PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA
VAS VABI r^A OGLED MODNIH NOVOSTI ZA JESEN
PMClfS
JE®M 0n»a»i
HIBUNA
LJUBLJANA, 30. oktobra 1962 - Leto X., štev. 43
Cena 30 din
Vv^	tk	(	c	Sl	'Z.	<tct/> i
9.. RIZ« TESV-A
V*- po KoriKUk-EnCm ceni
TUDI riA POTKOŠmSKI KREDIT
»nama
imn h pp : . _ > •• ' ! '<
I11lllllllll!llllll!lllllllll!lll!ll!ll!lllll!!lllll[!!llllllll!lllll!l!!!l!ll!lll!ll!llllll!ll!!<ll!!lll!ini
Obeta se ( nam huda S zima
Bližajoča sc zima nam bo. kot rac kaže, postregla s hudim mrazom. Najbolj hladno bo v februarju, zeblo pa nas bo tudi še marca. Skratka — pričakuje* mo lahko hladno in dolgo zimo, vsekakor pa hladen februar.
Procesi svetovnega vremena ln njihova povezava z lokalnim vremenom so zelo zamotani in se ne ujemajo vedno s teorijo. Za napoved se moramo zato posluževati pomožne, tako imenovane statistične znanosti, ki nam postreže s konkretnimi številkami, na podlagi katerih lahko razberemo, v kakšni meri bo naša prognoza bolj zanesljiva od tako Imenov. slepe prognoze, ki je izdelana po klimatoloških povprečjih. Naslednja razpredelnica nam kaže prognozo vremena na podlagi obeh teorij:
STATISTIČNA PROGNOZA (V ODSTOTKIH)
deo. Jan. febr. mareo hladen	51	71	100	86
topel ali
normalen	43	29	0	14
»SLEPA« PROGNOZA (V ODSTOTKIH)
dec. jan. febr. mareo hladen	39	43	38	31
topel ali
normalen	61	57	62	69
Glede padavin pa naslednje: večje padavine jo pričakovati pred nastopom zime (zlasti v gorah večje količine snega) in bolj proti koncu zime, ko bo v nižinah zapadlo mnogo snega. Drugače pa večjih padavin ni pričakovati.
dr. V. Manohln
Predvsem: dogodki so potekali z bliskovito naglico in prav zato je bila upravičena bojazen, da se bodo iztrgali z vajeti in da bo svet dosegel točko, s katere ni povratka.
Nenadna blokada pod firmo »striktne karantene« je temeljito pretresla svet. SZ je zavračala obtožbe, da gre za gradnjo raketnih oporišč, vendar je bila zadeva dokaj jasna. Začetku blokade je sledila ostra reakcija miroljubnega sveta, predvsem nevezanih držav. Po 48 urah nevarne napetosti se je začelo popuščanje, ki se je kazalo v dajanju izjav »odprtih vrat«.
Se v soboto so v Washingto-nu sporočili, da je Kennedy dobil predlog Hruščova, naj bi v zameno za oporišča na Kubi demontirali ameriška oporišča v Turčiji. Kennedy je predlog posredno zavrnil: najprej uničenje sovjetskih oporišč na Kubi, šele nato pa bo mogoče govoriti o čem drugem. Nato pa je v nedeljo prišlo do največjega presenečenja: poslanice Hruščova, v kateri ni bilo niti besedice o zamenjavi oporišč. Hru-ščov je predlagal, naj Kennedy z obljubo potrdi svoje poprejšnje besede, da ZDA ne bodo napadle Kube. S tem se Je praktično končal spor, ki je svet zadrževal skoraj teden dni na robu jedrskega spopada.
Diplomatsko je Sovjetska zveza v krizi dosegla nekaj pomembnih rezultatov: opozorila Je na neposredno možnost ameriške invazije, na 127 ameriških oporišč na svetu ter na dejstvo, da tudi ameijška celina ni nedotakljiva. Zdi se, da bo imel Kennedy v prihodnje nekaj manj težav s svojimi bojevitimi generali: prvič v zgodovini sveta se je nevarnost svetovnega spopada pojavila tik pred vrati Amerike.
Slika desno: Letalonosilka »Enterprise« pred kubanskimi ozemeljskimi vodami
\ n im  .............  mm...........................      mn«...............
iiiiiiiiiiiiniiiiiHiuiiiniiiiimiiiiniiiiiiiiiiiusinniiiiiiiiRiiiHitiHininiiiHiini
ARETACIJA UREDNIKOV | NA KRIM - PO ZMACO REVIJE _DER SPIEGEL*
Vest o aretaciji založnika in direktorja, dveh sodirektorjev in večjega števila ur^flnikov hamburške revije »Der Spiegel« pod obtožbo »izdajstva domovine zaradi objave in obdelave dokumentov, ki zadevajo državno obrambo,« je v Zahodni Nemčiji vzbudila veliko ogorčenje.
Članek, zaradi katerega Je nemška policija aretirala praktično vse odgovorne urednike te revije ter zaplenila številno uredniško gradivo, Je bil objavljen že pred 4 tedni. V njem so bili povzeti zaključki o zimskih manevrih Bundeswehra in zapisana trditev, da je nemška vojska daleč izpod ravni, naka-
iniiBiiiiiiiiiHiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
PRED DNEVOM MRTVIH i
Spet Je leto naokoli in pred nami je dan mrtvih. Skoraj ne bo človeka, ki ne bi na grob svojega dragega, lorodnika ali znanca prinesel kot spomin — šopek krizantem ali nageljnov. Pokopališča bodo oživela, grobišča herojev, ki so dali Sivljenja Ta svobodo, bodo vnovič zasuta s cvetjem ... Utrnila se bo marsikakšna solza, spomini bodo vzbudili nemo ihtenje. In tudi ponos ... Prižgane svečke na grobovih bodo pred nami pričaral! like in življenja ljudi, katerih spomin bomo počastili ta dan.
teri se jo hoče prikazati. Manevri naj bi namreč razočarali Amerikance in dokazali, da zasluži njihova figura Joseph Strauss zadnje mesto v kvalifikacijski lestvici atlantskega poveljstva. V isti številki revije je bil objavljen tudi članek, ki kritizira vrhovnega poveljnika Bundeswehra generala Fdrtscha in spominja na osebnost tega bivšega nacističnega generala, ki * je bil zaradi svojih zločinov v Sovjetski zvezi obsojen na 25 let zapora.
Splošno prepričanje j«, da je minister Strauss odredil aretacijo direktorja ln novinarjev revije »Der Spiegel« iz osebnega maščevanja, ker je ta revija tudi sicer stalno razkrinkavala njegovo delovanje, tako v njegovi sedanji funkciji, kot takrat, ko je bil v nacistični službi. V mnogih krogih pa se tudi omenja, da ne gre v tem primeru samo za maščevanje ministra Straussa, temveč tudi za splošne značilnosti Adenauerjevega režima, ki močno spominjajo na dogodke pred 30 leti.
Najboljši slovenski kolesarji-dlrkači so letos vso sezono tekmovali na številnih domačih, in tujih dirkah. Startov vsepovsod je bilo toliko, da so šele prav za zaključek številnih nastopov utegnili izvesti tudi republiško cestno in gorsko prvenstvo. Kolesarska zveza Slovenije jim je tekmovalno progo v dolžini 26 km speljala od starta na Ižanskem mostu kar na vrh Krima. In ker so tekmovalci v eni dirki tekmovali kar za dva častna naslova, sta si ju najboljša udeleženca tovariško razdelila: v cestni preizkušnji je bil najboljši mladi mariborski kolesar Roner (Branik), v gorski pa letošnji državni prvak Šebenik (Rog).	Foto:	Z.	Deniša
IMM
BfflimniiimiiitimmHimnRiiiiinniiiiitiiiiiniiHiiiiiimrainDmiiinmiinnmiiiiimi
HLADNO IN
OBLAČNO
Prevladovalo bo hladno In oblačno vreme z vmesnimi padavinami.
V torek popoldne in v sredo delno izboljšanje, nato ponovno padavine.
ZRIMO DO ZRIMA...
Janezek, ki še ni okusil sladkosti šolskih klopi, je dobil pred dvema letoma za Dedka Mraza hranilniček in zdaj kar vneto vlaga vanj marsikateri dinar, ki sl ga je pritrgal od lizik in bonbonov. Varčuje in dobro ve, da si bo čez čas s prihranki kupil kolo! In tudi njegova mamica in' očka varčujeta. Kajpada, za fička.
Tako varčuje Janezek, varčuje njegov prijatelj, varčujejo starši. Vsak ima pri tem pred seboj določen cilj, vsak sl nekaj želi...
In če varčujemo tako na »zasebni« podlagi, je toliko bolj potrebno, da podobno varčujemo tudi z družbenimi sredstvi.
Ni podjetja, ki ne bi želelo nekaj rekonstruirati, modernizirati, kupiti nove stroje, zgraditi nov obrat. Bančni strokovnjaki pravijo, da bodo letos podjetja v naši republiki razpolagala kar z več kot triinosemdesetimi milijardami lastnih investicijskih sredstev. Kajpada so pri tem upoštevana vsa podjetja, tista največja, predvsem. Je pa kopica manjših podjetij, katerih investicijska sredstva sc ne gibljejo »na ravni« milijard, pač pa »skromnih« mliljončknv, ali celo samo stotisočev. Njihove želje, da modernizirajo svojo proiz-
vodnjo, pa so prav spričo teh skromnih sredstev zavite v meglice prihodnosti. S še takimi napori niso in tudi ne morejo biti v stanju z lastnimi silami uresničiti svojih želja ...
Zato je čedalje bolj slišati mnenja, da bi taka razdrobljena, manjša sredstva, predvsem manjših podjetij (bodisi obrtnih, gostinskih, trgovinskih in tudi nekaterih industrijskih) kazalo združevati, vlagati za določeno vrsto let v posebne sklade, ali posebne vrste »hranilnih knjižic«, iz katerih bi potem financirali le eno, toda pomembnejšo investicijo. Na ta način bi dosegli dvoje: takim manjšim podjetjem bi ustvarili perspektivo, da bodo čez nekaj let le lahko — s pomočjo drugih — uresničila svoje potrebe, hkrati pa bi razcepljena, manjša investicijska sredstva združili za eno, ali pa za nekoliko večjih investicij, ki bi prej »dajale od sebe« in bi prej »našle« svoj prostor pod soncem.
In kaj je to drugega kot — varčevanje, smotrno, gospodarno in preudarno varčevanje? Pregovor pravi, da je »zrno do zrna — pogača« — in prav zato takih zrn — manjših investicijskih sredstev — zares ne kaže podcenjevati...	Iztok	Ausec
ZMAGALA JE TREZNA PRESOJAI
Oba protagonista
Svet, ki v njem živimo — Svet, ki v njem živimo —
E	m
■§	<
jpvobcr mesec je tega, kar se je v Neto	2-
f J Yorku začelo zasedanje Generalne	_.
skupščine ZN. Spremljale so ga zno-c	va in znova izjave svetovnega tiska, da bo	*
„	zasedanje potekalo v znamenju ameriških	=>
diplomatskih prednosti: na ženevskih poga-	g
■*	janjih se je zahod izkazal z nekaj razoro-
•»	žitvenimi predlogi, ki jih vzhod ni sprejel.	§•'
Komaj mesec dni je tega in že so ZDA v	g1
neprijetnem položaju pred svetovno skup-	o
1	nostjo: vsaki od stodevetih — če odštejemo	i
o	ZDA — članic Združenih narodov se upira
.§	dejstvo, da bodo ZDA, kadarkoli se jim bo	SP
~	zdelo potrebno, po svoje krojile mednarod-	2-
ne navade in suvereno posegale v svetovvie j=	razmere ter nasploh kršile vse, kar je bilo	E
'c	doslej zajetega v veljavni sistem mednarod-	*<
>	nega prava. »Striktna karantena«, kršitve	a
zračnega prostora ter javno vohunstvo —	g'
3	vsa zadnja dejanja ameriške diplomacije in	8
vojske vračajo svetu »zakon džungle«.	2!
>	»Striktna karantena« — tako so povedali v	s,-
w	Washingtonu — ni vojno dejanje, kot bi bila	o
|	blokada, ima pa vsa obeležja prave blokade.	.
0	Ameriške ladje so dobile ukaz, naj streljajo
J	na vsako ladjo, ki ne bi hotela ubogati uka-
!s	zov — vendar »striktna karantena« kljub te-	2.
‘N	mu ni vojno dejanje. Kaj pa je potem, če
E	ni vojno dejanje? Morda športno tekmo-	E
■J?	■ vanje?	<
Združeni narodi so v minulem desetletju	a
že reševali podoben primer enostranskega	g'
2	nasilnega vojnega poseganja v določeno sta-	»
nje: ko sta Francija in Velika Britanija sku-	g:
>	paj z Izraelom napadli Egipt, se Generalna	g-
Vl	skupščina ni ustavila pred avtoriteto dveh	§
|	stalnih članic Varnostnega sveta. Zdaj, ko	.
0	je neposredna nevarnost vojaškega spopada	'
g	— tako vsaj kaže — mimo, je naloga sve-
I SVOBODNO MORJE
►	&
a	torne organizacije odločna akcija zoper	B
.	vsakršno ravnanje, ki gre preko mednarod-	g«
T	nega prava in Ustanovne listine Združenih	g.
w	narodov.	g
i Dejstvo je, da je način, kako so ZDA za-čele akcijo proti Kubi, dvignil ves svet.	*
|	Ameriški zavezniki so dejanje Washingtona	m
'y	sprejeli z negodovanjem: nasploh velja, da	v
vse teže prenašajo amefiško samovoljo pri	•
g	vodenju zahodnega sveta. Odobrava jo le	E
&	Adenauer — kdo ve, koliko časa. Brezprav-	„
je, ki so ga ameriške ladje ustvarile v Ka-	g
>	ribskem morju, lahko po isti logiki prizade-	v
S	ne Berlin	in njegove dohode...	B
Enako nenaklonjeno so se odzvale latin-1	skoameriške države. S tegobnim jarmom
w	Monroejeve doktrine — oziroma njene po-
1	lovice, kajti drugi del doktrine prepoveduje ameriško vmešavanje v »evropski prostor«
|	— izsiljena enotnost, s katero so obsodile
■g	revolucionarni režim, se je ob ameriški
>3	akciji razbila na drobne kosce. Brazilija,	•’*'
g	največja med njimi, je ostro obsodila blo-	js
.St	kado, mnoge druge pa so sodelovale v akci-	„
c	ji nevezanih v Združenih narodih in zagovor-
jale kubanski »eksperiment«. Pod plaščem
2	tega ravnanja se skriva silovit odpor latin-	3
skoameriških držav: ZDA skušajo ohraniti	g<
T	sedanje stanje na »hemisferi«, razvoj sam	s.
te	pa je že davno prerasel ameriške ambicije.	3
I	Kuba zatorej ni postala »kužna« zaradi obo-	°
roževanja, marveč zato, ker je bila ves čas	I
|	vzgled dolgo dušenim naprednim težnjam	w
•g	latinskoameriških držav. O tem priča ves	g
>S	historiat spora, ki se je začel že davno pred	-**
tem, ko je na Kubo stopil prvi sel vzhodnega bloka.	„
Kriza je dala nekaj dragocenih naukov:
►	zavedamo se sicer, koliko žarišč napeto- S.
2	sti je na svetu, pozabljamo pa, da se lahko	g
iz vsakega od njih porodi vojna vihra, če T	»odpove diplomacija«, kot je dejal Walter
m	Llppmann;	3
■	da je napak razvoj neke dežele vmešavati °
v blokovska nasprotja — bilo bi tragično,	\
|	če bi Kuba, svetla točka razvoja latinsko-	m
•S	ameriških držav, postala drobiž za porav-	<
;5	navo blokovskih terjatev in dolgov;	-**
b . da nobena država, pa naj bo še tako mo- gr ,£t	gočna, v sedanjem stanju in na sedanji
o	stopnji razvoja mednarodnih odnosov, nima
►	pravice do enostranskega in brezobzirnega	fi
3j	poseganja v bolestne točke sveta — naloga	g
zdravnika gre izključno Združenim narodom X V celoti.	MARJAN	SEDMAK	§•
►	S'
«3	j	B
— OUU.AIZ UiafL A Pl ‘J3AS — OIUplJ* UlafU A pj 'J9AS
• ;• ;:
Častihlepni general
tt * telegrami
Izposojena karikatura
p MIAMI — Policija je ustavila avtomobilista zaradi prevelike hitrosti. Kot olajševalno okoliščino je navedel: »Domov sem peljal taščo, ki je bila pri nas en teden na obisku.«
P OSLO — Morje je naplavilo 34 trupel članov posadke z norveške ladje »Sanct Swithun«: manjka jih še sedem.
0 SAUMUR — Vnet nedeljski lovec je streljal na športno letalo in mu s šibrami napravil 70 lukenj: letel je prenizko in mu plašil divjačino.
p DUNAJ — Arbor Felix, današnji Arbon na švicarski obali Bodenskega jezera, je bil v rimskih časih veliko pristanišče: pravi direktor muzeja v Vorarlbergu.
P AMAN — Južnoameriški arheologi so 45 kilometrov južno od Amana izkopali 45 metrov visoko piramido, ki je bila zgrajena ca. 125 let pred našim štetjem: Mojzesov grob (pravijo arheologi).
0 COSTARICA — Republika Kostarica je imenovala za svojega ambasadorja v Londonu damo z zelo dolgim imenom: Maria del Carmen Gutier-rez Chamberlain de Chittenden: ubogi protokol.
0 LONDON — Cionističnl kongres se bo 1. decembra sestal v Londonu: razpravljal bo o nacističnih silah v svetu.
0 MOSKVA — Gilber Walker, uslužbenec avstralskega veleposlaništva v ZSSR, je zaprosil za politični azil v Moskvi: »Ni imel vpogleda v tajne dokumente,« pravijo na ambasadi.
0 VVASHINGTON — Družba »Northrop« bo začela izdelovati nadzvočne lovce F-5: 1610 kilometrov na uro.
0 BONN — V Bad Godesbergu je kongres Evropske unije: promet urejujejo prometniki iz različnih evropskih držav.
0 BUDIMPEŠTA — V avarski grobnici (7. stoletje po našem štetju) so odkrili dve tesno objeti trupli: madžarski Romeo in Julija.
0 2ENEVA — Na spominski slovesnosti, posvečeni pokojnemu generalnemu sekretarju OZN liara-marskjoeldu, se je v prostorih evropskega sedeža svetovne organizacije našel nekdo, ki je zavpil: »Živel Combe!« Reditelji so ga poiskali in ugotovili, da gre za Nizozemca.
0 BERLIN — Sovjetske oblasti so znova protestirale pri zahodnih zaveznikih, češ da ameriški helikopterji preletavajo vzhodni del mesta. Američani se zagovarjajo, da gre za običajne rutinske polete in da ne vidijo vzroka, da bi morali na vzhodu vsakič posebej protestirati.
Zastava ZIM nad Berlinom?
le več pravice do prostega pristopa k Berlinu, zaprli bi vse koridorje ter zahtevali, da se zahodne čete umaknejo iz mesta.
DVE 0 JFK
Šaljive zgodbice o Kennedyju, pa tudi njegovih bratih, so v ZDA že nekaj časa »best-seller-ji«. Revija »Time« je pred kratkim objavila dve najnovejši — in temu primerno strupeni. Prvo je poslal v svet komik Mort Sahl: britanski gcntleman nejevoljno odgovarja ameriškemu turistu: »Ne govorite neumnosti, nikakor nisem dejal, da ne maram Američanov. Rekel sem le, da bi bilo lepo, če bi Ken-nedy znova postal predsednik.«
Drugo je ustvaril humorist časopisa »New Yorker«. Kennedy in Dillon se pogovarjata o gospodarskih zadevah: zdi se, da se strinjata glede tega, da gospodarstvo niti ni tako slabo, čeprav je stanje na borzi kritično. Kennedy je optimist: »Dragi moj, ?- ne bi bil predsednik, bi zdajle takoj začel kupovati delnice!«
»Tudi jaz bi jih,« z vzdihom odvrne Dillon, »če bi vi ne bili predsednik...«
GLASUJTE »OUI«!
»Da, prav vi ste tisti, ki bo Izvolil novega predsednika republike,« pravi plakat, eden od neštetih, ki so jih v zadnjem mesecu razpostavili po vsej Franciji. Odločitev je kajpada težavna, zato je treba volilca prepričati, da je sam odgovoren za usodo svoje države in domovine. Enako odgovornost nalagajo francoskemu držav-
ljanu tudi opozicijske stranke. »Vsak pošten Francoz se bo uprl vsakršnemu poskusu osebne diktature,« piše na prav tako številnih — čeprav morda malo manjših — plakatih po vsej Franciji.
»Kako težko je biti Francoz,« je te dni potožil napovedovalec zabavne oddaje francoskega radija.
ŠE VEDNO
Kot poroča milanski »II Gior-no«, je rimska zasebna šola »Pij XII.« izključila enega od gojencev, ker je židovske vere. Gianni Dell’Ariccia se je vpisal v šolo v skladu z vsemi formalnostmi, pred nekaj dnevi pa je	to val, naj ga oproste obi-
skovanja predavanj verske vzgoje. Odgovor šolske uprave -e je glasil: »Fant ni krščen in ne more ostati pri nas.« Starši so kajpada vložili pritožbo, vendar je upravnik zavoda izjavil, da bi se fant »počutil nesrečnega, kajti verska vzgoja je eden od temeljnih predmetov v učnem načrtu«.
Zdi se, da se zadeva ne bo ustavila pri tem: o primeru bo razpravljalo ministrstvo za šolstvo.
Del časopisnih agencij in tujega tiska se jč doslej zadovoljil z objavljanjem tehničnih podatkov iz predosnutka ustave. Drugi del tiska je objavil sicer kritične, pa dobronamerne komentarje. Tretji del časopisov po svetu je pred-osnutek komentiral zavračajoče ter iskal vzroke za sprejem novih ustavnih členov tam, kjer vzrokov ni. Četrti del tiska — kitajski in korejski — je ustavo obravnaval po svoje: človek se pri branju teh komentarjev lahko samo zabava, če ga je narava obdarila le s kancem humorja.
Nasploh je mogoče opaziti, da v tujini posvečajo največ pozornosti tistim ustavnim določilom, ki kakorkoli spominjajo na notranja obeležja posameznih prizadetih držav. Tako je bilo \ Franciji precej govora o položaju predsednika republike in o rotaciji, manj pa o socialnih in ekonomskih pravicah. Francija je ena od držav, ki je dosegla visoko stopnjo socialne varnosti, zato pa ima prav v tem času težave z določanjem pravic predsednika države; zanimanje za rotacijo je pogojeno z dejstvom, da se je državna uprava že oblikovala v sorazmerno zaprt sloj. Podobno opozarjajo na rotacijo tudi italijanski in še drugi zahodni časniki.
Enega prvih komentarjev je v Evropi objavil zahodnonemški »Frankfurter Rundschau«: »Druga povojna jugoslovanska ustava bo spremenila več kot zgolj ime države. V ustavno pravo bo spremenila prakso, ki je značilna za celo desetletje družbenih in političnih poskusov, za te pa je značilna težnja občin, da postanejo temeljna politična celica državne ureditve. Teže od te temeljne osrednje ideje je moč za zdaj zaznati konkretne podrobnosti. Pri tem se mnogim novim določilom ne more odreči težnja po originalnosti,« je napisal »Frankfurter Rundschau« in v nadaljevanju obsežnega članka pred-
LA.r. RES|TVE ZA BERLINSKI PROBLEM SE NADALJUJE PO DIPLOMATSKIH KANALIH — VIDETI JE, DA SE BODO c?™,!!/« ?BN0V!LA PO NOVEMBRSKIH VOLITVAH V ZDA. — PREDLOG, PO KATEREM BI BERLIN POSTAL MEDNARODNO SVOBODNO MESTO, POSTAJA SPET AKTUALEN — ALI BO NAD BERLINOM RES ZAVIHRALA ZASTAVA ZVEZE NARODOV
USPEHI PRI ZNANSTVENEM DELU
Pred kratkim »e Je v London vrnila delegacija- britanskih znanstvenikov, ki so hiH na daljšem obisku pri svojih kitajskih kolegih. Oh vrnitvi so člani delegacije izjavili, da so kitajski znanstveniki na nekaterih področjih že dosegli raven evropske znanosti in da jo bodo ponekod — v elektroniki — kmalu presegli.
Pet članov delegacije je obiskalo več laboratorijev v Pekingu, Šanghaju in drugih mestih.
Napetost tudi v trgovini
V LETU DNI SO SE TRGOVINSKI ODNOSI MED SOVJETSKO ZVEZO IN LR KITAJSKO ZMANJŠALI SKORAJ ZA POLOVICO — ZMANJŠANJE ZADEVA TAKO INDUSTRIJSKI KOT
TUDI KMETIJSKI SEKTOR
Sredi tega meseca se je od Moskve poslovil dosedanji kitajski veleposlanik v Sovjetski zvezi Liu Siao; pred odhodom je obiskal premiera Hruščova in mu izročil odpoklicna pisma. Premier ga je zadržal na poslovilnem kosilu, ki je — tako so za-
DINASTIČNE ŽELJE
Njegovo veličanstvo kralj Albert I. Kalondžl — osrednja kon-goška vlada ga'je prijela januarja letos, da bi mu izbila Iz glave dinastične želje. Minuli mesec je Kalondžl pobegnil — tako so vsaj zatrjevali — iz zapora osrednje vlade in se vrnil v svoj diamantni Južni Kasaj. Adula je poslal za njim nekaj svojih vojakov, da bi ga znova ujeli: Kalondžl se je znova »umaknil«, tokrat v Katango in baje skupaj s tremi zaboji diamantov — ter tako dokazal, da je izveden v »kraljevskih zadevah«. Na sliki: Kalondžl in »podložniki«.
Jordan gre v zapor
DEVET MESECEV ZAPORA ZA COLINA JORDANA — »KONICA KOPJA« IMA LE ŠE OKOLI 200 ČLANOV, PA ŠE Tl SE BODO PORAZGUBILI, KO BO NJIHOV »VODJA« SEDEL V ZAPORU
Devet mesecev zapora za voditelja britanskih neonacistov — Colina Jordana — tako je sklenil kazenski senat londonskega sodišča Old Bailey. Colina je sodišče spoznalo za krivega, ker je »organiziral, opremil in uril člane gibanja, ki vzbuja upravičen strah, da bo svoje politične cilje skušalo doseči nasilno«. Sodišče
ni ugodilo prošnji Jordana hi soobtoženih, ki so zahtevali, naj jih spuste na prostost, dokler pritožbeno sodišče ne bo odgovorilo na njihovo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo.
Razprava je trajala dober teden dni; štirje voditelji organizacije »Spearhead« (konica kopja) niso stali pred sodniki za-
■ToraJ — kakšno Igro bomo Igrali, prijatelji?«
radi svoje politične ideologije, marveč zato, ker so bili ustanovili zdaj že znano polvojaško organizacijo, ki se Je sestajala na redne sestanke med slikami Streicherja in Hitlerja. Organizirala je tudi militaristična zborovanja, kjer je bilo ob nacističnih pozdravih dosti govora o »slavnih pokojnikih« in antisemitizmu ter o prevzemu oblasti. Naloga javnega tožilca Je bila dokazati, ali ima omenjena organizacija namen »prevzeti oblast z uporabo sile«.
Sodišče Je Jordana in družabnike obsodilo na zaporne kazni od devet mesecev do treh mesecev. Na razpravi so se obtoženci trdni oprijemali svojih »političnih« navad: med seboj in z drugimi so se pozdravljali * dvignjeno roko.
Nizko kazen, ki Jo Je izreklo sodišče, v Veliki Britaniji razlagajo z dejstvom, da je britanska neonacistična stranka pred razpadom. Od nekadnjih dvesto članov jih je v zadnjem času precej izstopilo. Mimo tega pa Je tajnik stranke sporočil, da bo moral Jordan prepustiti vodstvo svojemu ameriškemu družabniku Rockwellu. Temu grozi skorajšnji obračun z ameriškim pravosodnim ministrom Robertom Kennedyjem.
Pred obsodbo je bivši učitelj Colin Jordan izjavil, da Je bil njegov namen »zadržati delovanje organizacije v mejah zakona«. »Ce smo kdaj pa kdaj prešli te meje, Je bilo mimo naše volje. Vse, kar smo storili, smo storili za našo deželo in za našo raso. Hočemo rešiti domovino izpod židovske kontrole ter ustanoviti nacionalsocialistično državo«.
pisali časniki — potekalo v »prijateljskem in bratskem vzdušju«. Ob približno istem času so prišle na dan natančnejše številke o stanju sovjetsko-kitajskih trgovinskih odnosov, ki postavljajo na laž trditve o »bratskih in prijateljskih vzdušjih«, ter po drugi plati po svoje pričajo, kako globok je že politični prepad med sovjetskimi in kitajskimi voditelji.
Trgovinska izmenjava med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo je znašala leta 1960 milijardo 498 milijonov rubljev; komaj leto dni kasneje se Je skrčila skoraj za polovico in dosegla borih 826 milijonov, kar je za trgovino med dvema tako velikima državama zelo malo.
