ŠA* S LOVEN S KI POROČEVALEC
g «. a
Leto VL, št. 33
I L O
O S V O
O D I L N E
F R
Ljubljana, sreda 30. maja 1945
Smrt fašizma —
svobodo naroduJ
O N T ®
Cena L 2«— oz. RM 0.70
V imenu demokracije
»Komaj nekaj dni je minulo od tedaj, ko so morale naše čete zapustiti Koroško, in že čujemo stokanje in klice na pomoč naših bratov na Koroškem. S tega veličastnega zbora sporočamo našim zaveznikom, da od sedaj odgovornost za vse, kar se tamkaj dogaja, ne pada na nikogar drugega, kakor samo nanje.« S temi besedami je maršal Tito v svojem govoru v Ljubljani 26. t. m. opozoril svoje narode in ves svet na krivico, ki se je zgodila ljudstvu na Koroškem. In to dejstvo postaja danes vse bolj in bolj pereče, vse bolj in bolj mučno.
Reakcionarni krogi na zapadu so hoteli prepričati svetovno javnost, da si hoče Jugoslavija, ne oziraje se na mirovno konferenco, z vojaško zasedbo prisvojiti in nasilne priključiti del Koroške. Čeprav so tudi ti gospodje reakcionarji dobro vedeli, da živi v tem delu Koroške slovensko ljudstvo, ki ima vso pravico, da se združi z ostalim slovenskim narodom, so vendar pomagali tistim, ki napenjajo vse sile, da bi preprečili osvoboditev koroškega ljudstva.
Razumljivo je, da je zahtevo po odstranitvi naših edinic s Koroške sprejelo naše ljudstvo z velikim nezadovoljstvom in nezaupanjem. Ogorčeno je bilo predvsem zaradi formulacije, s katero so utemeljevali zahtevo po odstranitvi naših edinic. Nevarnost, da bi hoteli postaviti mirovno konferenco pred gotovo dejstvo, se ne pripisuje tistim, ki so se že v teku zgodovine in zlasti še v zadnjih desetletjih pokazali za brezobzirne osvajalce naše zemlje. ampak nam, ki smo bili že enkrat žrtev mednarodnih računov.
Popolnoma v nasprotju z medzavezni-ško deklaracijo o kaznovanju vojnih zločincev, je postala Koroška varao pribežališče domačih in tujih fašističnih kriminalcev, ki jim uspeva, najti zaslombo pri zavezniških vojnih oblasteh. Ne samo, da mora na Koroškem nezaščiteno ljudstvo trpeti teror oboroženih ustaških in drugih zločinskih tolp, ki se šc marsikje kretajo prosto in oboroženo- Ne samo, da mora tiho gledati, kako se vrivajo bivši nacistični lopovi v novo upravo in nadaljujejo to, kar so nekoč počeli v Hitlerjevi službi. Ne samo, da člani nacistične stranke delajo še naprej neovirano s polno paro, da se poslužujejo najbolj nesramnih načinov, se okoriščajo z zaupanjem zaveznikov in to zaupanje izrabljajo za zatiranje in vznemirjanje našega ljudstva. Ne samo, da ostajajo intervencije koroškega ljudstva pri angleških oblasteh za aretacijo zloglasnih nacističnih tipov brez haska. Še več! Dogajajo se vedno bolj pogosti primeri, da namesto fašističnih zločincev romajo v zapore zavedni antifašisti in dosledni borci za svobodo. Tako so na primer zaprti tudi mladi fantje, ki so nekoč dezertirali iz Hitlerjeve vojske ter bili ali partizani ali pa se borili v sestavu Rdeče armade, pa so sedaj prišli domov. Zgodilo se je, da so bili na primer v Beljaku ti ljudje poslani na prisilno delo in da spet stoji za njimi kot stražar nekdanji SS-policist.
Jasno je, da je namen vsega tega početja, reševanje fašističnih zločincev in odstranjevanje demokratičnih ljudskih predstavnikov. Sicer pa nekateri krogi niti ne skrivajo svojega prizadevanja, da bi Koroško napravili nemško in da bi zatrli svobodoljubni polet koroškega ljudstva. Pogoste so celo glasne izjave ljudi, ki so člani zavezniške vojaške uprave, ki zatrjujejo, da Koroška ne bo nikoli priključena Titovi Jugoslaviji. Ti ljudje med drugim grozijo našim ljudem, kadar zahtevajo združitev s svojim narodom. Nič čudnega seveda ni, da ti ljudje razpihujejo poleg tega vse stare, že tisočkrat izstreljene klevete proti Jugoslaviji in maršalu Titu. Tako je tudi puhla, že obrabljena fraza o komunistični nevarnosti in o komunistični Jugoslaviji, ki so jo nekoč tako vneto trobili v svet Hitlerjevi ideologi in propagandisti, doživela svoje vstajenje in našla svoje novo založništvo. Pri vsem tem je najbolj žalostno dejstvo, da prihaja v nekaterih primerih celo do tako nesramnih pojavov kakor je n. pr. trganje naših zastav ali celo streljanje v sliko našega maršala-
Seveda pa je vse to nasilje naperjeno tudi proti demokratičnim vrstam avstrijskega prebivalstva Koroške, s katerim skušajo ti hujskači vzbuditi šovinistično sovraštvo do Slovencev in do Titove Jugoslavije.
Taka je torej danes situacija na Koroškem Demokracija, nepristranost v iskanju objektivne rešitve v čakanju na mirovno konferenco, strah pred predju-dikacijo — vse to je sedaj dobilo oblike, ki so popolnoma izprevrgle lice tega, v imenu česar se je zahteval odhod naših edinic s Koroške. Tisti, ki so zagnali najsilnejši vik in krik proti temu, da bi Jugoslovanska armada ostala na tistem delu koroškega ozemlja, ki ga je osvobodila s svojo krvjo, so s3mi postali kršitelji nepristranosti in možnosti svo-
Maršal Tito v Ljubljani In na Gorenjskem
Švedska reakcija se noče posloviti od Saši
r / m r.
Maršal Tito, ki je v soboto preko Celja prispel v prestolnico Slovenije, je izkoristil obisk naše ožje domovine za to, da se je podrobneje seznanil s položajem v raznih krajih, posebno v Ljubljani. Zabeležili smo že, da se je maršal v soboto popoldne podal na obisk v ljubljanski Tivoli, prekrasno nedeljsko jutro pa ga je izvabilo, da si je utrgal nekaj časa ter se po konferencah, ki so bile namenjene dokončni ureditvi samostojne federalne Slovenije, ob 10. dopoldne s spremstvom odpeljal na majhen izlet. Ogledal si je najprej področje od Viča do Sv. Jakoba, na povratku pa se je povzpel na Ljubljanski grad. Šel je peš po vseh grajskih potih in drevoredih. Na tej poti je doživela ljubljanska mladina srečo, da je lahko iz najbližje bližine spoznala in pozdravila velikega voditelja nove Jugoslavije. Starejši ljudje, ki so v štirih letih okusili mnogo grenkob «Okupacije in tujčevega jarma, so spoštljivo snemali pokrivala pred možem, ki mu Slovenija in vsa Jugoslavija toliko dolguje za svojo svobodo.
Maršal Josip Broz-Tito je v razgovoru z generalmajorjem Ivanom Mačkom pokazal, da mu je Ljubljana že od prej dobro znana. Z Gradu si je ogledal posamezne mestne dele in se je zanimal zlasti za tvomiške naprave. V posebno zadovoljstvo mu je bilo, da je ostala Ljubljana skoro popolnoma nepoškodovana. Z Gradu se je vrnil maršal Tito proti
Washington, 29. maja. (Reuter) Pre-zident Združenih držav Severne Amerike Truman je sprejel danes v Beli hiši jugoslovanskega zunanjega ministra in načelnika jugoslovanske delegacije v San Franciscu dr. Ivana šuhašiča. Poroča se, da sta izmenjala odkritosrčne misli glede Trsta in o vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Dr. šufcašie, ki ga je spremljal pri obisku v Beli hiši svetnik jugoslovanskega
mestni hiši, mimo Prešernovega spomenika ter mimo nebotičnika po Dunajski cesti proti vladni palači na Bleiweisovi
cesti.
V ponedeljek popoldne se je maršal Tito z avtomobilom odpeljal na Gorenjsko, kjer je opazoval življenje in promet. Okoli tretje ure se je pripeljal na Bled, kjer je izstopil ter si v sprehodu ogledal ta biser slovenske zemlje. Tudi na Bledu se je raz-govarjal z domačini, posebno z mladino, ki ga je navdušeno pozdravljala. V hotelu Toplice si je ogledal vojaško bolnišnico, obiskal ranjene vojake ter se z njimi iskreno pomenkoval. Na povratku z Bleda je obiskal še več krajev na Gorenjskem, potem pa se je zopet vrnil v Ljubljano.
Maršal Tito v opori
Snoči je ministrstvo prosvete priredilo s člani opernega gledališča slavnostno predstavo Smeianove »Prodane neveste« na čast maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu- Maršal Tito je prišel v spremstvu predsednika Slovenskega narodno osvobodilnega sveta Josipa Vidmarja in predsednika narodne vlade Slpvenije Borisa Kidriča.
To je bila prva operna predstava v svobodni Ljubljani. Obiskovalci so maršalu Titu priredili prisrčne ovacije.
veleposlaništva dr. Ivan Frangež, je po sprejemu izjavi! dopisnikom:
»S preziiicJitom Trumanom «va imela zelo ljubezniv pogovor. Razgovarjala sva o vseh vrstah zadev ter govorila na splošno o sedanjem položaju.«
Pred odhodom iz Združenih držav bo dr. šubašič imel nadaljnje razgovore z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva.
Moskva, 28. maja. (Tass) »Pravda« je priobčila članek Demidova, ki ostro kritizira protisovjetsko obrekovanje, ki ga razširja gotov del švedskega tiska. Demidov piše, da je fašistična politična pokvarjenost zapustila globoke sledi v deželah, ki so vzdrževale tesne zveze s hitlerjevd. Taka dežela je švedska, ki je prekršila svojo nevtralnost v prid Nemčiji in ki je nacistom na ljubo bila sovražna Sovjetski zvezi. švedski reakcionarji lažejo, če pravijo, da so pomagali hitlerjevcem proti svoji volji. Mnoge švedske politike veže z nacisti politično in duhovno sorodstvo, to je bilo jasno med vojno in je postalo še jasnejše zdaj po zmagi zaveznikov. Znaten del švedskega tiska še naprej nadaljuje s fašistično propagando. Kot primer navaja Demidov umazan članek, ki globoko žali sovjetsko ljudstvo in ki je izšel v reviji »Obs«, članek v listu »Estemlands lonstining« in v listu »Aftontingen«, ki obstojajo v nesramnem obrekovanju Rdeče armade itd. Pisec članka pravi, da je samo v deželi, v kateri je dolgo deloval fašistični strup, mogoč pojav takih člankov, švedski vladajoči krogi še naprej vzdržujejo isto »nevtralnost«, ki so jo izvajali med vojno. Fašistični propagandisti na švedskem, ki stremijo na vse mogoče načine za tem, da bi zasejali nesoglasje med zavezniki in pripravili švedsko ljudstvo do tega, da bi mrzilo Sovjetsko zvezo, igrajo v deželi pomembno vlogo in ravnajo kar očitno, vsaj uživajo zaščito in pobudo. Ista močna roka, ki je med vojno delala skupno s hitlerjevsko Nemčijo, izza kulis vodi ta del tiska.
Demidov pravi, da zdaj še ni mogoče ugotoviti škode, ki bi jo pri švedskem ljudstvu povzročila s tem slepim sovraštvom do Sovjetske zveze izzivalna politika, ki jo je prevzela švedska iz rok mednarodnih pustolovcev in izzivačev. Toda histerično protisovjetsko sramotenje je iz švedskega tiska odplavilo vsak glas razuma in časti. Zlobne in nepoštene gonje proti Rdeči armadi in Sovjetski zvezi vodijo pod zastavo »Svobode tiska«. Toda, dostavlja pisec članka, kaj ima ljudstvo, ki se je prodalo Nemčiji in ki je pomagalo nri vesoljnem rušenju evropske demokracije in kulture, ki so ga povzročili nemški fašisti, skupnega s »svobodo tiska«,
švedska, pravi nadalje Demidov, je bila dolgo pod vplivom nemškega fašizma. Zdaj je prišel čas. da končno ugotovimo, da je Rdeča armada do kraja porazila naciste, da je Sovjetska zveza velika demokratska sila, da so zmage Rdeče armade in zaveznikov ustvarile pogoje za mimo sožitje evropskih narodov. Ni dvoma, da želi švedsko ljudstvo vzpostaviti prijateljske edno-šaje s Sovjetsko zvezo in da je del švedskega tiska, ki je grajal švedsko politiko v času vojne, storil dobro svojemu ljudstvu.
Osnovni in življenjski interesi sovjetskega in švedskega ljudstva si nikakor ne nasprotujejo, marveč obratno, sovpadajo. Med švedskim ljudstvom je, kakor povsod drugod, močno razvita priljubljenost Rdeče armade in Sovjetske zveze. Ta priljubljenost narašča. Iz tega vzroka skušajo švedski pristaši fašizma zasejati razdor med sovjetskim in švedskim ljudstvom. Nadaljujejo s politiko, s katero so pričeli, ko je še živel in deloval njihov Gobbels. čas Je, zaključuje pisec članka, da bo tega konec.
Koliko časa bo Španija Se ščitila fašiste?
New York, 28. maja. (Tass.) Govoreč o zaščiti, ki jo je dala Španija Lavalu, belgijskemu fašistu Degreilu in drugim, piše newyorski list »Herald Tribune«, da se bodo taki primeri ponavljali toliko časa, dokler bo ostal Franco na oblasti. List »Evening Star«, ki izhaja v Washingtonu, označuje Francova dejanja kot izzivanje in soglaša z onimi, ki zahtevajo padec Francove diktature. Radijski komentator Sergio izraža upanje, da bo Francija prekinila svoje odnose s Španijo. Radijski komentator Sileue pravi, da je španska zaščita La-valu najboljši vzrok, da zavezniki prekinejo svoje stike s Francom.
Tudi napredne skupine, sindikalne in kulturne organizacije latinske Amerike ponavljajo neprestano zahteve po prekinitvi diplomatskih odnosov s fašistično Španijo. Dopisnik lista »New York Times« poroča, da je Larga Espada, član poslanske Gornice Nicarague in glasnik širokih množic, predložil v zbornici predlog, ki zahteva od vlade Nicarague, da prekine stike s Francom.
Sovjetska zveza — sfinga?
Moskva, 28. maja. (Tass.) V mednarodnem pregledu piše »Pravda«: Gotovi inozemski opazovalci in komentatorji radia am te dni specializirajo v tem, da predstavljajo Sovjetsko zvezo kot neke vrste sfingo. Očividno je postalo moderno, da se pi-še in govori o Sovjetski zvezi v dolgih vrstah vprašajev, čim se prične pogovor o SSSR,' se na obrazih nekaterih opazovalcev in komentatorjev pojavi izraz zbeganosti. Ne bomo se motili, če rečemo, da je v največ slučajih to pretvarjanje. Nekateri ljudje bi radi ovili Sovjetsko zvezo z umetno meglo vprašajev, da bi s tem razbili medsebojno razumevanje, ki je bilo ustvarjeno med narodi v temnih dneh skupne vojne za uničenje fašistične Nemčije. Sovjetska zunanja politika je jasna, logična in dosledna. Isto se ne more reči o položaju njenih nasprotnikov. Njihovo obnašanje se lahko imenuje uganljivo, če bi Mie v politiki uganke.
Maš zunanji minister pri prezMentu Trumanu
Razpravljala sta p?!jatefsi!© © vprašanjih; ki s«v zvezi
s Trstom
Lep sprejem jugoslovanskih zastopnikov v Los Angelesu
L°s Angeles, 28. maja. Ameriški odbor za vojno pomoč Jugoslaviji je priredil 20. t. m. v Los Angelesu svečan banket v čast novemu jugoslovanskemu poslaniku v Washmgtnnu - g. Stanojd Simiču. Skupno z g. Simičem sta odpotovala iz San Francisca v Los Angeles tudi člana jugoslovanske delegacije Vladimir Dedijer in Stane Krašovec. Na tem banketu je bilo prisotnih nad 500 najbolj uglednih osebnosti iz Los Angelesa in bližnjega Hcdlywcoda, med njimi mnogo zt Enih filmskih igralcev in režiserjev ter predstavniki jugoslovanske kolonije. Poslanika Simiča so pozdravili načelnik mesta Les Angelesa ter predstav-ndiki ameriške vejate in mornarice.
V svojem govoru se je g. Srnic zahvalil za pozdrave, se na kratko dotaknil jugoslovanske narodno osvobodilne borbe preti okupatorju ter prikazal zasluge maršala Tita za ustvarjenje bratstva in eaosiresti med jugoslovanskimi narodi. Nato je govorilo še nekaj govornikov. Na konci’ je Vladimir Dedier v svojem govoru, ki je trajal nad eno uro iln ki ga je govoril v angleščini, prikazal pridobitev narodne-esvob?-dilhe borbe. Govori lje tudi o delu našh kn j ževmiikov im umetnikov ter je pesrbno poudaril biografijo Radovana Zogcviča o maršalu Titu.
Po govorih so prisotni zbrali 13.900 dolarjev v pomoč Jugoslaviji. Neka znana filmska igralka je bla. tako ginjena nad tem, kar je čula o Jugoslaviji, da je snela
ves nakit, ki ga je imela na sebi in ga izročila odboru za pomoč Jugoslaviji. Mnogo ameriških pisateljev in pesnikov je darovalo svoje knjige jugoslovanskim književnikom in umetnikom. Preko delegata Vladimirja Dediera so ameriški književniki, med rjiimi Sinclair, poslali pozdrave jugoslovanskim književnikom.
Ambasador g. Simič je v spremstvu Dediera in Krašovca obiskal tudi jugoslovansko kolonijo v San Padru v Kaliforniji, živi 20.000 Jugoslovanov. Tam so naše delegate priseno in toplo pozdravili. Ob sprejemu so peli maše narodne pesmi im je govorilo več govornikov. Delegat Krašovec je imel cbšVem referat o obnovi Jugoslavije, Vladimir Dedier pa predavanje o 4. sovraž i ofenzivi.
Daha ve življenjih
potrebščin Evropi
New Y°rk, 27. maja. (Reuter). Generalni direktor UNRRA-e Herbert Lehman je objavil, da je bito za osvobojene evropske narode vkrcanih ali pripravljenih za vkrcanje proti koncu junija okrog
1,250.000	ton dobav v vrednosti nad 250 milijonov dolarjev. Dobave, namenjene v Grčijo, a lašajo 777.000 ton — približno polovico vseh dobav. Načrt za dobave do konca junija obsega 199.000 ton Jugo-j slaviji, 89.000 Poljski 76.000 češkoslovaški in 78.000 ton Italiji.
hodnega odločanja koroškega ljudstva. Tisti, ki so se prvi oglasili v protest, češ da Jugoslavija prejudicira pripadnost Koroške, prav nič ne izbirajo sredstev in metod, da bi potlačili nacionalne in demokratične težnje ljudstva na Koroškem. Če bi danes na Koroškem stala Jugoslovanska armada in bi se nemoteno gradila ljudska oblast, bi pomenilo to izpolnitev vročega in v borbi izpričanega hrepenenja koroškega ljudstva po svobodi — nasprotna rešitev pa pomeni podpiranje reakcionarne igre na škodo ljudstva, ki je toliko dalo za svobodo, nadaljevanje fašističnih metod in ogrožanje svetovnega miru.
Primer, kako so se komplicirane juri-dične formumlacije, s katerimi je mednarodna reakcija utemeljevala svoje napade na nas, izrodile v drug ekstrem, ki je kričeča in nedvomna kršitev pravice našega naroda do samoodločbe, nas odločno svari pred kakršnim koli popu-
ščanjem v vseh ostalih predelih naše domovine.
Ni slučaj, da se večina naših sovražnikov poslužuje za napade na našo državo sklicevanja na neka dvomljiva demokratična načela in da hoče nam oporekati naše globoko demokratično bistvo, j Vemo namreč, da je to danes najbolj j običajna taktita tistih, ki so še včeraj | podpihovali fašizem in ki bi danes radi ; nadaljevali z njegovimi tradicijami. Ne j čudi nas, če izbira reakcija za svoje napade prav najnaprednejše, najbolj demokratične države, poleg Sovjetske zveze zlasti Jugoslavijo. Toda zavedamo se, zlasti še po zadnjih dogodkih na Koroškem, da v imenu svoje prave in resnično ljudske in dosledne demokracije lahko z vso odločnostjo protestiramo proti temu, da bi teptali naše najosnovnejše pravice tisti, ki so tako globoko pogazili načelo nepristranosti in objektivnosti v odnosih do našega ljudstva.
Bogdan Osolnik.
Marša! Tito na sprehodu po Ljubljanskem
Gradu
Jetniki iz taborišča Ebensee maršalu Titu
V koncentracijskem taborišču v Bbensee-ju v Avstriji, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausen» in ki je od jugoslovanske meje pri Podkorenu oddaljeno le 200 km> je balo dne 6. maja, ko so Amerikanci osvojili Ebensee, zaprtih 1500 paMtičnih jetnikov, med njimi 604 Jugoslovani. Dan po prihodu ameriških čet je bdi v taborišču sestanek vseh jugoslovanskih političnih jetnikov, ki so maršalu Titu poslali naslednjo pozdravno braojavko:
»Tovariš maršal!
Poslednji osvobojeni politični jetniki v kccentiacljskem taborišču v Ebensee-Ji, ki smo ostali živi, smo srečni, da l iaremo svej prvi pozdrav poslati Tebi, svojemu maršalu, ki si primer herojstva in požrtvovalnosti v borbi za svobodo naših narodov proti najbolj krvavemu sovražniku človeštva — zločinskemu mednarodnemu fašizmu in nacioriaisociaflizmiu.
•Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Jetniki koncentracijskega taborišča Mauthausen, delovna komanda Cement, Ebensee, 7. maja 1945.«
Živela enotnost
Osvobodilne fronte!
nove demokratične oblasti
Temelji naše
Vse, kar je v naši narodnoosvobodilni borbi zraslo in se zgradilo, vse to je zraslo neposredno iz našega ljudstva, iz vsakokratnih potreb, ki jih je čutilo pri delu in naporih za svojo osvoboditev, pri delu in naporih za čimprejšnje uničenje okupatorja in njegovih domačih pomagačev. Tako je bilo tudi z našo novo ljudsko oblastjo. Tudi ona je zrasla iz našega ljudstva, iz njegovih potreb v dobi, ko je bila naša narodno-osvobodilna borba na svojem višku in je potrebovala za svoj uspešen nadaljnji razvoj orga-niziranejših oblik in trdnejših temeljev. Te nove oblike in trdnejši temelji so postali naši pri svobodnih demokratičnih volitvah izvoljeni narodno-osvo-bodilni odbori, in sicer krajevni, okrajni in okrožni z vsemi lastnostmi in pravicami prave oblasti. Oni so samoupravni organi, ki združujejo v sebi zakonodajno odnosno naredbodajno in izvršno oblast, ki jo izvajajo v okviru veljavnih zakonov in splošnih odlokov višjih oblastnih organov, predvsem Slovenskega narodno-osvobodil-nega sveta in narodne vlade Slovenije.
