Posamezna številka* 1 krono. ■'V* •TABOZ* l-fc-«- nk in. nmt S^Tta pruaito, rt*, si » feuoa uuUdrjm to ts ato* triaUta. 180 K, aoQatji. •• E, irtrtUtu • C ssato U t ininti po dogorora. M nttrolK rtjsi up—t. iSSoEftiCfdffiiS; Posamezna številka* 1 krono, 8B*DOTŠTV0 •( uahij. T Vrt km, Jttiiiim «1. it. 4, Ju nrt-ctropj.. T»l«fon intask. It STO. PF&m s nrtcj. T Joči&si ■Uoi rt. 4, pritličje, Vsa«. Tri«, i— it. M. 8HS pofjiooolcsnU ar to itn. 11.767. >» unčlU km dnntj* — M o«in. — BtktpUl •• m mitjr. Maribor, sreda 30. marca 1921 Leto: II. • ■ * : ' . ■ Novinarski kongres v Sarajevu. Novi člani ministrskega sveta. — Nemiri v Italiji in Nemčiji. — Drama na železniškem mostu Avstrija in Nemčija. Maribor, 28. marca, Dasiravno so zavezniki bili z Nemci eQo najstrašnejših vojn, kar jih pozna Človeška zgodovina, dasiravno so jih imeli priliko spoznati, jih vendar niso spoznali. Niso jih spoznali v tem, da so Nemci vsi enaki, da med Nemci ni razlike, pa naj ti prebivajo v Prusiji, v Porenju ali pa na Koroškem, da so vsi ti Nemci ena sama celota. Kajti, da bi jih kjlj spoznali od te strani, bi se nikoli ne °ili spustili v mešetarijo z avstrijskimi Nemci, v mešetarijo, kukoristi ne-le avstrijskim Nemcem, nego celokupnemu Eniškemu narodu in katera se bo nad kratkovidnimi zavezniki še bridko maščevala. _ V svoji zaslepljenosti so zavezniki •JJhslili, da se da avstrijske Nemce prido-m z blagohotnostjo, podporo in favo-j^iranjem za to, da bodo šli svojim bra-°m v Nemčiji nasprotna pota. Prazna samoprevara! Kljub vsej dobrohotnosti, i so jo pokazali zavezniki napram av-Ijskim Nemcem celo na občutno škodo a®s> njihovih resničnih prijateljev, so ti atrijski Nemci še vedno istotako neiz-rosni sovražniki zaveznikov, kakor vsak ms ali Saks. Na zunaj se seveda hli-30 po Parizu in Londonu kot prijatelje, jjkr Potrebujejo novega kredita, na zno-aJ> doma, pa delajo z vsemi silami za uPno nemško »revanšo*. v;j ko so v svoji zaslepljeni kratko-nosti dovolili zavezniki Nemcem tudi na Koroškem ter jih pri tem Dr' H u tudi na vse kriplje podpirali hvai nam’ ^is^l' so Paf> da bodo v za* rt d 23 Koroško prejeli njihovo prijatelj-^ lubezen ip dobrohotnost. Niti naj- iiJeh'1 n*S° pr* *em mlslll‘* da je to posadi0 znatno krepljenje Nemčije same, vftriia danes ni čisto nič dru-Bavt’ , or de' Nemčije, istotako kakor haim • aU kaka dru£a dežela- Niti roran’ niso P« tem mislili, da so Koči« ,reš,li ne Avstriji — nego Nem-n, a so s tem prestavili nemško mejo . Karavanke. ^Vidmar: Mladost. (Konee.) kliknil’2adremati se mi hoče Da je vse to res, to je pokazala j okraja v torek dne 2. maja 1921 in za žalna seja nemškega državnega zbo ra o priliki zasedbe nemškega Porenja po zavezniških četah po sklepu londonske konference. Tej žalni seji je dopo-slala tudi koroška deželna skupščina uda-nostno brzojavko, katera pove vse in ki bi morala pregnati iz srca vsakega zavezniškega politika tudi še zadnjo senco nade, da so avstrijski Nemci nekaj drugega, kakor pa rajhovci. Ta brzojavka se glasi: .Koroška deželna skupščina je vzela z globoko žalostjo in sočutjem na znanje vest o nadaljni zasedbi nemške zemlje po antantnih četah ter izreka ob tej priliki državnemu zboru (nemškemu) najglobje soobžalovanje z zagotovilom, da tudi ta nova sovražnikova (zavezniška) nasilja ne bodo zatrla v nas (koroških Nemcih) zavesti, da pripadamo Nemčiji. Deželna skupščina je prepričana, da bodo nemška moč, pridnost in edinost prej ali slej dosegle, da bo zabrisano tudi to nasilje ter da bo zopet vstal velik in mogočen ves nemški narod." More po tej izjavi tiste koroške nem ške gospode, ki nam je uropala s po močjo onih zaveznikov, katere danes javno nazivlje sovražriike iA hasilneže, našo drago slovensko zemljo, še kdo dvomiti, da pomeni priključitev Koroške Avstriji faktično priklučitev Nemčiji ? Ko roški Nemci so v tej brzojavki sami povedali, da jih nobena sila ne more odvrniti od zavesti, da so z Nemčijo eno. Mislimo, da je ta brzojavka, katero so objavili nemški listi, znana tudi v Parizu ;n v Londonu in mislimo, da je morala tudi pariške in londonske diplomate prebuditi iz sanj samoprevare. občine sodni okraj Maribor, levi in desni breg v nedeljo dne 8. maja 1921. Naroča se: 1. Odposlani .Razglas* nabiti na občinsko desko takoj po sprejemu, najpozneje pa do 8. ure zjutraj dne 2. aprila. Ako bi razglas ne bil v zapovedanem času nabit, bi bile občinske volitve neveljavne in bi se iste morale izvršiti na novo na stroške občinskega predstojnika oziroma gerenta. Krivci se bi razven tega tudi kaznovali. Kakor je iz razglasa razvidno, mora biti isti nabit do 'volitev na občinski deski. Občinski predstojnik oziroma gerent mora razglas samo še podpisati in mu pritisniti občinski pečat. 