH iščem llužbo kot čistilka v podjetju. Naslov v ogl. orld.	7556-1
MIZARSKEGA -MOJSTRA sprejmemo. Pogoj: vsestransko sposoben organizator. Ponudbe v osi. odd. pod »Mizar — Gorenjska«.	7919I1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem. Oglasite se od
16.—17. ure na naslov v ogl. oddelku.	7'JlS-l
Študentka arhitekture išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »Vestna* v osi. odd. 7.935-1
slu7.ro dobi skladiščnik
gotovega blaga v večjem industrijskem podjetju s spečenimi tkaninami v Ljubljani. Na-slov v ogl. odd.	R	1137-1
V smislu 17. člena Pravi) i Zavocla za rehabilitacijo i invalidov — Zdravilišče i Laško, razpisuje upravni i odbor mesto	i
POMOČNIKA RAVNA- ? TELJA ZAVODA ?
Pogoj’:	najmanj srednja i
strokovna 'kvalifikacija. j strokovni izbit ali 10-ietna j ekonomskn-finančna j praksa.	j
Prošnje za razpisano me- j sto vložite na ravnatelj- j stvo zavoda vključno do j 5. maja 1957.	j
Upravni odbor Zavoda za i rehabilitacijo invalidov — j Zdravilišče Lašlto.	•
1894-R	j
»•»•••»•» ••«•»••• ■ ••••«••• ■•*•••
LESNA GALANTERIJSKA ali
manjša mizarska dela sprejmem na dom. Ponudbe pod »Solidno delo« v ogl. odd.	7911-1
EKONOM-SKLADISCNIK sprejme službo v menzi ali gostinstvu. Lahko s takojšnjim nastopom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«.	7.905-1
ZA IZDELAVO PATENTIRANIH ŠKARIJ HIS sprejmem takoj ključavničarja ali kovača z dežele. Za stanovanje (samsko) in hrano preskrbljeno. Plača po sposobnosti. Zaželen samo močan in sposoben. Hrome Ivan, ključavničarstvo, Sneberje — Ljubljana.	7894-1
I	ŠEFA	I
j RAČUNOVODSTVA j
:	išče industrijsko podjetje *
*	v	Ljubljani.	*
• •
• Pogoj: potrebna praksa. • T ponudbe v oglasni odd. f
• pod šifro »Sposoben« —	•
•	1898-R	’ t
• • ...........................................
NUJNO ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Verhovec, Rožna dolina c. VII-16.	7S89-1
GREM ZA FOSTREZNICO dnevno 3 ur. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad«.	7991-1
FISARNISKO MOC sprejme restavracija v Ljubljani. Naslov v ogl. cdd.	R 1123-1
KUHARICO, kvalificirano aii pol-kvalificirano, sprejme takoj ali pozneje Gostinsko podjetje »Stari Mayr« v Kranju.	R 1129-1
PRODAJALCA ALI PRODAJALKO ČASOPISOV, vestnega in agilnega, sprejme podružnica »Slovenskega poročevalca«, Novo Mesto. V poštev pridejo tisti, ki stanujejo v mestu ali najbližji okolici.	-1
RAZNAŠALKO za rajon kolodvor sore.ime takoj podružnica »Slovenskega poročevalca«, Trbovlje.	-1
PODJETJE AVTOOBNOVA, Ljubljana. Bežigrad Ul, sprejme takoj več avtomehanikov in kovinostrugarjev, lahko priučeni, strojnega brusilca (lahko za priučitev). normirca za avto stroko. Za kovinostrugarje in brusilca je delovno mesto v obratu Šentvid.	R 1140-1
ČEVLJARSKE POMOČNIKE za fina šivana dela sprejme_ modno čevljarstvo Rožnik, Rožna dolina cesta V-2.	R 1113-1
MLAJ SEGA SKLADIŠČNIKA ali trgovskega pomočnika s šoferskim izpitom iščemo. Zglasite se osebno na Glavnem odboru Ljudske tehnike Slovenije, Ljubljana. Lepi pot 6 .	8091-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	8613-1
MLADA FRIZERKA, dobra moč, išče zaposlitev kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »1. maj« v ogl. odd.	8014-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — veščo samostojnega gospodinjstva. iščem. Plača po dogovoru. Naslov v oel. odd.	8615-1
ODVETNIŠKEGA PRIPRAVNIKA (pripravnico) sprejme odvetniška pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 5.	8017-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POZ.IOČNICO sprejmem. Vprašajte popoldne. — Kvaternik Franc, Gradišče 17.	S028-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem. Vodnikova c. 102.
8031-1
.*•••«•#•
•	MONTAŽNO PODJETJE	•
t	»TOPLOVOD«	|
j	LJUBLJANA,	j
i	Crtomirova ulica 6	j
I	sprejme	•
j	več	j
f	nekvalificiranih	j
I	delavcev	I
;	za opravljanje pomožnih	;
•	del pri elektroinstalacijah	*
• in montaži vodovoda in *
•	centralne kurjave.	•
:	Javite se v upravi pod-	:
•	jetja.	1897-R	■
KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK«, Sprejemališče Mestni trg 7, Ljubljana, sprejme v komisijsko prodajo vse vrste glasbil: otroške harmonike, klavirske diatonične; gramofone, šivalne stroje, moška, ženska in otroška kolesa.	R-1158-1
■■■»■»■■•■■■■■■■■■■i
GLAVNEGA	S
KNJSGDVODJC-KINJO	S
in	S
SALDAKCNTiSTE-INJE	|
sprejme večje industrij-	■
sko podjetje v Ljubljani	■
za takoj ali po dogovoru.	■
Ponudbe v oglasni odael.	■
pod »Izvežbanost«.	■
1929-R	S
•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■a*
STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE. Ljubljana — Vlžmarje 170, sprejme v službo dva strojna tehnika za pripravo dela in tehnično kontrolo. Pogoji:	vojaščine prosti,
nabavnega referenta s prakso v kovinski stroki, kovino strugarje, skladiščnika z znanjem in prakso v kovinski stroki ter več nekvalificiranih delavcev. Plača po tarifnem pravilniku or- dogovoru. Pismene ponudbe vložite pri tajništvu podjetja. R-1157-1 SPREJMEMO izurjenega banda-žista (izdelovalca obvez). »Ortopedija« Polde Lampič, Ljubljana. Zrinjskega c. 3.	8113-1
KNJIGOVODJO-KIN.JO s popolno srednjo šolo ali z večletno prakso sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru, pismene ponudbe do 25. 4. poslati na Trgovsko podjetje »Fotomaterial«. Ljubljana.* Titova c. 23.	R-1155-1
STROJEPISKE IN KORESPON-DENTKE z znanjem nemščine ali italijanščine, za polni delovni čas, sorejme zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v oel od. pod »Dobra moč«.
R-T161-1
Podjetje »SVILANIT« Kamnik
sprejme takoj v službo
K0HESP0NDEN7A-TK0
z znanjem stenografije. Nastop službe lahko takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Zglasite se osebno ali pošljite ponudbena gornji naslov. 1919-R
KMETIJSKA ZADRUGA STARI TRG OB KOLPI, pošta Stari trg ob Kolpi, razpisuje mesto poslovodje. Nastop službe l. junija 1957. Interesenti z ustrezno kvalifikacijo naj pošljejo ponudbe na gornji naslov.K 1126-1 SFLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO KAMNIK, raznisuje sledeča delovna mesta: Strojnega tehnika ■— konstruktorja ali tehničnega risarja. Mojstra ključavničarja, veščega v strojnem in stavbnem ključavničarstvu z zaželeno de-lovodsko šolo. Orodnega ključavničarja. Vodovodnega inštalaterja in več ključavničarjev. Prednost imajo prosilci, stanujoči v bližini Kamnika. — Plača po dogovoru.	R 1082-1
KUHARICO ZA RESTAVRACIJO, sprejmemo. Ponudbe pod »Dolomiti« v ogl. odd.	7704-1
POMOŽNEGA KNJIGOVODJO za
finančno-materialno knjigovodstvo, sprejmemo takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem piavilniku 10. do 12.000. Stanovanje ha razpolago. Prijave pošljite na naslov Z. K. G. Jare-nina p. Jareninski dol. R1111-1 IZURJENE GOSPODINJSKE POMOČNICE z lastnim stanovanjem v Ljubljani, sprejema v stalno zaposlitev Gospodinjski biro, Trubarjeva 8.	7763-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem, plača dobra. Naslov v ogl. odd.	7749-1
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO in vodovodne inštalacije Kamnik, razpisuje sledeča delovna mesta:	Strojnega tehnika ali
tehničnega risarja. Mojstra ključavničarja, veščega v strojnem in stavbnem ključavničarstvu, zaželeno z deiovodsko Solo. Orodnega ključavničarja. Varilca za elektro-varjenje. Več ključavničarjev. Prednost imajo prosilci, stanujoči v bližini Kamnika. Plača po dogovoru.
R 1011-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO,
starejšo, sprejmem takoj. Kuščar. blok 10-111. Šiška. 787S-1 DEKLE Z GOSPODINJSKO SOLO išče zaposlitev v menzi ali gostilni. Pismene ponudbe pod »Kvalificirana« v ogl. odd.
787-1-1
MESAR Z VEČLETNO PRAKSO,
sposoben vseh strokovnih del, želi zaposlitve v okraju Koper. Ponudbe v ogl. odd. pod »Me-soizdelki«.	7831-1
AGRONOM S 7-LETNO PRAKSO želi spremeniti službo. Zeli zaposlitev v sadjarstvu ali vinogradništvu. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Agronom«.
R 1127—1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, spo-ob-nera furniranega dela. ^»prejmem v »talno zaposljenje. Plača po spo-•obnosii. Korošec, Maribor, Kopa-
liška 11.
8099-1
Ven,
teIl*ike
in
Razstavljajte in poslujte na mednarodnem beograjskem sejmu —
Zah
°HUst
SPREJMEM GOSPODINJSKO FO-
MOCNICO. Fetek, Gosposvetska 10-1., Ljubljana.	8632-1
TEHNIKA-KERIIKA sprejmemo.
Ponudbe pod »Industrijsko pod-
jetie v Ljubljani« v ogl. oddelek.	8044-1
VE C TRANSPORTNIH DELAVCEV sprejme tovarna »Utensi-lia«, Ljubiiana-Rudnik 24. S stanovanji ne razpolagamo. 8055-1 GALVAMZEK dobi zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Industrija v ogl. odd.	8046-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko v starosti od 35—45 let, z znanjem kuhe. sprejmemo k tričlanski odrasli družini od 7. do 14. ure ali celodnevno. — Zglasite se: Aleševčeva 6-1. nadstropje.	8917-1
TRICIKEL, prodam, Marn, Trnovski pristan 36. nova hiša 8141-4 KUNCE, veliki činčila, tudi breje samice in dojne z mlždiči ter litoželezne noge. vrtne klopi, prodam. Ljubljana-Vič. Camprva ulica 6 — I. nadstr.	8149-4
RADIO RADIONE. 5 cevni, z rezervnimi žarnicami, prodam. Dinter. Hranilniška 6 Bežigrad.
813S-4
LAMBRF.TTO. zaprto, model 54, prodam, v račun vzamem Moped. Informacije po telefonu 20-852.
8137-4
HLADILNIK, nov 150 1. na kompresor. prodam. Žlebnik, Šentvid 100.	3136-4
DOBRO OHRANJENO KOPALNO PEC, prodam Tržaška c. 114.
cn,yy^c<xyy^'yyrK>rxxx>rxyyTorjococrxxxxyooexxX30
§
Okrajni zavod za socialno g
zavarovanje, Kranj g
razpisuje prosto eluž- ; beno mesto	§
l	ARMVfiKJA
1	pokojninske arhive
s	Pogoj: 6 razr. gimnazije
S	ali administrativna šola
$	ali njej enaka šola,
g	po možnosti z nekaj let
c	prakse.
g	Plača po temeljni uredbi
5	o plačah uslužbencev
g	državnih	organov
£	in	ustanov,
g	1921-R
£
ooooooooooi ■■■■»■ «i*nrnfflrvivnnrfrM3onoaoc
CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 11, sprejme mlajšega kurirja m knjigovodjo, stalnega aii honorarnega.	R-1154-1
GOSP. POMOČNICO, vestno in pošteno, iščem za maj. Ponudbe pod »Dobra kuharica«. v ogl. odd.	Sl«-1
ČEVLJARSKI FRIREZOVALEC sprejme honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Krojitev« v ogl. odd.	8135-1
OSEBA, vešča vseh pisarniških del želi zaposlitve, najraje v - Ljubljani, ponudbe pod »Nastop takoj« V ogl. odd. S127-1
icx300oocoocoDoaooooooooocooc>ooaoooooaoaoc
Trgovsko podjetje v Ljubljani potrebuje za takojšen nastop likvidatorja, več želez-ninarjev ali trgovskih
pomočnikov, stenodakti-
logr^.fko za tuja jezik©
(v poštev pride pred- _
vsem nemščina) in več stessodaktilogTafk.
brez znanja tujega jezika. — Ponudbe pošljite pod šifro »Takojšnja zaposlitev« v oglasni oddelek.
1941-R
»RAŠICA«, tovarna čipk m pletenin, Gameljne pri Lju oljarn, sprejme v zaposlitev izučene šivilje in nekvalificirane delazce-moške. vojaščine proste, za■ P‘.>-učttev na motornih pletilnih Strojih. Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe takoj ali po ■"dogovoru, ugodna zveza s tmlelbusom na Šentvid a,i Ježico, od koder vozijo avtobusi podjetja.	R_1
NATAKAKICA. kvalificirana s pruk —, želi stalno zatKisliiev s 1 'najem. Ponudbe v oglasni odoelek pori »Vestna in poštena«.	796.-1
POSTRE2NICA i=?e službo v gospo-dinj^tvu v«ak dan od 8. ure dalje. Ponudbe v oglt,=iii oddelek poti »Tnkoi«	7973-1
GOSPODINJO, vsestransko veščo v gospodinjstvu, k tričlanski, odrasli družini, iščem za takoj. Prednost imajo upokojenke. Ponudbe z izčrpnim opisom dosedanjega dela poslati:	Cop
Matevž. Portorož.	783S-1
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA, samca s petletno prakso, iščemo Plača po doaovoru. Tapetništvo Trbovlje. Obrtniška 12.
7371-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k
odrasli družini. sprejmemo. Obirska ul. 10. Šiška. 7*78-1 POTNIŠKO SLUŽBO !esn", usnie-n? ali železne industrije, sprejme. Srečko Bajt. Idrija. 7812-1 AVTOMEHANIK, visokokvalificiran. z naimani 5-letno prakso, dobi tako! zaposlitev na delovnem mestu vodje delavnice Plača no tarifnem pravilniku Družinsko stanovanje zagotovljeno. »Agrotehnika — servis«. Ivančna gorica. •	* 1123-1
RAČUNOVODJA	SPREMENI
SLUŽBO. Pogoj soba. Ponudbe v ogl. odd. pod »Julij«. 7766-1 17-LETNO DEKLE z nižješolsko izobrazbo, sprejme zaposlitev kjer koli. Naslov v ogl. odd.
R 1117-1
UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE KOZJE, razpisuje mesto upravnika s sledečimi pogoji: Večletna praksa v delu v zadrugi. Po možnosti kmetijski ali dober organizator-ko-meroialist. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Prijavo z opisom dosedanjega službovanja poslati do 25. IV. 1957 na Upravo Kmetijske zadruge Kozje.	R	1128-1
SPREJMEMO V SLUŽBO za takojšen nastop fin. knjigovodjo za knjiženje fin. blag. kartoteke. Ponudbe pošljite na podjetje »Sanolsbor«, Cigaletova 5, Ljubljana.	R	1130-1
DOBREGA ŠOFERJA, kategorije D 4- E (Eventualno D kateg.) za vlačilec In tovorni avtomobil, sprejme pod zelo dobrimi pogoji; Sekcija za zg. Savo Ljubljana. Crtomirova 4. R 1131-1
KNJIGOVODJO: z nekaj prakse
ali začetnika, sprejme takoj
Železniško projektivno podjetje
Ljubljana, Kolodvorska 39/1 V.