Bistvena značilnost naše nove ljudske oblasti je ta, da raste v razliko od vseh starih oblik oblasti od spodaj navzgor. Le tako pride pri vseh stopnjah oblasti v polni meri do izraza ljudska volja, tista volja, ki je pri graditvi naše nove ljudske oblasti edina odločujoča. In po načinu volitev, s katerimi so se gradili in se še grade temelji naše ljudske oblasti, prihaja ljudska volja v polni meri do izraza. Volijo ne samo možje od 21. leta dalje, voli tudi mladina od 18. leta dalje, volijo vojaki ne glede na starost in — kar je najvažnejše in najbolj značilno za našo ljudsko demokracijo — prvič v zgodovini našega naroda volijo tudi žene. One so postale enakopravne moškim, pravico do te enakopravnosti pa so si same priborile in pridobile s svojim trpljenjem, s svojimi žrtvami in krvjo, ki so jo za svobodo prelivale prav tako kakor moški. Da so demokratične volitve lahko samo tajne, je samo po sebi umevno. Pri volitvah, ki so bile lani na osvobojenem in po partizanih kontroliranem ozemlju, je kandidatne liste imela pravico postavljati Osvobodilna fronta in vse skupine in organizacije, ki v njej sodelujejo. Osvobodilna fronta kot predstavnica slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, kot predstavnica tistih borbenih slovenskih ljudskih množic, ki imajo po svojem delu in žrtvah, ki jih doprinašajo in so jih doprinesle za osvoboditev svojega naroda, ima edino pravico govoriti in odločati o lastni usodi. Te množice si po lastnem preudarku izbirajo kandidate, izbirajo tiste može in žene, ki to zaslužijo, ki so že s svojimi dejanji in ne samo z besedami dokazali, da so vredni zaupanja. Razen tega je imel pri volitvah v krajevne narodno-osvo-bodilne odbore pravico predlagati po enega kandidata tudi vsak posamezen volilec, s čimer je bila demokratična osnova volitev in naše ljudske oblasti še okrepljena.
Obseg posameznih samoupravnih enot ni vnaprej določen z raznimi uradnimi odloki, kakor se je dogajalo v bivši Jugoslaviji, kjer so bile meje upravnih enot najpogosteje čisto nenaravno odrejene vse prej kakor v skladu z interesi prebivalstva. Pri določitvi obsega naših samoupravnih enot prihajajo do izraza predvsem ljudska volja in ljudske težnje, nadalje gospodarska zaokroženost in prometna povezanost. Načelo pri ustvarjanju najnižjih enot je, da obsega področje krajevnega narodno-osvobodilnega odbora temeljno naselje, vas. Sicer je pa od samega prebivalstva odvisno, če se hoče združiti v območju krajevnega narodno-osvobodilnega odbora s sosedno vasjo ali z več vasmi.
Važno načelo naše nove ljudske demokracije je odgovornost narodnoosvobodilnih odborov ne samo navzgor, kakor je bilo prej v bivši laži-demokratični državi, ampak predvsem navzdol nasproti ljudstvu, ki je odbore izvolilo, da mu služijo. Tako so krajevni narodno-osvobodilni odbori za svoje delo odgovorni predvsem vaškemu zboru volivcev — vaškemu parlamentu, s katerim se morajo posvetovati o vseh važnih odločitvah in ukrepih, navzgor pa okrajnemu narodno-osvo-bodilnemu odboru. Okrajni izvršni odbori so za svoje delo odgovorni okrajnim skupščinam, navzgor pa okrožnemu izvršnemu narodno-osvobodilnemu odboru. Okrožni izvršni odbori so za svoje delo odgovorni okrožnim skupščinam, navzgor pa Predsedstvu Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta oziroma narodni vladi. Okrožne skupščine so se v nekaterih primerih, kjer so prilike dopuščale, volile tudi neposredno iz ljudstva.
V skladu z načeli resnične ljudske demokracije je, da noben odbor in noben odbornik ni izvoljen za naprej določeno dobo. Odbori in posamezni
odborniki opravljajo zaupane jim naloge samo dotlej, dokler postopajo v skladu z voljo ljudstva oziroma v skladu z njegovimi interesi. Ljudstvo ima pravico in dolžnost sleherni odbor in slehernega odbornika, ki ne izvršuje v redu svojih nalog, takoj odstaviti in si izvoliti drugega. Tako so odstranjene vse možnosti, da bi se na prsih našega ljudstva ponovno zaredile kakršne koli pijavke, ki bi živele na račun njegovih žuljev in njegove krvi ter delale proti njegovim interesom.
Delo v posameznih narodno-osvobo-dilnih odborih je razdeljeno na isti način kakor pri narodni vladi. Vsak član odbora je odgovoren za posamezen odsek, tako na primer za finance, za prosveto itd. Da so pa posamezni odborniki kos svojim nalogam, jim je v odsekih v pomoč v skladu z njihovim delokrogom večje ali manjše število upravnih moči in strokovnjakov. Člani posameznih odsekov niso postavljeni, ampak voljeni. Pri okrajnih in okrožnih narodno-osvobodilnih odborih delujejo tudi razne komisije, podobne kakor pri slovenski narodni vladi.
Po odloku o razpisu volitev v narod-no-osvobodilne odbore, ki je bil sprejet na drugem zasedanju Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta v Črnomlju v dneh 19. in 20. februarja 1944, je bilo že v teku narodno-osvobodilne borbe izvoljenih v Sloveniji 600 krajevnih narodno - osvobodilnih odborov, med njimi 300 v Primorski. Neposredno izvoljenih okrajnih narodno-osvobodilnih odborov je 23, med njimi 4 v Beli Krajini, 1 na Dolenjskem, 3 na Notranjskem, 2 na Štajerskem, ostali pa na Primorskem. Neposredno je bil izvoljen 1 okrožni narodno-osvobodilni odbor, in sicer v Beli Krajini, posredno preko okrajnih odposlancev izvoljenih okrožnih narodno-osvobodilnih odborov je bilo 6, med njim 4 v Primorski. V Primorski je bil poleg tega kot poseben upravno-politični organ za Primorsko izvoljen Pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor za Primorsko. Zavedati se moramo, da so bili mnogi izmed teh odborov izvoljeni in da se je tudi njihovo delo razvijalo v najtežjih prilikah in okoliščinah narodno-osvobodilnega boja in sovražne okupacije. Ljudstvo, ki je volilo, in kandidati, ki so kandidirali, so čestokrat postavljali v nevarnost svoje življenje in premoženje, toda kakor so naši borci na položajih šli v boj ne glede na nevarnosti, zavedajoč se svojih velikih dolžnosti do naroda in nove države, prav tako je naše ljudstvo v »zaledju« gradilo svojo oblast junaško in neustrašno, tesno povezano z borci, ki jim je bilo treba nuditi vso pomoč in podporo In v resnici je bilo delo naših narodno-
osvobodilnih odborov v teku osvobodilnega boja ogromno. Oni niso samo pomagali civilnemu prebivalstvu v najtežjih dneh, da je vzdržalo vso težo vojne, zlasti na gospodarskem področju, oni imajo predvsem največjo zaslugo pri tem, da je naša vojska lahko vzdržala v neenaki borbi z okupatorjem, saj so ji prav narodno-osvobodilni odbori tvorili najtrdnejše zaledje v vsakem pogledu, posebno še v njenem oskrbovanju. Tudi žrtve naših narodno-osvobodilnih odborov niso bile majhne. Nešteto odbornikov in odbornic je žrtvovalo svoje življenje zaradi izpolnjevanja domovinske dolžnosti, nešteto jih je trpelo po sovražnih taboriščih in ječah. Prav tako kakor naša vojska se je tudi naša narodna oblast utrjevala v krvi in žrtvah, v viharju borbe se je prekalila in si ustvarila temelje, ki so prav zaradi tega ne-porušni.
Naši narodno-osvobodilni odbori so svoje težko delo uspešno opravljali, ker so se sproti učili iz lastnih skušenj, ker so se skušnje v delu na enem področju prenašale na drugo, pa tudi zato, ker je naša najvišja oblast. Predsedstvo Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta, vzgoji narodno-osvobodilnih odborov posvečala vso svojo skrb. Na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju je bilo še med narodno-osvo-bodilno borbo lepo število upravno-političnih tečajev, ki so nudili odbornikom teoretično in praktično podlago za njihovo delo. Možje in žene, stari očanci in mladina so se mnogokrat v največjem letnem delu udeleževali teh tečajev in skušnje, ki so si jih na njih pridobili, prenašali v svoje vsakdanje delo v odborih. Upravno-politični tečaji se bodo sedaj nadaljevali na sedežih okrožij, nameravana je tudi ustanovitev centralne upravno - politične šole v Ljubljani, kjer se bodo izobraževali funkcionarji naših narodnoosvobodilnih odborov za vso Slovenijo.
S popolno osvoboditvijo se graditev naše ljudske oblasti nadaljuje. Že izvoljeni narodno-osvobodilni odbori delujejo dalje, tam pa, kjer še niso izvoljeni, opravljajo posle oblasti odbori Osvobodilne fronte. Zavedati se moramo, da naša ljudska oblast raste iz Osvobodilne fronte, iz enotnega političnega gibanja vseh Slovencev, in da je močna organizacija Osvobodilne fronte pogoj za trdno ljudsko oblast Dokler ne bodo razpisane splošne volitve v narodno - osvobodilne odbore v krajih, ki so bili v zadnjem času osvobojeni, ima Osvobodilna fronta, ki je naš narod pripeljala v svobodo, nedvomno vso pravico, da opravlja tudi posle oblasti.
svoje napore v to, da bi ne ostal niti košček zemlje neobdelane.
Da, večina naših ljudi se je v teh težkih dneh spremenila, da ne misli več le nase. Misli predvsem na skupnost. Samo poedinci so še med nami, ki mislijo le nase in na svoje osebne koristi.
Fiea nekaj dnevi so naše oblasti izdale nalog o prijavi in popisu vseh zalog življenjskih potrebščin in drugega blaga. Bilo je nedvomno pravilno, da so naši trgovci, hotelirji in tovarnarji do sedaj prikrivali svoje zaloge, ker so s tem odtegovali blago sovražniku Napačno pa bi bilo, če bi blago prikrivali še naprej, ker bi ga s tem odtegovali lastnemu narodu v dneh, ko ga najbolj potrebuje. S takim početjem bi ovirali napore naše oblasti, da se čimprej izmotamo iz sedanjih težav, bi se izločili iz ljudske skupnosti, ki mobilizira vse svoje sile in vsa svoja sredstva za obnovo porušene domovine. Kakor se je večina prizadetih odzvala potrebam svojega naroda, pa poedinci še vedno nočejo razumeti, kaj je njihova dolžnost.
Prav te dni je narodna zaščita na Bledu izvršila pregled zalog v hotelu Starki in našla zazidano veliko živil, manufakturne ga blaga, vina in galanterije. Lastnik zalog ni prijavil, ker še vedno misli samo nase in mu potrebe ljudstva niso mar. Naša oblast pa misli predvsem na ljudstvo, zato je neprijavljene zaloge zaplenila in blago razdelila med ljudi.
Najbrže je takih »Štarklov« po naši domovini še nekaj. So med trgovci, med gostilničarji, med hotelirji in med tovarnarji. Poznamo ljudi, ki so si v času okupacije na vse načine prizadevali, da bi čim bolj dvignili proizvodnjo in s tem pomagali okupatorju, zdaj pa, ko bi bilo potrebno pomagati lastnemu ljudstvu, pa so poskrili zaloge, surovine, in trdijo, da zaradi pomanjkanja surovin ne morejo proizvajati.
Ti ljudje mislijo samo nase, mislijo na svoje osebne koristi. Neprestano računajo, kako bi izrabili stisko svojega bližnjega, da bi bil njihov dobiček čim večji. Ljudstvo strada, ljudstvo je
Vojna na Daljnem vzhsdii
London, 29 maja (BBC). Supertrdnjave so zopet izvedle močen bombni napad na Japonsko in sicer na pomorsko oporišče v Yokohami. Preko 450 super-rdnjav je vrglo 3200 ton zažigalnih bomb.
Na Okinavi so Američani zavzeli polovico glavnega mesta Naha. Na Luzonu so ameriške čete zavzele mesto po dohodu k Cagayanu. Zavezniška letala so zopet napadla Formozo. Na Tarakanu so avstralske čete dosegle neko mesto na severni obali.
Čete britanske 14. armade v Birmani ji prodirajo proti Kalawi.
Trumanova poslan ca kcitgresu
Washington, 29. maja. (AFI). V poetomi poslanici kongresu je Truman izraza! željo po širši politiki, ki naj omogoči podpore breap-semim v obdobju gospodarskega prehoda od vojne k miru. Pri tem je poudaril, da je v tem obdobju, zlasti v obdobju popolne razorožitve trenutna brezposelnost neizbežna. Predsednik je tudi ne prosili vojne delavce, naj ostanejo na mestu, da se obdrž' proizvodnja, ki je potrebna za vojno na Pacifiku.
Spstnlt&ska svečanost v Budimpešti
Budimpešta, 29. maja (Tass). Danes je bila tu pred poslopjem madžarskega parlamenta svečanost v spomin madžarskega političnega voditelja Bajcsi-Zs hmszkega, ki so ga usmrtile fašistične tolpe. Bajcsi Zailinszky je ooiločno in pogumno obsodil vstop Madžarske v vojno proti SSSR in zahteval, da se madžarske čete odpokličejo s sovjetskega ozemlja. V marcu leta 1944 so ga Nemci zaprli. Fašistično sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih. 24. decembra 1944 so ga Szalasyjevi plačanci obesili v Soptronju. Ko je prišla Rdeča armada na Madžarsko, so njegovo truplo prepeljali v Budimpešto. Madžarski parlament je ovekovečil spomin hrabrega borca proti fašizmu s tem, da mu je po smrti podelil naslov ministra za narodno obrambo in čin generalnega majorja. Sponvnske svečanosti so se udeležili ministrski predsednik Miklos Bela. člani vlade, politični svetovalec zavezniške kontrolne komisije Puškin, voditelji demokratskih strank m sorodniki pokojnega junaka. Na svečanosti so govorili Miklos Bela, predsednik neodvisne stranke malih kmetov Tildi Zoltan, predsednik narodnega odbora Gyula Kallay, Puškin in drugi.
Skrb puljske začasne vlade za višje šolstvo
Varšava, 28. maja. (Tass). Prosvetno ministrstvo »Tčasne poljske vlade posveča veiriko skrb za orgeniizacljo in vzpostavitev višjih poljskih šol. število študentov presega 14.000. Posebno je treba pohvaliti odločno delavnost medicinskih fakultet v Varšavi, Krakovu, Poznanju in Lublinu, tehnične’ fakultete v Varšavi, rudarske akademije v Krakovu, trgovske akademije v Poznanju in raznih drugih višjih šol Poljske. Poljska začasna vlada je določila 8 milijonov zlotov za gmotno pomoč dijakom.
Smrtno taborišče v Chelnatu na Poljskem
Moskva, 28. maja. »Polpress« piše, da so Nemci pomorili v fefoorišču Cheknno v okrožju Modo Kolo, zapadi» Poljska, okrog 1,300.000 ljudi. Med žrtvami bo bili ' Madžari, Rumund, Cehoslovaki, Nemci tal Poljaki. Mnogi iizme-1 njih so tali pomorjena v plinsk ih celicah,	J
J)ctnet> ne »memo
mfoiiii samo nase
Velika stvar je svoboda. Potrebna so bila štiri leta, štiri leta nadčloveškega trpljenja in naporov, da smo to do dna doumeli.
Kmet ve: grunt, na katerem je živel njegov rod, ostane njegov in njegovih potomcev vse dotlej, dokler mu bo lastnik dajal svoje žulje in svoj znoj. Ne bo se več zgodilo, da bi se od nekje priklatil tujec in rekel: vzemi culo in pojdi! Kar si ustvaril z delom svojih rok, je moje.
Delavec je spoznal: ne bo me več pošiljal na cesto nemški fabrikant. Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi kdo rekel: ne potrebujem te več, pojdi kamor koli; ne potrebujem več tvojega dela in ni mi mar tvoja družina.
Danes gremo zvečer vsi mirno spat,, ker vemo: nihče ne bo ponoči vdiral v naša stanovanja, da nas odpelje v zapor, v mučilnice, v internacijo, v smrt.
Zopet se po naši zemlji razlega lepa slovenska pesem, razlega tudi tam, kjer je bila že pet in dvajset let prepovedana. Še včeraj pa so ljudje romali v ječe zaradi slovenske besede. Slovensko knjigo, ki so jo naši veliki duhovi ustvarjali v trpljenju in samo-odpovedi, so sežigali. Danes vemo, ob knjigi, ki nam jo ustvarja slovenski genij, bo postal velik in prosvetljen ves naš narod.
To je svoboda. O tej svobodi je sanjal naš partizan od prvih dni težkih bojev pa do zadnjih velikih zmag. Za to so tisoči in tisoči prelivali kri, žrtvovali svoje zdravje, dali svoja življenja.
O tej svobodi je sanjal naš kmet, ko je štiri leta vzdrževal svojo vojsko, ko si je pritrgoval od ust, da so se preživeli partizani, ko je dal, če je bilo potrebno, tudi zadnjega vola. Ni se strašil sovražnikove grožnje, ni se strašil njegovega divjanja. Na tisoče kmečkih domov je požganih, na stotine zavednih gospodarjev je bilo po-i bitih, toda slovenskega kmeta to ni
omajalo, ker je vedel, da gre v tej borbi več ko za njegovo hišo. več ko za njegovo življenje, šlo je za njegov grunt in vso slovensko zemljo.
O tej svobodi so sanjale slovenske žene, ki so vsa štiri leta stale v prvih borbenih vrstah za lepšo bodočnost našega naroda. Pretepali so jih, mučili, onečaščali in ubijali. Na tisoče in tisoče so jih odpeljali v koncentracijska taborišča po Italiji in Nemčiji. Toda vse to ni zlomilo njihovega borbenega duha. Na izpraznjena mesta so stopile vedno nove in nove borke.
O tej svobodi je sanjala naša mladina, ki je žrtvovala izmed vseh največ, dala največ, bila najbolj predana, pa najsi bo to v vrstah borcev ali doma v zaledju. Grobovi naših mladincev in mladink pričajo o tem.
Ne, nam svoboda ni bila darovana. Res pa je, da so poedinci zanjo še zelo malo žrtvovali. Nočemo jim delati očitkov, temveč le pozivamo jih, da vsaj sedaj dajo svoj delež. Svobodo smo mi priborili z orožjem, z delom jo bomo obdržali in utrdili. Domovi, tovarne, železnice so porušene, ljudje izčrpani, goli, bosi, goloroki. Nadčloveških naporov bo treba, da si čimprej opomoremo. Še bo treba žrtev. Moramo reči, večina našega ljudstva se tega dobro zaveda in je pripravljena na žrtve, kakor je bila pripravljena vsa štiri leta. Delavci, ki so bili jedro našega odpora, so tudi v novih razmerah pokazali veliko razumevanje za skupne potrebe našega ljudstva. V delo uvajajo novega duha, delajo udarniško, tekmujejo med seboj, kdo bo dal več, ne oziraje se na odmerjeni čas, ne misli ,o nase
Tudi kmetje niso odpovedali. Po Beli Krajini, po ostali Dolenjski in po Notranjskem so v letošnji pomladi pokazali čudeže svoje zmogljivosti. Ni bilo ljudi, ni bilo živine, zgodilo se je, da je imela vsa vas enega samega vola — in vendar so vso zemljo obdelali. Tudi po drugih predelih vlagajo kmetje vse
golo in boso, oni pa skrivajo zaloge, da bi z njimi jutri izželi iz našega ljudstva poslednji groš, še zadnjo srago krvi. Vsa štiri leta niso ničesar žrtvovali za svoj narod, pa niso pripravljeni na žrtve niti danes, ko je treba skupno graditi novo domovino. Vsa štiri leta so mislili samo nase, pa mislijo tudi sedaj.
Preko tega ne moremo molče. Zato ne, ker je na tisoče in tisoče žrtvovalo svoja življenja za blagor nas vseh. Po vseh predelih naše izmučene domovine so njihovi grobovi. Ti borci niso nikoli mislili nase. Če bi, bi rajši uganjali črno borzo in bogateli. Tudi naše žene, ki so jih po mučilnicah onečaščali, niso mislile nase, prav tako ne naša mladina, ki je šla s pesmijo na ustnicah v boj. Vsi ti niso mislili nase. Če bi, bi danes ne bilo naše svobode in jutri ne slovenskega naroda.
Ne bi bilo. Naši ljudje bi bili raztepeni na vse štiri vetrove. Umirali bi po poljskih taboriščih, po šlezijskih rudnikih, po vvestfalskih tovarnah, po norveških planinah in po afriških puščavah. In tisti, ki danes skrivajo blago, tisti, ki so dali med vojsko vsa svoja sredstva okupatorju na razpolago, bi po končani vojni najbrže prav tako romali v tuje dežele, kakor so leta 1941. štajerski kmetje, ko so morali prepustiti vse svoje premoženje grabežljivemu tujcu. Da, tudi za tiste, ki še danes niso ničesar pripravljeni žrtvovati za svoj narod, so prelivali naši borci svojo kri.
Zaradi številnih žrtev, ki jih je dal naš narod za svojo svobodo, zaradi izrednih naporov, ki jih vlaga danes vse naše ljudstvo, da bi čimprej dvignili našo domovino iz ruševin, ne moremo dopustiti, da bi živeli med nami speku-lantje, ki bi skušali bogateti na račun ljudske stiske in pomanjkanja. Ne moremo dopustiti, da bi imeli poedinci nekje skrite zaloge, naše ljudstvo, ki je v štirih letih dalo svojemu narodu vse na razpolago, življenje in imetje, pa bi stradalo in trpelo. Če kdo še v teh časih ni voljan izpolniti svoje dolžnosti do ljudske skupnosti, ga bo ljudska skupnost morala k temu prisiliti.
ZMrassJe starega papirja
Začasna glavna uprava tiska za Slovenijo poziva vse okrajne, mestne in kvartne odbore, naj takoj organizirajo zbiranje starega in makulatnrnega papirja.