Nenadno zmanjšanje trgovine zadeva tako industrijski kot tudi
kmetijski sektor. Leta 1960 je Sovjetska zveza poslala na Kitajsko za 454 milijonov rubljev blaga, ki ga je izdelala strojna industrija, lani pa le za 97 milijonov izdelkov te vrste. Isto velja za gradnjo celotnih tovam: pred dvema letoma so jih na Kitajskem postavili v vrednosti 335 milijonov, lani le za 71 milijonov.
Sovjetske tovarne so leta 1960 poslale kitajskemu kmetijstvu 1569 traktorjev, lani le 35; tovornjakov je šlo na Kitajsko pred dvema letoma 13.666, leta 1961 pa se Je ta številka naglo zmanjšala na 710.
Zmanjšale so se tudi sovjetske dobave pšenice: leta 1960 200.000 ton, lani nič. V nasprotno smer je šlo leta 1960 414.000 ton riža, lani pa le 2500 ton.
Predosnutek
v tujem tisku
Predosnutek noše nove ustave in pa razprave, ki so nastale okoli nje, so v tujem tisku doslej vzbudili veliko pozornosti - nova ustava bo, ko bo sprejeta, tako po svoji obliki kot tudi po vsebini nekaj povsem novega in svežega v ustavodajni praksi držav, čfanic mednarodne skupnosti. Predvsem, seveda po svoji vsebini: tako imenovane socialne in ekonomske pravice so ustavam meščanskih držav -z redkimi izjemami - nekaj povsem tujega, nasprotno pa je predosnutek naše nove ustave zgrajen prav na njih. Pri tem gre predvsem za položaj družbene lastnine proizvajalnih sredstev ter iz tega izvirajoče pravice do samoupravljanja ter pravice do dela ter za vrsto drugih načel, ki jih dosedanje ustave niso normirale. Gre po drugi plati tudi za organizacijo oblasti, ki kaže jasno tendenco k podružbljenju izvajanja oblasti in k odmiranju države.
nosti zahodnega Berlina in o nemški mirovni pogodbi. Temeljna misel izvajanja Hruščova je obstoj dveh nemških držav: v sedanjosti bi bilo nerealno pričakovati združitev Nemčije in združitev Berlina, zato je Hru-ščov predlagal, naj bi zahodni Berlin postal svobodno mesto, češ, da bi bila ta rešitev za vse najbolj sprejemljiva.
Sovjetski premier Hruščov je v pogovoru med drugim omenil starejši predlog svoje vlade, po katerem naj bi v Berlin poslali čete Združenih narodov. Potožil se je, da so zahodne sile, posebej pa še kancler Adenauer storile vse, da bi podaljšale zahodno zasedbo Berlina in navzočnost zahodnih čet v tem mestu. Glede nemškega vprašanja pa je sovjetski premier dejal, da je razpravljanje o mirovni pogodbi z Nemčijo samo preloženo:
»Ce ne bomo mogli skleniti mirovne pogodbe z vso Nemčijo, potem jo bomo podpisali samo z Demokratično republiko Nemčijo in brez soglasja zahodnih sil. Hruščov je belgijskemu politiku baje dejal, da se bodo sovjetsko-ameriška pogajanja o Nemčiji nadaljevala po novembrskih volitvah v ZDA. V zvezi š tem naj bi se SZ obrnila tudi na Združene narode ter jim predložila osnutek takšne skupne mirovne pogodbe, ki bi zajemala priznanje obeh nemških držav, priznanje Zahodnega Berlina kot svobodnega mesta, odpravo oporišča NATO v zahodnem Berlinu ter garancije za prost dostop do mesta.
Na vprašanje, ali bi Sovjetska zveza privolila v to, da bi v morebitnem svobodnem mestu Berlina ter v okviru sil Združenih narodov sodelovali tudi večji oddelki zahodnih armad, je Hruščov odvrnil, da njegova država priznava zastavo ZN in da je mnenja, da je vseeno, kakšne narodnosti so-'čete, ki jih krije zastava svetovne organizacije. Takšen bi bil položaj v primeru, da bi podpisali mirovno pogodbo z obema Nemčijama. Ce pa bi morala Sovjetska zveza podpisati ločeno mirovno pogodbo, potem bi zahodne države ne ime-
Najnovejša pogajanja po rešitvi berlinskega problema so pred kratkim stopila v novo obdobje Iskanja: zunanji minister bonn-ske vlade Schroder je te dni sorazmerno mimo sprejel možnost, naj bi tudi Vzhodna Nemčija sodelovala v mednarodnem od-, boru, katerega naloga bi bila nadzorovati dohode k Berlinu. Načrt za tako rešitev je pripravil ameriški zunanji minister Dean Rusk že v začetku tega leta, vendar mu Je, kot je znano, kancler Adenauer ostro nasprotoval. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so ZDA znova privlekle na dan ta predlog; o njem je Schroder razpravljal s Kennedyjem in Ruskom, ko je bil na obisku v ZDA.
Gre za predlog, ki je v začetku tega leta dvignil precej prahu v zvezi s takratnim zahodnonem-Škim veleposlanikom v ZDA Grevvejem. Zaradi veleposlanikove indiskretnosti so morale ZDA predlog umakniti in počakati na ugodnejše okoliščine. Po Rusko-vem predlogu naj bi ustanovili trinajstčlanski odbor za nadzorovanje berlinskih koridorjev. V njem bi Imeli Nemci štiri glasove in sicer po enega vzhodnonemška vlada, zahodnonemška Vlada, vzhodnoberlinski magistrat
in zahodnoberlinski senat. Schrtt-der Je v razgovoru za ameriško radijsko družbo ABC omenil tudi ta predlog in dejal, da gre »za dobro idejo«, kar zadeva pogajanja o modusu vivendi v Berlinu. V bistvu je Schroder privolil v vsaj začasno skupno obstajanje dveh nemških držav in priznal, da brez sodelovanja Vzhodne Nemčije takega mednarodnega organizma Sovjetska zveza nikoli ne bi priznala. Seveda pa je hkrati poudaril, da
bi morala odgovornost za nedotakljivost mesta tudi v prihodnje ostati v rokah štirih velesil in da bi zastopniki Vzhodne in Zahodne Nemčije sodelovali samo »v tehničnem smislu«.
Z več kot enomesečno zamudo so pred dnevi v Zahodni Nemčiji objavili razgovor, ki ga je imel sovjetski premier Hruščov sredi septembra z nekim uglednim belgijskim politikom. V razgovoru Je sovjetski premier povedal nekaj svojih misli o prihod-
KAK0 JE MARŠAL ALEXANDER POZABIL NA KASNEJŠEGA MARŠALA MONTGOMERVJA — TUDI GENERALI SO VČASIH ČASTIHLEPNI
Afera je že dobila svoje ime: imenujejo je »primer pozabljivega maršala«, njen glavni junak pa je Alexander, nekdanji vrhovni poveljnik britanskih sil v Sredozemlju in Italiji ter zaradi tega tudi nekdanji predstojnik nekega drugega maršala, Montgomervja.
Maršal Alexander je v drugi svetovni vojni vodil britanske armade v bojih v Sredozemlju in Afriki. Rommelovi oddelki so leta 1941 in 1942 precej suvereno preganjali britanske čete v se-
verni Afriki. Šele ko so v afriške boje posegli Američani in ko je prišel na afriško bojišče takratni general Montgomery, so se stvari pričele obračati na bolje.
Leta 1942 so izdelali načrte za dvojno bitko pri Alam El Halka in El Alameinu (izdelal jih je Montgomeryjev prednik na položaju poveljnik Osme armade Auchinleck). Alexander je takrat poslal vojnemu ministrstvu brzojavko in v njej med drugim zatrjeval: »Načelno sem privolil v ta obrambni načrt, če pa nam bo sovražnik dal še nekaj časa, bom skušal utrditi naše položaje tako, da bom okrepil levi ali pa južni bok«.
Zmagovalec pri El Alameinu je bil general Montgomery in je prav zaradi tega v marsičem zasenčil Alexandra. Leta 1948 je uradno glasilo britanske vojske objavilo omenjeno brzojavko, vendar v nekoliko drugačni obli-Id. V inačici uradnega glasila se je brzojavka glasila takole: »General Montgomery, ki poveljuje zdaj Osmi armadi, je načelno »prejel ta obrambni načrt, ki sem ga potrdil tudi jaz; če nam bo sovražnik dal še nekaj časa, bom poskusil...« in tako dalje.
Razliko so opazili šele pred kratkim, ko so primerjali izvirnik in sporočilo v uradnem glasilu vojske. Alezander pravi, da so sporočilo spremenili brez njegove vednosti in da nikoli ni hotel zmanjševati Montgomery-Jevih zaslug v afriških bojih ...
Pri nas je še vedno nekoliko ceneje - toda tuji turisti se zaradi tega niso pripravljeni odreči udobnosti, na katere so navajeni
Poleti prihajajo k nam turisti z avtomobili. Iz Stockholma, Pariza, Frank-furta, Dunaja pa tudi iz Velike Britanije. Siti so vožnje, nimajo več volje, da bi šli naprej. Toda ko iščejo primerno kopališče, se naveličajo — in gredo naprej. Vsi ne morejo ostati v Portorožu. Potujejo naprej. In z njimi devize.
Tudi pozimi bi prišli. Toda vajeni so žičnic za smučarje, mnogih hotelov z mnogimi žičnicami, da ni treba čakati v vrstah. Pri nas je lepo. In še vedno nekoliko ceneje. Toda toliko manj je udobnosti — manj kot so pripravljeni pogrešati zaradi nizkih cen...
Koliko milijard je že šlo mimo nas, ker Kranjska gora ni imela primernih hotelov, dovolj žičnic in bolj.urejenih smučišč, Pohorje več smučarskih žičnic. In drugi naši prelepi tereni? Za mednarodni turizem niso bili niti omembe vredni.... Končno pa je smučanje pri nas tako množičen šport, da bi si ga preprosti državljani tudi želeli ob žičnicah in v dosegljivi bližini — ne zavoljo deviz, ampak zavoljo rekreacije, kot razvedrila v naravi potrebni delovni ljudje...
Vprašali smo nekaj znanih strokovnjakov, kaj menijo o teh vprašanjih.
MARJAN MAGUŠAR: ZAMUDILI SMO TRI LETA!
Vprašali smo dolgoletnega trenerja naše alpske smučarske reprezentance: »Ali bo letos kje kakšna nova žičnica, razen izboljšav v Kranjski gori in na Pohorju?«
»Pravkar sem bil s komisijo na Krvavcu. Kaže, da bo hotel pred zimo uporaben — vlečnice pa ne bo. Za smučarske potrebe in za potrebe novega hotela mislijo podaljšati dosedanjo žičnico mimo novega hotela na vrh Krvavca ali tako imenovanih Njiv, priljubljenega smučišča obiskovalcev Krvavca. Od tam bi smučarji lahko smučali skozi Tiho dolino do sedanje vrhnje postaje in se potem z novim podaljškom sedežnice zopet potegnili na vrh Krvavca. Za turiste pa je seveda tudi vmesna postaja pri hotelu.«
»Pa kdaj bo dokončana?«
»Letos prav gotovo ne.«
»Torej smo zamudili letošnjo sezono?«
»Tako je. Zdaj pa bo treba pohiteti s pripravami, da bo lahko vsaj prihodnjo pomlad takoj steklo delo in bomo vsaj naslednjo zimo krvavške terene športno in turistično izkoristili, kot je treba.«
»Kaj pa kakšne prenosne žičnice za smučarje?«
»Dodatni objekt v Tihi dolini Je tudi v programu. Vendar še nič definitivnega. Zadovoljen bom, če bo res prihodnjo zimo obratovala 4-sedežnica do vrha Krvavca.
NISMO TAKO BOGATI. DA BI SMELI GRADITI CENENO
Je rekel ing. arh. Marjan Amalletti, ki z Ing. arh. Mihevcem dela pri ureditvi slovenske obale.
stavil svojim bralcem temeljne značilnosti organizacije oblasti. »Novega osnutka ustave za zdaj ni mogoče točno oceniti. Nekoristno bi bilo namreč, če bi ga merili z merili klasičnih ustav parlamentarnih demokracij, posebej še zato, ker so si jugoslovanski avtorji zadali povsem drugačne cilje. Kljub temu pa so razlike (z meščanskimi ustavami) ostrejše zdaj, ko se ne skrivajo več za prejšnjo fasado neposrednih volitev. Po drugi plati so se povečale tudi razlike v primerjavi z ustavnimi dokumenti komunističnih držav,« zaključuje '»Frankfurter Rundschau«.
Manj previdno pa bolj zgrešeno je pred-osnutek nove ustave komentiral znani »New York Times«. Predvsem je posvetil svojo pozornost ureditvi skupščine, položaju predsednika republike, delokrogu državne uprave ter vsem tistim pravicam, ki so zunanja oblika demokracije, ne pa nujno tudi njihova vsebina. Naš predosnutek je premeril z merilom klasičnih meščanskih političnih pravic, za katere je značilno, da sicer razglašajo enakopravnost med ljudmi, hkrati pa zagotavljajo neomejeno svobodo kapitalu, ki izkorišča delo. Težnjo, ki naj bi pripeljala do tega, da bi pri uresničevanju oblasti delovnega ljudstva sodelovalo vse delovno ljudstvo, se pravi resnično demokratizacijo oblasti, skuša »New York Times« razložiti kot poskus, ki naj bi razbil nezanimanje javnosti, kar zadeva sodelovanje pri izvrševanju družbenih funkcij. Podobno so se mnoge druge agencije omejevale na to, da so opozarjale na nekatere zunanje znake in novosti, na ločitev funkcije predsednika republike in predsednika Zveznega izvršnega sveta, na petdomni sistem ln na rotacijo, ki so jo pogosto precenjevali.
Drugače je predosnutek komentiral na primer pariški »Figaro«, ki je opozoril na mesto človeka, državljana in upravljavca: »Jugoslavija
»Seveda, ne smemo graditi potratno. Toda bolje je delati s solidnim materialom in perspektivno, ne pa tako, da nam bo že čez nekaj let vse pretesno ali za turiste neprivlačno, predvsem pa tako, da bo dovolj dolgo trajalo.
Naj večja privlačnost za turiste s severa je še vedno morje. Slovenska obala pa je kopališko slaba in, kar je dala našim hrvaškim sosedom priroda, moramo mi nadoknaditi z adaptacijami.
Seveda samo hoteli niso dovolj, če hočemo privabiti turiste z debelejšimi denarnicami. Predvsem je treba več trgovin — ne samo s spominčki, ampak s športnimi potrebščinami, na primer maskami, plavutmi in podobnim, kar hodijo zdaj naši letoviški gostje kupovat čez mejo v Trst.«
»Ali ste glede zimskega turizma podobnih
načel?«
ZA MEDNARODNI TURIZEM BO TREBA SMUČARSKIH ŽIČNIC
je dejal Tine Prinčič, odbornik planinskegk'društva Kranj, ki skrbi za razne športne investicije v Kranju, prav posebno pa še za hotel na Krvavcu.	.
»Kakšen pa bo hotel?«
»Imel bo 22 sob, delno z dvema, delno s štirimi posteljami. V vsaki sobi bo tekoča topla in mrzla voda, v vsakem nadstropju dve kopalnici s kadjo in dve s prho. V drugem nadstropju bo tudi eno žensko in eno moško skupno ležišče, v prvem nadstropju klubski prostor, v pritličju pa restavracija in terasa za sončenje. V podpritličju bo sušilnica z garderobo za sušenje opreme v posebnih omaricah ter garderoba za smuči stalnih gostov. Pred zgradbo bo garderoba za smuči prehod-
POGLED»Z VZHODA
Projekt novega hotela na Krvavcu
»Jasno. Tujci bodo prišli le, če bodo imeli udobne hotele, žičnice, ceste in garaže. In zakaj ne bi smuči kupili pri nas? In zakaj jim ne bi nudili športno opremo po isti ceni, kot jo plačajo v tujini? Saj tako pridemo do deviz — toda to ni samo vprašanje ureditve trgovin, ampak tudi carine.«
je odločno ubrala pot, ki pelje k odmiranju vsemogočne države v korist človeka... Jugoslovani, pogumni novatorji, so postavili človeka na njegovo pravo mesto, v središče ustave...«
Med komentarji, ki so se pojavili ir tisku nevezanih držav, je posebno vidno pisanje indonezijskega »Heralda«: »Nova ustava pomeni korak naprej k postopni izgradnji komunizma. Nova ustava krepi proces decentralizacije, pri čemer omejuje pooblastila vlade v skladu s teorijo o odmiranju države... Več družbene, manj državne kontrole, več človeške, manj administrativne kontrole...«
O naših ustavnih prizadevanjih je bilo precej objavljenega tudi v tisku in radijskih postajah socialističnih držav. Sofijska radijska postaja je naštela nekatere najpomembnejše novosti naše ustave, podobno tudi madžarski in poljski radio. Posebno publiciteto je predosnut-ku posvetil poljski tisk. Brž po skupnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDLJ sta »Tribuna Ludu« in »Ziczie Warszawi« objavila daljše članke. Slednji je v daljšem feljtonu napisal, da gre za uzakonitev sprememb, do katerih je prišlo v razgibanem družbenem razvoju od leta 1953 dalje. Posebno pozornost je članek posvetil tistim členom predosnutka, v katerih je govora o odnosih Jugoslavije do mednarodnega dogajanja in razvoja sveta v prihodnosti: v ustavi je dobila svoje mesto misel, da gre svet po poti čedalje tesnejše integracije, da je prihodnost sveta v združevanju. V tej zvezi opozarja članek na pripravljenost Jugoslavije, da sodeluje pri vsakem svetovnem ali regionalnem združevanju, če sloni na popolni enakopravnosti narodov, če je v skladu z njihovimi skupnimi interesi in če prispeva k utrditvi miroljubnega sožitja. Časopis navaja Kardeljevo izjavo, da je »jasno, da Jugoslavija podpira vse oblike, ki pomenijo
nlh gostov, postaja sedežnice pa bo s posebnim hodnikom povezana z vhodom v hotel, da bodo lahko gostje v mestni obutvi izstopili in prišli v hotel.
Hotel bo povezan s staro zgradbo, Id jo bomo v tretji fazi — t. J. predvidoma čez dve leti — predelali v bife Upa DaJ-Dam, z okemč-
uresničevanje novih demokratičnih in socialističnih načel v meddržavnih odnosih«.
Poročila in ocene so se pojavile tudi v švicarskih, brazilskih in skandinavskih časopisih. Norveški »Arbeiderbladet« je na primer napisal, da v »novi ustavi ni nič takega, kar bi pomenilo načelno razliko v položaju Jugoslavije kot socialistične dežele« in da je današnje stanje plod organskega razvoja socialističnega gospodarstva in družbe. Še posebej omenja časopis tisti del ustave, ld pravi, da je protiustaven podpis kakršnekoli kapitulacije ali priznanje tuje okupacije; naše narode in norveški narod druži, kot je znano, skupna usoda med drugo svetovno vojno, zato ni čudno, da je avtor članka postal pozoren prav na ta člen.
Poglavje zase so redki odmevi, ki prihajajo s Kitajskega in okolice. Značilno zanje je »vtikanje glave v pesek«. Kitajska agencija »Hsin-hua« je pred kratkim poslala v svet članek, ki je bil objavljen v severnokorejskem časopisu »Mindžu Cosun«. Ta kitajsko-korejska koprodukcija se glasi približno takole: vladajoča »klika« je sprejela načrt nove ustave, ki »pomeni še en izdajalski ukrep«, da bi »znova obnovila kapitalizem v Jugoslaviji«. Načrt nove ustave dokazuje — vsaj po piščevi logiki — da skuša »klika sedanji kapitalistični sistem in ureditev v Jugoslaviji utrditi z ustavo, da bi tako še bolj okrepila svojo krvavo vladavino. V načrtu se Jugoslavija razglaša za deželo, ki je odprta in v katero je mogoče infiltrirati zahodni monopolistični kapital«.
Severnokorejska časopisna agencija je v isti zvezi sporočila, da so morali vladajoči krogi v Jugoslaviji priznati, da so v »podjetjih na oblasti posamezniki, da prevladujeta podkupovanje in birokracija, da so delavci lahko odpuščeni iz tovarn, če grajajo lastnika (sle!) podjetja..-«
Komentar takim »komentarjem« menda res ni potreben.
kom za postrežbo na teraso za sončenje, in intimno jedilnico v stilu kmečke sobe.«
»Kdaj bo otvoritev?«
»Upamo, da 29. novembra. Vendar bo letošnjo zimo popolnoma opremljeno samo eno nadstropje — in seveda pritličje.«
»Pričakujete mnogo obiska?«
»Več kot zmoremo, že zdaj povprašujejo iz tujine. Vendar se zavedam, da je za mednarodni turizem potrebna tudi smučarska žičnica — torej vsaj sedežnica, ki jo želimo dograditi do druge zime.«	,
DR. DANILO DOUGAN: EKONOMSKI EFEKT TERJA 2ICNICE
»Mislite, da je dovolj za naš turizem, če Investiramo samo v prenočišča, morebiti v restavracije in bifeje, ali menite, da so obenem potrebne tudi športne naprave, da bi bila naša turistična središča privlačna za zahtevnejšo publiko?«
»Kdor ob današnji stopnji razvoja turizma in neverjetno heterogenem povpraševanju po turističnih stvaritvah misli, da je za razvoj turističnega prometa, zlasti inozemskega, dovolj samo to, da gradimo prenočišča, restavracije in bifeje, je prav gotovo v veliki zmoti. PotTe-be po raznih športnih objektih in napravah, izletnih in drugih turističnih objektih so vedno večje. To izhaja tudi iz ugotovitve, da potroši turist, zlasti inozemski, praviloma le 50 V« ali pa celo manj svojih sredstev v gostinstvu, vse ostalo pa v prometu, trgovini, na žičnicah, pri obisku raznih kulturnih spomenikov, prireditev itd. To torej pomeni, da že sama struktura potrošnje nujno terja gradnjo vseh vrst objektov, če hočemo doseči maksimalni ekonomski efekt v turizmu. In ne samo to: za razvoj turizma so prav posebno velikega pomena komunalni objekti, za katere gre pri kompleksni turistični izgradnji po že ugotovljenih normativih najmanj 30 pa celo 35 V* celotne investicijske vsote za izgradnjo turističnega kraja.
Potreba po kompleksni izgradnji, torej po žičnicah, kopališčih, igriščih, trgovskih objektih, prometnih napravah itd., ni prišla zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vedno in povsod do izraza. Nadaljnji vzrok Je tudi v tem, ker je bila naša dosedanja investicijska politika v turizmu precej ekstenzivnega značaja.«
»Kako pa kaj kaže za Krvavec? Tu so zamujena že tri leta — Žičnica, ki nai bi približala smučarsko ln planinsko središče, ga jč bila spremenila v rendez-vous za pijance, ker niso zgradili niti primerne postojanke s prenočišči niti vlečnic«.
»Ugotovitev, da smo na Krvavcu zamudili tri leta, Je točna. Pričakovati pa je, da bo področje Krvavca v bližnji prihodnosti le doseglo določeno stopnjo kompleksne in funkcionalne turistične urejenosti. Hotel na Krvavcu je v zaključni fazi, v delu je ureditveni načrt za celotno področje, prav tako pa je zavod za turizem pri občini Kranj že resno začel z izdelavo načrtov vseh potrebnih žičnic. Če bodo finančna sredstva na voljo, bo imel Krvavec prav gotovo vse objekte, ki jih zahteva njegova kompleksna in funkcionalna ureditev.«
Ali mislijo isto pomanjkljivost kot pri Krvavcu ponoviti tudi Pri Voglu in Veliki Planini?
»Kolikor seveda ne bo na voljo dovolj investicijskih sredstev, se bo ta »napaka« lahko ponovila. Pripominjam, da celotno področje Velike planine urejujejo na osnovi izdelanega ureditvenega načrta, kjer so predvideni poleg težke žičnice, gostinskih objektov itd. tudi smučarske vlečnice in sedežnice; kakor smo obveščeni, načrte zanje že izdelujejo strokovnjaki.
Žičnica na Vogel bo v svoji prvi fazi služila predvsem izletniškemu turizmu na blejsko-bo-hinjskem področju. To bo atrakcija posebne vrste, saj vemo, da je pogled z roba Vogla oziroma Rjave skale edinstven v Julijskih Alpah. Izdelani so tudi že načrti za nov hotel, ki bo stal ob zgornji postaji žičnice. Predvidevamo, da ga bodo začeli graditi v prihodnjem letu. Prav tako pa so tudi v teku akcije za kompleksno turistično ureditev Vogla, kjer je na programu izgradnja vrste smučarskih vlečnic od zgornje postaje dalje, ureditev smučarskih prog, zlasti od zgornje postaje do Bohinjskega jezera itd«.
»Kakšno je vaše mnenje glede Komne? Mar ne bi bile tudi tu mnogo bolje izkoriščene kapacitete planinskega hotela, če hi na tamkajšnjih terenih postavili nekaj vlečnic?«
»Komna bo postala res privlačna za devizni turizem šele takrat, ko bo povezana s težko žičnioo do Savice. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bi bilo Izredno koristno že sedaj postaviti manjše smučarske prenosne vlečnice. Cim-prej bo treba najti investitorja za te naprave. To ne more ležati izključno na ramenih Pla-
ninskega društva Ljubljana-matica, ki nima sredstev, saj se je močno angažiralo in do vratu zadolžilo pri adaptaciji koče pri sedmerih Triglavskih jezerih.«
»Kaj pa Kranjska gora In Cmi vrh pri Jesenicah?,.
»Lahko trdimo, da Kranjska gora ni bila na zimsko sezono še nikoli tako pripravljena, kakor bo letos. Vse žičnice v redu funkcionirajo, mladinske delovne brigade so ob pomoči mehanizacije urejevale smučarske proge, v redu bo funkcioniral novo zgrajeni gostinski objekt na vrhu Vitranca. če bo šlo vse po sreči, bo obratovala v zimski sezoni tudi restavracija v hotelu Prisojnik, ki je v gradnji in bo predvidoma dokončno zgrajeft v prihodnjem letu. Kranjsko goro urejuje na osnovi podrobnih načrtov Zavod za izgradnjo turističnih objektov v Zgornji Savski dolini. V delovno področje zavoda spada tudi ureditev Črnega vrha nad Jesenicami, za katerega je predvidena izgradnja večje turistične žičnice iz doline.	F. P.
»Odkar smo pred petdesetimi leti v Stock- l holmu 1962 prvič tekmovali za olimpijsko čast, Se nikoli nismo imeli popolne olimpijske ekipe. — Na zadnjih olimpijskih iprah v Rimu 1964 je Japonska osvojila IS kolajn, med njimi štiri zlate.
(TT 23. oktobra — »25 kolajn za Japonsko«)
Morda je kaka druga letnica v članku celo pravilna.
z
Dolžina ladij bo 20 m, širina 16 m, plule pa bodo 18 milj na uro in bodo torej res naše najhitrejše potniške ladje.
(Ljubljanski dnevnik 18. oktobra — »Puljski Uljanik gradi najhitrejši potniški ladji«J
Eden izmed najbolj dragocenih dokumentov je tako imenovana humaška plošča — najstarejši spomenik v Bosni in Hercegovini, napisan v cirilici. Strokovnjaki menijo, da je ta plošča iz 19. stoletja.
(Ljubljanski dnevnik, 23. oktobra — »Rimski muzej pod vedrim nebom«)
Ko bi bilo ladij na dolžino nekaj deset metrov več, stoletij pri plošči pa nekaj manj, bi bili podatki užitnejši.
x
V Sovjetski zvezi so včeraj proslavili 150. obletnico borodinske bitke. Osrednja svečanost je bila na Borodinskem polju, kjer se je zbralo nekaj 10.000 ljudi, da bi se poklonili ruskim vojakom, ki so 1812. leta na tem mčstu prizadejali enega izmed naj-odločilnejših porazov Napoleonovim armadam.
(Ljubljanski dnevnik 19. oktobra — »150 let borodinske bitke«)
Hm, doslej smo lahko v vseh zgodovinskih knjigah brali, da je bila v borodinski bitki poražena ruska vojska, saj so v naslednjih dneh Francozi zasedli Moskvo.
x
»Potrjujem razne prepise, potne liste za živino in sprejemam formularje, Sem in tja pa moram izpolniti tudi kak kozarec, ki dela stranki težave.«
- (Primorske novice .24. oktobra — »Sprejemna pisarna je koristna«)
Uslužbenka v sprejemni pisarni novogoriške občine verjetno izpobijuje s strankami obrazce in ne kozarce.
(Del ilustracije v »Ilustrovani politiki« 16 oktobra pri članku »Velika trka kroz škol ski program«)
Na ostalem delu slike je karikaturist do bro zadel Andrica, Radičeviča, Nazorja, San tiča in Njegoša, pri Slovencih pa mu je li teramega znanja zmanjkalo in Je kar Can karja proglasil za Prešerna.
/
niiirniiiniiiiiiRiniiiiiiniiiiinmiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiinniiiiniiniininHiininiiiiiiiiiiiuiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiininiii OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA
liiiimiiflimiJJiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniitiiiiiiKimnniiitiiinniiiiniimmiHiiiiiiiHiii!!
Ii l&iiil l J
Pred 38. leti je bilo v Milanu veliko zborovanje bančnikov domala iz vsega sveta. In tedaj so med drugim sklenili, da naj bo:
31. OKTOBER — SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Z varčevanjem, ki je v korist splošne blaginje, se kajpak, strinjamo tudi mi in zdaj vsako leto ta dan praznujemo po vsej državi.
