Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas
a
7:
-.'■C

List slovenskih delavcev v cAmeriki
Slo vensko-Amerik aiisk i

KOLEDAR

za leto 1908
je dobiti po 30 c. poštnine prosto. Kole dar je zelo zanimiv ter ima obilo slik
■A
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.		Entered as Second-Class	Matter, September 21, 1903,	at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.		TELEFON	PISARNE: 1279 REOTOm.
NO. 26. — ŠTEV. 26.			NEW YORK, FRIDAY,	JANUARY 31, 1908. — V PETEK, 31. PROSI NCA, 1908.		VO LUME	XVI. — LETNIK XVL
y --------—-----1							
V prid obrane
hrvatskega imena.
AMEB. HRVATSKO IN SLAVJAN-SKO ČASOPISJE NE SME PRIPUSTITI, DA BI SE NAR. LIST PBIŠTE-VAL K SLOV. ČASOPISJU.
Hrvatje si ne bodo pustili delati predpise po Italijanih.
SVOJI K SVOJIM.
Italijanske bombe. Zopet denarna kriza. Gospodarski položaj.
Dvakrat smo v Glacu Naroda že pisali, kako skuša "hrvatski" Nar.
■ List predstavljati sebe v javnosti kot zastopnika ameriških Hrvatov, dasi-ravno pri njemu ni najti ničesar, kar bi bilo hrvatsko, razun jezika, v kte-rem se piše. Vse drugo je, kakor znano, drugorodno. Tu so pred vsem Italijani, potem cdede Cohni in Morici ter končno tudi Wetmori, kterih ni-jeden ne ume hrvatski ali kak drug slavjanski jezik. Vse to je ame-riškim Hrvatom znano in oni so /.e neštetokrat v javnosti izjavili, da se po takem listu ne puste zastopati, to tem manj, ker imajo na razpolago dovolj listov, koji so v resnici hrvatski in ki tudi čutijo s svojim nad vise izkoriščanim narodom v x\meriki. V novejšem času je hrvatska javnost v Ameriki mnogo trpela vsled imenovanega nazovi hrvatskega lista, ki je 'dotiral aameriške Hrvate na nivo, za kterega jim nijedna tu živeča narodnost ne more zavidati. Še nižje bi padel ugled hrvatske javnosti v tujini, ako bi še pravočasno ne nastopilo proti temu listu ameriško pravo hrvatsko časopisje, kakor Radnieke Novine, Hrv. Zastava in drugi listi, kteri so docela razkrinkali ono, kar se godi za kulisami "prvega" — "hrvatskega" lista v naše j republiki.
Žalostno pri vsem tem je, da hrvatsko časopisje dosedaj še ni skrbelo za to, da se Narodni List razkrinka tudi med drugimi Slavjani, kteri morda še vedno mitlijo, da ta list zastopa hrvatsko javnost v Ameriki. In radi tega je sedaj že skrajna potreba, da stori hrvatsko, v resnici hrvatsko časopisje svojo dolžnost s tem, da prikaže italijanstvo tega lističa tudi drug:m Slavjanom v pravej luči in da skrbi za to, da te hrvatska javnost v Ameriki končno vendar le očisti, tako, da bode v resnici hrvatska, ne pa italijanska, kakoršnjo je ustvaril imenovani list, ki je provzročil Hrvatom v naše j republiki že toliko gorja.
Tudi za Hrvate velja geslo 11 svoji k svojim", in ako se ravnajo po njem, potem gotovo ne bodo podpiralf svoje najhujše sovražnike, kteri se jim predstavljajo pod krinko hrvatstva, dočim v resnici niso druzega, nego dru^orodni izkoriščevalci, ki še nikdar v svojem življenju niso čutili hrvatski.
Uverjeni smo, da bode hrvatsko časopisje >tnrilo svojo dolžnost, da reši evoj narod pred tujci, kteri so vzeli v zakup njegovo javnost in zastopstvo, in da na ta način končno vendarle ustanovi v Ameriki pravo hrvatsko zastopstvo za hrvatski narod, kajti šele petem bode ves hrvatski narod na njihovej strani.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za f 10.35 ............ 60 kron.
za 20.45 ............ 100 kron.
sa 40.90 ............ 200 kron.
sa 102.00 ............ 600 kron.
za 204.00 ............ 1000 kron.
cm 1017.00 ............ 6000 kron.
Poštarina j« všteta pri teh svotah. Doma se nakazane »vote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Hale denarne poitijatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam pcelati je najprflii-■eje de (25.00 ▼ gotovini r priporo-ali refiztrlranem plana, vetje »o Domestic Postal Honey Older aH pa New Tack Bank Draft
FRANK HAWHER 00» 109 Greenwich 8L. Hew York.
mm
/■
Sedaj v Brooklynu.
VČERAJ SO VRGLI ITALIJANSKI LOPOVI ZOPET BOMBO V NAŠEM MESTU.
Namenjena je bila italijanskemu gro-cerju Tunnazio Abbateju.
BEG V NOČNIH OBLEKAH.
Kakor v oktobru.
NADALJNE BANKE PRENEHU-JEJO S POSLOVANJEM; SEDAJ JE NA VRSTI ORIENTAL NA-T I O N A L BANK.
Včeraj rano zjutraj je zavladala v soseščini Trontman St. me'd Hamburg in Knickerbocker St., Brooklvn Borough v New Yorku velika razburjenost, kajti v groeerij&ki prodajalnici Italijana Tunnazio Abbateja se je razletela bomba, ktera je razdejala del hiše, kakor tudi izložbeno okno bližnje prodajalnice mesa, ki je last Antona Macie. Nad Italijanovo pro-dajalnico stanujejo štiri rodbine, kte-re štejejo 30 članov. Vseh t?e je polastil nepopisen strah in vsi so v nočnih oblekah bežali na ulico. V par minutah je bila vsa soseščina na nogah, nakar so pričeli moški streljati, da na ta način privabijo policijo, ktera je tudi kmalu prišla. Policajem se je posrečilo razburjene ljudi pomiriti. Abbateja in njejrovo rodbino, ktera je spala, ko se je pripetila razstrelba, eo našli v njihovem stanovanju nezavestne. Že v novembru so Italijani Abba-tejevo prodajalnico z bombo razdejali' Tudi ta čin je pripisati organizaciji zavratnih morilcev La Mano Nera, kajti Abba te je dobival v novejšem času skoraj neprestano grozilna pisma. —■
Naval na slednj eimenovano banko se je pričel včeraj.
VSE IŠČE SVOJ DENAR.
ŽRTVE MRAZA.
Nepričakovana zima je našla ljudi nepripravljene.
Izredno milemu vremenu je sedaj sledila skrajna zima. na ktero se pa ljudje niso pripravili.
Včeraj zjutraj je koejaž konjske ulične železnice Pat Allen, star 68 let, na svojem vozu padel in sc vsled mraza onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico Bellevu«, Manhattan, kjer dvomijo, da bi okreval.
Policaj Smith je našel vsled mraza nezavestnega 281etnega Guther Em-pelja ležati na trotoarju na zapadnej strani Union Square Parka. S pre iskavo so dognali, da je nesrečnik padel in si pri tem zlomil desno ledje Ker ni mogel več vstati, ga je mraz premajral. Odpeljali so ga v bolnico.
Na vogalu 4. Avenue in 23. ulice je našel policaj Coogam Charle<a Jacksona nezavestnega ležati. Odpeljali so ga v bolnico Bellevue, kjer dvomijo, da bi zamogel ostati še pri življenju.
V dolini Mohawk ije vladal včeraj najhujši mraz v državi New York, kajti toplomer je kazal 23 stopinj pod ničlo.
PP BI S KAVA KATASTROFE V BOYERSTOWNU.
Coroner trdi, da sta dve osobi pro-vzročili katastrofo.
Boyerstown, Pa-, 30. jam. Coro-nerjeva porota, ktera je preiskala vzroke grozne katastrofe, ki se je pripetila v tukajšnjem gledišču in zahtevala 169 žrtev, je danes izrekla svoj izrek. Glasom tega izreka sta za nesrečo odgovorni dve -sobi, in sicer gospa Monroe, lastnica steareo-skoptienega aparata, ter pomožni tovarniški inšpektor Bechtel. Porota poživlja sedaj državno pravdništvo, da vloži proti imenovanima obtožbo radi kriminelne malomarnosti. Gospo Monroe se kara, ker je prepustila imenovani aparat novincu, dočim se imenovanemu inšpektorju očita, da ni pregledal poslopja, v kterem se je pripetila katastrofa.
Kakor smo včeraj poročali, sta bili v New Yorku prisiljeni banki New Amsterdam National banka in Mechanics & Traders Bank prenehati s poslovanjem. Prvoimenovana banka je bila do minolega oktobra pod kontrolo Chas. F .Moifceja, kteri je kriv, da so morali tudi minoli ponedeljek National Bank of North Ameriea zapreti. Vlagatelji ne bodo zgubili njihovega denarja, kteri je baje na varnem.
Mechanics & Traders banka je ve Ijala za jeilno najboljših in najvarnejših bank v našem mestu, kajti imenovani zavod obstoji že 67 let. V Manhattanu ima dve in v Brooklynu deset filijalk. Do minolega oktobra je imela 26 milijonov dolarjev depozitov, verfdar se je pa ta svota v novejšem času pomanjšala na osem milijonov kajti ko je ljudstvo zvedelo, kako ne-kteri finančniki špekulirajo z njihovim denarjem, jelo se je zaupanje hi tro pomanjševati. Zadnje dni se je pričelo po mestu govoriti, da je imenovana banka v zadregi in tako je vsakdo skušal priti do svojega denarja.
Ker sta imenovani dve banki prenehali s poslovanjem, so vlagatelji včeraj navalili na Oriental National banko na Broadwavu in John St. Vlagatelji zahtevajo svoj denar nazaj. Med slednjimi je mnogo starih žensk. Banka je včeraj izplačevala vloge ta ko hit ro, kakor je bilo sploh mogoče. Ob 11. uri zjutraj je čakalo v tej ban ki nad sto vlagateljev. Prvi vlagatelj, ki je prišel do izplačevalnega okna. je dvisnil $30.000. Uradniki imenovane banke trdijo, da so uverjeni, da bode banka lahko ustregla vsem zahtevam vlagateljev. Dne 29. dec. je Oriental National banka dolgovala drugim denarnim zavodom na vlogah $3.719,000, drugim bankam $1,065,000 in Clearing House $2,411,000. Sedaj se zatr-juje, da se je dvanajst druzih bank zavezalo poma-ati Oriental National banki.
KITAJSKI ČASOPIS V STISKAH.
Pomanjkanje črkostavcev.
V uredništvu newvorškega kitajskega časopisa so v velikih zadregah, kajti stari Črkostavci~eo urednika ostavili, inakaT je naročil na Kitajskem nove, kterim pa washingtonska vlada me pusti priti v New York, kajti naseljevanje Kitajeeiv je pri nas zabranjeno. Tudi ako jim končno dovolijo priti, bodo vsekako prišli prepozno, kajti kitajsko novo leto je že 7. februarja in pred novim letom so kitajski črkostavci nad vse potrebni ljudje.
Vsak Kitajec mora namreč za novo leto imeti posebne vizitke z vo-ščilom in svojim imenom.
Kitajski urednik si ne more pomagati z drugimi črkostavci, kakor s kitajskimi, in te vrste Ijndje so zelo redki celo na Kitajskem, Vzrok temu je, ker je kitajski alfabet izredno težaven, kajti vsaka beseda ee zapiše drugače. Vsak črkostavec mora znati najmanj 2000 do 3000 znakov, ker toliko se jih potrebuje pri časopisa, dočim je vseh znakov nekaj nad 50,000.