2. Priložen je volilni imenik tamošnje občine, na podlagi katerega se morajo izvršiti volitve. Takoj po prejemu teh spisov se morajo napraviti najmanj tiije prepisi tega imenika in se shraniti do je 'Kliknil **h ?°konci*rzadnje še za .Sai.VVebi Nande! .j .« tpanekalat'< v-Majda’ Prav prijetno si . roogoče!* rtiL * —*v«\aid *Uor «frok j el koš ^ J'h boš vrnila, Majda'? Sor otrok" “tb Si in dibaIa tako mirno j? zacelkog nnKPLuertl nakradel med daJ mi jjh tT°j‘busten.. »o .P° obrLi. in Nekaj obrazu 'Z. pikal° in žgeč-«e bi iiv,PL®T mislila, muhe S ;r^be"bol, ,?IaJda> da hi Notranja in zunanja politika. * Zbornične volitve v Italiji. „Die Deutsche Allgemeine Zeitung* poroča iz Milana: Zbornične volitve v Italiji so se določile na 27. aprila. Meni se, da se bode sedanja zbornica razpustila do 25. marca. * Dementl atentata na Giolittlja. Agencija »Stefani* dementira vest, da bi bil izvršen z bombo, ki je bila vržena pod vlak Rim—Livorno, atentat na ministrskega predsednika Gioliltija. Potom policijske preiskave se je ugotovilo, da1 se gre le za komunističen protest radj aretacije Malateste. * Franclja In Vatikan. V senatskem odseku za zunanje posle je poudarjat ministrski predsednik Briand potrebo ustanovitve poslaništva pri Vatikanu. * Antantni delegati v WashIngtonu, volitve. Ta volilni imenik je neizpremen- po vesteh iz Newyoika bodo dospeli te ljiv, ne more se nikdo več vpisati pa tudi ne izbrisati^ ampak imajo pravice voliti in voljeni biti le tisti, ki so sedaj v priloženem volilnem imeniku vpisani, Kakor je iz razglasa razvidno, ima vsakdo pravico vpogledati v te volilne imenike in sl jih tudi prepisati. Za vpogled so določeni samo dnevi 5., 6. in 7. april od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. Skrbeti je za to, da so v tem času volilni imeniki resnično vsakemu za vpogled In prepis dostopni. 3. Priložene so dalja kandidatne liste, s katerimi edino se lahko naznanijo dni v Washington francoski in angleški delegati. Predsednik Harding se nadejaj da bode uredil z njimi vsa vprašanja, tičoča se versaillske pogodbe in zveze milcJddv. ' * Avtonomija Gornje Šlezlje. jDit Deutsche Allgemeine Zeitung* poroča, da se bavi nemški državni kabinet ? mislijo, dovoliti Gornji Šleziji avtonomijo, * Pred generalno stavko v Nemčiji. Nemške komunistične organizacije so sklenile, da ne puste nikakih transportov na Poljsko. Došlo je do spopadov med železničarji in četami. Pričakuje kandidati za občinske odbornike in na- se proklamacijo generalne stavke. »KOlner Občinske volitve. Vsem občinskim uradom, razven občinam prejšnjega cmureškega In Upniškega okraja. Po poročilu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani se morejo izvršiti občinske volitve, in sicer mesto Maribor v torek dne 26. aprila 1921 za občine šentlenartskega in slovenjebistriškega mestnike. Za vsako prodano kandidatno listo se mora poslati na okrajno glavarstvo takoj po volitvah 2 (dve) kroni. Neprodane pa se morajo vrniti semkaj. Za volišče je izbrati primerne prostore, 'ako občinska pisarna ni dovolj velika in pripravna za izvršitev volitev. V razglasu, se mora tam, kjer stoji napisano »Volišče* pred nabitjem na občinsko desko napisati hišna številka dotične hiše, kjer se bode vršila volitev. Okrajni glavar: dr. Lajnšič, s. r. primerjala moje poljubčke z muhami r. ha ha 1 ... . Pa brž povej, kdaj mi jih boš vrnila! * / »Muhe ali poljubčke ? Muh, teh boš že dobil, Nande . . .* »Kdaj je še govoril fant z dekletom o muhah ? ! Poljubčke zahtevam.