V Gorici, 1). februvarja 190!). 6. številka. fohaji vnaklatrtak Atol papalino. Makaplai m u m-h|i. Ms&ukevana M U IPII' Gau lista uib «i sala lata i krona, ■a psi lata I bom. ta Maj praaotna sa sala lata • bone, n pol lata K 1*60. Srn Mastila ja eana Sita k K, u iiuje *«*ala Uaaa Avstrija 6 X. BakapIsaspiajaM ,,#nia4ua liskam?' v Soiiii, oliia Vat-ntal M. ». fcll* .■ V:....... » Naročnino in ra-inanila » pr uj ema upramiStvo, Gorica Semmiiaka ulica 91. 16. Pouamrzne Številke ie prodajajo v tobakaniah v Šolski ulici, Numki ulici, na Joiip Verdijevem tekstilcu nasproti mestnem rrlu, pri Vaclavu Baumgartl t Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) it. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se radunijo po petit stah in sicer: de se tiska enkrat 14 t., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Vcdkrat po pogodbi. •—W^^W—i Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolitk v Gorici Tiska »Narodna Tiskarna1* (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Vinska kriza v naši deželi. ljubo novo vmb Bogatim židovskim vinotržcem na spovedala točiti Teta. Stare zaloge židovskih špMuJaerttfv naj bi sc bile najprej izpraznile, potem še-je naj bi prišel naš kmet na vrsto! Vsled odločnega nastopa naših poslancev, naših drušlev in kmečkega ljudstva pa je morala vlada takoj preklicati to nepremišljeno naredbo. A špekulanti skušajo vseeno doseči svoj namen. Sedanja vinska kriza je v tesni zvezi z imenovano naredbo Špekulanti so se zvezali mej seboj in narekujejo sedaj sramotne cene vinu. Kmet ne more po pošteni ceni prodati svojega blaga. Naša vina, briška in vipavska so letos izvrstna, a cena je taka, kakor so jo določili špekulanti, ki so mej seboj zvezani v kartel. Tu je vzrok, da ne morejo letos naša vina naprej. Ako ne razbijemo kartela, ne opravimo nič. Naše kmečko ljudstvo je izročeno na milost in nemilost dogovorom velikih trgovcev, ki zalagajo velika mesta z raznimi mešanicami, ki niso niti podobne vinu. Trgovci prihajajo sicer v deželo, a se skrivajo in ponujajo z nekim strahom dogovorjeno sramotno ceno 14 K in celo 12 12 K za hi. Če hočemo ljudstvu pomagati, prijeti moramo za korenita sredstva. K a r-t e 1 i so napravili delavskemu in kmečkemu ljudstvu v Avstriji od I. 1873, ko so bili ustanovljeni, veliko škode. To so novodobne pijavke, ki pijejo kri ubogemu ljudstvu. Vlada sama je že ponovno predložila državnemu zboru zakonski načrt za omejitev kartelov. Žal, LISTEK. V Se nekaj o sliki sve-logorske M. B. „ Gazzettinov“ dopisnik že ni mogel nič več čakati,da bi .Primorski listu prinesel konec naiega sestavka o sliki sve-togorske 11. B. — Že dan poprej — 20. jan. — je pod nadpisom: „ Ancora della Madonna di Monte S.“ zopet nekaj na- trobezljal o evetogorski sliki, dasi smo mn 2e t drugem sestavku ovrgli vse njegove absurdne trditve, ter jasno dokazali, da slika, ki jo ima zdaj g. Gyra, ni bila nikdar na svetogorskem oltarju, in naj-bri tudi nikoli ne nfc Sr. Gori; pa g. puikar ie vedno svojo goni, in zopet zahteva, da naj se ta stvar pojasni. Dasi je glede svojih »zgodovinskih* podatkov sijajno pogorel, in le ena njegova trditev ni obveljala, drzne ie mož nam očitati, da smo se se zgodovino skregali: da ni državni zbor v tem oziru še nič storil. V državnozborski seji z dne 17. junija m. I. so predložili poslanci Stein-vvender in tovariši nov zakonski načrt o kartelih, ki naj bi ga pretresoval politično gospodarski odsek. Ta zakonski načrt je obrnjen proti javnim kartelom, treba pa je resno misliti tudi na tiste kartele, kise n a t i h c m sklepajo po zasebnih dogovorih mej trgovci in tvorničarji na brezmejno škodo delavskega in kmečkega ljudstva. Sem spadajo tudi dogovori vinskih trgovcev. Ce hočemo res ljudstvu pomagati, misliti moramo ne samo na omejitev kartelov potom novih zakonov, ampak tudi na .skupen način vseh vinogradnikov in prizadetih činiteljev v samoobrambo. Deželni odbor goriški je lansko leto dobro posredoval, da so kmetje razprodali vino. Upamo, da bo letos razvil še bolj živahno delovanje. Kakor slišimo, delajo se že priprave v teni zmislu »Goriška zveza" je imela dne 9. t. m. v ta namen načelstveuo sejo in je na predlog g. poslanca B e r b it č a sklicala za danes posebno etiketo zaupnikov pridruženih zadrug Unorejskih krajev. Na tej enketi se je ustanovil vinarski odsek, ki bo imel nalogo delovati na to, da se zavarujejo koristi naših vinogradnikov. Tudi v Furlaniji sc je vstanovilo posebno društvo, ki hoče vinogradnikom v tem oziru pomagati Danes ustanovljeni vinarski odsek .Goriške zveze1* stopi takoj v dotiko s furlanskim društvom in deželnim odborom, ki je prvi pokl can potegovati se za koristi goriš-kega kmečkega ljudstva. Upamo, da se bo z zjedinjenimi močmi posrečilo odvr- niti od naše dežele vinsko krizo, ki je že do zdaj napravila ogromne jskode našim vinogradnikom. »Ne sus Minervam 1“ »Čuk sovi glavana pravi 1“ G. Gyra se zopet sklicuje na neke »nepobitne* listine, iz katerih, kakor pravi, je razvidno, da je podoba svetogorske M. B. podarjena Bvetiiču od patriarha Gri-manija morala slikana biti na les, in potem oblastno vpraša : ali je avetogoraka podoba slikana na les, ali na platno, in to potem napeto na kakoršenkoli les? Na to vprašanje pravi: kategoričnega odgovora. Dasi dobro vemo, s kom nam je opraviti, in smo na to vprašanje že odgovorili 21. jan., vendar navedemo od besede do besede, kar o tem piše Červ v zgodovini svetogorske božje poti. Na str. 15. beremo : »Ko je kardinal Marko Grimani, patriarh oglejski, čedalje več milostnih nsliieb z razcvetajočega se novega svetišča zvedel, poslal mu je v dar prekrasno podobo M. B. na leseno d e s k o s I i k a n o*. — To je menda zadosti jasno I — Politični pregled. Zaključenje državnega zbora. Vlada je torej zakljnčila zasedanje državnega zbora. Na zunaj se zatrjuje, da se je to zgodilo zaradi češke obstrukcije, vsled burnih prizorov, ki so jih prouzročili češki radikalci, v resnici se je pa to zgodilo, ker jo bil dnevni red zabarikadiran z nujnimi predlogi in ker ti vlada ni znala drngače pomagati iz zagate. Vlada, kakor je pokazal sedaj ministerski predsednik Bienerth, stoji še vedno na stališč", da mora v vseh javnih zadevah odločevati nemiki veto, ter da se ničesar ne eme zgoditi, v