Pozivamo vse mladinske organizacije, da pri tem za naš tisk tako važnem delu tekmujejo med seboj.
Prijave o zbranem papirju sprejema tov. Vardjan Velimir v pisarni Združenih papirnic, Tyrševa la, H, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila.
Obsodba treh advokatov
Beograd, 27. maja.
Obsojeni so bali advokati: Slavko Barle, Vekoslav Kisovec in Dionizij Godina iz Beograda, ki so stopili v službo okupatorja in so bili ves čas zasedbe najožji okupatorski sodelavci. Advokat Slavko Barle je bil pcomčnik nemškega komisarja za likvidacijo židovske manjšine v Srbiji. Sodno je izterjeval dolžnike ž'dovske manjšine. Pred sodiščem je branil črnoborzijance Id se pojavlja! v spremstvu un formiranih Nemcev, hoteč s tem prestrašiti sodnike.
Vekoslav Kisovec je že pred vojno zastopa! veliko nemških tvrdk in je bil od nemškega vojnega sodišča obsojii na 3 leta zapera zarali utajenih akcij podjetja »Tata«. Na intervencijo njegovih prijateljev Iz nemškega poslaništva ga je nemški vojaški poveljnik oprostil pred nemškim vojaškm sodiščem.
Dionizij Godina je bil predvojni zastopnik zavarovalnice »Assiccurazioni Generali«, v času zasedbe pa je zastopal veliko nemško tvrdko »Bankverein«. Ob neki prilik! je šef sodišča pri vojaškem poveljnl-štvu Srbije Uperikampf imel predavanje o uporabi mednarodnega voiega prava s strani Nemcev na zase!enih področjih in se trudil, da bi dokazal, da so brutalni postopki vojaške sile po mednarodnem pravu dovoljeni in upravičeni. Godina -e spregovoril kot edini diskutant in se zaM-alll Uperikampfu za prelavanje. Zaradi tako odkritega in tesnega sodelovanja z nemškim okupatorjem je vojno sodišče obsodilo Slavka Barleta, Vekoslava Kisovca in Dionizija Godino na tri leta prisilnega dela na Izgubo državljanske čast! za dobo petih let po izvršeni kazni in ca zaplembo imovine.
Zastopnika čehostevakev pri predsedniku Pokrajinskega NOO za Primorsko
Trst, 28. maja. Predsednik pokrajinskega NOO za Primorsko France Bevk je sprejel pretekli četrtek člana tržaškega mestnega sveta Jana Koblerja, šefa češkoslovaške vojne misije Bogomila Barteša. predsedniika tržaške sekcije narodnega odbora češkoslovaške republike, in Josipa Kodaržaka, tajnika iste sekcije.
Oh tej priliki so razpravlja!! o raznih vprašanjih v duhu tradicijonainega bratskega prijateljstva med Jugoslavijo in Češkoslovaško. češkoslovaška delegacija je predložila naši oblasti program dela zgoraj omenjenega tržaškega odbora. Ta delavnost bo vedno močnejša, posebno na kulturnem in gospodarskem polju, ter bo urejevala prisrčno sodelovanje z našo oblastjo, kar je iskrena želja vseh pristojnih krogov obeh prijateljskih narodov.
Predsednik France Bevk je izrazil delegaciji svoje zadovoljstvo in pohvalo za j delo, ki ga češkosiovašk odbor izvaja po-; sebno nv gospodarskem polju. Istočasno je
Itudi obljubil vso možno pomoč in podporo za vse podvige, ki so v načrtu tega oLtoara.
Težave pri ofmavipnju naših železnic
V bližnjih dneh bo obnovljen potniški promet na vseh lokalnih progah — Vozni red na že
obratujočih progah
■Ljubljana, 29. maja.
Obnova našega železniškega prometa napreduje. Potniški vlaki vozijo že na progah Ljubljana—Trst in Reka Ljubljana—Vrhnika. Ljubljana—Zalog Ljubljana-Rakovnik—Kočevje in Ljubljana -Maribor oziroma Ljubljana—Zagreb. Delujejo torej že važne prometne žile v Sloveniji. V prihodnjih dneh pa bo odprt potniški promet tudi na večini lokalnih prog ki so za promet sposobne. S tem bo zopet napravljen velik korak naprej, ki bo omogočil, da se naši kraji čim bolj zopet zbližajo in povežejo Tako se naše železnice obnavljajo iz ruševin, v katere jih je spravil okupator
Vsi. ki te dni potujejo ali pa bodo potovali po naših obnovljenih progah, se morajo zavedati, da je povsod promet zaenkrat obnovljen več ali manj za silo. da iih med vožnjo lahko doleti taka ali dni varna neudobnost in da ne bodo cmrii nikier godrnjati, re ne bo šlo vse po njihovih željah.
Nasprotno: potrebno je vedno disciplinirano razumeti položaj in pomagati premagati ovire, kolikor lahko poedinec pomaga.
Poučen primer se je zgodil pri otvoritveni vožnji iz Ljubljane v Maribor oziroma 1® Maribora v Ljubljano. Prvi vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane v Maribor, je dospel na cilj po 7 urah vožnje. Vse je šlo posreči In potniki so bili navdušeni, da jih je vlak v tako kratkem času prepeljal v bližino naše severne meje. kjer so jih težko pričakovali svojci. Povratek v Ljubljano pa je bil že manj udoben. Iz Maribora je vlak odpeljal po določenem voznem redu ob 15 Bil je zelo dolg in nabito poln potnikov. Vozilo se je okoli 700 do 800 ljudi. Med potjo se je vlak zaradi izrednih potreb zamudil Po voznem redu bi moral pripeljati v Ljubljano že ob 20. Bilo pa je že 20.30,
ko se je ustavil na litijskem kolodvoru. Tam je potnike čakala neprijetna vest. "Most med Litijo in Kresnicami čez Savo se je zaradi velikega in težkega prometa ugreznil za 10 cm n vožnja čezenj je bila za tri dni prekinjena Potniki so mogli nadaljevati vožnjo samo s prestopanjem. To pa ni bilo ne lahko, ne posebno varno. Za prehod čez Savo je v bližini poškodovanega mostu na razpolago samo majhen lesen most. rekli bi skoro lahko brv. V temi, posebno ker je bilo med potniki mnogo žensk in otrok, ni ! bilo varno tvegati tako nevarnega presto-| panja. Kakih 100 potnikov se je odločilo.
' da gredo na pot čeprav so bili obremenje-j ni s prtljago in so morali skrbeti za žene j in otroke. Drugi so rajši počakali prihod-i njega dne. da so šli po svetlem ?"7 zasilni ! most. Pohod je ob primerni organizaciji i uspel ir. vlak je pripeljal v Ljubljano okoli j polnoči.
i
Opisali smo podrobneje ta dogodek v opozorilo vsem da zaenkrat še ne smejo računati pri vožnji po železn'ci s kakšnimi udobnostmi in da se morajo vedno prilagoditi položaju Kakor te napredek v otvar-janju potniškega prometa po naših železniških progah razveseljiv, pa je položaj povsod še zelo težek
Ruševine, ki iih je pustil za seho.i okupator, so ponekod take. da je nanje pogled zelo žalosten. Mar-dlrje so prava pokopališča uničenih vlakov in vagonov.
Drugje so nekateri tiri tako pokvarjeni, da ho treba še mnogo časa in truda da bodo obnovljeni in popravljeni. Postaje in njihova okolica so ponekod povsem izginile. Popravljajočim se vsak dan odkrivajo nove težave in ovire, ki jih ni vedno mogoče takoj premagati. Zato moramo vsi spremljati obnovo našega železniškega prometa z največjim razumevanjem in potrp-
ljenjem. To zaslužijo tudi vsi, ki so pri obnovitvenih delih zaposleni, ker se resnično trudijo preko svojih službenih dolžnosti. Le njihovi prizadevnosti, marljivosti in volji do dela se moramo zahvaliti, da so danes mesta Trst, Reka. Maribor in Zagreb preko Ljubljane povezana z železniškim prometom.
Zaključno podajamo pregled popolnega voznega reda na naših obratujočih progah, upoštevajoč predvsem odhodne in prihodne postaje.
Na progi Ljubljana—Trst, ozir. Keka odhajajo vlaki iz Ljubljane ob 4.25 in 13.45. Na Vrhniko prihajalo ob 5.00 in 14.20. Z Verda odpeljejo ob 6.17 in 15.32. — V Trst pripeljejo ob 9.35 in 19 00 na Reko pa ob 9.45 in 18.32. — Iz Trsta odpeljejo ob 6.40 in 15.25, z Keke pa ob 6 30 in 15.35. Na Verd pripeljejo ob 9.50 in 18.55. Z Vrhnike odpeljejo ob 10.50 in 19.55 in so v Ljubljani ob' 11.25 in 20 SO.
Na progi Vrhnika—Ljubljana: odhod z Vrhnike oh 6.30 in 15 oo prihod r Ljubljano ob 7.15 in 15.35 Odhod iz Ljubljane ob 9.20 in 38.25. prihod na Vrhniko ob 9.55 in 19.00.
Na progi Ljubljana—Zalog: odhod iz Ljubljane ob 5.55 12 20 14 10 in 19.10, prihod v Zalog oh 6.10. 12.35. 14.25 in 1925. Odhod iz Zaloga ob 6.25	12.50 14.33-in
19.35. prihod v Ljubljano ob 6.40, 13.05, 14.48 in 19.50.
Na progi Liubljana-Bakovnik—-Kočevje: odhod iz Ljubljane ob 5.43. prihod v Kočevje ob 10.01. odhod iz Kočevja ob 14.02 prihod v Ljubljano ob 18.19
Na progi Ljubljana—Maribor—Zagreb: i odhod iz Ljubljane ob 5.00 ln 14.05. pri-i hod v Maribor ob 9.36 in 19.21. prihod v Zagreb pa ob 10. 35 in 20.10. Odhod iz Ma-j ribora ob 4 45 in 15.00. odhod iz Zagreba ! ob 4.30 in 13.05, prihod v Ljubljano ob 9 46 I in 20.00.

Iz Trstaf Pomorske In Istre
V Trst so prispele doslej naslednje količine živil: 70.000 kg moke, 30.000 kg masti,
10.000	kg konzerviranega mesa in 2400 kg sladkorja. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se zmelje pšenica, ki je v zalogi. Mlini v okolici Trsta dnevno zmeljejo 4 vagone pšenice. V Logatcu je v mletju 13 vagonov, v Ljubljani pa 30 vagonov pšenice za Trst.
Zarad: pomanjkanja modre galice In
žvepla vinograd1 v Slovenskem Primorju že 4 leta niso bili pravilno negovani. Zato so naše oblast-: ukrenile vse potrebno, da čimprei preskrbe potrebno količino bakrene rude in žveplene kisline. S staro zalogo in domačo proizvodnjo bo mogoče enkratno škropljenje vinske trte. Za naslednje dvakratno škropljenje bo dobilo Primorje potrebne modro galico iz državnih zalog. Glede žvepla je poraba navezana na uvoz iz SicT.je.
Da dvigne številčno stanje živine, je izdal PNOO odlok o zaščit; plemenske živine.
Z osvioboditvijo je Gorica zaživela novo življenje. Ni mogoče popisati navdušenja Slovencev, k! prihajajo po osvoboditvi v Gorico, ki je bil vso dobo fašističnega gospodstva leglo fašistične sodrge in izhodišče pohodov proti partizanom. Na vsakem koraku so mogli Slovenci čuti naj-trpkejšo žaljivko:	schiavi. Ljulstvo je
ogromno pretrpelo. Bilo je priča, pa tudi • žrtev neštetih najgrozotnejšn'h zločinov. Danes je v Gorici že mnogo fašistov odstranjenih, kar je vzbudilo v širokih množicah mnogo olobravanja in splošno zadovoljstvo. Kljub vsemu pa skušajo razni reakcionarni elementi še vedno delovati proti ljudski oblasti. Iz tujine prihajajo očitki, da med slovenskim in ital janskim življenjem v Gorici ni sodelovanja, kar seveda nd res. Nasprotno. Sožitje med Italijani in Slovenci še ni bilo nikoli tako bratovsko kot danes. Pred dnevi je bil v dvorani kina Verdi velik partizanski miting. Dvorana je bTa nabito polna Goričanov, predvsem Italijanov. Na mitingu je govoril komisar garibaldinske divizije tov. Vanni, ki je poudaril bratstvo med Italijani in Slovenci. Njegov govor je množica sprejela z burnim odobravan iem, ki se dolgo ni moglo poleči in je najbolj prepričevalno dokazovalo njeno razpoloženje. Gorica gre nasprot novi dobi, dobi bratstva procvita in napredka.
Naša vojsfea-o®vobodite]lica si ni tbvo-JBa samo srca vseh primorskih Slovencev, temveč vseh Italijanov. Naši vojaki so priče neštetih prizorov in dogodkov, ki izpričujejo neizmerno ljubezeh primorskega ljudstva do svoje vojske osvobodi+eljice. Pred dnevi je naša vojaška godba priredila v Tržiču ob Soči koncert, ki ga je poslušala ogromna množica ljudstva,
med njimi večina Italijanov Ko je godba pred policijsko uro hotela s svojim koncer. tam končati, jo je mmož'ca obstopila in tako dolgo moledovala, da je godba nadaljevala koncert pozno v noč. Ko se ie naša vojska vračala s Krmina onstran Soče, jo je naše' Ijulstvo v Kobaridu zadržalo in je ni pustilo naprej. — Skoro po vseh vaseh po Furlaniji, kjer se je pomikala naša vojska, so ljudje izjavljali, da bedo rajši požgali svoje domove in se umaknili čez Sočo, ko da b5 živeli pol tujo oblastjo. Zelo značilno za povezanost naše vojske z ljudstvom je obiranje zlata po furlanskih vaseh. Nekatere revne vasice v Brdih so zbrale za našo vojsko po cel kg zlata, čeprav je prebivalstvo dajalo že ves čas osvobodilnega boja vse, kar je imelo.
Svečan pogreb žrtev. Kakor smo poročali. so 25. maja padli kot žrtev nega atentata št'rje GaribalčBnei katere je tržaško prebivalstvo 28. t. m. svečano pokopalo. Na čelu pogrebnega sprevoda je korakal oborožen? oddelek brigade »Mazzini«. oddelek Narodne zaščite, mestna godba, predstavniki Jugoslovanske armade,
Trst, konec maja.
V tvomlcah Sv. Andreja so bili delavci in nameščenci dne 7. maja zopet vsi na delu. Vrnili so se iz bataljonov, ustanovljenih v dneh vstaje. Gibanje se je začelo 30. aprila popoldne. Delavci so odkorakali k Sv. Justu in so vzeli s seboj 22 pušk tovarniških stražarjev, katere so zjutraj razorožili. Tvornica je bila izročena v varstvo domačim zaščitnikom, skupina 80 mož pa je krenila proti Sv. Justu, medpotoma razorožila prve kolone Nemcev, po številu kakih 80 mož, ter jim zaplenila mnogo živil in tobaka. Nato se je večina borila v svojem domačem rajonu ali sektorju. Borbe so bile hude, tako da se mnogi po 7. maju niso več vrnili v tvornico, ker so izgubili svoje življenje na ulicah Trsta. Tako je
n.	pr. padel pri Sv. Justu elektrik Gastone Ventruccl, v pristanišču je padel železostru-gar Semeia Firelle, pri Sv. Jakobu, kjer so divjale borbe brez prestanka, pa je našel smrt rezbar Suard Galliano. Našli so ga zvezanega in ubitega pred glavnimi vrati. V ulici Istria so našli mrtvega Francesca Družina, ki je bil zaposlen v livarni. Delavci iz tvornice pri Sv. Andreju se klanjajo spominu tovarišev, ki so padli in dali življenje, ker so se zavedali, da je potrebno udariti z lastno pestjo po sovražniku in doprinesti potrebni delež pri uničenju osvajalcev, fašistov in izdajalcev. Nihče ni tedaj delal razlike med Slovenci in Italijani. Vsi so bili enako odločni, kri enih in dru-
predstavnlce protifašističnih žena in protifašistične mladine, ki so nosili vence in cvetje. Za krstami so stopali tovariši major Jacksetich, komisar Vanni, komandant Sasso komisar Stoka, zastopniki G. A. I. in P. C. I. Za tem so se vrstile neštevilne italijanske in slovenske zastave. Sprevod se je vil po središču mesta skozi špalir meščanov in se ustavil na Piazza Garibaldi. Zastopstva so se zbrala ob strani avtomobilov. namenjenih za prevoz krst na pokopališče. V tišini so se sklonTe zastave v zadnji pozlrav. Krste so nato pokrite z venci in cvetjem položili na avtomobile, komisar Vanni pa je spregovoril v poslednji pozdrav: »Tovariš*, vi, ki ste se toliko bojevali vi, ki ste se zvesto borili za svobode naroda, vi, ki so vas hinavci in podlež’ imenovali bandite, vi, ki niste nikoli poznali podlosti in ste se vselej in pov3od borili odkrito, ste padli kot žrtve zahrbtnega atentata. Podleži in strahopetci so vas zahrbtno napadli.
Sprevod se je vil nato skozi Sv. Jakob. kjer se je ustavil na trgu ki je bil žarišče tržaške vstaje. Tov. Vanni se je tu še enkrat poslovil, nakar je sprevod nadaljeval svojo pot do vojaškega pokopališča, kjer so padle Garibaldfnce pokopali med groba dveh Slovencev, ki sta padla pri osvobajanju Trsta.
gih je pordečila tržaški tlak, ker je bilo mnogo delavcev tudi ranjenih.
Ko so se delavci vrnili na delo, so bili kakor prerojeni. Navdajala jih je nova zavest in silni polet za delo. Pri bombardiranju tvomiških naprav dne 7. in 20. februarja so bile močno poškodovane zgradbe podjetja, stroji pa so ostali večinoma nepoškodovani. Tvornici ni manjkalo surovin niti v času okupacije. Manjkala pa je vedno volja in ljubezen do dela pri delavcih. Zaradi tega je tovarna malone prenehala obratovati. Sabotaže so se ponavljale iz cmeva v dan. Podjetje je moralo delati motorje za tanke, delo pa je napredovalo zelo počasi. Tvornica je tudi prejemala naročila za izdelavo raznih predmetov v določenem roku. čas je potekal, a delo ni bilo izvršeno. Včasih je izostajalo z dela 4 do 6«/o delavcev, v dobi okupacije pa se je odsotnost delavcev dvignila na 25°A- Zadnje tri mesece pred osvoboditvijo delavci niso prejemali niti zajtrka, niti kosila, niti večerje. Od 1. 1939 do 1944 se je produkcija v tvomicah pri Sv. Andreju zmanjšala za j 16o/o- Prvotno je bilo zaposlenih le 2400 1 delavcev, ob koncu vojne pa 1800, vštevši nameščence. Upravo vodi tvomiški odbor, ki mu predseduje Mario De Santi, odgovorni upravitelj pa je industrijski izvedenec Jože Jerini. Glavnemu odboru tvornice je podrejenih 10 odborov raznih oddelkov.
V tvorni ri se ob vsakem koraku čuti novo življenje. V sestavljalnici strojev s^da-
Nov® življenje v tvomlcah Sv. Andreja
nes med drugim končujejo trije Dleselovi motorji za naše ladje. Velikanska livarna, ki je bila poškodovana, je že zopet v obratu. Odnos delavca do delavca se je popolnoma spremenil. Prej se je vsak zavedal, da dela tlako za tujca, osvajalca in domače špekulantske žepe. Zaradi tega so delavci jemali blago iz skladišč, jemali so ga sistematično in po medsebojnem dogovoru. Danes se to ne dogaja več. Vsak delavec je najzveštejši zaščitnik inventarja, vsak se zaveda odgovornosti in je discipliniran. Zaradi tega tvornici niso več potrebni čuvaji. Odkar morejo delavci dejansko kontrolirati in voditi tovarno s svojim tvorni-škim in delavskim odborom, so postali resnični borci na polju obnove.
Tudi s hrano so zadovoljni. Oskrbuje jih poveljstvo jugoslovanske mornarice, za hrano prispevajo 1.80 lire dnevno, kuhinjo
vodijo sami, kar jim je v posebno zadovoljstvo.
Na rojstni dan maršala Tita je poveljstvo jugoslovanske mornarice delavcem poslalo 2500 zavitkov. V vsakem zavitku je bilo 1 kg testenin. 1 Kg krompirja, 200 g mezge, 80 g sladkorja, 200 g masti in steklenica konjaka. Značilno za razpoloženje skoraj 2000 delavcev je odločna volja, da se čim prej popravi vse kar se da popraviti, ostalo pa zgraditi na novo. Pospešiti je treba vsestransko tempo dela in tako povečati industrijsko proizvodnjo.
Tvorniški obrat bo še prej kakor si mislimo postal kos velikim nalogam, obnovi gospodarstva. Delavci pravijo: »Vse bomo storili, da bomo mdi mi prejemali vso potrebno pomoč.« Te besede dovolj jasno kažejo, kako misli in po čem hrepeni delovno ljudstvo Trsta.
Velika žalna, svečanost na Jesenicah
V nedeljo dopoldne je bila na Krekovem trgu na Jesenicah komemoracija za naše borce, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine. Na stopnišču Krekovega doma je bil postavljen oltar pred njim pa ka-tafalk s krsto, pokrito z državno zastavo. Pred katafalkom je bila cela vrsta državnih zastav, častno stražo so tvorili štirje vojaki v bojni opremi, ob katafalku pa so goreli večni ognji. Vsa slika je nudila mogočen. turoben ln svečan vtis. Pred katafalkom so zavzeli sedeže predstavniki ob-lastev in vojske ter številni svojci padlih borcev. Jeseniški industrijski revir žaluje za več ko 509 padlimi borci, ki so umrli i mučeniške smrti na koieh. padli v bojih z okupatorji in izdajalci ter pomrli v ujetništvu. v pregnanstvu in v koncentracijskih taboriščih, žalne svečanosti se je udeležilo okoli 2000 ljudi 2 Jesenic in okolice.