* Dvignila je škaf v rokah. „Praviš, da si me okradel, zdaj hočeš da bi ti zato pa še kaj vrnila . . .* se se je smejala. »Ne bo nič, Nande . . . prevelik porednež si . . .« »Saj boš prišla v nedeljo k »Zlati kapljici* na ples, Majda P . . . Takrat bova napravila račun, kajne?* je še klical za njo. »Nič, nič, nič, Nande!* je odgovorila trmoglavo. »Ne veš več, kaj sva čitala prej: — Prevroča ljubezen prehitro . že veš sam, kako gre naprej . , »To so prazne kolobocije, Majda, to ne velja za nam! . . .• . »Za koga pa?* Zeitung* poroča iz Remscheidta: Komu« nistična stranka je proklamirala v nedeljo zjutraj kot podporo komunističnega gibanja v srednji Nemčiji generalno stavko. -V?::, yj' Grško vojno poročilo. Uradne se poroča: Grki so napadli sovražnika na črti Celine — Balmahmud, ga potisnili ‘nazaj in ga zasledovali do črte 8 km zapadno od Affion — Karrahis-sarja. Sprednja straža grških čet je neznatna. »Ho ho, Nande . . . kaj nisva midva sama še tudi otroka, pa še kakšna velika neumna.otroka! — Pa dosti za danes; moram iti . . . predolgo sem bila tukaj*. »Samo govoriš tako, misliš pa drugače!* jo je ustavljal Nande. »Se nekaj Majda: Drevi te pridem klicat ... da boš čula!* »Saj ne veš, kje spim!* »Nič ne skrbi za to . . . ■— najdem*. »To bi se smejala, če bi zašel v župnikovo spalnico! Ne godilo bi se ti dobro . . . Mož ima dvoje pušk in troje samokresov . , . zmerom vse nabasano.* »A jaz pojdem rajši k tebi in ne k Župniku ... pri tebi bo bolj mfehko in . - . bolj varno. . .* »Čenča! Ali veš, če ti bom odprla? Ne obetaj $i preveč — otroci morajo spati sami. . . Pa adijo že enkrat!* »In na svidenje pri polni luni!* A ni ga več poslušala; žq je bila izginila med dreviem*/ Tudi Nande je stopil proti vozu. Kmalu sta bila konja pripravljena za odhod. Nande je pograbil pred njima z rokama še ostanke raztresene krme in jih spravil k ostali detelji v vrečo, ki jo je povezal in zagnal na Oprijemši se lesene ročice, je sko-še sam spredaj na voz in se na ožgano soro. »Hi—-i—iiit, čuž . . . rjavec!* Vajeti so se napele, švrknil je pft potrtih bedrih dolgi bič, kolesa so zaškripala in voz se je premaknil; krepko sta stopila konja. V vaškem zvoniku je odbila tedaj ura z zamolklim, zaspanim glasom tri. Na farovškem pragu se je prikazala Majda in gledala za odhajajočim vozom. Za hip se je ozrl tudi Nande nazaj, in srečala sta se z očmi; drug drugemu sta se nasmehnila. Majda si je uprla roke v bok in sklonila tilnik; njene prsi so kipele in polna lica so ii plam-^tela v solncu. Zanimivosti. Zagoneten trikratni umor. V Londonu so bila umorjena v zadnjem mesecu tri dekleta v starosti 16 let in sicer pod takimi čudnimi okolščinami, da je vzbudilo v vseh krogih nervozno vznemirjenost. Najpreje se je našlo zastrupljeno v Hydeparku edinko finančnega uradnika Stefensona, katero s.e je pogrešalo doma dva dni. Takoj po njenem odhodu so našli stariši pismo hčerke, v katerem jih ta prosi oproščenja. da se je odpeljala brez njihove vednosti k teti v neko provincijalno mestece, vendar . se pa vrne tekom par dni domov. In nemala je bila žalost in bolestno presenečenje, ko je poročala policija o hčerkini nasilni smrti. Neka hišna stranka je izjavila, da je videla šetati kritičnega dne miss Stefenson z nekim elegantnim, zelo lepim gospodom, vendar pa ni hotela tega povedati starišem, ker ni vedela' za njen nenavaden odhod. Druga, skoro slična žaloigra se je zgodila z siroto, teiefonistinjo Budefeld. Neki dan so jo pogrešali v uradu in ko je vprašal njen Šef pri gospodinji, ako je mogoče bolna, je prejel kot odgovor, da se jo pogreša že, od včerajšnjega večera. Vse poizvedovanje po nji je bilo zaman. Proti večeru se je pa potegnilo iz Temze žensko truplo, v katerem so ugotovili zginilo telefonistko. Akoravno jo ni nikdo videl s kakim gospodom, se sumi, da je storilec identičen z onim elegantnim gospodom, ker se je ugotovilo pri zdravniškem pregledu, da je mlada žrtev zastrupljena z ravno takim strupom kot prva. Morilec je vrgel deklico po zastrupljenju, najbrže, da zbriše sled za seboj, v Temzo. Tretji slučaj je bil naravnost bestijalen. Iz Manchestra je prišla k babici v