kar ne privolijo Nemci. Dokler pa ostane vlada na tem stališču, ni opali v našem parlamentu uspešnega delovanja, kajti ne-nemški narodi so že do grla siti nemške arogance in prepotence. Novo ininisterstvo. Današnji uradni list „Wiener Zei-tung-‘ objavi imenovanje novega mini-sterstva, ki je tako-le sestavljeno : predsedstvo baron Bienerth ; ministerstvo za notranje stvari baron Flardtl; finančno ministerstvo vitez Bilinski; pravosodno ministerstvo: namestnik predsednika štajerske odvetniške zbornice dr. vitez Hocheuburger naučno ministerstvo grof Stiirgkh; železniško ministerstvo sek-cijski načelnik v pokoju VVrba; trgovinsko ministerstvo predsednik poslanske zbornice dr. \Veiskirchner; domobransko ministerstvo feldmaršallajtuant pl. Georg ; Morebiti se bo komu čudno zdelo, : zakaj g. Gyr& toliko povdarja, je li sve-, togorska milostna podoba slikana na les, ali na platno. Mi le dobro vemo kam pes taco moli. Mi ne poznamo g. Gyre natanjko, pa smo ga vseeuo pregledovali 1 do dna duše — rekli bi z Runtgenovimi i žarki. Brihtni mož je glede tega bričaB ; koga v besedi vjel. No, to bi ne bilo nič čudnega. Vzemimo : g. Gyra ali kdo drug bi na Sr. Gori, ali tudi kje dregje, kakega samostanes, ki ni nikdar ne slišal ne bral, da je svetogorska podoba M. B. slikana na leseno desko, zvito vprašal: Kaj ne, milostna podoba je slikana na platno? Čisto naravno bi bilo, ko bi mu vprašanec ne sluteč zlobno zvijačo, odgovoril : Kajpada na platno. Vse mogoče, da bi se bil kdorstbodi v svoji nevednosti tako zarekel, toda zato je podoba vendarle slikana na les. Kakor piše črv in smo se s tem na novo leto do dobrega prepričali, isto je ob navzočnosti več prič potrdil zadnji ponedeljek dne 1. febr. ministerstvo za javna dela dvorni svetnik Ritt; poljedelsko ministerstvo profesor Braf. Ministri rojaki Čeh dr. Za-! ček, Poljak Abrahamovicz in Nemec dr. Schreiner. V parlamentaričnih krogih se kot gotovo dejstvo razpravlja, da nastopijo j Čehi, Jugoslovani in socijalni demo-kratje z najostrejšo opozicijo proti novemu ministerstvo. V novem minister-stvu je 9 Nemcev in le 4 Slovani. Avstro-Ogrskn ju Srbij«. „N. Fr. Presse" piše, da je v dunajskih finančnih krogih razširjena go-: vorica, da so velevlasti dovolile Avstro-; Ogrski, naj energično postopa proti Srbiji in da je avstroogrska vlada že ; sklenila z Lloydom pogodbo i adi prevažanja čet. Darovi. i | J u bi lej ni darovi za »Slovensko s i ro t i š č e *: P. n. gg. T. Š. 3 K, brata Mozetič, zidarska mojstra v Gorici, 10 K, Hranilnik »Goriške zveze" 2 K 30 v, M. M. 2 K, na ženitovanjski večerji Magerle Ra-fael-Kristina v Podgori nabrali 12 K 22 v, gospa Krista Cazafura 1 K, slavno županstvo v Brestovici 50 K, pevci K. sl. izobr društva v Podgori zložili v krčmi pri g. Trpinu dne 31. m. m. 2 K3t v, Ivanka Pipan, Renče 3 K; Brata Mozetič, zidarska mojstra 70v ; Jakob Janež, sedlar Chicago 3 K 60 v ; Josip Florenin, Peč 50v; Marija Pajntar Stržišče 1 K; Neža Dugar v Gorici 24 K; F. P. 1 K, Mark Fišer 1 K, Jakob Gorkič iz Vrtojbe 5 K, Frančišek Švara 5 K (5 K tudi za veščak v umetnosti pref. in prelat Dresi er, ki je iz načina slikanja spoznal, da je delo sredi 16. stoletja. O platnu pa ni našel uikdo niti sledu! — liti (trokovnjak, ki je videl Gyrovo sliko, jo je označil za delo diletanta, ki se je napravilo v 18. stoletju. Zanimivo je vedeti, zakaj g. Gyra svoje slike ne more prodati ? Slišali smo, da mu je nekdno zanjo ponujal lepo svoto, tako, da bi imel petkratni dobiček od nje. Pa g. Gyri je bilo to vse premalo za tolik »umotvor*. Zanjo hoče imeti tisoče in tisoče, a tega mu seve nihče ne bo dal, posebno če je bral Gyrovo izjavo, da je Matere Božje podoba — izginila iz Solkana, ne da bi povedal kedaj in kako. Ko bi bil g. Gvra svojo sliko na ogled postavil kot dober snimek* kot čedno kopijo, in ko bi ne bil preveč zahteval, bi bil bržčas že kupca dobil, tako pa utegne še dolgo, dolgo čakati. — Sle, qui moenia mea transiliet! (Dalje pride.) „Alojzijevišče* in 5 K za »Šolski Domu), nabrali mladeniči v gostilni v Kalu 3 K 40 vin., Matelič Alojzij, vikar 10 K, Placn-tarka 20 vin., Josip Frandolič pri Grabcu 10 vin. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ! Z * .Alojzije* išče* so darovali p. n. g. Jakob Rojic, učitelj Gradišče 10 K; p. n. gospa Ivanka Pipan, Renče 4 K; preč. g. Franc Marinič, župnik, Kojsko 20K; občina Drežnica 215 kg fižola, Valentin Zega, kurat 1 K. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati! Za „Slov. dij. zvezo" je daroval gosp. Grča, župnik r Šempasa reliko Merilo kasnih knjig. Maj mn bo na tem mesta izrečena iskrena krala I Novice. t Ivan Bajt. V petek 5. t. m. za* tisnii je za vedno oči odgovorni urednik * Prim. Lista" Iran Bajt, katerega je ugonobila kruta smrt v najboijiih letih, v starosti 44 let. Bojen je bil na Ponikvah pri Tolminu 26. fdbr. 1865., r Girico je priiel I. 1877. ie kot otrok, kjer ga je učil brat Nace orgljati pri Pre-geljna v Nanski ulioi; pozneje se je izučil krojaitva pri pokojnem Božancu. Bil je izrežban organist. Menda ni cerkve v Gorici, da ne bi orgljal v njej. Tadi v krojaštru je bil kos. Delal je obleke večinoma goriiki duhovifiini. Bil je vedno narodno unet in ud rasnim društvom. Pri podpornem druitvu je bil še kot aitanovni ud in večkrat pevovodja. Podučerai je pevske zbore v Pevmi, t Št. Aadrežn, v Podgori itd. Bil je dober pevec „Goriike čitalnice", dokler je ista imela svoj pevski zbor. Sploh je bil pokojnik vesel družabnik, prijazen in pri-kupljiv. Do stoje smrti je bil predsednik .Krojaške zadruge", kojo je vneto por-aod zagovarjal in priporočal. — Z Iranom Bajtem smo izgubili goriiki Slovenci moža, ki je r družbi z drugimi delal za probajo slovenstva r Gorici po-sebno začasa njegovih mladih let. — Pokojnik zapuiča soprogo in pet otrok. — Pogreb Ivana Bajta, ki se je vr-iil minulo nedeljo, je bil veličasten. Ogromno prijateljev in znancev je prihitelo spremit pokojnika na poti k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo a zastavo „Slov. kat. delavsko druitvo" in „Podporno druitvo" tadi s6 zastavo. Pevski zbor je zapel pred hiio „Nad LISTEK. Mlin ob Nadiži. Idila. Spisal Jos. Košanov. (Dalje.) II Od časa do časa je obrisal koso s travo in jo začel spet brasiti. Ob taki priliki je pogledal nazaj in zadovoljno menil: .Lepa trava je. Letos st bo dalo že nakositi. A ti Miha pohiti, dokler ni ie solnca in je rosa do kolen. Potem je ne bo hotela kosa tako prijeti.