Delo še vedno počiva.
DELO V PLAVŽIH V ZJED. DRŽAVAH, KAKOR TUDI V CANADI, NAZADUJE.
Reading Coal Co. bode pomanjšala pridobivanje premoga, ker se ga ne potrebuje.
V MASSACHUSETTS^
Philadelphia, Pa., 30. jan. Organizacija American Iron & Steel Ass., v kterej so združeni vsi lastniki tovarn železne in jeklene obiti, je ravnokar dobila Statistične podatke o že-leznej obrti v Zjed. državah in Cana-di. Tekom lanskega leta se je pridobila nekoliko več železa, kakor leto popreje, toda se'daj ee dela ravno polovico toliko, kakor se je delalo lani v tem času v tej stroki. Dela se namreč le v 167 plavžih, dočim se je lani delalo v 340tih.
Reading, Pa.. 30. jan. Reading Coal Company je odredila, da se v njenih premoirovih rovih ne bode delalo prihodnji petek in soboto. Zatrjuje se, da je imenovana družba sklenila, da bode imela svoje rove vsaki teden po dva 'dni zaiprte in sicer do aprila, ako se prodaja premoga kmalo ne poboljša. To se zatcore zgoditi naravno le v tem slučaju, da bode1 sedanje mrzlo vreme dalj časa trajalo. V Pennsyl-vaniji že dolgo ni bilo tolikih zalog premoga, kakoršnje so sedanje, kajti vsled počivanja tovarn se porabi izdatno manj premoga, kakor druga leta, ko se je povsodi delalo.
Great Barrington, Mass., 30. jan. Tukaj so danes zaprli Stanley Electric WoAs. ktera tovarna je last General Electric Co. Velik del strojev in materijala so poslali v Lynn, Mass., kjer ima ista družba svoje tovarne. V tovarni, ktero so sedaj zaprli, je delalo 200 delavcev.
Lowell, Mass., 30. jan. V predilnicah Lowell Manufacturing Co. bodo pričeli početkom zadnjega tedna v februarju delati, kakor se je delalo pred pričetkom krize. Tovarne so bile več tednov ob petkih in sobotah zaprte. tako da se je delalo na teden le po 42 ur. 4
Pittsburg. pa., 30. jan. Tukajšnja in okoličanska obrtna podjetja, kterih tovarne so deloma počivale ali pa delale le polovično dobo prejšnjega delavnega časa, sedaj hitro'pričenjajo z delom, kakor prefd prieetkom krize. Danes se je pričelo z delom v tovarnah Clark Mills od Carnegie Steel Company, kakor tudi v raznih drugih tovarnah. Devetsto delavcev je dobilo na ta način zopet delo. Tudi v Homesteadu so pričeli v Carne<neje-vej tovarni delati po noči in poldne-vu. —
Cannonsburg Steel & lron Co kte re tovarne so počivale dva meseca, je pričela včeraj z delom v vseh svojih
/ VGlja tudi 0 Standard
O East Palestine Potteiy Co
National T„be Co. je izplačala vče-raj svoje delavce v zlatu in prvič odkar se je pričela kriza. Imenovana družba je včeraj med sv^e delavce razdelila $30,000 v zlatu
ne!Črrf • ^ 3°- J'an-	-po-
^deljek je American Car & PoJ£
Company najela 5000 delavcev in Z daj se dela v njenih tovarnah noč in dan, kakor se je delalo pred prieetkom krize. Cadillac Motor CaT Co. je najela zopet 2000 delaveev. Tudi tZ Auto Co. je pričela z delom, kakor se je delalo pred pričefckom krize, kar velja tudi o Ford in Park Anto Co
Velik požsr. V Newtonn, Kanass, je zgorelo trgovinskih poslopij in škod« ♦150,000.
Tovarn« zgorel*.
Oahkoeh, Wis., 30. jan. Tovarna R. Brand Sons ft Co., ktera izdeluje Issms /ekraakey j* včeraj Skoda snaša $53^00.
Neuspešno iskanje razvalin /ladij.
Newport, R. L, 30. jam Križarka Des Moines, ktera [je minolo solteto odplula na At^tik, da išče in uniči tamkaj plavajoče razvaline ladij, katere so plovitbi zelo nevarne, je odplula danes v Brooklyn, N. Y., v ta-mošnjo Navy Yard. Na svojem potu po Atlantiku je prišla v izvanreden zimski vihar, kteri je trajal tri dni neprestano, tako da je ladijo zanesel 60 milj daleč od njene poti Kapitan je bil skorsj ™ £as na poveljniškem mosta. Dva dni ni bilo videti druzega nego gost sneg, median ko so na morju divjali taki vstavi, da so oblivali esl
Poslovanje kongresa. V obeh zbornicah.
ALDRICHEV BANČNI PREDLOG JE SEDAJ PRIŠEL NA VRSTO V SENATU.
Zastopniška zbornica je sprejela nuj-nostni predlog o deficitu.
STRAŽA V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI.
\
Washington, 31. jan. Pri včerajšnje j kratkej seji zvezi nega senata je finančni odsek poročal o Aklriche-vem predlogu glede bank. Debata o raformi poslovanja bank se prične v ponedeljek dne 10. febr.
V zastopniškej zbornici so sprejeli •nujnostni- predlog o deficitu. Ta predlog dovoljuje $23,664,450, oziroma za $400.000 manj, kakor je finančni odsek priporočil. Ta predlog tudi določa, da se za zastopniško zbornico nastavi nadaljnih 30 policajev kot straža, ktera bode opravljala svojo službo v novem poslopju, kjer so mistanjeni uradi in pisarne. Končno je pa proti slednjemu pred-lo«ti nastala v zbornici opozieija. ki je tako narastla. da so to določbo črtali.
ITALIJANSKA "KULTURA**.
"La Mano Nera" se pojavlja sedaj tudi v Indian!
Bedford. Ind., 30. jan. V bližnjem mestecu Reeds Station, kjer biva mnogo Italijanov, je zavladalo veliko vznemirjenje, ker so tamošnji Italijani dobili od nepoznanih ljudi pisani poziv, vsled kterega bi morali imenovano naselbino do 20. febr. ostaviti, ne da bi se smeli zopet vrniti. Pri vhodu v kamnolom Bluff Ridgre so našli na steni prilepljen list ir". na kojem je bila napisana ista grožnja.
V Reeds Station je sedaj kacih l"i0 Italijanov, ki delajo v raznih kamnolomih. Med njimi je tudi par naturalizovanih državljanov. Tudi italijanski trgovec Giovanni Meno je dobil grozilno pismo, s kterim se ga poživlja, da mora takoj zapreti svojo predavalnico in ostaviti naselbino. Polieija trdi, da je ta grožnja čin organizacije zavratnih morileev7 La Mano Nera.
V VARSTVO NAŠEGA PACIFIČ-NEGA OBREŽJA
^ x
Naša vlada bode oh Pacifiku zgradila 'velikansko zalogo vojaštvo.
za
Vesti iz Rusije. Rusija iif Avstrija.
RUSIJA NI ZADOVOLJNA Z DI-REKTNO ŽELEZNIŠKO ZVEZO MED AVSTRIJO IN BALKANOM.
Železnice, ktere bi spajale Avstrijo z slovanskimi deželami na Balkanu škodujejo ruski politiki
VAŽNA POROČILA.
San Francisco, CaL, 29. jan. Zverina vlada je tukaj nakupila velikanska zemljišča ob obrežju, na kterfh bode zgradila velika skladišča za vojne potrebščine, orožje in streljivo Novo skladišče, ktero bode največje, kar jih ima vojaška uprava v Zjedi-njenih državah, bode stalo na/delih rezervacije Fort Masona, kakJr tudi na zemljiščih, ktera so sedaj še pod vodo m ktera bode treba pred vsem zasuti, predno se prične s pravim delom. Slednja zemljišča so last rodbine Dore iz San Fl-ancisca. Za na kup tozadevnih z^ljišč je kongrei 26 dovr°m Poldrugi milijon dolarjev
Petrograd, 31. jan. V kratkem je pričakovati, da pride do resnega spora med Rusijo in Avstro-Ogrsko in sicer radi avstrijskih načrtov glede gradnje železnice, ktera bi tvorila direktno zvezo med Dunajem, Solunom in Atenami. O teh načrtih je pred par dnevi avstrijski minister inostranih del Ae-hrenthal naznanil v svojem letnem ekspozeju ogrskim delegacijam. Tukaj so že sedaj uverjeni, da se bode vsled tega spora ves položaj na Balkanu v kratkem spremenil in da se bode tudi koncert, kt; re^n tvorijo velesile glede Balkana, r i". 'M ga je odvisna osoda Ma. cdonije, ktu-ra pride vsled spora med Rusijo in Avstrijo, naravno pod rusko kontrolo. —
Vse rusko časopisje brez izjeme in ne oziraje se na stranke, objavlja danes ogorčene članke proti Avstriji in se zgraža nad načrti Avstrije, ktera v vprašanju glede Balkana naravno ne postopa po lastnej inicijativi, temveč po povelju Nemčije. Vsi Časopisi trdijo, da je Avstrija pod krinko miirzzustegske pogodbe, sedaj sklenila tajni dogovor s Turčijo in Grško. Namen te pogodbe je graditi na Balkanu železnico, ktera bo>de škodovala slavjanskim koristim na Balkanu.
Ministerstvo inostranih del je danes izdalo ofieijelno" izjavo, s ktero izjavlja, da se povsem strinja z mnenjem Časopisja.
Položaj je sedaj tak, da je pričakovati, da pride zopet do starega prepira med Avstrijo in Rusijo radi koristi na Balkanu, kteri prepiri so se pričeli med obema državama 1. 1880 in vsled kterih je prišlo tudi do bratske vojne me!d Srbijo in Bolgarsko. Omenjena železnica, ktera bi se imela graditi do Soluna in Atene, vodi že sedaj v Bosno in vse do turške meje preko Novega Pazara in tvori nekako mejo med Srbijo in Črno'Goro. Gradnjo te železnice so sklenili svoječasno v BerolLm, da se tako preprečijo ve-likosrbske ideje.
Avstro-Ogrska je že davno želela graditi to železnico, toda ker bi morala železnica voditi preko Srbije, jej je bil kaj tacega nemogoče dosegi. V ostalem se je tudi Rusija temu stalno upirala in Avstrija se je vedno morala udati. Tukaj sicer trdijo, da ko-nečno proti gradnji te železnice nimajo ničesar, toda z gradnjo se mora počakati, dokler ne zavladajo v Ma-cedoniji redne razmere. Na merodaj-nem mestu se zatrjuje, da se imenovana Železnica ne bode gradila, brez da bi ne prišlo do resnega konflikta med Rusijo in Avstrijo.
Tukaj so zelo radovedni, kako stališče bodo zavzele v tem vprašanju druge evropske vlade, kajti znano je, da bi se Avstrija s to stvarjo ne upal* priti v javnost, ako bi jej kaj tacega ne ukazala Nemčija, ktera bi imela od take železnice mnogo več koristi, kakor Avstrija.
4
NAŠE BRODOVJE NA POTU NA PACIFIK.
Se 400 milj daleč od Pamta Arenas, *a ladij ah je n, gdnvo.
^adiington, 30. jan. Admiral Evans, poveljnik našega vojnega bro-dovja, ktero pluje na Pacifik, poroča mornari&nenra oddelku vlade, da as pd nwmaiji na oklopnieah dobro po-čntfco m da je w na ladjah sdn-Brodovge je oddaljsno od svojega sedanjega eOja ali Fwrta Annas 1* Is 400 nrflj.