Verske obrede je opravil tov. Jože Lampret verski referent 14. divizije, s krasnim govorom, ki je napravil na vse globok vtis. Dejal je: »Iz trupel za domovino padlih borcev je vzbrstelo novo življenje, iz njihove prelite krvi nam ie vzklila narodna svoboda, to najvišje dobro, ki ga moreta poedinec in narodna celota doseči. Naš ubogi slovenski narod je moral v štirih letih pod okupatorjem strašno trpeti. Velik del našega naroda je bil izseljen v tujino z majhnimi culicami Naš kmet je bil odtrgan od lastne zemlje, na katero se je prirasel. Na tisoče naših najboljših sinov
je umrlo mučeniške smrti na koieh ter v borbah z okupatorji in izdajalci Na tisoče jih je za lakoto in boleznijo umrlo na Rabu in na tisoče jih je pomrlo za lakoto, zaradi izčrpanosti, snega in mraza širom naše do-; movine. Osvobodilna fronta je bila tista, ki je leta 1941 začela najhujši boj z okupatorji in njihovimi pomagači. Ta borba je po štiriletnem strašnem trpljenju prinesla svobodo vsem jugoslovanskim narodom ter veliko federativno državo pod vodstvom tvorca in narodnega heroja maršala Tita. žrtve naših najboljših sinov niso bile zaman. Matere in žene, bodite ponosne, ker I ste dale najdražje, kar ste imele, na oltar svobodne domovine, žrtve morajo biti. brez žrtev ni uspehov, brez žrtev ni bilo mogoče doseči narodne svobode!«
Komandant mesta Jesenice tov. Ivan Finžgar je položil krasen venec pred katafalk. Govorili so še: okrajni tajnik OF tov. Jelenc Aleš tovarišica Ivanka Korenova. katere sin je padel kot prvi za svobodo domovine, tovarišici šavbahova in Angelca Iskrova pa sta recitirali nekaj pesmi. žalno svečanost je zaključil pevski zbor »Delavske enotnosti«, ki je pod vodstvom pevovodje tov. Martina ierama krasno zapel večno lepo »Vigred« in »Nebo žari« čez prostrani trg so turobno odmevali akordi: »Atek je padel — sinek ne plakaj ..« žalna svečanost je napravila na veliko množico ljudi najgloblji vtis.
Kusltuma prireditev v Kamniku
Kamnik, ki je po številu žrtev gestapovskega in fašističnega divjanja med prvimi našimi mesti, je po osvoboditvi že doživel nekaj lepo uspelih mitingov. V soboto 26. L m. je bila številno obiskana kulturna prireditev, ki so jo v celoti predvajali sami partizanski borci.
Godba VII. korpusa je uvodoma odigrala nekaj potpurijev iz slovenskih narodnih pesmi. Po narodni himni »Naprej«, M smo jo poslušali stoje, je zastopstvo kamniške mladine predalo zastopstvu borcev XV. divizije «metno izdelano trobojnico. Besedo je nato povzel komisar XV. divizije, major tov. Joža Jahomin, ki je v ognjevitem govoru očrtal junaško borbo vseh narodov Jugoslavije za svojo svobodo in prikazal lik velikega voditelja jugoslov. narodov maršala Tita, ki je po zmagi nad okupatorjem privedel narode Jugoslavije na prag srečnejše bodočnosti.
Za majorjem Jahominom je govoril okrajni sekretar tov. Repinc, ki je poudaril, da je sicer borba s fašističnim okupatorjem zmagovito končana, da pa čaka zdaj vse, tako one, ki so se aktivno borili v gorah in gozdovih, kakor tudi one, ki so trpeli pod okupatorjevimi nasilstvi doma, druga, nič manj važna borba, borba za obnovo porušene domovine.
Godba VTL korpusa je zaigrala potpuri »Jugoslovanske motive«, nakar je nastopilo Frontno gledališče, Igralska skupina, ki jo sestavljajo sami borci. Vodi jo tov. Sintič. V skeču (enodejanki) »Paška«, ki sta ga napisala iz partizanskega življenja ruska avtorja Ljevšin in A. Mašlstov, sta nastopil tovariša Slavka Glavina In tov. Janez Lavrič. Ostra napeta borba med neznancem — nemškim Spijonom in Paško, komandantom ruskih partizanov, je pritegnila nase vso pozornost poslušalcev. Skeč, kratek, v duhovitem dialogu, je bil preprosto, a vešče in učinkovito postavljen in odigran.
Kulturna skupina VII. korpusa je odpela tri lepe partizanske pesmi, »Vstani, mladina«, »Pesem o svobodi«, in »Hej, tovariš«.
Za zaključek je »Frontno gledališče« uprizorilo reportažni prerez skozi štiriletno borbo partizanskih borcev in vsega naroda proti okupatorju »Naš pohod«, ki ga je sestavil podporočnik tov. Sintič. Solistične in zborovske recitacije, odlomki partizanskih pesmi s pevskimi nastopi so prikazovali trpljenje in borbo naroda z okupatorjem od prvih začetkov osvobodilnega boja. čudež štiriletnega vztrajanja partizanskih borcev na slovenski zemlji, na tej nemara najbolj Izpostavljeni točki Evrope, kjer so se križali fašizmi Nemčije, Italije in Madžarske, ta čudež vere, hrabrosti in sposobnosti, ta nedoumljivi enkratni podvig gotovo še ni
našel sebi enakovrednega umetniškega izraza. Vse, kar smo doslej slišali, so bolj kriki, izlivi posameznika. Nekaj Kajuhovih in Borovih pesmi, ta ali ona črtica ali novela, kak dramatičen prikaz, vse to so šele odlomki, drobci, spremljave tega velikega dogajanja. Toda zametki so tu in so dobri. Občinstvo je nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem.
Za zaključek te lepe in redke kulturne prireditve je zaigrala godba VII. korpusa himno »Hej Slovani«, ki ji je občinstvo izkazalo čast stojč.
Programu je sledila prosta zabava.
Vlad. B.
Obnova v Radešah
Obnova tovarne papirja v Radečah pri Zidanem mostu je v polnem teku. En ".roj za izdelovanje papirja bo kmalu pričel z delom. Pobuda za hitro popravilo so dali delavci sami.
Na Hotemežu prj Radečah je veliko posestvo, k,; je bilo prej last usmiljenih sester. Ob okupaciji so Nemci iz posestva sestre nagnali in naselili v gradu svoje družine. Okoli gradu je po prostranih nji. vah zgradi okupator cel sistem bunkerjev in posekal skoro vse lepo urejene sadovnjake. Ob osvoboditvi je bila vsa zemlja popolnoma neobdelana, travnik* tv» pooa-šeni. Naša oblast je takoj pozvala vaščane, naj obdelajo zemljo. 70 ha zemlje je bilo obdelanih že prvi teden.
Obnova v Mai&slaft je v teku
Slov. Bistrica, 26. maja.
V	Makolah je obnova v polnem teku. Žandarmerija in šola' sta že očiščeni. Gospodarska zadruga bo pričela v nekaj dneh z delovanjem. Krajevni odbor OF je z vsemi organizacijami in referati v polnem delu za dosego reda v kraju.
V	okolici so ujetniki zaposleni s čiščenjem polj in gozdov. Les, ki je služil pri utrjevalnih delih, se uporablja v gradbene namene. V nedeljo je bilo veliko mladinsko zborovanje in pa otvoritev mestnega kopališča.
Otroški vrtec
v Murski SslMtS
Dne 23. maja je bil ob prisotnosti predstavnikov narodnih oblasti, staršev in otrok odprt otroški vrtec z zavetiščem.
Dne 19. maja je bilo v Soboti zborovanje Slovenske protifašistične ženske zveze po dvodnevnem politično-idejnem tečaju. Izvoljen je bil plenum ter Okrajni odbor SPŽZ, ki je poslal narodni vladi Slovenije pozdravno brzojavko.
KULTURNI
Simfonični koncert
V ponedeljek je koncertiral v Ljubljani orkester tržaškega radia, pemnožen s člani orkestra Teatro Verdi. Ta orkester, ki smo ga slišal’ pri nas prvič, predstavlja dokaj močno glasbeno telo. ki ra^olaga s kvalitetnimi člani, zlasti pihalci in ki pna vse pogoje za uspešen umetniška razvoj. Razmerje med posameznima instrumentalnimi skupinami je preč»’ enakomerno kar ’opušča tudi doseganje izenačene zvočne enotnosti.
O priliki svojega ljubljanskega koncerta je v prvem delu izvajal znani Vivaldijev Concerto- grosso v a-mc-lu za godalni orkester (Molinarijeva priredba) in Mar-tuccijev Kla vriski koncert v b-molu, op. 66. Martuccrievo v splošnem stilno neenotno skladbo, ki je v našem svetu manj znana, še najmočneje označujejo vplivi no-voremantičrih dognanj. To se ne kaže ib v melodični in harmonični gradnji, marveč tudi v in st rumen tari iški in še posebej v čisto formalni zasnovi k’ razodeva moti. vično razpletanje v smislu omenjenih eksperimentov in dosežke«' Kvalitetno ne predstavlja Martuccčjev Klavirski koncert nič izrednega in tudi ničesar novega ne prinaša. Neskladno skromnemu vsebinskemu momentu pa stavi zaradi razmeroma precejšnje tehnične kompliciranosti izva-
PREGLED
tržaškega orkestra
jalcem mnogo zahtev. Zaradi tehničnih ovir je odpadla izvedba Illersbergove Predigre k farsi za veliki orkester, k! bi nas prav posebej zanimala, kajti MerSberg nam je bi doslej bolj znan kot glasbeni teoretik. V drugem delu je omenjeni orkester izvajal sloVIo Dvofakovo simfonijo Iz novega sveta v e-molu (in ne v c-mo-lu, kot je bilo v sporedu napačno- naznačeno), op. 95, delo velike vsebinske razsežnosti in tehnične dovršenosti, skladbo iz katere zveni prava zakladnica bogate češke narodne melodike, prepletajoče se tu z značlno ameriško motiviko. Simfonija Iz novega sveta je nedvomno umetnina, kj se vzporeja z največjimi deli svetovne simfonične literature in iz katere odseva vsa ustvarjalna moč njenega mojstra.
Najbolj je zanimala izvedba Dvofdkove simfonije, ki vsebuje polno interpretacij -skih možnosti ter fines, iz katerih prikaza moremo najvero loertojneje sklepati na kvaliteto nekega orkestra, čeprav tehnično mnogih mest tržaški orkester v podrobnostih še ni izoblikoval, je skladbo vendar le predstavil na lepi izvajalni višmi. Tudi vsebinski je dejel splošne izrazni: finese in jih je ’zvedel s potrebnim upoštevanjem agog’čnr'h, dinamičnih ter ritmičnih čini-teljev. Dirigent in orkester sta se potru-
dila, da bi se čimbolj približala izrazitemu, 1 razgibanemu občutju te velike stvaritve. Zato je Dvofškova s:mfon:ja Iz novega sveta za dob1 la v omenjeni izvedbi dostojno raven in je bala najboljša točka koncerta.	i
Mnogo zanimanja je zbudila tudi izved. j ba Martuccijevega Klavirskega koncerta, zlasti še ’zvaianje solista Ange’a Kc^*-sogljn lei še vedno razpolaga z odl’čn-- teh-n’ko n mečnim sm’slom za pravilno interpretacijo. Pianistični' del je obTkoval kultivirano ter izrazu odg-variaioče razgibano in temperametno. Orkester se mu je prilogodiii v splošnem pravilno, le na nekaterih merili je bi premočan in ritmično ne povsem skladen s pianistom. Delno se je ritmično neenotnost očitovala tudi v Vivaldiievem Ooncerto grosso, ki j" bil tehnično sicer »zveden dobro ’n je tud' inter-pretacijski izrazil vse potrebne elemente v tem oziru zelo občutljive stilne zasnove. Naglasil ie pott-ebno da je zaradi tehn'č. n’h nevšečnost5 orkester kazal znake utrujenosti in bi nedvomno njegova prav dobra izvedba bila pod ugodnejšimi pogoji še boljša.
Dirigiral je prof. Lulgi Toffolo, ki «e Je
predstavi kot muzikalno izrazit dirigent ; in ki se bo mogel v bodočnosti spričo svo- ’ jih nastavkov še zelo povzpeti. Kot je razvidno iz gornjih ugotovitev, je vložil vse sole za čim uspešnejšo izvedbo kvalitetne- . ga sporeda,	1
Koncert tržaškega orkestra, ki so ga poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem ter priznanjem, je bil lep umetniški dogodek ter je pomemben prispevek k poglobitvi stikov med tržaškim in ljubljanskim glasbenim svetom in k čim tesnejšemu kulturnemu medsebojnemu spoznavanju vobče.
Dr. Dragotin Cvetko.
Povest o panterju Dhsgu
Prireditev sledi prireditvi. Vsepovsod se je pričelo novo življenje, v gledališču, v kinematografih, v koncertnih dvoranah, na lutkovnem odru. Ljudje, ki so prinesli Ljubljani svobodo, prinašajo sedaj plodove svojega kulturnega dela. Ta kultura se je ustvarjala ob sosedstvu pušk in mitraljezov, po napornih marših sredi gozdov, v kmečkih izbah, v tišini zimskih noči, ustvarjala se je neprestano, počasi, trudoma, z ljubeznijo negovana, za ceno krvi čuvana. Prav zato je vsakomur izmed ms tako neizmerno draga. Nikoli ni bilo za kulturne prireditve vseh vrst toliko zanimanj, nikoli nismo s tako prisotnostjo prisluškovali slehernemu zvoku, sleherni besedi, sledili sleherni kretnji.
Sobotni večer v Drami,r ko sme imeli priliko slišati Zupanovo partizansko povest o panterju Dingu, ni bil v ničemer drugačen. Novost nas je vznemirjala, podobnih prireditev v Ljubljani nismo bili vajeni, zato je vsak, & je tokrat prestopil
prag našega dramskega gledališča, z nestrpnostjo pričakoval, kaj mu bo prinesla zgodba o partizanskem komandirju Dingu.
Ko smo čez dobro uro potem zapuščali teatrske prostore, se je naše vznemirjenje umaknilo občutku potešenosti, slišali smo zgodbo, kakršnih je bilo nemara dosti, zgodbo preprostega uradnika iz Zelene jame, ki ga je okupacija italijanskih čet prisilila, da je zapustil mesto in odšel s svojo mlado ženo v hribe. Ni bil to samo strah pred sovražnikom, bil je to predvsem zdravi instinkt človeka, ki se noče pokoriti tujemu zagospodovalcu, noče postati njegov suženj ter hlapec. To je upor, kateremu je sledil najboljši del našega ljudstva, tvegan skok vstran iz normalnih prilik, v gozd, v mraz, lakoto, v borbo in tudi smrt.
Preprost, navaden, v ničemer drugačen kot dosti drugih — tak je bil Anton Jerančič, zdaj partizan Dingo. Iz preprostega, neznatnega uradnika — junak, borec. Usoda tisočerih. Poslušali smo to zgodbo, zgodbo človeka, ki je iz vsega srca ljubil in kateremu so to ljubezen vzeli, nasilno iztrgali ter jo kruto položili v grob. Muče-niška smrt njegove žene, ki mu sledi v hribe, nas pretrese. Recitatorjeve besede postajajo resničnost, doživetje. To so tre-notki. ki so v zgodbi najmočnejši. Prav tu, v dogodkih, ki sedaj slede, začutimo osrednji problem povesti. Človeku, kateremu so na tako nečloveški način umorili ženo, je zamrl v duši sleherni čut. postal je nemara prav tak, kakršna je bila njena smrt, trd ia neizprosen. V Dingu se je nekaj prelo-
II. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze
ta» dne 9. in lo. pnif a
Na kongTesu kjer se bodo zbrale delegatke iz vseh pokrajin Slovenije, delegatke vseh narodov Jugoslavije in vseh slovanskih narodov ter protifašstke sosednjih nraodov, bomo dale duška svojemu nepopisnemu veselju nad priborjeno zmago, ki smo za njo žrtvovale toliko svoje srčne krvi. Spregovorile bodo žene, borci, politične aiktiv;stke, matere, žene in sestre pajdillih borcev, žene kmetice, delavke im iz-obraženke, ki so s svojim delom pripomogle do zmage.
Javno in gtesno bomo izrazile svojo globoko hvaležnost in udarnost vodstvu Osvobodilne fronte, naši slavni Jugoslovanski armadi id njenemu vodstvu, prvi narodni vladi Slovenije in vladi demokratične federativne Jugoslavije.
Drugi kongres bo v znaku mobilizacije vseh slovenskih žena za obnovo naše porušene domovine, za borbo proti vsem tistim, ki hočejo krstiti naše narodne pravice, ki hočejo ogražati našo narodno oblast in naše meje.
Naš drugi kcngres bo manifestacija našega štiriletnega dela in borbe, naših žrtev in odpovedi.
Naš drugi kongres bo javna obsodba vojnih zločnicev, ostra zahteva po njihovi kazni in tudi po kazni vseh tistih, ki te vojne zločince skrivajo.
Naš drugi kongres bo izraz našega neomajnega zaupanja v demokratično federativno Jugoslavijo in najgolblje ljubezni in hvaležnosti do maršala Hita, ki nas je pri-
GraSIčaffi v čast
Štiri leta se grafično delavstvo ni v javnost’ oglasilo, ves čas okupacije ni zapel n j’hov pevski zbor »Grafika« in niso igrali godbeniki. V petek pa je prirej Mo s tovariši part;zani Začasne uprave tiska v frančiškanski dvorani uspelo proslavo Titovega rojstnega dne. Dvorana je bila prenapolnjena
Za uvod je orkester zaigral himno »Naprej«, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Nato je orkester živahno zaigral Dvofa-kove »Slovanske plese«. Slavnostni govornik tov. Slavko Krušnik-Mihee je s ponosnimi beesdami orisal delo in veličino maršala Tita ter podčrtal njegov uspeh in pomen, ki je b’i za ves narod dosežen z csvo. bojenjem in svobodo. Posebej je še naglasil naloge grafičnega delavstva in tiska v svobodni državi. Vse občinstvo je navdušeno pritrjevalo izvajanjem in vzklikalo maršalu T:tu, narodni vojski, demokratični federativni državi in svobodni' Sloveniji. Tov. Evgen Frelih je recitiral Zupančičevo »Kovaško«. Bolj nego kdaj koli je pršla ob tej priliki d'o veljave učinkovitost te udarne pesmi, ki je segla do srca. Recitator je znal dvigniti vse lepote Župančičevega jezika da je vso dvorano sprostil k burnemu odobravanju. Tov. Miro Veber je recifral Mileta Klopčiča prozo »Drejčnik Andrej govori«. Kakor živ je stopil Drejčnik Andrej pred poslušalce in jim trpko govoril o svojem delavskem križevem potu. Navdušil je s svojo globoko vero, da čaka delavski razred lepša bodočnost.
In zdaj je nastopi pevski zbor Grafika, ki je pred leti slovel med najboljšimi pev. skimi zbori. Tudi tokrat je pokazal, da je njegova glasbena kultura izredna in da ni mnogo izgubil na vrednosti, ko je molčal vsa okupacijska leta. Zvonko je zapel Prelovčevo »Slava delu« in mogočno Pavla šdvica »Tovariš Tito«. Občinstvo je svojo ljubljeno Grafiko po dolgih let:h zopet burno pozdravilo. Zbor je pokazal, da bo kmalu lahko zaslovel kot nekdaj in še,-bolj. ker v svobod; bo imel še več poleta in možnosti. da se uveljavi kot delavski pevski zbor. Višek večera je predstavljala zborna recitacija Slavka Krušnika-Minca »Tito, Tito«. Pisatelj je v pesniško zanosnih besedah, polnih navdušenja in ponosa, prikazal mogočno delo velikega voditelja, predočil njegovo pot in pot vseh onih k1 so mu vemo sledil' v težkem, vendar najplemenitejšem delu za csvoboienie vseh narodov Jugoslavije iu za dvig delavskega razreda. Recitatorji so se živo poglobili v zanosne besede in prednašali zborno recitacijo tako dovršeno, da je z njim; oživela vsa dvorana, kakor da je sodelovala v osvobodilnem boju in korak za korakom slekla naporom partizanov. Kadar so bile besede najlepše in je bil prikazan v vsej krenosti lik veVkega maršala, je v burnem odobravanju in vzklikih zahrumela vsa dvorana. Val navdušenja so vzbudile recitirane besede maršala Hta: »Tujega nočemo. svojega ne damo!«
Po zborni recitaciji je zaigral orkester Leopoldovo »Dubinuško«, nakar je vnovič nastopil pevski zbor Grafika, ki je lepo kakor vedno zapel O. Devovo «Soči« Tu J.
vedel v svobodo in ki nam pripravlja srečno bodočnost.
Naj živi naš drugi kongres.
Glavni odbor
Slovenske protifašistične ženske zveze.
Vsem odbsrosn SPŽZ
Ker je rok tako kratek, začnite takoj s pripravami za drugi kongres. Važno je:
1.	da skličete krajevne, kvartne, mastne, okrajne in okrožne sestanke, na katerih preglejte vse delo, ki ste ga vršili v času tekmovanja za drugi kongres; rezultate dela nam takoj sporočite;
2.	da zberete in pred kongresom pošljete statistike, kako žena sodeluje v naši narod-' ni oblasti, kako je nadomestila delo ihožav zaledju v času borbe in kako ga nadomešča sedaj v času obnove (n. pr. na političnem polju, v narodna zaščiti, v gospodarskem delu, na polju, v raznih obrtih itd.) in pošljite tudi predmete za razstavo fotografij iz vašega dela, zahvalna pisma ranjencev, ročna dela z narodnimi motivi itd.;
3.	da izberete delegatke za kongres, to se pravi one žene, ki so za časa borbe največ doprinesle k naši zmagi an ki so se najbolj izkazale v tekmovanju za drugi kongres.
Nadaljnja navodila za kongres boste dobivale vsak dan v časopisju, kakor tudi preko vaših organizacij. Poslušajte radijske oddaje, pišite in pošiljajte poročila na naslov: Kongresna pisarna SPZZ, Ljubljana, Delavska zbornica. Miklošičeva cesta.
Glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze.
Titovega praznika
Ocvirkovo »Kralj Matjaž«. Ob petju pesmi o zbujenju Kralja Matjaža in osvoboditvi naroda izpod tujčeve pete je vsakdo videl pred seboj lik maršala Tita, ki je osvobodil ves narod kakor pravljični Kralj Matjaž. Ob zaključku je vsa dvorana grmela, ko je občinstvo z orkestrom in Grafik > zapelo »Hej Slovani«.
Grafično delavstvo se je potrudilo, da nam je priredilo nadvse lep delavski večer. Predvsem gre zasluga vsem sodelujočim in pa prirediteljem, med katerimi se je ži. vahno trudil zlasti tov. Miro Turk. Grafično delavstvo je dokazalo, da hoče hoditi po poti neumornega dela za napreden svobodnega slovenskega naroia in vseh narodov nove Jugoslavije.
Prvi miting na Viču
Brez bučne reklame, kakor smo je bili vajeni v predvojni dobi, se je vršil v ponedeljek zvečer v telovadnici meščanske šole na Viču prvi miting, ki je v vaakem pogledu odlično uspeh Pročelje telovadnice je bilo okusno okrašeno s pisair.Smi venci in s sliko maršala Tita. že mnogo pred 20. uro je abštastvo z Viča in tudi mnogo Ljubljančanov napolnilo veliko telovadnico do kraja. Staro in mlado se je zbralo, dia vidi in sliši naše borce za svobodo, ki se niso borili samo s puško v roki, marveč se izpopolni e vali tudi v kulturnem im prosvetnem pogledu.