* In koaa je žvižgala naprej rse bolj veselo. Barno par korakor je napravil in vstraiil se je skoraj. Jata jerebov se ja vzdignila pred njim is trare in odletela a iumnim frf jtanjem za streljaj daleč, kjer ae je spustila zopet na tla. „Škoda, da nitetn kaki ne mu prere-xal vratu. Dobro bi bilo, zaslužil bi si s tem ie dobro kosilo". No, jerebi so bili ' znezdami*. Takih pogrebnih sprevodov se vidi malo r Gorici kot je bil ta. To je pokazalo, kako spoitovan in priljubljen je bil pokojnik pri naiem meščanstvu. Žalujoči družini in gg. bratom naie iskreno sožalje, pokojniku rečni miri Srahopeteclaže naprej. — .Sočin" farbar je zadnjo soboto zopet pogrel laž-o Gregorčičeri zrezi s Pajerjem, a ni imel pogoma, da bi se bil podpisal. .Sočo* amo tudi pozrali, naj imenuje tisto risoko politično osebo, na katero se sklicuje njen lažnjiri firbar, a Gabrifiekor list — molči! Ztto pa zahtevamo zopet: Na dan z menom I Vojaški nabori. Letošnji rojaiki nabori ae na Goriikem vrše in aicer : V Gradišča 3. in 4. marca; t Kor-minu 1. in 2. marca; r Gorici (za okolico) 1., 2., 3., 4., 6. in 6. marca; r Gorici (mesto) 5. in 6. marca; r Ajdor-ičini 8. in 9. marca; r Kanalu 11. in 12. marca; r Tolminu 19. in 20. aprila; r Cerknem 17. aprila; r Kobarida 22. aprila; t Borcu 24. aprila; r Komnu 29. in 30. aprila; r Sežani 26. in 27. aprila; r Tržiču 20. ia 22. marca; r Čerrinjanu 24., 26, 27. in 29. marca. Dragonec — begun. — V torek se je predataril karabinerjem r Mauzana v Italiji dragoneo Alojzij Tschapowetc iz Ebersteina, ki so ga odvedli r Videm. Bekel je karabinerjem, da je pobegnil, ker je konja prebodel z vilami. Drugi pa prarijo, da je drsgonec konja prodal in iele potem pobegnil. — Za po potresu ponesrečene Italijane se je nabralo v Nemikih Bor-tah 22 74 K, podsril g. Anton Widmoser, c. kr. radarski riiji paznik r Logu 10 K. — Avstrija kupuje konje. Iz Budimpešte se jarlja, da general P a c a k potuje te dni na Angleiko, da nakupi tam konj, sposobnih za vojsko. Listnica uredništva. — Članek „Tuma in Gabriček — razprta" smo morali odložiti za prih. it. enako reč dopisor in poročil. Vse pride na rrsto I Prosimo potrpljenja I Mesine novice. m Predavanje. — V torek je zelo zanimiro predaval č. g. dr. Srebrnič r S. K. S. Z. o cerkri, šoli in držari. Dokazal je nepobitno, da je vzgoja otrok pravica cerkve in stariier. Država bi se r rzgojo otrok ne bi smela brigati, ker to ni njena naloga. — Prihodnji torek predata č. g dr. Srebrnič zopet o ioli in sicer o nalogah učitelja r ioli. Ker je to predaranje zelo zanimiro, je upati relike udeležbe I m Število udor družbe sv. Mohorji r goriikem mestu se je letos spet znatno pomnožilo. na rarnem in mlinarjere misli le pobožne želje. Lep del brega je že pokosil, ko so se prismejali tam izza gor zlati žarki jutranje zore in dajali prve poljube sro-jim sestricam, cretkam r polja, ki so zažarele ob tem reselju tako, da je bilo kot posejano z žarečimi dijamanti. Ia tam iz med cvetk se je dvignil proti nebu ikrjanček in zapel v viiinah dobrodošlico mlademu jutru. Mlinar je posekel do grmovja. Čudno se mu je zdelo, ko je videl tam okoli travo vso popeštano. „Kdo je hotel kolovratiti tod okoli?" se je vprašal, a odgovora si seveda ni vedel. Kosil je naprej in ko je prišel tje do nekega grma, je onkraj njega zajokalo. Kot bi ga objelo nekaj nadzemskega je mlinar kar obstal, kakor je zsgnal koso, in gledal debelo z odprtimi astmi r grm. Jok je bil vedno hnjši. .Za božjo roljo, kaj pa bo to ?* so bile prye besede mlinarjere, ko ga je minilo prro presenečenje. In stopil je za m Kinematograf r droranl »Central* daje ta teden jako zanimlre predstave, ki so vredne, da ai jih občinstvo ogleda. Kdor se hoče prisrčno smejati, naj obišče predstave tega tedna, mu ne bo žal. m Statistika rojenih, umrl h In poročenih v Gorici. — Leta 1908 je bilo r Gorioi rojenih 758 otrok. Umrlo je 828 oseb; k tem se priiterajo aereda tudi oni, ki so nmrll r goriikih bolnišnicah, katerih je umrlo 272. Porok je bilo pa 245. m Šesta lekarna v Gorioi. Na Fran-Josiporem tekaliiču otvori lekarnar L 1-be r 1 novo lekarno, ki bo iesta r našem mestu. m Tečaj za krojače otrori aarod za pospeieranje male obrti r Gorioi od 10. marca do 7. aprila. Pouk bo teoretičen in praktičen lu ae bode obdržaral ob nedeljah in praznikih 6 ur nepretrgoma in ob sobotah S ure. Proinje za aprejem r tečaj je rložiti do 18. t. m. na rodstro zaroda aa pospeševanje male obrti v Girici, ulica Morelli 37. — Ponk bo aereda italijanski, kar pa ne sme orl-rati naiih krojačer, da bi ae ne priglasili k tečaju. Ta tečaj bo ražen za krojaško obrt in poslnžiti se ga morajo tudi naši krojači. Iz soriške okolice. g Veselico. — priredi „S. k. izobraževalno druitvo" v Kronbergu a sodelovanjem .Marijine družbe" dne 14. fdbr. 1909 ob 3. popoldne ie sledečim vapore-dom: 1. Vinko Vodopivec: „Mi smo Slovani", poje društveni moiki zbor; 2. Pred-sed. nagovor; 3. Darorin Jenko: „Ltpa“, poje pevski zbor ia Ajievioe; 4. Vinko Vodopivec: .Pomladno cvetje", udarja druitveni tamb. zbor; 5 Fr. Kanc: „Vinska poskočnica", poje draitveni nniki zbor; 6. P. H. Sittner: .Nazaj r planinski raj", poje meian zbor; 7. Vinko Vodopivec: .Zgubljena atara", šsljir priaor; 8. Vinko Vodopirec: „Vesela dražba", udarja druitreni tamb. zbor; 9. Vinko Vodo-pirec: .Lepi Jurij", poje druitreni zbor; 10. F. S. Vilhar: „Slorenac i Hrrat", akupni nastop molkih zboror is Kron-berga in Ajierice; 11. Viljem Pailler: „Sv. Neža", igrokaa v dreh dejanjih; 12. Gregor Bihar: nPesem sr. Neže", poje ženski zbor z spremljeranjem tamburic. Vstopnina 40 rinarjer: sedeži & 1 K. g V Podgori priredi .Marijina družba" a sodeloranjem druitra .Branik" r nedeljo dne 20. t. m. reselioo a lepim rsporedom, katerega priobčimo prihodnjič. g Velik požar v Št. Ferjanu. — V nedeljo zrečer okoli 8. ure je bu k- grm in zagledal je čudo. Pred njim je ležalo dete skrbno zarito, prav kakor bi palo z nebes. Mlinar ae je popraakal aa uiesom. Bil je v vidni zadregi, kaj naj napravi. A ne dolgo 1 .