Zvezino vojaštvo v Goldfieldu.
Carson, Nev., 29. jan. V tukaj-šnjej posta^odaji je bila vložena resolucija, s ktero se prosi predsednika Roosevelta, da pusti v Goldfieldu zvezino vojaštvo do 1. maja, da bode imela na ta način država Nevada dovolj časa organizovati državno policijo, ktera ee bode ustanovila po novem zakonu. Resolucijo je zbornica izročila plenarnemu odseku, kjer se bode o njej glasovalo.
nikakfh sitnosti ako
kupiš vožni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pfl FR. SAKSEB CO., 109 Greenwich St., Now York.
Bazne novosti
iz inozemstvih
ZGODOVINSKA ZASTAVA AMERIŠKE PO ANGLEŽIH UPLENJENE VOJNE LAD IJE V LONDONU PRODANA
Na Španskem so vjeli nevarnega anarhista; nov marokanski sultan v stiski; kriza na Portugalskem.
VOJNA MED AMERIKO IN JAPONSKO.
London, 31. jan. Tukaj .se včeraj na javnej dražbi prodali historično zastavo naše vojne ladije <Chesapeake, ktero so Angleži v vojni 1. 1813 uplenili. Za zastavo so dobili $42r>IL Zastavo je kupil ameriški milijonar J. P. Morgan.
Gibraltar, 31. jam. Semkaj se poroča. da so na poti v Sevillo v Al-geciras zaprli nevarnega .španskega anarhista imenom Jose Amadorja. Policija trdi, da je nameraval umoriti kralja Alfonsa in. njegovo žeao, ktera stanujeta ^-vlnj t Se villi.
Lizbona, 30. jan. Sedaj m je dognalo, da je bilo v tukajšnjem mestu pri včerajšnjih pouličnih bojih ubitih par ljudi, njed kterimi sta tudi dva policaja. Vse polno ljudi so zaprli. Med jetniki so tudi dr. Monis, I. P. Dossantos in Viseount Brava, kteri so člani napredine stranke. Za^ prli so tudi Alfonso Costa, ki je član republikanske stranke in republikanskega odbora.
Paris, 31. jam. Kapitan" Maurice Loir, ki je pride j an imornarienej rezervi kot zvedenec, je včeraj predaval pri francoskej mornaričneg ligi. Pri tem ge zatrdil, da je vojna med Ameriko in Japonsko meizogU^na, kajti obojestranska ekspanzija mora končno dovesti do spopada med obema državama talo na gospodarskem, kakor tudi na političnem polju.
-o-
$3011 ukradli.
"V grškem restavrantu Ferrintiii« Signogro na Washington St. v New Yorku je včeraj neki Filip Impor-tuno ukradel gospej Mary France iz njene denarnice svoto $3011, kteri denar je dvignila na banki. Importu-nota so aretovali in ga obtožili ropanja. Sedaj iščejo še lastnika imenovanega restavrania, kteri je v zvezi s tatvino, ki je pa ušel.
$1,000,000 škode.
Indianapolis, Ind., 30. jam. Skladišče blaga tvrdke H>mry Colburn & Co. je včeraj zjutraj zgorelo. Požar je napravil $1,000,000 škode, doeim zna^a zavarovalnina le $75,000. Med oškodovanci je najmanj sto različnih tvrdk, ktere so imele svoje blago spravljeno v imenovanem velikem skladišču. Pri gašenju je bilo 6 gasilcev ranjenih.
KRETANJE parnikov.
Dospeli so:
Kaiser Wilhelm II. 30. jan. iz Bremena s 613 potniki. Barbarossa 30. -jan. iz Brsmena z 292 potniki.
Kroonland 30. jan. iz Antwerpa z 284 potniki. v
Dospeti imajo: Kroonland iz Antwerpa. Kaiser Wilhelm n. ir Bremena. Noordam iz Rotterdama. Pennsylvania iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Lusitania iz Liverpoola. Margherita iz Trsta. Philadelphia iz Southampton«. La Savoie iz Havre. Caledonia iz Glasgowa. Stat end am iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena.
OdxdnH bods:
Oeanpsnia l^efiruazja v JLiverpooL St Lends L febr. t ^ febr. ▼ Twt

wm ' _____
i-M ■

"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published bv the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(% corporation.) FRANK 8ARSER, President VICTOR VALJAVEC, Sei rvtary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Biwineps of the corporation an'd •ddrtepes of above otlicers: 1(H) Green wich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Z* leto velja list za Ameriko . . . $3.00
„ pol leta.........I 50
„ leto za roe?ti>* New ^'itrk . . . 4.00 „ pol leta za mepto New York . . 2.»id it ca Evropo in Canado za vse leto J.">0 »	.t	h'tii 2.o0
j.	t,	„ ,, četrt ktf^ 1 7*»
V Evropo in Canado pošiljamo skupno tii Številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeinši neuelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voi<*e of the People") leaned every day, except Sum lay.-* and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti ee ne natisnejo.
l>enar naj se blagovoli poiiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi nrejšn je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pubilj&tvain naredite naslov:'
«GUAS NARODA" 109 green w if h Street. New York City.
Telefon: 1279 Rector.
Naseljevanje.
Ravnokar smo prejeli od na sel nitke oblasti v Washingtonu letno poročilo o naseljevanji* v upravnem !oru ktetx) se je končalo s 30. junijem minolega leta. Iz t epa poročila raz-▼idimo takoj na prvi pogled, da na-selniški komisar Sarjrent, ko je pisal eroje lepo in zanimivo poročilo, ni mislil na to, da se bode Jiase'jevanje Sest mesecev po končanem upravnem kfru tako izredno pomanjšalo, kakor se je sedaj, kaj;.i inaee bi v svoje letno poročilo gotovo ne napisal sledečega ^avka: "Kaka bo posledica sedanjega naseljevanja, je vprašanje, ktero vodno in vedno sili v ospredje. Kawe prebivalstvo se potoim naseljevanja množi vsako leto za milijon ljudi in ako ostane ta množitev še v nadalje nespremenjena, bode prebivalstvo Zjediinjenih držav po preteku 134 let štelo 930,000,000 osob. To naravno ni cenitev, temveč le ilustracija k sedanjemu naseljevanju.
Najvoe naseljencev prihaja sedaj v Aimiriko iz Avstro-O^rske. Italije in Rusije, od kjer so se pričeli ljudje naseljevati trumoma šele v letu 1900. Iz družili siromašnejšili dežel pa so naseljenci pričeli • prihajali v Ameriko mn«n?i preje. Iz N unč i je, ktera je bila v minolem stoletju najsiro-ma&nejAa dežela v Evropi, so pričeli naseljenci prihajati /a> jmčetkom minulega stoletja, kar velja tudi o dru-zih severnih deželah Evrope. Blagostanje vsake dežele -e lahko ceni po njenih izseljencih. Iz siromašnih dežel «e prično ljudje vedno preje izseljevati, kakor premožnejših. Potemtakem so Avstro-Oirrska, Italija in Rusija dosj>eli šele sedaj na ono stopinjo siromaštva ali pomanjkanja, na kterej je bila Nemčija že skoraj pred jednim stoletjem.
Naseljevanje je sedaj radi denarne in gospodarske krize izredno majhno in za prihodnji leden je naznanjenih le 2500 naseljencev.
Gospodarski položaj se pri nas še ni poboljšal in to je tudi vzrok, da vsakdo raje doma počaka, dokler se to ne zgodi. Rojakom na Slovenskem radi tega. svetujemo, da sedaj ne izseljujejo v Ameriko, kajti, kakor je razvidno iz naših dnevnih poročil o gospodarskem položaju, je pri nas na tisoče delavcev brez dela in zaslužka, tako da je naseljencu, ki pride semkaj, skoraj nemogoče dobiti delo in zaslužek. Vs-^kako je bolje počakati doma, da se časi izboljšajo, dasiravno za sedaj še ni pričakovati, da bi se to kmalo zgodilo. Staro-krajsko časopisje pa poživljamo, da opomni ljudi, kteri se nameravajo sedaj izseliti, naj tega ne store, kajti doma se ložje čaka na boljše čase, kakor ▼ tujini.
Nadvojvodina Badenska
ima 15,000 Stirijaških kilometrov in 2 milijona prebivalcev. Javni prihod iznaša 167,000,000 kron.
Napredek na Kitajskem.
časopisje se je nadejalo, bode vlada na Kitajskem uvedla e rfaprednejSe reforme. Toda pose je, da so te n&de prazne, je izšel ukaz, po kterem se rana Kitajskem vsako snovala društva. Sestanki dija-t, kterih predmet so tudi politična tja, so prepovedani. V neki i pravi vlada, da se naj dijaki samo z učenjem, drugi pa, ki , politiko, bi se pa
Delavstvo in najvišje sodišče.
Kakor smo že iporočali. je z vezir, o najvišje sodišče proglasilo 'neustavnim oni zakon, kteri je prepovedoval železnicam in korporacijam odsloviti delavce iz služb^ ako so člani kake delavske organizacije. S tem zakonom se je torej zgodilo ravno tako, kakor z vsemi drugimi zakoni, kteri so bili ustanovljeni v varstvo delavstva.
Ravmokar razveljavljeni zakon seveda ni imel skoraj mikakega praktičnega pomena, kajti postavodajalci. kteri so ga v kongresu izdelali, so s tem hoteli le dokazati, da njihovo srce še vedno bije za delavstvo, oziroma za pravice in varstvo delavcev. —
Dasiravno je bil imenovani zakon veljaven, je vopidarle vsaka korpora-cija in vsaka železnica zamogla odsloviti toliko delavcev, kolikor se jej je poljubilo, in sicer baš radi tega, ker so bili dotični delavci člani unij. Dokler se odstavljenemu delavcu pred pričami povedalo, da je odslovljen. ker je Član delavske unije, se ni kršilo imenovanega zakona, kajti kor-puracije ali pa kak drugi delodajalec zamori odsloviti delavce, ne da bi mu bilo treba navesti tozadevne %*zro-ke. Na !a način torej imenovani zakon ni imel nikake praktične vrednosti.
Vendar je pa razveljavljenje tega zakona velikanske važnosti, kajti razveljavljenje je več, nego značilno. Ta razsodba spada brezdvomno v kategorijo onih razsodb, h kterim spadr. tudi ona, ktero je izdalo višje sodišče Distrikta Columbia in koja prepoveduje delavskim unijam objavljati imenike onih trrdk, klere so unijam sovražne. Delavci torej na nikak na-čin ne sm-jo nastopiti proti delavstvu sovražnim korporacijam in tm-stoin, dočim sinejo korporacije in trusti nastopati proti delavcem, kakor se jim poljubi.
Spomini Turtestanca.
"Russkij Golos'' je prinesel nedavno nekaj ertic iz peresa N. P. Reda pod naslovom 4 4 Spomini Tur-kest anca (Turkestan je ruska gu-bernija v osrednji Aziji), iz kterih posnemamo slfidečo zanimivo do-irodbo:
Pred več nego 25 leti so se pojavili na bregovih močne reke Sir-Darje novi naselniki. Niso bili iskalci novih krajev in novih doživljajev, ki so kmalo po osvojitvi Turkestana on-di vreli vkup. tudi niso bili domačini, ampak pravi ruski ljudje. Vlada jih je poslala semkaj od bregov Šumečega Vrala in jih šiloma naselila kakor zločince in bili so tisti čas s policijskega stališča tudi resnifni zločinci.