Bili seno res prijetno presenečeni nad pestrim sporedoma, ki se je gladko naizvijial brez mučnih in dolgotrajnih odmorov. Za uvod je 12članski moški pevski zbor prav ubrano in z Občutkom zapel tri partizanske pesmi, ki so na mah osvojile srca poslušalcev in se odobravanje hi ploskanje kar ni hotelo poleči. Zelo učinkovit je hiil nato nagovor tovariišice> ki je v klenih besedah orisala našo borio od 1941 do letos, ko smo vendar dočakali tako težko pričakovano svobodo, za kar smo dolžni zahvalo našim zaveznikom, zlasti pa bratski Sovjetski Rusiji. Toplo odobravanje poslušalcev je nagradilo besede tov. i govornice. Nato sta nastopila dva naša borca s harmcniikamia in odlično odigrala »Koračnico svobode,« morala pa sta med burnim odobravanjem dodati še znamo udarno koračrico »U boj, u boj.«
elani frontnega, gledališča so nato prav dobro prikazali Mileta Klopčiča enodejam-ko »Mati«, ki je napravila na gledalce prav i močan vtis. Vsi igralci so v polni meri | starali svojo dolžnost, le žal, da je oder j v telovadnici premalo akustičen^ zato mno-| gi gledalci zlasti v ozadju niso 'povsem ra-j zuimeli poedinih igralcev. Po igrici 3e ter-! cat treh mtadh partizank zapel tri parti-zasfke pesmice, ki so spet zbudile gromovito odobravanje poslušalstva. Sledila je nato prekrasna alegorična scem »Ncša borba in osvobojenje«, ki so jo izvajali člani in članice frontnega gledališča v mogočnem govornem zboru. Poleg res- j nega sporeda mitinga pa so nam vrli igralci in igralke poskrbeli tudi za zBlbnvo in smeh z uprizoritvijo Markičevega skeča »Kdo trka«? Občinstvo se je pri tem izvrstno zabavalo in nasmejalo do solz,
milo, kot zlomljeno drevo je obstal v viharju. neobčutljiv za lepote, ki so mu jih nudila poletna jutra, ostal je samo še za borbo, plen gotove smrti. Nekaj je bilo napak. Dingo to ve in ko mu komandant reče: »Premalo človeka je v tebi, tovariš,« se zdrzne. Zadel je v črno.
Delo. kateremu se pozna, da je mišljeno bolj kot osnutek, načrt za dobro novelo ali morda dramski prikaz je poizkus psihološkega prijema. Vse pa je bolj nakazano, namenjeno bolj recitaciji kakor branju. Prav kot tako pa je nedvomno uspelo. Recitacija tov. Tirana je živa ter plastična, nemara ena najboljših, kar smo jih slišali. Bili smo tega tem bolj veseli, ker je prav ta panoga umetnosti šele v razvitku. O tem smo se lahko prepričali, ko smo poslušali recitacije sovjetskih umetnikov v Operi, tisto precizno, toplo prednašanje, kakršnega Slovenci še ne poznamo. Temu delu bo treba posvetiti v bodeče več pozornosti. več truda. V nemajhni meri je k uspehu pripomogla tudi glasba tov. Cirila Cvetka.
Zop's!ri:
»DACHAVSKI POROČEVALKO?
Vsepovsod je že izhajal »Slovenski poročevalec«. Najprej drobni ciklostirani listi v ljubljanskih podzemskih bunkerjih, potem v gozdovih, široke tiskane strani na osvobojenem ozemlju, ob tem še vedno zveste
ilegalne izdaje v Ljubljani, pokrajinski ponatisi z novimi članki po vseh slovenskih pokrajinah, nove velike številke v svobodni Ljubljani — zdaj pa smo prejeli šop ciklostiranih listov, ki po zunanjosti močno spominjajo na prve ljubljanske začetke. To je »Dachavski poročevalec«.
Tudi naši interniranci, ljudje, ki jih je delo v Ljubljani pregnalo v internacijo in jim ni bilo dano, da bi dočakali svobodo v delu In borbi, so že v prvih dneh po osvoboditvi začeli izdajati svojega »Poročevalca«. še več: v eni izmed teh številk beremo, da je izhajal že prej, v mesecih najtršega SS-ovskega terorja, ilegalen, na roko pisan antifašistični list »Razsvit«, ki je na tihem krožil med zanesljivimi tovariši.
Novi »Dachavski poročevalec« je dnevnik s podnaslovom »Glasilo jugoslovanskega narodnega odbora v Dachau« in ga urejuje Ludvik Mrzel. Poleg radijskih poročil prinaša tudi članke v slovenščini in srbohrvaščini. H nam kažejo, da so misli naših izgnancev pri istih vprašanjih kot naše: »Položaj Trsta, Istre in slovenske Primorske«, »Trst in njegovo zaledje«, »Trst — naše izhodišče v svet«, to so članki, ki jih srečujemo v vseh številkah. V taborišču se že prebuja kulturno življenje — pred drugim blokom, beremo, je bil velik miting ju ¿^slovanske mladine. Titov govor in njegova * *>ka Je glavna vsebina številke, Id je izšla 9. maja; Naši interniranci pa tudi prav razumejo zapoved novega časa. To nam kaže že nagov prvega članka, ki Je
Proslava osvobojenja na Reki
Dobro srce LfubSjajae
Za vdove in sirote padlih borcev in talcev bo darovali: rodbina dr. Brabec v počastitev spomina Vlastinke Petrželove 300 lir; slovenski trgovski potniki in zastopniki, . zbrani na informativnem sestanku 27. 5., 12.900 Ur; Slavko Ahčan namesto cvetja na gomilo mučenikov tovarišev sojetnikov Krištofa in Goriška 500 lir; grafično delavstvo je darovalo vse prostovoljne prispevke, nabrane ob proslavi Titovega rojstnega dne v znesku 3475 lir; Janez in Antonija Selan v počaščenje spomina Janeza Tavčarja in narodnega mučenika Vikija Kamnikarja 200 Ur; Pepca Krneč 100 lir; Ivan Novak v počastitev spomina padlega partizana Slavka Žitnika 300 lir; dr. Karmen Dereani-Bežek v spomin padlega tov. dr. Slavka Prevca 300 Ur; Igor in Mitja Prešeren namesto cvetja na grob Vlasti Petr-želovi 200 lir; delavstvo in lastniki tvrdke Kmaič-Taleon 1100 Ur.
Za ranjene borce: slovenski glasbenik Stanko Gusti nabral v prijateljski družbi 600 Ur; Janez in Antonija Selan 300 Ur; Mira Mohorjeva in Ciril Novak 200 lir; Milica in Miro Polajnar namesto cvetja na grob Jožice Virantove 400 Ur; družina Anton Jugovič iz Gubčeve 13 v počastitev spomina dr. Staneta Kolarja 150 lir; delavstvo in lastniki tvrdke Krnaič-Talan 1000 lir.
Za partizanske Invalide: Jurij Homan Hr 1000 in neimenovani 1000 Ur.
Za Internirance-povratnibe: osebje ministrstva za gradnje v počastitev spomina tovarišev, padlih v osvobodilnem boju, kapetana Vladimirja Vrhovnika in inž. Leona Kavčiča, 2500 Ur; Marija Zajčeva v spomin Andreja Grasellija 1000 lir.
Pri kvartn »Kolodvor« so darovaK za sirote padlih herojev ter za ranjene častnike in vojake: Urbanc Josip 5000 Ur, Markovič Rudolf 500 Ur, tvrdka Torpedo 1000 lir, Jeras Maks 1500 lir, trafika Pugelj 300 lir, Zakrajšek Egon 500 lir, Hrehorič Frane 2000 Hr, Pintar in Lenard 500 Hr, Klein-mayer et Bamberg 1000 lir, Gabrijelčič 100 lir, Legat Anton 500 Hr, špende Anton 100 lir, dr. A. Lavrič 50 Ur, Schubert 500 Hr, Juvanec 100 Ur, neimenovana 500 lir, GoRe 100 Hr, Perko Živka 100 lir, Kališek Olga 100 lir, Erjavec Ivanka 50 Ur, Blatnik Kristina 100 Ur, Suttner 1000 Hr, Zajc Frane 500 lir, neimenovana 50 in 30 Ur, šramelj 100 Hr, dr. Vidmar Ana 200 Ur, IgUč Franc 150 lir, Grčar Marija 100 lir, Kobal 100 lir, Dereani 100 Ur, Juvan 200 lir, Kos 100 lir, Sitar 100 Hr, Lank 50 Ur, Dvorak 500 lir. Jazbec 500 lir, dr. Sajovic Josip 100 lir, dr. Majcen Martin 200 Ur, Grčar Franc 500 Hr, Orehek Matej je vplačal v spomin padlega tov. Vrhovnika Mirka 400 lir in v spomin padlega tov. Bruna Furmana 400 lir; Sancin Danilo pa v spomin bratov ini. Zorana in dr. Borisa Tume 300 lir.
zato tudi ovacije nastopajočim po končanem sporedu niao hotele prenehata.
*
Prvo javno zborovanje članov OF pri Poštni hranilnici v Ljubljani je bilo 28. maja maja in se je članstvo polnoštevilno udeležilo. Predsednik je pozdravil vse navzoče in v kratkih obrisih začrtal članstvu delo, ki nas čaka spričo novih razmer. Predsedujoči je dal besedo tov. aktivistu, kateri je v kratkih stavkih orisal vse delo OF za časa okupacije. Naš zavod je prvi pričel delovati, organiziran v OF, borbo proti okupatorju. Borba je bila strašna, to dokazujejo žrtve, ki jih je dal naš zavod za boljšo bodočnost. Tovariš je potem pozval vse zborujoče, da z enominutnim molkom počastijo veliki žrtvi, ki sta jih doprinesla dva naša pokojna tovariša. Po petminutnem odmoru je bila predložena lista začasnega odbora soglasno izvoljena. Po slučajnostih, pri katerih je članstvo izreklo svoje želje, je bilo uspelo zborovanje zaključeno.
dan je bilo veliko slavnostno zborovanje, s katerega so bUe poslane resolucije maršalu Titu, glavnemu štabu Jugoslovanske armade in jugoslovanski vladi.
Miting v Vadarcih
Vadarei, 25. maja.
Na binkoštno nedeljo se je v Vadarcih vršil miting, ki se ga je udeližila vsa vas. Krajevni tajnik tov. Kokalj je pozval zborovalce, naj sodelujejo pri obnovi domovine.
Resljev kvart OF je prejel naslednje zneske: za sirote talcev in padlih partizanov: v počastitev spomina ing. in dr. Tume od Leona Tavčarja 300 Ur, v počastitev spomina pok. Sušnik Franca, umrlega v Maut-hausenu, od Marinška Nika 300 lir; za svojce turjaških žrtev: od kvarta tovarne Bonač 2270 Ur; za internirance-povratnike: Strauss Vera 200 lir, Stupica Janko 500 lir, Debevc Justina 1000 lir; za ranjene partizane: Divjak Krista 200 lir.
Naročnike sprejema uprava »Slovenskega poročevalca«, Knafljeva ui. 5.
Slovenska zastava vrh Triglava
Kot prva planinca v veliki, svobodni Jugoslaviji sta 20. maja Mirko D e r m e 1 j in Karel Korenini, oba inženirja kemije in Skalaša jeseniškega kluba, razobe-
Zfe&rsvasje v Manbom
Maribor, 27. maja.
Preteklo nedeljo se je nad 5000 delavcev, nameščencev, kmetov in viničarjev iz mesta in okolice zbralo na zborovanju v Mariboru.
Ob navzočnosti zastopnikov Jugoslovanske vojske tov. majorja Pavšiča in drugih zastopnikov oblasti je tov. čanžek otvoril zborovanje. Govorniki so poudarjali pomen pridobitev osvobodilne borbe ter vloge delavstva v boju za svobodo in boljšo bodočnost. Poslane so bile pozdravne brzojavke maršalu Titu. tov. Borisu Kidriču in glavnemu odboru enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije v Beogradu.
Ljudsko zborovanje v žetincik
Radgona, 26. maja.
Na binkoštni ponedeljek je bilo v žetin-cih prvo ljudsko zborovanje. Govorniki so poudarjali trdno odločnost ljudstva v radgonskem kotu, da se združi z brati onkraj Mure in Kučnice.
Rojstni dan maršala Tita je bil v Radgoni proslavljen zelo svečano. Na predve čer je bila po mestu povorka, katere se je udeležila množica ljudstva. Na sam rojstni
bil objavljen 12. maja, tretji dan po osvoboditvi: »Iz prazničnega zanosa — v delaven dan«. Vse številke pa preveva velika želja — »delo za naš povratek domov«.
DAMJAN BJE DNI
Dne 27. maja je bil v Moskvi pokopan slavni sovjetski pesnik Damjan Bjedni. Ob krsti je govoril predsednik odbora Zveze sovjetskih pisateljev Tihonov in je v svojem govoru dejal: »Ni človeka v naši deželi, ki bi ne poznal imena odličnega ruskega pisatelja Damjana Bjednega. Preko 35 let je častno in nesebično služil sovjetskemu ljudstvu in sovjetskemu slovstvu. Od mladosti je Damjan Bjedni posvečal svojo veliko nadarjenost borbi za srečo ljudstva, ki mu je ostal zvest vse do poslednjega diha. Od leta 1941 je bil ognjevit propagandist in revolucionaren pesnik na strani boljševiških časopisov «Zvezde», «Pravde» itd. Pozival je ljudstvo v boj za svetlo bodočnost in velike ideje boljševiške stranke.«
Tihonov je govoril tudi o zaslugah Damjana Bjednega za Rdečo armado. »V letih državljanske vojne so njegove pesmi odmevale po vseh frontah kot bojni krik. V boju Rdeče armade proti hitlerjevski Nemčiji je vzdržal na svojem mestu kot star, preizkušen vojak. Boril se je za domovino z vsem orožjem, ki je na razpolago pesniku. Delal je častno za slovstvo svoje dežele, zvesto je izpolnjeval svojo dolžnost in umrl kot vojak zmagovalec. Večna mu hvala za to!«
RADI LE STIPENSKI
Izšla je knjiga »Zibelka junakov«, delo jugoslovanskega pesnika Radule Stipenske-ga, Črnogorca po rodu, ki se je udeležil prvega partizanskega upora v črni gori. Zadnja leta je preživel v Sovjetski zvezi in tam so izšle nekatere njegove knjige v ruskem jeziku. Njegova nova knjiga je posvečena jugoslovanskim partizanom. Ena izmed pesmi te knjige je naslovljena partizanskim materam. Nekega dne, ko je pisal Stipenski to pesem, so četniki prijeli njegovo 82 letno mater. Pribili so jo, da je stopila pred svojo hišo in tam so jo ustrelili, ker se je njen sin boril. V vseh vojnih letih Stipenski ni izgubil stika z jugoslovanskimi partizani. Dobival je pisma, fotografije, različne dokumente in material, ki opisuje vojaške operacije partizanov. Sam pa je pošiljal svoje pesmi in pesnitve v Jugoslavijo in tam so zdaj izšle v zbirki »Zibelka junakov«. Stipenski je napisal tudi pesnitev o maršalu Titu, ki obsega 2000 vrstic. V nekaj dneh se bo Radule Stipenski vrnil v Jugoslavijo.
ŠIRITE TISK
Osvobodilne fronte!
«tla na vrhu Triglava na strehi Adjaževega stolpa slovensko trobojnico, ki naj priča, da je Triglav bil In bo ostal za vedno slovenski. Plezala sta po slovenski smeri v severni steni Triglava, na Kredarici odstranila z Aljaževega doma nemški napis »AUasch-Hans« ter po snegu in ledu v najlepšem vremenu dosegla vrh Triglava. Naj vihra naša zastava v spomin padlim junakom in v čast hrabrim borcem za svobodo!
*
Nsfl očak Triglav pa Je Imel te dni Se dva druga obiskovalca. V nedeljo sta se povzpela nanj naš neugnani planinski vodnik Jože čop in njegov tovariš Ivan Poljšak. žla sta iz Vrat na Luknjo, po Bam-bergovi poti ln potem po novi vojaški cesti na vrh Triglava. V kratkem pomenku je Jože Čop, ki mu je z obraza sijalo neizmerno zadovoljstvo, ker je po dolgem času mogel spet obiskati svoje priljubljene planine, povedal:
S tovarišem Poljšakom sva eft» 6. uri šla z Bovškega snega ln sva ob 8. bila že na vrhu. Tam sva Izstrelila 33 raket v pozdrav maršalu Titu, ki je prav ta dan obiskal gorenjski kot naše pod okupatorjem tako trpinčene Slovenije. Prenočila . sva v nekdanji vojašnici, kjer je prostora za 300 ljudi. Poslopje pa je popolnoma izropano. Ista usoda je zadela naše lepe planinske domove in koče Aleksandrov dom, Kredarico, Staničevo kočo in Aljažev dom. Uničena je tudi 6060 m dolga električna vzpenjača. Po Izropanih planinskih zavetiščih pa so že napisi v pozdrav novi Jugoslaviji in njenemu graditelju maršalu Titu, kar naj bo prvi korak na tem polju k vsestranski obnovi naše države. Nekdanji mejniki so prav tako odstranjeni, da človeka ne bo več bodla v oči krivica, ki so nam jo pred četrtstoletjem vsilili. S Poljšakom sva se vrnila po Bambergovi poti, ki pa je v precej slabem stanju. V tednu dni pa jo bo mogoče popraviti in na novo markirati. Izletnikom z vozUi bodi v opozorilo, da je pot med Turkovo planino in Aljaževim domom neuporabna, ker je bilo tam odvrženih 8 bomb.
Lovce bo zanimalo, da je letošnja zima pobrala silno mnogo divjadi. Domačin je pravil, da so plazovi divjali, kakor on ne pomni. V Krmi, Vratih, Kotu in drugih dolinah so našU nad 300 živali, po večini mladičev in koz. Poteklo bo precej časa, preden se bo divjad spet razmnožila.
Ljubitelji planinske flore pa bodo naravnost presenečeni, pravi čop, nad obilico in krasoto planinskega cvetja. Na mnogih krajih se sploh ne pozna, kod je vodila steza, tako da je človeku kar težko pri srcu, ko stopa po pisani preprogi lepo dišečih planinskih cvetk..
»oštirji so že pripeljali črede drobnlc na planina, zlasti iz Trente jih vodijo na planinsko pašo. Zadnje dni jih je sicer presenetil sneg, ki je pa v nižjih legah hitro skopnel.
Svoboda, ki je zajela že skoraj vso našo domovino, je objela tudi naše planine. Njihovo lepoto bomo znali prav ceniti šele zdaj. ko jih Imamo spet v svoji posesti in jih bomo obiskovali po mili volji, a vedno s toplim, prazničnim občutjem.
Potujte samo z dovolilnico za potovanje!
Iz ministrstva za notranje zadeve smo prejeli naslednje opozorilo: Kljub jasnemu pojasnilu glede potnih dovolilnic, ki je bilo javno objavljeno, se ponovno dogaja, da potujejo civilne osebe iz kraja v kraj brez predpisanih dovolilnic. Opozarjamo vse prebivalstvo, da imajo organi narodne oblasti strog nalog, nadzorovati gibanje civilnih oseb in zavrniti oz. aretirati vsakogar, ki nima predpisanega potnega dovoljenja.
Da odstranimo vsako nejasnost glede dovolilnic za potovanje, ponavljamo: Kdor hoče potovati iz svojega kraja v sosednji kraj v istem okraju, mora imeti dovolilnico Narodne milice svojega kraja. Kdor hoče potovati v drug okraj v Istem okrožju, mora Imeti dovolilnico okrajne Narodne milice. Kdor hoče potovati v drugo okrožje, mora imeti dovolilnico okrožne Narodne milice in končno za potovanje po vsem slovenskem ozemlju ali v kraje izven Slovenije dovolilnico ministrstva za notranje
zadeve. Vse 'to velja tudi za potovanje iz Ljubljane ali v Ljubljano.
Prošnje za vse vrste potnih dovolilnic se morajo vlagati pri pristojnih krajevnih poveljstvih Narodne milice oz. v Ljubljani pri Komandi Narodne milice. Z izpolnjevanjem gornjih predpisov se bo izognilo prebivalstvo vsem nevšečnostim in prispevalo k čimprejšnji ureditvi našega osebnega prometa.
Oskrbite slike za izkaznice!
Komanda Narodne milice za mesto Ljubljano bo pričela v prihodnjih dneh izdajati izkaznice namesto dosedanjih osebnih izkaznic. Te izkaznice si bo morala nabaviti vsaka oseba v starosti od 16 do 60 let. Za izkaznico bo morala vsaka stranka predložiti dve sliki v približni velikosti 4.50 krat 5 cm. Opozarjamo vse zavezance, da sl slike pravočasno priskrbe, da ne bo nepotrebnih ovir pri izstavljanju izkaznic.
Odredba o postavanju denarnih zavodov
Boj pegavcu in drugim epidemijam
Do nadaljnjega morajo denarni zavodi, katerim so imenovani delegati ministrstva za finance odnosno okrožnih ali okrajnih odsekov za finance, poslovati v okviru sledečih navodil:
Člen 1. Denarni zavodi posle jejo po svojih dosedanjih pravilnikih, kolikor ti ne nasprotujejo določbam teh navodil in po navodilih ministrstva za finance. Nadzorstvo nad poslovanjem denarnih zavodov vrši ministrstvo za finance po svojih delegatih. Delegat je skupno s celokupnim upravnim odborom In nameščenstvom odgovoren za pravilno in redno poslovanje zavoda. ,
Člen 2. Za izplačila veljajo sledeči predpisi:
Dovoljuje se dvig do najvišjega zneska 8000 Ur (tri tisoč) mesečno za vsakega posameznika iz tekočih računov, kakor tudi Iz poimenskih hranilnih vlog. V pokrajinah, kjer ni lira zakonito plačilno sredstvo, določijo višino vsote okrožni NO odbori. Več ločenih računov Lste ga vlagatelja pri istem zavoda se mora smatrati kot en račun. Vlagatelj z več računi pri raznih zavodih se more koristiti le z računi pri enem samem zavodn. Izplačila Iz hranilnih knjižic, glasečih se na prinosnika, se izvršijo samo proti predhodni ugotovitvi identitete lastnika knjižice, identitete in pooblastila morebitnega predložitel.ja knjižice. Zavod mora vse te podatke registrirati,
■■ ■ l——BWMQ
Uredba
o registraciji vseh motornih vozil na ozemlju federativne Slovenije
člen 1. Vsa motoma vozila na ozemlju federativne Slovenije se morajo prijaviti in registrirati.