To je potrdila tudi nedavna tiskovna konferenca Mestne hranilnice ljubljanske, na kateri so povedali, da naši ljudje radi nosijo prihranke v denarne zavode. Zaradi tradicije varčevanja in zaradi zaupanja v te zavode. Vlagateljev je iz leta v leto več. Samo nekaj številk: v vsej državi je imelo leta 1952 naloženih pri najrazličnejših denarnih zavodih milijon 766 tisoč vlagateljev 3 milijarde 900 milijonov dinarjev prihrankov. Letos avgusta pa je statistika takole zgovorna: v vsej državi ima 3 milijone 388 tisoč ljudi nekaj manj kot 137 milijard dinarjev prihrankov v denarnih zavodih. In tako kot naraščajo prihranki državljanov v jugoslovanskem merilu, ugotavljajo iz leta v leto večji porast tudi pri Mestni hranilnici ljubljanski. Pred desetimi leti je 21.804 vlagateljev imelo pri tem re-npmiranem_ denarnem zavodu za nekaj več kot 128 milijonov dinarjev prihrankov. Deset let kasneje — letos konec septembra — pa ima Mestna hranilnica ljubljanska v evidenci 92.480 vlagateljev, ki imajo privarčevanih 6 milijard 415 tisoč dinarjev.
• VARČEVANJE ZA LETNI ODMOR PADLO V VODO
Postopno so pridobili državljane, da so varčevali za letni odmor. Ko pa je to varčevanje zaživelo, je prišel predpis, ki je ukinil potrošniške kredite v gotovini. Iz zadrege so si pomagali s potniškimi čeki, ki pa sta jih gostinstvo in turizem začela odklanjati. Spričo tega je kajpak interes za to obliko varčevanja pri ljudeh upadel. Zato ni preostalo drugega, kot da je upravni odbor Narodne banke v Beogradu nedavno tega preprosto ukinil te čeke.
• ŠKODA ZA ŠTEDNJO ZA STANOVANJA
Domiselna oblika varčevanja je bila vsekakor tudi — štednja za stanovanja. Po s\etu so to obliko varčevanja znali spretno izkoristiti v vsesplošno zadovoljstvo. Tudi pri nas so ljudje čedalje glasneje izražali željo, da bi varčevali za stanovanja. Mestna hranilnica ljubljanska je dobro zastavila, se pomenila z občinskimi kreditnimi skladi in že so se pojavili interesenti z denarjem v roki. Reorganizacija pa je to varčevanje prenesla na občinske kreditne sklade, ki da bodo sami to stvar »študijsko« urejevali naprej. Spričo dejstva, da kreditni skladi nimajo za to primernih kad rov, ^bržčas z organiziranim varčevanjem za stanovanja ne bo nič. Skoda!
• ODNOS DO KOMITENTOV - SPODRSLJAJ
In tretji spodrsljaj? Ljudje varčujejo. To potrjujejo številke in žal, tudi dolge vrste ljudi, ki v Mestni hranilnici ljubljanski potrpežljivo čakajo, da bodo prišli na vrsto. Marsikateremu vlagatelju se je zdelo škoda časa, ki bi ga po nepotrebnem zapravil s čakanjem. In če govorimo o kulturnem poslovanju v trgovini in nasploh o pozornosti in dobrih odnosih do državljanov, potem bi nemara veljale te besede tudi Mestni hranilnici ljubljanski, ki bi lahko organizirala delo mnogo bolj elastično. Seveda ne tako, kot oni dan, ko so popoldansko službo, na katero so se ljudje že navadili, iznenada ukinili.
Ob razumevanju za take drobne stvari bo bilanca uspehov Mestne hranilnice ljubljanske ob prihodnem svetovnem dnevu varčevanja, vsekakor še bolj zavidljiva.
E. HRAUSKY
a sodnih
V dvainosemdesetem letu starosti je pred petimi leti umrl Franc Mihelič, kmet iz Breče pri Ribnici. Zena mu je umrla leto poprej in tako so pred sodiščem prebrali njegovo oporoko:
Po smrti Imenujem za glavnega dediča posestva vnuka Jožeta, sina moje hčere Marije, ki živi v Zapotoku pri Sodražici. On pa mora izplačati moji hčeri Frančiški 200.000 dinarjev, sinu Janezu, ki živi v Ameriki pa 50.000 dinarjev in to v valuti, kakršna ho takrat, ko bo izplačal. To je moja oporoka, ki sem jo delal pri polni zavesti.
Dedič na zapuščinski razpravi še ni bil polnoleten, zato je besedo povzela njegova mati, ki se je v sinovem imenu z vsem strinjala. Treba je bilo samo še oceniti posestvo in dobiti izjave ostalih dedičev, da se odrekajo dediščini. Na neka) manj kot milijon dinarjev so posestvo hitro ocenili, dalj časa pa je trajalo tisto z izjavami. Kajti kmet Mihelič je imel sedem otrok; tri hčerke in štiri sinove. Dva sinova je videl nazadnje med vojno, potem pa so ju kot pogrešana pripadnika bele garde proglasili za mrtva. Dve hčeri čivita na Dolenjskem, ostali trije otroci pa v Ameriki. Medtem ko je najstarejši sin Janez v Ameriki kot ekonomski izseljenec če od leta 1920, pa sta šla za njim ob koncu vojne tudi hčerka Neia in sin Franc, ki sta bila oba vneta belogardista. Se več, ker je bil sin Franc Mihelič eden prvih organizatorjev bele garde v Ribnici, in ker še zdaj v. tujini razvija sovražno dejavnost proti domovini, mu je bilo z odlokom odvzeto drčavljanstvo. Prav tako tudi sestri Neči. Medtem pa so prišle iz Amerike izjave, v katerih so se strica in teta odrekli deležu in jih odstopili nečaku Jočetu.
Pa so znova vse skupaj povabili na sodišče in jim povedali, da je bilo med tem časom odvzeto drčavljanstvo Francu in Neči v Ameriki in da sta njuna zakonita deleča zapienjena Z drugo besedo, premočenje, ki bi sicer po zakonu pripadalo bivšima belogardistoma, pripade drčavi. In ker je bilo posestvo ocenjeno na nekaj manj kot milijon dinarjev, je dedič tore) dolžan plačati zaplenjena deleča v korist ljudskemu premo-čenju v skupnem znesku nekaj manj kot 200.000 dinarjev. In v tem smislu je sodišče tudi izdalo sklep o dedovanju.
Dedič Joče pa se s tem ni strinjal. Takole se Je pritočil:
— Dediščino vzamem, ampak plačal pa ne bom. Poglejte, stari oče je umrl če leta 1957. Zakonita dediča stric in teta v Ameriki, sta 1958. leta pred notarjem odstopila svoja deleča meni. Njima pa je bilo odvzeto drčavljanstvo šele kasneje — leta 1961 — potem, ko sta svoja deleča če odstopila v mojo korist. Je če res, da ima odvzem drčavljanstva za posledico zaplembo premočenja, ampak takrat, ko so jima odvzeli drčavljanstvo, če zdavnaj nista imela nobenega premočenja. Da pa bi odločba o drugem drčavljanstvu veljala za nazaj, veste, to se pa upira pravičnemu ■pravnemu čutu. Zato ne morete zahtevati, da rta) plačam, kar je moje, saj meni ni bilo nič zaplenjenega.
Očitkom, da je sodišče kršilo zakon, Je pritočbeno sodišče nasedlo, tn dediču Jočetu ugodilo' z obrazločitvijo, da je prttočba utemeljena, ker sodišče prve stopnje ni raziskalo, če se nista morda pobegla belogardista pokazala za nevredna, da bi dedovala po pokojnem očetu.
Proti temu sklepu pa se je pritočil javni pravobranilec v imenu občine in tako je stvar končno prišla na Vrhovno sodišče LRS. To sodišče je spis znova proučilo in ugotovilo, da je imelo prvo sodišče pran, ko je odločilo, da zaplenjeni deleč pobeglih belogardistov pripada drčavi. Čeprav je bilo državljanstvo Jormalno odvzeto po smrti pokojnega Franca Miheliča in šele potem, ko sta pobegla Franc in Neča odstopila svoja zakonita deleča nečaku, je izročitev zakonitega deleča nečaku neveljavna. Kajti zakon o zaplembi premoženja iz leta 1945 pravi, da so vsi pravni posli, ki jih napravijo pred zaplembo neveljavni, ako se ugotovi, da so bili posli narejeni zato, da bi preprečili zaplembo. In v tem primeru je očitno, da sta pobegla belogardista odstopila zakonita deleča nečaku zato, ker sta se* zavedala, da se bosta s tem izognila zaplembi premočenja. Tega pa se je zavedal tudi pokojni Mihelič, ki je zapustil premočenje vnuku, čeprav je imel še pet čivečih otrok in čeprav je pri nas v navadi stoletni običaj, da se po smrti prejpusti premočenje otrokom, predvsem sinovom.	e.	HRAUSKY
KONEC NAJVEČJE TIHOTAPSKE TOLPE DRI NAS
MINILI SO ZLATI ČASI
• VSI RAZEN ENEGA ZA ZAPAHI # ZAPLENJENO ZA PREKO PETDESET MILIJONOV DINARJEV ZLATA IN DRUGIH DRAGOCENOSTI * GLAVNA CENTRA V SKOPJU IN ZAGREBU *
Alodža džamija je božji hram v starem delu mesta. Ima zobotrebčast minaret, obrnjena je proti Meki, skratka nič posebnega, pač takšna kot mnoge njene sosede. Ampak ne čisto taka. V njej živi vdan služabnik Alahov muezin šerifi šair in skrbi za svoje vernike; kar preveč skrbi.
— Na službo božjo zamujaš, Muharem, opominja muezin šair.
— Da gospod, skloni glavo grešnik.
— Doletela te bo Alahova kazen.
— Oh ne gospod?
— Seveda. Zakaj ši ne kupiš ure?
Kje gospod?
— Alah skrbi tudi za tebe. Pridi k meni, reče usmiljeno muezin in potem bolj potiho — pa denar prinesi.
Pastir mora skrbeti za svoje ovčice. Ha minaretu Aladža džamije ni ure. Na minaretih sploh ni ur. Zato pa je imel muezin šair uro. Pravzaprav ure. Veliko ur. Več kot je minaretov v celem Skopju, če bi muezin šair pripovedoval pravljice iz »Tisoč in ene noči«« in če bi imel vsako noč drugo uro bi mu jih še vedno ostalo devetindevetdeset, zato ker jih je imel tisoč sto.
■
M*
Zlatniki, ki so jih našli pri Ramadanu Alijeviču
*re6&. jr*s*
§!§i*ii iiipfii
Pri šivilji Zori Tudi je bila ena izmed »zbiralnih postaj« v Zagrebu
vsej Makedoniji. Razen v Skopju Je imel svoje številne odkupovalce še v Tetovem, Go-Stivarju, Uroševcu, Prištini, Prizrenu itd. Ko se je po prvi pošiljki Fetl Erkoš spet oglasil pri Ramadanu mu je ta ponosno na roko izplačal deset milijonov dinarjev.
Kanal številka 1 je deloval brezhibno. Ramadan se je izkazal. Pisati se sicer ni navadil, toda šteti je znal do milijon in še naprej. V dveh letih je za zlato v palicah in valuti Ramadan	Alijevič	iztržil sto	štiri milijone
dinarjev.
»Sef«	Ilijaz je	bil	velikodušen. Ramadanu
Je izplačal polne	tri	milijone	dinarjev. Bili
so zares — zlati časi.
Hobi za dolarje
Zlato v palicah in valuti je nenehno potovalo na relaciji Libanon—Švica—Zapadna Nemčija—Jugoslavija. Začeli so na veliko. Sef Ilijaz je sklenil mrežo razširiti. In res jo je. Glavno	centralo	je	osnoval	v Zagrebu in
glavni mož glavne centrale je bil Delijaku Hajrula. Sprva je živel v Skopju, potem pa je v Zagrebu odprl trgovino z metlami. Čez čas je spoznal, da stranke bolj pometajo z njim kot pa z metlami in odrinil je v Mttnchen, kjer se je podredil šefu Ilijazu Kumovu.
Delijaku je v Zagrebu organiziral »tajne postaje«, hkrati pa svojemu zetu Rizu Salihi iz Skopja zaupal nalogo glavnega špediterja na liniji Zagreb—Skopje. Štiriintrideset letni Riza Salihi je postal zelo vesten kurir Kadar mu je Hajrula telefoniral v Skopje, Riza sploh ni šel na pošto, da bi se pomenil z »glavnim«, ampak jo je ucvrl naravnost na postajo in se s prvim vlakom odpeljal v Zagreb.
Riza Salihi je od Hajrule v dveh letih prevzel » za notranjo trgovino« nekaj manj kot sedem tisoč zlatnikov s katerimi je oskrboval tudi Ramadana Alijeviča v Skopju, sam pa je svojo zlato mrežo razširil še po neosvojenem Kosmetu in Južni Srbiji. Salihijev glavni hobi so bili ameriški dolarji in fanta je tako prijela ta strasš zbiranja, da sl jih je v kratkem samo od dveh strank nabral okrog štiri tisoč.
S»rnno kansniralivno
Hišo št. 1 v Kordunovski ulici v Zagrebu Je obiskovalo precej ljudi, kar pa ni nič čudnega, kajti v njej je bila šivilja Zora Tuda in
dandanes dajo ljudje veliko na modo. No, sčasoma so nepoklicani ugotovili, da so pri tej šivilji bolj kot obleke krojili zlato trgovino, saj je šlo skozi Zorine roke za veselih sedemnajst milijonov dinarjev pretihotapljenega zlata. Pri njej je bila namreč tajna zbiralna postaja kamor so se potem javljali »kurirji , z juga« in ekspedirali blago na svoja tržišča.
Vendar pa ni bila v Zagrebu edina. Delijaku Hajrula se je poslužil starega rimskega izreka »divide et impera« in je po Zagrebu razmetal več takšnih svojih tajnih centrov. Eden bolj vidnih je bil pri Horvat Ani v Radičevi ulici 9. Samo Riza Salihi je dobil pri njej za dvajset milijonov dinarjev zlata v palicah in valuti, sicer pa se je gospa Ana bolj specializirala na zbiranje tuje valute in tako je nekoč v eni pošiljki predala Delijaku Hajruli preko 15 tisoč dolarjev. Za ljudi, ki so k njej prinašali ali odnašali denar, zlato in valuto, se gospa Ana ni prav nič zanimala. Imenovala jih je kot si jih je zapomnila, mož z orlovskim nosom, majhen gospod, človek z očali itd., skratka strogo konspirativno!
Tajnih postaj v Zagrebu je bilo še več, bile so tako rekoč tranzitnega pomena in na teh mestih po vseh koncih Zagreba se je skozi tri leta zbiralo pretihotapljeno blago, zlato v palicah in valuti, dolarji, marke in sploh devize, ure, žlahtne kovine in še polno drugih dragocenosti. Delali so zares na veliko in bilo je zares veliko dela predno so uslužbenci Sekretariata za notranje zadeve pospravili za rešetke cel korpus te velike tihotapske družbe. V pičlem mesecu so se vsi številni členi te dolge verige znašli onstran rešetk, preko meje jo je s precejšnjo vsoto denarja potegnil le eden izmed njih. vendar je tudi okrog njega zanka vse ožja. Uslužbenci sekretariata za notranje zadeve so pri vseh članih bande zaplenili za čez petdeset milijonov dinarjev zlata, valute in drugih dragocenosti.
Zlatih časov je zares konec, šef Ilijaz Ku-mova sedaj s svojo številno družbico v družbi preiskovalcev obuja spomine, bodočnost pa jim ni ravno preveč svetla. V prihodnjih dneh se bo pred senatom okrožnega sodišča v Skopju znašel cel avditorij obtožencev »zlatih tihotapcev« in začel se bo eden največjih sodnih procesov pri nas, ko bodo še slednjič izprašali vest nepoboljšljivim tihotapcem. Končali so tam, kjer Jim je bilo usojeno že v prvih dneh njihovega »zlatega trgovanja«.
TONE FORNEZZI
Ampak to ni začetek. Niti konec (ker navsezadnje sploh ni šlo za ure). Za»
četek je bil pred tremi leti, ko se je Ilijaz Kumova peljal s Fetijem Erkašom iz ZUricha v MUnchen. Peljala sta se udobno v bolj novi limuzini in čeprav ni delovala naprava za gretje jima je bilo vroče. Posebno na meji. In ko sta se potem veselo peljala po Nemčiji naprava za gretje še vedno ni delovala, zato ker je bila v grelni cevi deset kilogramov težka palica, kar sicer ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bila zlata. Palica namreč.
No — in to je začetek. Začelo se je veselo v Ziirichu in končalo se je v Skopju, bolj klavrno. Konci so sploh bolj žalostni, še posebno, če se začnejo onstran precej debele ključavnice. Danes si Ilijaz Kumova ne mane več zadovoljno rok, pa tudi Feti Erkoš ne, in tudi Ramadan Alijevič ne in še več je takih, ki so zadnje čase bolj turobnih obrazov, zato pa so organi Sekretariata za notranje zadeve bolj zadovoljni, ker so prišli na kraj največji tihotapski bandi kar jih pomni naša kriminalistika.
Zlata reka Je usahnila.
Kanal šl. 1
Ilijaz Kumova Je doma iz majhne vasi blizu Vranja, vendar sa je že pred leti preselil v Istambul kjer je za silo životaril. Imel je dva razreda osnovne šole in veliko načrtov. Pred tremi leti jo Je »stisnil« v Mtinchen in bil je dovolj brihten, da je poiskal-še nekaj manj brihtnih in postal prva violina tihotapske tolpe. V Mlinchenu je spoznal Fetija Erkoša in z njim se je odpeljal v ZUrich kjer sta našla Libanonca Supi Azirija, špekulanta velikega kova in dogovorili so se, da Jima bo Supi iz Libanona po svojih kanalih pošiljal zlato v Ziirich.
In potem je bila naprava za gretje Erkoše-vega avtomobila večji del pokvarjena in z Ilijazem sta skovala tako imenovani »plan za Jugoslavijo«. Nekaj dni za tem sta se brez gretja kot navdušena turista odpeljala v Jugoslavijo. Ubrala sta jo naravnost v Skopje in obiskala starega znanca Ramadana Alijeviča, ki Je bil doma iz iste vasi kot Ilijaz.
— Kako živiš, brate? sta začela
Alijevič je skomignil z rameni. Bil je nepismen, imel pa je dva otroka in non-stop prazen žep.
— Zakaj ne živiš velikega življenja? sta dejala širokosrčno in pokazala na limuzino pred hišo.
— Kako? Je boleče zajecljal Ramadan.
— Midva ti bova odprla oči. Denar leži pred teboj na cesti, samo skloniti se moraš.
In Ramadan se je zares sklonil.
To je bil kanal številka ena.
Zlato tržišče
Ramadan Alijevič Je od tega dne marljivo iskal »mušterije«. Ilijaz je bolj poredko prihajal v Skopje toda »blago« je po zvezah Ramadan redno prejemal. In tedaj je pričel trgovati. Velika zlata trgovina. Bili so zares zlati časi.
Glavni Ramadanov »odkupovalec« Je bil muezin Serifi Sair iz Aladža džamije, ki Je v kratkem času od njega odkupil 4.795 različnih zlatih cekinov in razen tega še 1.100 ur znamke Omikron. Redjepu Redjepi, ki Je bil prav tako muezin je prodal 890 cekinov, kmetu Azemu Fondi iz okolice Prištine 460 raznih zlatnikov, skratka »mušterij« je bilo dovolj in vsaka pošiljka Je šla sproti v denar.
Ramadan Je zadevo vzel kar se da resno in svoje »zlato tržišče« Je kmalu razpredel po
KDO JE NEZNANI REŠITELJ OSEMLETNEGA BOJANA ŠTRUKLJA?
Mali oglas v sobotnem »Delu«:
»Tovarišu, ki Je rešil našega Bojančka iz Ljubljanice na Prulah pri mostu dne 17. okt. 1962 okrog 11.30 minut, se najlepše zahvaljujemo in ga prosimo, če se oglasi pri Štrukelj, Breg 8-11. Štrukljevi.«
Mali oglas, natisnjen s skoraj najdrobnejšimi črkami.
Velik dokaz o če izgubljeni in spet povrnjeni dručinski sreči.
Mali oglas — zgovorno spričevalo o človekoljubnem dejanju skromnega rešitelja.
rovARisu BoJan«ta pru/Jah
zahvaljujemo
LffPILM ummuVUDJU -
Hip pozneje se Je za Bojančka pobrigala njegova skrbna mati.
»Midva pa pojdeva medtem še po reševalca,« sta dejala neznanca.
Toda nazaj ni bilo ne njiju, ne pogumnega rešitelja.
Skrbna nega presrečne matere je Bojanu hitro pomagala na noge.
»Dve uri se je stiskal k peči, nato pa se je če lotil domače naloge,« nam je pozneje pripovedovala Bojančkova mati Gabrijela.
»In pomislite, čeprav sem oglaševala v časopisu, se Bojanov rešitelj še do danes ni javil. Veste, tako radi bi poznali tega mladeniča, ki nam je vrnil družinsko srečo. Vsi, moj moč Marjan, petletna hčer Tea in seveda
tudi jaz bi se mu tako radi zahvalili za vse, kar je storil za nas. Pa tudi majhna nagrada ga čaka v našem skromnem domu: moj moč je namreč urar in prav rad bi se mladeniču oddolžil s skromnim darilcem — gravirano uro. Sai dobro vem, da drobna ura res ne more poplačati tega, kar je neznanec storil za našo dručino, toda vendar...«
Da, Bojančkov rešitelj je morda res prezrl mali oglas v »Delu«, morda pa je tudi preveč skromen in se kratko malo ne mara javiti Štrukljevim. Kakor koli je če — morda ga bodo prav te vrstice sjx>dbudile, da bo po prvem plemenitem koraku pri prulskem mostu zdaj napravil še drugega in vendarle potrkal na vrata Štrukljevih in dopolnil družin-sko srečo, ki izpolnjuje Bojančkov dom.
H. V.
'**
Mali oglas — začetek prijetnega novinarskega opravka.
•
Jesensko opoldne ob Ljubljanici.
Redke sprehajalce na bregovih umazane vode je nenadoma zmotilo prešerno vriskanje šolskih otrok. Prulska šola je za to dopoldne zaprla vrata.
Med sprehajajoče ob nabrežju pri prulskem mostu se je pomešal tudi Bojanček s sošolko.
Kramljala sta; kdo ve, o čem.
»Kaj pa plavati znaš?« je radovedna sošolka nenadoma vprašala Bojančka. Osemletni fantek se je brž postavil, češ te veščine se je dodobra naučil na »Koleziji«, Seveda pa je — pred spremljevalko pač — fantovsko pretiraval, sa) v resnici zna jglavati samo toliko, da ne bi brž utonit, če bi padel v vodo.
Teda), ko sta stopala tik ob Ljubljanici, se je nenadoma zgodilo. Bojan je padel v vodo.
Dekle je zakričalo in zbežalo, Bojanček pa se je v smrtnem strahu z rokami na vso moč >tepal hladne vode Po njem bi bilo, če ga ne bi hitro potegnili na suho krepki roki rešitelja
Neki mladenič, star približno 18 let, je napol slečen skočil v vodo in rešil dečka zanesljive smrti. Brž je namreč pravilno ocenil položaj in spoznal, da bi fantek sicer utonil v hladnih valovih.
Na bregu sta mu pomagala še dva motorista, ki sta se z lambretto slučajno peljala mimo kraja nesreče.
_   . >
\irno kraja
Rešitelj v valomh je medtem splaval še do Bojančkove šolske torbe in rešil tudi njo.
Motorista pa f	&««a	z	dečkom
na bližnjo postajo Ljudske milice.
»Tu, tu stanujem,« je Bojanček šele tedaj
spravil U sebh^kf^H1Zg°rUta w BrW hitela mimo hiše s številko 8.
’
Hišni
gg *
5.»s
' v: v-' • • •
...In tukajle se Je zgodilo«, pripoveduje Boštjanček mamici
\
wrawwTnTrrwB j.'.' • ■
Obiskoimleem dobre rol j e
Kriv je Karel IV.!
Mark Tivain je po gostobesednosti italijanskih ciceronov dobil vtis, da je vse znamenitosti v Rimu zagrešil Michelangelo, veliki renesančni slikar, kipar, pesnik in arhitekt — celo tiste stavbe in kipe iz antične dobe. Meni se je zgodilo v Pragi nekaj podobnega, čeprav so mi jo razkazovali kolegi in ne kakšni klepetavi, napiljeni vodniki.
Vidite, in tako sem prišel do prepričanja, da je vse v Pragi zgradil, ustanovil, napravil ali si izmislil Karel IV. Ta veliki vladar štirinajstega stoletja je ustanovil Karlovo univerzo, zgradil Hradčane, Prašno brano, reguliral, če ne celo ustvaril Vltavo in čeznjo napel tudi prepotrebni Karlov most. Ta most je tako kot katedrala sv. Vita, celi Hradčani, Mala strana, Staro mesto, Narodni divadlo (gledališče), Lo-reto in Belvedere, gotska sinagoga, Vaclavski trg in trije ali štirje drugi mostovi seveda tudi najlepša in najbolj zanimiva stavba v.Pragi. Resnici na ljubo je pa tudi koristna že nekaj stoletij, zlasti odkar je nadomestila brod in omogočila suhe stike med — kot se nam in Cehom dozdeva, zelo priljubljenimi vladarji s Hradčan in navadno kar krepko obdavčenimi meščanskimi rokodelci in trgovci Starega
mesta
Cisto nekaj malega pa je ostalo še za Vaclava II., ki je bil tudi slaven kralj. Namreč majhen prostorček v stavbi ob Karlovem mostu, kjer lahko vidimo velik in lep relief v romanskem slogu. Prikazuje pa dogodek, ko Otokar II. Pfemislovič prosi svojega očeta Vaolava II. za odpuščanje po neuspelem uporu proti njemu. Kralj in oče mu je sicer odpustil, obenem pa je dal ta dogodek upodobiti na mnogih javnih mestih in s tem je seveda na upornega sina vplival zelo pedagoško. Tako je moral Otokar pač počakati očetove smrti, da je lahko prevzel oblast...
Nekako se spominjam, da so tudi husiti imeli važno vlogo na Češkem in tudi v Pragi, a za njimi se menda v glavnem mestu ni ohranilo nič. kar bi moglo tekmovati z zapuščino Karla IV.
Potem je tu še Narodni divadlo, ki ga ni zgradil Karel IV., ker si ga je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil narod sam.
In potem je še Stalinov spomenik, ki tudi ni Karlovo delo. Kje pa bi ta kralj vzel 136 milijonov kron, da bi ga zgradil, in potem še 8 mililonov. da bf ga podrl?
Toda o tem Cehom ni več vredno govoriti — saj ga že podirajo.
Skrivnost »plzenske dvenactke«
Sodrug (lahko pa tudi pan, ne bo nič hudega) Hrdlička, kot se piše moj kolega, mi je sicer pokazal tudi nekaj umetnostnih spomenikov, čeprav njega ne zanimajo kaj prida. Za vso Malo strano, obsežno četrt prekrasnih baročnih palač z eno naj lepših cerkva v tem slogu — sv. Mikulašem _— je sicer vedel, a predvsem zato, ker je to »četrt ambasad« in prav dobrih gostiln. Pa zato ga nikar ne obsodite za površneža. O ne, nasprotno, saj je vedel za najboljše pivo in tudi kratko zgodovino vsake teh tipičnih in neverjetno prijetnih pivnic.
Ce si zaželite, denimo, močno črno pivo, jo mahnite v najstarejši praški kabaret »U sva-teho Tomaše«. Ob nekem visokem obisku so pivnico na pobočju Hradčan krstili »Pri bra-bantskem kralju«. Kako je prišlo do imena »Pri dveh srcih« za gostilnico, ustanovljeno
I. 1358, ne vem, zato pa so domiselno izkoristili nekakšno eksotično diplomatsko darilo in krstili prastar lokalček ob vhodu na Karlov most »Pri treh nojih«.
Najlepši razgled na Prago pa je iz majhne restavracije tik pod zidovi Hradčan, »Zlate studnč« (Zlati vodnjak, studenček), kamor prideš v skoraj navpični smeri skozi štiri ali pet hiš po neštetih zavitih stopniščih preko me stovžev in mimo balkončkov in terasic, na katerih se suši perilo. A pan Hrdlička me je le nejevoljno vodil tja gor — seveda, piva tam ne točijo in za lep razgled moraš v »prvo cenovno skupino«. Ob tem pa pravega Ceha še tako lepa panorama, kot je praška, neha zanimati.
Pan Hrdlička pa Je tudi Ceh in še Pražan in je to tudi odločno dokazal. Natanko ob
II. url dopoldne me je pripeljal do »Šnella«, kjer točijo vsak dan do 13. ure pravo plzensko pivo! No tako, zdaj pa kar z vprašanji na dan, pa čeprav o umetnosti ali zgodovini! Še raje pa o pivu, če hočete, saj to je tudi prvorazredna turistična zanimivost, dno!