Nekaj sto uralskih kozakov ni hotelo pripoznati uvedbe potnih listov in se branilo položiti prisego zvestobe. Potne lis'e namreč so smatrali za iznajdbo Antikristovo in prisego za nekaj, kar se ne vjema s Kristo-vimi nauki. Zato so jih pa tudi poklali v prosnanstvo.
Odtrgani od domovine in od vsega, kar jim je bilo drago, so živeli življenje Kobinsonov, ogibajoč se — do neobhodno potrebnega — trdovratno slehernega stika z ostalim svetom. Pečali so sp, kakor nekdaj doma, tudi tu z ribjim lovom, ki je zadovoljeval njih skromne potrebe.
Ena naselbina Uralcev se je nahajala in se nahaja morda še zdaj v Či-na.su, tam kjer se ČirČik, deroča gor->ka reka, izliva v Sir-Darjo.
V	mestecu Cinasu torej s."an naletel na svojih lovskih in botaničuih izletih na te samotarje.
Ta Sir-Darja nudi krasno sliko. Pri polni vodi je včasih do 12 verst široka in spominja preje na jezero nego na reko. Leno vali svoje valove, ki so kalni od blata, ki na rodovitnosti n?i zaostaja v ničemer za sloveč im blatom Nila. Od desne strani se izliva vanjo burni Či^čik, ki je ob nalivih tudi skaljen od peska in pline, sicer pa čist ko kristal.
V	bičevju delte, ki ga tvorita obe reki, sta živela pred petnajstimi leti še tiger in ober; na drugi strani je mrgolelo fazanov in jerfebic, na reki je bilo kraljestvo gosi, rac, kljunačev. Od levega brega Sir-Darje s eje razprostirala daljna "lačna stepa", ki bode, kakor je npati, zdaj kmalo, hvala milijonom, ki jih daje Rusija za njeno namakanjet, zamenjala svoje ime z drugačnim.
V	tej rodovitni pokrajini, oddaljen od ruskega in sartiškega mestnega dela, je bil naseljen del prognanih Uralcev. Živeli so v revnih kožah iz prsti in biŽevja ter tako ločeni od sveta, da so bili skoro popolnoma podivjani. Samo dva' njih sta občevala nekoliko z Rusi. To pa je izviralo odtod, ker js j od en rad ka-
dil, drugi ljubil ča&ioo žganja, kar je seveda veljalo med njunimi rojaki za velik greh.
Jednemu je bilo ime Petrovič, dru-gftmu Nikita.
Če sem, navadno v družbi, prišel v Čimas, sem dal klicati Petroviča in Nikito: pripravila sta velik čoln, vzeli smo seboj samovar in raznovrstnega živeža in naša za ribe in ptiče činaške tako nevarna ekspedi-cija je odrinila.
Imeli smo za seboj komaj pax vers t, že'je vrgel Nikita svoj tmik — a ne za ribo, ampak za vse kaj druzega.
"Oh, z zdravjem ne gre več; oči-vidno je, da me hoče že zopet tresti mrzlica.''
"Vemo, kakšna mrzlica je to", mu je odvrnil Petrovič temno. "Žga-nja hočeš; tako tudi povej. Tvoje mrzlice te ozdravijo vragi v peklu, grešnik!"
"No, no", je menil krotko Nikita; "ti tudi kadiš kako pipieo..."
Kadar je dobil Nikita svojo čaši-co. je postal takoj zelo vesel in je zaklical: "Zapojva, brate«, pesmico !''
I.n Petrovič je iztrkal svojo Pipo in je odvrnil s svojo neomajljivo ravno duš nost j o : 1* Zapojva !''
Zapela sta potem monotono, tožečo pesem, ki govori o daljnem, dragem Uralu, o njegovih gorah, gozdovih.
Deloma od zgovornega Nikite. deloma od drugih starih prebivalce%* Turkestana scim zvedel marsikako zanimivo pripovedko o zgodovini na-seljenja Uralcev na bregovih Sir-Darje.
Pripeljali so jih v mesto Kazalinsk na jednem parnikov uralskega bro-dovja blaženega spomina, ki ga je, če se ne motiim, razpustil governer Cernajev. Ali neprostovoljni izseljenci niso hoteli zapustiti parnika. "Ne maramo iti v tujo deželo, imamo svojo lastno!" so vpili.
Morali so jih s silo spehati s paro-broda. Obupno so se upirali; veliko se jih je vrglo z ladije v vodo; potonili so jih ven; izpulili so se in se zopet zagnali v vodo, vedoč, da čim so enkrat na bregu- je pri kraju vsiko upanje, da se jih usmilijo; prosili so, naj se jih popelje nazaj v domovino.
" A niso jih povedli nazaj; nastanili so jih za prvi čas. kakor je pač najbolje kazalo, in potem so se šele spomnili, da imajo ti ljudje vendar ženo in otroke, za ktere je treba tudi poskrbeti.
Dopisovanje med oblastnijami se je vleklo skozi več let; navsezadnje pa je sklenilo poslati družine k možem in očetom.
Tedaj je nastala pri izgnancih misel. da jim dostavlja vlada žene in otroke samo, ker jih neče rediti na vladne stroške, in da, če se bodo branili pripoznati svojcev, pripravijo ob-lastnijo v položaj, iz kterega si ne bode vedela pomagati, in da bode tedaj odnehala in poslala vse nazaj v domovino.
Ko so jih poklicali k parniku. ki .je bil pripeljal družine in ko so bile prišle le-te na kopno, ostali so v splošno začudenje izgnanci in doŠle družine, ki so bila očividno obveščene kako o sklopu mož, na zunaj popolnoma ravnodušni.
"No, kako pa? Ali se nič ne pozdravite s svojimi ženami in otrocif" so vprašali Uralee.
"To niso naše žene in otroci", so izjavili izgnanci odločno; "naše žene so v Uralu, in teh-le ne poznamo, ne-čemo poznati."
Pri tam pa so se od obeh strani vsenavprek križali strastni in ljubeči pogledi, pol ognjevito, pol žalostno.
Oblastnija je naredila dolg obraz. Kaj je storiti tu? Morda se pomotoma res ni poslalo pravih žensk!
Mlad, prebrisan pisar pa, ki je ves čas ogledoval mlado, zalo koza-kinjo, je isto olbjel in položil svojo roko tja, kamor se je ne sme položiti-
Kozakinja je zavpila in iz množice izgnancev je skočil mlad koza k.
"Ti, ne dotakni se te ženske!" je kričal razjarjeno. "Zakaj se je dotikaš? Ni tvoja!"
"Tvoja pa tudi ne!" mu je odvrnil pisar. "Saj vi sami ste vsi rekli, da tp niso vaše* žene!"
Kozak je postal konfuzen. "Kaj to de, če ni moja?" je godrnjal. "A zakaj se dotikati ženske? Vendar je ženska."
Toda zvijača je bila »daj očitna in oblastnija je imela takoj svoj načrt, kako poravnati stvar.
"Da, otroci", je izjavila oblastnija, "zelo škoda je, da ženske niso vašet a tu ee sdaj ne d& nič napraviti. Nazaj jih vlada ne pošlje. Koliko truda in stroško je že bilo z vami. A po drngi strani je tudi vam težko živeti brez žensk. Tedaj živite vsaj s tujimi; saj so vaše vere; ne pustite jih poginiti od glada ali da bi preSle v toge roke. Saj ste videli, da se dolijo ljubilelji sa nje... A da se pn delitvi žensk ns bodete prepirali, jih feodemo mi um nidtlili ' : > \
med vas. Te tukaj na primer naj pripadejo onim, ki ostanejo pri Ka-zalinsku, druge pojdejo v Činas ali Perovsk. *'
In oblastnija je pričela takoj z navideznim razdeljevanjem žensk; za state može je določila mlade žene in narobe za mlade možke — stare.
V ženskem taboru je začelo javka-nje in tarnanje, množice izgnanih kozakov se je polastilo razburjenje. Starešine so stopili na stran in pričeli šepetati med salboj. Čez jedno minuto je bila sklenjena sledeča resolucija: "Bog z njimi, žaljivei! Bog vse vidi. Živite s svojimi pravimi ženami, bratje; delili bodemo brez oblastnije."
Razume se samo ob sebi, da se oblastnija ni prepirala z njimi. Vse se je izteklo v splošno zadovoljnost. Kvečjemu je bil nezadovoljen mladi pisar...
Mnogo izgnanih kozakov so sčasoma z ribjim lovom zaslužilo veliko denarja in žive zelo udobno, četudi so vedno ločeni od ostalega prebivalstva.
Bilo bi pa zanimivo izvedeti, kako so vplivale na njih osodo določbe o verski svobodi, če jim jo dovoljena vrnitev v staro domovino, če še go je to želj>.
Iz < ienta.
Bil je nekdaj mož z imnnom Seid, ki na svetu ni knel druzega kot lepo hišo. Oddajal jo je v najem in od najemnine živel.
Nekega dne pride v hišo cesarjev kuhar — pride in prebiva cejo leto v njej. Leto mine, mine drugo leto in cesarjev kuhar ne misli, da bi plačal najemnino. Ko pa ostane tudi tretje leto v hiši. pride stari Seid ponižno v hišo in reče:
"Oče po božji milosti in gospod. Če še veruješ v Alaha, mi plačaj najemnino. ker vedi: na svetu nimam ničesar kot to hišo. prosjačiti me je sram in delati ne morem, ker se nisem nikuar učil."
Tu odgovori cesarjev kuhar: "Pas, pogini na mestu! Skoči v vodo. ustreli se in zgini iz tega sveta ! Cesa se drzneš od mene zahtevati. nesrečnež! Hiša je moja! Štiri strani sveta so ti odprte; poberi se in ne hodi več semf"
Grenko je zajokai ubogi Seid, zbral skupaj vse svoje listine in se naravnost napotil k šejk-il islamu, prvemu Čuvaju vere.
"Pomozi mi", prosi, "plemeniti gospod, do moje pravice, ktere mi odrekajo pod očmi sultana!"
Šejk-il-islam preišče listine ter jih <>dobri.
"Mož*", reče šejk-il-islam, "pojdi k cesarjevemu kuharju in mu povej mojo razsodbo. On mora plačati najemnino za tri leta ter takoj tvojo iiišo ostaviti. kakor resnično je na svetu pravica in postava."
K-1 je kuhar prebral to razsodbo, zakliee jezno:
"Da bi te obesili ali s konji strgali. ti pasji sin! Vrag te je zanesel k šejk-il-islamu in zanese te tudi v peklo. Idi in pridi zopet jutri, nakar dobiš denar!"
Istega večera speče kuhar tisoč malih kolačkov in v vsaeega dene beneški zlat s podobo bradatega doza. Dož je imel na glavi kapo in palico v roki. Teh tisoč kolačkov pošlje šejk-il-islam.i s posebnim priporočilom.
Ko Seid prejme drugo jutro denar, mu reče kuhar:
"Kaj stikaš vedno okoli moje hiše, kot da sem ti kaj dolžan? Če se še enkrat rprikažetš, ti z gorjačo tako premeljem kosti, da jih nikdar več ne najdeš!' *
Ubogi Seid odide. Ko je bil že precej oddaljen, dvigne grozečo roko in pravi:
* 'Čakaj, kaj (poreče šejki-il-islam k tvoji nepokorščini 1"
Poda se k njemu in zopet toži cesarjevega kuharja.
"Visoki gospod, včeraj si mi priznal hišo, v kteri stanuje kuhar, za mojo lastnino."