Člen 2. Registracijo vrše: 1. Mestni odbor OF Ljubljana, 2. Okrožni odbor OF za ljubljansko okrožje (razen za področje Mestnega odbora OF Ljubljana), 3. Okrožni NOO za novomeško okrožje, 4. Mestni odbor OF Maribor, 5. Okrožni odbor OF za mariborsko okrožje (razen za področje Mestnega odbora OF Maribor), 6. Okrožni odbor OF za celjsko okrožje.
Člen 3. Vsa civilna upravna oblastva tn ustanove, kakor tudi vse civilne osebe so obvezne, da Izvrše prijavo do 10. junija 1945.
Člen 4. Kdor motornega vozila ne bo pran vočasno prijavil in ga dal registrirati ali se bo vozil z neveljavnim spoznavalnim znakom, mu bo vozilo odvzeto.
člen 5. Ta uredba stopi takoj v veljavo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Minister za lokalni promet: Franc Snoj L r.
Vladimir Dedijer:
Osemnajst številk »Borbe«, prvih pet po 2000 izvodov, ostalih po 3000; tri številke »Narodno oslobodjenje«, organa AVNOJ-a (3200 izvodov, 1200 izvodov in 1600 izvodov); Bilten Vrhovnega štaba — tri številke po 1000 in 1200 izvodov; Vojno politični pregled« — dve številke po 500 izvodov; »Omladinska borba« — dve številki, prva 1000, druga 2000 izvodov; ena številka »žena danas« v 1200 izvodih; ena številka »Krajiškega Partizana« v 1000 izvodih; »Osnove leninizma«, knjižno delo v 2000 izvodih; Stalinov govor o priliki 7. novembra 1942. leta — v 3000 izvodih; ena številka »Proletarca« v 3000 izvodih; brošura o jasenovačkem taborišču v 2000 izvodih; brošura Janka o Narodno-osvobodil-nih odbor h v 500 izvodih; zemljepisna karta vzhodnega bojišča — 3000 izvodov; Stalinova slika — 2000 izvodov. Letaki: Sed-monovembrski — 5000 izvodov, Proglas AVNOJ-a 7000 izvodov, proglas Vrhovnega štaba Bosanski krajini —	3000 izvodov,
poslanica iz zasedanja pravoslavnih duhov-n;kov v Jasenici — 3000 izvodov, proglas za omladinski kongres —	2000 izvodov,
proglas za prvo konferenco AFŽ — 2000 izvodov, proglas Bihaču in Pazinu — 4000 izvodov, proglas četnikom v Kninski pokrajini 4000 izvodov, domobrancem v Sanskem mostu — 2000 izvodov, izjava Nurije Pozderca — 1000 izvodov, letak ob priliki epidemije legarja — 5000 izvodov, poziv mornariškim častnikom — 1000 izvodov, poziv mornarjem — 1000 izvodov. »Paprika«, list, M sva ga Izdala Mitra Mitrovič tn jaz za novo leto v 7 Izvodih Natisnje-Bih pa je bilo še mnogo formularjev;
Preko tega okvira izplačujejo denarni zavodi upravičencem na pismeno prošnjo njihove vloge odnosno dobroimetja v primeru izkazane potrebe — predvsem za plačilo dospelih plač. mezd in pokojnin —, ki jo potrdi za upravio« nca pristojni NOO odnosno Odbor DE, to pa le z dovolitvijo delegata.
Člen 3. Nove vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, nastale po 10. maju, so razpoložljive vsak čas in brez omejitve.
Člen 4. Prenosi iz enega računa na drug račun bodisi pri istem zavodn, bodisi prenosi iz enega denarnega zavoda v drugega, so v svrho plačila najemnin, taks, zavarovalnih premij, posmrtnin, rentnin Itd. dovoljeni, toda le z dovolitvijo delegata.
Člen 5. Vsi posli z devizami, valutami in vrednostnimi papirji sploh so do nadaljnjega prepovedani. .
Člen 6. Safes-i in depoziti ostanejo pod zaporo. Odpiranje safes-ov in izdajanje depozitov je dovoljeno samo z odobritvijo delegata in v njegovi navzočnosti. Dvigi iz safes-ov in depozitov se morajo pri zavodu registrirati.
Člen 7. Denarni zavodi poslujejo od 8. do 14.. njihove blagajne pa od 9. do 13. ure.
Smrt fašizma — svobodo narodu!
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler 1. r.
Pc®v lasMkm vgsreg In voz
Komanda mesta Ljubljana, prometni odsek, poziva vse lastnike konj, vpreg in voz, da do 1. junija pismeno ali ustno prijavijo: število konj, število voz (dira, gu* mi dira, kasen, lojtmi voz, zapravljivček in pod.), število konj iz vojnega plena, število voz dz vojnega plena. Prijave naj se predajo na Masarykovi 14, I.
Pristojnost
Zavoda za zaplembo Imovine upornikov v likvidaciji
Delegat ministrstva za pravosodje pri Zavodu za zaplembo tn upravo imovine upornikov v likvidaciji objavlja naslednje pojasnilo:
Z ozirom na okolnost, da se veliko število raznih oškodovancev obrača na ta Zavod zaradi povračila po okupatorju in njegovih pomagačih zaplenjenih predmetov, pojasnjujemo, da je Zavod pristojen le v slučajih, kjer je bil oškodovanec z odlokom,
20.000	razvidnic za ranjence, 10.000 partizanskih in 5000 vojnih razvidnic.
Vsega skupaj je natisnila »Borba« 68 publikacij v 181.147 izvodih na 2,011.368 straneh. Tovarišice vlagalke, ki so gonile tigl, so v delo vložile 2011 ur.
V	tiskarni so delali: Pavle Vuklčevič, Ante Orlič, Jovan Martinavič, Velimir Mar-tinovič, Roman Salomon, Danon Jaša, Milan Voričak. Borije Simič, Bogdan Popovič, Albert Altarac, Dušan Vujanovič, Margita Hazoš, Marija Miletič, Mira Brkljaša, Sofija Rokvič in Vuko Kovijanič.
Driničani so nas spremili kakca1 rodne brate. Nihče nas ni vprašal kam gremo, zakaj jih zapuščamo, kam naj gredo oni? — Niso bili prvič postavljeni pred nujno zahtevo: bežati. Ko smo kasneje naleteli na Marka, krojača iz Driničev, nam je pripovedoval, da ljudstvo v Driničih sploh noče hoditi mimo tiskar niškega poslopja. Pravijo: »žalostni smo, kakor da nam je umrlo to, kar nam je bilo najljubše.«
Driničani so hranili svoje junaške tradicije v četrti ofenzivi, hranili so spomine na borbo. Dobrih sto se jih je uvrstilo v X. krajiško brigado, ki je bila osnovana kot odgovor sovražniku na ofenzivo. Takrat ni ostal doma v drvarskem okraju niti en sposoben borec. K vojakom je odšel tudi lastnik hiše, v kateri je stanoval Zogovič. borec ene izmed krajiških brigad, ki je tam zbolel. Danes pa ga je srečal v Beogradu kot poročnika, ordonančnega častnika pri maršalu Titu.
V	četrti ofenzivi so Nemci nekajkrat s letali napadli Driniče. Ko pa se je bojišče
objavljenim v »Službenem listu«, proglašen za upornika in mu Je bila imovina zaplenjena.
Za vse ostale primere zaplemb po policiji itd. na območju mesta Ljubljane pa je pristojen odbor, ki bo poziv za prijavo in svoj naslov itd. objavil v kratkem v časopisju.
Poziv obveznikstn
nasproti Nemcesn
Glasom odtoka AVNOJ-a o prenosu sovražnikove imovine v državno last od dne 23. XL 1944 je prešla v državno last vsa imovina v ČL 1 točke 1 do 3 navedenih ustanov in oseb, t. j. vsa imovina nemške države in njenih državljanov, vsa imovina oseb nemške narodnosti ter vsa imovina vojnih zločincev in njihovih pomagačev.
Z ozirom na gori navedeni odlok pozivamo vse fizične in pravne osebe, ki imajo kakršne koli obveznosti Imovinskega značaja nasproti gori navedenim osebam in ustanovam, da od dneva izdaje tega poziva poravnajo svoje imovinske obveznosti, zlasti zapadle najemnine, zakupnine, obresti, anuitete, dolgove itd. s pologom pri Denarnem zavodu za Slovenijo pri Predsedstvu SNOS-a v prostorih bivše Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Opozarjamo, do je vsako plačilo dosedanjemu lastniku ali upniku neveljavno.
Ljubljana, dne 29. maja 1945.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Komisija za upravo narodne imovine pri Predsedstvu SNOS-a v Ljubljani Dr. Lemež Milan, predsednik
Poziv ?SS ©«‘©SCff'F'T*
Tz bivše nemške vojaške bolnice na Studencu pri Ljubljani je nekdo odstranil iz tamošnje kinematografske kabine projekcijski objektiv, glavni zvočnik za dvorano, transformator za obločno luč in navi-jalni del previjača, iz kinematografske kabine v poslopju Kazine v Ljubljani pa 2 projekcijska objektiva.
Oblast smatra, da je dotični, Id je to odstranil, stvari zavaroval pred okupatorjem ali drugim neupravičencem in prosi, da se ta material nemudoma vrne V nasprotnem primeru se bo stvar najstrožje zasledovala in krive' kaznovali.
Propagandna komisija pri IOOF DRŽAVNO FILMSKO PODJETJE!
Podružnica za Slovenijo. Ljubljana — Sv. Petra cesta 1/n.
Obvestila OF
Vse nepreskrbljene družine borcev NOV
in POJ, padlih borcev NOV in POJ, mvaLde narodno osvobodilne vojne in njihove družine ter družine žrtev fdfi st onega terorja poziva Komisija za izdajar je podpor, da se javijo na svojih kvantih, kjer prejmejo popisne pole za podporo. Pole naj izpolnjene vrnejo nu svoje kvar te.
Kvart OF bančnih in zavarovalnih za-vod°v sporoča svojim tovarišem in tovarišicam, da so naši uradni prostor, odslej v Vzajemni zavarovalnici, Miklošičeva cesta št. 17, Ut. stop., II. nadstr., vhod dvorišču. Začasno so uradne ure določene vsak delavnik od 16 do 18. ure. Tajnik.
IV. kvart Galjevica priredi v sredo, dne
30.	maja ob 20. uri v prostorih Rakovnika miting. Sodeluje frontno gledališče.
Odbor OF za Vič vabi vse starše pionirjev rajona Vič, da se udeleže sestanka, ki bo 30. maja ob 20. uri v dvorani meščanske šoie na Viču.
Rajonski odbor OF Bežigrad. Danes, v sredo, 30. t. m. ob 8. uri zvečer bo v telovadnici bežigrajske osnovne šole (v jami) predavanje o pegastem legarju, ki je terjal toliko žrtev med našimi rojaki v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. Tovariši in tovarišice, poučite se o nastanku te strašne bolezni in o merah za očuvanje ljudskega zdravja. Predava tov. dr. Orel. Po predavanju bo mali miting.
Zdravstveno predavanje. V četrtek, dne
31.	t. m. bo ob 10. uri v dvorani kino Kodeljevo predavanje o pegavcu. Predavanje je vsem dostopno. Krajevni odbor OF, Kodeljevo.
ZSM Kvart Ajdovščina. Vabimo vse mladince kvart/' od 14. do 24. ieta, dfl se v petek 1. junija od 9. do 11. ure zglase v kvartni pisarni ZSM Ajdovščina, Gosposvetska ‘cesta 1 b (nad galerijo Obersnel). Sprej-ecMmo tudi rove člmne. — Odbor.
Mladina kolodvorskega kvarta! Kdor bi želel pristopiti k mladinskemu društvu ZSM, naj se zglasi v pisarn! ZSM v Dalmatinovi ulici 10-1. Tudi člani ZSM v kolodvorskem kvartu se naprošajo, da se zglase v pisarni.
SIRITE TISK
Gsvdb&dilne fronte!
približalo Petrovačkemu polju, so vas obstreljevali s topovi po cele dni. Končno so Nemci, ustaši in četniki prodrli skozi Driniče na Kozila in še globlje ležeče planine. V vas pa je prišel Mane Rokvič, četniški komandant, četniki so našli skupino drini-ških beguncev in zahtevali mleka od žena. Toda one so jim trdovratno odgovorile: »Bolje je, da ga popijejo psi, kakor vi.«
Mane Rokvič je dal zažgati h šo, v kateri je bila »Borba«; nekje je našel tudi posteljo ter je to vrgel v plamene — Ker je na njej spal Djilas.
Livniški tigl, katerega smo oddal: Oblastnemu komiteju za Bosansko Krajino, je prišel v teku četrte ofenzive v težak položaj. Med tem, ko se je del nemških in ustaških divizij boril z našo glavnino na črti Prozor-Konjic, so znatne sile, med katerimi so bili tudi četniki, obkolile del V. korpusa na šator planini. Tigl, katerega pri premikanjih ni bilo moč: po zaledeneli planini prevažati, je moral biti zakopan. To nalogo so izvršili tovariši iz tiskarne in kurirji Oblastnega komiteja. Našli so neko kolibo in v njej zakopali tiskarno, a črke so poskrili med ropotijo, čim pa so delo Izgotovili, so to področje že začeli obstreljevati nemški ,mitraljezci. Ker so se Nemci nevarno približali, so kolibo zažgali, da bi zabrisali vsako sled. Nemci so res prodrli do staje, toda niti na um jim ni prišlo, da je tu nekaj skritega.
Edince V. korpusa so se v težkih borbah pretolkle skozi obkolitveni obroč na šator-planini in se kasneje udejstvovali v težkih borbah, dokler ni bila ofenziva razbita. Tovariši so bili strašno izčrpani, sestradani in zbeganL Udajall so se prividom, tako so kar na lepem v snegu videli hiše z dimniki, se zbirali v vrstah s posodami v rokah, misleč, da stoje pred kotlom.
Ko je prenehalo sovražnikovo besnenje, so tovariši izkopali Uvanski tigl in ga najprej prenesli v Prekajo in nato v Busije pri
štiri leta smo zmagovito vodili boj proti fašističnim in nacističnim zločincem za očuvanje slovenskega naroda. Ta boj Je razredčil naše vrste. Mnogo dragocenih slovenskih življenj je padlo za svobodo domovine. Mi smo tako srečni, da smo doživeli dneve svobode. Prehajamo v urejene razmere, v katerih nam je omogočeno, da se izognemo novim žrtvam. Dobivamo poročila, da se pojavlja nov sovražnik ljudskega zdravja — pegasti legar.
Slovenci! Tovariši! Napovedujemo neizprosen boj njemu in vsem njegovim povzročiteljem. Skrbite za snago in čistočo v stanovanjih in okolicL Pokopljite globoko vso vojno mrhovino, jame, sledove in okolico razkužujte z apnom. Očistite vode, kanale, greznice in pijte studenčnico! Pobijajte s paro, vročino in pranjem uši, ki so najnevarnejši prenašalec pegastega legarja! Sveta dolžnost za ohranitev slovenskih življenj, za katere smo se borili, nam veleva, da omogočamo zdravniški pregled vsem, ki se vračajo iz tujine, tako priseljencem kakor internirancem, ujetnikom in delavcem. Vse brez izjeme napotite do krajevnih odborov OF oz. do najbližnjega poveljstva Narodne zaščite. Ravnajte se točno po odloku štaba za repatriacijo. Slovenci, ki se vračate iz tujine! Sprejemamo vas z vso ljubeznijo. Prav tako pa zahtevamo, da se pozdravite in razkužite, preden stopite v svoje domove. To zahteva skrb od nas vseh za zdravje naroda, za preprečenje bolezni, predvsem
Dnevne vesti
Minister za gozdarstvo sprejema zasebne stranke samo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10 do 12.
UPr&va centralne vojne bolnice sporoča, da se vrši;!n amibulantrr pregledi na internem oddelku vsak dan samo dopoldne od 10. do 13. ure in ne več popoldne, kakor je bilo doslej.
Odstranite nekvalitetne slike političnih osebnosti! Propagandna komisija pri IOOF naproša občinstvo, da uporablja v svojih izložbenih oknih samo lepe !n kvalitetne slike vodilnih političnih osebnosti. Nekvalitetne slike naj čim preje odstrani, ker so sedaj na razpolago lepi portreti.
Rektorat Glasbene akademije opozarja slušatelje in gojence, da se je redni pouk tako na Glasbeni akademiji kakor na srednji glasbeni šoli pričel. Kdor bi brez predhodnega opravičila zamujal pouk, bo v smislu čl. 12 disciplinskih pravU črtan.
Ravnateljstvo H. ženske realne gimnazije javlja, da se pouk nia/Mjuje v ustom vratnem redu knkor doslej. Obisk je obvezen za vse učenke.
Rudarskim upokojencem in nezgodnim rentnikom, bivajočim v Ljubljani in v bližnji okolici, bo izplačevala dajatve za junij in do nadaljnjega Glavna bratovska sklad-nica v Ljubljani, Miklošičeva 20, n, desno (palača Okrožnega urada) 1. junija ip naslednje dni. Upravičenci iz okoliša Krajevne bratovske skladnice v Kočevju bodo dobivali svoje prejemke pri Krajevni bratovski skladnici v Kočevju, oni iz okoliša bivše Krajevne bratovske skladnice v Krmelju pa pri Krajevnem osvobodilnem odboru v Krmelju odnosno v Tržišču. Za dokaz upravičenosti naj neposredni upravičenci prinesejo s seboj osebno legitimacijo, podpisi na pooblastilih pa morajo biti potrjeni od kvartnih ozir. krajevnih odborov osvobodilne fronte.
Trgovcem špecerijske stroke sporoča Združenje trgovcev v Ljubljani: Trgovci naj pri odrezkih za mesec maj 1945 številke za dodatke lepijo za vsak racionlran predmet posebej. Delitev moke za prvo polovico maja naj (^računajo po dosedanjem načinu; odrezke druge delitve, to je za .8 dni, pa spravijo v snopiče, povežejo samo z eno pasico, na katero pritisnejo samo svoj žig, nato pa vse snopiče vlože v vrečico, na katero pritisnejo tudi svoj žig in napišejo skupno število živilskih nakaznic po osem dnevnih odrezkov in skupno težo v kilogramih.
Pleskarji, sobo-črkoslikarjl so vabljeni
na tovariški sestanek, ki bo na praznik, 31. maja ob 9. uri v Delavski zbornici, Miklošičeva 22a, I, soba št. 5. Dolžnost slehernega pomočnika je, da se sestanka sigurno udeleži. — Glavni odbor KSZDN za Slovenijo.
Proste vstopnice za kinematografe Sloga
in Matica. Pri zadnji večerni predstavi v kinu Matici in kinu Slogi so rezervirani prosti sedeži na balkonu ln sedeži pod balkonom za naše civilne ustanove in organizacije ter za vojaške oblasti. Pozivamo sekretarje vseh omenjenih ustanov in organizacij, da nam -nemudoma sporoče šte-
Ribnilcu. V tem času so bili v tiskarni Jovo Martinovič in Bogdan Popovič, a po zlomu pete ofenzive so se v Krajiško tiskamo vrnili Pavle Vuklčevič, Bora Simič, Albert Altarac, Mira Vrkljača, Mara Binterhalter in novi tovariši Ante Krzmanič, Anton Bulič in Stane Prpa. V Busijanih je delal tudi italijanski delavec Giovanni Perone lz Turina. On je pobegnil pred Nemci in našel svoje mesto med udarniki naše tiskarne.
Vas Busije je bila dokaj podobna Drini-čem. Vse ljudstvo je budno pazilo tiskamo, ki je bila nasta. jena v veliki kameni hiši Sime Banjaea. Ko pa se je začela šesta ofenziva, v začetku decembra 1943., so tigl spet zakopali. Nemci so prodrli do Cadja-vice, prodirajoč od Banjaluke proti Jajčni, zato je prišel ukaz, da se tiskarna zakoplje. Sodelavci so morali razkopati sneg in izdelati bunker, kmetje pa so na saneh prepeljali tigl. Le-ta je bil v zemlji samo čez noč, že naslednje jutro so ga izkopali, ker so Nemci odšli v smeri proti Mr konjiču.
Tiskarna v Busiji je izdelala mnogo več tiska, kakor driniška. Poleg »Glasa«, »Oslo-bodjenja«, »Mladog Krajišnika«, omladln-skega lista »Mi mladi«, so natisnili velike količine letakov, proglasov in raznih okrožnic. V začetku 1944. so začeli tiskati »Novu Jugoslaviju«. Uredništvo (Milovan Djilas, Radovan Zogovič in Mitra Mitrovič-Djilas) je bilo v Drvarju, od koder je, za vsako številko posebej, nosila rokopise Vera Zogovič navadno peš, kar je zahtevalo dva , dni hoda. To je bila ena naših najboljše organiziranih tiskam. Vsaka številka »Nove Jugoslavije«, ki je izhajala na 30 ali 40 straneh, je bTa natisnjena v treh ali štirih dneh in to v 3000 izvodih. Tako Je bilo Izdelanih sedem številk »Nove Jugoslavije«. Iz tiskarne so tisk v Drvar prevažali, dostikrat pa se je dogodilo, da konji niso mogli skozi sneg ln so morali tovariši na hrbtih prenašati velike zavitke časopisov.
Marca meseca je prišel iz Hrvaške, Ig
pegastega legarja, kateremu napovedujemo smrt.
*
V	domovino se vračajo izseljenci, vajdi ujetniki, interniranci in druge vojne žrtve, ki so bili odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Tem žrtvam fašističnega nasilja, brez ozira na narodnost, so vse naše civilne oblasti dolžne nuditi vsako pomoč. Da se prepreči morebitno širjenje nalezljivih bolezni in da bo mogoče nuditi organizirano pomoč, je odredil štab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev za Slovenijo:
V	vsaki vasi, kjer se pojavijo begunci, naj se določijo za njih nastanitev prostori, ločeni od ostalega prebivalstva. Iz teh prostorov se begunci ne smejo odstraniti do odhoda. Iz zdravstvenih razlogov Je strogo prepovedan vsak stik s civilnim prebivalstvom. Ta stik mora preprečiti narodna zaščita.
Takoj po prihodu beguncev mora narodna zaščita, oziroma KNOO javiti najbližji komandi mesta prihod beguncev in njihovo število. Komande mest jih potem napotijo v za to odrejene Karantenske centre.
Za časa bivanja v naselju naj preskrbi hrano KNOO. V primeru, da je komanda mesta v bližini naselja, bo prišla hrana od tam.
Narodna zaščita oz. KNOO so v vprašanjih. ki se nanašajo na begunce, neposredno podrejeni najbiižji komandi mesta.