Interesenti naj se javijo pri
Upravi podjetja najkasneje do
1. maja 1957.	R	1112-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, po
možnosti prostega vojaščine,
sprejme Mizarstvo, Vidmar Mi-roslav, Celovška 96.	R	1133-1
KMETIJSKO POSESTVO PREVOJE, pošta Lukovica, sprejme v službo šoferja — traktorista.
Pogoji: da je že upravljal Uni-
mog in da ima za to potrebno
vozniško dovoljenje. Plača po
tarifnem pravilniku posestva.
K 1134-1
trgovskega pomočnika špecerijske stroke sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v osi. odd. pod »Trgovski pomočnik«.	R	1113-1
KURIRJA Z ODSLU2ENIM VOJAŠKIM bokom, iščemo. Pismene ponudbe pod »Vojaščine prost« v ogl. odd.	R-1164-1
IN
»OLJARNA«
tovarna tehničnih olj, Ljubljana, Tovarniška 41,
sprejme večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za transportna dela.
Plača po tarifnem pravilniku. Tarifna postavka od 40 do 46 din na uro. Nastop takojšen.
Pismene ali osebne ponudbe sprejema tajništvo podjetja.
1934-R
■ «■••»»•• »•■»•■••• »••»•»••• f	f
?	’ Upravni odbor	•
?	trgovskega podjetja	*
?	.JADRAN«, Cetje	?
• ?
j	razpisuje mesto	•
f	RAČUNOVODJE	f
• »
j	Pogoji: večletna praksa v	j
j	samostojnem vodenju ra-	i
•	čunovodskih poslov. Pia-	•
• ča po tarifnem pravilni- •
•	ku. Nastop službe	?
•	1.	VI. 1957.	?
|	1892-R	j
• ? »•••••»•• »••••■••• «•••••
VOZNIKA H KONJEM, poštenega
in pridnega, sprejmem takoj. Vprašati na Vodovodni cesti št 1/IV.	8157-1
KLJUČAVNIČARSKEGA	PO-
MOČNIKA, sprejme Žnidaršič Jakob, Tržaška c. 82, Ljubljana:
8149-1
Tovarna mesnih izdelkov v Ljubljani,
Mesarska c. 1, razpisuje delovna mesta:
FAKTURISTKE IN SALDAKONTISTA-tke
Pogoj: primerna šolska izobrazba in nekaj let prakse. Ponudbe pošljite na upravo podjetja
1936-R
ZASLUŽEK
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v
2 urah lepo izdela FOTO »PAllLI«, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta).
330-2
KATERA STROKOVNJAKINJA
me nauči nege in masaže lastnega obraza? Ponudbe v ogl. odd. pod »Kozmetičarka«. 7929-2 NAREDIM MIZARSKA, stavbna ali pohištvena dela. V račun vzamem Vespo ali Rolier. Naslov v ogl. odd.	7928-2
MLAJŠEGA IN AGILNEGA trgovskega zastopnika za prodajo ščetarskih Izdelkov sprejmemo. Ponudbe pod »Spreten prodajalec« v ogl. odd.	7939-3
HIŠNI SVETI! Po solidni ceni izvršujem mizarska dela. Naslov v ogl. odd.	7826-2
SAMEC DRAGICA, Stari 'trg 26 -specialno popravljanje moškega perila in kravat. Zanke na nogavicah poberemo takoj.	8051-2
INŠTRUKTORJA ZA MATEMATIKO išče študent tehnične fakultete. — \.,s!»v v ogl ndil	8084-2
»globus — Špedicija«. Ljubljana sprejme več šoferjev C in f> kategorije.	R-1158-1
FRIZERSKO
- mem takoj, revolucije 3.
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA,
sprejme takoj stenodaktilografi-njo. Plača po sporazumu. R-H66-J fSTITUT »JOŽEF STr.FAN«, Ljubljana, Jamova 39, razpisuje mesto diplomiranega fizika za dozimetrijo, strugarja in klepar-ja-galanterista. Reflektanti naj dostavijo izčrpen življenjepis upravi inštituta »J. Stefan«, Ljubljana, Jamova 39. do 27. IV 1957.	"	*«"*-«
VAJENKO iprej- 0
Jenko Fanči, Trg ■ 7945-3 r>
KROJAŠKO VAJENKO sprejmem U v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	791S-3
VAJENCA sprejmem takoj.
Hrome Franc, kovaštvo in ključavničarstvo, Šmartno 53, Ljubljana I.	8011-3
KksJJ.-4SK.EGA VAJENCA(ko). -prej mem. Hrara, stanovanje v hiši. — Kolman, Bled.	6065-3
TRI VAJENCE ZA ELEKTRO STROKO. takoj sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Pogoji splošni. Peč-nikar Anton, Dolenjska cesta 62. Ljubljana.	8109-3
BMW 258 ccm prodam. Naslov v ogl. odd.
ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl. odd.	7942-4
NOVA KOMPLETNA VRATA 195X65 poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	7940-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in posteljico nujno prodam. Rojko, Streliška 12a-III.	7938-4
MOŠKO KOLO prodam ali za-menjam za žensko ali za šivalni stroj. Postojnska ul. 22-1. 7934-4 LEPO ZENSKO KOLO prodam.
Celovška 107-1., levo.	7931-4
MOPED prodam. Ljubljana, vrtna ulica 8. Krakovo.	7939-4
MOTORNO KOLO DKVV, dobro ohranjeno, prodam. Grad Marjan, Smartinska l36a.	7932-4
KOLO, ZENSKO, otroško 8—15 let, prodam- Skube, Komenskega 23.
7921-4
MOTORNO KOLO DUKATI 50 ccm
ugodno prodam. Cesta talcev 16, Škofja Loka.	-	7918-4
TELICO »SIMENTALKO«, brejo 9 mesecev, prodam. Jarše št. 4, Ljubljana.	7924-4
GARVENMOVO ČRPALKO 18, pomožni cilinder, in 14 m cevi ugodno prodam. Ljubljana. Pov-šetova cesta 85.	7920-4
MOTOR NSU 250 ccm v odličnem stanju prodam. Oven. Goričane 2, Medvode.	7919-4
3 KOMATE ugodno prodam. — Margon Emil, Brdnikova 20 (Vič, Brdo), Ljubljana.	7913-4
GUMI VOZ 1*3 col, nov, in voziček do 500 kg nosilnosti prodam. Kavčnik Anton. Log 11, p. Brezovica.	7907-4
MOTORNO KOLO BMW 600 ccm prodam. Cesta v Mestni log 53.
7306-4
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, bel, zelo malo rabljen, prodam. Zitnikova 8, Rož. dolina. 7903-4 ZENSKO KOLO, italijansko, dobro ohranjeno, prodam. G. A., Medvedova 11-1.. Ljubljana.
7901-4
RADIO UKV, tipke, prodam. — Sale.udrova 6-IV. (na koncu Gosposke).	7S31-4
GEFEL (vitel) po ugodni ceni prodam. Vojnovič, Ljubljana-Vič, Tomažičeva 2.	7861-4
NAPRODAJ JE DVOSTRANSKI, zaprt gostilniški šank, izdelan iz trdega lesa in brušeno steklo. Informacije in ogled vsak dan v Zadružnem domu KZ Znlog pri Ljubljani	7693-4
OTROŠKO TROKOLO prodam. — Cena s 000 din. Korošec. Stcr-ženska 25.	793S-4
SOBNO OPREMO in otomano prodam. Naslov v ogl. oddelku.
7987-4
ROČNI ELEKTRIČNI VRTALNI STROJ prodam. Šolska 37. Zg. Šiška.	7992-4
MOTORNO KOLO »Triumph« — 250 ccm, zelo dobro ohranjeno, prodam. Hradeckega c. 62. 7903-4 LEPO OTROŠKO POSTELJICO s predalom, trd les, ter malokalibrsko (flobert) puško prodam. Hradeckega c. 74, priti. levo.
7991-4
MOŠKO KOLO prodam. Rožna dolina c. II. št. 49 — Tomšič.
7999-4
FLOBERT prodam. Ogled v lovski zadrugi v Ljubljani. Titova cesta.	J	8019-4
OSEBNI AVTOMOBIL znamke Jeep proda Lesno industrijsko podjetje Preddvor pri Kranju po ugodni ceni. Vozilo si lahko interesenti ogledajo na sedežu podjetja v Preddvoru pri Kranju.	.R	1121-4
33 «C> BO ■0«C3 ■<=>»<=> PRODAMO V VEČJIH 0 in manjših količinah
SLAVONSKI HRAST 50 mm, DOMAČI HRAST 50 mm FRIZE ZA PARKET — HRASTOVE,
.JELOVE DESKE III.
IN IV. KVALITETE.
Vse informacije dobijo interesenti v komercialnem oddelku Lesno
konstrukcijskega podjetja »TESAR«, Ljubljana, Parmova 53. 1943-R
R-1165-1
IDCJOOOOOOOC
PLANINSKO DRUŠTVO ZA SELŠKO DOLINO; Železniki, razpisuje mesto oskrbnika koče na P.atitoveu s 1. VI. .1957. Pogoji ugodni. Ponudbe sprejemamo najkasneje do 25. V. 1957 na zgornji naslov.	It-1163-1
BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO, sprejmemo v službo. Pogoj: srednja strok izobrazba in samostojen. plača po tarifnem pravilniku. ponudbe poslati pod »Kn.iigovcjdia« v ogl. odd. H-1162-1 TOVARNA USNJA »STANDARD«, Kranj išče obratnega knjigovodjo. Pogoji po dogovoru.
R 1163-1
0
m
0
■
o
fii3 o ■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
m
o
NOV GUMI VOZ, 16 col poceni
prodam! Naslov v ogl. odd.
7844-4
LEPO, SAMSKO POHIŠTVO, prodam. Gruberjevo nabrežje 18/1.
7816-4
SPALNICO novo, v krasnem, orehovem furnirju, politirano, prodam tudi na obroke. Erjavec Marjan. Brod 23. Šentvid. Lj.
7845-4
AVTO BMW, 4 sedežni, v dobrem stanju, proda Slapar. Kamnik.
Maistrova 9. telefon 297.	7849-4
ENTEL — ŠIVALNI, STROJ z motorčkom. prodam. Naslov v ogl. odd.	7851-4
VIOLINE — CELA. prvovrstne
ročne izdelave, dobite pri go-
slarju. Blažu Demšarju. 2ab-
jek 3, Ljubljana.	4959-4
NAGROBNI SPOMENIK, nov, s
temno napisno ploščo in vazo,
v k raške m poliranem marmor-
ju, si oglejte in ga lahko tudi
takoj clobite, že za ceno od 17.50o din dalje pri kamnoseku Kunovarju Franju. Tomačevska cesta 7. (za levim vogalom po-kopališča Zale), Ljubljana.
4121-4
LESTENEC, Holiander. 8 sveč. prodam. Kidričeva 4. vrata 11.
7952-4
OSEBNI AVTO FOFD-EIFEL V
dobrem stanju prodam. Pojasnila: Ljubljana. Ulica Jana Husa
št. T2 (Kodeljevo).	7Š57-4
RABLJENO MOŠKO FRANCOSKO KOLO »IMonsport* prodam. Šiška.. Novi bloki V., vhod 5-40,.
7944-4
ŠPORTNI TAPECIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Sepec,* Celovška c. 101. Ljubljana, vhod s ceste	7969-4
0
3B0i0»0«0«0«0l
BUKOVE STOLE; proda restavracija Delavski dom.	R 1114-4
HARMONIKO, DIATONIČNO, 3'/». Fleiss, in klavirsko, 80 basov, prodam. Pirc, Ižanska 161a. Ogled v nedeljo dopoldne in vsak dan od 17 -dalje. 8005-4 ŠIVALNI STROJ »SINGER«, po-grezljiv. prodam. Poljanski nasip 32.	7532-4
FIAT 1100 V zelo dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8907-4
MIZARSKI STROJ (abrlcht) 400. železno ogrodje, prodam. Lah. Podgorje 1, Kamnik.	S0S8-4
VOZIČEK, globok in športni ter posteljico prodam. Naslov v ogl. odelku.	8910-4
GlJMl VOZ. nov. 20 col, prodam. Hrome Franc, kovač. Šmartno 58, Ljubljana I.	. 8012-4 •
GUMI VOZ (zapravljivček), .skoraj nov, ugodno prodam Naslov v ogl. odd.	8021-4
ZENSKO KOLO, močno, prodam.
Ižanska 129.	8022-4
MOTORNO KOLO TRIUMFU 209 prodam. Vprašajte tel. 30-353.
8926-4
POHIŠTVO, omaro za obleko, perilo, postelje, nočno omarico in umivalno mizo poceni prodani.— Oglasite se pri Pirš, Zupančičeva 7.	8031-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Cena	ugodna.	Polakova
3-IL, Šiška.	soio-4
NUDIMO VEČJO KOLIČINO BUKOVEGA ZAGANJA po ugodni ceni. frco Logatec. KLI Logatec, telefon l ali 22.	R im-4
PISALNI STROJ OLYMFIA SM2 portable. nov, s kovčkom, ugodno naprodaj. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Perl črke«. 7790-4 VZIDLJIV ŠTEDILNIK, dve plošči in pol.	in	kompletna	dvo-
krilna glavna vrata, rabljena, poceni prodam. Mežnar Ludvik. Bišče 16. Domžale.	7731-4
MLEKARSKI VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodam. — Bobnar Ivana, Lj.. Fužine 12.	7755-4
K
Gozdno gospodarstvo	|
Ljubljana, pp. 258	i
! razpisuje delovno mesto	S
VODJE	!
OBČEGA ODSEKA S PRAVNIKA	S
|	(sekretarja)	■
i	,	■
| Prednost imajo pravniki ■ |	» sodniiskim ali odvetni- ■
[	škim	izpitom.	t	■
•	Nastop službe takoj ' S
j	ali po dogovoru.	■
■ Pismene ponudbe z na- J
■ vedbo šolske izobrazbe ■ S in strokovne ter doseda- • E	njega	službovanja.	■
S	do	1. maja 1957.	J
§	1928-R	S
f	■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■OB
«J
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
I08010108C3 80 OlOlOlOlOiOlOlOlOlOlOlOlOlO
TRGOVSKO PODJETJE
0
0 m
0 ■
0 ■
o ■
o ■
o
m
o ■
o
o ■
n
laoaoaoaoaoioioioaoioioioiooaoaoaoioioio
„ŽITO-MOK A”
LJUBLJANA
ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K 2H6-R '	PRAZNIKU »1. MAJA«
RADIO »TESLA 53« zamenjam za žensko kolo ali prodam. Ogled od 16. ure dalje. Knovs, Maistrova 6, Ljubljana.	7732-4
ZA FORD A TIPA prodam brzi-ne, diferencial ter razne druge dele. Čarman Lovro, Škofja Loka, Kopališka 13.	7729-4
RADIO »DELOSSA«, 4-rl in 5*7*1, italijanski, v najboljšem stanju, n2procidj. Ogled v nedeljo do 14. ure na »Osojah« št. 3, Ljubljana.	7560-4
MOTORNO KOLO znamke Ariel 500, generalno popravljeno, prodam. Ogled vsak dan. Andrej Pavlica, Branik 44, Nova Gorica.
R 1116-4
MOTORNO KOLO PUCH KOLLER
in DK\V 250, v brezhibnem stanju, prodam. Stupica, Sentvid-Lukovica.	7762-4
MOTORNO KOLO »TRIUMF 250« v odličnem stanju prodam. Horvat Stanislav, Šentjur pri Celju.