"Tako je, moj sin." "Kuhar se pa ne zmeni za tvoje povelje in neče oditi iz hiše."
"Ima prav, moj sin. Včeraj zvečer je bilo pri meni 990 častljivih mož z dolgimi bradami in velikimi palicami in vsi so prisegli, da je hiša kuharje va."
Tu se oglasi sluga šejk-il-islama in nit:
"Gospod, bilo je tisoč mož, ki so prišli prisegat; toda deset izmed njih je bilo tako starih in slabotnih, da so me prosili, naj jih peljam k počitku."
"Slišiš, Seid", reče šejk-il-islam, "tisoč mož! Red, če nisem imel dolžnost njim vero vati 11"

*o]akl rofe".
m aa "Obe V«.
Is Slovaškega.
Preganjanje slovaških, rodoljubov in slovaškega tiska nima konca ne kraja. Te dni je bila zaplenjena zopet 47. številka "Ljudovih No vin" radi članka: "Slovaki, zapomnite si!" Ta konfiskacija pomeni novo tiskovno ipravdo. "Ljudove Novinv" so dobili v zadnji polovici pretečene-ga leta kakih 10 tiskovnih pravd. Govorica o madjarski svobodi se* širi kakor govorica o kakšni tatarski vojski. Madjarski državni pravdniki bi najrajši vse slovaške voditelje in urednike zaprli.
Urednik "Narodnih Novin" je bil zopet poklican prod preiskovalnega sodnika in ta je izvedel, da zoper "Narodnie Novinv" sta se uvedli 2 novi pravdi radi Ščuvanja zoper ma-djarske narodnosti, in sicer s tem, da so priobčili dva Bjoernsoi.ova članka, v kterih je slavni norveški pesnik ostro kritikoval madjarsku vladu in sodnijske oblasti radi nečloveškega postopanja s Slovaki.
"Narodnie Novinv" imajo v zadnjih dveh! mesecih že 6 tiskovnih pravd na vratu.
Požunski državni pravdnik si je vzel v zadnjem času "na piko" slovaški delavski tisk. Dopisnik Ča-drna je bil obsojen zavoljo enega članka v "Napredu" k globi 235 K. Par dni kasneje je stal urednik "Na-pred'a'' pred poroto radi ščuvanja. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in 600 kron globe, in tako gre brez prest anka.
Preganjanje suspendiranega župnika Andreja Hlinke, ki od 30. nov. sedi v državnem zaporu v Segedinu, tudi še ni pri kraju. Obesili so mu na vrat novo pravdo. Tožijo ga radi "laudatio eriminis" zavoljo tega, ker je nekterim ljudem in znancem daroval svojo sliko.
Slovensko katoliško
O.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in prijatelje po Zjed. državah, posebno pa Antona Možgan, Blaža Liker in brata. Ivan Mlakarja v Claridge, Pa. Vsem skupaj klicam: Na zdar!
New York, 3«. jan. 190S.
Luka Mlakar.
Pred odhodoan v staro domovino pozdravljava vse prijatelje in znance po irni Ameriki, posebno pa one v Tyre, Pa., in Imperial, Pa., ter jim
kličeva srčni: Z Bogom! Na svidenje !
New York. 30. jan. 1908.
Josip Založnik.
Mat. Keršinar.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje po širnej Ameriki, posebno pa one v James City, Pa., in Kane, Pa., in še i>osebej mojega prijatelja Frtfhja Vales. Bilo srečno!
New York, 30. jan. 1908.
Ivan Vales.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje, znance in vse rojake v James City. Pa., in Kane, Pa., po>ebno pa mojega brata Ivan Zavnika Z Bogom!
New York, 30. jan- 1903.
Anton Zavnik.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse naše znance in prijatelje v James City'in Kane, Pa., kakor tudi p« drugih krajih širne A-m spike. Živeli!
New York. 30. jan. 1903.
Pavel Mohovčič.
Josip Skerl.
Ivan Vales.
Anton Zavnik.
Fran Turk.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno Janeza Jenko, Marijo Re-men, Josipa Gust in Ivana Samsa ter e druge prijatelje v Delagua, Col.
New York, 30. jan. 1908.
Mihael Jenko.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse svoje znance in prijatelja sirom Amerike, posebno one v Delagui, Colo. Z Bogom!
New York, 30. jam 1908.
Djordje Kosovič.
Preld odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Delagui, Colo., posebno Ivana Samsa in AntonavŽele.
New York, 30. Jan. 1908.
-Anton Parko.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in znance Sirom Amerike, posebno pa moje sine ▼ Delagua, Colo.
New York, 30. jan. 1908.
Matija Palavec.
Prert odhodom v staro domovino pozdravlja vi v»e rojake Sirom Amerike, posebno pa one v Delagni, Colo.
Vew York, 80. jan. 1909.
Miha in Marija Fatur.
podp. društvo
cr
JD
svete Barbare
"D
zaZjedlnj-ne uržave Severn© Ameriko.
Sedež: Forest City, Pa.
mkorporlrano dno Januarja IQOl v državi pe
nnsylvanl]L
-0--0-
ODBORNTK3:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MAitTIN OBER Ž AN, Box 51, West Mineral, Kans. L tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN G-ERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, D. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GI*AS NARODA".
Velika zaloga vina In žgoni.i. % J
Marija Qr!!S
Prodaja helo \ ino |»o___
čr no vino jm ... Drožriik 4 palone za Brinjevec 12 steklenir za ali 4 a .1. (sodček) za oS n » -*irc J;o se rriooroča
70«v pulloii ."iOr. ..
_____*11 0»
... -12(H)
.. *Mi.OO
ffl
IM/iHja Gri!!,
■g 530S St. Ciair Ave., N. E.,	Cleveland, Glilo.
SvčX
N
trr
v Pittsburgu, f3«, in okolici
m , daj. za t a mošnji ofciajntoj
edini pooblaščeni zasfopniK za vse posle
JAKOB ZilBUKO VEC,
> 4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vs.sk i!an <»i <1«> J S. ure, tt-t oh sobot nh do 8. ure zvečer.
-•A*"**'~	j---
•Ml*
IPrtin k Sakser.
Pri mojem odhodu v staro domo vino pozdravljam vse moje prijatelje v Delagui, Colo., posebno Fr. Tomšič, Janeza Fatur in Janeza Pavlovee.
New York, 30. jan. 1908.
Fran Slavec.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake po širni Ameriki, posebno one v Tyre, Pa., in Little Falk, N. T., in šc posebno pa mc-jegra brata in ženo ter obe sestri in njih može. kakor tudi vsi tri bratrance ter vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Na zdar 1 Na svidenje!
New York, 30. jan. 190S.
Janez Spacapan.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse naše prijatelje in znance po Združenih državah, posebno pa tiste, s kojimi smo bili zadnjič skupaj. Živili!
New York, 30. jan. 1903.
Josip Perovšek.
Ivan Meglic.
Anton Grajzde. !
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa one v Cleveland«, Ohio, Fran in Tomaža Mrvar, Franja, Janeza" in Avgusta Gorše in v Ros-lynu, Wash., Franja Horvat. Vsem skupaj kličem: Z Bogom!
New York, 30. jan. 1908.
Mat. Gorše.
t
ZAHVALA.
Rojakom iz Leadville, Colo., in okolice se iskreno zahvaljujemo, ki eo spremili našega preljubljenega brata.
ANTONA SLAVEC k večnemu počitku.
Bed Cliff, Ball's Camp, Colo.
Jakob, Josip in Matija, žal n joči bratje.
(30-31—1)
Rojaki, naročajte m na "Olaa Naroda", najrotji in najcenejši dnavnik.
Slovenci
Zjedinjjsnih državah!
Zastonj!!! Zastonj!!!! Zastonj!!!!!
Ako ste bolni, ako se dobro ne počutite, ako potrebujete pomoči za vašo bolezen takoj pišite na nas, predno se obrnete kje do k a k ega d r u gegra Zd ra vn i k a in mi Vam pošljemo takoj "ZASTONJ" našo veliko slovensko knjigo SPOZAJMO SE katera je najlepše ilustrovana.
Vsi bolniki kateri to knjigo zahtevajo in se pri nas zdravijo imajo preiskavo treh zdravnikov, kateri tvo-rjo zdravniško društvo ter računajo na gotovo zdravljenje. Zdravimo tudi daleč oddaljene osebe sposredo-vanjein Korespondence.
Zahtevajte takoj našo veliko Knjigo SPOZNAJMO SE, zastonj.
Dr. KNIGHT.
specialist za notranje bolezni.
Dr. ROOF,
specialist za spolne bolezni.
Dr. SPI LUNGER, specialist za diagnostiko.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
to America Europe Co.
(OROSI)
nai^ 2128
l^^r BROADWAY,
NEW YORK
Jugoslovanska
Nikolič je obiskal novega bana Ban- umrla v vasi Jakovščini O. Y. Golov-eba ter ga prosil ptfdpore za srbsko r?ja, rojena Gogolova, v 84. letn svoje
oerkev in njene vernike. Ban je obljubil podporo, ker priznava načelo svobodne vesti in verske enakopravnosti. Zloba je, ako se raznašajo vesti,
7
(nkWporirana dne 24. januarja 1901 v državi Min»*esota_ Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpreidsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.	! Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn-Pomožni tajnik: Maks KržiSnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, HI. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržidnik, IL nadzornik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premeanbe n-lov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brosieh, Box 424, Sly, Minn., po svojem tajnika ki nobenem dragem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: lekn Gouze, Box 106, Ely, Mrnp., po svojem zastopniku in nobenem 4rugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Je dno te.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali pommettii-ftov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, tli 7tb St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki ■e pritožbe.
Društveno glasilo je "QLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Inflnenca. V celem Črnemgrabnu je tako razširjena huda influenca, da v nekterih vaseh ni hiše brez bolnika. V nekterih leži vse, tako da ni nikogar, ki bi mogel bolnikom streči.
Umrla je 12. januarja v Krašnji 70 let stara Mica Podmilšak, sestra An-drejčkovega Jožeta. Lansko jesen je dobila od deželnega odbora hiralsko ustanovo letnih 100 K. Ni jih dolgo uživala.
Človek zgoreL Zgorel je 12. jan. popoldne ovčar Matevž Rabič, po domače Gornov Matevž, 65 let star, na rotu nad slapom Peričnikom (dovške župnije), pri svoji pastirski koči, ki mu je tudi zgorela. Vsega obžganega so dobili ležečega pod kapom. Bil je tudi dober gonjač za divje kozle, ker se ni ustrašil nobenih pečin. Lovci in sosedje so ga radi imeli, ker je bil lepega, poštenega vedenja. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Nesreča. Ko je 13. jan. hotela že-lezničarjeva žena v Postojni svojo 16-letno hčerko Ivano Korenčičevo nekaj »trahovati, je ta skočila skozi okno in si zlomila levo nogo pod kolenom. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
Prepirač in napadalec. Posestnik Ivan Šinkovec iz Gornje Kanomlje je prišel na novega leta dan v Petričevo gostilno v Srednji Kanomlji, naročil liter vina in se takoj začel prepirati s kočarjem Alojzijem Gnezdo, čes, da mu je ukradel stružec in svetoval bratu njegovemu Jožefu, naj ne sedi pri njem. V pretepu je vrgel Šinkovec Alojzija Gnezda ob tla ter mu s pripravljenim nožem prerezal suknjič čez hrbet. Ko je šel Jožef Gnezda domov, je bil napaden blizu Šinkovčeve hiše. Napadalec ga je toliko časa davil, da se je Gnezda onesvestil in da zdaj ne more nič govoriti. Ker ima prebito črepinjo in se mu je kri zlila v možgane, najbrž ne bo okreval. Sodi se, da ga je napadel Šinkovec, zato »o ga izročili sodišču v Idriji.