London hči dr. Harrisa na posete. Ko je 'vstopila babica neko jutro v njeno sobo, da ji prinese kavo, jo je našla v postelji popolnoma razmesarjeno. Pri tem pogledu se ji je zmedel um. Poklicalo se je naj-ooljše londonske detektive, ki so za-mogli ugotoviti, da je posečal to deklico vsak večer neki mladi gospod. Po Odtisih pod oknom se je ugotovilo, da je pristavljal zločinec lestvo ter prihajal na ta način v sobo. Babica o teh posetih ni nič slišala, ker je bila nekoliko gluha in je stanovala v sobi na dvoriščni strani. Detektivi napenjajo vse sile, da izsledijo tega zverinskega brezvestoika, ki je postal strah vseh londonskih deklet. , ____ Dnevna kronika — Občinske volitve. Vsi naši somišljeniki naj pazno čitajo razglase, ki bojo te dni pribiti na občinskih tablah. Skliče naj se v poedinih krajih takoj sestanke, na katerih naj se sestavijo kandidatne liste. Ce v katerem kraju, radi katerebodi stvari niste na jasnem', obrnite se najkrajšim potom za informacije na tajništvo JDS v Mariboru, Narodni dom. Vsak kandidat se mora lastnoročno podpisati na kandidatni listi. Ne po zabiti! — Velikonočni prazniki so srečno za nami z vsemi svojimi sladkimi in grenkimi spomini. Dva dni sd eni nad mero jedli in pili in drugi nad mero trpeli pomanjkanje in tembolj občutili socijalen prepad današnje družbe. Eni oblečeni — ženske v krilih komaj do kolen — in v fine nove drage obleke, drugi v starih ponošenih, tudi raztrganih cunjah iz predvojne dobe. Krist je vstal! Ali kakor se to ponavlja že blizu 2000 let, vstal je tudi letos samo za ene, za druge je še danes in se bo še na dolgo raztegnil veliki petek trpljenja, pomanjkanja, zaničevanja, preganjanja. Preje nego tolikanj pričakovano vstajenje za ves človeški rod,. pride, — pogin. Tudi če bi se bilo to Veliko noč vresničilo utopistično vstajenje komunistov, bi bilo ostalo v bistvu isto razmerje: spremenile bi se bile samo oblike — kdor ne veruje, naj gre v Rusijo. — Velikonočne procesije so se v bistvu vršile kakor prejšnja leta. Razlika je bila le v obliki, namreč, da je jedro procesij obstojalo samo iz jedra, to je klerusa Marijinih devic, privesek pri frančiškanih nekaj vojaštva, pri škofijski cerkvi nekaj vabljenega ozir. komandiranega OTdriam v« ostalo letvorlloarmaito s,„ * /ker so prodajali mleko Čez 10 K liter ozjr. 20 K stekle- nico nnme=to po najvišji dopustni tržni ceni 8 K liter, Ker mestni magistrat kijub vsem opominom noče izvesti nobene reforme v tržnem nadzorstvu, je dolžnost državne policije in državnega verižniškega urada, da na ta socijalen škandal opozorita deželno vlado in do .reforme tržnega nadzorstva, prevzameta vse tozadevne posle na živilskem trgu in prodajalnah z živili. Ne smemo pa vso krivdo zvaliti samo na prodajalce; tudi konsumerti sami ponujajo pr; tirane cene in na ta način sami nrodijalce prisiliio, da prodajajo po oderuških cenah. Za take navijalce cen treba najstrožje kažni — Bezlrksgerlcht W.-Feistrltz Abt. I. Pod takim naslovom in pod vodstvom dež. sod. svefn ka Pirnata je okrajno sodišče v Slov. Bistrici še pred kratkim razpošiljalo svoje dopise ne le v A\ strijo ampak tudi v Gehoslovaško, kjer se niso mogli načuditi zavednosti jugoslovenske kr. oblasti. Vodja tega sodišča na ta način prezira predpise, ki veljajo, kobkor nam znano, glede rabe uradnega jezika tudi v dopisovanju z inozemskimi uradi. Skrajni čas jo, da se odpravi to postopanje od strani vfžjih oblasti, ki pr^c celim svetom kompromitira našo dižavo in da se g. Pirnata pouči, da v "Jugoslaviji ne obstoja več „Bezirksgericht“, naj manj pa .,Wind.-Feistritz.