S temle češkim pivom je nekaj čudnega. Predvsem se ne spoznaš takoj v tej ljudski . vedi, saj zna vsak Pražan izbrati med tisoč enako srednjeveškimi in enako prijetnimi in
majhnimi gostilnami ravno tisto, kjer točijo »njegovo« pivo. In tako se lahko tudi turist — do tujcev v tem pogledu nimajo nobenih skrivnosti — napije smichovskega, velkopopo-viškega ali plzenskega piva, belega ali črnega, sedmičke, osmičke, desatke, dvenactke ali čtrnactke, pač po tem, koliko maliganov upa, da bo prenesel. A vsak vam bo povedal, da je »plzenska dvenactka najlepše (najboljše) pivo.«
Skrivnost tega piva pa ni v kakšni formuli, ampak čisto preprosto v vodi, ki jo za to uporabljajo. Plzenska voda pa je po svetem prepričanju vsakega pravega Ceha zelo zdravilna. In res niti tujca, ki popije namesto desej ali dvanajst vrčkov samo dva ali štiri, po njem sploh ne boli glava, pa čeprav jih popije tudi šest. Vera v zdravilnost plzenske vode sega celo tako daleč, da predpisujejo zdravniki za nekatere bolezni starejšim letnikom nekakšno »termalno« zdravljenju v Plznu. Tam na pijejo tako kot, denimo, pri nas v Rogaški slatini kislo vodo, po receotu pivo!
Zviti so tile Cehi!
Pan Hrdlička je uspel do 13. ure izprazniti sedem vrčkov.
Razočarani® na šveik^vi sM!
V školski ulici blizu Vaolavskega trga je rojstna hiša Jaroslava Haška, avtorja nesmrtnega Švejka. Preprosta plošča s pisateljevim portretom spominja na izrednega moža, ki je uspel zajeti v eno figuro tipe praškega malomeščanstva, ki mu je bila bolj kot pasivni odpor^ ideah pasivnost sama, s katero se je poskušalo pretolči skozi prvo vojno. Čeprav ta tip, kljub pretresom in vojnam in družbenim spremembam še vedno živi, nas danes vse bolj osvaja tudi ožji švejkov lik in neštete komične situacije, v katere je zabredel, pa tudi sama ostra satira in kritika na račun militarizma sploh.
Jaz pa sem iskal tudi praško vzdušje, kot ga je popisal Hašek in tiste njegove ljudi, majhne in vsakdanje, ki navsezadnje le pred-
 —-r-ri
K*	-	'V'
ti r,- Vi ■	"	-'y(>Tv.	v-ff
S Karlovega mosta laliko vidite vhodna vrata, med njunima stolpoma najlepšo praško baročno cerkev sv. Mikulaša na Mali strani, desno zadaj Hradčane.
V majhni beli hišici na levi spredaj je znameniti relief Vaclava II.
stavljajo večji del praških prebivalcev. Prepričan sem bil, da jih bom še našel tam, kamor jih je postavil že Švejkov mojster. Zaupal sem mu popolnoma. Poiskal sem torej Bojište in tam gostilno »Pri vrču«.
Kakšno razočaranje!
Na to, da je prostaški krčmar Palivec vsaj že v pokoju, če že ne pod zemljo, sem bil sicer pripravljen, mislil pa sem, da je pivnica obdržala isti. videz, kot ga je popisal Hašek, in upal sem najti tam podobne ljudi. Pa ni bilo čisto tako. Cesarjeve od muh, oprostite, posrane slike nikjer, namesto pivnice restavracija in ljudje nekam boljši, mrki, molčeči. Vse prenovljeno in nikjer več tipične praške starinske gostilniške podobe, kot so jo ohranili v sto drugih lokalih. Le v oknih je jedilnik okrašen z Ladovimi ilustracijami, izrezanimi kar iz knjige in na posebnem listku salutira mimoidočim dobri vojak Švejk.
»U ha« so nobel in odpirajo šele opoldne.
Licentia poetica je že lepa reč, toda... nikoli ne nasedajte pisateljem, če še tako radi prebirate njihova dela!
Potem sem šel k »Fleku« na črno čtmaetko.
fz bogatega testamenta zgodovine
Ce niste videli v Loretanski zakladnici v Pragi naj lepše monštrance na svetu, ste mnogo
zamudili. Dva dunajska zlatarja sta jo delala dve leti; je iz čistega zlata v obliki nekakšnega poznobaročnega sonca, iz katerega sijejo zlati žarki, posuti z diamanti. Težka je dvanajst kilogramov, na .njej je 6222 diamantov, največji tehta menda 34 karatov. Po cerkvi so kar vzdihovali, ko se je škof, ki jo je imel zaradi teže privezano okoli vratu, pri povzdigovanju obrnil in je zažarelo po temačni ladji.
Ce pa niste videli Karlštejna, ste zamudili še več. Predvsem naj dopolnim, kar sem prej pozabil; tudi Karlštejn je seveda zgradil Karel IV! A to se mi ni zdelo tako pomembno, saj Karlštejn sploh ni v Pragi, ampak kakih petdeset ali šestdeset kilometrov proti jugu. Ogleda si ga, ali bi si ga vsaj moral vsak Ceh in vsak tuj turist, če pa tega ne stori, lahko vzdihuje — in to navadno počne — še močneje kot ob ogledu diamantne monštrance.
Karlštejn ali Karluv tyn je namreč velik srednjeveški grad iz štirinajstega stoletja. Temeljni kamen zanj je položil sam nadškof . Amošt iz Pardubdc 1. 1348. In potem so na tem kamnu zgradili tak grad, kot si ga lahko samo mislimo. Velik in bogat in utrjen in ves kamnit in sploh imeniten. Je tudi zelo visok, pa vendar ne toliko, da bi segal čez vrhove okoliških gričev in ga zato od daleč ni videti. Stoji na strmem skalnem griču in že samo na ta grič je bilo težko priplezati, kaj šele na graj-
ske zidove, ki jih je tudi več ko dovolj za obrambo pred še tako močno vojsko, če le ni preveč vsiljiva. 80 metrov globok vodnjak je oskrboval branilce s pitno vodo, za zaloge hrane pa so imeli navadno več prostorov kot zalog.
Zato je bil Karlštejn tudi zakladnica in zatočišče visoke gospode v primeru vojn ali nemirov. Da mu niso zaman zaupali, je grad dokazal v husitskih vojnah, ko je štiristoglavo posadko v njem obkolila husitska armada 24.000 mož, tiste čase najboljša vojska v Evropi. Po šestmesečnem obleganju, potem ko so zmetali na grad okrog 6000 kamnitih krogel premera 20 do 60 centimetrov, so se napadalci umaknili. Grad pa je ohranil neprecenljive umetnine, med drugim tudi celotno galerijo 128 portretov čeških srednjeveških cerkvenih in posvetnih velikašev, ki je spet edinstven slikarski spomenik v Evropi. Še posebno, ker je eden izmed — brez dvoma domačih — upodobljencev črn!
Mit o nezavzetnosti Karlštejna so prvi porušili turisti, na katere Karel IV. ni pomislil in ki ga vedno znova zavzemajo. A naj stari vladar počiva v miru: izropali ga še niso in njegovi zakladi so tako na Karlštejnu kot po vsej Pragi povečini še na svojem mestu...
J. MESESNEL
Dve veliki avtomobilski družbi (General Motors in Ford), dva petrolejska koncerna (Standard Oil in Roval-Uutch Shell) ter koncern General Electrics vodijo na spisku največjih podjetij na svetu. Če bi se pri ocenjevanju bogastva in pomena posameznih podjetij opirali samo na borzna in bančna poročila, potem bi po teh petih že naštetih velikanih morali imenovati še tri ameriške petrolejske koncerne (Socony Mobil Oil, Gulf Oil in Texaco), koncern Unilever in Morganovo »United States Steel Company«. Vendar bi tako prezrli ogromno podjetje, ki ga borzna poročila ne omenjajo samo zato, ker si je — vsaj formalno — ohranilo značaj družinskega podjetja. To podjetje se imenuje »Sears, Roebuck and Company« in s svojimi štirimi milijardami dolarjev letnega prometa in 225.000 uslužbenci, Id opravljajo 1500 različnih poklicev, zavzema šesto mesto na spisku največjih podjetij na svetu.
To podjetje pozna in pri njem kupuje vsak Američan, saj v njegovih prodajalnah lahko dobi vse, kar potrebuje: novo hišo, umetno gnojilo, diamante, modrce, rokavice za boks itd.
Začetek tega podjetja sega v zadnja leta preteklega stoletja, ko so po ameriškem »Divjem zahodu« križarili potujoči kramarji, ki so farmarjem vsiljevali vse mogoče, večinoma pa stvari, katere po nakupu niso imeli za kaj porabiti. Ce se tem kramarjem kupčija ni posrečila, so potem večinoma svoje blago za vsako ceno prodali na najbližji telegrafski postaji in odšli v druge kraje, da bi tam ponujali drugačno kramo.
V eni izmed takšnih telegrafskih postaj je takrat delal mlad fant z imenom Richard Warren Sears. Ta mladenič je spadal med tiste ljudi, za katere pravimo, da bi znali prodati še zrak. To je dokazal, ko je potujočim kramarjem odkupoval za smešno ceno | ničvredne ure, jih popravljal v svoji sobici na telegrafski postaji in jih potem brez strahu prodajal farmarjem. V kratkem časti si Je s tem postranskim zaslužkom prihranil 6 tisoč dolarjev, kar mu je omogočilo, da se je preselil v Chicago.
Najvažnejše Searsovo odkritje v tem velemestu je bil prav tako mlečnozob fant, ki je v neki delavnici popravljal ure za 3,5 dolarja na teden. Sears je temu 23-letnemu fantu, ki mu je bilo ime Alvah Curtis Roe-
m
lli!llllllll!llll]llll[||lll|]||||||||||llllll!llllllll![l!lll!lll)illlllll!l]illllllll!]illill]||l!l!||l|||!illl!ll!ll!llllllillilll|j]llll|||ll|||!|]||!llllll!ll!li]||l!llllll!
Se danes zahteva Karlštejn precej napora in globokega dihanja, preden spusti sodobnega turista med
svoje zidove
buck, ponudil eno tretjino dobička, če se pridruži »Podjetju Sears«.
Brž ko se je to zgodilo, se je pojavil hud problem, kajti Searsova zaloga ur je močno skopnela. Ker je nista mogla takoj nadomestiti, sta mlada družabnika poslala na različne naslove pisma, v katerih sta ponujala — »gugalnike za 1,4 dolarja«. Cena je bila zares smešno nizka in zato so mnogi deželani izkoristili to izredno priložnost. Njihovo začudenje pa ni bilo majhno, ko so potem namesto pravega gugalnika dobili — istoimenski kos pohištva za otroške lutke!
Mladima, podjetnima družabnikoma pa moramo priznati, da sta kmalu opustila takšne sumljive trgovske metode. Kmetom sta začela prodajati konfekcijske obleke za 4,98 dolarja, stole za 5,54 dolarja in šest-sobne hiše za 972 dolarjev. Skrivnost njunega uspešnega poslovanja je bila enostavna: množična naročila in pa pripravljenost, izkoristiti prav vsako možnost za kupčijo. Ko je neka kmečka ženica pisala Searsu, da mu ne more takoj plačati naročenega in že dobavljenega blaga, ker ji je umrl mož, ji je Sears pismeno izrazil sožalje, hkrati pa ji je poslal cenik »umetniških nagrobnih spomenikov«.
Podjetje »Sears in Roebuck« se je moralo seveda boriti s huda konkurenco, ki v boju za kupce ni izbirala sredstev. Tako so na primer konkurenti širili šalo, da so Searsove ure res dvakrat cenejše od drugih, da pa zato tudi trikrat hitreje tečejo..,. Vendar pa Searsu kupcev ni zmanjkalo; prav nasprotno — podjetje se je tako razmahnilo, da se je Sears začel boriti z velikimi težavami prt njegovem upravljanju: enkrat je imel vefj naročil kot blaga, drugič pa se je zopet ura-čunal pri naročilih. Prav zares, v pravem času je spoznal malega židovskega trgovca s tekstilom Juliusa Rosenvvalda. Ta mu je objasnil tehniko poslovanja veleblagovnic, ki razpošiljajo blago kupcem širom po državi. Rosenvvald je za podjetje »Sears in Roebuck« ustanovil tudi lastne tovarne, ki so potem proizvajale razno blago izredno poceni. S tem je to podjetje doseglo ideal tovrstnih trgovcev: imelo je v rokah tako proizvodnjo kakor tudi prodajo!
Roebucku pa se je čez čas zazdelo to poslovanje le preveč velikopotezno. Prosil je Searsa, naj mu izplača 25 tisoč dolarjev, potem pa je izstopil iz dru-, žabništva. Lahko bi pač rekli, da je s tem naredil veliko napako. Res je kot mehanik imel nekaj sreče — konstruiral je v tistih časih zelo znani Woodstockov pisalni stroj — vendar pa se je 1933 skesano vrnil k Searsu, ki pa mu je lahko ponudil samo še mesto šefa reklamnega oddelka. Roebuck je to mesto sprejel in se tudi na tem področju zelo izk&z&l
Praktično vodstvo podjetja pa je kmalu prevzel njegov finančni genij — Julius Rosenvvald. Ko je po prvi svetovni vojni grozila kriza in ko farmarji niso imeli denarja, ker niso mogli prodati žita, je Rosenwald hladnokrvno najel posojilo 40 milijonov dolarjev, da bi kupčije podjetja še bolj razširil,
Sears
Rosen wald
Roebuck
kmalu nato pa še dodatno posojilo 10 milijonov dolarjev. Kot rezultat tega je podjetje »Sears and Roebuck« tudi v letu krize 1919 imelo 258 milijonov dolarjev letnega prometa, pet let pozneje pa je zaposlovalo že dvesto tisoč nameščencev.
Ni pa bilo čisto slučajno, da je v istem času v to podjetje vstopil nov mož, ki je potem kmalu prevzel njegovo vodstvo: to je bil nekdanji poklicni oficir Robert Wood. Ta mož je pred tem bil eden izmed vodilnih uslužbencev družine DuPont de Nemours in njegov vstop v Searsovo podjetje je pomenil, da je vajeti vzel v roke finančni kapital. Z velikimi posojili je podjetje »Sears and Roebuck« sicer zares postalo vodilno podjetje na svojem področju, hkrati pa se je izmaknilo vplivu svojih ustanoviteljev. S tem pa seveda ni rečeno, da je to podjetju kot takemu kaj škodovalo: Wood, ki je očitno razpolagal z velikimi pooblastili družine DuPont in bančne hiše Morganovih, je kot obseden delal za »Sears and Roebuck Company«.
Bob Wood je imel možgane računskega robota, na vse probleme podjetja pa se je koncentriral z intenzivnostjo fakirja. Zaradi tako močno koncentriranega razmišljanja se mu je pogosto dogajalo, da je pojedel bonbon skupaj s papirjem, v katerega je bil ovit; nekoč pa, ko je igral karte s svojim sinom, se je tako poglobil v igro, da ni opazil, da mu gori preproga pod nogami... Oblačil se je izredno malomarno: kravate ni nosil nikoli, kaj malo mu je bilo mar, če so čevlji čisti ali ne, suknjiči, ki jih je nosil, pa so bili iz neprodanih zalog v »Searsovih« skladiščih. Cigaret ni kadil, temveč jih Je žvečil...
OWoodu Je zaradi njegove originalnosti krožilo nešteto anekdot, vendar pa je razen tega, da je bil svojevrsten čudak, hkrati bil tudi pomemben poslovni reformator. Strogo je prepovedal vsako pretiravanje pri reklamiranju blaga, ki ga je prodajalo podjetje, predvsem pa je zabranil prodajo »čudežnih zdravil«, ki so bila največji poslovni uspeh ustanoviteljev podjetja. Namesto razne krame so se v katalogu podjetja znašli diamantni nakit, sodobni motorji za čolne, lepe otroške obleke itd. Za ameriškega »malega človeka« je bil Woodov katalog, ki je izšel leta 1952 na 1928 straneh v nakladi 7,2 milijona izvodov, res prava »knjiga želja«. Vsak večer je desettisoče ameriških družin sedelo ob tem katalogu in razmišljalo o tem, kaj bi lahko najprej nabavili. Vsaka vrsta blaga je bila preračunana natanko na cent in vsako vrsto Je ena izmed
iHiiniinnnininiiiiiiiiininiiiiiiiiniiiinimiininninininiiHiiuffliniiiHniiiiiiniunRininininininiffliiiiifl*
llll!ll!ll!llllllllllinil!ll!llllllllill!!l»ll!IWII!!llll!ll!l;
štirih velikih Searsovih central takoj in točno poslala naročnikom na dom, pogosto z raznimi kreditnimi olajšavami. V katalogu je bila vsaka stvar tudi natanko opisana, pogosto pa tudi naslikana oziroma fotografirana. Natanko povedano: pri Searsu lahko potrošniki kupijo okrog 200 tisoč vrst izdelkov za osebno uporabo — in to je pač gotovo vse, kar nekdo lahko potrebuje!
Po drugi svetovni vojni je to podjetje dobro ocenilo, da bo nastalo veliko povpraševanje po izdelkih mirnodobske potrošnje, pa je zato odprlo nadaljnjih 92 trgovin. V vsaki ameriški zvezni državi je bila po ena centrala Searsovega podjetja — vključno s Havaji — v inozemstvu pa je imelo podjetje tedaj šele štiri veleblagovnice.* V tem času je Sears odločno znižal vse cene za 3,5 odstotka. To je sicer povzročilo, da je letni dobiček začasno padel na 300 milijonov dolarjev, vendar pa je hkrati njegov največji konkurent Montgomery Ward moral brezpogojno preiti v defenzivo.
Ko je umrl Robert Wood, je v podjetju prišlo ponovno do sprememb. Krmilo je vzel v roke intelektualec Theodore Houser, ki je v prodajni katalog podjetja vpisal tudi umetne trepalnice, žarnice za televizijske sprejemnike in druge artikle modernega časa. Pred tem pa je seveda prišlo do sprememb, za katere je stari Wood bil zares prestar: če je pred vojno večina Searsovih kupcev bila s podeželja, je sedaj 60 odstotkov potrošnikov Searsovih artiklov prebivalo v mestih.
Podjetje Sears pa se še vedno širi in napreduje. Na programu ima sedaj najprej zavzetje Južne Amerike, kjer se mu ne bo potrebno boriti s tako hudimi tekmeci, kot so Woolworth, Neckermann in Witt v Evropi. Od svojih ustanoviteljev pa ima to podjetje pravzaprav samo še ime. Kdo ima kontrolo nad »Sears, Roebuck and Company« nihče natančno ne ve. Manjši del akcijskega kapitala ima v rokah osebje podjetja, ki Je soudeleženo pri prometu, 4 odstotke akcijskega kapitala pa ima v rokah družina Rosen-wald; nekaj delnic ima v posesti družina Sears. Prav nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da bi najverjetneje samo DuPonti in Morgani vedeli zanesljivo povedati, kdo Je pravi gospodar tega šestega največjega podjetja na svetu...
KONEC
mogočniki v senci
režiserji,
govorimo
Luchino Visconti
»...Toda, film, ki Je najbolje naznačil prelom z neumnimi sporočili fašističnega filma in čudovito nakazal razcvet neorealizma, je bil film Luchina Viscontija »Osses-sione« (Obsedenost), v okvirih skoraj naturalistične zgodbe, ki si jo je sposodil v ameriški književnosti (James Caine: Poštar zvoni zmeraj dvakrat, op. p.), ki pa jo je popolnoma spremenil in osvežil z avtentičnim italijanskim pej-sažem, je Visconti prikazal nekatere grenke resnice o socialnih in moralnih prilikah sodobne Italije; Visconti Je govoril jasno, ne da bi olepševal. Njegova podoba življenja je bila trda, polna protislovij, spopadov, obsedena z instinktom boja za golo življenje. »Obsedenost« ni samo zadala udarca oficlelnemu filmu, marveč je pomenila tudi protifašistični manifest za vse, ki so ga znali razbrati. Režimska cenzura ni zaman povzročala filmu tolikšne neprijaznosti ...« (»Neorcalizam u talijanskom filmu«, uredil in izbral Sergio Turconnl, »Kultura«, Beograd, 1961).
Luchino Visconti velja za enega utemeljiteljev neorealizma, čeprav njegovo delo ne sovpada z najbolj značilnimi (in poznanimi) manifestacijami najpomembnejše smeri v zgodovini italijanskega filma. Njegovo delo se razlikuje tako od dramatične kronike Rosselllnlja (»Rim, odprto mesto«), kot od Ideoloških Izhodišč Lizzanlja in šentimentalnega humanizma De Sice in Zavattlnija. Vls-contijevo delo odlikuje izredna navezanost na teme, ki jih oblikuje, Izredna ustvarjalna svoboda ln naravnost fascinantna kultura.
Visconti sodi danes že med starejše italijanske režiserje. Rodil se je leta 1906 v Milanu, v aristokratski družini, kjer je bil deležen skrbne ln zelo široke vzgoje ln izobrazbe. Študiral je čelo, se posvetil dresuri konj in posvečal obilico časa — dekoraciji. Visconti je eden redkih režiserjev, ki so naredili enako bogato in plodno kariero v gledališču ln pri filmu. Njegov stik z gledališčem Je bil pogojen že s tradicijo. Malone vsi njegovi predniki so se vpisaU v zgodovino Milanskega gledališča, največ kot meceni. Seveda pa je bilo že kmalu jasno, da Luchlnovo zanimanje za gledališče ni zasnovano zgolj na družinski tradiciji. Ze v letih 1936-1937 ga najdemo v Parizu kot asistenta Jeana Renoirja pri filmu »Na dnu« (po Gorkem) in pozneje pri enem najbolj znanih Renoirjevih del — »Izletu«, šarmantni adaptaciji Maupassanta. To srečanje ni zadnje, kajti Renoir Je Viscontija še enkrat povabil k sodelovanju, leta 1940, ko Je pripravljal filmsko verzijo »Tosce«, ki jo Je moral prekiniti (zaradi vojne) kmalu potem, ko Jo Je začel. Šolanje pri velikem mojstru Je nadaljeval pri pripravah za film »Obsedenost« (1941—1943), ki je prvič predstavil svetu enega največjih filmskih režiserjev v zgodovini filma - Luchina Viscontija.
Viscontijev filmski opus ni obsežen. V devetnajstih letih Je posnel samo šest samostojnih filmov (ln: sodelovanje v montažnem filmu »Dnevi slave« — 1945, — dve epizodi v omnibus filmih: »Slamo donne« - 1953 - in »Boccaccto 70« «- 1962).
Razlogov za to Je veliko. Predvsem - po »Obsedenosti« dolgo časa sploh ni imel priložnosti stopiti za kamero. Njegov drugi film — »Zemlja drhti« je nastal šele lota 1948. Drugi razlog Je Izredna temeljitost, s katero se Vls-conU loteva priprav za snemanje vsakega svojega filma. Tretji, Izredno pomemben razlog na njegovi ustvarjalni poti nasploh pa Je skoraj neverjetna predanost gledališču. Vsako sezono je zrežiral v gledališču po več del in velja dandanes za edinega italijanskega gledališčnega režiserja, ki mu producenti dovolijo na sceni popolnoma vse, kar mu pride na misel (znane in zelo cenjene so njegove postavitve gledaliških del: Shakespeara, Millerja, Cocteauja, tvilllamsa, Čehova, Strindberga in drugih). Njegovo gledališko delo je pomembno tudi zaradi tega, ker je največ delal prav z igralci, ki pomenijo dandanes stebre italijanskega filma (Mastroianni, Stoppa, Gassman in drugi). Nič manj pomembno za razumevanje Vlscontijeve oseb*-nosti pa ni, da je v dvajsetih letih zrežiral v milanski Scali številne operne predstave. Vsa ta bogata ln raznovrstna dejavnost je utrdila v njem kulturo, s kakršno se lahko pohvali le redkokateri sodobni filmski ustvarjalec.
In prav to izredno kulturo, ki avtorja osvobaja iz uveljavljenih in Sabloniziranih spon, je mogoče zaslediti v vsakem Viscontijevem filmu: v »Obsedenosti«, v filmih »zemlja drhti«, »Najlepša« (1951), »Senso« (1954), »Bele noči« 11J37) in »Kocco in njegovi bratje« (1960). Čeprav Je vsak njegovih filmov dogodek zase, vzbujata posebno zadnji čas največ pozornosti drugi in zadnji.
V filmu »Zemlja drhti« Je Visconti načel temo, ki jo Je v »Roccu« razpletel in ji dal hove dimenzije. »Zemlja drhti« govori o revščini na Siciliji, o tamkajšnjih ribičih, o socialni zaostalosti, o trdem boju za vsakdanji zalogaj. Družina Kafundi v »Roccu« prihaja iz teh krajev na sever, v Industrializirano deželo ln doživlja svojo dramo v naporih, da bi se vživela v novo sredino. »Rocco« Je edinstven filmski roman (Georges Sadoul) tolstojansklh dimenzij , tako kot je bil dolgo nerazumljeni ln krivično zapostavljeni film »Senso« enkratna filmska opera, dostojna najboljših stvaritev Italijanskih mojstrov. Njegove »Bele noči« so primer adaptacije literarnega dela, ne po črki, marveč po duhu.
Visconti je eden največjih Italijanskih režiserjev, kar pa pomeni tudi m eden največjih sodobnih ustvarjalcev. Navzlle temu pa se ne more pohvaliti s posebnimi nagradami, ki bi jih njegova dela prejela na raznih festivalih. Visconti ni priljubljen, oflolalnim krogom ni bil nikdar, te od svojega prvega filma naprej. Zato pa pomeni vsak njegov film dogodek sa vse resnične privrženec filmski umetnosti.
V trenutku, ko gledamo pri nas njegov film »Rocco In njegovi bratje« končuje VlsconU svoj najnovejil film <v stilu »Sensa«) »Leopard« po romanu Giovannlja To-masslja dl Lampeduse,
an
Veliko potovanje - slovenski film in knjiga o nepalskih' ljudeh, dolinah in vrhovih:
DOMOVINA ŠERP
Risalna tabla v ljubljanski »Av-tomontaži« in pisalna miza odgovornega urednika v našem urediidštvu sta za tri mesece ostali brez gospodarjev: Aleš Kunaver ln Zoran Jerin sta odpotovala v Nepal (oba sta bila z našo odpravo že na Trisulu).
Slovenska filmarsko-novinar-ska »žepna« odprava (moža imata zelo skromno opremo oz. prtljago) gre v kraje, kamor se še pred leti ni nihče odpravil brez kolone nosačev in velike družbe,
Samo dva moža, pa kopica nalog:
Glavno opravilo Je snemanje barvnega kratkega filma — za podjetje »Triglav film« — o ljudeh, himalajskih dolinah, vrhovih: o potovanju čez Nepal. Pa še kratki filmi za televizijo, knjiga, reportaže in barvni diapozitivi za predavanja.
Potovanje: Z letalom iz Zagreba v Kalkuto, pa najprej v New Delhi iskat nepalskega vstopnega dovoljenja (tega še nimata).
»Mudi se nama! Ob prvi zimski polni luni — 13. decembra — morava biti v Namche Bazarju. S filmskimi kamerami bi bila rada na velikem prazniku Serp.«
Avtor kratkega filma »Vzpon naTrisul« hoče tokrat obrniti objektive na ljudi, ki živijo pod osemtisočaki, ' njihove običaje vplesti v zgodbo o Šerpah in gorah.
če bosta morala iz Delhija v Kathmandu iskat zveznega oficirja, bosta dvomesečno potovanje (seveda peš, saj prometnih zvez sploh ni!) začela v nepalski prestolnici: iz Kathmanduja mimo Namche Bazarja in po dolini Barun v Yalung in Darjeeling. Raje bi potovala v nasprotni smeri: najprej pod sedemtisoča-ki okrog Januja in mimo Gauri-šankarja pa naprej pod velikana Mont Everest in Lhotse. Kakorkoli že — zimska polna luna ju bo videla pri Šerpah v Nam-cheju.
Dolga pot, pa majhna sredstva, kar najlažja oprema — komaj 170 kg. Prevagata jeklo in steklo (aparati in objektivi) nad platnom in puhom (osebna oprema in šotora trisulske ekspedicije), Sirokotračna filmska kamera, ki jo bodo poganjale suhe baterije — 1500 metrov barvnega traku (Eastmancolor), kamera za ozki
trak — 600 metrov čmobelega filma, trije fotografski aparati — material za 2100 diapozitivov, magnetofon in pisalni stroj. Pa še puška povrhu! Evropske hrane sploh ne jemljeta s seboj (nekaj čokolade in juhin koncentrat je izjema) in se bosta hranila le z domačinsko hrano (tsampo in lečo). Hrana iz domovine bi preveč obremenila proračun, saj bi bilo treba samo nosačem za vsak tovor hrane plačati 80.000 dinarjev.
Usptjh potovanja bo dokaz, da je mogoče v Himalajo z majhnimi sredstvi. Za življenje, prevoze in nošenje, za pla.čo zveznemu oficirju in za vstopno takso ne moreta porabiti več kot 7500 rupij — saj jili več nimata s, seboj. Od celotnega računa ostanejo samo še stroški za filmski trak in za potovanje — podjetje Adrija avio promet je že pomagalo.
Neosvojeni himalajski vrhovi, ki jih bosta srečala na poti, bodo morda cilj druge — alpinistične — odprave. Izkušnja dveh ljudi — majhne odprave na velikem potovanju — bodo toliko bolj dragocene!