PRIMORSKE NOVICE.
Uboj v Trstu. Iz Trsta se poroča: Na parniku Austro-Americane "Alice" je neki mornar ustrelil krmilarja Jurija Mauro, stanujočega v Trstu.
Nesreča. Kovač Jakob Živic v Trstu je v temi padel. Pri tem se mn je sprožil samokres in kroglja mu je šla v nogo. Moral je v bolnišnico.
Z vrčkom je v Trstu udaril Ferdinand Padovan Ivana Petriča tako po glavi, da so ranjenca morali prepeljati v bolnišnico.
Napad. Ko je šel nedavno posestnik po domače zvan Miha Srde iz Pasja-ka v Istri iz Podgrada domov, napadla sta ga dva neznanea. Eden ga j» zgrabil za ,-oko, da mn je strgal suknjič in zahteval od njega denarja. Ali Miha je močan. Oplazil je napadalca po glavi z drugo roko, da se je kar zvrnil po tleh. Nato jo je pa pobrisal, kolikor so ga nesle noge. Imel je pri sebi 2000 kron denarja.
Štajerske kovice.
Sleparski kvartač. Na Silvestrovo ss je pojavil v Hočah pri Mariboru
neki Malner — sodeč po govorici naj-l>r/.e iz Kranjske — ki je nagovarjal goste, da so igrali ž njim na karte. Pri tem je tako sleparsko manipuliral, da je vsakega igralca obral. Orožniki so ga aretovali ter izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. Pri njem so dobili hranilno knjižico za 13,000 kron, •ki jih je brezdvomno pri igrah prisle-paril.
HRVATSKE NOVICE.
Očeta ubil. Blizu Osjeka je ubil Emerih BoriČ svojega očeta, ker se je ta potegnil za sinovo ženo, ki jo je mož pogosto pretepal celo v otročji postelji. Borič je ubil očeta s klopjo. Ko je videl, da je mrtev, ga je umil, slekel krvavo obleko z njega, ga oblekel v praznično, položil na posteljo, postavil okrog goreče sveče, nato se pa tudi sam praznično oblekel ter odšel na sodišče v Osjek, kjer je povedal o svojem groznem činu. Seveda so ga zaprli.
Nova hrvatska vlada. "Narodne Xovine" priobčujejo imenovanje Ni-kole pl. Czernkovicha za podbana, dr. Perda pl. Mixicha za od delnega predstojnika za nauk in bogočastje, Sladka Aranitzkega za oddelnega predstojnika za pravosodje, poštnega rav
da bo njegova vlada zatirala Srbe ali jim sploh prizadjala najmanjšo krivico zaradi njihove vere. Rad sprejme politično podporo radikalnih ali neodvisnih ali pa tudi obeh.
balkanske novice.
Srbski kralj Peter na potovanju.
Belgrad, 13. jan. Iz dvornih krogov so poroča, da nastopi kralj Peter takoj po sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstro-Ogisko svoje potovanje po Evropi. Najprej pride na Dunaj, in sicer še v letošnji zimi. Potem obišče kralj tudi Rim in Petrograd.
Iz Macedonije. Carigrad, 13. jan. Vesti o posebnih vojnih pripravah v Macedoniji so izmišljene. Res je le, da so rezervisti dvakrat sklicani za pomnožite v tretjega voja v Solunu; pri tem. voju je res vseh 124 bataljonov na višku mobilizacije. Te izredne priprave so namenjene eventualnim dogodkom spomladi, obenem pa tudi kot nekaka demonstracija, da se •pokaže zunanjemu svetu, koliko premore Turčija v Macedoniji. — Belgrad, 13. jan. Zelo uplivnega srbskega veljaka v Prilepu (vilajet Bitolj) DžambosoviČa so Bolgari umorili. — Avtonomija bosanskih mohamedan-cev. Sarajevo, 13. jan. Dne 7. jan. so se pri dežel j i vladi zopet pričela pogajanja z mohamedanskimi delegati o avtonomiji mohamedancev. Konefe-rencam predseduje baron Benko. Glede na versko avtonomijo se dosedaj ni doseglo sporazumljenja. Stvar se je pustila nerešena ter je konferenca prestopila k pogajanjem o srospodar-kih vprašanjih.
RAZNOTEROSTI.
Mati božja pod kuratelo. V .Takum na Italijanskem je bila nedavno kaj zanimiva obravnava. Neki starček Domen.co Labruzzi. je bil obdolžen da je ukradel Marijinemu kipu v Lo-dragoceno prsno iglo. Labruzzi se je vedel pred sodnikom kakor svet-mk" N->e?ovi Pogledi so strmeli nepremično v daljavo ter je najprej vprašal zamaknjen v daljavo Marijo ° ;erner *^nik izprašuje. Potem je odgovoril sodniku: "Pred vsem moram kon s ta ti rati, da igle nisem ukradel Ze od svoje rane mladosti sem posvet d svoje življenje brezmadežni de-v.ci Manji. Ko sem sedaj zabredel v revščino, -da nisem imel ne strehe, ne obleke, ne živeža, prosil sem Marijo ?	T" trka za I a mi je: Vst sni
^ Zdrobi
steklo, s kterim je obdan mof kip ter veliko prsno iglo. Prodaj jo f 2 ^Pičkom kupi vstop v samostan, da preživiš v miru 7n brez
r™ "adnJ'e dni svojega življenja, ljubcekmoj. To je milost, ki ti jo *
kazem za tvojo zvesto službi" 1 Slučajno sem imel opeko s seboj, da
r™ s-w takoj izpoiiiiti«°
J P0^3^ ^ so duhovniki na-
M^Netrr" Man> °
» !, ... b,J bl 51	z irfnmi-W
natelja Aleksandra pl. Vucheti.-ha zaljf^p. "" DI SJ	z izkupičkom
velikega župana zagrebškega, dr. P. [ U®_°pa.7_fa'mostan» k«>r igla ni Gavraniča za velikega župana modra ško-reškega, Julija pl. Jankovicha za vf-iiicf«a župana požeskejra in dr. I. j I. -fi-Hachieha za vc?ili»c-2J župana va raždinskega.
Zagrebški župan dr. Milan Ammš je odstopil ter izročil vodstvo mest nih poslov najstarejšemu občinskemu svetniku Katkiču. Svoj odstop je brzojavno sporočil banu Rauchu na Du naj. Povod odstopu je bilo baje nesoglasje v mestnem starešinstvu glede sprejema novega bana.
Konj ga je ubiL V Zagrebu je ubil k«>nj slugo Izidorja Sladoviča, ko ga je snažil. Udaril ga je s tako silo v vrat. da se je zgrudil in v par minutah izdihnil
Čuden morilec. V Orlovac na Hrvatskem je prišel p^ed dobrim letom iz Like Dmitar Subotič, priden in pošten človek, ki so ga pa domačini sovražili, ker je bil tujec. To sovraštvo se je še povečalo, ko je bil vaškemu starešini Pavicu zažgan pod in so vsi mislili, da ga je zažgal Subotieev sin, lasi se mu ni dalo ničesar dokazati. Pavičev sin Vinko se je sklenil maščevati vkljub temu nad Subotičevimi ter je neko noč ustrelil Subotiča skozi okno, nato pa s sosedi pridrvel v sobo ranjenca ter objokoval njegovo hudo nesrečo. Pavič pa s tem še ni bil zadovoljen. Subotičevega sina je pregovoril, da je šel v vas po voz, da bi prepeljal s smrtjo se borečega očeta v bolnišnico. Počakal ga je na križpotu in ga ustrelil. Morilec se je vrnil nato v Subotičevo hišo, kjer je domače na vse načine tolažil in se kazal kot odkritosrčen in sočuten prijatelj. Bil je tudi pri obdukciji obeh nstreljen-?ev in pomagal zdravnikom pri njihovem delu. Orožniki so pa vseeno izbili morilca in ga zročili sodišču v PetrinjL	• f#
Ban Ranch in Srhi na Hrvatskem.
Budimpešta, 3. jan. Pravoslavni tkol
bila v d 40.000> ^ le 5300 li^ Sodnik m hotel kar na svojo roko zanikati takega čudeža, temuč je klical župnika iz Loreta za pričo. Župnik je takoj kategorično izjavil, da se tu ne gre za čudež, temuč za tatvino, ker se Še nikoli ni zgoidilo, da bi bila Marija kakemu verniku u-kazala krasti cerkveno premoženje. Labruzzo je ugovarjal ter se skliceval na dogodek, ki se je pripetil v Milanu za Radeckijevega časa, ko « je neki poljski ulan nagrabil dragocenosti z Marijinega kipa na Marijin ukaz ter bil oproščen in so se mu dragocenosti celo pustile, ker je sam nadškof izjavil, da tak čudež ni izključen. Župnik: "Potem pa morate tudi vedeti, da je Radecki na nadškofov nasvet izdal ukaz na vso armado, da je v bodoče strogo prepovedano izpolniti tak ukaz nebeške kraljice!" — Labruzzi: "Prepoved velja samo za Avstrijce!" — Župnik: "Za1 vse enako, ker Marija nima pravice, razmetavati cerkveno premoženje." — Sodnik se je pridružil župnikovemu mnenju ter obsodil starca v 1 Smešeč no ječo. La-bruzzi se je takoj pritožil ter obenem zagrozil, da ovadi župnika pri višji duhovščini zaradi "modernizma", ker ne veruje v čudeže.
Poljski jezik v ljudskih šolah na Ruskem. "Birž. Vjed." poročajo, da so Poljaki sklenili z oktobristi kompromis, vsled kterega so oktobristi obljubili glasovati za uvedenje poljskega jezika v narodne šole na Rn-srkem.
Odškodnina za neugodno kritiko.
Tenorist velike opere v Parizu Alvarez je tožil gledališčni časopis za odškodnino 100,000 frankov, češ, da mn sistematično neugodne kritike Škodujejo. Sodišče je časopis res obsodilo, da mora plakati tenorista odškodnino, toda ne 100,000, temuč 1500 frankov.
Oofotof. Nedavno je
starosti. Umrla je .bila zadnja sestra slovečega ruskega pisatelja Gogola. Zapustila je bojda precej obsežen dnevnik s spomini na svojega brata, ki jo je zelo ljubil.
Proslava vladarske hiše Romanov-cev. V peterburškem društvu "Ruskem sobranju" je svečenik A. Krajšo v poročal o proslavi trištoietnega vladanja hiše Romanoveev. Govornik je predlagal, da naj se ob ti priliki ustanovi v Peterburgn '' Vseučilišče vladarske hiše Romanoveev" s cerkvijo.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
Vsi oni naročniki, ki stanujejo in dobivajo "Glas Naroda" v Collin-woodu, Ohio, v poštne boxe, naj nam dopošljejo svoje nove naslove. Poštar iz Clevelanda, Ohio, nam je naznanil, da spada od I. januarja Col-linwood pod elevelandsko pošto in da so v Collin wood u odpravljene poštne boxe, ter bode vsak naročnik dobival list na dom. Nujno torej opozarjamo naročnike v Collinwoodu, Ohio, da nam nemudoma pošljejo nove cestne naslove in številke hiš, ker le v tem slučaju se jim zamore list redno vsak dan dostavljati.