Čemu naj tukaj ie premiiljam I Kdove, kdo je tukaj pustil dete in greh bi bil pač na moji atrani, če bi nmrlo in ni ie kričeno. Torej domov ž njim. Neža ga bo že kako oskrbovala, dokler se kdo ne oglasi." In pobral je dete, a ker ni bil vajen takih stvari, ga je držal tako nerodno, da je ie bolj zajokalo, mesto da bi ae utolažilo. Neža je ravno pred mlinom omirala kotel, da skaha potem močnik, ko ae je bližal Miha. »Ježež, Marija, kaj pa ai dobil Miha?" Pastila je kotel na tleh in tekla proti možu ne čakajoč odgorora. Mihu ni bilo tteba reč odgorarjati, kaj ima. Le na začudenja polna rpraianja, ki ao se Tratila eno na drago, je odgorarjal, kolikor je mogel. (Dalje pride.) nil silen požar r stanovanju Lenardiče vem r Št. Ferjana, ki je uničil 2 hiii s hleri; zgorele so 4 krare in en preiič. Pri reieranju raanega blaga ae je ponesrečil star mož. Opekel se je hudo. Ob 10. url zrečer je bil maziljen a av. oljeni, potem pa ao ga prepeljali v goriiko bol-niinico, ki je kmalu potem umrl. Star je bil 60 let. Ogenj je bil relik, rode nič in ljudje so morali le gledati, kako je polar uničeval hiii, živino, steljo in krmo ter oatalo gospodarsko orodje. Žalosten pogled je na pogoriiče. Škoda je relika. g Lokve. — (K oli ko je nas?) Seitčj itevilke letošnjega leti, pa veoto itirlkrat pomn6ži ia dva, ki sta od»6!>, odloži — pa četa čila je aaiteta lokrarakih Mohorjanor... g Zopet nemški uradnik med Slovenci. — Čujemo, da je imenoma načelnikom železniške postaje r Št. Petra neki Nemeo po imena May e r. Ne remo, kako bo ta Mayar opravljal službo med Slovenci I Sicer pa ne rasameifao, aakaj uprava držarnih železnic nameiSa aem-ike uradnike med Slorenci, slovenske pa med Nemci. Mari hoče a tem aikani-rati slovensko občinstvo? Ako pa hoče nprava državnih železnic dati a takimi nameičenji priliko nemikim uradnikom, da ae prinče naiemu jezika, potem rečemo, da je tako postopanje aa Slorenee žaljivo. Nemci naj se naače naiega jezika poprej, kakor so se učili Slorenci nemičine predno ao rstopili v državno službo. S tolčenjem sloreničine od atrani nemikih uradnikor ae Slorenci ne zado-roljimo, kakor bi se ne zadovoljili Nemci, ako bi bil nameičen kak slorenaki uradnik med Nemci, a bi nemičine ne umel. Prarica naj ae deli rsem enako. Med Siorence slovenske uradnike, med Nemce nemike, pa bo mir 1 g Katoliško delavsko druitvo v Mirnu vabi rae sroje člane na letni občni zbor, ki ae rrii r nedeljo dne 14. L m. ob 4. ari popoldne v prostorih g. Jožefi Budihne. Iz ajdovskega okraja. a Iz Sela, dne 7. febr. — Že dolgo se nismo oglasili v našem cenjenem „Primorskem Listu*. Gotovo Vam se je zdelo jako čudno, ker ni bilo o nas toliko časa ne duha ne sluha ter ste mogoče mislili, da smo postali v Selu liberalci, kar pa temu ni tako; bilo bi kmalu ravno narobe. Molčali smo dolgo, dasiravno bi bili lahko marsikaj zanimivega spravili v javnost. Držali smo se starega pregovora, kateri pravi: „Zamolčana ni pisana ne brana*. Toda kljub vsej naši potrpežljivosti smo vendar primorani prijeti za pero ter opisati naše razburkane razmere. Občinske volitve so se namreč vršile, kakor je znano, že meseca avgusta minulega leta. Pri dotičnih volitvah kakor smo že poročali, smo dosegli mi popolno zmago. To je seveda peklo naše liberalčke, posebno pa starega župana Mr m olj o. Možicelj je bi! ves iz sebe. Pomislite, dragi moji, kaka brca je to: Prej župan, zdaj pa niti občinski čuvaj neI To je strašen udarec za takega »velikana*, kateri je hotel svoj čas še celo poslanec biti! Nekaj upanja pa je vendar le ostalo tudi Mrmolji. Nadejal se je namreč, da bo volitev razveljavljena, kakor je bila prej uže dvakrat in si mislil, da se ga bodo vendar ljudje usmilili. V to svrho mu je napravil njegov zvesti adjutant utok proti volitvi. Stvar se je vlekla precej dolgo ter romala t glavarstva na namestništvo in obratno. To je trajalo cele štiri mesece seveda na veliko veselje župana in njegovih privržencev, kateri so že mislili, da se -dan na dan razpiše nova volitev. Začeli so uže brusiti orožje. Slednjič pa se je zdelo tudi namestništvu dovolj komedije. Našlo ni namreč nobenih nezakonitosti pri volitvah, katera bi govorila za razveljavljenje istih. — Poslalo je okrajnemu glavarstvu v Gorico volilne spise z naročilom, naj iste nemudoma pošlje županstvu v Črniče z ukazom, da isto razpiše volitev župana in podžupana. Župan je bil vsled tega kakor znorel. Tekal je sem in tja, iz Sela v Ajdovščino, iz Ajdovščine v Gorico; da ni pozabil obiskati tudi Drejca, se razume, a mu le ni mogel nič pomagati. Uže 15. prosinca je dobilo županstvo odlok za razpis volitev župana, a župan je zadrževal celo stvar do 31. jan. Za 11. februvarja je šele določil volitev župana. — Ne vemo, zakaj se župan tako boji oddati županski stolček, ko vendar ve, da ga bo moral oddati To da misliti... Toliko za danes, g. župan! Na svidenje dne 11. t. m. Iz kanalskega okraja. ki Vabilo na veselico, katero priredi „SIot. kat. Izobr. draštro" t Deaklah dne 14. feb. t. 1. ob 4. nri popoladne v prostorih g. veleposestniki Franca Kodelja v Desklah. Vspored: 1. Deklamacija: ,0 nevihti", S. Gregorčič; 2. „Čašica kave*, veseloigra v 1 dejanja; 3. „Opomin k petja* p. H. Sattner, poje metan abor; 4. Deklamacija : .Življenje ni praznik", 5. Gregorčič; 5. „Pred sodnikom", veseloigra v 1 dejanja; 6. „ Večer", Jak. Aljaž, poje meian zbor; 7. „Žtnin M,h»" ia-Ijiv prizor. — Vstopnina: stojišča 40 v; sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 ▼. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek se uporabi za nabavo drnitvene zastave. — K obilni udeležbi vabi oljndno odbor. ki Avče. — V našem „katoliško slovenskem izobraževalnem društvu* predaval je na svečnico domači gosp. vikar prečastiti gospod Simon Gregorčič o slovenski zgodovini — ne pa o slovanski knjižici kakor je bilo prvo pomotoma naznanjeno. Predavanje je bilo aanimljivo in podučno, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. —Odbor,— „kl Katoliško slovensko izobraževalno društvo* v Avčah bo Imelo dne 21. februarja ob 4 ari pop. v društvenem prostoru svoj prii redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Predsednikov nagovor; 2 Poročilo tajnikovo; 3 Porodilo blagajnikovo; 4 Poročilo knjiinočarjevo; 5 Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov; o Slučajnosti. — Odbor — ki Anhovo. — Veselico bomo imeli dne 21. t. m. v Anhovem. Priredi nam jo naše .Kat. slov. izobraževalno društvo* v društveni hiši ob 3. ari popoladne. Vspored bo obsegal: nagovor, igro „Pri gospodi1*, deklamacije, komičen prizor „Kmet in fotograf4, petje in tudi gramofon bo imel svojo ulogo. — Vstopnina 20 vin., društveniki, ki se izkažejo z drušsveno knjižico, vstopnine prosti. Upamo, da bodo društveni prostori polni* Na veselo svidenje pri veselici! Iz tolminskega okraja. t Polubinj. — Na Svečinieo smo imeli v našem „Kat. slov. izobraževalnem društvu* prav lepo predavanje. — Predaval nam je č. g. župnik is Pod-melea. Prav lepo nam je raaiožil: nAli bode konec katoliške cerkve*. — Bog povrni č. g. predavatelju sa njegov trud in požrtovalnost. Odbor. t Zatolmin. — Preteklo nedeljo, dne 7. t ib. je predaval v našem k. a. izobraževalnem drašttu g. Kremža*, o .načrta postave zavarovanja za starost in onemoglost*. Poslušalci — bilo'jih je gotovo nad 100 — so se izrekli „za zavarovanje*. Tadi par navzočih liberalcev je bilo za postavo. In le čuditi ae moramo, da so jo zavrgli kmetje zbrani na shodu v Ljubljani. t Podbrdom bo v nedeljo dae 14. t. m. ob 4 h popoldne skioptiiko predavanje, ki ga priredi ondotno „Kat. slovensko izobraževalno druitvo“. Ždeti je obilne udeležbe, t — Vabilo k veselici „Kat. slov izobraževalnega društva" v Podmelcu,ki bode dne 14. fabruvarja 1.1. v društvenem pro-štoru. Ztčetek ob pol peti uri popoldne Vspored 1. Mešan zbor: .Opomin k petju*. P. H. Sattner; 2. Šaljiv prizor: „Ži-nin Miha*, Dr. Vodopivec; 3. Mašan zbor: „Na planine* P. H. Sattner; 4. Mešan abor: .0’jki“, Sim. Gregorčič; 6. Deklamaoija: nR)žar*. I. Laharnar; 6. Š slo igra: .Ječa — sreča*. Soški. 7. Mešan zbor: .Venček narodnih pesmi". 8. Šaljivo srečkanje. Sadeži 1 K, atojiiča 40 vin. Čisti dohodek je namenjen v pokritje atroikov aa novo napravljeni oden K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. t Volčanski hribi. — Tukaj, dragi .Primorski List", hočem na kratko po-jasniti stališče, zakaj je današnji razpor na Goriškem. Vara mora biti prvi nauk in nauk vseh dni. Kdor se enkrat odtuji veri, potem hoče, da bi se tadi drugi ravnali tako. V prvi vrsti so to liberalni krčmarji in učitelji po naših trgih in vaseh. Oni dobro vedo, da so ljudje bolj k slabemu kot dobremu nsgnjeni, slasti pol odrastla mladina. Oni ao si to slabo stran naše mladine v svojo korist obrnili. Izjeme se udobijo, a so redke. Liberalni krčmarji imajo nže tako napeljano. Vsako nedeljo imajo v avojih hišah ples, in fantje eden dragega zapeljujejo. Iz po-četka ae hočejo le malo raaveseliti, potem pa začno piti in plesati v zaduhlib prostorih, kjer se vsled prahu, tobakovega dima in zaužite pijače tiko obnašajo, da potem nič več ne ve kaj dela. Pije, pleše, žre. nori, kriči, razsaja, preklinja in se ob-naia kot nor človek. Nobene meje ne pozna, nebenega arama, vsem strastem je dostopen. Liberalnim krčmarjem ni nič mar, da se denar tako lahkomiselno zapravlja, nič jim ni mar, da doma očetje in matere stočejo in tožijo o avojih sinovih, ni jim nič mar, da pridejo mladeniči v domačo vas vinjeni in žganja pijani, da razsajajo in se tepejo in tako ogonabljajo svoje dušne in telesne moči. Liberalni krčmarji seveda črnijo cerkvene nauke in duhovščino, ki to biča v cerkvi. Čutijo se prizadete, ker je s tem zadet njih žep. Liberalizem pri naa je na smrtni postelji. Nobeden noče biti več liberaleo. Brenkajo pa tembolj na .agrarno struno". Ksr čez noč so postali uneti „agrarci", kmetovi prijatelji I Tudi tolminska gospoda noče biti več liberalna. Mrmoljev shod v Tolminu je pokazal. Mikuž, Ra-kušček, Kašča in drugi najhujši liberalci ao sedaj v agrarnem taboru. S tem je dovolj rečeno I Ta-le trojica bi ne pristopila v agrarno stranko, da bi ne bila ta liberalna I Slepec mora to videti in mi na Tolminskem tudi vemo. Agrarci ao pristni liberalci. Zi to govore očitna dej-stvs. Liberalci se pa aramuje tega imena in zato ao se skrili aa agrarni hrbet. — Zatorej, agraroem nobene vere. Ne agrarci ne liberalci nam niso dosedaj nič naredili, nsredila pa nam je S. L. S. Nje ae oklenimo, pri njej najdemo pomoč in zavetišče. Ona ustanavlja gospodarska društva po celi deželi, izobraževalna društva, akrbi za pouk in prireja predavanja. Njeni poalanoi delnjejo vspešno za svoje voliloe, ne iščejo lastnih koristi kakor sgrarei in liberalni voditelji. Torej preč s agrarnimi voditelji 1 Lepodolski. t Poroka.— Poročil se je 10. t m. pri Sr. Luciji nečak rajnega prof. Kraglja gosp. Andrej Ve 1 i k o n j a s gospico J alijano Manfreda vas Kozmsrice, hčerjo gosp. Andreja Msnfreds, načelnika kmečke posojilnice pri Sr. Luciji in Tolm. kmečke zvozb. k Kat. slov. izobr. druUvo v Drežnici priredi prihodnjo nedeljo 14. t. m. veselico. Vspored vrlo zanimiv, zatorej se aljadno vabi občinstvo. t Na Lublnju ao se na svečnico stepli fantje, v kojem tepežu je bil 30 letni fsnt Miha Kavčič z nožem do smrti zaboden v trebuh. D ra druga sta bila težko, več pa lahko ranjenih. Vzrok : Nesrečno pijančevanje in podivjanost. t Volarje pri Tolmina. — Naše izobraževalno društvo je imelo preteklo nedeljo domačo zabavo z mnogovrstnim vsporedom. Ta je bila menda prva, odkar obstoji vas. Priprosti kmečki ftntje in dekleta so izvršili vse točke prav dobro, prav nič ae jim ni posnalo, da so prvikrat na odra. Mnogo smeha vzbudila je burkia: Kmet in fotograf, v koji ae je posebno odlikoval kmet s svojim kranjskim narečjem. Tudi dekleta ao dobro igrale. Pred vsem je hvale vredna njih pridnost in vstrajnoat. Imele so dolge vloge, a dobro so se jih naučile in dobro igrale — posebno hvalo zasluži Marija. Občinstva je bila polna dvorana, posebno so se odlikovali Kamenoi, tudi iz Gabrij in Dolj bilo je precejšno število. Sploh bil je prav lep večer, in poslušalci so se prav zadovoljni razšli z željo, da bi društvo še večkrat priredilo kaj takega. Eden izmed navzočih. t Dal. Tribuia. — V nedeljo 14. febr. bodemo imeli drugo javno predavanje. Predaval bo naš g. župni upravitelj Anton Sok o programu svobodomislecev. Udeležbe pričakujemo mnogo-brojne. Predavanje se začne takoj po službi božji ob 11‘/a zjutraj. Iz kobariškega okraja. kd Smrt. — Nesrečna žrtva smrti je bil 31. pr. m. v Drežaiai, 22-letni mladenič Franc Kanalec. Vsled