Ante Mahkota
Zgoraj: Ples »hula-hula« v filmu »Kralj Havajev«, ki so ga Američani posneli v prestolnici Honoluluju in ki pripoveduje o tragičnih posledicah rasne nestrpnosti. »Kralj« je Charlton Heston, trdosrčni plantažnik, ki se na koncu spreobrne In postane človeški, kar pa morata plačati s svojo srečo mlada zakonca — plesalca z zgornje slike (Yvette Ml-mleux In James Darren)
n. 4 • • '
Rocco In njegovi bratje — In mati Rosarla j
, ki jih gledamo
ROCCO IN NJEGOVI BRATJE
Italijanski film v režiji Luchina Viscontija; kamera: Giuseppe Rotunno; glasba: Nino Rota; igrajo: Alain Delon, Annie Girardot, Katina Paxin<m, Renato Salvatori. Distribucija: Ki nema, Sarajevo.
Kot vsi filmi italijanskega režiserja Luchina Viscontija Je tudi Rocco ln njegovi bratje doživel ob premieri navdušena priznanja dn ogorčene protest*. To se Je zgodilo na filmskem festivalu v Benetkah leta 1960, ko so film hoteli prezreti in mu namenoma vzeti veljavo in Je Visconti vrnil nagrado, ki so mu jo podelili, ker mu Je bila podeljena (z zadrege pod pritiskom Javnega mnenja, ne pa iz prepričanja. Film so prepovedali. Užaljenim pa je kmalu odtekla huda kri in fUm že dolgo predvajajo z nezlomljivim uspehom doma ln po »vetu. Ponekod so Izrezali nekaj kadrov iz prizorov posilstva in umora, ali Jih prekrili in olemnili. Ogorčenje se je poleglo pozabilo, 'zginilo; film Rocco in njegovi bratje pa Je ostal.
Mi poznamo Vlscontijeve filme Obsedenost, iz programa Jugoslovanske kinoteke, Senso, Bele noči in zdaj Rocco in njegovi bratje. Visconti je želel, naj bi njegov film nosil naslov Ciro in njegovi bratje, toda Alain Delon-Rocco je bil močnejši magnet za filmske gledalec in zaradi njega je naslov takšen kot je. Nekaterim bi bilo tudi všeč Simon in njegovi bratje, saj Je zgodba o bratu Simonu najbolj poudarjena; on Je bil najboljši in v spopadu pa Je najgloblje zabredel in propadel.
Visconti pripoveduje o družini Parondi, ki emigrira s siromašnega sicilijanskega Juga na industrijski sever v Milano kjer že živ! najstarejši brat in boksa. Viscontiju je ^ boks’ prispodoba spopada z življenjem v velemestu. V tej brezobzir. ni borbi najprej izgine Iz arene najstarejši brat Francesco. Oženi se ln ostane pasivni gledalec. Med tem že brat Simon nastopi v areni in drugi ga dvignejo zaradi svojih koristi, da se znajde na vrhu, v zenitu. Premagan pa drsi vedno globlje vse človeško propada na njem, postane morilec, v tem v areni že prevzame borbo zaradi drugih Rocco — riobrl In Usmiljeni. Njegovo usmiljenje in dobrota pa sta navidezni, kajti kogar se dotakne z njima, spravi v nesrečo. Ko mu brat Simon razkrije, da Je umoril svojo in njegovo ljubezen prostitutko Nadjo, oba objokujeta svojo nemoč ln Krivdo skupaj, sprijeta na postelji tako, da Ju »*	več ločiti.
Kot eden sta, belo in črno, enako brez krivde kriva. Ostane še brat Clro — delavec, ki se ni spopr|.'rl s pestmi, z življenjem v velemestu. Ob koncu njegove zgodbe, spopada, vemo, da se on edini zaveda mnogih stvari, ki Jih njegovi bratje niso nikdar odkrili. Ciro Je razmišljal.
»poznal Je, da vzroki agonije niso samo osebni, temveč tudi socialni in družbeni. Toda njegova	®e	Izpoved 11 If.
1« deklarativno, neborbeno, s pogledom obrnjenim v preteklost. Ob zvoku tovarniške sirene P*lrS?#1MvsS* J" o<Hdc v anonimnost, v malomeščanstvo. NaJmlaJšl izmed bratov, deček Luka ostane nema priča razkroja. Na "J*™ Je, ali bo potegnil zaključek iz usod Rocca in njegovih bratov. Tu ^ le mati, ki ni razumela, zakaj Je uničena preteklost. Nase vzame krivdo. Tudi ona odmre, izgine. On o r u z in«, ki Je prispela v velemesto, ni ostalo nič. Ob robu je se nesrečna Nadja, ki Je iskala ljubezen, a sta io ubila Simon — morilec
in Rocco — Dobri, vsak na svoj način.	___
Viscontijevo triurno razmišljanje v obliki m^ernega filmskega romana se ne dotika samo notranjih ltmiiansklh problemov, čeprav odkriva izrazito nacionalni proMem, temveč prizadeto kaže času njegovo pravo podob"- Jbi .Vzroke, ki so v ljudeh in izven njih; vzroke. Ul ' ~	’ prt'
našajo razkroj In fizično in moralno smrt. O filmskem'izrazu, ki Je v službi te režiserjeve, »optimisti*11®" žalostinke, bi se lahko napisala samo Studila hvalnica«
VOJKO DUUETIO
..S	»	u.....	's. ■■ U .AV/W-.si
Štirimotornl »DC-6« Adria-avio-prometa je v četrtek ob pol štirih startal na zagrebškem letališču. Do Kalkute je vzel s seboj ALEŠA KUNAVERJA in ZORANA JERINA, filmske kamere in njuno hribovsko opremo. Srečno!
Nedavno so začeli v leningrajskih ateljej h snemati film o Hamletu. Junaka Shakespearove tragedije igra mladi Smoktunovski, znan iz filma »Devet dni v letu«. Glasbo pISe Dmltri„ Šostakovič. Razen v Leningradu bodo snemali filmske prizore tudi na Estonskem ln v okolici Murmanska.
Najpopularnejši mladi igralci francoskega filma — Jean-Paul Belmondo, Claude Brasseur, Jean-Claude Brialy in Jean-Pierre Cas-sel so se združili in us^n^ovUi producentsko driižbo. NHhov nrvl film, v katerem bodo tudi vsi fiti--je igrali, bo imel znač;len naslov: »Tovariši« (po delu Julcsa Roma-insa).
Jeanne Moreau je tožila reklamno agencijo, ker je propagirala njen zadnji film »Eva« z besedami »Vloga mojega življenja«, ki naj bi jih Igralka sama nauisala Itrralka pravi, da je njen roknp5* ponarejen in da česa podobnega ni nikdar rekla.
V nrsivečjem francoskem dnevniku »France-soir«, revijah »Paris-Match«, »Clnč-Monde« in drugod so bile obJavllene zelo pohvalne ocene Mitrovičevega filma »Signali nad mestom« (».. . gledalec je od začetka do konca skoraj brez sa-ne . . .«. »<Resnsčno, Amerljčani ne bi mogli narediti česa boljšegn v tem stilu . ..«) ter o Vukotičevem »Ruroratu« (»drobna mojstrovina«). ki Ju že nekaj mesecev predvajalo v pariškem kinematografu »Byron«.
Kirk Douglas bo kmalu prišel v Evropo, kjer bo z Robertom Mi-tc.humom, Tony.lem Curtisom, Frankom Sinatro in Burtom Lanca-strom igral v filmu »Seznam Adriana Messcngerja«. Režiser bo John Huston.
Sergej Bondarčuk Je za borodin-sko bitko v svojem filmu »Vojna in mir« najel 13.000 statistov in 800 konjenikov. Pravi, da bodo morali biti boji med Francozi in Rusi kar se da avtentični. Dvakset tovarn mu dobavlja potreben material, statisti pa se boje, da ne bi bili tudi »avtentično« ranjeni. • •
Odgovor bralcu »Cinč-rčvue« la Pariza o značilnostih igralca J.cff-reya Hunterja: »Ločen cyl Barbare Rus h, 1 otrok; poročen z Du-sty Barlett, 1 otrok. Kmalu bo objavljen kot zvezda tedna.«
SPREMEMBE
ALI NE? (1)
Pravilna sorazmerja
Pred tremi tedni smo objavili sestavek D. Jankoviča * naslovom »Spremembe...«, v katerem je poročal o plenumu Sveta filmske industrije FLRJ in o najrazličnejših organizacijskih spremembah v našem filmu, ki so ali pa ki naj bi še sledile temu plenumu. Ker naj bi bila po njegovem poročilu večina teh sprememb v znaku integracije in iskanja poti za reševanje velikih in malih problemov naše filmske proizvodnje, tehnično-filmske dejavnosti in distribucije v raznih združevanjih in reorganizacijah, so seveda vsa ta ugibanja in gibanja vzbudila razumljivo pozornost. Te dokončne, možne in verjetne spremembe bi utegnile imeti odločen vpliv na razvoj jugoslovanskega filma v celoti, pa tudi na razvoj posameznih podjetij v najbližji prihodnosti. Zato je povsem logično, da je tudi v Sloveniji ta reorganizacijska živahnost ln podjetnost dobila svoj odraz v vprašanju: Kako bo s slovenskim filmom, s slovenskimi filmskimi podjetji, tehnično bazo, distribucijo? Da bi bili naši bralci pravilno obveščeni in pa ker je razpravljanje, govorjenje, pa tudi natolcevanje o teh spremembah prešlo iz filmskih krogov v širšo javnost, (seveda tudi z našo pomočjo), smo zaprosili direktorja obeh slovenskih snemalnih podjetij — Triglava ln Vibe — ter Filmservisa, da nam kot najbolj pristojni pa tudi najbolje obveščeni pojasnijo, za kakšne spremembe gre ter da skozi prizmo splošnega položaja jugoslovanske filmske proizvodnje odgovore, kakšen bi lahko bil vpliv sprememb na slovenski film. Danes objavljamo odgovor oziroma pojasnilo generalnega direktorja Vlbe-fOma TONETA HOJANA.
Plenuma Sveta Hlmske Industrije, ki ga omenja tov. Jankovič v svojem sestavku, sem se udeležil, vendar na njem nisem dobil vtisa, da se pripravljajo kake bistvene spremembe v organizacijskem sistemu domače kinematografije. Plenum se je sestal, da bi razmo-tril podožaj filmska jugoslovanske proizvodnje po izvršeni decentralizaciji sklada za pospeševanje filmske proizvodnje in ki-nofikacije. Predstavniki filmskih proizvodnih podjetij naj bi izmenjali mnenja ter skupaj poskušali najti najprimernejše oblike medsebojnega sodelovanja, da bi z omejenimi finančnimi in tehničnimi sredstvi izdelali čim-več dobrih filmov. Nekoliko burnosti so vnesli v to posvetovanje predstavniki nekaterih podjetij, ki se še niso sprijaznili z izvršeno decentralizacijo filmskega fonda.
Reorganizacija Zvezne gospodarske zbornice po mojem mnenju ne bo niti izboljšala niti poslabšala stanja naše filmske proizvodnje. Svet filmske Industrije Je bil že do zdaj eden izmed svetov Zvezne gospodarske zbornice, vendar niti zbornica niti njen svet že dalj časa nista imela nobenega vpliva na proizvodnjo in izvoz domačih filniov ln ga tudi v bodoče ne bosta imela. Ne smemo nanjreč pozabiti, da spada proizvodnja domačih filmov, tako kot gledališča in
ostaja kili turna dejavnost, v pristojnost ljudskih republik. Odkar ostanejo sredstva sklada za pospeševanje filmske proizvodnje v republiki, v kateri so bila zbrana, odločamo znotraj republike popolnoma samostojno o programu in obsegu proizvodnje, kakor tudi o formiranju sklada in načina njegovega razdeljevanja ter o vseh ostalih problemih proizvodnje domačih filmov. Zaradi prenosa kompetenc 'na ljudske republike so se skrčile administrativne naloge Zvezne zbornice oziroma njenega Sveta filmske industrije in odtod zmanjšanje števila uslužbencev, ki ga omenja tov. Jankovič.
Agencija za uvoz in izvoz filmov Jugoslavija film je dejansko že šest let poslovno združenje filmskih proizvajalcev in distributerjev. Upravlja Jo upravni odbor, ki ga volijo predstavniki proizvodnih in distribucijskih podjetij. Govorice o ukinitvi vseh šestih distribucijskih podjetij in t ustanovitvi enega samega v Beogradu, potekajo verjčtno iz slabo poučenih in neodgovornih krogov. Centralizacija distribucijske službe in s tem centralizacija Izbora tujih filmov bi pomenila velik korak‘nazaj, osiromašenje kinematografskih programov in zanikanje institucije družbenega upravljanja in nadzorstva, izraženega v svetih za izbor filmov. Tovariš Jankovič omenja v svojem sestavku, da se nekateri
filmski proizvajalci pritožujejo zaradi nesorazmerja med republikami, ki se je pokazalo po decentralizaciji sklada za pospeševanje filmske proizvodnje. Res, nekateri proizvajalci zahtevajo ponovno centralizacijo sklada in se pri tem sklicujejo na nedeljivost jugoslovanskega trga in jugoslovanske kulture. Zanimivo je, da so isti proizvajalci obenem najodločnejši pobomiki decentralizirane, nacionalne filmske proizvodnje, s samostojnimi republiškimi tehničnimi bazami.
Kako je v resnici s tem nesorazmerjem? Po mojem mnenju pritožbe o krivičnem nesorazmerju niso upravičene. 2e par let govorimo o decentralizaciji nekakšnega CENTRALNEGA filmskega fonda in te skupni fond naj bi bil zdaj po nekih krivičnih merilih razdeljen na republike. V bistvu pa sploh ne gre za razdelitev zveznega fonda, temveč za ukinitev dosedanje centralizacije v ljudskih republikah zbranih fondov. Zdaj ostanejo sredstva fonda za pospeševanje filmske proizvodnje in ki* nofikacije v tisti republiki, v kateri so bila zbrana, prej pa jih je bilo treba odvajati v centralni fond. Cim več ima posamezna ljudska republika gledalcev filmov, večji Je njen fond za pospeševanje proizvodnje domačih filmov. Obiskovalci kinematografov v LR Srbiji prispevajo v svoj republiški fond 650 milijonov dinarjev, črnogorski obiskovalci kinematografov pa samo 25 milijonov. Sedanji republiški fondi so torej v pravilnem razmerju s številom prebivalstva in so do neke mere tudi pravilen odraz kulturnega potenciala posamezne republike. In, če se strinjamo, da Je proizvodnja filmov kulturna dejavnost, se bomo strinjali tudi z mnenjem, da Je pravilno, če se obseg filmske proizvodnje ravna po kulturni zmogljivosti posamezne republike.
Na plenumu filmskih proizvajalcev ni bilo govora o ustanovitvi ene same filmsko tehnične baze s sedežem v Beogradu, temveč le o vprašanju, če se bodo spričo omejenega obsega proizvodnje lahko obdržale tehnične baze v Cmi gori in Makedoniji in, če ne bi bilo morda bolje, da se naslonijo na eno ali drugo močnejšo tehnično bazo. Kot že rečeno, spada filmska proizvodnja v pristojnost ljudskih republik in bo odločala vsaka republika zase, če naj se njena filmska baza ukine, skrči ali pa tudi razširi. V lastne interese pa se bodo morale tehnične baze tudi vnaprej sporazumevati glede nabave nekaterih najdražjih tehničnih sredstev, ki bodo služila celokupni Jugoslovanski filmski proizvodnji.
Tone Ho)an
TRŽAŠKA
GLASBENA
MATICA
Pismo iz Trsta: Glasbena vzgoja slovenske mladine
Kadar tržaški Slovenci razpravljajo o stanju slovenske kulture na Tržaškem in v zamejstvu sploh se redno in vedno znova dotaknejo tudi vprašanja odnosa, ki ga ima slovenska mladiina v Trstu in Gorici do glashe. Ze vrsto let se opaža postopno upadanje zanimanja mladih ljudi za glasbo, predvsem za slovensko narodno pesem in kvalitetna dela s področja umetne glasbe. To kljub dejstvu, da so prav primorski Slovenci med zelo- glasbeno nadarjenimi in da so iz njihovih vrst zrasli številni možje, ki so bogato zaorali v brazde slovenskega glasbenega ustvarjanja.
Glasbo mlademu človeku!
Res Je, da današnji čas, posebno na zahodu ni najbolj naklonjen izživljanju v glasbi, toda tržaški Slovenci se zavedajo, da je potrebno prav v tem času bolj kot kdaj koli prej nuditi mla-! demu človeku, in to že od otroških let dalje, možnost, da se pri njegovem razvoju harmonično oblikuje tudi tista pdat, ki plemeniti njegova čustva. Glasbi pripada ena prvenstvenih vlog in moderna vzgoja stremi za tem, da mlademu človeku v razvojni dobi nudi to, kar bo kasneje nedvomno zelo potreboval. Na prste bi mogli sešteti razrede na Tržaškem in Goriškem, v katerih skušajo slovenski učitelji nekaj storiti v tej smeri in mnogi se sprašujejo, ali se odgovorni ljudje zavedajo praznine, ki nastaja ‘pri otroku zaradi pomanjkanja glasbene vzgoje. Ce pa že učni načrti nd dovoljujejo glasbe kot rednega učnega predmeta, potem bi tržaški in goriški Slovenci bili srečni, če bi vsaj vsaka šola imela svoj zbor. Toda čeprav se nekje učitelji in drugi vzgojitelji trudijo, da bi slovenski otrok našel zlasti v skupin-
skem petju lepo kulturno in obenem privlačno dejavnost, je še vedno veliko šol, kjer ni nikdar slišati pesmi, nikdar glasbe!
V okviru možnosti, ki jih ima in ki niso velike, skuša reševati, kar se rešiti da, to vprašanje, poleg drugih slovenskih ustanov na Tržaškem, zlasti Glasbena Matica v Trstu. S poukom, ki ga nudi svojim gojencem, postavlja trdne temelje za razvoj kvalitetnega glasbenega naraščaja in slovenski kulturni svet bo lahko z upravičenostjo trdil tudi v prihodnosti, da je z delom zadnjih let napravila Glasbena Matica velik korak naprej.
53 let Glasbene Matice
V letu 1959 je Glasbena Matica v Trstu slavila svojo 50-letnico. Toda ni šilo za 50-letnico obstoja, kajti sedanje društvo Glasbena Matica se je moralo ustanoviti povsem na novo 4945. leta. Prvič je bilo ustanovljeno 29. oktobra 1909 kot podružnica ljubljanske Glasbene Matice. Toda za tretjino dobe, za polnih osemnajst let je moralo molčati. Tako je dejal o tej strašni dobi zdaj že pokojni Vasilij Mirk, rojen Tržačan, ki tudi po zadnji, vojni ni štedil časa in žrtev za tržaško Glasbeno Matico.
»Osemnajst let vsiljenega molka, žalosti, boli in nedolžnih žrtev! Osemnajst let nismo smeli biti ljudje, osemnajst let in še več zatiranja našega .jezika, naše pesmi in naše kulture, oropani vseh duhovnih vrednot in to celo v panogi, kakršna je glasba, ki velja za prisrčen mednarodni jezik in prijateljsko vez med ljudmi in narodi!...«
Res hudo je bilo tržaškim Slovencem, ko je 13. julija 1920 požar uničil prostore Glasbene Matice in vse njeno imetje v Narodnem domu. Toda kljub potrtosti, ki je zavladala med občinstvom in strahu, kaj bo s kulturno bo-
Nastop v tržaškem Avditoriju: Mladinski pevski zbori šole Glasbene Matice Iz Trsta, Trebč in p. d. Prosek-Kontovel
ter orkester Glasbene Matice z dirigentom Oskarjem Kjudrom
KULTURNA DEDIŠČINA AFRIKE
Najnovejša številka »Diogena«, glasila mednarodnega sveta za filozofijo in humanistične vede, je posvečena kulturnim vrednotam Afrike — zgodovini, poeziji in legendam afriških ljudstev, življenju v afriških vaških skupnostih in miselnosti teh ljudi. Senegalski pesnik Leopold Sedar Sengor pojasnjuje v uvodni besedi specifični značaj stvaritev afriških narodov. Posebno mesto v čustvenem življenju afriškega človeka zavzema materinska ljubezen, ki daje po Sengorovih besedah življenjsko silo vsej vaški skupnosti.
Claude Tardlts, pisec drugega sestavka, označuje folkloro in običaje afriških narodov - posebej omenja Dahomej in Nigerijo - kot žive zgodovino, ker mnogi obredi in zlasti plesi simbolično povezujejo preteklost s sedanjostjo, mrtve z živimi. — O afriški zgodovini piše Hubert Deschamps, ki pravi, da lahko preteklost pove Afričanom, kaj so pomenili nekoč in kakšne dragocenosti vsebujejo njihove civilizacije.
Posebne sestavke posveča ta številka afriški prozi in poeziji, družinskemu življenju v skupnostih ter nekaterim oblikam kulturnega in socialnega življenja.
Suckever in Chagall: Sibirija
Kot mlad umctnilc Je Marc Chagall nekoč upodobil v seriji »Mojc življenje« svoj rostnl Vltebsk, kakor so ga bile videle oči čustveno zelo razgibanega dečka, ki so ga vsega prevzele podobe Iz ruske folklore ter židovska tradicija in legende, s katerimi se je dodobra seznanil v domači hiši. Zdaj, na stara leta, ko Ima za seboj zaokroženo umetniško delo, se jo Chagall povrnil k temam iz rojstne dežele: ilustriral je pesnitev »Sibirija« Abrahama Suclteverja, ki je nedavno izšla kot del zbirke sodobnih umetniških stvaritev v Izdaji UNESCO, organizacije ZN za prosveto, znanost in kulturo.
Pesnitev, pisana v jldišu (židovski obliki nemščine) in prevedena v angleščino, je tako postala dostopna mnogim bralcem v raznih deželah. Avtor Abraham Suckever, nekdanji prebivalec geta v Vilnu (Litva) in kasneje eden najvidnejših voditeljev odporniškega gibanja, sodi zdaj med najbolj znane pisatelje v jidišu. Mladost je preživel Suckever v sibirskem mestu Omsk, zato Sibirija v njegovem prikazu ni enolična, do neskončnosti razsežna pokrajina, temveč dežela z lesketajočo se zimo in z bujnim poletjem pod vročim soncem. Chagall je upodobil na svojih ilustracijah »pravljične podobe, ki jih mraz slika na šipe«, živahne lisice, okorne medvede in plahutajoče golobe, ki iščejo prijatelje za igro na trati in pod drevjem. Pristno sodelovanje pesnika in upodabljajočega umetnika se Je strnilo v ponazoritev začaranega otroškega sveta, v katerem se veter in Sncžek igrata visoko nad strehami in vrhovi iglavcev.
dočnostjo slovenskega življa v Italiji, so člani učiteljskega zbora v Trstu in člani društva Glasbene ^tatice skušali na kakršenkoli način omogočiti vsaj delovanje glasbene šole. Glasbeno šolo so razdelili na več oddelkov, ki so se otvorOi po predmestjih in pri Sv. Jakobu, za mesto pa se je skušal uvesti pouk po zasebnih stanovanjih društvenih prijateljev: Vekoslavu Plesničarju, Ivanu Prelogu, Feliksu Zalokarju, Zorku Jermanu. Nikdar ni bilo število učencev tako visoko in nikdar toliko osebne privrženosti Glasbeni Matici kakor takrat daljnega dvajsetega leta. Cez noč je zgorelo vse: vsa glasbena knjižnica, vsa stanovanjska in šolska oprema, zgoreli so ali bili ukradeni vsi glasbeni inštrumenti, vse kar so tržaški Slovenci nabrali in prištedili v dolgih letih. Toda niso klonili, vse dotlej dokler ni fašizem uradno nastopil proti vsemu, kar je samo imelo pečat slovenstva. Glasbena Matica se je umaknila iz javnega življenja do 1945. leta. Takrat je pričela s skromnimi sredstvi, toda danes je prišla do razvoja, ki ji s posebno Glasbeno šolo omogoča, da se javnosti predstavi z zrelimi sadovi, ki jih je prineslo njenih zadnjih 17 let dejstvovanja.
Pouk, koncerti, podružnice
Letno poročilo Glasbene Matice 1961-1962 daje pregled obiska po predmetih in razredih Glasbene šole v ul. Ruggero Manna v Trstu. Skupno se je v zadnje šolsko leto vpisalo 133 gojencev, katerim se jih je med letom pridružilo še 5. Največ gojencev obiskuje osem razredov klavirja, potem je na vrsti harmonika, pa violina in zatem drugi inštrumenti. Glasbena Matica ima svoje glasbene podružnice tudi na tržaškem podeželju, v predmestju in spomladi je ustanovila podružnico tudi v Gorici!
Glasbena Matica ima še svoj pevski zbor in orkester, ki ga vodi dirigent Kjuder Oskar.
14. aprila 1962 je imela Glasbena šola svojo akademijo v Avditoriju v Trstu, njeni gojenci so nastopili s samostojnim programom Januarja 1962 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, 29. aprila 1962 v Prosvetli dvorani v Gorici, 26. maja 1962 v Trebčah, 30. maja zopet v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Toda gojenci so sodelovali tudi pri številnih prireditvah na Tržaškem kot na primer pri Prešernovi proslavi v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, pri proslavi žena v Trebčah, pri koncertu Glasbene Matice na Kontovelu, pri koncertu Glasbene Matice v Postojni. Člani učiteljskega zbora, ki imajo tudi po 24 ur pouka tedensko, medtem, ko imajo učitelji na italijanskem konservatoriju »Tartini« po 12 ur, se živo udejstvujejo v prosvetnem delovanju tržaških Slovencev. Svetko Grgič
vodi pevski zbor v Padričah ter pevski zbor v Borštu, vodi tudi godbo na pihala v Trebčah. Oskar Kjuder vodi orkester in je nastopil tudi kot dirigent orkestra tržaške filharmonije v Gorici in Trstu. Ignacij Ota vodi pevski zbor v Dolini, pevski zbor Prosek-Kootovel, s katerim je pripravil devet nastopov ter otroški pevski zbor iz iste vasi. Vodi tudi instrumentalni trio v Dolini. Aleksander Vodopivec Je nastopil kot solist z orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane v Celju, Trstu in Zagrebu, za kar mu je Akademija za glasbo podelila »Prešernovo nagrado« za leto 1961.
Dejavnost tržaške Glasbene Matice, ki je med občinstvom posebno v zadnjih dveh letih našla tudi številne prijatelje italijanskega porekla, pa le stežka odpre vrata tistih odgovornih krogov, ki za italijanske kulturne ustanove vedno najdejo dovolj sredstev, toda za slovenske ustanove, pa naj imajo še tako apolitičen značaj, ne poznajo drugega kakor prijazen odklon.
Tako je pisal italijanski novinar Giorgio Bocca v tedniku »Evropeo«:
Oblasti in Glasbena Matica
Dvoje je vrat, katerih Slovenci ne morejo odpreti: vrata dvojezičnosti in druga, ki se lahko definirajo vrata kulturne enakopravnosti. Govoril sem z prvimi in drugimi. Ta, druga vrata, ki se ne odpro Slovencem, o4eh mi je govoril profesor Vrabec (skladatelj in dirigent) Ubald Vrabec). Dejal je: »Sam sem dober prijatelj mnogih italijanskih glasbenikov, ki se me na cesti in v kavarni ne 'izogibajo, toda sramujejo se me v gledališču. Tržaška družba ne prenaša, ne dovoli, ne tolerira obstoj slovenske inteligence. Mi smo za tržaško družbo še vedno in bomo vedno samo nerodni kmet-, je, do katerih se lahko obrneš vedno in samo z zapovedjo« ..,
Od takrat, ko je Bocca to napisal, se m dosti spremenilo, vsaj kar se tiče uradnega stališča odgovornih tržaških krogov' — številne prošnje Glasbene Matice ostajajo neupoštevane. Želeti pa bi bilo, da bi v tem pogledu le prišlo do večjega razumevanja, saj v kulturnem izobraževanju mladega rodu so osnove za boljše in sporazumnejše sožitje dveh ali več skupaj živečih narodov.
Marica Dornik
Franci Gabrovšek (debut) in Minit Kjudrom v Bauerjevi priredbi kitajske pravljice »Rdeče in modro v mavrici*
Celje: »Rdeče in modro v mavrici«
Svojo drugo letošnjo premiero — Walterja Bauerja RDEČE IN MODRO V MAVRICI v režiji Jura Kislingerja — je imelo celjsko SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE 20. oktobra v Murski Soboti. Tu so prav zdaj odprli novo gledališko dvorano v gradu. Z dvema zelo lepo obiskanima predstavama se je SIG prvič srečalo s Prekmurjem, kamor bodo hodili Celjani letos še večkrat gostovat. S tem bodo razširili svoje delovno področje na sicer precej odmaknjen teritorij. To pa je v slovenskem kulturnem življenju pomembna akcija.
Andričeva dela v ZDA
Pred kratkim sta v ZDA izšli dve knjigi našega Nobelovega nagrajenca Iva Andrica. New-yorška založba Harcourt, Brace and VVorld je izdala štiri novele pod skupnim naslovom »The Vi-zier’s Elephant« (»Priča o vezi-rovom slonu«), založba Grove
(prav tako iz New Yorka) pa roman »DeviTs Aard« (»Proklcta avlija«).