Iščem IGNAC CVELBERJA. Doma je iz fare Št. Jernej na Dolenjskem. Pred jednim mesecem je bil v Indianapolisu, Ind., od tu pa ja šel, da mi ni zimno kam. Kdor rojakov ve za njegov naslov, ali pa on sam naj mi ga naznani, ako to ne stori, ga bom razglasil bolj natančno. zakaj ga iščem. — John Kos, 701 Warman Ave., Indianapolis, Ind.	(31-1—3-2)
Kje je IVAN POŽAR? Pred 4. meseci je bil v San Franciscu, Cal-Za njegov naslov bi rad zvedel njegov-prijatelj; Jolm Šusteršič. 7713 Axtell Place, S E., Cleveland. Ohio. Ako kdo rojakov ve zanj. naj mi blagovoli naznaniti, ali pa on sam naj se zglasi. (30-1—1-2)
Iščem svojega brata PETER NOVAKA, kteri se nahaja nekje v Xew Yorku ali pa v Chieagu, 111. Cenjene rojake vljudno prosim, če j? komu znan njegov naslov, da mi ga sporoče. za kar bodem dotičnemu zelo hvaležen. — John Novak, 109S Nor\voi>d Road. N. E., Cleveland, Ohio.	(31-1—5-2)
■	mm m.................---illMuom
Iščem mojega očeta FRANJA SEDLAR. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Frank Sedlar, Box 21, Trestle, Pa.	(29-1—1 2)
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujete bodisi na hrani ali pa v gotovini, opominjam, da mi v kratkem vrnete, ker vsak hoče svoje. Kdor se ne bo odzval mojemu pozivu, p rimo ran ga bodem obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem.
John Eltz, po domače županov, Box 218,	Murray Sta, Utah.
(30-1—1-2)
m m	- -M-| n_i~u~i__no_i~Lru~i_ru'i__-j r> H ■> i
Iščem MATIJO FORBZAR, kteri je bratranec moje žene. Doma je iz Vrhovca, občina Čabar, Hrvatska. V Ameriko je prišel prod letom in se nahaja nekje v Mississippiju. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Anthony Klemenčič, Box 208, Emporium, Pa. (30-1—3-2)
« 1 ■■»'m	mu m m m — —- ------ - , IUL|| n u
Kje je ALOJZIJ VOKAČ? Doma je iz Žužemberka na Dolenjskem. Pred jednim letom je bil v Cleve-landu, Oho. Imam mu nekaj važnega n veselega sporočiti. — Frank Škulj, 959 Addison Road, N. E., Cleveland, Ohio.	(29-31_1)
Kje je IVAN AŽBEf V službi j. bil pri tvrdki Frank Sakser Ck tri tedne, od koder je pobegnil 31-decembra z f20.00. Imenovani j< okroglega rudečega obraza in in^ rudeče lase ter bolj srednje posta ve. Kdor ve zanj, naj naznani Frank Sakser Co.. 109 Green win) St., New York.	4
——————-nnnnnnn
w^ mwmmmwmn
Pozor rojaki!
Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov.
Za obilo naročil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
lOJAD, BABOftAJTB M
a*
1»
NAZNANILO.
_ Jaz spodaj podpisani naznanjam vsem onim rojakomf, ki prebivajo v BLOCTON, ALA., in OKOLICI, ne iz druzih držav in krajeV, da jemljem one bančne izplačilne ceke v račun, ktere ne morete na pošti ali drugod izmenjati, ter da od pošljem potem denarje po znani tvrdki FRANK SAKSER CO. v New Yorlni na določeno mesto v staro domovino.
Jaz sem pripoznani javni notar (Notary Public) za Bibb County v državi Alabama in s«n položil $1000 bonda ter imam tukaj trgovino in gospodarstvo.
Math. Schaner,
P. O. Box 8, West Blocton, Ala. (18-1—3-2)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/*na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj-
Rojaki.Slovenci!
IMROČUTEIH ČITUTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.

Novih
50.000
Iztlsov.
se zastou j razdeli med Slovence.
še vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. i Is a razpolago imam čn 25 urejenih sob ' za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejslu kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johostovo, Pa.
nmiimmmmmmmimmummmmmmmmm
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, brado vice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.f da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69 CLEVKLAND, OI-IIO.
JOMN VENZHL, 1917 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Oblo izdelovalec ^kranjskih in nemSkih
M A R M O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizlre, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so ix najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
Zmodernim kogiji^em,
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Po'.niki dobe p. i meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in iz borna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago. IIL
"ZDRAVJE" Katero Je Izda! prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. *
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rp-pq—p
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Sir. NEW YORK. N. 1.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Zdravju
najprimernejši pijača je
LE1SY PIVO j I
ktero ie varjeno iz najboljšega .mportiranega čt Hip lnc!s. ! . t -t . naj n4kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastne korist, kakor tucit v kui is-t svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Le i*-v pivo ie najbolj priljubljeno ter se doti v vse» »<>! gostilnah. Vse podrobnosti zvesLe pri Ueo. 1'ra-.nikar-ju t;i>2 SL Ctair A»e. N. r. kteri Vam dragevclje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich )
Najprtpravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva \ijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
Gene voznih listkov iz NEW YGRKA za lil. razred so do:
Vgi spodaj navedeni novi paro brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MAKTHA WASHINGTON, ARGENTINA.
V mesecih maju in jnnlju se bod eta zgoraj navedene i>u brodovjn pridružila ie dva drnga nova potniška parnika.
I	RSTA..................*...........................$28.—
II	BLJANE ........................................$28.60
1 EKE...............................................$28_
ZAGREBA---------------------........................20
KARLOV CA........................................$29*25
II. RAZRED do TRSTA ali RE KE................................ $38 —
Parobrod "LAURA" odpluje 1. Februarja 1908. Parobrod "ALICE" odpluje 2i. Februarja 1908. To sla ediaa dva parnika, kU-ra plujeta mese* a februarja iz New Torka naravnost t Trst in Reka
2 Washington Street, NEW YOU.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E
New York Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje e. kr. poštni hranilni urad na Dunaj«; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budiifrpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
^^BHnFflHHHBB^-	Vsak potnik dobi oriSiua]lli vozni listek, ko istega plača. Potnike
BpBMqpp^^^^ESB^^^BB^" čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo i^EmMa ^ "	na parni k.
Kdor hoče biti solidno In brajo pou trezen naj se i zvest no obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, O.
Rodbina Polaneških.
fcUxnan, poljski spisal H. Slankiewics,
poslovenil PodravtkL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Toga piizora, ki ga je zrl skozi okno, vendar ni mogel prebiti; skočil je k vratom in pozvonil na vso moč. Misel, da je ta zvonček, ki se je zdajci oglasil v tišini, razdrl to laskanje, mu je pravzročila nekakšno »divjo in škodoželjno radost. Ko mu je služabnik odprl, mu je zapovedal, naj ga naznani, pri čem°r se je trudil, <ia se premaga, zbirajoč v duliu to, kar je imel povedati Tdaszku.
Trenutek pozneje je dospel k njemu Maszek nekoliko začudenega lica.
"Oprosti, da prihajam fcako pozno,' reče Polaneški, "toda žena me je pokarala zato, ker sem ti bil odrekel uslugo. Ker vem, da odideš jutri za-rana, sem prišel danec* opravit to stvar.'*
Z Maszkovega lica se je zrcalilo skrito veselje. Uganil je takoj, da je tako pozni poset Polaneškega v zvezi z njiju poslednjim razgovorom, nikakor pa ni pričakoval, da pojde stvar tako gladko.
"Prosim, blagovoli vstopiti," mu reče, "moja žena še ne spi."
In pospremi ga v isto sobo, v ktero je bil zrl Polaneški pred hipom skozi okno. Go<spo Maszkova, sedeča na o-nem divanu, je držala v roki papirni nož in knjigo, ki jo je bila očividno šele pred trenutkom vzela z mize. Ugaslo njeno lice je bilo videti mirno, toda na licu se je še poznal sled poljubov, in usta je imela vlažna, a oči meglene. Polaneškemu se je iznova premenila kri v krop in navzlic vsemu trudu, da bi se vedel mirno, je tako močno stisnil roko, ki mu jo je podala, da so se usta gospe Maszkove stisnila kakor od bolesti.
V	trenutku, ko se je dotaknil njene roke. ga je preletel mraz od jjlave do pet. V tem stiska je bilo nekaj tako p&sivnejra. da <?a j« nehote izpreletela misel: Ta ženska ni zmožna nasprotovati nikomur, kdor bi sploh imel pog^m in drznost prestopiti k napadu"
V	tem spregovori Maszek :
"Premisli, da sva oba dobila dolg
008 — ti> <Ja si mi odrekel, jaz pa da «em te naprosil podpisa. Ti imaš dobro ženo, pa tudi moja ni nič slabša. Tvoja se je potegnila zame. moja pa je vzela tebe v varstvo. Priznal sem ji odkritosrčno, da sem v hipni zadregi, in oštela me je, ker ji nisem tega priznal že prej. Seveda ni govorila z menoj kakor pravnik, ker nima pojma O tem, toda naposled mi je dejala, da je treba dati upnikom poroštvo in da je pripravljena dati to poroštvo na svojih dosmrtnih dohodkih, sploh na
vsem. kar je njenega---- Ravnokar
sem jo zahvaljal za to dobroto, ko si prišel."
Maszek položi Polaneškemu roko na ramo.
"Dragi moj," mu reče, "potrjujem ti, da je tvoja gospa najboljše bitje na svetu, in pritrjujem tem bolj, ker imam o tem nov dokaz, toda priznaj,
da ni moja nič slabša. Ne smeš se tudi čuditi, da ji prikrivam svoje zadrege, zakaj Bog ve, da sem pripravljen deliti dobre stvari s tem milim bitjem, toda slabe, zlasti začasne, hranim rajši zase. Ko bi jo ti poznal tako kakor jaz, se ne bi mi čudil____"
Polaneški, ki navzlic temu, da mu je gospa Maszkova zbujala strast, ni imel o njej velikega pojma, ali pa je vtaj ni smatral sposobne za žrtev, si je mislil:
"Ali je res vrla ženska, iu tedaj se motim, ali pa jo je Maszek prekanil tako, da smatra njegovo situacijo za siajjno in to nezgodo le za začasno."
Glasno pa ji je dejal:
"Jaz sem človek, natančen v trgovinskih stvareh, toda za koga me smatrate, milostiva go^pa, ako si mislite, da si želim poroštva na vasem ime-njuf Odbil sem prošnjo samo zaradi zložnosti in močno me je sram; odbil sem jo zato, da ne bi mi bilo morda iznova potovati v Varšavo po denar, ako bi g«, mi bilo potreba. Poleti je žolvek len in egoist. Toda v eeJoti je to neznatna stvar in ljudem, ki se kakor vaš soprog ukvarjajo s trgovino, ee take nadloge primerjajo skoro vsak ■dan. Večkrat je treba posojila samo zate, ker ni mogoče v tem hipu nič potrositi svojega denarja."
"To se mi je ravnokar pripetilo," reče Maszek očividno zadovoljen, da Polaneški stvar tako opisuje njegovi soprogi.	•
"Mati se je ukv^jala s trgovino, jato sem nekoliko zvedena v tem," odgovori gospa Maszkova, "toda hvala vam."
Pola češki pa m spusti t smeh.
"Sicer pa, kaj je meni do vašega poroštva f Recimo, da pridete na kan t
govorim to zato, ker vam ne grozi
pre-dstavljati za upnika, ki bi vas tožil in vam pobral dohodke?"
"Ne," odgovori gospa Masakova. Polaneški dvigne njeno roko k u-stom, toda dasi se je trudil ohraniti društveno pristojnost, je nanjo na vso moč pritisnil svoj poljulb, in obenem je bila v pogledu, ki ga je obračal po njej, opaziti taka strast, da ne bi nobeno priznanje ljubezni povedalo več.