7754-4
REŠILNI AVTO, avto za gasilce, vodovodno črpalko, tračno žago ter druge mizarske stroje, krasen klavir, električne in baterijske radioaparate. enoosno in več dvoosnih prikolic, polnojer-menikov. turbinsko elektrarno, veliki hladilnik, veliko bencinsko črpalko, veliko Wertheim blagajno in vsakovrstne druge predmete ugodno proda Agencija Ptuj.	R	1129-4
VSE REZERVNE DELE ZA AVTO »TAUNUS-FORD« ali EIFEL ali kompleten voz, ki je razhodo-van. prodam. Vprašati:	Avto-
mehanik Gajšek Anton, Celje, Mariborska 5.	7869-4
mnpiiiiiiPRiiPiiHiigsiiiiiiiR
| :
; AVTOMOBILSKA j
l STEKLA ; s	■
■	tripleks in sekurit	S
■ ■
■	dobite pri	■
5 MIŠKEC MIRKO ■
■	s
j	brusilnica stekla	■
S	in	ogledal	J|
;	LJUBLJANA	■
*	Medvedova 38	J
■ ■
S	856-A	S
i	l
R"!!!!5!9!E"*!ER19BB9e«9&SS9f*
KMETIJSKO POSESTVO LOGATEC bo prodajalo na javni dražbi dne 28. IV. ob 9. uri: parni kotel Astra št. l, sirni kotel .100 lit., sirarske stiskalnice, stabilni motor aiesel 7 ph, motorno kosilnico Fahr, mlatilnico Zmaj 600 mm, vprežno kosilnico. siloreznico Hoffer-Schrantz, krožno brano — vprežno, rigol-m plug — vprežni, 2 robkača za koruzo — ročna, 3 vinogradniške škropilnice — nahrbtne, vprežni plug — dvobrazdni, Saks. ter ~ dele vozov. Ogled in prodaja za državni in zadružni sektor s pooblastilom od 24. IV., za privatnike na dan dražbe.
R 1060-4
UGODNA PRILIKA. Zaradi bolezni prodam: BMW 750 OH\V s prik., Ariel 500, OH\V, Puch 250 ter Opel stroj, menjalnik, diferencial in razne druge dele za avto in motorje. Zamenjam tudi za les. stružnico za železo, rezkal-n: ali vrtalni stroj. — Trbovlje, Trg revolucije 32.	7871-4
ŠPORTNI AVTO z vgrajenim radio sp ar atom. v brezhibnem sta-niu. orodam. — Leopold Šumi. Lesce 122.	7872-4
BEL, KOMBINIRAN VOZIČEK in košarico prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7877-4
AVTO OPEL-KADET. dobro ohranjen. prodam. Informacije -in ogled od ponedeljka dalje. Kolodvorska ul. 8, Predalič. 7878-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Poizve se v trgovini Massrvkova c. 15.	7882-4
ŠIVALNI ZENSKI STROJ prodam za 20.000 din. Dolenc, Dja-kovičeva 13.	7885-4
LEP. BEL, ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. oddelku.
7888-4
DAMSKO KOLO. novo, »Bianchi«, prodani. Naslov v ogl. oddelku.
7839-4
NOV. MALO RABLJEN, ročni b< /.u-plctilni stroj. »Ano?« in srebrni jedila: pribor, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov >Ano?«, postno ležeče, Ormož.	795S-4
MOŠKO ITALIJANSKO KOLO. odlično. prodam. Konjar, Galetova 21. MOTORNO KOLO DKW. 350 ccm — model 1944, malo rožen, v odličnem ^tanju. naprodaj. Obir*ka ulica 30-	79S4-4
MOTORNO KOLO NSU 200 crm. v
d-»br'r,i stanju, prodam. Vod -ki
trg 4.	7983-4
No\ > j EDILNIK. Ipvi, vzidlji\. poceni orodam. Bavdek Alojz, Sood-nja Qlivnica, p. Grosuplje. 7982-4 PIANINO, zelo dobro obranjen, prodamo. Beethovnova 9 II. nad., de«-no. vrata ,11.	79P0-4
HLADILNIK NA KOMPRESOR -
tj pod no prodam. Naslov v oclasnem
ocldelku.	7960-4
* \ ESPO<r — brezhibno, ugodno prodam. Ogled v mehanični delavnici Ljubljana. Trata 5.	7962-4
OTROŠKO POSTELJO s predalom in deško, temno modro obleko, skoraj novo od 7 do 10 let starosti, prodam. Florjančič, Bohoričeva 22 L
7965-4
SINDIKALNA PODRUŽNICA, krojna dela-vnica, Farmova 3o. proda kompletno jadrnico za 60.000 din. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure.
7969-4
OBEŠALNO STENO za predsobo z ogledalom, poceni prodam. Na = !ov v ogl. odd.	7972-4
MOTOR DKW, 9? ccm, prodam. — Ogled Jager, klavnica, Ljubljana.
7974-4
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, desni, 2 in pol plošče, bele ploščice, proda: Tclan. Dvorni trg 1 I.	7V32-4
STAVBENI LES za nasipni in šfuka-
turni opaž, ugodno naprodaj. — Zgladiti se dopoldne v Malenškovi ulici 5.	7S33-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, nov —
prodam Naslov v oglasnem oddelku.	7854-4
KOMBINIRANO SOBO, polilirano _ prodani. Pohištveno mizarstvo Jože Rehberger, Vižntarje 113, Šentvid..
7557-4
PISALNI STROJ in risalno orodje.
prodani. Naslov v ogl. odd. 7S60-4 SALONSKO GARNITURO v francoskem stilu, zofa in 4 veliki udobni fotelji, prodam. Kalamar, Kranj. Gregorčičeva 12.	7S67-4
ZENSKO KOLO ter moSko italijansko, prodam. Kalan Stanko, Zbilje 39.	77.86-4
HVRMONTKO 120 basov. gramatik, foto aparat Laicko. format AgTa — prodam. Friskovec 1. Basel j. 7797-4 DOBPO MOŠKO KOLO. prodam. — Ljubljana. Ižan«ka ceUa 36. 7799-4 OMARO, tridelno, nepleskano. prodam. Tacen 9«.	7892-4
ALFO za posnemanje mleka, kombinirano. e strojem za ma«)o ter šivalni stroj z okroglim Čolničkom, prodam. Ekart. Rače 170.	7714-4
SINGER ŠIVALNI STROJ. ženski, pogrezljiv, skoraj nov. prodam — Ogled: ponedeljek, torok od 16. do ls. ure. Naslov v oglasnem orl-del V	T-SO.4
KLAVIR, zna.mlte Hofbauer AVien,
prodam. Helena Zunan, Ljub-liana. Jurčičev trg 2.	7831-4
VESFO, dobro ohranjeno, prodam. Ljubljana, Koseskega 24. (Kolezlja).	7839-4
PREŠO »STAJICO« do 10 ton, pror dam. Poniunska 19. Šiška.
7822-4
NEMŠKI OVCAR.JI, mladiči. s popolnim rodovnikom, naprodaj. Rožna dolina, Predjamska št. 4. Bizjak.	7821-4
BALONSKA SVILA, krasna, predvojna, drap. naprodaj. Kro-jaštvo Hoj kar, Dvorni trg.
7819-4
BEL. kombiniran otroški voziček,
v zelo dobrem stanju, prodam! Naslov v ogl. odd.	7840-4
DOBRO KOZO z mladiči prodam.
Tržaška 213/B.	7843-4
A Vi O. p-oltovorni. Opel, v doorem stanju in dvoje oken za rolo. 140 X 120, prodam	Groharjeva	4.
8949-4
TRI KOMADE GOOD YEAR zračnice, nove X 6.00, prodam. Orled: Ga ra ge Union hotel.	8059-4
SE.NO. ugodno prodam. Ižanska cesta 96. ~	6058-4
SPECIALNI TOFBARSK! ŠIVALNI STROJ j-SINGER-f. de = noročni. prodam. Stroj je *r?»dnje težak, na električni pogon, malo rabljen. — Okršlar Vinko, Domžale, Radio cesta 6.	8962-4
MOTOR 250 ccm r brezhibnem stanju, prodam. Cesta dveh cesarjev 14.	8964-4
SENO. otavo, steljo, prodam. Podutiška 40.	«967-4
GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK ter plenice, nrodam. Puppis. PreSpr-~ nova 16;TTT.	8971-4
»ALKA«. tovarna obutve Duplje — proda elektromotor, znamke Rade Končar 3.7 WK 945 O/M. 380 trikot. Cena po dogovoru.	R	1145-4
IZ OSNOVNIH SREDSTEV prodamo
ko-silni«*^ rn obračalnik >Foberia«, travniško brano in strojček za brušenje kos. državnemu ali zadružnemu sektorju tpr družbenim organizacijam. V kolikor pa kupcev iz teh sektorjev De bi bilo, prodamo tudi privatnikom. Vse informacije dobite pri Trg. podjetju »Ku-rivo<. Ljubljana, Vilharjeva cesta, prevozni park.	R 1149-4
FTZOLOI KE. l^pe. leck^ve. dobite v poslovalnicah Trg. podjetja »Kurivo-. Ljubljana na Vilharjevi in Rimski cesti.	R	1159-4
POSAMEZNO ALT VE C JO KOLIČINO Fl RNTRANIH. orehovih postelj °500 din prodam^ takoj. Ponudbe pod >Lepe postelje* r ogl. oddelek.	R	1151-4
NOVE KAZALCE (rinka r jel 12 volt-ne, nrodam. Konjar, Galetova 21. Ljubljana.	8976-4
6-CEVNT RADIO znamke Philips — novejši model, ugodno prodam. — Nedog Tone. Novi bloki 12 ITT. šiška. Ogled od 9. do 12. ure. 8977-4 ŠIVALNI STROJ, krojaški, prodam.
Kotar. Zidovska store 1.	8075-4
ŽELEZNA VRTNA VRATA, 4 m široka. prodam. Naslov v oglasnem oddelku	890-2. <
PIANINO prodam. Ponudbe pod »Kratek« v oel. odd.	8151-4
ODLIČEN PIANINO, prodam. Gradišče 41.	8150-4
AVTO STEVER 200. v odličnem stanju, prodam. Rimska cesta 17/1.
8065-4
MOTORNO KOLO DKW (vojaški), ti-pa 1944, v brezhibnem stanju in otrošk^i voziček ugodno prodam. Galetova 28.	SC91-4
MOTORNO KOLO 509 ccm »Biencliic ugodno prodam. Vovk, Zlato polje, blok 28. Kranj.	8996-4
FJ\T 5Pn R!\kn:vrrM. 1053.	.r~-
dam. Ljubi j., Tobačna 4. (Ogled od pouovjeijA.a dalje).	biUu-4
OPEL KADET, generalno popravljen novo iičan, v odličnem stanju — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8106-4
KLAVIRSKO HARMONIKO. 32 basno G-ni-ol?; ^rodam. Dra^a 45	6195-4
M08QU1T0 50 CCM, prodam. Naslov v ogl. odd.	8132-4
NOVO. MASIVNO. POLITIH ANO STALNICO, prodam. Hrenova 8,
delavnica.	8134-4
GUMI VOZ 51, dve zavori in eleganten voz zapravljivček na polne gume ugodno prodam. Habjan Vinko, Domžale, Industrijska 12.	8130-4
RADIO, ugodno naprodaj. Mestni trg 13/111.	8129-4
moped »CUEIOLO« 50 cm, štiritaktni. ugodno prodam. Kapusova la. pri partizanski vojašnici.	8128-4
NOV GUMI VOZ. nosilnost 4 tone, prodam. Zaloška 77, Kozan.
8126-4
ŠTEVEC 10 A. trofazni, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled ob delovnikih.	8125-4
KRAVO, ki bo maja teletila, prodam. Toni Jože, Hauptmano-va 38. Ljubljana.	8124-4
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Sušnik. Cankarjeva 10/II.
8123-4
DKW 509 SRE, s prikolico in DKW 100, prodam. Naslov v ogl. odd.	8122-4
BLISKOV.VO LUC za fotografe, prodam. Fonudbe v ogl. odd. pod »Fleš«.	8119-4
MAGNETOFON, zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 8116-4 MOŠKO, športno kolo, prodam. Siska, Videmska 7 — pri novi cerkvi.	8115-4
KONCERTNI RADIO z gramofonom, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd.	8114-4
OSEBO. KI JE KUPILA ŽELEZNA VRATA in kamene stebre pri Lasanu, Pokopališka 14. opozarjam, da jih dvigne v teku 8 dneh, sicer imenovano prodam.
_	^	8016-4
OTROŠKO POSTELJICO in samsko spalnico (češnjev les), ugodno prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Kolodvorska ul. 8.	8158-4
ELEKTRIČNI KUHALNIK, nov. spec. izdelave, 2 vel. 2 mali plošči (59x60), prodam. Gerbičeva 20. priti.	8157-4
PISALNI STROJ »OLIVETTI« PORTABLE in sesalec za prah »Simens«. ugodno prodamo. Naslov v ogl. odd.	8155-4
ŠIVALNI STROJ za šivanje *zel-ten« ali vreč kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Feldin Franc, Ljubljana, Novi trg 2.	7936-5
BARAKO, zložljivo, 4X4 ali 3X4.
kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod ^»Baraka«-.	7995-5
175 ccm MOTOR, komoleten, brez ogrodja, kupim. Lanščak Ludvik, Fokovci.	7997-5
DINAMO DKW 596 SB, staretša tipa.- kupim. 2igon, Ljubljana, Aškerčeva 20.	8029-5
DOBER ŠIVALNI STROJ kupim na mesečne obroke. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«. 8048-5
MAJHEN MT.JN na vodo kupim. Mihael Tratar. Ljubljana. Ce-lovžka 42. pritličje.	7829-5
OSEBNI AVTO DO 1199 cem kupim. Ponudbe, z opisom in na-vedbo cene pošljite na naslov: Kramar, Kamnik, Titov trg.
7797-5
KUPIMO
KOMPRESOR
za 6 atm. od 1 do 2*š
mVmm z rezervarjem, po možnosti prevozen. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kompresor« 1942-R
KRAVO, dobro mlekarico, ku-
pim. Sever Katarina, Ježica 23.
7890-5
ZENSKO KOLO nemške znamke,
lahko malo rabljeno, kupim.
Plačam tako.1. Naslov v ogl. oddelku.	7808-5
MOŠKO ŠPORTNO KOLO, italijansko, kupim. Naslov v ogl. r>d-delku.	7709-5
AVTOMAT ZA OBDELAVO LESA kupim takoj. Ponudbe pošljite podružnici SP Celje pod »Nagrada«.	7753-5
LEŽAJE (DROMELNE) 30-45. kupim .Bončar. Dvor 9, p. Šentvid.
8074-5
POZOR!
Tuornica mlinskih Strojeva
v STUPNIKU pri Zagrebu
TELEFON: 64-04 ln 64-58. — TELEGRAM: Mlinostroj. — PRODAJNI ODDELEK: ZAGREB, MASARTKOVA 26, telefon 36-591.
je uspelo s prizadevanjem svojega kolektiva znižati cene mlinskim valjem,
in to:
mlinski
mlinski
mlinski
mlinski
mlinski
Vrsta valji 500/250 valji 600/250 valji 800/250 valji 1000 250 valji 1250/250
Dosedanja cena
2.400.000
2.490.000 2,730.00f»
2.915.000
3.250.000
Nova cena 2,280.000
2.365.000
2.594.000
2.770.000 3,100.030
V kvaliteti valjev prednjačimo. Pri nabavi mlinskih valjev, vseh ostalih mlinskih strojev in silosnih ureditev, se obrnite z zaupanjem na našo tovarno!
1889-H
150 ccm LAMBRETO ali Vespo v dobrem stanju ali novo kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Detajlni opis«.	7724-5
SREhRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin, Lju Liljana, Ilirska 6.	R	947-5
MAGNET DINAMO »BOSCH« za motorno kolo kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Motordinamo«.
76S7-5
DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro obranjen«.
7883-5
PEKARNO, V OBRATU, privatni tor. kupim. Fonudbe pod »Promet« v oglasni oddelek.	8053-5
ZLATO ZA ZOBE kupim. Naslov \ _ oglasnem oddelku.	6056-5
KOZO dobro mlekarico, kupim. —
Zdešar, Prevalj — Brdo.	8969-5
DVA PSA ČUVAJA, pasme nemški
ovčar ali Doberman do enega leta starosti kupimo takoj. — Ponudbe pošljite na Usnjarski kombinat — »konus*. Slov. konjiče. R 1143-3 VINARSKO SADJARSKA SOLA Svečina pri Mariboru, kupi ali pa za-* menja za krožno brano trakto-rski kultivator >Steyr< na hidravlično dvigalo. Pismene ponudbe pošljite na naslov.	R	1148-5
TOPOLINO »C* 1953. dobro oii ranjen. kupim. Ponudbe z opisom in ceno t«a »Topolino« v oglasni oddelek.	8080-5
VEČJE. DOBRO OHRANJENO IZLOŽBENO OKNO. kupimo takoj M o so izdelki. Ljubljana.	8981-5
SB ALM STROJ, kabinet ali pogrez-v zpb> dobrem stanju, kupim. A idic, Slovenski poročevalec Jesenice.	88Q4-5
TAPETNIŠKI STROJ za trganje žime. kupim. Petovar, Maribor. Ze-bna 1.	Siei-3
PRIKOLICO 3—5 ton, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovi-_ na«.	8148-3
MOTOR 20<4—359 cm„ kupim. — Opi* in ceno posljit.e na Trubarjevo 28, Lovenjak. 8145-5 PODSTAVEK ZA KOP. PEC, 13 col. kupim: Kosmač, Ljubljana. Groharjeva 6.	8117-5
DOBRO OHRANJEN FOLNOJER-MEMK od 80 do 100 cm premera in štucar, kupimo. Ponudbe z navedbo znamke na naslov: Kržič, Ljubljana, Smrekarjeva Št. 5.	8112-5
H—
ZELO DOBER »PORTABEL* pisalni stroj zamenjam za dobro harmoniko, ne izpod 60 basov. Naslov: Tomše. Triglavska 1.