Ob tej priložnosti Je tednik »Time« objavil obširno oceno izšlih del, razen tega pa tudi kratko biografijo Iva Andrica.
Američanom se je torej v šesto posrečilo: najvišje svetovno priznanje za književnost, Nobelova nagrada, je ovenčala njihovega pisatelja. Ne Italijana Moravio, ki postaja v tem tekmovanju že hudo nestrpen, ne Nemca Biilla ali Kavin Nixen — Isaaka Dinesena z Danskega, ne Pabla Nerude, na katerega so poznavalci letos stavili najvišje vsote. Tekmo je dobil Američan in s tem ponovno potrdil tisto, kar že tri desetletja rada ali nerada priznava Evropa in za njo ostali svet: da. je trenutno najbolj živa, najširše učinkujoča književnost doma onkraj Velike Luže.
Razen tega ima Steinbeck z vidika modrih mož švedske akademije še nekaj drugih prednosti: prvič je zares dober pisatelj, eden tistih, ki so knji-ževnosti odkrili še neraziskana področja. Drugič je bil njegov vpliv na evropsko književnost, pa tudi na evropsko gledanje Amerike v poznih tridesetih letih, orjaški; in tretjič je napreden pisatelj v najboljšem pomenu te besede, mož, čigar umetnost, če sploh katera, lahko zgradi most razumevanja med obema velikima stricema, ki se tako vztrajno grdo gledata, in ponovno pove svetu, da smo ljudje v prvi vrsti ljudje, z istimi človeškimi željami in potrebami, istimi stiskami in istimi radostmi.
Vse to je John Steinbeck in vse to so razlogi,-da je zasluženo dobil Nobela. Nemara bi lahko rekli, da ga je dobil malo prepozno: pravi čas bi bil leta 1938, ko je izdal »Može in miši«, ali, še bolje, leta 1939, po »Sadovih jeze«, ki so zaključili njegovo trilogijo iz življenja potujočih obiralcev sadežev na kalifornijskih plantažah in s tem tisto pretresljivo podobo »druge strani medalje« ameriške civilizacije, ki je privedla do takojšnjih gospodarskih ukrepov doma in do pisateljevega bleščečega prodora na tujem. Toda ta čas se je Evropa že zabavala z drugo svetovno vojno in je morala reševati nujnejše naloge; ko pa je utihnil žvenket orožja, je bil položaj na svetu tako spremenjen, da ljudje »socialnih pisateljev tridesetih let« nekaj časa niso marali brati.
Sicer pa Steinbeck nikakor ni ostal samo pri svoji socialni obtožnici. Začel je v veliko bolj romantični ameriški tradiciji, z romanom o morskih razbojnikih »čaša zlata« in še pred »Dvomljivo bitko« napisal tisto grenkozlato »Polentarsko polico«, ki nam približuje življenje najrevnejših med revnimi, mehiških lumpenproletarcev na kalifornijski obali, tako zabavno, da si nazaAije kar želimo ležišča med njihovimi skuštranimi glavami in neuničljivo dobro voljo. In v petdesetih letih je napisal roman »Vzhodno od raja« in se tako enakovredno vključil med »moderne«, ki na veliko opisujejo ameriško preteklost in korenine sedanjega obstoja — zakaj Amerika je mlad kontinent in njena zgodovina se iz suhoparnih podatkov in najrazličnejših mitov šele zdaj spleta v tisto, kar v Evropi pojmujemo pod tem imenom.
Toda zgodovina še malo ni Steinbeckovo pravo področje: z vsem bitjem je človek sedanjosti in z vso dušo Američan. Njegov življenjepis je klasična biografija ameriškega pisatelja: rodil se je leta 1902 v majhnem kalifornijskem mestu, se nekoliko neredno šolal, delal med šolanjem na farmah in v laboratorijih neke tovarne sladkorja; s tovorno ladjo se je pripeljal v New York, prepričan, da mora postati pisatelj; bil je novinar in zidar, se vrnil v Kalifornijo in delal v gojišču postrvi... skratka, živel, gledal in doživljal je veliko več, kot bral in študiral, in ko je začel pisati, je vedel zelo veliko o ljudeh in njihovih živih problemih in razmeroma zelo malo o kresanju ideologij — čeprav se je zavestno opredelil za komunizem.
Kaj pravijo Američani k Izboru Steinbecka za Nobelovca? Bojimo se, da niso tako polaskani, kot bi morali biti: njihov prvi kandidat je že nekaj let pesnik Robert Frost, mož, ki uteleša »čistega« ameriškega duha v umetnosti. Steinbeck je po njihovih pojmih »evropski«, naše odkritje, kot so bili že Buckova, Levvis, Faulkner in deloma celo He-mlngway.	RAPA SUKLJE
I|II![IIIII[I1IIIII1IIIII!IIIII!IM1III1IIIIIIIIIIIIIIIIII|I|||I!MIIIIIII[||!I|||||||1IM1I||I|||||||||I1!IIIIIII||||H
TOKOVI ČASA
TV intervju o knjigi »Primož Trubar«: prof. Mirko Rupel, Marija Cvetko
PRVA SLOVENSKA KNJIGA NI IZŠLA 1551, MARVEČ 1550
Vsak drugi petek ob 18. uri Ima ljubljanska TV na sporedu »Kulturno panoramo«, oddajo s prikazi, intervjuji, komentarji itd. o naših aktualnih kulturnih
problemih (vso serijo vodi Martin Žnidaršič). V »Kulturni panorami« 19. oktobra je Marija Cvetko intervjuva-la prof. dr. Mirka Rupla o njegovi knjigi »Primož Tru-
bar«. Pri tem je prof. Rupel pripovedoval o svojem odkritju, da prva slovenska knjiga ni izšla leta 1551, kot smo doslej mislili In se učili, ampak leta 1550.
Za nas, ki se že nekaj let veselimo »poletja svoje zrelosti« je naravnost nepojmljivo, kako navdušeno nas mladi rod prehiteva. Občutek, da se življenje osiplje, občutek, da je treba napraviti obračun, opravičiti svojo pot in še rajši poiskati krivce za »izgubljeno mladost«, je tako močan, da ne moremo več govoriti o literarni muhi, ampak se samo strme spogledujemo z izpovedjo rodu, ki obožuje mladost bolj kot smo jo mi, a se na vse kriplje trudi, jo čim hitreje zapustiti, zato da jo bo lahko občudoval, objokoval, krivil in zavidal od daleč.
No, da ne bomo pretiravali: Niko Grafenauer, čigar pesniška zbirka Večer pred praznikom je izšla nedavno tega pri Državni založbi Slovenije v zbirki Tokovi časa, že z naslovom izdaja pesnika, ki si želi, da bi bil obrnjen naprej, v pričakovanje. Isto nakazuje naslov dveh izmed šestih delov drobne knjižice: Zorenje in Pomlad in odsevi. Toda čeprav najde mladi pesnik — Niku Grafenauerju je 22 let in večina njegovih poezij je nastala še bolj zgodaj — presunljivo točne besede za izkušnjo zorenja, za bolečo slast spremembe, ko nekaj umira, zato da nekaj drugega nastaja, je njegov poudarek na umiranju, se razpoznava njegova čustvenost v obredih in njegova mladost v Jeseni. Osnovna pozicija Je shrepenela, nepremična liričnost; gibanje, drhtenje; strune njegove lire zanihajo kot pesnik: opisujoč vse manjše in manjše nihaje, dokler ne prisluškujejo samo še odmevom zvoka v tišini. Praznik, ki naj sledi temu »večeru«, bo obreden praznik simbolične radosti in dvakrat, trikrat presejanega doživetja, povzdignjenega v daritev. Cčmu? Kateremu bogu? V tej poeziji je zamaknjenje, kakršnega že dolgo, dolgo nismo občutili. In Je nenavadno iztanj-
šano zaznavanje narave, srhljiva zavzetost , nad skrivnostnimi podobami njenega spreminjanja, ki so bolj spomin in razpoloženje kot doživetje. Ekspresionistično besedišče in včasih nadrealistične vizije; novo, neprisiljeno uporabljanje rim in asonanc, še češče pa prosto tekoči in vendar disciplinirano zadržani svobodni verz; enačenje sveta s seboj, ljubezenske dopolnitve s smrtjo in smrti z daritvijo — resnično, to so novi zvoki v naši povojni poeziji. In to nas spravlja s pesnikovo jesenjo, ki ni obračun, temveč priprava.
Osem let starejši prozaik Vladimir Kavčič podaja z romanom Tja in nazaj (Državna založba Slovenije, Tokovi časa, Ljubljana, 1962) tem bolj razločen obračun in še raz-ločnejšo zahtevo: poiščimo krivce. Ce je doslej s sodniškim očesom ocenjeval predvsem starejše od sebe, generacije, ki so izbojevale narodnoosvobodilni boj, se je tokrat lotil svojega lastnega rodu. S toplejšo prizadetostjo kot doslej, kaže pisatelj žrtve in krivce, čeprav je njegov glavni junak, nevrotični Dimitrij, prav zaradi svoje bolestne razklanosti nekoliko izkrivljeno zrcalo časa in generacije. Tudi Dimitrij — kakor pisatelj — išče vse življenje krivdo; toda z vso enostransko zagnanostjo nevrotikov jo najde vselej zunaj sebe. Nekaj je imajo starši, ruski emigranti, saj so ga s samim rojstvom postavili v zapleten položaj. No, te zapletenosti se Dimitrij hitro reši: ko ga med narodnoosvobodilnim bojem — še dečka — potegne organizacija v svoje vrste. Vprašanje vstane na novo ob resoluciji Informbiroja: oče se je bil — Dimitriju na ljubo — priglasil za sovjetsko državljanstvo, zdaj ga skušajo zaplesti v podtalno delovanje. Kdo? Tega ne more razčistiti. Vsekakor očeta aretiralo in umre v zaporu. In nekdo Je tega kriv. Sin seveda ne, čeprav se Je le malo prej povzpel
do tegale razmišljanja: »še bolje, če oče umre... Revolucionarju je najlaže brez družine.«
Resolucija Informbiroja pomeni odločilno doživetje generacije; izgubo mladostnih iluzjj. Toda Dimitrij ima brez svoje krivde čas, da se zave, da stvar premisli, preden se mora opredeliti. Vendar tega ni vesel. »Vzbu-ki eksplozij, ki bi oznanjali razdejanje mostov in viaduktov, bi bili zanj dosti bolj mikavni kot drobnjakarstvo in dolgotrajno ustvarjalno delo.« Po taki veroizpovedi nam je seveda veliko Jasnejše, pa tudi veliko manj zanimivo Dimitrijevo iskanje življenjskega smisla. Zavedamo se, da so se naše poti razšle.
Kdo je kriv, da se je Dimitrij kot skojevec prostovoljno izčrpaval pri delovnih akcijah, da se je prostovoljno odločil naglo zaključiti študij in se vključiti v petletko, medtem ko so njegovi manj zavedni sošolci študirali in sf pribojevali boljše položaje? Kdo je kriv, da išče Dimitrij v ljubezni samo potrditev svoje osebnosti in mu je všeč petelinjenje, ko bi moral prevzeti odgovornost za svoja dejanja, pa nenadoma ugleda »past«? Kdo je kriv, da ljudje ne moremo hkrati jesti svoje pogače in jo obdržati, in da Je plačilo prostovoljno prevzete žrtve samo moralna lepota tega dejanja, ne pa družabni ugled in uspeh? Kavčičeva knjiga je izpoved rodu, ki je rasel pred našimi očmi. in katerega težkih osebnih konfliktov se v skrbi, da bi ga materialno preskrbeli, nemara nismo dovolj zavedali. S tega vidika nam odpira zanimiv pogled v srce generacije, ki sl želi čimprej pokopati mladostno vrenje in hrepeni po resignaciji jeseni.
RAPA SUKUE
VFCKO IN KORPA — NASA NAJMLAJSA NAMIZNOTENIŠKA ŠAMPIONA
BLISKOVIT VZPON
tv
h
QNA
NA E\I STRANI ZELENEGA PRAVOKOTA JE IGRALEC V ZELENI MAJICI, KREPAK IN VISOK, 2E NA PRVI POGLED POOSEBLJENA MOC IN RUTINA. NJEGOV VIS-A-VIS PA JE DROBAN FANTE V MODREM DRESU, ČRNOLAS OKRETEN, MALCE VIHRAV. OBČINSTVO JE NA STRANI SLABOTNEJŠEGA IN MLAJŠEGA, A NE LE ZATO KER JE DOMAČIN. PREDVSEM ZATEGADELJ, KER GRE V NEKEM SMISLU ZA DVOBOJ DAVIDA Z GOLIJATOM. IN KAKOR SE MNOGOKRAT ZGODI: DAVID ZMAGA IN VSI PRAVIJO DA SE JE ZGODILA SENZACIJA.
MOGOČA PA JE TUDI TAKALE KOMBINACIJA: NA OBEH STRANEH MIZE STA MLADA IGRALCA IN MAJHNA CE-LULOIDNA ZOGA ŠVIGA MED NJIMA, DA JO JE VČASIH KAR TEŽKO OBDRŽATI V OCEH. IN ČEPRAV MED TEKMUJOČIMA NI BISTVENE RAZLIKE V LETIH, NITI V POSTAVAH, JE TUDI MED NJIMA RAZMERJE DAVIDA IN GOLI JATA, V TEM PRIMERU PA ZATO, KER JE EDEN MED NJIMA V MEDNARODNI ARENI LE MALO ZNAN DRUGI PA NOSILEC IZREDNO ZVENEČEGA MEDNARODNEGA NASLOVA. IN KO ZMAGA NEZNANI SPET PRAVIMO, DA JE PRIŠLO DO VELIKEGA PRESENEČENJA.
CE PA JE TAKIH DOGODKOV VEC, SE NAPOSLED KAMENJAJO TUDI VLOGE. NIC NI POMEMBNO, ALI OSTANE DAVID NA VIDEZ TAKŠEN KAKRŠEN JE BIL. ŠTEJE LE, CE JE SPRAVIL NA KOLENA TOLIKO IN TOLIKO GOLIJA-TOV. IN CE SE MU JE TO POSREČILO, POSTANE GOLIAT TUDI ON, TARČA VSEH DAVIDOV — IN GOLIJATOV. PRAV PO TEM — ALI JIM SPLOH USPE PRERINITI SE V IZBRANO Družbo in ce, v kakšnem casu, pa se iz množice POVPREČNIH ŠPORTNIKOV IZLOČIJO TISTI REDKI, KI POSTANEJO ŠAMPIONI.
v Skopju ln doseže višek s svetovnim šampionatom v Pragi, pa bosta že sodila v spiske favoritov, Igralcev torej, ki Jim lahko pripisujemo tudi naj ve« je u-spehe.
šele zdaj pa bosta oba morala prestati najtežjo preizkušnjo.
pač uvideva, da vodstvu njegovega kluba naVfelic prizadevanju še vedno ni uspelo najti primerne dvorane za redno, vsakodnevno vadbo.
• Tudi Korpa je slejkoprej reden gimnazijec, tudi po učnem uspehu med najboljšimi v Senti.
Marsikdo bo dejal: dolg in zapleten uvod za povsem razumljivo misel. A je vendarle tako: prispodoba je včasih učinkovitejša kot klena ugotovitev. Ce bi za partnerja iz prvega odstavka dejali, da je lani na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu FLRJ v Novem Sadu tedaj 17-letnl Jugoslovan Edo Vecko povsem presenetljivo dobil proti zahodnonemškemu reprezentantu Mihaleku in da je prav isti Vecko letos oktobra na mednarodnem prvenstvu Nizozemske v Haarlemu premagal tudi uradnega evropskega prvaka Šveda Al-serja (drugi primer), bi smisel tega morebiti dojeli le športni strokovnjaki. Tako pa ...
*
Bliskovit vzpon sedaj natanko 18-letnega steklarja iz Hrastnika Vecka v evropsko namiznoteniško elito, je res nekaj samosvojega. Toliko bolj, ker ima v Senti dvojnika — dijaka Ištvana Korpo, s katerim sestavljata vrh novega jugoslovanskega vala v tej športni zvrsti. Vecko in Korpa sta igralca, ki sta skupno z malo starejšim rodom Hrbuda,
Markoviča in Terana dosegla, da je bila zamenjava imen v naši reprezentanci skorajda neboleča. In to je toliko bolj spodbudno, če upoštevamo, da so bili prej stebri Izbrane ekipe tako slavni igralci kot Harangozo, Dolinar in Vogrinc, prva med njimi celo svetovna prvaka. V minulih sezonah smo peli slavo »čudežnim otrokom« Brazilcu Biribi, Cehu Miku in Rusu Averinu, sedaj, ko imamo take igralce doma, pa se temu niti ne čudimo preveč.
Pa je le tako: Vecko in Korpa sta bila še pred nepolnim letom v tujini povsem neznana igralca. Odtlej pa sta igrala v naši ektpi, ki je osvojila evropsko prvenstvo (med člani in mladinci), zasedla sta drugo mesto v parih na članskem in prvo med dvojicami na mladinskem evropskem prvenstvu. Na najrazličnejših turnirjih sta premagala vrsto znanih tekmovalcev, nazadnje Vecko celo evropskega prvaka. V novi sezoni, ki se začne ta teden s prvenstvom Avstrije, nadaljuje nato z velikim mednarodnim prvenstvom Jugoslavije
Korpa in Vecko — dobra igralca in prijatelja
najboljšemu - plaketo branka ziherla
MALO IZBIRE
Kvalitetnih prireditev je bilo minuli teden prav malo, zato so imeli novinarji težave pri razdeljevanju točk.
I. Cervan (Maribor) — atletika, 13. 2. Urnam (Branik) — odbojka, 12, 3.—4. Vecko (Odred) — namizni tenis in Boner (Branik) —	kolesarstvo, po 10, 5.—«. Pirčeva (Odred)	—_namlatil tenis	ln Teran	(Triglav) — namizni tenis, po 8,	7__12.
Kern (Odred) — namizni tenis. Bajerl (Tekstilec), — kegljanje, Škerlj (Rog) — kolesarstvo, J. Pintar (Kranj) motorlstlka, Oblak (Ljubljana) —■	motorlstlka ln Gajšek (Celje) — motorl-
stika, po 5,	13. Važžč	(Kladlvar) — atletika, 3.
kratko toda novo
Na tradicionalni proslavi Športnega tiska na dan 1. decembra v Berlinu paripravlja>o letos prav poseben spored z nekim meddržavnim nogometnim dvobojem starih internacio-naloev Avstrije in Nemčije. Igralni čas so določili na dvakrat po 7,5 minute. Vsaka ekipa bo Stela samo sedem mož, in sicer tri v ožji obrambi, tri napadalce in pa enega (srednjega in obojestranskega) krilca. Nemci mislijo za to svojevrstno parado starih porabiti kaj-]vak Fritza Walterja, dalje Ku-pferja, Szepana, Kuzorro in druge, pri Avstrijcih pa imajo izbiro zelo Številno: Binder, Decker, Rafti, Hahnemann, Pes-ser, S troh itd. Na Dunaju so bili snad to zamislijo navdušeni in se vnemajo za revanšo ob Donavi. Radovednežev za take improvizacije Je zmeraj dovolj .. •
•
Vsako svetovno prvenstvo Je značilno po tem, da ga je treba dolgo pripravljati, traja razmeroma kratek čas in se potem vleče brez konca ln kraja do zadnje likvidacije. Ta resnica se tokrat bridko nanafta na letošnjo nogometno parado v Ciiu, po kateri so prireditelji zagazili v razne neljube spore in pravde, katerih ureditev Jih bo stala še težke denarje. Največ križev in težav imajo organizatorji zdaj s potovalnim uradom Exprinter v Santiagu, ki Je povzročil njim in tudi mnogim obiskovalcem toliko nevšečnosti in zamer, da so mu morali odvzeti monopol za urejanje stanovanja za tujce še med potekom prireditve. Potovalni urad toži zdaj prireditelje za nič manj ko kakih 200.000 dolarjev odškodnine iz tega naslova. Problem Je toliko bolj kočljiv, ker Je Ml medtem čilski eskudos nasproti ameriškemu dolarju razvrednoten za celih 100 odst., kar pomeni, da so vsi ti računi dobili glede na to spremembo.
zelo drugačno in rešite skrbi vzbujajočo podobo. Čilski klubi čakajo namreč še na delitev dobička iz celotnega izkupička tega svetovnega prvenstva, ki pa utegne po vsem tem kdove kako skopneli.
*
Olimpijski komite Indile Je sklenil na dolgi in burni seji pozvati člane svojih včlanjenih federacij, naj obvezno in do zadnje vrnejo Indoneziji vseh 34 kolajn, ki so jih prejeli šte-vtini tekmovalci v raznih konkurencah med azijskimi igrami, če se Indonezija ne bo uradno opravičila zaradi žalitev indijskega olimpijskega odbora. Olimpijski starostni svet je določil /a ureditev tega spora rok 30 dni. Po vsej priliki je to prvi primer v zgodovini športa, da vrhovna organizacija vrača častna priznanja, ki so Jih prejeli njeni člani.
*
Angleži še zmeraj niso dobil! naslednika za prvega trenerja
svojih nogometašev vvlnterbot-toma. Res Je, da se Je po dolgem prijavnem roku oglasilo za to službo celih 59 kandidatov, toda med njimi ni nobenega izmed tistih, ki res kaj pomenijo. Vsi dobro zapisani In cenjeni klubski trenerji namreč nočejo zapustiti dosedanjih mest, zlasti ne zato, ker namerava zveza to funkcijo §| razvejiti na dva sektorja, ene- m ga za delo z Izbranci na terc- s nu In v kondiciji, drugega pa §| za sestavljanje državne re-prezentance. Ta delitev dela I pa se zdi praktikom komaj iz- | polnjiva - v zadovoljstvo de- H lodajalcev.
•
Italijanska nogometna »Industrija« Je segla po novih prijemih za večjo afirmacijo. Odbor ligaških (reci najbogatejših plačanih) nogometnih klubih je skoval predlog, naj bi vsi skupaj ustanovili lastno filmsko družbo, ki naj bi se u-kvarjala posebej s filmanjem vseh
Dokler sta bila neznana, je bil njun posel lažji. Zdaj pa zanju ne velja le ohraniti osvojenih pozicij, marveč ostati tudi na trdnih »tleh«. Hitri uspehi so namreč tudi največ obetajočim že velikokrat zavrli nadaljnji napredek, ker so nekaterim enostavno preveč »stopili« v glavo. Za zdaj pa na srečo niti o Vecku niti o Korpi ni slišati nič podobnega:
# Vecko je po preselitvi v Ljubljano izjavil, da bo skušal čimprej izpopolniti svojo osnovno šolsko izobrazbo, rad pa bi se tudi učil tujih jezikov. Čeprav je sedaj državni reprezentant, je ostal skromen. Trenira celo v neki šupi ob Dolenjski cesti, ker
STARČEK - ODLIČEN PLAVALEC
Na tako Imenovani »ollmpiadi veteranov« v brazilskem mestu Rio de Janetro Je zmaga) nepričakovano 75-letnl Fran risco de Souza Valente, ln sloer na 1500 m dolgi pirogi. Njegov uspeh Je toliko pomembnejši, ker so bili na tej dirki vsi njegovi tekmeci tudi do 30 let mlajši.
Valente Je sloer upokojeni vladni funkcionar', s športom pa se u-kvarja že več kot 50 let. Brazilski športni novinarji so njegovo zmago ovekovečili kot enkratni podvig.
ko ugotovljene pomanjkljivosti. Odbor sam bi vrh tega dobil na uporabo po eno kopijo vseh tekem vsakega kola, da bi jih imele na vpogled razne instance v njenem področju, saj bi tako mnogo laže presojale razne sporne zadeve.
Japonski olimpijski prireditelji so se menda že spet Izmotali iz krize zaradi odstopa dveh vodečih funkcionarjev v odboru. Njuna namestnika — podpredsednik in tajnikov pomočnik — bosta kar prevzela obe funkciji ln stvar pojde nemoteno naprej. Ves aparat je utečen, sredstev ne manjka ln tako se ni treba bati, da bi orga-
In kako sta se vživela v reprezentančno okolje? Čeprav novinca, sta si pridobila ugled tudi že pri tovariših. Trenutno najboljši Jugoslovan Hrbud je v intervjuju »Vjesniku« na primer takole ocenil Vecka: »Sijajen je, mali »zvitež«. Sedaj je boljši kot Korpa in bi ga v Skopju vsekakor veljalo uvrstiti v našo najboljšo ekipo. To je povsem zaslužil. Na turnirju v Bjelovaru me je navdušil, ko je v petem nizu povsem »razbil« Markoviča z 21:4!
Njegove največje vrline: hitrost, okretnost, tempo. Slabost: določena šablona, ki se je je začel posluževati pri napadu (ena dolga žoga, ena kratka), »serijska proizvodnja« točk, ki lahko na-vrže velike uspehe, a je lahko tudi izredno nevarna. Meni je Vecko na vsak način všeč. Mlad je še in — neizkušen. Ko bo imel izkušenj več, bo velik igralec!«
Ali ni rekel Hrbud vsega? Je.
EVGEN BERGANT
WEMBLEY - NAJLEPŠA ŠPORTNA ARENA NA SVETU
Znani londonski stadion Wem-bley, kjer so bile Veta 1948 olinrpi.1-ske igre, bo prihodnje leto eden nnllepših 1n največjih športnih obl ek tov na svetu. Angleži so se namreč lotili obnove tega stadiona, ki bo vellala več kot pol milijona funtov šterlingov, in sicer tako. da bo v°'S stadion, kjeir bo prostora 7.a lon.noo gledalcev, pokrit s streho.
Izredne delovne oogole bodo imeli športni dopisniki, saj bodo imeli v ložah za tisk različne ugodnosti.
Obnovitvena dela na Wemblevu so se začela letos j unija ln računalo. da bodo končana v desetih mesecih. Tedaj pa bo ta stadion, ki so ga zgradili pred 40 leti, dobil povsem novo vnanjo podobo. Prva tekma na novem stadionu pa bo med nogometnima renre-zentanrama Anglije in Škotske 6. aprila. 1963.
NAJDRAŽJI H0KFJIST
Kanadski hokejski profesionalec jugoslovanskega porekla Franck Mahovlits je ta čas najboljši igralec na svetu. Zanj se zanimajo mnogi bogati menažer-ji, ki ponujajo velike vsote denarja. Vse pa je prekosil lastnik znane čikaške ekipe Black Hauvvck, ameriški milijonar James Norris, ki je prišel k torontskemu klubu, kjer igra ta 24-Iet-ni Franck, in deponiral 1000 dolarjev, hkrati pa napisal ček v znesku 999.000 dolarjev. To bajno vsoto denarja bosta klub in Mahovlits prejela ob podpisu pogodbe. Mahovlitsev klub je kajpada z veseljem sprejel to ponudbo, vendar mora dobiti za to še soglasje kanadske hokejske lige.
Ta vsota denarja je menda doslej največja, ki jo je kdajkoli ponudil kak menažer za kateregakoli športnika.
<
U
J
X
Pred nedavnim Je lzvrfini odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije razpravljal o problematiki plavalnega M športa v naši republiki. Pri w tem so zborovalci ugotovili, da v letošnji sezoni niti niso bili izkoriščeni vsi izmed 32 bazenov, kolikor Jih Je v Sloveniji. Ta podatek Je zares zaskrbljujoč, ne le s stališča razmaha plavanja kot športne zvrsti. Gre prej za škodo, ki Je nastala glede rekreacije in zdravja prebivalcev, ko vendar vemo kako koristno je kopanje, še zlasti če Je povezano s sončenjem. S problematiko bazenov se torej naj ne bi ukvarjale samo športne, marveč prav vse družbene organizacije, niti najmanj pa ne bi škodilo, če bi o pomanjkljivostih te vrste kdaj spregovorili tudi na zborih volivcev. S tem v zvezi Je tudi izgradnja zimskih bazenov, objektov, ki gotovo pravtako presegajo meje samo športnega pomena. Kot kaže so sedaj dokončno zagotovljena sredstva za zimski bazen v Ljubljani, s čimer pa še ni 'izčrpan spisek krajev, ki bi potrebovali tak objekt. Vso pozornost torej
»TT« NA OBISKU V ŠVICI
Luigi Taveri ne pozna ovir
Luigi Taveri se imenuje letošnji novi svetovni prvak v kategoriji 125 kubičnih motorjev. Tako je ta vrli Švicar osvojil najvišji svetovni naslov v športni zvrsti, ki je v njegovi lastni domovini — prepovedana! Ko so v Švici ukinili vrhunske avtomobilske in motorne dirke, jim je Taveri, ki dirka že od leta 1947, ostal vseeno zvest vse do dandanes. Poprej je sedemkrat zmagal na švicarskem prvenstvu, zadnja leta pa žanje najvidnejše uspehe tudi v mednarodni areni. Samo letos je ta 33-lctni športnik iz Zilricha zasedel najboljša mesta kar na šestih vožnjah za svetovni šampionat, in sicer vselej s svojim hitrim japonskim strojem »Hondo«.