“ — Katollčanstvo pred poroto. Nasprotniki katoličanova morajo vriskati veselja, ko vidijo tiste, Ju se po shodih in na prižnicah izdajajo za edmo prave kristjane in' vzor katoličane, ki druge psujejo za brezverce in ki med nerazsodnim ljudstvom sejejo laž, da je radi protiklerikalnih strank vera v nevarnosti. Vriskajo veselja, ker vidijo, kako se ti vzor katoličani do ostudne nagote razgalijo kot morilci-, ki ponovno pribijajo Krista na križ. Vriskajo veselja, ker jim ti vzor-katolifani sami ponujajo dokaz, da so samo za svoj trebuh ogrnjeni s plaščem katoličanstvain da, ko vržejo ta' plašč raz sebe; stoje tu pred javnost o kot zločinci, katerim je zamrla zadnja belvica vesti.Take prizore in tako veselje smo v svojo globoko žalost doživeli pri vseh dosedanjih tiskovnih pravdah proti klerikalnim listom. Ce bi bili klerikalni listi res v krščanskem duhu pisani, bi sploh ne mogli priti pred sodišče; kot pravi krščanski listi' bi ne smeli, bi ne mogli nikogar Žaliti, nikogar izročili javnemu zasmehovanju. In če bi bili po nedolžnem toženi, bi morali biti po vzgledu Krista veseli in srečni, da smejo v Kristovem imenu trpeti, kajti sam Krist e tako trpel in tako umrl in on sam je blagroval vse tiste, ki so po nedolž-n Sie,e letos 160 Devcev in pevek. Woo-n perni pevec L- Kovač je pel 'lsPehrti^0V0^ne^a ™0Ž3. svojčasno z benftA*”!, pr‘ Prvem proizvajanju Glasbila v Rubijam. Ljubljanska poučim, en°g'asno povdarjala izredno 'feoelfV • Grmove kompozicije, v ^ prav veltkansk. Razen (IosIa! ’se 1* Pro*zv3jal Povodni mož Venu san?°. *>e v Trstu.* Z ozirom na kak0J?valai°$ aParat (200 sodelujočih), *ačnf» i na*°’ da nastopfl mladina, se froizvn- jCert to^no °b 20. uri. Med ^ata JaJ^ern P°*ameznih točk ostanejo ia v dvorano zaprta. *bor "dL,?“ *wrka pjesama za muškl n#]skfvri!0 0v.im naslovoni početi u ko«orive vnjeme izlaziti pjesmanca, ^inDan-U svescima po 8 do 10 pjesama, ^»£5«“® U partitunV donašati skladbe Ju8°slavenskih i drugih iskla-?e se niPctSan? za muške zborove. U toj 'irskih !uanci osim d.avorlia» herojskih hodnih . rova> nalaziti f harmonizacije slavij PJesama »z svih krajeva Jueo-*b0rovi ^ ne, č®. “zmanjkati ni šaljivi !li(* i ^ceU naPit.nice. nadgrob. °bfo do?i «p/-1?od"e Pfcsrae, koje <5e Niivanas pIevafima> a biti če da. če svak0 »aše pje- S* za t°ft-'ni u njoj pjesme pri-i' Pjesmar£ - pi?vačkl Ifflaterijal. Ova 50)u namš n? ,rna a isPun'ti prazninu, ^ da se na gftt«b? bili nri^ Pren,a br°ju stiglih (2 ?na je svf^£, jena vis,na naklade, k i Vara) ,Un pretprodaii K 10 Ua ili 2 dinara J 1 v,Se primjeraka 2|,više »Sa PMtplatit> se Sf na adre'sn~ £0v*c » na™džbe l^JUca 35 (S£J* Rebernjak, Za- ^port. ^Maribor41 terja na to prireditev, ki se bode odlikovala po posebno zabavnem in okusno sestav-ljenrm sporedu ter upamo, da ob tej priliki z mnogobrojnim posetom moralno iil materijelno podpre jugoslovenski šport v Mariboru. Sioven. narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V torek 29.: Koncert Stefana Romanow-stepa fhariton). V Predo 30.: ^Ksenija« in „Stara pesem“. Ab. C—27. Sokolstvo. o Sokolstvo! II. pokrajinski zlet Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Osijeku. Na zadnji seji odbora Saveza dne 26. februarja t. 1. je bilo dokončno sklenjeno, da se vrši II. pokrajinski zlet Jugoslovenskega Sokolskega Saveza letos v dneh 27., 28. in 29. junija v Osijeku. Udeležba na tem zletu ie obvezna za sokolske župe: Osijek, Zagreb, Bjelovar. Banjaluka, Tuzla, Beoprad in Nfivi Sad. Te župe morajo pokazati v 0>iieku vso svojo moč tako po številu članstva sploh kakor po številu in pripravljenosti na telovadišču oosebei! To ie njihova moralna dolžnost, od katere jih ne more nihče oprostiti. Vse ostale župe pa poživljamo, naj sodelujejo na tem zletu po možnosti polnoštevilno — posebno na javni telovadbi in na tekmah moraio biti zastop?ne po najčastnejši udeležbi vseh oddelkov svojega članstva! Od Maribora do Osijeka ie le kratko razdobje j a jasno in neo-vržno mora biti razviden vsestranski napredek našega Sokolstva; nazorno se mora pokazati razširjenje, umevanje in poglobitev sokolske misli; izražena mora biti mladostna, nezmagljiva njena sila: osiješki zlet mora značiti mogočen korak naprej v našo bodočnost, biti mora strog in zmagovit preizkus vse naše moralne in materijelne snage za prvi vsesokolski zlet prihodnjega leta! Poživljamo vse brate in sestre in ves naraščaj, naj se z vztrajnim požrtvovalnih delom posebno v telovadnicah pripravljajo na drugi, naš veliki skupni sokolski vidovdanski praznik, ko v krasnem našem 'Osijeku pozdravimo v svoji sredi tudi številno odposlanstvo bratskega češkoslovaškega Sokolstva I Bratje in sestre v Osijeku so