DVOSTANOVANJSKA H1SA, v
strogem centru, z lokalom, poceni naprodaj. Ni v skupnosti. •Naslov v ogl. odd.	8131-7
ENODRUŽINSKO VILO v Ljubljani, kupim. Cena do 4.500.000 din. Zamenjava dvosobnega stanovanja možna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez posredovalca«.	8121-7
PARCELO 1250 m* na Vrhovcih nad* Opekarno Vič, ugodno, prodam. Poizve se:	Jakobčič An-
ton. Abramova 13, Vič, vsak popoldan.	8019-7
ENOSOBNO STANOVANJE (ev. s kabinetom), s pritiklinami, vseljivo, v Ljubljani, kupi starejši zakonski par. Plačljivo ob vselitvi v gotovini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi brez kopalnice«.	7752-7
DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE v strogem centru kupim. Imam dvosobno stanovanje v
zamenjavo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Strogi center«. 7946-7
ZAZIDLJIVO PARCELO V bližini Gospodarskega razstavišča kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Gotovina takoj«. 7947-7
posestvo, okoli 2 ha njive, pri
Gomilskem. in njivo, okoli 1 ha, pri kolodvoru Polzela, pripravno za stavbišče, prodam. Naslov SP Celje.	7837-7
HISO V RIBNICI PRODAM za
dvosobno komfortno stanovanje
v Ljubijani. Poizve se pri Lavrič, Ljubljana-Siška, 12. blok,
1. stopnišče št. 1.	7955-7
dvosobno stanovanje v
Rožni dolini poceni prodam. — Možna zamenjava. Naslov v ogl. oddelku.	7996-7
HISO IN MALO POSESTVO na deželi, 180 arov zemlje, prodam. Prednost upokojenec, obrtnik. — Pojasnila daje Bahč Janko, mizar, Videm-Krško.	K	1103-7
TRI MEDSEBOJNO POVEZANE PARCELE v neposredni bližini Radovljice, primerne tudi za zidavo, takoj prodamo. Interesenti dobe podrobne informacije v pisarni odvetnika Karla Kirna, Cigaletova 3.
ENODRUŽINSKO HlSO prodam, vseljiva avgusta. Vrhovci 55. Ljubljana.	8002-7
ZAZIDLJIVO PARCELO, 550 m2, za Bežigradom, prodam. Naslov v ogl. odd.	8023-7
MANJŠO STIRISTANOVANJSKO HlSO, eno stanovanje vseljivo, prodam. Šentvid, Vižmarje 136. pri tovarni »SKIP«.	7818-7
gospodarsko poslopje, primerno za obrt ali stanovanje, prodam. Ponudbe pod »Bližina Ljubljane« v ogl. odd. 7835-7 ZAZIDLJIVO PARCELO, krasna lega — Bežigrad, Brinje, nujno prodam. TJgoden nakup. Naslov v ogl. odd.	6499-7
ENO DO ENOINPOLSOBNO vseljivo stanovanje v Ljubljani kupim. Eventualno pomagam pri dograditvi. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Upokojen profesorski par«.	7715-7
HISO, prenovljeno in takoj vseljivo. v Piranu, prodam. Dopise pod »Dom« v ogl. odd. 7756-7 TRAVNIK 6538 m? v Trnovskem predmestju prodam. Naslov v ogl. odd.	7737-7
V CENTRU PIRANA prodam v lepi hiši drugo ali tretje nadstropje — kompletno stanovanje. Sv. Jakoba 7.	7675-7
OBRTNIKI! Prodam eno tretjino hiše v centru Ljubljane. Na dvorišču ca. 50 m2 velika, svetla delavnica, pripravna za obrt. — Cena 750.000 d:n. Ni v skupnosti. Naslov' v ogl. odd. 6576-7 VSELJIVO VILO nujno prodam zaradi odhoda. Ogled in informacije: Vidušek Duro, Vršine 13. Sušak.	R 1102-7
ZIDANO ENODRUŽINSKO IN WEEKEND LESENO HlSO z velikim vrtom. 80 m toplih gred. idealna rszgledpa točka, periferija Ljubljane, 5 minut od trolejbusa. prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7884-7
VILO V LJUBLJANI prodam S m novanjr vseljivo takoj. Naslov v ogl. oddelku.	7961-7
VEČJO STAVBNO PARCELO na koneu Tr?a«ke ce«te, m2 po 350 din prodam. Informacije: telefon 21—521
7«76-7
250« m2 TRAVNIKA V DRAVLJAH.
nmrlam Na«!ov: Knmnogoriška 20. Ljubljana.	7978-7
HIŠO DVOSTANOVANJSKO, dvosobno stanovanje, vseljivo v Ljubija ni. prodam. Fonudbe pod >Dom* v ogl oddelek.	906R-7
HIŠICO, lepo urejeno, s sadnim vrtom in nekaj zemlje — Dol pri Ljubljani — vseljivo maja. nro-dnm. Ponudbe pod ■'M-ijc v o‘rl^sr»;
0070 ~
UfAT.O POSESTVO, hiša. vinograd. >=»dovniak. ffozd r. vsem vmo-fP-p^niškim fn^pntaripm. ugodno nrodam. Zafošnik Marija Liu-toe* 10, pošta Poljčane. R-1153-7
ZAZIDLJIVA PARCELA v Ljubljani, naprodaj. Naslov v ogl.
odd.	8083-7
HIŠICO (leseno, ometano) in 3.000 kvadratnih metrov zemlje, prodam. — Grebenc Alojz, vas Ti-haboj 11, pošta Gabrovko- 8093-7 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, kupim. Posedujem enosobno, možna zamenjava. Naslov v ogl. odd.	8102-7
PARCELO, zazidljivo 600 m* v okolici Ljubljane, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. R 1167-7 KOMFORTNO, enostanovanjsko vilo, takoj vseljivo, prodam v Celju. Celje — Pokopališka 7.
8107-7
ZAZIDLJIVO PARCELO Bežigrad, Siska 400 — 600 kvadratnih metrov kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd.	8U0-7
2 */• SOBNO STANOVANJE, vseljivo v enem letu in obrtni lokal, prodam. Ponudbe pod »Pod Rožnikom« v ogl. odd. 8154-7 STANOVANJSKO HlSO s trg. lokalom (izven skupnosti), dvosobno stanovanje, vseljivo spomladi, prodam. Ponudbe pod »Obrtnik« v oel.. odd.	8153-7
DVOSTANOVANJSKO HlSO s trg. lokalom, primerna za obrtnika zamenjam za eno ali dvo-družinsko ali prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd.
8152-7
KOMISIJ S K A TRGOVINA »POSREDNIK« — Ljubljana realitetnn pisarna Ljubljana, Tavčarjeva 8 — tel. 21911
010 Dvosobno, komfortno stanovanje s pritiklinami na Viču — 650.000 din.
5611 Zazidljiva .parcela v bližini Opekarne na Viču — 1256 m1 — 110 din ma.
067 Hiša, stanovanjska, velike delavnice, vrt, vodna moč* pripravno za tovarniški objekt v okolici Ljubljane — 4.000.000 din neto.
065 Enosobno stanovanje s pritiklinami v bližini tovarne Union — 450.000 din.
1195 Vila, polovična eno trosobno stanovanje z vrtom. Mirje, .Gerbičeva — 1.400.000 din.
068 Dvodružinska hiša ? vrtom pri Šentvidu Ljubljana — 3.000.000 din.
051 Enodružinska hiša, dvosobno Vomfo-rtno stanovanje vseljivo, v pritličju velik obrtniški lokal, vrt in garaža ob Celovški cesti — Ljubljana — 3,500.000 din. Ugoden nakup.
166.S Posestvo v Krškem, hiša cela vseljiva, 2 ha sadovnjaka in obdelovalne zemlje — v^e pri hiši — 3,000.000 din.
005 Enodružinska hiša z vrtom cela vseljiva, trisobno stanovanje. Viž-maije - Ljubljana — 1,600.000 din. 1574 Zazidljiva parcela ob Tržaški cesti Tič, 2100 m2 — 350 din meter.
069 Celi otok z hišo opremljeno. 3000 m2 površine celega otoka, vseljivo takoj, v bližini Dubrovnika —
1.000.000 din.
070 D vod nižinska hi«a z vrtom na Bledu — 3.500.000 din.
071 A ila z . vrtom, vseljiva cela na Bledu — 5,000.000 din.
072 Farcela z vsem materialom 628 m* v Novih Jaršah — 600.000 din.
049 Trosobn^. komfortno =tnnovanje v vili, Ljubi rana — 1,800.000 din. Vseljivo takoj.
Poleg gornjih nepremičnin imamo v prodaji še druge hiše. vile. stanovanja, lokale, parcele, posestva, garsonjere v Ljubljani in drugih krajih Slovenije.	R 1169-7
v phjehi 1
MIZARSKO DELAVNICO 5 Stroji ali brez vzamem v najem. Naslov v ogl. odd.	7933-8
PIANINO vzamem v najem. Naslov v ogl. odd.	7917-8
ODDAM AVTO KAR O SERIJSKO DELAVNICO v najem. Babnik,
Dolnine 16.	7827-8
POETOV OKNI AVTO, nosilnost
800 kg, dam v najem. Naslov SP Celje.	7768-3
GARAŽO ZA BEŽIGRADOM, 5X8, oddam. Ponudbe pod »Garaža« V ogl. Odd.	7895-8
OPREML-TE.VO VILO ob morju z
10 posteljami (po potrebi tudi
več), z ali brez posteljnine, dam
v najem za 4 sezonske mesece.
Zelo ugodno za letovanje manj-
šega kolektiva. Ponudbe: Marica
Car. Crikvenica, Sv. Jelena, Brače Car 19.	R U05-8
enosobno stanovanje s pritiklinami, v Radečah, v vili, za-menjam v za enakovredno v Ljubljani ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Vila* v ogl. oddelek.	'	7833-9
TEHNIK išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošteno plačam«. 7832-9 VISOKO NAGRADO DAM tistemu, ki mi preskrbi vseljivo dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina*.
7825-9
OBRTNIK, SAMSKI, srednjih let, išče prazno ali opremlieno sobo z vso oskrbo ali brez. Flača do-
-	Državni sekretariat za noir. sadove LR Slovenije
[	VZGOJNI POBOLJŠEVALNI DOM, FJjBEČE pri Zid.	ra.
S	razpisuje nasieanja delovna mesta:
j	VZGOJITELJA
5	učitelja telesne vzgoje
j	VZGOJITELJU
S	učitelja glasbe
|	ELEKTROTEHNIKU
S	absolvent srednje tehnične šole ali z delovodsko
S	šolo, z večletno prakso v strokovni	vzgoji	vajencev
S	in v poznavanju radiofonije '
j	KOVINOSTPJJOim
S	mojstra z daljšo prakso v strokovni	vzgoji	vajencev
[	STROJNEGA KLJUCAVNICfiRIA
Z	kvalificiranega
|	AVTOMEHANIKE - ŠOFERJA
[	MIZARJA
S	kvalificiranega
[	STENOMKTILOGMFKE
S	ki bi bila vešča tudi blagajniškega	poslovanja.
S	Osnovna plača po uredbi z dodatki. Stanovanje je	na
S	razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe
i	z življenjepisom pošljite na naslov do 1. maja 1957.
S	1878-R
IBlSIB911«SRR«RHI!CHllBSIBII!BI!a»S9RiBHSSPI!!Ri1BP8»89!iegs
bro in nudi razne usluge. Vse informacije pri: Gunzek, Metelkova 1.	7850-9
IZVRŠIM VSA PLESKARSKA
DELA v hiši, kdor mi nudi družinsko stanovanje s pritiklinami. Pismene ponudbe pod »Nagrada« v ogl. Odd.	7798r9
ISCEM PRAZNO SOBO kjerkoli in kakršnokoli, lahko kiet ali podstrešje, izven mesta. Ponudbe pod »Nagrada* v ogl. oddelek.	7813-9
DVOSOBNO STANOVANJE NA KODELJEVEM zamenjam za enosobno s kabinetom in kopalnico v I. nadstropju v šiški ali za Bežigradom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Maj«.	7815-9
4 IN POL SOF.NO STANOVANJE, predsoba, shramba, klet, drvarnica in podstrešje v Mariboru, Partizanska 35/11. (100 m od postaje). zamenjam za 3-sobno, kompletno stanovanje v centru Ljubljane. Ponudbe sprejema »TOS*, Ljubljana, Metelkova 15.
K 1156-9
HONORARNO SLUŽBO hišnega električarja ali oskrbnika, sprejmem (s sobo). Ponudbe v ogl. odd. nod »Nujno«.	8147-9
SKROMNA, mlada zakonca brez otrok. Iščeta kakršno koli sobico. Plačata naj višjo najemnino. Ponudbe pod »Sobica« v ogl. odd.	8142-9
OD 9. URE DALJE BI GOSPODINJILA za sobico. Ponudbe pod »Sobica« v ogl. odd.	8138-9
SOBICO IN HRANO NUDIM ženski, ki bi gospodinjila štiričlanski družini, vsaj v dopoldanskih urah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor — periferija Ljubljane«.	S11S-9
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno, lahko izven centra. Ponudbe pod »Maj« v ogl. oddelek.	7509-9
KMEČKI FANT, kvalificiran, išče stanovanje v Ljubljani ali bližini:	v prostem času pomaga
pri kmečkem delu. Naslov v ogl. oddelku.	R 1104-9
ENOSOBNO STANOVANJE Zagreb—Celje zamenjam. Petek, Zagreb, Riješka 6, Cernomerec.
7769-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru Celja zamenjam za podobno v "Ljubljani. Ponudbe pod »Celje—Ljubljana« v ogl. odd.	7733-9
ZA PRAZNO SOBO nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Plačam leto dni naprej« v ogl. oddelek.
7951-9
ISCEM PRAZNO SOBO, nudim dobro nagrado. Ponudbe pošljite na naslov:	Sever Cvetko.