Vsi tisti repatriiranci, ki pa so že prišH v Ljubljano, naj se fakoi javijo na štab repatriacije za vojne ujetnike in internirance pri Komandi mesta v Ljubljani.
vilo interesentov za proste vstopnice ter da nakazane vstopnice dvigajo vsak dan od
9.	do 11. ure dopoldne v naši pisarni: Državno filmsko podjetje. Podružnica za Slovenijo, Sv. Petra 1, n (Urbančeva hiša).
Dr. Sterlč Drago, specialist za notranje bolezni, ordinira od 15. do 16. ure v Knafljevi 12, pritličje, levo (prej Dvofakova).
Sindikat hišnih posestnikov objavlja, da je preselil svojo pisarno iz palače Bata v Prešernovo ulico št. 54. I. nadstropje.
Zadnji dan pred odhodom Nemcev iz Ljubljane mi je neznan SS-vojak nasilno odvzel pred dramskim gledališčem skoraj novo kolo, sivo pleskano, znamke »Torpedo«, evid. štev. 10.320. Ker kolo nujno potrebujem v službene namene prosim vsakogar, ki mu je o kolesu kaj znanega, naj sporoči to na naslov: Ivo Komar, Ljubljana, Valjavčeva 18.
Beležnica
KOLEDAR
Sreda, 30. maja: Ferdinand. Milica.
DEŽURNE LEKARNE Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva 20; Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Radia Sv®Wi?a Lfosfeljana
569 ip/46 m Sreda, 30. maa
7.00—7.30: Poročla. — 7.30—8.00: Pisat na glarfm. — 8.00—8.30: Poizvedbe, obvestila. — 8.30—9.00: Orgelski koncert. —
9.00—	9.30: Imena internirancev, ki se vrst
čajo domov. — 12.00—13.00:	Poizve3be,
obvestila, pozdravi. — 13.00—13.20: Poročila. — 13.20—14.00: Koncert na ploščah. — 17.00—18.00: Reproducirana glasba, — 18.00—18.20: Fedor Košir: v. d. predsednika komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev. Naloge ln pomen komisije. — 18.20—19.00: Koncert violinistke Francke Rojčeve. —
19.00—	19.40: Oddaja Kult. prosv. Skupdae DNO. — 19.40—20.00: Koroške pesmi. —
20.00—	<21.00: Oidaja, posvečena 105 letnici rojstva Petra I. Čajkovskega. — 21.00— 21.30: Poročila, pregled tiska, objave. — 21.30—23.00: Lahka glasba.
KINEMATOGRAFI
KINO MATICA predvaja danes ob 15., 17. in 19. uri odličen sovjetski film o herojskih bojih ruskih partizanov SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITEJA
V glavni vlogi: V. Vanjin in Marina Ladinina. — Režija: L čem jak.
KINO SLOGA predvaja danes ob 15-, 17. tn 19. uri dokumentarne sovjetske filme PADEC BUDIMPEŠTE, PRODOR OD VISLE DO ODRE in sovjetske tednike.
•
Opozorilo: Pri zadnji večerni predstavi r kinu Matici in Slogi so rezervirani sedeži na balkonu in pod balkonom za vojaške in civilne ustanove. Vstopnice za te sedeže dvigajte vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne pri Državnem filmskem podjetju, podružnici za Slovenijo, Ljubljana, Sv. Petra e. 1-IL
Banje, nek večji tigl, katerega so namestili v vasi šipovljane nad Drvarjem. Ta tigl so dobile naše edinice, ko so osvoodiie Glino. Potem pa je moral po 300 km dolgi poti, skosi močna nemška oporišča, dokler ni prišel v Drvar. Nekaj časa so ga vozili, nato pa so ga oprtali na konje. Pri prehodu skozi nemške postojanke so se morali tovariši, ki so prenos spremljali, boriti z Nemci.
Poleg tigla je ta tiskarna dobila tudi stroj za rezanje papirja, večje količine papirja, barve in drugih tiskarniških potrebščin. To vse skupaj je pripeljalo transportno letalo iz Barija, ki je pristalo na našem letališču na Petrovačkem polju.
Tiskarna je izdelala nekaj stvari. Ob priliki Drugega mladinskega kongresa je tiskala kongresni list, katerega so vsak večer delili delegatom in gostom. Natisnjenih je bilo pet številk.
V tem se je začela sedma ofenziva. Nemci so 25. maja, potem ko so divje bombardirali naše postojanke, spustili izbrane' bataljone padalcev na Drvar, kjer je prebival maršal Uto. Takoj so začeli obstreljevati vhod v pečino, v katero so bili vdelani prostori za delo in prebivališče. Ob času napada je bil v njej maršal Tito z nekaj člani vrhovnega štaba. Maršal Tito je pečino zapustil pri nekem drugem izhodu. Nemci so napadali tudi šipovljane. V tiskarni so bili tovariši Jaša Danon, Mirko Roman, Kalman Vajs, Miške Trofimov, Ante Vunič, Duje Borčič, Arseta Ante, Veljko Tvrd č, Ratko Videka, Bile Rejlč, Vicko Rospar in Dobrila Pečanac. Cim se je začelo bombardiranje, so se umaknili iz tiskarne, toda kmalu so se vrnili, odvlekli tigl in ga zakopali v zemlji ter Istočasno poskrili vse tiskarniške potrebščine. Nemci so v tem . prodrli do tiskarne ln unič'li rezalni stroj, I ld je bil poslan v Drvar iz Italije, pa ga 1 tovariši niso mogli pravočasno skriti.
Prijava živega m mrtvega Inventarja
z državnik in zajrlenjemh ter fjosestev izseljenih ©sefe
Ministrstvo za kmetijstvo razglaša:
Vsi tisti, ki so s posestev narodne imovine, bodisi državnih ali zaplenjenih kakor tudi s posestev izgnancev ali izseljencev odnesli, odpeljali ali kakor koli odtujili kakršen koli živ ali mrtev inventar (živina vsake vrste, vozovi, stroji, orodje, naprave, pripomočki, razno blago, zaloge itd.), se pozivajo, da vse to takoj prijavijo krajevnim narodno osvobodilnim odborom, ozir. odborom OF.
Prijaviti je treba tudi vse tiste premičnine ali pritikline naštetih posestev, ki so bile Izposojene, vzete v najem ali kakršno koli uporabo ozir. hasnovanje.
Prav tako so dolžni prijaviti navedene stvari naštetih posestev vsi tisti, ki vedo, kje se nahajajo, komu so bile odvzete, odpeljane, izposojene ozir. vzete v rabo.
Po prijavi je treba navedene stvari naznačenih posestev takoj staviti na razpolago narodno osvobodilnim odborom ali odborom OF, ozir. jih staviti na prvotno mesto, in sicer v roke upraviteljev teh posestev, odnosno že vrnivšim se lastnikom oz. posestnikom ali upravičencem.
Vsakdo, Id ne bi postopal po gornjih predpisih, je odgovoren za vso nastalo škodo in se bo razen tega uvedlo proti njemu tudi kazensko postopanje. Ista odgovornost in posledice zadenejo vsakogar, ki bi ne prijavil kršiteljev gornjih predpisov, zlasti če ve, kje se navedeni predmeti nahajajo.
Prav tako bodo odgovarjali pred sodiščem vsi tisti, ki bi si v bodoče skušali prilastiti kakršne koli stvari z navedenih posestev. ali ki bi na njih povzročili kakršno koli škodo.
Partizanske tiskarne
(Nadaljevanje.)
Štev. 33 3
it*
Kje so naši dragi?
Tomažič Impolu, ranjenec-borec se nahaja v Voji ti bolnici Bežigrad, Ljubljana; SftprOša vse, ki vedo kaj o njegovm svojih iz Zg. Bitnje 11 p. Precn — Primorsko, da mu sporeče v Slov. poročevalcu.
Amen Trobec je bila pri ge Maršev č. Vrnjačka Banja, vila Radomir usiužbeaa kot vzgojiteljica. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči staršem Trobec, Brezovica pri Ljubljani št. 120
Polak Vinko je bil 26. VI. 1942 od okupatorja odpeljan v internacijo, pri Borovnici od partizanov osvobojen in se potem ni več javil. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči materi Polak Alojz ji. Koroščeva uhca št. 11, Ljubljana, ali pa v Slovenskem poročevalcu«.
Jože Erni ene, roj 1905. doma iz Borovnice, se pogreša. Kdor o njem kaj ve, naj javi ¿..ii, i	..ione, <->i¿>.ozov-ca
št. 48 pri Vrhniki.
Pečar Franc, roj 2S. IX. 1924. in Pečar Stanc, roj. 13. XI. 1925, sta bila odvedena v internacijo v Italijo Bon fica di Pistiai, prov Mateza. X: r.o.tij; sta uka la i VIII.
1943.	Kdor o njih kaj ve. naj sporoči Pečarju Feliksu. Dev. Marija v Polju 13.
Remic Branko, študent tehnike, je bil pred 4 meseci pri partizanih v Kozjanskem odredu. Od takrat ni vesti od ejega. Kdor kaj ve o njem, naj jav na naslov: Remic Franjo. Ljubljana, Slomškova 15.
Zupančič Marija prosi poslušalce radia, ki so ali bi odslej še slišali sporočilo njenega sina ing. Zupančiča Franca iz Novega Sada. da ji 'a vi jo to na dom: Ljubljana, Na Jami 6-.I.
Marn Adolf, rojen 1926 v Jaršah, je službeno potoval na P" morsko in je za njim ob času osvoboditve izginila vsaka sled. — Kdor kaj ve o njem.- naj sporoči na ime: Marn Valentin, Jarše 21 pri Ljubljani.
Laznik Peter je odšel k partizanom 1. V. 1942. Novembra 1913 je bil v Vojkovi brigadi politkomisar. Januarja 1945 je bil baje pri Gonci v 16 S. N. O. B. J. P. V. XXXI divizija. IX. korpus Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Laznik, Štefanija. Kozarje št. 60, občina Dobrova pri Ljubljani.
Debeljak Ciril, rojen v Slov. vasi dne 25. VII. 1S25.. ;o odšei k partizanom iz Kočevja 9. IX. 1943. Po borbi na Turjaku je šel v Gorenjsko brigado, ki se je pozneje baje imenovala Prešernova 7. udarna. Kdor kaj o njem ve, naj sporeči na naslov: Jeranko Lojzka. Cesta na Loko t8, ali »Slov. Poročevalca«.
Troši Stojan je odšel k partizanom :z Zagreba po 8. sept. 1943 k Ljubljanska brigadi in se od i Škrat ni javil. Naprošam vsakogar, ki kaj ve c njegovi usodi, naj sporoči na naslov: Trošt Viktorija, Ljubljana, Stare pravde 25.
Novina Matija, namestnik komandirja II. čete. II. bat. Tomšičeve brigade, je bi! v oficirski šol, v Metliki d-o 12. decembra
1944.	leta, nato je odšel nazaj na Štajersko in se je moral javiti na IV. operativni coni. Kdor ve kaj o njem, naj javi nje-
* gcv:	sestri Tuhter Angeli, Črnomelj,
okrajni odbor OF, ali pa po »Slovenskem Poročevalcu«.
Novina Franc, borec v III. četi, III. bat. XVIII. brigade (Bazoviška), XXX. diviz., IX. korpus, se je zadnjič javil s Primorskega februarja 1945. 1. Kdor ve kaj natančnejšega o njeni, naj sporoči njegovi sestri Tuhter Angeli, Črnomelj, okrajni odbor OF.
Merdr.us Štefko iz Trbovel'. star 19 let, visok, sveilih las .je odšel 12. VII. 1944 k partizanom na Dolenjsko. Ker se od takrat ni več javil, se nc.proša vsak. kdor bi kaj vedel o njem, da sporoči v trgovino »Tivar«, Prešernova 54, Ljubljana
Gruden Dušan iz Dravelj je že dve tn pol leta pogrešan. Oče prosi vakogar, ki ve kaj o njegovem sinu. da mu sporoči na naslov: Gruden Ivan, Dr abosn jakova 5, Ljubljana 7.
Mrak Anton je bil v Ptujski liniji kurir na I. stanici 3. relejne. Sporočila o njem: Ini har Antonu, centralna vojna bolnica
It. 41 v Ljubljani.
Intihar Franc je bil v Prekmurski brigadi. Kdor kaj ve o njem. naj javi bratu Intihar Antonu, centralna vojna bolnica
št. 41 v Ljubljani.
Jerman Milan je šel 8. sept. 1943 k
Šercerjev: brigadi kot kurir; zadnje mesece je bil v okolici Novega mesta. Kdor kaj ve o njem. naj javi v mlekarni »Jerman«, Resljeva c. 8.
Blatnik Tone, roj 1914., iz Braslovč, je iz Medvod odšel k partizanom aprila meseca 1944 Blizu Medvod je bil terence. Kdor o njem kai ve. naj sporoči sestri Pihler Rozi. Ljubljana. Cesta na Brno 35.
Frane Petrič je odšel k partizanom marca 1844 iz Dražic pri Borovnici Poročila poslati na uredništvo ali pa radiu Svobodna Ljubljana.
Muslovič Avgust je bil odpeljan 23. februarja 1945 v Dachau: Muzlovič Janez, volni ujetnik, zadnja pošta od njega 8. januarja 1945 iz Wittenberga. Kdor kaj o niih ve, naj java Muzlovič Mariji, Gradišče 2, Ljubljana, ali radiu Svobodna Ljubljana.
•Teže Kersnik, partiz: nskn ime Dnk. roj. 17. IV. 1910 v Zagorju i b Savi, intendant delavnice »Kladivo«, Ljubno-Gomji grad (Savinjska dolina). Od božiča 1044 imamo zadnjo vest od njega. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči bratu Božidarju Kersniku, Ljubljana. Trnovska ul. 15.
Sluga Srečko (Feliks) je odšel od doma k parLizanom 18. septembra 1944 v smeri proti Vrhniki. Od tega časa ni o njem nobenega sporočila. Ce kdo kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Sluga Karolina, Ljubljana. Dravlje, Bitenčeva ul. 3.
Šuc Emil - Crt, rojen 7. maja 1919, študent agronomije, stanujoč v Kranju, Jezerska cesta 8, je odšel k partizanom dne 7. maja 1943. Bil je v tehniki v škofjeloškem okrožju. V avgustu je odšel na Dolenjsko in tedaj se je zadnjikrat javil. Pozneje je šel baje enkrat v januar j u_ 1944 čez hribe okoli Litije. Ce kdo ve, kje se nahaja, naj sporeči na naslov: Šuc Anto-n.ja. Kranj Jezerška cesta 8.
Ciril šoberl, roj. 14. sept. 1927 na Jesenicah, je odšel lani 14. sept. k partizanom. Letos 7. aprila je odšel iz Bohinja na Primorsko, baje h Kosovelovi brigadi. Od tega časa se ni več oglasil. Kdor ve kje se nahaja, naj sporoči materi Lojzki šoberlovi, Jesenice, Delavska ulica 9.
Bučman Rudolf, roj. 1877 v Varaždinu, pristojen v Dole pri Litiji, po poklicu rudar, je bil zaposlen 1. 1941 pri gradnji ceste v Litij:. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči
na naslov: poročnik Ručman Rudolf, pomočnik politikomisarja Komande mesta Litija.
Sedej Marija, roj. 1918 v Tržiču, štepa-rica v tovarni Peko v Tržiču, je bila v nek: ambulanti gorenjskega področja, februarja meseca 1945 v Cerknem na sektorju IX. korpusa. Po končanem tečaju je bila za bolničarko v delavnicah vojne oblasti IX. korpusa v Trebenčah nato pa v brigadi »Ivana Gradnika«. Kdor ve kaj o njej, naj sporoči na naslov: poročnik Rudolf Ručman. pomočnik pol tkom. Komande mesta Litija.
Križman Franc, star 17 let, iz Trzina, je odšel k partizanom 24. avg. 1944 Bii je pri Kokrškem odredu na Koroškem za kurirja. Kdcr c njem kaj ve. naj sporoči materi Križman Mariji, Trz n 114. p. Domžale.
Dr. žgur Mirko iz Kranja, vojni ujetnik št. 43664, je zadnjič pisal 4. II. 1945. Naslov je bil: Münster Hoher Heckenweg. Stalag vi F. Kdor ve kaj v njem. naj sporoči sestri žgur Adi. Ljubljana, Poljanski nasip 12/1.
Zor Milan, roj. 26. 10 1923, je bil 28. 6. 1942 pri Borovnic' osvobojen iz vlaka. Bil je menda v začetku v šolski četi v Smuki, nato pa v Cankarjevi brigadi. V letu 1943 in pozimi 1943/1944 je bil baje na Gorenjskem. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči Zoru Ivanu. Ljubljana, Trstenjakova 2/H. ali našemu listu.
Buh Vojko, rojen 1925, je odšel k partizanom z Jesenic februarja 1944. Baje je bil v poletju 1944 v Gradnikovi brigadi. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Buh Anton. Kongresni trg 4/1, pri gosp. Kramaršiču. Ljubljana.
Poljanec Franc, star 18 let, iz Ljubljane, je odšel i. 1942 k partizanom. Bil je v 1. četi IV. bataljona Cankarjeve brigade. Partizansko ime »Miša«. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči očetu Poljancu Francu, Ljubljana, Tyrševa 51.
Gilgovari
TANJUG za Slovenijo
potrebuje za Beograd
2 STENOGRAFA
MALI OGLASI
Ranjenci - borci ::a okrevanju v Vojni bolnici Bežigrad, Ljubljana iskreno pozdravljajo svojce:
Sišem Pavel, Sv. Štefan pri Hrastniku;
štrumpfl Franc, Pameče pri Slovenj -gradcu;
Bogolin AJlbin, Velika Dol — Koprivnica;
VlaAč Jože, Tribuče pri Črnomlju;
Pehar Ivan, Greta, Slivnica pri Mariboru;
Dragar Franc, Dol pri Hrastniku.
Miklavčič Anton, ranjenec - borec, išče svojega brata Alojza, zaposlenega v času italijanske okupacije pri mizarskem podjetju Kunčič v št. Vidu. Javi naj se v Vojni bolnici Bežigrad (gimnazija), Ljuibljana.
Partizanka-bolničarka Erjavec Marija i Osliču Krka pri Muijavi) sporoča svojim aiaršem, da je živa in zdrava v Ljubljani.
Olga in Andreja Rozman se javljata Iv-četu, da sta pri teti v Ljubljani.
Tovariši iz avto šole GSS v Ljubljani pozdravljajo svojce: Papež Rudi, rojen 1924 v Krmelju — St. Janž; štimec Anton, rojen 1921 v Meitrovfičfu; Ribič Avgust, rojen 1919 v Brezjem; Gačnik Jože, rojen 1923 v Ravniku; Laibuhair Milan, rojen 1922 na Senovem; Škoberne Franc, rojen 1912 v Reštjanjiu.
Kleč Fr^nc, rojen 3. dec. 1909 v Grahovem ob Bača, sporoča staršem ter vsem sorodnikom in' prijaiteljam, da je živ in zdrav, začasno še v koncentracijakem taborišču Dachau. Vse prav lepo pozdravlja. Upa, da bo v kratkem s transportom prišel v svobodno domovino. — Lapajne.
Tomaž Lipovec Iz Poljšice je živ in zdrav v Trstu. Sporočite ženi Ančki.
Ivan Por iz Krnice je v Trstu. Sporočite očetu Martinu v Gorjah.
Martin Žnidaršič sporoča svojemu očetu Jožetu Žnidaršiču in sestri Frančiški, doma iz Gor. Vrhpolja pri št. Jerneju na Dolenjskem, da je živ in zdrav in se mu godi dobro. Nahaja se v Ljubljani.
Alojzij Vesel pozdravlja živ in zdrav svojo družino iz taborišča Dachau. Kdor more, naj sporoči to njegovi družini v Globel št. 7 pri Sodražici.
Družina Stanislava Pučka pozdravlja družini Pučka in Mavrič v Ivanjkovcih in jih prosi za sporočilo po »Slov. Poročevalcu«, če so se že vsi vrnili na svoje domove.
Marica Pučko pošilja pozdrave teti Toniki in Berti Gradišar v Oplotnici. Teto Julko Jagodič iz Kamnice pri Mariboru prosi, naj se javi po »Slov. Poroč.« in pozdravlja ujca Martina in družino.
Lesjak Tonček, radiotelegrafist, sporoča Mimi Moharjevi, da je živ in zdrav ln da se nahaja v Zagrebu.
Tov. Jurejevčič iz Gradaca pri Črnomlju sporočamo, da se nahaja njena prtljaga v Ljubljani pri Veseljku, Kersnikova uL 3.
Gruden Franc (švejk) je bil konec februarja 1944 ujet in v zaporih v Mariboru. Sporoča Rode Karel, Jarše pri Domžalah.
škrbinek Ivan iz Ruš javlja svojcem, da je zdrav, v VII. armadi, slovenski korpus, začasno v Ljubljani, a ne ve, kam bo zdaj poslan. Bil je 4 mesece kot ujetnik v Londonu. Prisrčno pozdravlja mater, brata in sestro.
Rajter Ferdinand Iz Got. Radgone javlja svojcem, da je zdrav v IV. armadi, HI. prekomorski brigadi, začasno v Ljubljanu Lepo pozdravlja vse domače in znance.
Luštek Mariji, Karteljevo-Mima peč sporoča hčerka, da je živa in zdrava v Ljubljani kakor tudi'Vatovčevi. Kmalu na svidenje.
Družina Kariž Albin pozdravlja sestro Benčina Marijo, Hotel Toplice. Naj se javi.
Blatnik Slavko, partizan Iz Št. Jerneja, javlja staršem, da se nahaja v beneškem bataljonu oper. štaba za Zapadno Primorsko v Tolminu. Prosi, naj ga obiščejo.
Srčne pozdrave pošiljajo sevniški fantje iz ut. brigade KNOJ-a iz Slovenskih goric: Motore, Kerin, Turnšek, Lošdorfer in Mohorič. Pravijo, da pridejo domov, ko bo mir zagotovljen v naši lepi Sloveniji.
( stenograflnjf)
za italijanski jezik. Predstaviti se je treba na Tjrrševi cesti štev. la/TV. nadstropje.
UMETNIŠKE SLIKE!
portretiram olje akvarel tudi z dobre fotografije — povečam
VOGELNIK JANEZ, Medvode št. 2
DEKLE, mlado, sprejme postrežbo za popoldanske ure. Naslov v upravi 1159-1
GOSPODINJA, samostojna, sprejme službo pri eni osebi za 1. junij. — Pismene ponudbe na upravo pod »1 jun m.