Ona ni hotela pokazati, da je razumela, dasi je razumela dobro, da je ta uljudnost veljala soprogu, ta vroči poljub pa da je bil namenjen njej — razumela je takisto, da Polaneškemu ugaja, da ga vabi njena ljubezen — najbolje pa je razumela, 'da v tem hipu prevladuje Marico, kteri je bila zavidala lepoto še kot deklica, in zato se ji je pred vsem drugim globoko pomirilo samoljubje.
Sicer pa je bila zapazila že davno, da Polaneški gori vpričo nje — a vr-hutega ni bil n,jen značaj tako časten, niti tako plemenit, da bi jo bilo to žalilo ali bolelo. Nasprotno, zbujala se ji je radovednost, zanimanje in ni-čemurnost. Nagib jo je sicer .pozival, naj bo oprezna, češ, da je to drzen mož, ki bi šel celo predaleč, ako bi tako naneslo — in ta misel je časih v njej budila bojazen ; ker pa se doslej ni bilo pripetilo nie podobnega, je imela ta bojazen zanjo izvestno mič-liost.
Zdaj pa je rekla Polaneškemu: "Mati je zmerom govorila o vas kot o človeku, ki mu je mogoče zaupati v vsakem primeru."
Govorila je to s svojim navadnim, kakor skopi sito precejenim glasom, ki se mu je bil Polaneški prej večkrat posmehoval; toida sedaj je bilo vse, kar je bilo v njej, tem bolj mikavno. Zato je dejal, neprestano zroe v njene oči:
"Prosim, da si tudi vi mislite tako."	,
"Zaupajta si vzajemno," omeni šaljivo Maszek, "jaz pa odidem v svojo *1k> pripravit, česar je treba, in čez t ren u te k" uredimo stvar.''
Polaneški in gospa Maszkova ostaneta sama. Na njenem licu se je zrcalila zadrega; da jo zakrije, je jela ravnati senčnik na svetilnici, on pa se ji je hitro približal in izpregovoril: "Srečen bom, ako boste tudi vi tako mislili o meni. Močno sem vam
udan, močno!----Hotel bi imeti vsaj
va-Še prijateljstvo.— Ali smem računati nanje T" "Smete." "Hvala vam!"
Po teh besedah ji poda roko, zakaj vse to, kar ji je govoril, je merilo na to, da bi se polastil njene roke. Gospa Maszkova mu je ni mogla odtegniti, on pa. prijemši jo, je pritisnil nanjo usta drugič, toda sedaj se ni pomiril z enim poljubom, nego jo je jel tako rekoč požirati. V očeh se mu je stemnilo. Trenutek še, in spozabil bi se bil ter potegnil k sebi to zaželeno bitje. V tem pa se oglase v sosednji sobani škripajoči škoraji Maszkovi. Maszkova jih je zaslišali a prva ter izprego-vorila hitro:
"Moj mož prihaja." V tem Maszek Odpre duri in reče: "Prosim te, pojdi sem." Nato se vrne k ženi in doda: "Daj v tem prinesti čaj; takoj se vrneva. *'
Stvar sama tudi ni potrebovala mnogo časa. Polaneški je izpolnil ček, in vse je bilo storjeno. Toda Maszek ponudi Polaneškemu smodko in ga poprosi, naj sede, ker si je želel iz-pregovoriti z njim.
"Iznova prihajajo nadloge name," je dejal, "toda izkopi jem se na vsak način. Čestokrat sem se že izmotal iz še hujših zadreg. Tu gre le zato, da solnce prehiti roso in si jaz oskrbim nov kredit ali novi vir dohodkov, preden se dožene pravda, in da jo pospešim."
/ Polaneški. v notranjosti ves razburjen, je poslušal to priznanj.-? izpoČet-ka kaj nepozorno ter nestrpno žvečil ^modko, češ, ko bi Maszek tudi izgubil pcpolnoma vse, pa bo njegova žena :e laže njegova žrtev. * Zato se oglasi rezko: "Ali si it premislil, kaj -toriš, aku izgubiš pravdo f"
"Ne izgubim je," reče Maszek. "Vse se lahko zgodi, to veš sam najbolje."
"Nečem misliti na to." "A vendar bi moral misliti," reče Polaneški s priglasom neke radosti, ki je Maszek ni zapazil. "Kaj storiš v tem primeru?"
Maszek opre roke ob kolena, pogleda mračno ob tla in reče:
''Pa bi moral oditi iz Varšave." Nastane trenutek molčanja. Lice se mlademu odvetniku zmrači še bolj; naposled se zamisli in izpregovori:
"Nekoč, v svojih najboljših časih, sem poznal v Parizu barona Hirscha. Srečala sva se nekolikokrat in nekoC sva se udeležila celo neke častna stvari. Sedaj, kadar me obhaja obup, se ga vsekdar spominjam, zakaj navidezno se je sicer poslovil od podjetij, lejanjeki pa jih ima še mnogo, zlasti na izhodu. Poznam ljudi, ki so si pri njem pridobili premoŽenje, zakaj on-
niS podobnega — ali bi ^ me mogli di je povsod odprto polje."
Ddlavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubi anijo dolgotrajnemu boleha'ja za ^eumatizmom in neuralgijo, u ko rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rek or t^ tekom 35 ^ let.
/T^ V vseh lekarnah, 25 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
115 Pearl St.,	New York.
"Misliš torej, da se moreš zateči k njemu ¥' *
"Da. Vrhutega si tudi lahko prest relim glavo.___"
Vendar Polaneški tej grožnji ni pri-j>jgoval velike važnosti. Iz tega kratkega razgovora se je prepričal o dveh rečeh: prvič, da Maszek navzlic svoji navidezni trdnosti vendarle pogosto-m misli na svoj rfiožni prepal, drugič, da ima za ta slučaj celo že načrt, morda fantastičen, Wda gotov.
(Dalje prih.)
Važne* za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemŠkega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE
(francoska proga):
LA SAVOIE odpluje 6. februarja ob 10. uri dop.
LA LORRAINE
odpluje 13. februarja ob 10. ari dop.
LA TO URA IN E odpluje 27. februarja ob 10. uri dop.
LA 'SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop
LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop,
LA TOURAINE odpluje dne 26. marca o>b 10." uri dop.
V BREMEN
(severonemški Lloyd):
KAISER WILHELM H.
odpluje dne 4. februarja.
KRO^PRINZESSEN CECILTE
odpluje dne 18. februarja.
KAISER WILHELM II. odpluje dne 3. marca.
KRONPRINZESSIN CECIUE odpluje dne 17. marca.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marca.
KAISER WILHELM IL
odpluje dne 31. (marca.
Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V BREMEN (severonemški Lloyd):
BARBAROSSA odpluje dne 6. februarja.
RHEIN odpluje dne 21. februarja.
BARBAROSSA odpluje dne 12. marca.
MAIN odpluje dne 19. marca.
V HAMBURG (hamburško-ameriška proga):
PRESIDENT GRANT odpluje dne 8. februarja.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 12. februarja.
BLUECHER odpluje dne 29. februarja.
AMERIKA odpluje dne 5. marca. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marea. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 10. marea.
PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marea. ▼ TRST ALI REKO (Anstro-Amarican Ida*):
_ ALICE odpluje 22. februazja.
V	ROTTERDAM (Holland-American Line):
STATENDAM odpluje 12. februarja ob 10. uri dop. RYNDAM
odpluje 28. februarja ob 12. opold—
POTSDAM odpluje dne 4 marca ob 0. ari ^ntatj.
NOORDAM odpluje' 18. marea ob 5. uri zjutraj-
STATE" AM odpluje 25. marea oo 10. uri dopoL
RYNDAM odpluje L aprila ob 5. uri qntnj.
V	ANTWERP EN (Red Star Line):
ZEELAND odpluje dne 5. februarja.
FINLAND odpluje dne 12. februarja.
VADERLAND odpluje dne 19. februarja.
KROONLAND odpluje dne 29. februarja.
ZEELAND odoluje dne 7. marca.
FINLAND
»Apiaje dne 14. marca.
VADERLAND odpluje dne 21. marca.
KROONLAND odjpluje dne 28. marca.
ZEELAND odpluje dne 4. aprila.
V SOUTHAMPTON (American Line):
PHILADELPHIA odpluje dne 8. februarja.
ST. PAUL odpluje dne 15. februarja
NEW YORK odpluje dne 22. februarja.
ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja.
osuuo,
SOS E. Northern Ave., Pueblo, Oolo. pobira naročnino aa "Glas Naroda".
aa Slovenako-ameri-ksledar, praUke in druge vsako vrste« knjige, tear gt rojakom toplo priporočamo.
NAZNANILO.
Rojaxom v Calumetu, mri-** r u okolici naznanjamo, da je g.
PAUL 8HALTZ, 11 7th Street, v Calumet, Mick., pooblaščen pobirati naročnino aa "Glas Naroda" in ca toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
CUDagnie Generale Transatiantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par* nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vas prihod naznanili, nam lahko i« postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika. izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik	j
Mr. ANTON PALČlO, F. O. Box 3, West Jorta*. Utah.i Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
Poštni parniki so T
"Ia Provence" na dva vijaka...................14,200 ton, 30.000 konjskih mo«.
» » » ...................i*>™ » »
"La Lorraine" „ „ „ ............ .....12,000
"La Tourame" , „ „ ..................10,000
"La Bretagne"................................8,000
"La Gasgogne"................................ 8,000
25, OitO 12,000 9,* >00 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoindne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., N. T.
NARAVNA	A.
KALIFORNIJSKA VINA *
NA PRODAJ.
Dobro Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Kf" Dobro belo vino od 60 do 70 ct. { galon s po.«=odo vred. k, t Izvrstna tropayica ->d $2.50 do $3
galon s posodo vred. -Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati.
•LA SAVOIE •LA LORRAINE La Bretagne •LA TOUFAINE •LA SAVOIE
Drugi razred
0. febr. 1908.	*LA PROVENCE 13. febr. 100». La Bretagne
20. febr. 1906	*LA TOURAINE
27. fefcr. 190»	*LA SAVOIE
5. marca 190»	*LA PROVENCE
12. marea 190®. 19. marca 190®. 26. marca 1900. 2. aprila 1908. 9. apri. 1908.
$40.00. Nizke cene za 3. razred oo vseh krajev, Famika z zvWdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M.	Kozminski, generalni agent za zapaa
71 Deaoorn St. thlcajfo. U'

»
Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
ToSefon 246
l^rstBik. Petkovse
720 Market Street	Waukegao, ill.
priporoča rojakom svoj
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vioa in wbi>H.i j, ;--r } ima na razpolago fine suioriLo.
V svoji PRODAJALMCI ima >etino	-roce-
rije i»o nizkih ci nab.
Pošilja denarje v si aro domovino zelo bili-© in ';eno; v zvezi je z Mr. Frank Sabserjem v je*** lomu.

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
JTndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč:
MARKO KOFALT,*
249§So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pulnomoči {x oll-macht) in drugih v notarski posel spada^očih stvari, ktere ločno in po ceni izvršujem.
Dalje proda ;em parobroc-ne listke :a v sten kraj za vse bi Ijše parnike in parobrodne proge ter poSiliam denarje v staro domovine po najnižji ceni.
Mr. Marko lCofalt jt> na> ia.>topnik za vse posle 'n ro Jakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
S? — •">- - - ir -
TELEFON: 1279 RECTOR.