Poljanski nasip 14-1,- pri Fen-gal.	7941-9
SOBA, lepa. prazna, poseben vhod, v zamenjavo. Ljubljana. Ponudbe v ogl. odd. pod »Udobje«.	7937-9
ABSOLVENT TEHNIKE išče opremljeno sobo (z ali brez posteljnine), najraje v centru ali za Bežigradom. Plača dobro. — Ponudbe pod »Brez obiskov« y Ogl. odd.	7926-9
LOKAL IN SOBO zamenjam za enosobno stanovanje. Šepec. Celovška 101. vhod s ceste. 7910-9 ZAMENJAM SOBICO in dam posojilo za večjo sobo. Ponudbe v ogl. cdd. pod »Posojilo*. 7904-3 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE V CELJU zamenjam za enako v Kopru ali Izoli. Naslov v po-
družnicah Koper in Celje. 7893-9 SEPARIRANO SOBO zamenjam za hišniško stanovanje ali veliko sobo. Ponudbe pob »Hišnica- v
Ogl. odd.	7909-9
L J UBL JAN A— CELJE! 3'Zs-SObno komfortno stanovanje, center Celja, zamenjam za podobno v Ljubljani. Plačam visoko nagrado. Tončič, Celje, Tomšičev trg Št. 1.	7896-9
POSOJILO DAM, BREZOBRESTNO. ali visoko nagrado za enosobno stanovanje ali večjo prazno sobo kjerkoli v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 7985-3 ENO ALI DVOSOBNO vseljivo stanovanje v Ljubljani, brez za-.menjave. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Do 800.000«.	3P04-9
UPOKOJENKA ISCE SOBO. no možnosti prazno, nudi protiuslu-go v dopoldanskem času. Ponudbe nnd »B — Center* v ogl. oddelek.	8306-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru mesta zamenjam proti nagradi za dvosobno ali enosobno s kabinetom v centru ali za Bežigradom. Selitvene stroške plačam. Zamenjava možna takoj. Ponudbe pošljite pod »Ugodna prilika* v ogi. oddelek.	8018-3
SOBO, poseben vhod, sončno, veliko, izven centra, j^arket, vodovod. zamenjam. Ponudbe v osi. odd. pod »Enakovredna«. 8021-3 DVE MANJŠI LOČENI SOBI v različnih krajih mesta zamenjam za eno večjo, suho sobo. Naslov v ogl. odd.	8027-9
ZA SOBO ALI KABINET kjerkoli v Ljubljani pomagam v popoldanskem času v gospodinjstvu ali plačam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Maj«.	«033-9
krasno Štirisobno komfortno STANOVANJE. center. zamenjam za enakovredno dvoinpolsobno (vrt). Ugodno za zdravnike! Ponudbe pod »Najboljšemu ponudniku« v ogl. od-
delek.	8035-9
3-SOFNO STANOVANJE S KOPALNICO v Piranu zamenjam za ustrezajoče v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Milino —
Piran*.	8039-9
GARSONJERO, prazno ali opremljeno, kupim. Ponudbe v r#zl.
odd. pod »Vseljivo«.	8041-9
oddam sobo, poseben vhod, tistemu, kdor odkupi novo pohištvo. Ponudbe pod »Izredna prilika« v ogl. odd.	8033-9
garsonjero, prazno ali opremljeno, iščem. Eventualno odkupim obstoječe pohištvo. Najemnino plačam tudi za več let v naprej. Ponudbe pod »Vi>oka nagrada« v ogl. odd.	8042-9
»»CE SiiiLji. Mare jš ~ . n -iugo je pripravi j-e 11 a šivan :;I kakorkoli pomagati. Ima svoj ?troj Po n 11 ribe rorl »Čirnprpj; v '■»r!« -11 i
Orlflr»Tf>k	y<^ — d	rj
DVOSOBNO STANOVANJE. vse
pritikline, sončno, čisto, menjam za kjerkoli v Ljubljani. Ponudba v ogl. odd pod »Ugodno-
8066-9
DVOSOBNO STANOVANJE v P-
ranu. zamenjam za kakršnokoli, enosobno v Ljubljani. Arh Au:_ ca. Jadro. Piran.	8M"-9
TROSOBNO, KOMFORTNO. moderno stanovanje " v centru Maribora. zamenjam za stanovanje
v Ljubljani, takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd	8ino-9
TOVARNA MOTORNIH K0L1S T
razpisuje drugo javno
PISMENO
za oddajo obrtniških del pri gradnji upravnega poslopja v Kopru, ki bo v ponedeljek, dne 6. maja 1957 v gradbenem odseku tovarne v Kopru po
naslednjem razporedu:
Tek		Začetek lic	11 „ . , Celotna	Rok dovršit ve	Rok dovršitve
štev. Vrsta dela		obravnave	pror. vred.	del za I. etapo	celega objekta
1.	Krovslta dela	ob 9.30	2,074.500	1. julij 1957	1. april 1955
2.	Mizarska dela	ob 10	15,039.540	1. julij 1957	1. april 1958
3.	Plesakrska in				
	slikarska dela	ob 10.30	3,204.422	15. sept. 1957	15. junij 1?58
4.	Ksiiolitni tlak	ob 11	5,076.000	1. okt. 1957	1. julij 10.58
5.	Steklarska dela	ob 11.30 .	2,805.942	15. avg. 1957	15. maj 1958
6.	Ključavničarska				
	dela	ob 12	898.375	1. julij 1957	1. april 195S
V I. etapi je izvršiti centralno stopnišče in dva trakta, v II. etapi pa še ostala dva trakta.
Pismene ponudbe v zapečateni kuverti, ki morajo biti opremljene v skladu s pred pisi pravilnika o postopku pri javni licitaciji (Uradni Ust LRS, št. 17/55), morajo biti oddane pol ure pred pričetkom licitacijske obravnave neposredno ali po pošti. V tem primeru je označiti na kuverti:
»NE ODPIRATI — IZROČITI LICITACIJSKI KOMISIJI«.
Varščino v iznosu dva promila proračunske vsote v obliki garancijskega pisma priložite ponudbi. Tehnična dokumentacija in splošni pogoji so interesentom na razpolago v gradbenem odseku tovarne v Kopru.
1906-R
TOVARNA MOTORNIH KOLES TOMOS KOPER
ST. 93 — 21. APRILA 1957	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	str.	11
PRAZNO SOBO VELIKOST 15 m*
zamenjam za enako ali večno. Ponu.cibe v ogl. odd. pod »Samo ena oseba«	Slll-P
ZA SOBO V LJUBLJANI dan zelo visoko nagrado. Ponudbe poo »Visoko« v ogl. odd.	SCS8-9
PRAZNO SOBO v flijfm ali širšem centru išče intelektualec. Plača ciobro. nudi zelo visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo visoka nagrada«.
8089-9
STANOVANJE trcsobno sončno m zračno v Kranju,- zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Ponudbe poslati SP Kranj -Šifra TT«.	»097-9
ZA pET LET NAPREJ PLAČATA NAJEMNINO ali posodita brezobrestno din 500.000. za dograditev dvosobnega stanovanja s kopalnico prileinejša zakonca brez otrok. Ponudbe v ogl. odd. pod »PROTI JEZICI ALI ŠENTVIDU«.	8103-9
5*sss86R#i
POZNANEGA KOLESARJA, ki je
v torek. 16. 4.. zjutraj na Jurčkovi poti pobral mrežico z rjavo žensko torbico, v kateri je bila zlata zapestna ura in nekaj denarja, prosim, naj isto proti nagradi vrne na naslov:	Kupic,
Ljubljana, Peruzzijeva cesta 91.
8029-10
NAPROŠAM NAJDITELJA denarnice. izgubljene v javnem stranišču Tivoli, da mi vrne dokumente proti lepi nagradi.
SD43-10
izdubl.jf.no osebno izkaznico reg. št. 39J22-5I. prosim vrnite v ogl. odd. Slov. Poroč. ali na naslov v izkaznici. Nered Minka. Slov. Poroč. 8159-10
V PETEK, 12. APRILA SEM IZGUBILA ZENSKO URO od avtobusne postaje, kavarne Evropa. tramvaj št. 2. Vojaške bolnice — do Jana Husa ulice. Poštenega najditelja prosim, proti visoki nagradi, naj jo vrne Trpin, Jana Husa 29 . 8133-10
POJASNILO POTROŠNIKOM
MLEKA MESTA LJUBLJANE
Ljubljanska mlekarna ima nalogo, da oskrbuje prebivalce mesta z mlekom. Vedeli smo, da se bo dotok mleka v mlekarno od 17. pa do 21. aprila občutno 7unanjšal, zaradi česar smo si ustvarili zalogo 10.003 litrov mleka, poleg tega pa odkupili vse količine mleka od mlekarn Vrhnika, Kranj, Škofja Loka in Kamnika. Kljub vsem naporom nam ni bilo mogoče potrošnikom oskrbeti dovolj mleka zjutraj in smo bili prisiljeni naknadno dovažati mleko v dopoldanskih urah.
Za ilustracijo navajamo, da smo 1. aprila 1957 prejeli 28.i64 litrov mleka, in to brez mleka iz Vrhnike in Kranja, medtem ko je bil dohod mleka 19. aprila 1957 komaj 17.691 litrov.
Kljub težavam, katere so nastopile v zvezi z oskrbo mleka pripominjamo, da smo mleko delili v jutranjih in opoldanskih urah. tako da potrošniki niso občutili pomanjkanja mleka.
Z današnjim dnem bo oskrba potrošnikov z mlekom zopet normalna, tako da se bo mleko dobilo v poslovalnicah tekom celega dneva.
Uprava Ljubljanskih mlekarn.
OBJAVA
Na II, sejmu Mode in usnjarstva v Ljubljani, ki je bil v času od 30. marca do 7. aprila 1057 so bile izžrebane naslednje številke anketnih list »PLANIKA« industrija obutve Kranj:
Številke 5842.11577, 2404, 2315, 3132, 3170.	3177.	15294,	8137,	8987.	8559,
14115.	14145.	14082,	13764.	7775.
Prosimo udeležence naše ankete, ki imajo kupone s temi številkami. da jih pošljejo na naslov: »Planika«, industr. obutve Kranj, prodajni oddelek. nakar bodo prejeli nakazilo za 1 par čevljev, katere lahko dvignejo v najbližji naši poslovalnici do konca meseca junija 1957.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v n VEH URAH izdela foto GRAD. Miklošičeva 35.	G70.9-11
OBTRMK ZELI POZNANSTVA Z
dekletom do 25 let! Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljančan-.
7847-11
GOSTILNIČAR, posestnik, poroči gostilničarko 30—4 P. let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«.
7791-11
ST AR E J S O UPOKOJENKO za
skupno gospodinjstvo iščem. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odri. pod »Večji kraj na Gorenjskem«.	7.954-11
SITUIRAN URADNIK želi poročiti primerno dekle, staro do 35 ler. Ponudbe v ogl. odd. pod iSamo resno«.	7933-11
PO KONKURENČNIH CENAH NUDI čiščenje in barvanje, grundiranje obutve in vseh usnjenih predmetov cenjenim strankam M-letni mojster Sare-dži Feti pri Tromostovju v Ljub-Ijam. Delam sledeče: izvršujem specialno, precizno čiščenje po samo 30 din. Barvam vse čevlie, moške in žensko, po 120 din. dalje torbice, aktovke in rokavica — vse z originalno Runo-bar-vo za usnje in galanterijo. Delo zajamčeno. Prepričajte se in po-izkusite samo ori Tromostovju mr. most). Saredži Feti, Ljubljana.	7959-11
25-LETNO DEKLE, inteligentna, družabna, čedn^ zunanjosti, želi spoznati sebi primernega tovariša. Ponudbe s sliko pod »Osamljena« v ogl. odd.	78S7-11
ISCEM VE C TE POSOJILO za po-pravilo hiše. nudim veliko opremljeno ?obo s posebnim vhodom. Ponudbe v ogl. odd. n od »Čedna periferija«. 7998-11 UPOKOJENEC, 33 let star. premožen. želi spoznati dobrosrčno in značajno vdovo z lastnim udobnim domom ali osebno upn-k oj e n ko z lastnim dvosobnim stanovanjem. kateri nudim udobno in brezskrbno življenje. Možna ženitev po dogovoru. Ločenke izključene. Ponudbe ood Nov dom« v ogl. odd. 3003-11 USLUŽBENEC S SVOJIM STANOVANJEM v centru želi znanstva z tovarišico lepe zunanjosti zaradi ženitve. Starost do «76 let. slika zaželena. Ponudbe v oel. odd. pod »Skupnost«.
8909-11
NUJNO ISCF.M IT.OOo din POSOJILA. Protiusluga: soba jeseni. Fon udbe pod »Soba 17« v ogl. oddelek.	8023-11
MOŠKI srednjih let. Izobraženec, želi spoznati sebi primerno prijateljico. Ponudbe pod »Tajnost zajamčena« v ogl. odd. 8036-11
Nova uredba o uverzu osebnih avtomobilov Vam omogoča ugoden nakup avtomobila
V0LKSIVAGEN
Ako ga kupite iz svojih prihrankov v inozemstvu, ste osvobojeni carine. Ce Vam ga kupijo za darilo Vaši sorodniki v inozemstvu, plačate samo 40 '/c carine.
Vse informacije dobite pri Generalnem zastopstvu tvrdke Volksivageniverk — Interexport, Beograd, Predstavništvo za Slovenijo, Ljubljana, Titova 81 telefcm 32-458 1930-R
ZA ZAČETEK OBRTI potrebujem 200.000 rlin posojila. Nudim 15V« obre-sti in stalno namestitev /a dekle i. dežele. Ilopise v ojjlasni oddelek }w)d -Nujno-.	706*1-11
INŽENIR SLOVENEC, Iz Severne Amerike (29) želim korespondi-rati z akademsko izobraženo Slovenko, tudi s tako, ki bo v kratkem doštudirala. Naslov, lahko Je tudi indirektno, poslati rta: Murtchen. Telegrafenamt. Post-lag GY 3426.	8061-11
39 LETNA ZELI ZNANJA z miroljubno, značajno osebo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Razvedrilo«.	8087-11
POSOJILO DIN 300.000, iščem in jamčim z osebnim avtom Chevrolet, novejši tip. Odplačam eventualno delno z uporabo avta. — ponudbe pod »Izredna prilika« v ngl. odd.	8104-11
IN TELI G E NT K A, stara 26 let, želi poznanstva z inteligentom od 29 do 34 let, ki je ljubitelj n«-rave in ima velilio srčne kulture. Ponudbe pod »Diskretnost« v ogl. odd.	8120-11
KDOR MI POSODI 240.000 din, dam dobre obresti in sobo. Ponudbe pod »Vknjižba — nepremičnine« v ogl. odd. 8147-11
RAZPIS
Upravni odbor Poslovne zveze
za gozdno in lesno gospodarstvo
»JAVORNIK« na Rakeku razpi-
sule sledeče delovno mesto:
1 Upravnika Poslovne zveze in mesto gradbenega referenta.
pogoj:
1. gozdarski inženir ali gozdar-
skl tehnik z daljšo prakso,
2. gradbeni inženir ali tehnik za
nizke gradnje. Interesenti naj pošliejo ponudbe najkasneje do .30. aprila *1S57. na naslov; Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo »Javornik« na Rakeku. Plača po tarifnem pravilniku
oziroma po dogovoru.	R
RAZPIS
Kmetijska zadruga Rečica ob Savinji razpisuje
MESTO KNJIGOVODJE ki je vešč zadružnih knjigovodskih poslov. Nastop takoj. Flača po tarifnem pravilniku. ^ R.
RAZPIS
Upravni odbor Stavbnega podjetja »Poljane«, razpisuje dobavo čistega jamskega gramoza 1 krat sejanega, 2 krat sejanega peska in mivke.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s ceno za kub. meter franko gramoznica ali pa s pre-vozom za gradilišča' v Ljubljani, najkasneje do 15. maja 1957 na naslov Stavbno podjetje Poljane, Ljubljana. Ambrožev trg 1 - »Do-
bava materiala«
R
RAZPIS
Upravni odbor gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje razpisuje
1.mesto	gozdarskega inženirja pomočnika, upravnika za gozdar-stvo«
2. mesto agronoma, pomočnika upravnika za kmetijstvo.
3. mesto komercialista.
Pogoji pod 1. gozdarski inženir z najmanj 2 leti prakse v gozdarstvu.
Pogoji pod 2. Agronom z najmanj 5 let prakse v kmetijstvu na kmetijskem obratu ali v zadružnih ustanovah.
Pogoji pod 3. dokončana srednja ekonomska šola z 5 let prakse ali dokončana nižja šola z 10 let prakse v komerciali.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru.
Prijave poslati na upravni odbor Gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje do 15. maja 1957.
RAZPIS
Uprava Kliničnih bolnišnic v Ljubljani razpisuje sledeča delovna mesta za:
Ginekološko porodniška klinika:
3 diplomirane babice.
2 strojepiski z znanjem administracije.
Onkološki inštitut: rentgenskega tehnika.
Kirurgična klinika: zdravnika specializanta iz anestezije. - Pogoj sprejema Je končan staž.
Prošnje vložite v personalni oddelek Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2, do 30. aprila 1957.	R
RAZPIS
OLO Ljubljana, tajništvo za šolstvo razpisuje r.a Gradbeni srednji šoli v Ljubljani naslednja služb, mesta za strokovnjake:
2 geodetskih inženirjev ali geodeta ozir. geometra z najmanj 5-letho operativno prakso:
2 gradbenih inženirjev s primerno operativno prakso; tehnologa s prakso v industriji gradbenega materiala;
2 inženirjev-arhitektov s primerno operativno prakso.