se že lotili pripravljalnega dela z energično sokolsko voljo, ki zagotavlja najuglednejšo izvedbo in materielni uspeh našega zteta. Ves Osijek se giblje v čilem razmahu sokolskega ustvarjanja. Vi pa, bratje in sestre širom domovine, udarite zletu pečat sokolske lepote in popolnosti, ki hočemo z njo pregrniti in z njo dvigniti dom in rod od meje do meje — od zibeli do groba — od mladega rojstva do veličine in moči velike, svobodne bodočnosti. Najnovejša poročila. Novinarski kongres v Sarajevu. LDU Sarajevo, 37. marca. Sara-jevshega kongresa časnikarjev se je udeležilo 80 delegatov, ki so imeli s seboj čez 120 pooblastil. Došli so s posebnim vlakom v soboto popoldne v Illdže, kjer so jih pričakovali sar&jevski tovariši. Pozdravil jih je načelnik občine llidže. Ob 16. uri se je pod pfedsedstvoin g. Kovačiča (Zagreb) odvorila predkonforenca, na kateri se je določil dnevni red in nominiranje predšedništva in tajništva kongresa. Za predsednika je izvoljen Sahib Korkut (Sarajevo), za podpredsednike pa Nikolovič (Beograd), Kovačič (Zagreb) in Vodeb (Ljubljana). Vsako udruženje je nominiralo dvoje tajnikov. Vršilo so se volitve v odseke in čitalo se je pismo splitskega župana, ki pozi-vlje novinarje, naj bi se prihodnji kongres vrfiil v Splitu. Ob 20. Uri je bila intimna y«čerja. V nedeljo zjutraj pa se je otvoril kongres. LDU Sarajevo, 28. marca. V nedeljo zjutraj se je v slavnostni dvorani mestne posvetovalnice otvoriio zborovanje, katerega so se razen novinarjev udeležili tudi zastopniki ja načelniki civilnih ter vojaških oblasti ter zastopniki kulturnih društev in korporacij. V daljšem govoru, s katerim je g. Ivaniševič pozdravil posebno goste iz tujine, je poudarjal važnost kongresa, ki ni le manifest narodne zavednosti, marveč bo novinarjem dal tudi trden socijalnogo-spodarski položaj. V Sarajevem se postavi temelj edinstveni organizaciji jugo-slovenskih novinarjev. V imenu mesta občine sarajevske je govoril vladni komisar dr. Novadt, ki je poudarjal važnost novinarstva za kulturni razvitek našega naroda. V imenu deželne vlade je pozdravil kongres vršilec predsedniških poilov .Milivoj Miševič. Omenil je, kakšen ugled vživajo novinarji v {Srbiji, kjer so si stekli velike zasluge za zgraditev države. Prvo srbsko ustavo je sestavil novinar. V imenu čeških novinarjev je pozdravil novinarje urednik ^Narodne Politike" g. Vavrinek, ki je povdarjal solidarnost Čehoslovaških novinarjev z jugoslovenskimi kolegi. G. Ivaniševič je • prečital številne brzojavne pozdrave, med njimi tudi pozdrav poljskega novinarskega udruženja v Varšavi, ki naglasa brat. solidarnost in obžaluje, da radi oddaljenosti ni moglo poslati zastopnikov. G Ivaniševič je nato pozval novinarje v malo dvorano mestne svetovalnice, kjer so otvorili pisarno in z odobravanjem potrdili včerajšnji sklep o razdelitvi na sekcije. Ob 13. uri je bil na vrtu hotela „Europe“ banket, ki ga je priredila sarajevska mestna občina. Vladni komisar dr. Novadt je še enkrat srčno pozdravil novinarje in jim želel uspeha pri delu. Rekel je, da mestna občina ni tako bogata, da bi mogla počastiti novinarje tako kakor druga mesta in tako kakor bi hotela, vendar pa upa, da bodo novinarji zadovoljni z bivanjem v Sarajevem. V imenu novinarjev se je zahvalil g. Kovačič, rekoč, da so srečni, da so se mogli sestati tam,, kjer je šinila prva iskra svetovne vojne, ki je našemu narodu prinesla svobodo in zedinjenje. G. Vavrinek je v imenu Cehov naglašal bratska čustva. G. Vesnič (Beograd) je izrekel zdravico na čast odposlanca Carnegiejevega fonda gosp. Kapserja. Popoldne se je nadaljevalo delo v sekcijah. Ob 17. uri se je začela plenarna seja pod predsedstvom g. Sahiba Korkuta. G. Brozovič (Zagreb) je čital poročilo verifikacijskega odseka,-ki je verificiral vse mandate iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. Glede ^Beograda so se pojavila težkoče. Ker se ni mogel doseči sporazum, je g. Ristič v plenumu prečital imena beograjskega udruženja. Pozival jih je imenoma ter so ali sami ali pa po svojih zastopnikih izjavili, da so ugodili predpisom statutov beograjskega udruženja, nanašajočim se