prehlada je dobil hudo vročinsko bolezen in bil bolan komsj teden dni. Dokončal je burno vojsko torej v o vetu svojega življenja. Pogreb je bil na Srečnico. Blagi pokojnik je bil marljiv ud našega .Kat. bIov. izobr. društva". Deloval in žrtvoval se je za društvo povsod, kjer je le mogel. Bil je tudi energičen branik zoper vae napade na drnštvo. In kruta smrt ga je dohitela sredi tako plemenitega dela ter mu vničila tako mlado življenje. Bil je torej sploh vzor mladeniča, kakoršnih potrebujemo v sedanjem času. Kskoobče spoštovan in priljubljen je bil, pričal je njegov pogreb. Pevski zbor izobr. društva mu je zapel žalostinki v cerkvi „Nad zvezdami" in na pokopališču „B!a-gor mu". Društveniki so ae udeležili pogreba skoraj polnoštevilno. Ob kraju groba se še enkrat poaiovi č. kurat s primernim nagovorom od pokojnika. Ssj ga menda ni bilo srca, katerega bi ne ganili ti tragični prizori. Bodi mu zemljica lahka. Oitali žalujoči Ti kličemo v slovo: .Vidimo se nad zvezdami I* Doatavek urediitva. Nenadno naš je zadela ta tužna novica. Zs pokojnikom žaluje tudi uredništvo „Prim. Lista", kateremu je bil pokojnik zvest dopisnik. Pisal nam je večkrat in čudili smo se njegovim dobrim idejam, katere je izražal v dopisih dssi priprost kmsčki mladenič. Da bi vzgojila mati Slovenija mnogo takih mladeničev, ki bi ji bili v ponoa in v zaslombo. Pokojniku večni mir 1 k^ Pamet, gospodinje. — Pastni čas jel Rune našemljene kreature a spačeno obleko la harmoniko bod) lasi od hiše do hiše s košem. Posebno klobase, špeh, jajca in kaka ftika dopade takim pohajačem, ki radi žrejo na ramena dragih, ki se potem po občini klatijo pijani po par dnij v tednu. Vrata zaprite jim in naženite jih delat, pa rajše ssmi ocvrejte in pojejte tiste klobase, ki bi imeli dati takim pijanim beračem. Pozor torej I kd Izpod Krna. — Takaj pod Krnom se dobe ljudje, ki pravijo : Noben mi nič ne da, ne klerikalec, ne liberalec, zato ne spoštujem ne tega, ne onega.— Počasi, prijateljil Da ne sipajo kronio med ljudstvo ne ti, ne oni, to je res, a res je tudi, da takoimenovani klerikalci skrbijo sa dobrobit reveža-kmeta, po-aestnika tlačana z rasnimi gospodarskimi napravami, ki kažejo naokrog po celi deže!i, da imajo srce za ljudstvo.— Kaj pa iberalci I Ute vrabci na strehi čivkajo, da liberalci nihajo srca aa Ijud-atvo. L beralec, aam premožen, ne vidi rad reveža, da ai s čim pomaga ter ae boji, da bi se povspel do take višine, kot je on. Liberaleo je človek ohol, ki miali da je vso učenost požrl, da gleda z višine doli revežs, kako se v potu svojega obraza muči, da preživi sebe in družino. Liberalec je grabežljiv in bi vse rad potlačil v avojo mavho, in mi ni m«ri za bedo reveža. Tak je liberaleo I In kdo ao po večini liberalci? Krčmarji in učitelji, ti, ki živijo od kmečkih žuljev I Zi plačilo, ker jih kmet redi, mu pravijo, da je zabit, neumen I — Taki ljudje gotovo niso kmetovi prijatelji. Teh se je treba varovati. Oni ne poznajo revščine kmetove, in ker te ne poznajo, ae mn smejejo! — To naj čitajo oni Podkrnčani, ki pravijo, da ao takoimenovani klerikaloi in liberalci enaki I lz bovškega okraja. b Iz Bovca. — (Bodoči napredek v mlekarstvo.) — G. Bolle, ravnatelj kemičnega posknševališča v Gorici je meseca oktobra m. I. obiskal osebno nas Bovčane, in v gostilno „Prl pošti* povabil nekaj odbornikov mlekarnice v posvetovanje. Predaval nam je, kako koristno bi bilo, ako bi naša mlekarnioa uvedla preiskovanje mleka in sicer, koliko tolščobe Ima mleko. Poskuševališče v Gorici bi prvo l6to brezplačno tako preiskavo opravljalo. Ako pa mlekarnioa uredi plačevanje mleka po tolšči, in ako bo kemični urad nadaljna leta preiskoval mleko, plača vsak draštvenik omenjenemu uradu na mesec 20 vin. Odborniki so pri prvi seji pojasnili odboru predavanje in nasvet g. B Mleta. Oibor se je isrekel v svoji seji soglasno za tako preskušnjo. Zdaj nam torej naše mleko preiskuje omenjeni urad v Gorici že tretji mesec. In kaj je opazil odbor na tem preiskovanju? To, da nimajo vse bovške krave enako dobrega in mastnega mleka, kakor so Bovčani mislili, ampak razloček je velik med kravami. Po mesečnih izkazih kemičnegs urada so razlike tolščobe Bledeče : 5 20 od sto, 460 od ato, 3'80 od sto, 260 od sto, 2 00 od što. Tu se vidi, kaka kririoa ae godi društ-venikom, kjer se plačOje mleko po množini. Nekateri diuštveniki so sa tretjino prikrajšani, nekateri čez polovico in ala-ati v tistih mleksrnah, kjer se izdeluje maslo, sir in skuto. Vsak draštvenik vidi vskk mesec v mlekarnici na deski zapisano mlekarsko številko in odstotek tolščobe donošenega mleka njegovih krav. Mlekarskim društvenikom, kateri imajo več mlečnih krav in donašajo mleko skupno v mlekarno ae daavetaje, da pustijo preiskati mleko vsake ktfcve posebej, da sauorejo razsoditi, katera krava daje maitnejše mleko. Po takem preiskovanji prldo draštvenik do tega, da iftbare I* take krave sa pleme, katerih mlečatat leje bogat* aa tolščobi ali masla. „ Čas je akrajni, da se v mlekarstva in kmetijstva začne napredovati 1 Onim društvenikom, ki člane hujskajo zoper tako uredbo, ki so pa slučajno agrarno- liberalnega mišljenja, re čemo, da niso napredni agrarci, ampak da so taki sgrarci kot liberalci, ki kmeta tiščijo k tlom ! Draitvenik-kmet. b Promocij*. — Promoviral je na graškem vseučilišča doktorjem modro* slovja dne 30. januvarja t. I. č. g. Peter Šorli. Iskreno čestitamo I b Bovec. — Kakor strela z jasnega neba je prišla novica v »Slovencu* št. 26. in 27. med nas, da so kranjski kmetje odklonili kmečko starostno zavarovanje. — Ni se treba čuditi našemn iznenadenju, saj od kar se je sprožila ta misel, se je vsa naša politika pletla le okoli te točke, in vsi kmetje brez izjeme smo pričakovali ugodne rešitve tega predloga. In danes taka prevara! Kdor pozna naše razmere, bode popolnoma umel naše iznenadenje. Pri nas pravih kmetov niti ni. Dve kravici, to je srednji kmet, polovica kmet v ima pa le po eno. — Ni se torej čuditi, da smo pričakovali ugodne rešitve tega predloga. — Pri nas gre vse s trebuhom za kruhom, kjer se gradi kaka železnica, ru-dokope in bovške drvarje se povsod dobi, nekateri tudi krošnjarijo. — Dokler je gospodar mlad, se uže še izhaja, ako je zdravje; ali kadar gospodar obnemore, potem začne gorje. Kupuje si živež na upanje, dokler štacunar kaj da. Ko je pa malo posestvo za dve tretjini zadolženo, pa hajd k sodniji, da dene na dražbo. Navadno kupi upnik za prav nizko ceno On potem proda posamezne parcele ali skupno kakemu mladeniču, ki si je kaj privarčil in bi se rad oženil navadno na obroke. In tako gre naprej. In tudi za naprej ne bode boljše. Saj so nekatere hiše tekom 20 let uže po 3 in tudi 4 krat prodane. Pred požarom ni bilo nič posebnega, da je imel kateri trgovec po 5 in še več hiš na Bovškem. — In kakšen je konec takih gospodarjev, nekdanjih davkoplačevalcev? Prav žalosten ! Občina jim daje 40 vin. podpore na dan, in še zadovoljni so, ako jo dobe. Tedaj bode vsak razumel naše ogore-čenje zaradi odklonitve kranjskih kmetov predloga o starostnem zavarovanju. Dostavek u r e d n i št v a.