Prošnje vložite v Tajništvu za šolstvo OLO Ljubljana, Kresija/ III. osebno ali po pošti do 3. maja 1957 ali tudi kasneje. - Poleg osnovnih plač dobe strokovnjaki dodatke za specialno^ in dodatne plače v skupnem znesku največ 10.000 din.
Ravnateljstvo
R	Gradbene	sred.	šole
RAZPIS
Okrajna zadružna zveza Ljubljana
razpisuje mesto
analitika
Pogoji:	kmetijski tehnik ali
agronom z večletno prakso, ki
obvlada finančno poslovanje v zadružništvu.
Nastop službe po dogovoru. Mesto
admlnistrato rk e
Pogoji: popolna srednja Šola z obvladanjem stanografije in strojepisja.
Nastop službe po dogovoru. Kratek življenjepis s prošnjo dostavite najpozneje do 30. aprila 1957 na naslov:	Okrajna zadruž-
na zveza Ljubljana, Miklošičeva cesta 4-1.	R
RAZPIS
Personalna komisija okrajnega ljudskega odbora Celic, razpisuje natečaj za sledeča delovna mesta:
1. Sefa okrajnega sanitarnega inšpektorata;
2. Okrajnega zdravnika.
Plača 'po uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek po dogovoru. Te dve mesti se lahko zasedeta tudi honorarno.
Prijave z osebnimi podatki o dosedanjih zaposlitvah predložite OLO Celje — uradu tajnika, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila.	-R
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah mesto UPRAVNIKA pri obrtnem podjetju »MESNINE SOTLA« v Imenem pri Podčetrtku. — Pogoji: kvalificiran delavec mesarske stroke z mojstrskim izpitom.
Plača po tar. pravilniku, oziroma po dogovoru.
Kolkovane prošnje- z dokazili strokovne izobrazbe dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Šmarje pri Jelšah.	R
RAZPIS
Splošna bolnica v Ptuju, razpisuje delovna mesta za:
4 zdravnike sekundarije;
šefa bolnične lekarne (farmacevta);
4 medicinske sestre.
5 otroških negovalk;
5 bolničarjev;
2 administrativni moči (pogoj 6 razredov gimnazije ali dvoletna administrativna šola).
Pravilno kolkovane prošnje pošljite na upravo Splošne bolnice v Ptuju.	”R
RAZPIS
Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Radlje ob Dravi, razpisuje MESTO POSLOVODJE trgovine z mešanim blagom »Preskrba« v Vuzenici.
Pogoji: strokovna izobrazba in vsaj 5 let prakse v vodstvu trgovine. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom pošljite do 10. maja 1957 n** Občinski ljudski odbor Radlje ob Dravi. -R
RAZPIS
Prule B IV prorač. znesek din Šiška B-l prorač. znesek din Šiška B-2 prorač. znesek din Varščino v znesku 0.2 %
RAZPIS
Komisija za razpis mest direk-tor jev pri Občinskem LO Ljubljana - Šentvid razpisuje mesto
UPRAVNIKA v obrtni gospodarski organizaciji »GALVANA« Vižmarje 70.
Pogoji: obrtni mojster iz kovinsko pasarske stroke in galvanizacije.
Prošnjo je treba vložiti do 30. aprila 1957, pravilno kolkovano, na komisijo za razpis mest direktorjev pri Občinskem LO Ljubljana - Šentvid.	-R
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pii ObLO Laško, razpisuje na podlagi člena 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov
(Uradni list FLRJ štev. 51-424-53)
MESTO DIREKTORJA Gostinsko turističnega podjetja Rimske Toplice.
Pogoj: kvalifikacija kvalificiranega natakarja, najmanj 5 let prakse v gostinski stroki, od tega vsaj 2 leti na vodilnem mestu. Obvladanje vsaj enega izmed tujih jezikov.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pravilno kolkovane ponudbe z dokazi o izpolnjevanju pogojev dostavite najkasneje do 30. aprila 1957.	-H
RAZPIS
Komisija za razpis mest direk-torjev pri občinskem ljudskem odboru Piran
razpisuje MESTO DIREKTORJA gradbenega podjetja »Konstruktor« Piran.
Pogoji: gradbeni tehnik, a prakso.
Ponudbe pošljite na Občinski ljudski odbor Piran.	-R
RAZPIS
Obrtno podjetje »Mesar« Ljubljana — Gosposvetska 6 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoji: popolna srednja šola s 5-Ietno prakso ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
RAZPIS
JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA, centrala za LRS, Ljubljana, Cankarjeva ul. 18 sprejme takoj v službo:
4 ekonomiste z ekonomsko ali pravno fakulteto,
3 kreditne referente z ustrezno fakulteto ali ekonomsko srednjo šolo z ustrezna prakso,
stenodaktilografko s popolno srednjo šolo ali administrativno šolo a prakso.
3 strojepiske s prakso.
Osnovna in dopolnilna plača po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ. R
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Senovo
mesto poslovodje novo ustanovljenega gostinskega podjetja »Restavracija« na Senovem.
Pogoji:	prosilec mora imeti
predpisano strokovno izobrazbo in večletno prakso.
Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom o strokovni usposobljenosti pošljite na občinski ljudski odbor Senovo. R
RAZPIS
Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Cerklje
razpisuje naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora:
1. referenta za gospodarstvo ln komunalne zadeve,
2. davčnega referenta,
3. administrator - stenodaktilo-
grafa -injo,	___
4. administrativno moč vložišča,
5. davčnega izvršitelja.
Pogoji:	ad	1.	višja ali srednja
strokovna izobrazba z upravno
prakso, po možnosti ekonomska
izobrazba,
ad 2. srednja strokovna izobrazba s prakso v finančni stroki, ad 3. srednja strokovna izobrazba s perrektnim znanjem strojepisja, zaželena tudi stenografija, ad 4. nižja strokovna izobrazba s pisarniško prakso,
ad 5. nižja strokovna izobrazba po možnosti s prakso.
Osnovna plača po uredbi, za
mesta od 1. do vključno 3. tudi
dopolnilna plača. Za mesto refe-
renta za gospodarstvo preskrblj e-
no po potrebi tudi komfort. dvosobno stanovanje v novem bloku.
Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom, spričevali in podatki o prejšnjem službovanju vložite na tajništvo občinskega LO Cerklje na Gorenjskem do 5. maja 1957.
Komisija za volitve in imenovanja ObLO Cerklje.	R
RAZPIS
Upravni odbor LEKARNE V KOPRU razpisuje mesto
FARMACEVTA.
Nastop službe takoj.	R
! KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA - KAMNIK
?	sprejme	v službo
} KORESPOKDENTfl ali K0BESP0HDSNTK0
j	Pogoji za sp-rejem: Interesent mora	perfektno ob-
i	vladati strojepisje in stenografijo v	slovenščini in
•	strojepisje v srbohrvaščini.
• Prednost imajo interesenti z znanjem srbohrvatske ste-
• nografije.
t Plača po tarifnem pravilniku.
•	1918-R
VES Nfl-FILM,- LJUBLJANA
razpisuje mesto
PREVAJALCA - REDAKTORJA
v oddelku za podnaslavljanje filmov.
Delokrog: prevajanje in d rama turška-red akcijska .obdelava pri sinhronizaciji filmskih dialogov. Izobrazba fakultetna z znanjem angleščine, francoščine ali italijanščine.
Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pošljite v tajništvo | podjetja do 15. maja 1957.	1940-R
XX)Q0000000000CXXXy30<Uy»0000CO0COXXD<X)0000CO000C)0rXX)00CO00CX30eO00C10000000000000(
ZA GRADNJO CESTE SMEDNK—NOVO MESTO
iščemo:
GRADBENE TEHNIKE, GRADBENE DELOVODJE, Šoferje za tovorne avtomobile,
STROJNIKE ZA BAGRE, BULDOŽERJE, NABIJACE ,
— »ŽABE«, VALJARJE IN KOMPRESORJE.
Plača po dogovoru. Nastop službe po možnosti
takoj. — Javiti se osebno ali pismeno — s kratko navedbo dosedanjih služb, oziroma prakse na strojih in vozilih — VODSTVTJ GRADILIŠČA,
DOLNJE KRONOVO, pošta: Bela cerkev pri Novem mestu.	1927-R	g
S
Na podlagi 1. čl. Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. čl. Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-55) razpisuJe Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana drugo javno pismeno licitacijo za oddajo obrtniških dei za stanovanjske bloke v Ljubljani na Prulah B I, B III, B IV, stanovanjski blok Tabor in stanovanjska bloka v Šiški (»Roseta«) B-l in B-2. — Licitacija za navedena dela se bo vršila:
1. Mizarska dela dne 3. maja ob 8. uri:
Prule B-I prorač. znesek din 2,711.400, dovrš. rok 30. 8.1957 Prule B III prorač. znesek din 4,095.050, dovrš. rok 20.10. 1957 Tabor prorač. znesek din 4,043.100, dovrš. rok 15. 8. 1957
2. Ključavničarska dela dne 3. maja ob 11. uri:
Prule B-I prorač. znesek din	1,098.000,	dovrš.	rok	10. 6. 1957
Tabor	prorač.	znesek	din	1,558.400,	dovrš.	rok	30. 9. 1957
3. Steklarska dela dne 4. maja 1957 ob 8. uri:
Prule B-I prorač. znesek din	731.491,	dovrš.	rok	30. 6. 1957
Prule B-III prorač. znesek din	1,055.382,	dovrš.	rok	15. 8. 1957
Prule B IV prorač. znesek din	1,056.438,	dovrš.	rok	1. 8. 1957
Tabor prorač. znesek din	957.925,	dovrš.	rok	1. 8. 1957
Šiška B-l prorač. znesek din	252.070,	dovrš.	rok	31. 8. 1957
Šiška B-2 prorač. znesek din	252.070,	dovrš.	rok	30. 9.1957
4. Pleskarska dela dne 4. maja 1957 ob 10. uri:
Prule B-I prorač. znesek din 104.063, dovrš. rok 15. 9. 1957 Prule B-III prorač. znesek din 1,387.840, dovrš. rok 25. 10.1957 Prule B IV prorač. znesek din	1,373.634,	dovrš.	rok	10. 10. 1957
Tabor prorač. znesek din	102.320,	dovrš.	rok	20. 10. 1957
Šiška B-l prorač. znesek din	1,234.150,	dovrš.	rok	30. 10. 1957
Šiška B-2 prorač. znesek din 1,234.150, dovrš. rok 15.11.1957
5. Slikarska dela dne 4. maja 1957 ob 12. uri:
Prule B-I prorač. znesek din 234.546, dovrš. rok 31. 8. 1957
♦
I
1
J
i
♦
:
*
:
169.100, dovrš. rok* 15.10.1957
169.100, dovrš. rok 30. 9 1957 338.6.96, dovrš. rok 15. 10. 1957
204.566, dovrš. rok 10. 10. 1957
204.566, dovrš. rok 1. 11. 1957
Prule B-III prorač. znesek din Prule B IV prorač. znesek din Tabor prorač. znesek din Šiška B-l prorač. znesek din Šiška B-2 prorač. znesek din
6. Parketarska dela dne 6. maja 1957 ob 8. uri:
Prule B-I prorač. znesek din	2,785.170,	dovrš.	rok	15. 10. 1957
Prule B-III prorač. znesek din	1,932.000,	dovrš.	rok	28. 11. 1957
Prule B IV prorač. znesek din	1,932.000	dovrš.	rok	10. 11. 1957
Tabor	prorač.	znesek din	4,044.202,	dovrš.	rok	25. 10. 1957
7. Ksilolit tlak dne 6. maja	1957 ob	10. url:
Prule B-III	prorač. znesek	din	389.760,	dovrš.	rok	18.11.1957
Prule B IV	prorač. znesek	din	389.760,	dovrš.	rok	30.	9. 1957
8. Tapetniška dela dne 6. maja 1957 ob 12. uri:
Prule B-III	prorač. znesek	din	380.290,	dovrš.	rok	1.	12. 1957
380.290, dovrš. rok 20. 11. 1957
419.890, dovrš. rok 15. 11. 1957
419.890, dovrš. rok 20. 11. 1957
predračunske vsote je treba
predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način, najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. — Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi in splošnimi pogoji Zavoda. — Ponudbe se bodo sprejemale do pričetka licitacije na dan licitacijske obravnave v prostorih Zaveda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VIII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 22. IV. 1957 dalje vsak delovni dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda za Stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VIII.
Investitor:
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA
Vse vrste železnine v veliki izbiri vam hudi po ugodni cehi Trgovina * železnino
»MERKUR«
CELJE, Gubčeva 4	1893-R
OBVESTILO!
Sporazumno s trgovino je tovarna koles »Partizan«, Subotica, znižala cene svojim proizvodom, tako da se isti prodajajo v maloprodaji po sledečih cenah:
Moška kolesa »Partizan« din 21.400.— Moška kolesa »Extra« din 25.400.—
Moška kolesa »Luxus« din 27.000.—
Moška kolesa »Superior« din 29.000.— Zenska kolesa »Extra« din 27.000.—
Ženska kolesa »Luxus« din 29.000.—
«-enska kolesa »Šport« din 29.000.—
(Pri teh cenah je upoštevan tudi pribor: držalo ln sesalka (pumpa), sesalka (pumpa) s cevko, zvonec, torbica s ključem in prtljažnik.)
Cene naših delov za kolesa so tudi zelo znizane. V maloprodaji so:
okvir za žensko kolo din 5.000.—
okvir za moško kolo din 4.800,—
blatnik sprednji din 300.—
blatnik zadnji din 300.—
sesalka (pumpa) s cevko din 500.—
zvonec din 200.—
Sprednje vilice din 1.200.—
krmilo din 1.200.—
sprednja pesta (oglavje) din 700.—
sprednja os din 200,—
obroč din 500.—
gonilke z zobčenikom (garnitura) din 2.300.—
srednja os din 500.—
pedali (par) din 1.050.—
prtljažnik din 400.—
.dež din 1.400.—
ščitnik za verigo din 500.—
držalo za sesalko (pumpo) din 70.—
os pedala din 80.—
Zgoraj navedene cene se ne morejo prekoračiti. V kolikor je bilo kakšnem u kupcu računano preveč (od 1. I. 1957 leta), ali bo računano več, prosimo erotičnega. da obvesti naše podjetje, da bomo izposlovali povrnitev lenarja (kupcu v korist) od trgovine, za preveč računani znesek od zgoraj navedenih cen.
25. MEDNARGISMi POLJEDELSKI SEJEM V NOVEM SSBH od 24. VIII. do 1. !X. 1857
Najpomembnejša prireditev te vrste v jugovzhodni Evropi Razširitev izložbenega prostora in veliko število domačih ln tujih razstavljalcev zagotavlja uspeh v zamenjavi pridelkov in izmenjavi izkušenj.
Rok za predložitev prijav je 1. maj, za živinorejce pa 1. junij 1957.
NOVOSADSKI SAJAM, NOVI SAD.
' Hajduk Veljkova tL — Telefoni: 43-05, 36-20, 21-98.
1643-R
300000000000000000
Komisija za razpis mesta poslovodje Pekarne Preddvor na podlagi 10. člena z-akona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) in 89. in 90. člena uredbe o ustanavljenju podjetij in obrtovi (Ur. list FLRJ št. 51-424-53) razpisuje
mesto POSLOVODJE
Pekarne Preddvor
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. obrtni mojster pekovske stroke z nekajletno prakso.
2. pekovski pomočnik z večletno prakso.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji pošljite
OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU KRANJ
do vključno 3. maja 1957.
FABRIKA BICIKLfi,
»PARTIZAN« - SUBOTICA
VOJNA POŠTA 5573-20, SKOPLJE j PRODA:
108 tovornih avtomobilov, znamke »Opel Blitz«, 3-tonskih in 12 tovornih avtomobilov znamke »Studebaker«, 3-tonskih. Avtomobili so v nevoznem stanju toda popolnoma kompletni.
Prodaja bo na podlagi javne licitacije za vsa državna, gospodarska in zadružna podjetja in družbene organizacije. Ptavico do sodelovanja imajo tudi privatniki.