na sprejemanje članov. — Tako so iz imenika izločili več imen ter se je dosegel sporazum. Pod predsedstvom g. Kovačeviča se preide na prvo točko dnevnega reda: Poročilo sekcije, ki bi konstituanti in ministrskemu svetu podala predlog glede člena 14 ustave o tisku. Referent Manojlo Tokič (Beograd) je v imenu večine stavil skupščini predlog, ki zahteva ukinjenje odredb o kolektivni odgovornosti in omejitvi cenzure. V imenu manjšine stavi Kumadinič predlog, da se predloži ministrskemu svetu in konstituanti obžirna obrazložitev in resolufcija, ki zahteva popolno ukinjenje cenzure in omejenja tiskovne svobode. V imenu neke skupine novinarjev prečita Zivoje Molojkovič (Beograd) izjavo proti ukinjenju komunističnih listov, radi česar je mnogo novinarjev ostalo brez pošla. Izjava se je izročila sekciji za slučajnosti, ki jo bo plenumu seje predložila kakor predlog. Radi pozne mg.je g, Koj»ŽtTtč mkljjučil i. sejo in odredil prihodnjo za ponedeljek' dopoldne na istem kraiu. Potem je bila. intimna večerja v zimskem' vrtu hotela| »EuropeB, nakar so se hovinarji vrnili1 v llidže. /;v- Novl člani ministrskega sveta. LDU Beograd, 27. marca. Včeraj je ministrski predsednik Nikola Pašič predložil regentu dva ukaza v podpis. Prvi ukaz se tiče demisije sedanje vlade, drugi pa sestave nove vlade z Nikolo Pašičem na čelu ter ostalimi ministri po znani razdelitvi. Novi člani ministrskega sveta so trije: dr. Spaho, minister za trgovino in industrijo, dr. Karamebme-dovič, minister za narodno zdravje in Ivan Pucelj, minister za poljedeljstvo. Regent je podpisal oba ukaza. LDlJ Beograd, 28. marca. Novi ministri, ki so že imenovani, Še niso na* stopili svojih mest, ker se nahajajo na potu. Prisegli bodo v sredo. Nato bodo pričeli z delom v svojih resortih. Fašlstovskl nemiri v Italiji. ■ DKU Rim, 27. marca. (Stefani) Fa-^ šisti v Piacenzi so kot maščevanje za požige raznih poslopij napadli in razdejali delavsko zbornico v Centi. V Ferrari so se morali umakniti razni socijalistični vodje v republiko San Marino, da se otmejo linčanja ' po ljudstvu. V Ferugiji so se morali socijalisti iz strahu pred fašisti zabarikadirati v delav-ki zbornici. Vsi klubi in kavarne, v .katerih so se sestajali socijalisti so bili demolirani. Mesto je v zastavah. Fašisti so priredili po mestu, obhode, burno pozdravljen? po ljudstvu. i Zmeda v Nemčiji. DKU Magdeburg, 27. m arca. (Wolfv O položaju v industrijskem ozemlju v srednji Nemčiji se poroča naSlednje: V Langerhausnu so razstrelili komunisti brzojavni urad z dinamitom ter odvedli župana in nekaj prebivalcev kot talce s seboj. V Bitterfeldu so zasedli komunisti posvetovalnico in pošto. V Delitschu sc* osnovali akcijski odbor. V Hall^tadtu,1 Mansfeldu in Eislebnu je potekla noč' popolnoma mirno. Odpor vstašev v tem ozemlju je precej ponehal. V Weissen-feldu se je aretiralo nekega Kolerja, pril katerem se je našlo listo akcijskega odbora. Vse člape se je aretiralo. Seja ustavotvornega odseka. LDU JB e o g»r a d. * 28. marca. Pri -hodnja seja ustavolvornega odseka bo' 5. aprila. Dotlej bo poizkušala vlad«] doseči sporazum glede člena 64 in 65^ ki govori o pristojnosti in načinu dalo-vanja ekrajinskih skupščin. Neresnične vesti o zamenjavi 1000 kronskih a. o. bankovcev. LDUBeograd, 28. marca. Gene-^ ralni inšpektorat finančnega ministrstva opozarja občinstvo in interesente na toj da so se v zagrebških listih, razširjale vestf o naknadnjr zamenjavi nežigosanih bankovcev avstro-ogrskč banke po 1000 Ki Te vesli so prosto izmišljene. Ministrstvo' ni izdalo nobenega zadevnega odloka, ki bi predvideval zamenjavo t.eh bankovcevj Nova naredha o rlbarstvu. LDU Beograd, 28. marca. KoraiV sija, ki izdeluje naredbo o ribolovu, je končala svoje delo in izročila načrt na«! redbe ministrstvu za poljedelstvo, da ga; odobri. Ta naredba ukinja vse fevdalne pravice na ribolov. Manjša jezera bodo smeli odslej izkoriščati občine, v katerih leže. Majhne reke in potokF pa se prepuste lastnikom v izkoriščanje. Občine ob morju lahko prosto ribarijo eno miljo od obali, dočim ostalo morie pripada: državi Tvrdka Lippert votral Frančiškanske in Ta (ten bachove ulice. 