Ce srečate tega 1,62 m visokega in 60 kg težkega Švicarja pri zasebnih opravkih, mu sploh ne bi prisodili, da je drzen šampion z dirkališč. Vrh vsega zelo ljubi družinsko življenje; ob vsakem času je rad z ženo Tildo in sedemletno hčerjo Blanco. Njegova soproga sicer dodobra pozna vse nevarnosti dirkanja z motorji, pa vendar ne poskuša, da bi mo-
BAZENr
Se zmeraj med najboljšimi v Evropi: Madžar Berczik In Jugoslovan Markovič II
VSE POTI PELJEJO V INNSBRUCK
Bosakovo
VABIJO K FILMU
Znano češkoslovaško telovadko Evo Bosakovo, ki nima tekmice na svetu, posebno ne v vaji na gredi, so skušali pritegniti jUmski producenti. -Toda Eva, ki sedaj tudi Se trenira izbrane češkoslovaške telovadke, je vabljivo ponudbo odklonila, ker bi se morala posloviti od vaj na orodju — kot profesionalka. Kljub temu pa se le ni mogla povsem odreči možnosti, da bi se uveljavila tudi na drugem področju. Sklenila je namreč, da se bo po potrebi pojavila na filmskem traku v dokumentarnih filmih, ne da bi m nastop zahtevala honorar.
Eva Bosakova v teh dneh vadi del skupine 45 telovadk, ki so Se začele z rednimi pripravami za olimpijske igre v Tokiu. Na vprašanje novinarjev, če misli še naprej nastopati kot aktivna telovadka in se potegovati za mesto v otimpijskl ekipi, je dvosmiselno odgovorila: »V trenerskem svetu smo razpravljali o pološaju in ugotovili, da imamo v CSSR dovolj odličnih tekmovalk, zato naj si vsaka pribori mesto v reprezentanci. Poleg trenerskega dela pa bom našla dovolj časa, da bom še najprej vadila in se pripravljala, če bom lahko s svojo udeležbo reprezentanci v korist, bom seveda rada tekmovala.«
Bolj preprosto povedano njena Izjava pomeni, da vsekakor misli nastopati v Tokiu, če je le ne bodo njene mlajše nasprotnic^ izrinile iz reprezentance.
••••
k V,  ^
Luigi Taveri in njegova soproga Tilda
ža odvrnila od motorja. Skoraj vsak dan skrbno čisti številne moževe pokale in trofeje, na dirkah pa najpogosteje s stoperico v rokah stoji ob tekmovalni stezi.
V Švici se mora trening dirkačev — motoristov omejiti v glavnem samo na dopolnilne športe, pri čemer imajo prednost čez poletje gozdni teki »čez drn in strn« in dviganje uteži, pozimi pa smučanje. Doma si je Taveri izdelal tudi lesen model motorja, ki popolnoma ustreza oblikam in meram japonske »Honde«. Na njem pogumni Švicar trenira razne položaje, v glavnem pol leže in pol sede, ki se jim prilagaja med vožnjo na dirkah. Tako krepi predvsem prsne mišice, nič manj pa tudi mišice na vratu in rokah. Mož rad povezuje tudi koristno s prijetnim: svojo specialno napravo postavi zmeraj tako, , da lahko med vadbo spremlja zanimive dogodke na televizijskem zaslonu.
Toda na dirkah ima Taveri odprte oči‘zares samo še za tekmovalno progo z nevarnimi pastmi in seveda svoje tekmece.
Zdaj najboljši švicarski dirkač z motorjem se še ni dokončno odločil, če bo tudi prihodnje leto na slovitih evropskih in drugih dirkališčih po vsem svetu spet zraven, ko bodo delili srebrne pokale in druge lovorike. Smrtne nesreče mnogih prijateljev ga namreč odvračajo od dirkanja, toda doslej ga je njegova nemirna dirkalna žilica še zmeraj znova zvabila na start.	/
a Svetovno prvenstvo v ostalih kategorijskih razredih so letos osvojili: 50 ccm Ernst Degner (Nemčija), 250 in 350 ccm Jim Rcdman (Rodezija), 500 ccm Mike Haihvood (Anglija) in prikoličarja M. Deubel in E. Horner (Nemčija).
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA IŠČE DOBITNIKA
ki je vplačal v Celju, Stanetova ul. 13. v 32. kolu LOTA 200 din. — Žrebanje je bilo 10. okt. 1962 in na vplačilo — talon št. 101530/4 je plačnik pogodil 5 zadetkov in ga čaka dobitek v znesku 707.816 din. Dobitnik se do danes še ni zglasil.
Rekordni olimpijski treningi
Po vseh evropskih državah, kjer smučarski šport nekaj pomeni v mednarodni areni, se z vso vnemo pripravljajo na bližnjo sezono. Povsod se namreč zavedajo, da je treba ustvariti ekipo za olimpijske igre v Innsbrucku leta 1964 že zdaj. Zal, moramo ugotoviti, da so nadaljnje priprave naših smučarjev — saj takšne kakršne so potrebne olimpijski ekipi — zaradi pomanj-kanja sredstev na dokaj majavih temeljih. Le s snegom bogata zima bi precej olajšala njihova prizadevanja.
njenimi preizkušenimi asi bo skušal braniti pridobljene pozicije in doseči primat v svetu, hkrati pa dvigniti raven mladih talentov kot so Killg, Perrot, Mauduit, Stamos in drugi.
Pri ženskah je na čelu liste svetovna prvakinja Marielle Goitschel, njena sestra Christine, Madeleine Bochatay, An-nie Famose in Christine Teraillon, ki sestavljajo udarno moč ekipe, Judet,
nlzatorjl n« izpeljali vseh velikih načrtov, v kakršnih so sl zasnovali Izvedbo prvega olimpijskega slavja na azijski celini.
*
Finski metaiee diska Lindroos na beograjskem evropskem prvenstvu v atletiki ni imel posebne sreče.
"'"•J"1«	n	I	■■Iiiaiijrm VSCII	V««	I	„	»	,	'	,	—	-----
prvenstvenih tekem.	Ti filmarji	M	•*, . na »portnem igrišču! Mož
naj bi potem dva dni	po vsaki ne-	H	, *^aUnciraI v ožje tekmova-
delji Izdelali filme o	vseli tekmah	S	Jn J® mnrsl *»*<• glodati vse
)n prizadetim rnajstoricam prepu- S h,,IJS® ‘elcmece s tribune. Toda -	.	..	—	.	_	prav	to	Je	bila	njegova sreča. Po-
stili po eno kopijo. Usluga bi stala kakih 250 do 300 dolarjev za vsako tekmo. Filmski trak o vsaki tekmi bi potem proučevali in do podrobnosti analizirali Igralci in trenerji ter se pogovorili o tem, kako hi drugič odpravili vse posnete In ta-
leg tega 32-letnega atleta je sedela namreč — tudi kot gledalka — 10 let mlajša Jugoslovanska študentka Kolcka. 2e preden je padla zavesa oh koncu PEA, so Llndroosa v domu njegove te nove znanke sprejeli kot bodočega zeta. V nekaj tednih bo ta naša državljanka odpotovala na poroko na Finsko. Lindroos pa se že ves ta čas na tihem smehlja, kakšno srečo je imel, da ni prišel do finala. Brez kolajne, aato pa darilo za vse življenje!
*
Evropski boksarski prvak srednje kategorije I.aszlo Papp (Madžarska) je bil nedavno v Budimpešti sami vprašan, kaj bi postal, če bi se še enkrat rodil. Papp se ni dolgo obotavljal z odgovorom In dejal: »Najrajši astronavt!« Začudenim radovednežem, ki so hoteli vedeti, kako Je prišel na to misel, Je pojasnil, da bi se mu tedaj v breztežnostnem prostoru slednjič ne bilo treba ukvarjati a tem, koliko naj bo težak . ..
Sosedne alpske države posvečajo seveda največjo pozornost alpskim disciplinam: Vse: Avstrija, Francija, Švica, Zahodna Nemčija in Italija se hočejo izkazati v Innsbrucku in iztrgati druga drugi čimveč kolajn bodisi v moški bodisi v ženski konkurenci. Zlasti zagrizen boj se obeta med francoskimi in avstrijskimi reprezentanti. Prvi so bili uspešnejši v Squaw Vallegu, drugi pa so jim vrnili »milo za drago« na neuradnem svetovnem prvenstvu v Cha-monixu. Poraz na lastnih terenih je Francoze močno prizadel.
Skupen trening 18 francoskih olimpijskih kandidatov je trajal od 1. do 20. oktobra. 24. oktobra so nadaljevali z mešanim treningom v Chamoni*u, ki bo trajal do 31. t. m. Na tem treningu še nadalje posvečajo pozornost atletski kondiciji, hkrati pa vsak dan trenirajo slalom — na snegu seveda. Pred dnevi se je izbrancem pridružil še šampion Guy Perillat, ki je vse poletje prebil v Andih kot trener čilskih tekmovalcev. Od 12. novembra do 21. decembra bodo francoski smučarji na snegu v Val d'Isere, po enotedenskem odmoru pa se bodo 28. decembra spet zbrali v Cha-monixu. Tam bodo ostali skupaj do 4. januarja, dan pozneje pa bodo ie na prvi mednarodni tekmi (Adelboden). Od tega datuma naprej bodo treningi le še — tekme. Trener Honore Bonnet se bo na njih pojavljal po rekordnem treningu (73 dni) predvsem z naslednjimi tekmovalci: Gug Perillat, Michel Arpin, Charles Bozon, Francois Bonlieu, Emile Viollat in Leo Lacroix. Z orne-
S
DurilUrd* A?ULa.rSkl moJstri: trener Honorč Bonnet, Georges Mauduit, Adrien f. Michel Arpin, Jean-Claude Kllly (39), Lčo LacroU (16), Charles Bozon, Guy Pčrlllat (1).	..........
Cochaur in Moyrand pa so njihove glavne rezerve.
Honore Bonnet se navzlic precejšnjemu neuspehu v Čhamonizu ravna po istem receptu, ki ga je še »zasolil«. Ne zaupa namreč treningu po klubih, ker se boji, da bi se tamkaj po-lenili.
Razumljivo je, da tudi v Avstriji — prirediteljici olimpijskih iger — posvečajo letošnjim pripravam izredno pozornost, vendar njihovi skupni treningi ne bodo tako dolgotrajni in tudi ne tako številni, pač pa vodstvo budno spremlja treninge tekmovalcev po klubih. Avstrijsko vodstvo si še nadalje največ obeta od Egona Zimmermanna in Karla Schranza (neuradna šampiona iz Chamonixa), vendar se boji, da ne bi klonila pred bogatimi ponudbami ameriškega profesionalnega smučanja. Oba sta namreč tudi mojstra v smučanju na vodi, saj sta v preteklem poletju letela po 15 m visoko nad gladino Kon-stanškega jezera, privezana za motorni čoln in opremljena s krili.
Francoskim in avstrijskim' »kanonom« bodo skušali prekrižati račune predvsem Willy Bogner (Zahodna Nemčija), Italijan Bruno Alberti m morda • Švicar Willy Forrer, če bo zanj izprosil milost trener Georges Schneider. Forrer ja je namreč švicarska zveza suspendirala za dve leti. Tudi Švicarji so precej skromnejši, kar zadeva skupne treninge. Imeli jih bodo sicer po štiri za ženske in moške, trajali pa bodo le po pet do deset dni s tem, da bodo po vsakem na izločilnih tekmah skrčili število udeležencev.
Vsaj tolikšen trening kot ga imajo olimpijski kandidati v Švici, bi morali imeti naši tekmovalci!
Z letošnjo sezono je pričakovati tudi nekaj tehničnih novosti. Po vsej verjetnosti bodo kovinske smuči spodrinile smuči iz steklenih vlaken, ki so jih že — z ugodnimi rezultati — preizkusili pri slalomu in veleslalomu, preizkusili pa jih bodo . tudi v smuku. Georges Schneider pa napoveduje varnostne vezi, ki zanje pravi, da bodo pomenile datum v zgodovini smučanja.
VK". 1
■■■■■ ■	,r%
, ■ Ij fu n, :nfh !r.t rfir!- " ' r'-‘
\IDš1$lii
: . .
-
: S;^4
PERILA, PERITE S TAJMOM!
iz znanosti in tehnike nam poročajo
Štirje slepi Londončani so prvi ljudje, Id se učijo »gledati« z ušesi. Inženir za elektroniko Victor Valchera jih je namreč opremil z miniaturnimi radarskimi napravami, ki registrirajo obrise predmetov kot zvoke. Slepi imajo na prsih ozko, trideset centimetrov dolgo skrinjico, na ušesih pa slušalke. Najprej se morajo-namreč naučiti razlikovati tone, ki jih odbijajo posamezni predmeti: postelja, miza, omara, stol. Navaditi se tudi morajo, da se-zvok spreminja zaradi oddaljenosti predmeta.
Da gre za dolgotrajen pouk, je razumljivo, saj se tudi dojenček uči gledati celih enajst mesecev, pa čeprav so njegove oči »tehnično« že ob rojstvu sposobne za gledanje.
Podobno tudi pri slepcih, ki so opremljeni z radarji. Najprej je zanje svet poln zvokov. Tedne, mesece potrebujejo, da v zmedi odbitih zvokov izberejo in ocenijo tiste, ki jih posebej zanimajo.
V osnovi ni nova naprava nobena skrivnost, saj radar poznamo že dolgo. Težave so nastale in jih še rešujejo pri praktični uporabnosti znanega principa za pomoč slepim.
Napravo inž. Valchere lahko označimo kot kombinacijo radarja in radijskega sprejemnika. Radar oddaja elektromagnetske valove, ki se na zapreki odbijajo in se vračajo v oddajnik. Pri normalni napravi se odbiti valovi registrirajo na zaslonu kot slika. Pri napravi za slepce pa se le-ti spreminjajo v zvoke.
Iz Londona poročajo, da naprava, ki jo sedaj uporabljajo, omogoča slepcu zanesljivo gibanje po stanovanju. Za orientacijo na ulici jo bo treba še izpopolniti.
ti in avto
v vplinjaču, morda so se bati prilepili na
valj zaradi pregostega olja.
Ce zaganjat vleče le počasi, potem nikar ne razmišljajte, ali je vzrok pregosto olje ali slab akumulator. Pomoč: odvijte svečke, jih poSkropite z bencinom za vžigalnik, počakajte minuto ali dve in jih spet privij-te. Spet malo počakajte in šele potem startajte.
Ce zaganjat dobro vleče, motor pa kljub temu ne vžge, potem je krivec elektrika. Poskusite z »zdravili«, ki smo jih našteli za prva dva primera, pa še s palcem preskusite, če kladivce v prekinjevalniku lahko teče.
Ce motor še vedno ne vžge, zaganfač pa vedno slabše vleče, takoj prenehajte z vži-ganjem. Sicer boste izpraznili akumulator/
Sedaj je treba iskati vzrok v vplinjaču. Morda je bila v vplinjaču voda, ki je ponoči zmrznila, led pa se noče upliniti. Pomoč: Vbrizgajte o filter za zrak bencin za vžigalnik (še boljši je eter)!
Ce je akumulator že tako slab, da zaganjat komaj še potegne, potem bi gotovo najraje imeli avtomobil, ici se da vžgati z ročico — tako po starem.
Ce je bil akumulator že precej prazen, potem na mrazu skoro ne daje vet toka. Pomagamo si najlaže tako, da privežemo naš avtomobil za prijateljevega in ga prosimo, da nas vleče. Potem bo motor vžgal tudi brez ročice za ročno zaganjanje.
Druga pomot je, da vzamemo akumulator iz avtomobila in ga za pet minut postavimo v toplo krušno peč; akumulator zato sicer ne bo boljši, toda za kratek čas pa to zdravljenje le pomaga.
Sicer pa osnovno pravilo: z akumulatorjem, ki je starejši od dveh let, se ne vozite po snegu!
za avtomobil
ZIMMIZPB8D 3 TISOČLeilJ IIDMIBS nOSTRIPICIRNLI DIPLOM
Trepanlrane lobanje li kamene dobe
K »IH
Prva pomoč
ziitni it n nun
žali so se natančno določenih operacijskih metod, učence so skrbno vzgajali: zdravniških spretnosti so Jih učili na lutkah in živalih. Operacije cist so vadili tako, da so rezali živalske mehurje ali usnjene vrečke, ki so jih napolnili z vodo. Operacijskih rezov so se učenci navadili na melonah in na velikih kumarah.
Tako vzgojeni zdravniki so se lotevali zelo zahtevnih operacij: odstranjevanja kamnov v mehurju ali amputacij udov.
Prastari prebivalci današnjega Peruja so bili pri amputacijah posebni mojstri. Starožitne plastike, ki so jih odkrili arheologi, odkrivajo medicinsko znanje, ki se mu lahko samo čudimo. Indijanski umetniki so tako realistično oblikovali poškodovane roke, zatekle glave, razjedene obraze, da so lahko današnji znanstveniki brez težave odkrili simptome raka, lepre, padavice, še več: na plastikah, ki predstavljajo amputirane bolnike, lahko opazimo celo sledove šivov, ko so zdravniki zašili kožo na štrclju.
2e na prelomu stoletij so bile trepanirane lobanje, ki so jih odkrili v Peruju, predmet živahnih diskusij. Antropologi so najprej mi-slili, da gre za skrunilce grobov, ki so si iz lobanj mrtvih Peruancev izrezovali okrogle koščke kosti za amulete.
Francoski zdravnik Paul Broca — umrl je leta 1880 — je dokazal, da gre za operacije živih ljudi, saj se je kostna substanca na robu okrogle odprtine regenerirala. Po tem, za koliko je kost še zrasla, je bilo moč sklepati, za koliko časa Je pred tisočletji operirani preživel operacijo.
Operacija dr. Grana, ki jo je pred nedavnim opravil s starimi instrumenti, te staro-veške trepanacije lobanje demonstrativno dokazuje. še posebej je presenetljivo, da lahko po lobanjah sklepamo, da Je večina operirancev preživela trepanacijo. Kakšni mojstri so bili peruanski zdravniki, ko se še danes zdravniki — z moderno anestezijo in anti-septiko — le s težavo lotijo možgan, da bi operirali tumor.
Pa so bili starožitni zdravniki le redkokdaj primemo nagrajeni. V zakoniku babilonskega kralja Hamurabija (1728—1688 pr. n. št.) Je sicer zapisano:
»Paragraf 221: Ce zdravnik plemenitniku ■ozdravi zlomljeni ud, da ta spet živi naprej, potem mu Je dolžan plačati pet šeklov srebra.«
Toda v paragrafu 218 je zapisano, da bodo zdravniku odsekali roke, če mu ne bi uspela operacija sive mrene ln bi se oko razlilo.
Na Kitajskem so neuspešne zdravnike — še posebej če so bili njihovi pacienti ugledne osebnosti — še strože kaznovali:
Mrtev bolnik — mrtev zdravniki *
Zjutraj se mi na vso moč mudi v službo. Prisopiham v garažo, ključek za vžiganje je pri roki, startom - motor ne vžge.
še in še se napenja zaganjač - baterija se prazni - motor pa ne vžge. Vaš motor tudi noče vžgati...
Takšen je zunanji videz razdelilca. Glavo lahko dvignemo, če odpnemo zaponki. Ko spet montirate glavo, pazite, da se drobni nos na ohišju razdelilca usede v utor na glavi. Najlaže montiramo tako, da glavo toliko časa vrtimo po ohišju, dokler nos ne »zagrabi«
...V OGREVANI GARAŽI? — Razkrinkamo lahko le dva krivca: ali je kriv mehanik, ki vam je napravil zadnji servisni pregled, ali ste krivi sami.
Mehanika v domači garaži ni mogoče prijeti za ušesa — to je dejstvo. Zato je bolje, če potem, ko nekajkrat brez uspeha poženete zaganjač — potegnili ste bili seveda tudi gumb, ki vodi do lopute za zrak — izstopite m poduhate izpušno cev.
Ce diši po bencinu, potem še preden ponovno startate, potisnite gumb za zrak nazaj, pustite pedal za plin pri miru in pustite, da zavija zaganjač, ne da bi dodali plina. Potem šele pritisnite pedal za plin »do deske« in medtem ko noga tišči pedal še naprej, ponovno startajte.
Spet ne vžge?
Potem je treba »vzeti Sivce v roke«. Vzemite iz nabiralnika »Delo« in ga berite 10 minut, avtomobU pustite pri miru. Potem poskusite znova! Gumba za zrak se ne dotikajte
Ce še sedaj ne vžge, potem pač morate v službo peš!
Kaj pa če izpušna cev sploh ne diši? Potem naj ostane loputa za zrak zaprta
(gumb je pritegnjen) in pri nadaljnjem startanju počasi pritiskajte gumb nazaj k armaturni plošči.
...POTEM KO JE OSTAL AVTOMOBIL VSO NOC NA VLAŽNEM ZRAKU?
Tokrat morate biti mehanik! Odpneie obe zaponki na razdelilen in dvhgnete raz-delilčevo glavo, notranjost očistite z najčistejšim robcem, ki ga premorete. Sedaj ko je robec že zamazan, pa ga uporabljajte še naprej: obrišite še glavo vžigalne tuljave, izolatorje svečk in vžigalni kabel. Ne pozabite spet montirati glave razdelilca in startajte, ne da bi potegnili gumb za zrak — motor se je že bil napil bencina.
te davno pred grškim zdravnikom Hipokratom so ob Nilu ln Evfratu, ob Gangesu ln Jangcegjangu, pod mehiškimi vulkani ln na vznožju perujskih Kordiljerov živeli pomembni zdravniki — bojevali so se proti enakim bolečinam in težavam, kot mučijo človeštvo še danes:
9 2e pred 4000 leti so znali Babilonci operirati sivo mreno: v oko so zabodli bronasto Iglo in tako iz očesa iztisnili m«*no lečo.
• v tretjem stoletju pred našim štetjem so egiptovski zdravniki uravnavali zlomljene kosti — namesto današnje mavčeve obveze so uporabljali platnene povoje, ki so jih bili namočili v lepljive gumijeve smole.
• Se Pred začetkom nove ere — tako vsaj domnevamo — so kitajski dvorni zdravniki že poznali imunizacijo proti črnim kozam. Kozje kraste le laže obolelih pacientov so vprašili in »cepivo« potem tlačili zdravim ljudem v nos — gre za prvo umetno imunizacijo.
9 Zdi se, da so že v drugem tisočletju pred našim štetjem indijski zdravniki amputirali obolele ude in jih nadomestili s protezami.
• 2e v prvem tisočletju pred našim štetjem so indijanski zdravniki poznali cesarski rez.
Ponesrečil se je enaintridesetletni Peruanec. Pod lobanjo je nastal krvni strdek in pritiskal na gibalne centre v možganih - bolnik je ohromel.
Dr. Francisco Grana se je pred nekaj meseci odločit za operacijo. Odprl je lobanjo in odstranil krvni strdek.
čeprav sodi takšna operacija v »repertoar« vsakega nevrokirurga, označujejo Granovo operacijo za »senzacionalno in nenavadno«. Vzrok za senzacionalnost: kirurg je uporabljal 2000 let stare instrumente. Operiral je z nožem iz obsidiana in s kamnitim dletom, ki so ju bili že v prvem tisočletju pred našim štetjem uporabljali zdravniki Mohikov - prednikov Inkov. Dr. Grana je tako hotel dokazati uporabnost teh instrumentov.
Pacient je operacijo preživel in ozdravel - tako kot so prestali podobno operacijo in ozdraveti številni bolniki pred tisočletji.
Razvozlanje egiptovskih hieroglifov in babilonskega klinopisa, študij staroindijskih dokumentov, na novo odkrite plastike iz zlate dobe staroameriške kulture dokazujejo, da je obstajala prava medicina — izvirala je iz prvobitnih verovanj v demone in bogove — že davno preden so začeli zdraviti znameniti helenski zdravniki.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z zgodovino medicine, le težko izluščijo jedro znanja teh starih zdravnikov iz zmede vraž in čarodejnih zagovorov. Kitajci so na primer zelo slabo poznali anatomijo, pa so menili, da so ušesa povezana z ledvicami, ustnice z vranico in jezik s srcem. Mezopotamske kulture so učile, da je mogoče prerokovati človekovo usodo iz daritvenih živali: »Ce je žolčni mehur dolg, bo kralj dolgo živel« (tekst s starega klinopisa).
Stari Egipčani so primerjali fiziologijo človeškega telesa z Nilom in njegovimi kanali, češ da je srce s kanali (imenovali so jih »metu«) v zvezi z drugimi deli telesa. Vse bolezni so razlagali kot »zajezitve« ali »povodnji« v različnih telesnih kanalih.
Nevarno očesno bolezen trahom so Egipčani zdravili z mazilom iz blata in medu. Rane so izpirali z urinom, povoje so delali lz mulja in zemlje. Ta starožitna medicinska praksa daje včasih slutiti moderno terapijo.
Ko je dr. Benjamin Duggar z wisconsinske univerze (ZDA) leta 1948 odkril novo zdravilo avromicin, gotovo ni slutil, kako odločilno bo njegovo odkritje vplivalo na ocenjevanje staroegipčanske medicine.
Avromicin — čudežno zdravilo iz dolge vrste antibiotikov — najdemo namreč v plesni s posebne vrste zemlje iz bližine pokopališč. Z avromicinom je moderni medicini prvič uspelo ozdraviti trahom. Se več! Skoro so odkrili, da imata tudi blato in seč zaradi bakterij, ki žive v človeku, antibiotične lastnosti.
Takšno vrednotenje starih »zdravil« je šele začetek dolge vrste novih odkritij. Egiptovski papirus Ebers, ki so ga našli že leta 1873, pa ga natačno prevedli šele čez nekaj desetletij, dokazuje, da so že pred tisočletji poznali tretjino vseh danes znanih naravnih zdravil.
Za najstarejši medicinski učbenik velja danes mezopotamska, s klinopisom popisana tabla. Na koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem jo je bil sestavil sumčrski zdravnik, pa je tabla več kot 4000 let ostala pokopana pod razvalinami mesta Nipur in so jo odkrili šele v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Sele po drugi svetovni vojni je ameriški raziskovalec klinopisa Kramer razvozlal tekst — zbirko receptov. Stari zdravnik sploh ne omenja bogov in demonov, ampak opisuje, kako lahko zdravimo z zdravilnimi zelišči (z mirto in timijanom) pa tudi s kemikalijami (soliter, alkalije).
Tudi kateter, instrument, ki ga še danes zdravniki tako s pridom uporabljajo, opisuje klinopis. Stari tekst pripoveduje, kako je moč s katetrom spraviti zdravila v mehur, da
bi zagotovili nemoten odtok seča In preprečili vnetja.
Osebni zdravnik asirskega kralja Asarha-dona, Aran-Nana, je bil že v sedmem stoletju pr. n. štetjem »zelo moderen«, saj je sodil, da so vzrok revmatičnim težavam oboleli zobje. »Tisti, ki ima vneto glavo, roke
in noge, ima slabe zobe. Zato bo treba mojemu gospodu izdreti zobe,« je pisal Aran-Nana svojemu kralju.
Se bolj senzacionalno se zdi veliko medicinsko znanje indijskih ln staroameriških zdravnikov.
Dobesedni prevod Indijskega rokopisa, ki ponazarja zdravniško prakso pred tisočletji: »Ce človeku odrežejo nos (za kazen) ali mu razpade (zaradi bolezni), naj zdravnik vzame rastlinski list, tako velik, kot je bil razpadli del telesa. Potem naj list položi na lice drugega bolnika in izreže iz lida enako velik del kože (toda tako, da ostane koža na enem koncu še zrasla > z licem). Potem naj zdravnik z nožem razreže robove rane zaradi razpadlega nosa, položi kožo z lica na brazgotino in pri-šije. Namesto nosnic naj vloži dve tanki cevčici, da tako olajša dihanje in prepreči, da bi prišita koža uplahnila. Potem naj posuje rano s prahom iz sandalovine, koreninic sladiča in češmina ter pokrije z bombažem. Ko se koža priraste, prerežemo zvezo z licem.«
Gre torej za plastično kirurgijo, za podobne metode, kot Jih poznamo še danes: presajena koža ostane toliko časa v zvezi s telesom, s katerega jo vzamemo, dokler se ne zraste z novim.
Zdravniki staroindijske države so uporabljali bogat Izbor kirurških instrumentov, dr-
Indijski akvarel: Operacija sive mrene. Za vajo so stari kirurgi operirali — kumare
Vodna hiaclnta (EIchoomia crasslpes) velja za najbolj atraktiven okras tropskih voda. Gre za plavajočo rastlino z napihnjenimi, listnatimi stebli, ki nosijo modre cvetove z zlatimi pikami. Rastlina izvira iz tropskih pokrajin Amerike. V domovini vodne hiacinte skrbe drobne ribe iz vrste »guppy«, da se rastlina preveč ne razširi. Povsod drugod na svetu — v Severni Ameriki, Sudanu, Indiji in Avstraliji — pa se razširi brez vsake mere, pokrije reke in zalive, onemogoči plovbo, uniči ribolov, daje zatočišče moeki-tom in je tako še bolj pogubna za ljudi, saj prinaša malarijo. Ukrepi v boju proti vodni hiacinti v Sudanu dajejo upanje, da bodo ljudje spet zmagoviti. Rastline izvlečejo iz vode na breg in jih požigajo, ali pa jih iz zraka ali s čolnov škropijo s posebnimi kemikalijami. — Na fotografiji: sudanski biotehnik je v Nilu odtrgal posebno veliko vodno hiacinto, poslal jo bo na inštitut v Karthum, ‘kjer proučujejo najboljše metode za uničevanje »uničujoče lepote«.
Ce le ne vžge, je treba odviti svečke tn jih zamenjati z novimi, s suhimi; če teh ni pri roki, moramo s krpo osušiti stare.