Licitacija bo: v Vojni pošti 4851 v Skoplju od 13. do 18. maja 1957. leta ob 8. uri (nad 95 motornih vozil),
V Vojni pošti 99 19 in 7747 v Kosovski Mitroviči, 20. in 21. maja 1957. leta, (nad 17 avtomobilov znamke »Opel Blitz«).
V Vojni pošfi 18 76 v Nišu, 23. maja 1957. leta (nad 9 avtomobilov, znamke »Opel Blitz«).
Predstavniki podjetij, zadrug in družbenih organizacij morajo imeti potrdilo s pooblastilom za sodelovanje v javni licitaciji.
Zainteresirani si lahko ogledajo motorna vozila v Skoplju, 11. maja 1957. leta v Nišu in Kosovski Mitroviči pa v dneh, določenih za licitacijo.	1900-R
Ni razlogov za črnogledost
Iz razgovora s predsednikom AD Kladivar prof. Karlom Jugom
—*
Marko Dular
1
Zadnji občnf zbor AD Klad ivarja v Celju ni izzvenel najbolje. Na njem >so silila v ospredje najrazličnejša osebna ncšošlasja; zraven- tega pa sku. pšeina ni osvojila niti smernic za delo. Zato je bila tudi prva . naloga novoizvoljenega odbora, ki ga vodi prof. Karel Jug, da je sprejel program letošnjega dela, ki v bisti-u ‘osvaja načela prejšnjih skupščin višjih atletskih forumov.
Drži ugotovitev, da se je AD Kladivar v zadnjih letih bolj ali manj uspaval na prejšnjih uspehih in dolgotrajnih tradicijah, ciasiravno je društvo lani doseglo kvalitetni vrhunec z osvojitvijo naj večjega števila točk v moškem ekipnem tekmovanju ter z usvojitvi! o naslova državnega prvaka jia ekipnem tekmovanju za sta-feiše mladince. Edino nazadovanje je biio lani pri ženski ekipi.-
Ko 1e novi. upravni oabor pregledoval spiske aktivnih atletov
jn atletinj je moral ugotoviti, da
bodo letos večje in manjše vrzeli v posameznih disciplinah. Zato
sta upravni odbor, predvsem pa
tehnična komisija. sklenila. da bosta skrbela za dotok novih atletov iz vrst mladine. To je tudi osnovna naloga Kladivarja. tem— boli, ker bo v tem in naslednjih letih treba postopoma zamenjati starejše tekmovalce. Mladih moči sicer v društvu ne manjka, treba iim bo posvetiti le več pozornosti. Ne glede na vse te spremembe v članski ekipi, pa je trener Matija Hanc prepričan, da se bo njegova vrsta tudi letos borila v finalu ekipnega tekmovanja za tradicionalno tretje mesto. Zraven članov bo zelo močna tudi ekipa starejših mladincev. ki bo okrepljena z nekaterimi mlajšimi tekmovalci.
Največje spremembe bo utrpela Ženska ekipa, saj bo manjkalo večje število starejših tekmovalk kot Majcnova. Grsdišarjeva, Pe-tauerieva, Šumakova, Železnikova in druge.
Basiravno je na začetku sezone težko govoriti o tekmovalnih usoehih. pa je društvo vendarle prepričano, da je pomladitev vseh ekip bogat kapital za bližnjo dejavnost.
Najšibkejši sta ekipi mladink in mlajših mladincev. Zato AD Kladivar računa na bogato pomoč društva učiteljev in profe-so—jev telesne vzgoje, ki bo v* naslednjih "dnevih organiziralo množično tekmovanje, na katerem bo sodelovalo c ca 3.000 celjske mladine. Ta tekmovanja imajo v Cehu že bosato tradicijo in so v preteklih letih dala Kladivar.iu mnogo nadarjenih m vrhunskih tekmovalcev. Zato si Kladivar obetaj da bo tudi letos takšno
tekmovanje odkrilo večje število mladincev, ki bodo imeli veselje do nadaljnje vadbe.
AD Kladivar bo letos delalo brez profesionalnega trenerja. Zat-o pa je društvo angažiralo nekatere izkušene in starejše atlete, da bodo prevzeli dolžnost vaditeljev. Med temi so Hanc, Peterka,
Zagorc, Kovač in drugi,.
Čeprav tehnični vodja društva inž. Milan Na p rudni k:	ni	preveč
zadovoljen z obiski na treningih, pa je vendarle očitno, da so se nekateri vrhunski atleti zelo zavzeli za vzgojo mladih tekmovalcev. Tako se okrog Leska zbirajo
mladi skakalci, pa trudi Lorger
ima okrog sebe polno mladine, ki
si želi njegovih nasvetov. Sicer kar se tiče treningov, je tre-povedati, da so celjski atle-tl
pa.
ba
šele pred dnevi prvič stopili na tekališče. Te dni so se namreč končala obnovitvena dela na stezi.
Letos poteka deset let od ustanovitve sindikalnega športnega društva Kladivar v Celju in od prvih nastopov celjskih atletov pot tem imenom. Velja ugotovitev, da je šla celjska atletika v vsem tem razdobju nevzdržno naprej. Zato bi bila misel, če bodo letos doseženi kvalitetno slabši rezultati, da je tu že začetek razsula kolektiva celjskih atletov, povsem odveč. Novi upravni odbor se bo namreč trudil, za notranjo učvrstitev kolektiva, hvaležna pa je tudi ugotovitev, da so bila nekatera osebna trenja v zadnjem času bolj ali manj odpravljena. Prav gotovo pa bo svoje delo pri tem opravil tudi čas. Zraven tega upravnr odbor AD Kladivar računa tudi v letošnjem letu na tisto pomoč
In razumevanje celjske športne
javnosti, zlasti pa delovnih ko-
lektivov. ki je bila tradicionalna
že v pretekli dobi,; saj le tako je mogoče misliti na napredek, ki ga želimo vsi.	M.	B.
Nenadni vremenski preobrat, v severni steni Ojstrice je bil usoden za mlada plezalca. Kdo bi zmogel takrat?
Ostal je le spomin . . . Spomin na neugnanega, zmeraj nasmejanega, na našega Marka. V štirih letih se je iz plahega fantka v plezalni šoli razvil v vsestransko razgledanega, prekaljenega alpinista. Več kot stokrat je stal na vrheh kot zmagovalec, ponovil je skoraj vse najtežje plezalne vzpone pri nas, se poizkusil na tujem; iz avstrijskih Gesiiuse se je vrnil
HRASTNIŠKI ALPINISTI MED NAJDELAVNEJŠIMI
Planinsko '.ruštvo v Hrastniku tega pa so preplezali več smeri je lahko ponosno na svoj alpini- v domačih Alpah, v Prokletijah stični odsek, katerega člani so in Dolomitih, v Italiji. Seveda večidel delavci iz rudnika in to- niso niti odrekli pomoči doma-vam. njihov dolgoletni načelnik Čemu planinskemu društvu.
s tremi težkimi ponovitvami. Petkrat si je kot prvi utrl pot: od začetnih variant v Jalovcu in Ko-glu je nadaljeval z novimi smermi v stenah Planjave, Rženi ka in Velike Mojstrovke.
Osebnost Marka Dularja, resnega študenta in odličnega alpinista, tovariša in prijatelja, je bila tako velika, da bo ostala za zmeraj zapisana v srcih vseh, ki
smo ga poznali; za ostale si je ^ nar. Ven- jih ni" nihče nosil, kaj-spomin zapisal sam. njegove ste- ti izven podjetja so bili brez vsa-
UPRAVNIK RESTAVRACIJE »VINO— KOPER« V CELJU OBSOJEN
Se nedavno, v začetku leta, je na sestanku SZDL ene izmed celj-SKiih četrti upravnic restavracije »Vino — Koper« v Celju. Jože Rupnik, v daljšem govoru ostro napadel kriminal v gospodarstvu in hudo ožigosal ljudi, ki se okoriščaj^ na račun skupnosti. Marsikdo se je zato spomnil znanega reka »Primite tatu!«, ko je kmalu za tem zvedel, da je isti Jože Rupni.k zaprt prav zaradi gospodarskega kriminala. Dne 2. marca so ga namreč aretirali, ker je bil obdolžen, da je v podjetju, kjer je bil upravnik, kradel denarne bone in jih pretapljal v denar.
Po končanem poizvecnenem postopku je ob koncu marca okrajni javni tožilec obtožil Rupnika pri okrajnem sodišču v Celju. Obtožba je Rupniku očitala, da je od meseca mai^i 1954 pa do začetka marca 1957 v restavraciji skrivaj Jemal iz pisarne neke uslužbenke Že izrabljene plačilne bone, s katerimi so abonenti plačevali hrano. Skupno je v tej dobi vzel najmanj za 471.690 teh bonov in jih nato pri podrejenih natakarjih zamenjal za denar.
Po aretaciji je Rupnik sprva tajil, ko pa je spričo veon-o številnejših dokazov uvidel, da se ne
bo izmotal, je klonil in priznal. Priznaval je tudi na sodišču, kjer
se je pred dnevi zagovarjal. Povedal je, da 'je res jemal plačilne bone in jih zamenjaval za denar z natakarji. Zatrjeval pa je, da si je na ta način prisvojil le kakih 250.000 din in ne več.
Temeljito izveden^, dokazovanje pa le Rupnikove trditve prepričljivo ovrglo. V podjetju so namreč natančno primerjan ves promet s plačilnimi boni in nesporno dognali nekrito razliko v znesku 471.600 din. Knjigovodski podatki dokazovali, da predstavlja ta vsota vrednost bonov, ki so bili dvakrat vnovčeni. Vse priče so potrdiile, da je v podjetju le upravnik zamenjaval bone za de-
NEDELJSKA KRIŽANKA
Hrastniški alpinisti pred Vzpo nom na Zelnarico
Iz dvoboja Botvinik : Smislov
Sicilljanka
BELI:	SMISLOV — ČRNI!
BOTVINIK (12. partija)
1. el. co 2. S13. g? 3- c4, L gl 4. di. ds (Pasivno nadaljevanje. Za črnega je boljše ScS.) 3. Sc3. Sefi S. LeS, Lg4? (Crni izgubi kmeta brez nadomestila. Pravilni odgovor je bil Sf6-> 7. clc:, dc: ?. Dd8:-4— Td8: 9. Lc5:. Lc3:4- 10. br:. Sf6 LL Sd4! (Zelo verjetno Rotvinmk s to fino potezo ni računal, ko je potegnil lovca na g 4. Zdai doseže Smislov prednost.) 11........ Se4:	32.	Sc6:,
bc; 13. La7Lf5 14. f3, Sd6 15. a4. Ta? 1«. L.bS, n—n 37.	c5,
ScS. 18. g4. Le6 19. ai». SbR: 20. rb: Tfb? 21. Ld3 (Močnejša poteza na tem mestu je bila Kf2,
saj je beli po 21 Tbfi; 22.
at>;. Tal; 23. b7. Tbi 24. La6!, Tb6 in 25. Tdl že dobi. Toda tudi zdaj je črni izgubljen.)
21..... Tb6: 22. ah:, Tal:-4-
23. Kd2 (V turnirski dvorani je po tej potezi postalo tako glasno, da so morali partijo nadaljevati za z-aprtimi vrati, ker ponovne prošnje za mir niso pomirile gledalcev.) 23.
. . .,	Ta2-4-	21. Ke3, LC8 25.
Tdl, Tb2 26. Let, Kg7 27. Td8, DeG (Na črno potezo L.b7 bi sledilo 2.8. Td7, Tb6:	29. Te7:
in črni ne more preprečiti izgube kmeta f7.) 28. Le6:, fe: 29. Tb8, e5 39. c4, Kf7. 31. Co (Zdaj. ko je prosti beli kmet zavarovan, je črna pozicija popolnoma brezupna.) 31. . . ., Kes 32. TdS, g5 33. h3. Tbl 34. Kd2. Tbo 35. K d 3. Tbl 36. Kc4, Tei-L 37. Kb4, Tbl -4- 38. K*4. Tal4- 33. Kb4, Tbl40. Ka3, Tal-j-	41. Kb2. Ta5	12. TdS.
Ta? 43. Kb3. Tu je bila partija prekinjena. Rotvinnik je zapisal TaJ>. vendar se je vdal brez nadaljevanja, ker je beli po 44. Kb4, Ta8 45. Ta3 itd. z lahkoto dobi. (Fripombe po sovjetskem velemojstru Tolu-šu.)
Canžek nenehno trudi in jim pomaga, da bi se kar najbolj iz-vežbali v svoji veščini.
Ta odsek bo v. kratkem slavil 10. obletnico obstoja in se že sedaj vneto pripravlja na ta jubilej. Sicer pa so člani lani opravili zvrhano mero dela. najsi bo pri plezalni šoli v Bobnu ali na številnih predavanjih in sestankih o planinstvu in alpinizmu, razen
VOJVODINA IN PARTIZAN V BUDIMPEŠTI
Budimpešta. 20. aprila. - Jutri bosta na tradicionalnem letošnjem nogometnem turnirju gostovali dve jugoslovanski enajstorici. in sicer Vojvodina in Partizan. Ostala . tekmeca sta samo še dve madžarski ekipi, in sicer MTK in Ferencvaros. Obe jugoslovanski moštvi sta skupno nastanjeni v hotelu *Astoria* in sta včeraj lahko trenirala na igrišču. Bobek verjetno ne bo igral. Herce? pa je obolel, tako da še ni znano, kako bo Partizan nastopil za to tekmo. Vojvodina bo šla v boj popolna. Prvo tekmo bosta jutri igrala Ferencvaros in Partizan, nato pa MTK in Vojvodina, v ponedeljek pa MTK in Partizan ter Ferencvaros in Vojvodina.
Pred kratkim so organizirali svoj zimski tečaj na Prehodavcih, kjer so izpopolnili svoje znanje na raznih turah in plezalnih vzponih. Tudi poizkusno bivakiranje je dalo dobre rezultate. Zelja vseh je, da bi bilo podobnih tečajih še več, obenem pa tudi, da bi planinsko društvo pokazalo za alpiniste malo več razumevanja.	K.	T.
ne, ki Jih je kot prvi premagal, še stoje in govore o njem vsem, ki hodijo v gore.
TA II. NAMIZNOTENIŠKO UIGO
Odred za zdaj v vodstvu
Ljubljana. 20. aprila. Tlanea so v priredbi NTK Odred pričele kvalifikacijske tekme ra vstop v II. zvezno Uro. Turnirja se udeleiuje osem ekip iz Srbije, Hrvatske, BiH in Slovenije. Za zdaj je v vodstvn domači Odred, za katerega igrajo Tigerman, Ošaben, Lajevec In Podobnik.
Izidi: I. kolo — Odred : Fu-
Jinar 5 : 2 (Auprib je premagal Ošabna In Lajevica), Senta : Gradjevinar 5 : 3. Slavila : Partizan 5 : 4. Vardar : Meialac 4 : S, II. k o 1 o — Senta : Slavlja 5:4, Gradjevinar ; Metalae 5 : 1, Fuži-nar : Partizan 2 : 5. Odred : Vardar S : 0. III. kolo — Gradjevinar ; Slavija 5 : 3. odred : Partizan 5 : 0, Senta : Fužinar 5 : 2. (X. D.)
1*. PARTIJA — RF.MI
Moskva, 20. aprila. Osemnajsta partija v matchu za naslov svetovnega prvaka med Smi-slovlm in Botvinnikom se je v 62. potezi končala remi, — 10 :
MM
<ia se je v Parizu nogometna tekma študentskih reprezentanc Jugoslavije in Francije končala neodločeno 1:1 (1:1). Jugoslovani so bili ves čas igre v premoči, pri tem pa zelo utrujeni in premalo vigrani, tako da so sami francoski strokovnjaki priznavali, da neodločeni izid v tej tekmi ni bil realen.
da je ameriška plavalka Svlvia Rviuska v 25-yardskem bazenu izboljšala dosedanji svetovni rekord na 4x100 y mešano s časom 5:00.0. Dosedanjo najboljšo znamko na tej progi je branila Ho-landčanka Mary Kok (5:10.5). Novi rekord zaradi spremenjenih pravil za dosego rekordov ne bo mogel biti priznan.
da je mestna uprava Clevelanda odpovedala organizacijo vse-ameriških iger leta 3959: prireditev bo potemtakem v Guatemali Cityju;
Namiznoteniški igralci »Ilirije« (Ljubljana), šestoplasirani z zadnjega moštvenega slovenskega prvenstva na Jesenicah, so pred dnevi izgubili dvoboj s študenti Akademskega kolegija v razmerju 2:8. Za Ilirijo so igrali Pe-tročnik. Retelj in Cešnevec, za zmagovalce pa Klemenčič, Maki in in Auprih.