319 3—5 oz. korospondentinja, samostojna moč, zmožen popolnoma slovenščine in tesnopisa. 402 2—2 nizkih Cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREtS, Maribor ■ StomSokov trg It. • Svobodi« ogledi ' 217 Ceniki zastonjI Gonilni jermeni za stroje v vseh Širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13. 180 dobra in zanesljiva moč z daljšo prakso, se takoj sprejmeta. — Ponudbe na naslov uprav. Tabora pod šifro »Trgovska družba". ■s - ..<. rrtiTiiiTTirtritvn; • MafflSbr, 30, marca 192< —— —— •>' Gospodarstvo, trgovina. ?1 Prodala svile. V ministrstvu ca trgovino in industrijo se izdeluje naredba o državnih sviiarnah v Pančevu, Novem Sadu in Turški Kaniži. Po tej naredbi se bo vnaprej prodajala izdelana svile na borzi, ker se je uvidelo, da je imela država v prosti prodaji samo Škodo. Razno in humor. Število knjig. Po vsem svetu izhaja vsako leto približno 70,000 novih knjig različne vsebine. Nemčija objavlja vsako leto 23,000 novih knjig, Francoska 13,000, Italija 9500, Velika Britanija 1500. Razume se seveda, da je tu vsaka knjiga druge vsebine, kajti iztlsov izhaja povsod mnogo več. — Neki londonski zaležnik je pripovedoval, da je nekega leta od 315 rokopisov, ki so mu jih poslali pjsatelji v pregled, prejel samo 22. Zopet drugi pa jih ie založil od 500 le 13. Koliko črnila se porablia v pariških šolah. Mesto je kupilo pri pričetku pouka v svojih elementarnih1 šolah 17,900 litrov črnila za 800 frankov. In ta množina črnila komaj zadostuje, ako se pomisli, da obiskuje pariške elementarne šole okrog 180,000 dečkov in deklic, ki porabljajo posebno v prvih razredih za okorne črke in packe lepo množino črnila. % Koliko pisem se razpošilja na leto po vsem svetu ? Glasom nekega izkaza, izdanega v Italiji, znaša letnf promet pisem lepo število 3300 milijonov, ali 9,041,096 na dan, oziroma 376,712 na uro. Na minuto bi prišlo 6278, na sekundo 104 pisma, ko bi tehtali vsa pisma ob enem, bi se dobilo povprečno težo 23 milijonov kilogramov. Ko bi sa zložila pisma eno poleg drugega, pokrila bi površino 44,000 hektarjev. Naša zemlja ima okolo 1580 milijonov prebivalcev, potemtakem bi prišli na vsakega pre-pivalca nekaj nad dve pismi. Ne pozabite na naročnino! Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Prodalo se mize, stoli, klopi in drugi gostilniški inventar. Povprašati v restavraciji »Križev dVOr". 426 2-1 cxrxxxxxxxxxxxxxxxx2 Motor na plin dobro ohranjen, proda po zelo ugodni ceni Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. {3axxxxxxxxm3xxxx2 1 vrsta bukovih drvi meterski stot K 1050'—, v dom postavljeno 1 meter K 270’—. Zamani fat K 60-— na lastni elelt-tricni žagi. Žapane drve meter; K 70'—. Mešane drve lat od 780 kron naprej. :: Premog se vedno dobi. :: Mala oznanita. ProdafalnHka oprema, sestoječa ir 2 prodajalnih miz in sielaž, se takoj po ceni proda. — Vprašati pri Skladišnem i otpremničkem d. d., Aleksandrova cesta St. 35. 424 Kompletna spalna soba in perzijska preproga se pro da. Naslov v upravi. 425 Vinograd ali kmetijsko posestvo v vrednosti 1—2 milijonov kron se išče za nakup. Ponudbe pod »Skrivnost«, na upravo. 400 2-2 Mala HIKa z lepim vrtom in hlevom na prodaj. Poizve se Meljska cesta 55.. 415 2-1 lahko motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranfeno, se proda. Dravska ulica 11, gostiln*. . . Biljard proda Slovenska čitalnica v Mariboru, Narodni dom. * Mablovana soba za dva solidna gospoda se išče. Ponudbe na upravo. . Hila s 6 stanovanji, 6 sob in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pripravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravništvu »Tabora«. * Lep svilen, popolnoma nov damski deZnlk in jako dobro ohranjena rujava potna torbica, se po nizki ceni proda. Vprašati je Ko-roška cesta 21, priti. , RIBJE OLJE po najnižjih cenah se dobi v 374 8-4 lekarni „pri sv. Mu" Maribor* Glavni trg štev. 20* m ajnižje cene! Klobuke čevlje, gamaše, perilo ~ v dežnike, palice ter razno galanterijsko blago kupite najceneje 330 lo-s pr; tvrdki L Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 J VriA.C)(> -- —op up—cyj ... —op— ■ ciQS