1111-1
FRIZERKO, dobro moč sprejme takoi sa’on -Ol ga*, Beethovnova ul. 14 FDunav).	1093-ia
POMOČNICO, friz. dobro izurjeno moč in vaj en bo. sprelmom taboi ali pozneje. Rep Viktor frizer. Gleda’iška 3
1092-ia
DEKLE, ki bi mi ooma gala v gospodinjstvu ter me pozneje nadomešča !a. sprejmem Smo trii-odrasli. Predn'?t . imajo takšne, ki so brez doma Slomškova 31.	1026-1'-
OPTIK sprejme pomočnico za trgovino in delavnico. Zaželena ie dobra refrakcionistka. — Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. 1003-1a
POMOČNICE samostojne ali tudi začetnice, sprejme modni salon Anica Prečna ul. 3.	928-la
POMOČNIKA pečarskegs. in vajenca sprejme Kovčc Tone. Celovška 102.
648-1 a
GOSPOD. POMOČNICO pridno, pošteno, popolnoma zmožno vseh hišnih del. sprejmem takoj. Osebni dogovor od 15. do 16. ure. Resljeva 6, I.
1182-la
SLUŽKINJO, mlajšo, za lažja dela. takoj sprejmem. Zglasiti se do 7. zjutraj. Kopališka 5. soba št. 1, Trnovo. 1178-la
STOL, ležalni, v obliki postelje, prodam. Blei-weisova 42. vprašati pri vratarju.	1187-6
VOZIČEK, globok, otroški. dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi Sl. Por..	1186-6
BLAGO. 3.20 m, za moško obleko ali ženski kostum, nov ženski siv jopič, aparat za gramofon in mandolino prodam ali zamenjam. — Kamniška 13. pritl.čje. levo.	1160-6
STAJICO, kunčjo, lepo. predam. Zajc Ludvik. Kranilniška c. 6. I.
1173-6
ČEVLJE dva para, elegantne. št. 36. 37: črno obleko ikrilo, poletno), bluz° za srednjo postavo. č-oke v črnem in črn klobuk prodam. — Og’ed od 13 do 17. Resljeva 4a. III.. desno.
1172-6
TTRO. skoraj novo. damsko. zapestno. dobre znamke, zelo lepe oblike in dve moški žepni uri erebrno in kromirano, prav tako dobre znamke, prodam ali zamenjam za živila ali drva. Kamniška 13, priti., levo.
1161-5
PREGRINJALO, zlatom -men pliš, čista volna, krasno in svileno odejo, čisto, predelano, prodam ali z*? men lam. Naslov v upravi.	1146-6
OBLEKO, moško. Volneno, predvojno, za močnejšega. dobro ohranjeno. in blago za obleko, kostum ali plašč, prodam. Javornikova 3. m.
1145-6
ŠIVILJO na dom. prvovrstno, iščem takoj. — Zglasiti se od 11. do 15. Naslov v upravi. 1185-la
DEKLE ali postrežnlco. veščo vseh gospodinjskih poslov, sprejmem. Vprašati med 12. in 15. Naslov v upravi. 1171-la
FANTA, za lahka dela v trgovini sprejmem. Lahko tudi samo za pol dneva. Dobra plača. Kar-nlčnik, Mestni trg 18.
1136-la
POMOČNIKA, dva, frizerko ter vajenca sprejme takoj ali po dogovoru salon »Frank« — Ljubljana - Kresija.
1147-1 a
GOSPOD. POMOČNICO, ljubiteljico otrok, ki zna nekoliko kuhati, sprejmem. Naslov v upravi.
1127—la
VEZALKO cvetja za takoj išče cvetličarna Split. Naslov v upravi »Poročevalca«.	1125-1a
PLETILJE, lzvežbane na ročnih in motornih pletilnih strojih, sprejme Industrija pletenin Anton Savnik. Škofja Loka.
1121-la
DEKLE k otroku sprejmem za V66 dan. Naslov v upravi.	1117-la
POMOČNICO, krojaško, sprejme takoj damski modni salon. —- Rupar Angela, Miklošičeva cesta 36, LlL	1115-la
PRODAJALKO, spretno, sprejmem takoi. Naslov v upravi pod »Takoj«.
1114-la
FANTA, poštenega tn marljivega, sprejmem kot raznašalca v službo. Javiti se v cvetličarni F. Herzmansky nasl. I. Skale, pasaža.	1110-la
VAJENKO, frizer., sprejme takoj salon »Olga«, Beethovnova 14 (Dunav).	1097-44
VAJENCA sprejme avto delavnica A. Kaučič, Tržaška . cesta 54.	1165-44
UČENKO (CA)	sprejme
špecerijska trgovina. — Naslov v upravi »Slov. Poročevalca«. 1128-44
INŠTRUKTORICO za 2. razred osnovne šole za deklico 9. let, in to v bližini Sp. šiška ali Bežigrad, sprejmem. Zglasiti se takoj v svrho dogovora. Kamniška ul. 13, pritličje, levo. 1162-3
SJžZSJSuM
OBLEKO, železničarsko, bluza nova, hlače malo nošene, ugodno prodam. Naslov v upravi. 1189-6
PRT, namizni, zavese, krasno ročno delo, prodam. Selenburgova 4, pri hišnici.	1188-6
PLAŠČ prodam ali zamenjam za protivrednost. Je damski, spomladanski. Naslov v upravi. 1181-6
KREDENCO prodam, ev. zamenjam za damsko kolo. Naslov v upravi.
1180-6
PRAŠIČKE za rejo prodam. Naslov v upravi.
1176-6
PLAŠČ za kolo, žični, prodam ali zamenjam za drugega ln tudi kupim plašč. — Naslov v upravi .	1175-6
FOTOAPARAT »Kodak -Duo« 4V« X 6, optika 4,5 Compur, se proda. Naslov: Bar Julija. Rudnik štev. 85, blizu trgovine Jelačin.	1164-6
FROTIR za dve kopalni obleki. črtasto. lepo, čevlje, belomodre, št. 37. in temnomodro svilo, prodam ali zamenjam Javornikova ul. 3, lil.
1144-6
VOZIČEK, športni, otroški, prodam. Natlačenova 16. I.. levo. 1132-6
VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, otroški, prodam. Bajc, Ljubljana Bavarska steza št. 5. I.
1154-6
ČEVLJE, moške, št. 41, nove, čme, prodam. Naslov v upravi. Ogled od 12. do 14.	1150-6
SVILO, rožasto, za letne oblekce ali bluze, in svilo za damsko perilo, prodam ali zamenjam za živež. Naslov v upravi.
1131-6
KNJIGARNA Dolžan Janez, kupi vsako slovensko knjigo. Stritarjeva ulica 2.	9-M
RADIO, brezhibni, boljše znamke, kupim. Naslov v upravi.	1078-7
ZAFIRAC za tube. kupim. — Ponudbe upravi pod »Dobro ohranjen«.
966-7
KOLO damsko, močan nahrbtnik ln prvovrstno volneno moško blago — kupim. Naslov T upravi.
952-7
SLOVENSKO in tuje lepo sl orje ter ostale izvirne knjige in prevode — kupuje Janez ^Dolžan — knjigarna, Stritarjeva ni.
407-7
KLAVIR, kratek, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi pod »Kratek klavir«.	1134-7
MORSKO TRAVO kupim. Ponudbe na uprva-vo pod »Trava«, 1149-7
PREPROGO ln 2 prešiti odeji kupim. Ponudbe na upravo pod »Dobro«.
1122-7
PERILO, posteljno ali dobro kotenlno, kupim; dam živež ln zabelo. Ponudbe na upravo pod »Dobro blago*. 1113-7
Zamenjam
OBLEKO, moško, novo. temnorjavo, zamenjam najraje za živež. Naslov v upravL	1190-8
DENAR ali naturali J e dara za moderno kuhinjsko opremo. Ponudbe na upravo pod »Kuhinjska oprema«. 1183-8
PLAŠČ za kolo njam za protivrednosti. Mam, Rožna dolina, cesta XV, 20.	1158-8
VOZIČEK, lep, globok, zamenjam za športnega in doplačilo. Naslov pustiti v upravi pod »Doplačilo«.	1166-8
PROTIVREDNOST dam za moške nogavice. Naslov v upravi. 1176-8
CIGARETE dam za kakršna koli živila. Naslov v upravi.	1138-8
KROMPIR zamenjam za rumeni ali beli zdrob. Trnovski pristan št. 26. pritličje.	1129-8
ČEVLJE. nove, rjave, nizke. št. 38, zamenjam ?a rožnato svilo za obleko. Kramar. Kalanova ulica 16 Bežigrad, za gostilno Kačič. 1119-8
KOZLIČKE zamenjam Za moške srajce, šmartln-ska 96.	1116-3
HIŠICO enodružinsko 2 vrtom v območju Ljubljane vzamem v najem — Ponudbe upravi pod »Ugodni pogoji«. 967-17
zamenjam za enosobno stanovanje. Poizve se na Emonski c. 11, I. 1179-23
88BsammBssm
STANOVANJE, enosobno, s kabinetom in pritiklinami, opremljeno, iščem za takoj. Odkupim event nekaj kuhinjskega pohištva, pa tudi sobnega. Plačam najemnino za vse leto vnaprej. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Dve starejši osebi«.
838-21a
UČITELJICI, upokojeni, iščeta enosobno stanovanje s kabinetom ali dvosobno. Ponudbe na upravo pod »Takoj ali pozneje«.	1152-21a
STANOVANJE, trisobno, z vsem komfortom. v strogem centru, zamenjam za 4 ali večsobno kjer koli izven centra. Naslov oddati v upravo Slov. Poroč. pod »Komfortno«.	1054-21
STANOVANJE, enosobno, veliko, v Trnovem, zamenjam za manjše, kjer koli. Zaželeno pod enim ključem. Ponudbe upravi »Slov. Por,« pod »Zamenjam«. 1192-21
STANOVANJE za Bežigradom, 3sobno, z lepim kabinetom in kopalnico, zamenjam za manjše. Ponudbe na upravo pod »čimprejšnja preseltev 28«.	1191-21
STANOVANJE, komfortno, 5sobno, z 2 kabinetoma. v strogem centru, zamenjam za 4sobno isto-tam. Ponudbe na upravo pod šifro »Nagrada po dogovoru«. 1109-21
SOBO, po možnosti z vso oskrbo, išče 501etnl drž. uradnik pri samostojni gospodinji ail vdovi brez otrok. Ponudbe na upravo pod »Domačnost«. 1170-23a
SOBO, opremljeno, brez perila, v centru, oddam gospodu. Naslov v upravi.	1174-23
SOBO in kuhinjo na Poljanah zamenjam za večjo sobo in kuhinjo ali za dvosobno stanovanje. Sobo s štedilnikom
KLJUČE, tri, patentne, sem izgubil na Stadionu Najditelj naj jih ooda proti nagradi v upravi.
1123-37
FOTOGRAF, ki je slika tovariša Carei-ič Marka, naj javi svoj naslov v upravo »Slov. poročevalca pod »Carevič«. VH-37
ŠAL, svetel, reza, sem izgubil v nedeljo od Tacna do št. Vida ali v tramvaju do mesta. Oddati ga, prosim, v upravi »Slov. poročeva’ca«.
1120-37
NAZNANJAM cen j. občinstvu, da sprejemam v popravilo in čiščenje vse pi alne. šivalne in pletilne stroje. Pridem tudi na dom. čuk Stane. Stara cesta 59. Kranj.
1118-37
ČEVELJ, otreški, rjav. sem danes izgubila pred tramvajsko postajo na Marijinem trgu. Prosim poštenega najditelja naj ga odda v upravi »Poročevalca *ali pa pri Gorenc, Poljanska cesta 69, proti nagradi. 1112-37
PES. volčjak, sliši na ime Medo, svetlorjav. je utekel. Kdor ve. kje se nahaja, naj sporoči proti nagradi: Kesler, Gosposvetska c. 95a. II.
1142-37
IZGUBIL SEM na cesti iz Kočevja do Dobrega polja in čez Vel. Lašče fotoskrp (aparat za merjenje svetlobe). Najditelja naprošam, naj ga dostavi v upravo proti visoki nagradi. 1137-37
NAJDITELJ zlate ure. izgubljene od Dunajske ceste do Novega trga, se naproša, da isto odda proti nagradi na Dunajski cesti, modistka Kozina.	1135-37
IZGUBILA SEM v nedeljo na tramvaju št. Vid ali dalje po glavni cesti do Medvod torbico v zeleni mreži z dokumenti in slikami. Najditelja naprošam, da jih odda v upravo »Sl. Poročevalca«, denar naj obdrži.
1156-37
DENARNICO sem izgubila v tramvaju št. 4 v četrtek zvečer ob četrt na osem z vsoto približno 650 lir. Pošten najditelj naj mi jo vrne proti nagradi v upravo Šl. poročevalca. 1148-37
TORBICA, ročna, damska, z denarjem in legitimacijami, je bila izgubljena v nedeljo, 27. t. m., v tramvaju iz St. Vida do kavarne Evrope v času od 20.15 do 20.30. Pošten najditelj naj isto vrne proti nagradi na upravo »Slov. Poročevalca« oz. na naslov najdene legitimacije.
1177-37
PLATNO. 4 m, kupim ali zamenjam za drugo blago. Ponudbe na upravo pod »Platno«. 1157-7
FOSTELJICO, lepo ohranjeno, otroško, kupim, iresler, Gosposvetska c. št. 95a, H.	1143-7
OKVIR za Sliko, 40X 50, po možnosti blondel, kupim. Naslov v upravi.
1140-7
JEDILNICO. moderno, in omaro za obleko kupim. Naslov v upravi.
1133-7
VOZIČEK, otroški, globok ali športni, kupim. Ponudbe na upravo pod »Voziček«.	1155-7
RADIOAPARAT prvovrstne znamke, dobro ohranjen, kupim. Senica, Leonišče, soba 38.
1130-7
ČEVLJE, moške, nizke, št. 43, zamenjam za lep okvir za sliko. 40X50. — Naslov v upravi. 1139-8
IZGUBILA sem 28. maja dopoldan črno usnjeno listnico z vsebino tobačne, oblačilne in živilske karte, zdravniškimi recepti in ves denar, kar sem ga imela. Prav lepo prosim najditelja da odda proti nagradi v Albanski ul. 10, Bežigrad. Mi je edini in drag spomin pogrešanega parti-1167-37
+ Dotrpela Je naša dobra teta in sestra gospa
Kus Ana
Pogreb bo v četrtek, dne 31. maja t I., ob 4 uri iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. maja 1945.
Žalujoči ostali
ZAHVALA. — Krajevni odbor OP Klek in družina padlega partizana tovariša
Širše Karola
ki so ga fašistični morilci v gozdu na Krvavici dvakrat ranili in ujeli, ker ni mogel uiti zaradi hudih ran. Po dolgotrajnem straSnem mučenju so ga ustrelili v glavo. Vsem Vam, ki ste se Udeležili pogreba ln mu izkazali zadnjo tovariško čast z blagoslovom, nagovori, petjem in godbo, izrekamo iskreno zahvalo.
Krajevni odbor OF Klek, Trbovlje.
Žalujoča žena z otroci in ostali sorodniki
ZAHVALA, — Ob težki izgubi ln brata
Jankota Jagodica
se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so ob tej bridki url na kateri koli način z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem uae-ležencem pogreba, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem darovalcem cvetic, šopkov in vencev, kakor tudi združenim kamniškim pevcem za prelepe ganljive žalostinke, končno vojaškim oblastem in njegovim tovarišem partizanom, ki so njegove preostanke nosili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Kamnik, 28. maja 1945.
Žalujoči ostali
ZAHVALA. — Vsem, ki ste sočustvovali ob težki izgubi naše drage nečakinje ln sestrične
Jožice Virant
naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno pa se zahvaljujemo tvrdki Belihar-Velepič za poklonjeno cvetje, sostanovalcem in sosedom za krasne vence, kakor tudi vsem ostalim darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so pokojnico v tako častnem številu spremili k njenemu preranemu grobu.
Sv. maša za njo se bo darovala v soboto, dne 2. Junija, ob pol 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Ljubljana, dne 29. maja 1945.
V imenu vsega sorodstva: Albina Končina, roj. Virant, teta.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste z nami sočustvovali, nas tolažili ter na kakršen koli način počastili spomin našega srčno ljubljenega moža in očka
Janeza Zorca
izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. direktorju Ing. Soncu Stanislavu za iskrene poslovilne besede, nadalje vsem njegovim stanovskim tovarišem, uslužbencem mestne elektrarne ljubljanske, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem prijateljem ln znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 28. maja 194S.
žalujoči ostali
+ Vsem, ki ste jo poznali m radi imeli, sporočamo da Je naša ljubljena hčerka in sestra. tovarišica
Melita Dolančeva
(bolničarka Vera)
dne 20. marca t. 1. na pragu svobode v boju nad Velenjem žrtvovala svoje mlado življenje za srečnejšo bodočnost domovine, stara komaj 22 let.
Vračajo se junaki s Pohorja, naša čebelica pa sniva s tisočerimi tovariši v njegovih temnih gozdovih večno spanje.
Maribor,, dne 25. maja 1445.
Josip Dolanc, r.ovinar. in Miroslava roj. Kotnik, starša: Sonja, sestra, ter ostalo sorodstvo
+ žalo.-tni sporočamo vsem prijateljem in znancrm, da sta darovala življenje za boljšo bodočnost slovenskega naroda
inž. Anton Šiebi
ustreljen kot talec 13. VT. 1942 v Ljubljani, in njegova žena
Cirila Štefci, roj. Pleško
umrla v Auschwitzu 13. X. 1942. čast njunemu sponrnu!
Črnuče, Vrhnika, Ljubljana, 30. maja 1945. Lojzka štebi, Mar ja Pi š o. rodbini PajrJčevm
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni mož
Branko Stare
cestni nadzornik in aktivist OF
padel kot žrtev hitlerjevskega nasilja v Celovca 20. VI. 1944.
Naj mu bo lahka koroška zemlja, za katere svobodo je tudi žrtvoval svoje življenje.
Domžale. Novo mesto, Ljubljana. 29. V. 1945. žal t joči: MA ija. že:> a. s sinčkom Peterčkom; Rozalija, mali: izmto jn sestre t?r ostalo sorod Uvo
-1 Za svobodo in boljšo bodočnost našega na-roda je žrtvovala svoje mlado življenje naša ljubljena hčerka, sestra
Slavica Lipec
iz Cankarjeve brigade
Padla je 16. septembra, 1943 pri Škofljici, zadeta od izdajalske krogle. Pokopana Je na poko-p-iLščn r Grosi pijem, od koder bo njeno truplo prepeljano v rojstni kraj v Ljubljano.
Ljubljana, dne 30. maja 1945.
Evstahij in Marija, starša: Marica, sestra; in ostalo sorodstvo
+ Za zlato svobodo in boljšo bodočnost našega naroda je daroval svoje mlado življenje naš nepozabni, nad vse ljubljeni sin in brat
Rado Primic
stud. med.
Padel je na Kujcu pri Cerknem v Vojkovi brigadi v začetku julija leta 1944., zadet od okupatorske krogle.
Ljubljana. Logatec.
žalujoči: starša RADO in MARA PRIMIC in brat partizan MITJA
+ Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in tast, gospod
Skrabar Janez
sodni sluga
Pogreb bo v sredo, dne 30. t. m., ob pol 6. url pop. z Žal. kapele sv. Jožefa, k Sv! Križu. Ljubljana. Kamnik Sarajevo.
Škofja Loka, dne 29. maja 1915.
Globoko žalujoči: Antonija, žena; Iva* sin; Zinka, hčerka, in ostalo sorodstvo
+ V bitki za Kočevje, novembra 1944. je položil svoje mlado, upapolno življenje na oltar domovine moj zlati sin edinec, vnuk, nečak in bratranec, tovariš
Stane Drašler
študent, borec Zaščitne rete Tankovske brivade Ljubljana, 28. maja 1945.
Žalujoči: REGINA DRAŠLER roj Lr.p mama, in ostalo sorodstvo
+ Vsem prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je padel za svobodo domovine oče, brat v 37. letu starosti
Mišmaš Janez
kmet iz Krke
težko ranjen na Blokah, na potu v bo’upnico umrl. kjer začasno počiva nekje pri Prezic' žalujoč': Pavlina. ž«na: Pavlica. Janeze<. Anika, otroci; Marija, mati: Tone. br^t* Marija. Fani,
Rozka, sestre
pero ene
+ Globoko potrta sporočala vsem sorodnikom in znancem, da >e vslrd zdaje pade’ junaške smrti od domačih krvnikov na Gectspu v Škofji Loki moj ljubljeni mož. očka in svak, tovariš
Režek Jože - Cveto
terenec škofjeloškega odreda
in v 36. letu svoje starosti 18. julija 194* žrtvoval svoje- življenje za svobodo ljubljene domovine. Kranj, Medvedjebrdo, Vipava, 27. maja 1945.
Žalujoča žena JUSTINA, sinko ZVONKO ter družine Ambrožič, Likar, Sepe
+ Za svobodo prelepe slovenske zemlje Je mučeniško žrtvoval svoje mlado, upapolno življenje v marcu 1. 1944. pri Novem mestu najin, iskreno ljubljeni sin oz. brat
Zaplotnik Bogdan
artil. podporočnik
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, katero je tako ljubil.
Ljubljana, dne 29. maja 1945.
LJUDMILA, majka, MIJA. sestra
+ Vsem sorodnikom in znancem sporočava žalostno vest, da je najin nad vse ljubljeni, edini sin
Zalar Drago
dijak,
v cvetu mladosti daroval svoje življenje za svobodo slovenskega naroda. Po zverinskem mučenju je bil ubit dne 30. marca 1944 v Velikih Laščan od domačih izdajalcev.
Njegovo izmučeno truplo počiva na pokopališču v Ribnici na Dolenjskem.
Ribnica na Dol., 28. maja 1945.
Globoko žalujoča starša IVAN in ANA ZALAR
ZAHVALA. — Ob težki izgubi našega dragega soproga, očka, sina, brata in zeta, ki je padel kot žrtev izdajalskih krvnikov.
Dolgan Stanko
sekretar mestnega komiteta za okraj Kamnik, se prav prisrčno zahvaljujem vsem. ki so nam ob težkih urah stali ob strani v tolažbo. Prav posebno pa se zahvaljujem č. g. župniku iz Kamnika, dalje vojaški godbi VII. korpusa, tovarišu govorniku za ganljiv nagovor ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Kamnika, častni Četi, katera je kot zadnji pozdrav oddala tri salve pri odprtem grobu, zahvaljujem se tudi tovarišicam in tovarišem darovalcem vencev in cvetja in končno se zahvaljujem tovarišem, ki so pomagali pri odkopu in prevozu trupla, ter vsem onim, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Kamnik, Ljubljana, dne 29. maja 1945.
žalujoči družini: Dolganova - Dovganova
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica S«, 5/ U. TeJesCo« «mjpfltvp in ugrawe St, 31-33 do 31.26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca« + Glavni urednik Ciril Kosma«
S