V Sisku se je včeraj v izvedbi TVD Partizana Hrvatske začelo dvodnevno telovadno tekmovanje za prvenstvo Hrvatske ob udeležbi okrog 300 nastopajočih iz
KROS V KRANJU
Preteklo sredo je A K Triglav priredil za vsa športna in teles-novzgojna društva spomladanski kros, na katerem je nastopilo več kot 90 tekmovalcev. Člani so tekli 2000 m. mladinci lOCfl, članice 1000, mladinke pa 809 m.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Branik : Maglič 3:0 (15:11, 15:13, 15:12)
V vseh kategorijah so kot ekipe zmagali člani prireditelja, posamezno pa so bili najboljši med člani Homan (Škofja Loka), med članicami Kodrova, med mladinci Žumer in med mladinkami Vidmarjeva (vsi trije Tr.). Moška in ženska ekipa sta za zmago prejeli prehodna pokala. Zenska udeležba je bila tudi tod precej pičla.	J-h
40 hrvatskih mest ter članov drž. moške in ženske reprezentance. V zveznem razredu je zasedel prvo mesto Ivan Caklec, pri članicah pa Koričičeva. prav tako iz Zagreba. Sinoči je bila slovesna akademija/ glavni del sporeda pa bo ves današnji dan.
ZAK Ljubljana razpisuje otvoritveni miting, ki bo 28. t. m. ob 9.45 uri na stadionu v Šiški. Na sporedu so naslednje discipline: Moški — lin m ovire (395. 91.4), 100 m. 300 m. 1000 m. 3 tisoč m, 4x100 m. višina, daljina, krogla (7.2-57.	6,90.	5,00). disk (2,00.	1,5),
ženske: 80 m ovire, 60 m. 600 m, višina, daljina, krogla (4.00, 3.00), disk (1.09). Prijave je treba poslati do 22. t. m. 7.AK Ljubljana.
B
V 78. lotu starosti .ie izmučen od težkega trpljenja zaprl trudne oči naš skrbni oče, stari oče, tast, brat, stric in svak
MIHA KOŽELJ
Ceglarjev oče Iz Šiške
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek. 22. aprila 1957, ob 16. uri z Zal iz. Andrejeve mrliške veže.
Žalujoči: Mihaela por. Babnik, Mici por. Marinko; zeta Janez in Vinko; vnuki Jani, Vinko in Andrejc, brata, sestra in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Vodice, Gameljne, 20. aprila 1957.
/	 4	=	2"	i		5	J	6	7	8	9		10 1
		11					U				i®	1
'3	u.		<5			•6				i*	17	I
'8		«9	fS	"ie								1
22			13	B					15			I
26				T7	0		A	28		■		3
29					3>o	m	31					i
s-		32									p—,	
33	36					m	35				36	n
38					m	39	Efti	AO				
M					42		53					
*.S			m					<7				
49		m	50						31	i®	52	
		53				K	53			35	S	
Sfc							57						□
ke vrednosti. Zaslišani natakarji so poleg tega vsak zase po spominu povedali, približno koliko bonov so upravniku menjali.
Sodišče Je Jožeta Rupnika obso_ dilo na štiri leta zapora, oškodovani restavraciji »Vino — Koper« pa je po sodbi tudi dolžan vrniti vso škodo v višini 471.600 din.
DVOBOJ SE JE SLABO KONČAL
Proti večeru je bil K. v gostilni na Brdu že precej vinjen. Bil je tako razpoložen, da bi se z vsakim udaril. Ker za to ni bilo priložnosti, je goste pozival na dvoboj in vsakomur, ki bi ga premagal, je obljubljal čedno denarno nagrado. Toda kandidatov, ki bi se 7. n1im poprijeli, ni bilo takoj. Končno pa je le pripravil do tega nekega gosta. k,i je bil trezen. Šla sta nekaj metrov od gostilne in dvoboj se je začel. Gostu je seveda šlo za obljubljenih 7000 din. če ga zruši na tla. Zato je razumljivo, da Je pokazal svojo pravo moč in je bil K. kmalu na tleh, toda z zlomnjeno nogo. Dvoboj se Je končal torej brez nagrade, vendar s hudo telesn^, poškodbo. Namesto proslave zmage v gostilni, je moral z avtomobilom na nezgodno postajo, kjer so ga ovili z mavcem. Drugič bo vsekakor izbiral bolj pametno in zabavno igro.
POJASNILO
»Uslužbenec, ki je lahkoverno nasedel goljufu Stefanoviču v resnici ni bil uslužbenec Mestne klavnice, anijtak je bil v delovnem razmerju s trgovskim Podjetjem OZZ Celje. Ves trgovski posel je ta uslužbenec sklenil v imenu navedenega trgovskega pod-jeija OZZ Ceija. Mestna klavnica sicer sama ne posluje kot trgovsko podjetje, ampak- izvršuje klanje in druge mesarske usluge po naročilu. V- konkretnem primeru je Mestna klavnica izvršila le tehnične mesai-ske posle in sama ni trgovala.«
Misijonska družba sv. Vincencija v Ljubljani sporoča, da je umrl 20. aprila njen član
ALOJZIJ PLANTARIC
v 76. letu starosti in 49. letu mašništva.
Pogreb bo v torek popoldne.
VODORAVNO; 1. igralec v žaloigri, 6. slovenska skladatelj, zaslužen za »Glasbeno Matico« (Fran), 11. vinska rastlina, 12. skrajni konec polotoka, 13- začetnici humanitarne organizacije, 15. mesto na Javil, kfier je bila predlanskim azijsiko-airiška konferenca, 17. kratica za »plemeniti«, 18. pravoslavni duhovnik, 20. rojenica iz nordijske mitologije, 21. tečaj, 22. prav tak, 24. sukanec, 25. namizna pregrinjala, 26. kraj pri Travni-
zemlja, kmetija, -7. delujoči evropski -vulkan,	8. oslovo
oglašanje, 9. dva soglasnika z začetka abecede, 10. italijanski renesančni kipar in zlatar (Benvenuto), 14. vrv, 16. brezdušno urjenje, 17. oblika 1e-koče vode, 19. pokrajina na Bližnjem vzhodu, 21. spustim se z. letalom, 23. pogorje v vzhodni Evropi, 25. približanje, dostop, 27. italijanski slikar in kritik (Ca-rlo), 2o. neumnost, 30- tuje žensko ime, 31. osebni zaimek, 33. vzvod,
ku v Bosni, kjer je tovarna ravnotežje, 34. prevara, trik, vžigalic, 28. bajeslovni grški 36. merjasec, 37. soli ocetne pesnik, 29. izdelek, elaborat, kisline, 39. značilna pokra j in t 31. obiskovanja, 32. okretnost, v Primorju, 42. čez, 43. doma-ročnost, 33. snop vejevja, prot- črnski vojak v severni Afriki, ja, 35. gl. mesto Kanade, 38. pristanišče na sever, delu japonskega otoka Hcmšu, 40. prebivalec starogrške pokrajine Aonije, 41. pred letom dni,
42. predpona za označevanje visoke starosti, 44. domače moško ime, 45. žensko ime, 46.
ILsnato drevo, 48. luča-.j, 49. predlog, 50. glas, ki ga lahko povzročamo s prsti, 52. kemijski znak za radij, 53. slovenski politik in publicist (dr. .Janez Evangelist). 54. zatočišče, 56. kraj ob Soči s tovarno cementa. 57. trgovske listine.
NAVPIČNO: 1. z razstrelivom napolnjeno morsko orožje. 2. arabski žrebec, 3. znak države, pokrajine ali mesta, 4. rudniški plin, 5. srbski skladatelj in dirigent (Oskar), 6.
46. staja. 47. trditev z znanstveni razpravi, 50. koroški medmet, 51. prekanjenec. -53. začetnici norveškega pisatelja (»Pan«), 55. francosko žensko Ime.
Rešitev nedeljske križanke
VODORAVNO: 1. Platon. 7. Diesel, 13. romanca. 15. uzreti. 16. opoka. 17. dobrikač. 19. fakt. 20. Korlek. 21. ti, 22. Ot. 2-3. trp-nčk. 24. kit, 25. samaritan, 23. Sasi, 29. orosim, 30. ve-st. 31.'plat. 32. rekrut. 34-pred. 35. sandalete. 33. rik. 39. kanton. 40. rr, 41. ep, 42. bankir. 4-3. slan. 45. veseljak, 47. Alisa. 48. okorna. 49. Ankaran, 51. zastor. 52. lokati.
NAVPIČNO; 6. N (ouvelle) C (aledonie).
•«••«•••• .*.!§!«§• «§•«!>.(
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENJ GMDEG
proda
DIESEL HGRESIT
znamke Caterpiller, 8-cilindrski, 400 Volt, 104 K. V. A.. 83 K. W. s pripadajoča stikalno ploščo za razvod električne energije.
Interesenti si lahko ogledajo Diesel agregat vsak dan do 14. ure na Lesno industrijskem obratu v Vuhredu. Vse ostale informacije dobite pri Upravi Desno industrijskega podjetja Slovenj Gradec, telefon štev. 60 ali 69. — 1S39-R
PRODAMO
zaradi zmanjšanja voznega parka
OSEBNI AVTOMOBIL
OPEL OLIMPIJA, generalno prenovljen, »Tipa 1933« — limuzina in
OPEL KAPITAN, v zelo dobrem stanju, »Tipa 1939« — limuzina, z rezervnimi deli.
Vozila so na vpogled vsak dan od 7. do 14. ure pri Občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi, telefon Zagorje 60.
1890-R
Od svojih obresti živeči gentleman James Lexington Morlake, gospod velikega posestva Wold. znan še pod mnogimi drugimi imeni, ki jih je pa le redko kdaj uporabljal, je sedel v svoji delovni sobi.
Odklenil je predal svoje lepe rokokojske pisalne mize in se zamišljeno zazrl vanj. Predal je bil ves okovan z jeklom in še zavarovan s štirimi ključavnicami. Počasi je vzel iz njega zloženo štirioglato črno svileno ruto, avtomatski revolver in usnjeno valjasto torbico. Odprl jo je in jo razgrnil po pisalni mizi. Izdelana je bila iz trpežne fine kože morskega psa; v brezštevilnih predeljenih žepih je bilo raznoliko orodje z noži in vitrihi — vse je bilo zelo majhno in izdelano iz najboljšega jekla.
Preizkusil je diamantno konico n.ekega svedrca, nič večjega od zobotrebca. Nato je položil orodje spet na mizo, zvil usnjeno torbico, se naslonil v stolu nazaj in začel opazovati orodje pred sabo.
Stanovanje Jamesa Morlaka na Bond Strcetu je bilo bržkone najrazkošnejše stanovanje v tej ugledni ulici. Soba, v kateri je sedel, je bila visoka in prostorna. Strop so krasili fantastični ornamenti in arabeske, ki so jih izdelali najsposobnejši mavrski umetniki. Stene so bile iz poliranega marmora, a tla so bila pokrita z mozaikom, ki pa je bil le deloma viden, ker je bila preko njega pogrnjena težka dragocena perzijska preproga. Štirje srebrni viseči lestenci, prekriti s pisano svilo, so razširjali prijetno svetlobo.
Razen velike, bogato okrašene pisalne mize je bilo v prostoru le malo pohištva: nizek divan pod enim oknom, z bisernino obložen stol in stol za pisalno mizo.
Možu za pisalno mizo bi bili lahko prisodili štirideset ali petdeset let, zakaj njegovo starost je bilo težko določiti
V	resnici pa je imel šele šestintrideset let. Iz njegovega razumnega obraza so se svetile živahne in pogumne oči, a v njegovih
ozkih potezah sta bili neka dobrodušnost in veselost, četudi sta včasih pooblačili njegov pogled otožnost in potrtost. James Morlake je bil zanimiva in ugledna osebnost. Svoje dni je bil bržkone živel v New Yorku, čeprav so nekateri o tem dvomili. Sedaj je stanoval na Bond Streetu na številki 803 v Londonu, a v Sussexu je imel podeželsko posestvo Wold z dvorcem. Bil je v večerni obleki: frak se mu je brezhibno prilegal in njegova bela samoveznica je bila dovršeno zavezana.
Dvignil je pogled s pisalne mize in s skrivnostnih predmetov na njej ter zaploskal z rokami. Izza svilene zavese na skrajnem koncu sobe je tiho vstopil majhen Maver. Snežnobel fellap in ognjenordeč turban sta mu dajala slikovit videz in sta se učinkovito odbijala od zatemnjenega ozadja.
»Mahmet, drevi bom odšel ven — kdaj se bom vrnil, ti bom še povedal.« Govoril je mavrščino, najčistejše narečje od treh arabskih narečij. »Ko se bom vrnil, bom imel zate obilo dela.«
Mahmet je dvignil roko v pozdrav, naglo stopil naprej ter poljubil obšive na fraku svojega gospodarja. Zatem mu je poljubil še palec, zakaj Morlake je bil sveta osebnost za tega malega slugo, ki ga je bil James kupil na trgu sužnjev v. Maroku.
»Vaš sluga sem, gospod,« je rekel Mahmet. »Želite govoriti s svojim tajnikom?«
Morlake je prikimal in Mahmet je s kratkim »Salaam« izginil. Tajnik je bilo olepševalno ime za Bingerja, zakaj noben Maver ne upa belca imenovati sluga.
Takoj zatem se je prikazal pri vratih Binger. Bil je močan, čokat mož zdravega rdečega obraza in plavih brk, ki si jih je kdaj pa kdaj pogladil, zlasti še tedaj, kadar je bil v zadregi ali razburjen. Lase je imel skrbno počesane na prečo, a preko čela mu je visel kodrček, kakršen je bil v navadi v angleški vojski. Vse na njem je izdajalo starega vojaka.
Pogledal je svojega gospodarja in orodje, ki je ležalo na mizi, ter vzdihnil.
»Ali boste drevi zopet odšli ven, gospod?« je žalostno vprašal.
»Da. Nemara me nekaj dni ne bo. Saj veste, kje me lahko najdete.«
»Upam, da vas ne bom našel v jetniški celici, kar moram zmerom pričakovati,« je dejal Binger mračno.
James Morlake se je tiho zasmejal.
»Usoda vas menda ni določila za vlomilčevega slugo.«
»Prosim, ne govorite tako — nikar ne kličite vraga, gospod. Že zdaj drhtim od strahu. Ničesar vam nočem očitati, saj vam še nikoli nisem. Ako ne bi bili vlomilec, že zdavnaj ne bi bil več živ. Zavoljo mene ste mnogo tvegali in tega vam ne bom nikoli pozabil!«
To je bilo res, kajti neke noči je James Morlake vlomil v trgovsko hišo, v kateri je bil Binger za nočnega čuvaja. Morlake je hotel priti skoznjo do neke banke, ki je bila njegov cilj. Na svoji poti skozi trgovsko hišo pa je našel na tleh nezavestnega Bingerja; padel je bil skozi luknjo v stropu in je ležal na tleh z zlomljeno nogo in močno krvavečimi hudimi ranami. Morlake se je takoj ustavil ter ga začel negovati. Obvezal ga je in ga spravil v bolnišnico. Binger je domneval, da je njegov dobrotnik Črnuh, strah vseh bančnih ravnateljev v državi. Ta dogodek je oba moža zbližal. Za Jamesa Morlaka to ni bilo nevarno, zakaj poznal je ljudi in vedel, da mu je Binger zvesto vdan.
Iz svoje zlate tobačnice je vzel cigareto in si jo nažgal.
»Mogoče bom postal v nekaj dneh pošten član človeške družbe, Binger,« je rekel in se nasmehnil.
»Goreče upam, da boste, gospod. Sleherni dan molim za to,« je dejal mož resno. »Ta poklic ni lep — zmerom ste vse noči zdoma — in škoduje zdravju! In kot star vojak vam lahko povem zgolj to, da je poštenje najboljša politika.«