— Priobčili smo ta dopis kot glas iz ljudstva, dasi re ne v polni meri strinjamo ž njim. Predlog, kakoršnega je vlada predložila parlamentu, je za naše razmere, kakor se nam zdi, nesprejemljiv. Vlada zahteva od kmetov prevelike letne prispevke, odškodnina pa v razmerju s prispevki je majhna. Sicer je pa ta vladni predlog sedaj tako pokopan vsled zaključenja državnega zbora Brez dvoma pa pride 'na vrsto v prih. zasedanju drž. zbora, in potem se bo dalo o predlogu govoriti, ter ga tako premeniti, da bo ustrezal našim potrebam in zahtevam. Iz komenskega okraja. km Gorjansko. — 30. jan. t. 1. je nai mlsdi žaptn Mba Štolfa, po dolgem trndapolnem deln županovanja, tajništva in blsgajništva Sel v zasluženi pokoj. Želimo mn miren počitek! Za novega Snpana je izvoljen g. Jcž»f Kosmi n a ŠL 30, za podiapana pa Anton B o d a št. 44. Novemu starešinstvu kličemo: Bog iivi I Na delo za blagor Občinarjev I Domačin. V',A' ______ Glasnik Goriške zveze. Nov* posojilnic« reiffeiinovka se je jMtanovila preteklo nedeljo na Libošnjem pri Kobaridu. Nad 200 mladih in vnetih gospodarjev se jeabralo t dvorani, kije bil a za vie pretesna. Govorila sta doma siot#noi igr. «kgoj morem hitreje postreči svo- liikega čifuta, bresvestnega oderuha,koje (;euji naročnikom in 0(1- krčmaratvo je najhajii kivoaes v telesu ' nalega naroda, rakrana družinskega in ' jemalcem. gospodarskega življenja njegovega 1 Igro, j Priporočam Se Za bla2,obot-ki vsebuje mnogo sdravega jedra in oso- . ... v. ijenih dovtipov, ki je občinstvo kareiek-; no naklonjenost in biljczim triiirals, je spisal g. G. Bevk. Čestitamo ' z odličnim SDOŠtOVailjem pisatelju in igravcem. Petje je bilo, kot vselej, lepo in precizno I Dvorana je bila Allt. JvrUSIC. nabita polna in je prireditelje počastilo mnogo domačih odličnjakov in celo gostje is Idrije I S čistim prebitkom je telovadni odsek povsem zadovoljen. — V kratkem nastopi tudi nai dekliiki odsek! c Planina. — Nali liberalci so do- ' cela enaki- liberalcem v drugib krajih. Na j stranki, zoper kojo se bore očito in pri- • krito, ne vidijo nič dobrega. Dr. Gregor- j fiiču' in njegovim očitajo na vsa uita, da nič ne detajo za kmet«, a to so nam o j predsadnjih volitvah lepo zamolčali, da je ' prav dr. Gregorčič naM mlekarni izposloval-* podporo 700 K in da nam je on pridobil .nabiralnik sa pismi. Io, da ne zabimo, čegavo delo je „Zadružna zveza" v Ljubljani, koje član je nala mlekar-nica? Kaj ni nstanova S. L. S. na Kranjskem, ki je goriiki stranki enakega imeet, koje glasilo je tudi nai vrli „Pr. list*, do pičoe enaka? — Hs, ha, kdo ie ne bi amejal 1 Ko bi bil pridobil gornjo podporo kak liberalec, bi bile ie danes vse hiie v Planini in po Čepiezu plakatirane in bi oznanjale slavo in delo in žrtev pa trud do Učnega liberalca in njegove stranke I Mthajne, ali ni rea take'? o Kmečke zveza za cerklj. okraj prindi dne 28. t. m. takoj po župni sv. maM v dvorani G. doma javen shod. — Predmet: Vladna predloga za starostno zavarovanje s ozirom na naiega kmeta I Govoril bo mož, ki je bil na znanem shodu v Ljubljani! Kmetje pozori Pridite itevilni! Ta vladni predlog ne pojde več s dnevnega reda, dokler v tej ali v oni obliki ne postane zakon I o Iz Šebrelj. — Dne 21. f»brnarja MflilKflR nasledil ie G Ilir V GORICI - Semeniska nlica štev. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki Knjige: molitvene, šolske, vpisovalne itd. • Svete podobe. j Tiskovine za duhovnije in županije. 1 Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papijMa zauianje masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic. > Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) j Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. Dobra pobtrtžba, vse po n'*ki cent ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga p oh|štva |z lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Gssassssss Kinematograf Salon Central. Veliki električni BIOSKOP Intertiacijonnlno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt A. Tscherne. TROGRAM : 1. Izdelovanje masla in sira v Italiji. (Komično). — 2. Jerbščina po stricu.— 3. „Krasno dekle z cvetljicami(Velika dramatična igra iz življenja v 30 pretre-sujočili podobah. — 4 »Roka čarovnika". — 5. „Senj vojaka". (Žaloigra sedanjega časa.) — 'i. „Pri svitlobi lune". (Kolo-rirano.) — 7. „Omara skrivnosti". a\ a\ Navadne cene. Predstave ob delavnikih ob 5l/2, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob 1211 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. EZSEZSEZa ' Priporočamo J Zaloga. . občinstvu v mestu in dežel i „ . . , , Podpisani prip sl. občinstvu v mestu in dežel posluževati se tvrdke J. Medved t Girici Cm Terdi pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljev tako sa možke kakor ženske. Izbe ra j e velikanska Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. VIKTOR TOFFOLI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev 1 Jedilno fino , Istrsko i Corfti I Puglie i Jesih vinski Jedilno olje po 96 v. liter K 104 1-20 120 1-28 Priporočam čč. kvenim oskrbništvom. Marsiglia Bombay . . Bari . . . Lucca . . . najfinejSe . Milo in luči. duhovščini in cer K 1-28 „ 1-20 „ 140 „ 160 „ 2'- o lz sebrelj. - uae zi. isbrnarja ' r .E.din? z£lo#a °Jj*{il?e£a olja v 1909 .e bode rr.il oMni ,bor .Šebrelj- • Gonc!’ ™ Teatro 20 in Vla Seiko Itediln« po»ojilnice“ ob 3. ari po- minan0 m poldne t uradni aobi. K obilni odelelbi vabita za odbor: Janez Rjavec, Rejec Anton, načelnik. tajnik, o Šebrelje. — V nedeljo 14. t. m. priredi »Kmeti jako bralno drnitro t Šb-braljah" reaelico z dvema igrama in a ■rezkanjem. Rojakil Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega doma" Loterijske dtevilke. 6. frbruvarlja D:»naJ............... 11 25 7* 73 7 3r»deo............... 72 31 65 59 40 Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d«2eli svojo trgovino Jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomlngo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vnte. Moko It. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst rila. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega fanta. Testenine iz tvornice Žnideršič k Valenčič. Zveplenke drulbe sv. Cirlia in Metoda. Moka Iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v AjdovičinJ. Vse blago prve vrate. Podpisani ima novo veliko zalogo raznovrstnih šiv.strojev dvokoles Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Bnton1». Pečenko GOBICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ^Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit, naprej franko goriSka postaja. Cene zmerne. Cene nizke. [gr S Restavracija ..CEHTRill" ulica Josipa Verdija 32. Podpisani gostilničar naznanja }>• K0-stom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi da točim raznovrstna pristna vina. kakor: kraftki tern 11, vipavsko, briško Iii furlansko vino in D reli e rjevo pivo po jako nizki ceni. — Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji želji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se ne bo kesal, prišel bo Se v dnifjič, potrežba točna iu —poštena. Pričakujem obilne«« poseta. 'L odličnim spoštovanjem Josip Novič, gostilničar. > > > Poverjen je meni tudi glavni zastop z zalogo kmetijskih strojev od prve slovanske tovarne braiov K. & K. Ježek, Klansko. Prodaja tudi plajSče za dvokolesa, komad po K 6 in za višje cene. Prodaja tudi dvokolesa novega modela trpežne z prostim tekom. Jamčim eno leto. Cena K 158. Priporoča naklonjenost se slav. občinstvu za Jos. Dekleva, Gorica via TTlunicipio št. 1. Prodajalna Katolišfiega fish. drutUva — u Trstu, pri VBlihi pošti — ulica ddle Posle St. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d. 2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mažniStva sv. Oflela: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tishuin za častite žujine ufjIj. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „Katol. tisk. društvo" TRST. Največjo zalogo pohištva za (ioriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbor raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ----- . „z= Gr ***** '/.a inii«>gnlirojii;i naročilu sc toplo priporočam ANTON BREŠČAK. Štev. 342. Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. Mleta, 1.1. mesečen oitobra, mira ia tesnita 1907, začne v ponedeljek, 8. marfa 1909, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon* deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 28. jannrarja 1909. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ /fr In sladčičarna ^ t K. Draščik ♦ Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri aatnpn laielijskil potrebščin in jri prodaji -'v- ■'v- -v tauUjskih priieita. •'v •'v -v Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32 ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ **i **t ** de*. v Gorici na Kornu (v lastni hlfii) lzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča Ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke. Lekarna trisiofoletti ? Girici Prave In edine žel. kapljice ■ mamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če ae jih dvakrat na dan po jedno iličico (Vantvena mamka) popije,— Okrepi lelodec, atorč, da ngine v kratkem času omotica in ii-notna llnoit (mrtvoat). Te kap. Ijice tadi atorč, da človek raje ji Cina steklenici 60 vin. m m S vinske stiskalnice so naše stiskalnice 17pnnlft4< najnovejšega in izvršnega sestava so LUlO 9 strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „S»plmia“ Žili' Delujejo same. Posode za grozdje1 sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za-seno, mlatilnice za pšenico čistitnlce za žito, rezalni stroji za kinio in ročnimalni za žito, razne velikosti,, in še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo mg prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz-B borne, priznane in odlikovane Ph. Mavfarth-ove lil dl*. Nagrajeni v vseh državah z ve6 ko 600 * ..... zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami' tvarnico gospodarskih in vinarskih strojev na Hustrovani ceniki in mnogobrojne poh-Dunaju, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer ie nismo zastopani mm*************** Poprava in komisijska zaloga dvokoles in šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne ter vsakovrstne plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pr ItATJGIi-n Gorica Stolna ulica 3 -4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovensk ceniki franko JVa^nanilo. ,,Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo4* v Gorici naznanja, da hode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41 a0o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5,.10|0 (pet in en četrt od sto; , menico oziroma poroštvo po ()°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena- tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 190S. ODBOR. „Dober dan Marija"! „Bog daj Ana“! »Oh, kako dolgo Te že nisem videla Marija! Zelo sem vesela, da zamorem s Teboj zopet malo govoriti, kajti dolžna sem Ti še zalivalo za dober svet, ki si mi ga zadnjič dala, ko sem Te vprašala, kje naj si kupim obleko. Nisem mislila, da se v novi trgovini g. FRANC RATHIKAR y Gorici M* Hh0 Raštelj št. 16 Hfm dobi tako izborno blago. Prav hvaležna sem Ti, da si mi nasvetovala to v resnici solidno tvrdko. Pa tudi jaz sem povedala nekaterim, a vsakdo se mi je jič ■ dil rekoč: ali ste še le sedaj zvedeli za to trgovino ko vendar že vsa okolica zahaja kupovati v to prodajalno potrebne obleke, z ozirom na to, ker je tvrdka slovenska, edina, in prva te stroke v ulici Raštelj 16.“ „Torej vidiš, Ana, da sem prav svetovala". v „Da, da, Alarija. Sedaj grem pa po svojih opravkih, imam malo časa, pridem Te že enkrat obiskat, da se kaj več pogovorive. — Z Bogom !“