..KO JE PREBIL LEDENO MRZLO NOC?
Tokrat je teže pravilno ukrepati! Vzrokov, zakaj motor noče vžgati, je lahko več: preslaba iskra, slab akumulator, led
Takšna pa je notranjost razdelilčeve glave. Obrišemo jo s suho krpo!
to EX3
'11—!.!!-
30. OKTOBER 1901
ČASOPISNO PODJETJE DELO
LJUBLJANA
p. p. 29
illllll![IUiinfllllllllinill!ll]R!IIIIIIIIIIIIIIIl!l!ll!lHni1IIIUIill!lllllll!IIIIHI!llill!llll!1II]l!!lllllin]liiI!llll!lUII1!mi
*
V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsak potrošnik, ki pošlje v kuverti 10 IZREZANIH ZAŠČITNIH ZNAKOV
ARGO-JUHE
na naslov »DELAMARIS« - IZOLA, za nagradno žrebanje.
Ti znaki sc natisnjeni na vsaki vrečici ali kartončku ARGO-JUHE. Vsak potrošnik lahko pošlje tudi več kuvert.
Na zadn|i strani kuverte mora biti člttlivo napisan naslov pošiljatelja.
Udeležite se in sodelujte pri
kr
VELIKEM ZADNJEM 2REBANJU
Dobitniki bodo obveščeni s priporočenim pismom
ARGO JUHA VAM PRINAŠA SREČO
iiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
s?
KillllIHlilllMIIHBIlIlil®
Veliko nagradno žrebanje
/25
ARGO
nuno R G
KOMBINAT KONSERVNE INDUSTRIJE »DELAMARIS« - I Z 3 L A
			p	pp	u
	n		1	Išll	n
ČISTO STANOVANJE JE TUDI STANOVANJE. TO PA VAM OMOGOČA PRANJE DOMA Z » A L B U S •< DOMAČIM DETERGENTOM Z ZAŠČITNIM ZNAKOM »A«
NAGRADNE IGRE »OTROŠKO VESELJE«
Bizjak Anica, Celje, na Otoku 7 - 2 — Magolič Marija, Kokra 38, p. Kokra, Slovenija - * — Kroflič Marica, p. Braslovče, Braslovče 26 - 3 — Zupan Rudi, Velenje, Salaška št. 16 - 3 — Pafllč Genovefa, Sp. Dolič 29, Vitanje, Slovenija —	3 — Kakočar Milka, Sevnica, Cesta na Dobravo 24,	Slovenija — 3	— Kopina Jožica, Gor. Brezovica
it. 14, z. p.	Šentjernej — Gorenjsko - 4 — Pekovec Marija, p.	Stara	Fužina,	Bohinj — 5 — Prijatelj Breda,
Ljubljana, Linhartova št. 82 — 6 — Jaznlkar Štefka, p. Ravne na Koroškem, Zelenbreg št. 16 — 7 — Frank Rodna, Mala Bukovica št. 2, p. Ilirska Bistrica — 7 — Lučič Dragica, Zagorje ob Savi, Zupančičeva 4, Slovenija — 9
— Bečirovič	Hasan, Ljubljana, Smartinska cesta 50 = 14 Vinko	Martin,	Zabnlk	48, z. p. Sv. Martin na Muri - 15
— Brodnjak	Marjeta, Formin št. 49, p. Gorišnica — 18 — Urška	Cegnar,	Ravne	na Koroškem Ab. Suhi 23 — 18 —
Bercko Ljubica, Ljubljana, Obirska št. 23 a — 18 — Kerovec Stjepan, Obrežje št. 9, Jesenice na Dolenjskem — 19
— Anica Ambrožič, Ljubno 68, p. Podnart — Slovenija - 19 — Mili Vižintin, Ljubljana, Bičevje št. 1 - 21 — Rutar Danim, Vrbovo št. 57, Ilirska Bistrica, Slovenija - 21 — Skuk Marija, Suhi Vrh št. 2, p. Prevalje, Slovenija - 21
— Zalar Marina, Horjul št. 65 pri Ljubljani — 24 — Krapež Helena, pod Oštrim vrhom št. 23, Postojna «• 24 — Bračič Pepca, Kamnica, p. Kamnica, Maribor — 25 — Juvančič Anica, Maribor, Prešernova 2-H - 25 — Vida Dolenc, Zgornje Gorje 7, z. p. Zgornje Gorje, Slovenija - 26 — Višnjica Tomac, Lokve 49, Gorski Kotar — » 27 — Mihokovič Ivan, Miholjane, Ul. Filipovičeva 89=» 27 — Zgonc Marija, Ljubljana, Splitska 3 — 28 — Mo dič Vida, Velike Bloke 10, n. Neva vas pri Rakeku - 28- VeseUč Justina, p. Zavrč pri Ptuju, Petike št. 4-29.
• ALBUS«
Začenjamo novo serijo podlistkov z naslovom »... vse do smrti«, povzeto
po švicarskem publicistu C. R. Martinu in dopolnjeno z nekaterimi dodatnimi
viri. Pripovedovala bo o ljudeh, ki so stremeli k uspehu in slavi in ju tudi res
dosegli, toda smrt jih je sredi ustvarjalnega dela kruto iztrgala življenju. Tako
je bilo z Gerardom Philipom, Eieonoro Duše, Molierom, Scottom, Carnavonom,
Tyronom Povverjem, Clarkom Gablom, Cezannom, Marilyn Monroe. In tako je
bilo tudi z najslavnejšo vseh plesalk, Ano Pavlovo. 0 njih, ali vsaj o večini
Fokin jo je seznanil z Diagilevom, ki je bil ena osrednjih osebnosti v tedanjem ruskem kulturnem življenju. Študiral je najprej pravo, nato klavif, nato je hotel postati komponist. Kmalu se je vnel še za slikarstvo. Pa ne da bi sam slikal: znal je okoli sebe zbirati talente. Rad se je gizdal in nadvse se je bal smrti. Nabolj nesrečen je bil, če se je moral voziti z vlakom. Na ladjo ga pa sploh ni bilo mogoče spraviti. Prepričan je bil, da se bo potopila.
njih bo tu beseda, vsakokrat v dveh nadaljevanjih
Ana Pavlova je bila na vrhuncu svoje slave. Triumfi so se grmadili. Hitela je od mesta do mesta, iz dežele v deželo — in povsod je bilo enako. In potem — bilo je spomladi 1925 — je po turneji v ZDA nenadoma dejala: »Sem se ne bom nikdar več vrnila.« Tega ji ni nihče verjel. Saj je bila vendar tako mlada! Ne, pa ni bila več tako mlada. Njeno telo je bilo kakor izsušeno, použito od njene umetnosti. Bila je zmeraj bleda, pogosto jo je bolela glava. In bila je utrujena.
Januarja 1927 se je zgodilo prvič: dvorana v berlinskem gledališču ni bila razprodana, celo prazna je bila skoraj vse dni gostovanja. Tretji večer je temperamentni dirigent zaradi« ničevega vzroka Izgubil živce, vrgel taktirko od sebe in odvihral. Zavesa se je morala spustiti. Publika se je vznemirila, zaslišali so se žvižgi. Pavlova je planila v jok. Toda predstava se je morala nadaljevati, sicer bi šla po zlu vsa turneja. Dve minuti kasneje se Je zavesa dvignila. Pavlova je stala na odru in se smehljala. Vendar ledeno.	^
Berlinsko gostovanje se je zaradi »bolezni v ansamblu« skrajšalo. Turneja pa se je nadaljevala. Po Nemčiji. Po Angliji. Covent Garden v Londonu. Skandinavske dežele. Italija. Francija. In Pavlovo je življenje mrazilo. »Tako strašno hladno je, če si slaven. Tako sam si, ko da bi sedel na severnem polu.« In pri tem je bila stara komaj petinštirideset let, ko jo je volja do življenja že zapuščala. Bila je neprestano potrta. Obdajale so jo črne slutnje.
Jeseni 1930 je spet podpisala pogodbo za spomladansko turnejo po Ameriki, vendar ni verjela vanjo. »Kdo ve, kaj se lahko zgodi do spomladi...« Koleno, ki si ga je poškodovala pred desetimi leti y New Yorku, jo je spet močno bolelo. Razen tega se je venomer nečesa bala. Od tistih žvižgov v Berlinu, v skoraj prazni dvorani, ni več zaupala vase.
Preden bi januarja 1931 morala odpotovati na turnejo, se je hotela pozdraviti. Peljala se Je k specialistu v Cannes. Kopeli in masaža so odpravile bolečine v kolenu. 2e po dveh tednih se je lahko sprehajala. 10. januarja je Ana Pavlova s spletično sedla v vlak, ki jo je peljal proti Parizu. Tam se bo sestala s svojo baletno skupino, preden bo z njo odšla na Nizozemsko. Toda uro pred Parizom je njen vlak trčil s tovornim vlakom. Ana Pavlova, ki je še ležala v spalnem oddelku, je prestrašena vstala, se ogrnila s kimonom in kožuhom in skočila iz vagona. Bilo je lepo, mrzlo jutro. Nesreča ni terjala žrtev, samo vagon pred Aninim je bil dokaj poškodovan. Nihče ni bil ranjen. Ana se je zmrzaje vrnila v svoj oddelek.
diti vsak dan in spozna, da Je najbolje vaditi sleherno uro, celo če je bolna. Rajši ne spati, ne jesti, samo vaditi, vaditi.
Zvečer ne more zaspati, ker jo vse boli. Otekle meče si povija z mrzlimi obkladki. Toda zjutraj je spet na vaji. Ana je namreč šibkejša od drugih in nežnejša. Krhka je, vendar trda kot diamant, meni učitelj Herdt, in vnemo ima v krvi. Dela kot stroj, kar je pogoj za napredek, in vse kaže, da bo velika baletka!
Korak za korakom se deklica Ana pomika v ospredje. Zdaj je že zboristka v Marinškem teatru. In jo opazijo. Včasih gre na sprehod z mladim kolegom Fokinom. Ta ni samo plesalec, tudi komponira in snuje balete. Nekoč se ustavita pri ribniku. Ana opazuje labode. »Kakšna milina!« pravi. »Kako smo mi ob njih okorni...«
»Iz tega bi lahko naredili balet,« odvrne Fokin. »Balet z labodi.«
Kmalu zatem je imela Ana priložnost plesati solo na neki dobrodelni matineji. Fokin je zanjo aranžiral balet na muziko Saint-Saensa. Ana pleše laboda, ki mimo drsi po vodi. Labod dvigne krila nad glavo. Zapuščajo ga moči. Krila se povesijo, vendar labod še enkrat zakrili, še zbere poslednje sile, še enkrat se dvigne v svoji veličini. Drgeta. Glava se mu počasi nagne na stran. Iznenada se krila razprostro, da bi ušla teži zemlje — zaman. Noge ne držijo več trupa. Labod se zgrudi, spodvije eno nogo, drugo stegne. Poslednji drget ga spreleti. Krila padejo na stegnjeni vrat, glava se povesi globoko na prsi. Labod je mrtev.
»Umirajoči labod« je trajal samo nekaj minut. Publika je vljudno pioskala. Pretirano bi bilo govoriti o uspehu. Nihče med gledalci ali na odru ni slutil, da so bile to zgodovinske minute. Ta točka je ponesla ime Ane Pavlove po svetu.
2e nekaj mesecev potem je prvič osvojila parter v Petersburgu. Toda niti strokovnjaki ne bi vedeli povedati, s čim pravzaprav. Njen ples je bil tehnično popoln. Ampak to je bilo nekaj samo po sebi umevnega, če se je postavila na konice prstov, če je dlje kot večina drugih ostala na konicah, se nihče ni navdušil nad njeno tehniko. Prej bi lahko rekli, da se je med plesom znebila zakonov težnosti. Bilo pa je nekaj dmgega: Ana Pavlova je s svojo tehniko, s svojo presenetljivo vendar nikakor ne enkratno tehniko ustvarila nekaj novega. Ustvarila je nov svet, svet breztelesnosti. Ce
Diagilev, ki je popeljal peterburško opero v Pariz, je sklenil kulturni prestolnici Evrope predstaviti tudi ruski balet. In prišel je z Ano Pavlovo, ki jo je imel za največjo plesalko vseh čksov. Pariz!
Chatelet-—Theatre je bil stara podrtija in velikanskih razmerij, zapuščen in odbijajoč. Toda Diagilev ga je z armado mizarjev in dekoraterjev v nekaj dneh preoblekel s sto in sto metri svile, brokata, baržuna in dal postaviti v foyerje eksotične rastline. Nihče pa ni smel prisostvovati vajam. Mnogi francoski in italijanski plesalci so moledovali za ta privilegij, toda Diagilev je ostal neizprosen. Pred vsako vajo so gledališče natanko preiskali, da se ja nihče ne bi skril V kak kot.
In potem je prišel 19. maj 1909. Premiera ruskega baleta.
Pariz je bil razvajen. Pariz je videl vse največje plesalke in plesalce. In Ana Pavlova pravzaprav ni bila nič novega. »Samo« klasični balet. Nobenega koraka, nobenega giba ni naredila, ki ga ne bi že druge pred njo naredile. In vendar: kako vse drugačna je bila kot druge plesalke. Uspeh je bil ne-sluten. Ana ni mogla z odra. Uspeh sam je sicer ni več presenečal, navadila se ga je, toda to je bilo nekaj drugega. To je bil Pariz. Kasneje je rekla: »Ko sem se v Parizu prvič priklonila, s krvavečimi nogami, in se je plosk zgrnil nad menoj, sem se morala zbrati, da nisem že na odru zajokala«.
Skupini so sleherni večer prirejali slovesnosti. Ana Pavlova pa se ni nikdar pojavila. Pariz jo je oboževal. Toda tu je bil spet — jutri. Razen tega se ni več prav razumela z Diagilevom. Ta se je vse bolj posvečal genialnemu mlademu plesalcu Nižinskemu. Vsakomur, ki ga je hotel poslušati, je sicer slej ko prej zagotavljal, da je Ana Pavlova največja plesalka vseh časov, toda zanjo se sploh ni več zanimal. Tako se je Ana kratjiomalo odločila za Metropolitanko v New Yorku. Nato pa za Palače v Londonu.
Njen prvi nastop v Ameriki je najavila velikanska reklama. New York Presse je poročal: »Ana Pavlova prihaja k nam s posebnim carjevim dovoljenjem... je članica carske hiše. Car ji le redkokdaj dovoli zapustiti Rusijo. Zdaj ima samo 30 dni dopusta«. V tem ni bilo seveda niti trohice resnice. Druga poročila so bila zanesljivejša. Na primer: »Gaža Ane Pavlove znaša tisoč dolarjev za večer. Večje gaže ne dobi niti pevka Geraldine Farrar in veliki Caruso dobi samo dvakrat toliko«.
New York se ji je pri priči vrgel pred noge, kakor temu pravijo v gledališkem svetu. Tudi London. Pa Petersburg, Rusija, se ji ni tožilo po domovini? Ne, vedela je, da je le tu
če/z nekaj ur je prišla nova lokomotiva, ki Je zapeljala vlak nazaj na prejšnjo postajo. Tako je prišla Ana šele kasno popoldne v Pariz. Ni se počutila dobro. Se je prehladila? Vaje s skupino še isti večer so bile na prepihu, ledeno mrzli dvorani, ki je bila umazana in smrdljiva. Ano je mrazilo.
17. januarja zjutraj se Je skupina odpeljala na Nizozemsko. 2e med potjo Je Ana potožila spletični, da ji Je slabo, da pa tega lihče ne sme zvedeti. V Haagu je takoj legla v posteljo. Poklicali so zdravnika. Ugotovil je lažje vnetje rebrne mrene.
Drugo Jutro ni nikakega izboljšanja. In ven-dar bo morala že zvečer nastopiti. A kaj bo, če resno zboli? Ne sme zboleti! Preveč Ja odvisno od tega nastopa. Poskusi vstati. Opoteče se. Pride kraljičin osebni zdravnik, potrdi kolegovo diagnozo in predpiše tople obkladke na prsih in na hrbtu pa nekaj zdravil.
Ani Je vse huje. Poklicati da svojega zdravnika dr. Slavvenskega iz Pariza. Zdravnik pride z naslednjim vlakom in ugotovi, da je bolezen zelo zelo resna. Leva stran pljuč Je načeta. Zdravniki naredijo vse, kar morejo. Vročina ne pade. Ana je v deliriju. Govori o baletnih čeveljcih. Sto, tisoč, več tisoč parov jih je izple-sala, zdaj jih vidi vse pred seboj... Čeveljce si Je dala delati v Londonu, Parizu, New Yor-ku, Milanu, Berlinu ... Ampak čisto pravih pravzaprav nikdar ni našla. Ali so čisto pravi sploh kje na svetu?
Kolikor daleč nazaj se lahko spominja, baletni čeveljci, baletni čeveljci. Vse drugo izgine v megli. Očeta je komaj poznala. Bil Je zmeraj pijan, mater Je pretepal, denarja ni prinašal domov in nekega dne Je izginil. Mati je preživljala otroke s pranjem za tuje ljudi. Tesno stanovanje na dvorlššu, kjer Je zmeraj dišalo po kislem zelju. Petersburg. Teater Marinški, kjer Je sedemletna gledala balet Čajkovskega »Trnjulčica«. 2elja, da bl blla sama Tmjulčica, ker pleše sama, je ne zapusti. Ker Joka, jo mati pelje k direktorju carske baletne šole, toda direktor pravi, da Je premlada, da pred desetimi leti po predpisih ne smejo sprejemati go J en*, edaj se mu pogled ustavi na otrokovem obrazu. Nikdar v vsem svojem življenju —	tesneje	često pripove-
doval — ni videl toliko bolečine, toliko žalosti. Direktor se mahoma premisli; »pa naj hodi ti dve leti gledat vaje!«
Dve leti do desetef^ rojstnega dne sta večnost. Ampak slednjičje tako daleč. Med številnimi, ki delajo^rejemnl izpit je le nekaj izbrani*. Ana Je izpit opravila.
Vaje, bolečine, obupana pomtslI vsak dan stokrat, da n®	»	.ne more več-
Prsti na nogah J1krT^° Prt najmanjšem premiku,	Čeveljce.
Kmalu se sicer nauMporiat prste_ da
ne krvavijo * *aton< nauCI Pa se tudi va-
pudru, šminki, zmeraj na pol osvetljeni oder, na katerem vadi, zmeraj žarometi zvečer, orkester ... in potem: hitro v posteljo, zakaj jutri bo treba zgodaj vaditi, jutri bo treba delati — zmeraj Je ta jutri.
IPOra: Ana Pavlova
Je skočila, če Je lebdela v zraku, če Je plesala
na konicah, je imel gledalec občutek: tu se Je razblinila telesnost. Prodor je prišel z baletom »Giselle«.
Ana je zbrala skupinico 12 deklet in 8 fantov in se z njimi leta 1907 v počitnicah odpeljala v Rigo, Helsingfors, KJCbenhaven, Stockholm. Tudi doma so se uspehi množili. Uspehi! Triumfi! Toda uspeh je kot opij, kdor mu zapade, potrebuje zmeraj večje doze. In Ana Pavlova je sprevidela, da mora iz Peters-burga: povsod bo plesala, povsod jo bodo slavili!
Mnogo let bo minilo, preden se bo zavedela, da Je svet plesalca povsod isti: zmeraj majhna garderoba, z vonjem po potu, parfumu,
prva. Tam, v Petersburgu Je bila samo ena
od mnogih. Tam bi morala predolgo čakati, da bi prišla na vrsto, na kako izpraznjeno mesto in morda šele tedaj, ko bi bilo že prepozno.
Prepozno: ko da Je Ana Pavlova že tedaj vedela, kako kratko bo njeno življenje, kako malo let ji je na voljo. Na svojem področju je bila zdaj čisto zgoraj, zvezda, ki pa je že čutila: zvezda pomeni samoto.
# Prihodnjič: Ana Pavlova - samota slave
fr
Na vprašanje dopisnika »New York Timesa« Cyrusa Sulzbergerja, ali ne misli na naslednika, kakor je to storil Churchill — iz političnega življenja se Je umaknil z 80 leti — ki je zunanjega ministra Edena pogosto označeval kot svojega »prestolonaslednika«, je odgovoril 86-letni Konrad Adenauer: »Hm, veste, Churchill je bil že precej star...«' ©
V Berlin je pred kratkim prispel ameriški karikaturist Stan Mott iz Los Angelesa. S svojim »go-carom«, ki ima prav tako nizko prikolico, je prevozil doslej okoli 41.000 kilometrov...
Ameriški Predstavniški dom je povabil javnost, naj predlaga, kako bi bilo mogoče poenostaviti državno upravo. Prvi rezultat pobude: poslanci so glasovali za nastavitev treh novih referentov, ki bodo skrbeli za pismene stike z državljani.
COUSTEAU OBLJUBLJA, DA BODO ČEZ PETDESET LET 2E CELA ČLOVEŠKA NASELJA POD MORJEM
V anonimnih pismih, naslovljenih na policijo in na ministrstvo za javna dela, se newyorški žeparji pritožujejo zaradi čedalje hujše konkurence svojih južnoameriških »kolegov«, zlasti tistih iz Čila, ki so zadnje čase baje zelo aktivni na newyorških ulicah in v prodajalnah. Domači dolgoprstneži zahtevajo strožje nadzorstvo nad sumljivimi tujci in večjo previdnost pri izdajanju dovoljenj za bivanje. Eden izmed domačih žeparjev je zapisal: »Mar hočete, da izgubim eksistenco in da se začne brezkompromisni konkurenčni boj na stroške občinstva?«
•
Neki argentinski okrožni poslanec je napovedal dvoboj zdravniku dr. Lopezu, ker je ta priporočil bolniku, ki trpi za nespečnostjo, naj posluša njegove govore.
•
Ameriški znanstveniki so izdelali pripomoček, ki naj bi nadomestil staromodno uspavanko. Škatlica ima štiri gumbe, ob pritisku nanje prihajajo iz zvočnika enolični šumi po izbiri: dež, šumenje valov in »beli šumi«. Pri zadnjih gre za istočasno lestvico tonov, ki jih zazna človeško uho. Ljudje z zelo občutljivimi živci lahko izključijo naj višje tone. Napravo so namestili že v več bolnišnicah, kjer šumi baje uspešno uspavajo paciente.
ASTRONAVTI TRPIJO
MIŠI SO POMAGALE ODKRITI SKRIVNOST »VESOLJSKE SLABOSTI«
Francoski znanstveniki obljubljajo, da bodo v kratkem na nekem mednarodnem posvetovanju o posledicah vesoljskih poletov na človeški organizem, prebrali »senzacionalno poročilo«. Francozom je namreč menda uspela prva znanstvena razlaga »vesoljskih slabosti«, o katerih poročila o letih astronavtov skoraj da ne govorijo, ki pa so kljub temu zelo pestile Titova in Carpenterja pa tudi Schirro, čeprav psi slednjem vsa poročila zagotavljajo, da se je ves čas poleta in tudi po njem »odlično počutil«. Do teh svojih ugotovitev so francoski znanstveniki prišli, kot to zagotavlja časnik »Journal de Dimanche« v svoji znanstveni rubriki, s poskusi, ki. so jih delali dve leti na miškah.
Poskusnim miškam so vstavili po šest ali sedem elektrod v možgansko skorjo, vratne mišice, možgane in hrbtenico, potem pa so beležili reakcije med poleti z raketami Veronic in hitrimi reakcijskimi letali. Naprave pa so pokazale, da so električni impulzi neenakomerni in neredni, z drugimi besedami, da je mišji organizem trpel zaradi neke »vesoljske slabosti«. Za sedaj sta dve hipotezi: breztežnost naj bi odvzemala organizmu del njegovih sposobnosti čutnega zaznavanja ali pa že sam prehod iz težnostnega v breztežnostni prostor povzroči v organizmu neki »biološki šok«. Dopisniku francoskega časnika pa ni uspelo izvedeti nič natančnejšega kot samo to, da znanstveniki vedo še precej več in da bodo prosili na prihodnjem posvetovanju ameriške kolege, da bi pripravili skupne poizkuse, ki naj bi do konca razjasnili skrivnost »vesoljske slabosti«. Združene države Amerike in Sovjetska zveza so namreč v svojem medsebojnem vesoljskem tekmovanju nekoliko zanemarile to področje, na katerem so sedaj zabeležili prve uspehe francoski znanstveniki. Toda Francija nima dovolj močnih raket, ki bi omogočile poizkuse na večjih organizmih in na večjih višinah. Zato so Francozi pripravili program za sodelovanje z Američani. In sicer naj bi ZDA žrtvovale nekaj svojih velikih raket za podobne poizkuse z mačkami in opicami, ki so jih Francozi opravili na miših.
Vse tisto, kar je nepoučeni poslušalec lahko slišal pred dobrim tednom v veliki dvorani Church Housa v Londonu, mu je gotovo moralo vzbuditi vtis, ko da so vsi ti ljudje, ki so se tam zbrali, nori oboževalci Julesa Verna, njegovih del in njegovih domišljijskih predstav. In to tistih, ki govore o življenju ljudi pod morjem. Toda k sreči povsem nepoučenih poslušalcev vendarle ni bilo, pa tudi ljudje so danes veliko bolj previdni, vsaj takrat, ko se je treba odločiti ali gre le za golo domišljijsko predstavo, ki se ne bo uresničila, ali pa samo za stvar, ki bo v bolj ali manj bližnji prihodnosti postala stvarnost. Zato tudi najbolj neverjetne izjave niso vzbudile niti najmanjšega prizanesljivega ali nejevernega smehljaja. Pa tudi zakaj bi, saj so na temo o človeškem življenju pod vodo govorili res najbolj izkušeni in poučeni ljudje. V londonski dvorani so se namreč zbrali vsi tisti, ki kaj veljajo med ljudmi, ki sicer še živijo na kopnem, pa mislijo samo o tem, kako bo, ko bodo živeli pod morjem. Tam so bili najbolj znani podvodni raziskovalci kot Cousteau, Jacques Ficcard, Lotte Hass in Hannes Keller, znanstveniki, ki proučujejo morja in pogoje življenja v njem in končno tudi visoki mornariški častniki.
Jacaues Cousteau Je srovoril o »vodnih ljudeh« in podvodnih mestih, o industrijskem in
ŽIVI Z LEDVICO POKOJNIKA
Neki mladenič živi že šest mesecev z eno izmed ledvic, ki so jo odvzeli mrliču. S to, po svoje senzacionalno novico je postregel udeležencem kongresa ameriških kirurgov v Atlantic-Cityju (ZDA) doktor Joseph Murray, ki je vodil to operacijo. Senzacionalnost novice je v tem, da doslej še nobeden pacient, ki so mu vstavili ledvice umrlega človeka ni preživel toliko časa.
»Rad bi pa poudaril,« je izjavil dr. Murray, »da mladenič še nikakor ni zdrav in da vstavljena ledvica, kljub temu da deluje, še nikakor ni normalna. Novo pri vsej zadevi je to, da mu vsak dan dajemo v bolnišnici antimeta-bolična dražila«.
Znano je namreč, da se organizem človeka, ki so mu vstavili ledvice, ki ni od enojajčnega dvojčka, prične takoj po operaciji »upirati« tujemu telesu ter ga skuša uničiti. Uspeh dr. Murraya je tako prav v tem, da mu je uspelo preprečiti to sovražno reakcijo, ki se vedno konča s smrtjo bolnika, šest mesecev, ki jih je njegov bolnik že preživel, pa budijo upe, da se bo organizem počasi privadil na novo ledvico in da bo tako pacient preživel. To pa bo izreden uspeh medicinske znanosti. Saj so doslej vstavili na celem svetu le kakim 65 ljudem ledvice ljudi, ki niso bili njihovi enojajčni dvojčki. Operacija se je končala brez uspeha v več kot polovici primerov, vsi ostali pacienti pa so umrli v zelo kratkem času po operaciji.
komercialnem izkoriščanju moraldh globin pa tudi o neki novi vrsti ljudi, ki naj bi Sivela v velikih morskih globinah povsem privajena
na novo življenjsko okolje.
Ta svojevrsten kongres je otvoril grof Mountbatten, ki je prebral pozdravno pismo vojvode Edinburškega, potem pa zavzeto govoril o lepotah in pomenu podmorskega sveta ln še posebno poudaril, da mora pravzaprav vsak človek čutiti izreden čar vseh teh poskusov, ki naj bi omogočili človeškemu rodu, da se razširi tudi po tistih delih zemeljske površine, ki so bili doslej zanj tabu.
Na kongresu so že vsi vedeli, kako je Cousteauju uspelo spustiti pri Marseillu v morje prvo podvodno hišo, v kateri sta potem dva njegova učenca uspešno preživela teden dni, ne da bi videla sončno svetlobo. Toda povsem novo pa je bilo, da se je francoska mornarica zaradi tega uspelega poizkusa odločila, da bo zgradila več podvodnih hiš, v katerih bo lahko že prihodnjo pomlad stalno živelo pod morsko gladino po petindvajset ljudi. To bo prva podvodna vas, kateri naj bi v prihodnosti sledile še mnoge druge.
Kongres Je tudi slišal, kako Je Cousteau brez obotavljanja zatrdil, kako bo »čez petdeset let živela na svetu že nova vrsta ljudi, ki se bodo rodili pod morjem, ki se bodo v morskih globinah počutili prav tako doma kot ribe in ki ne bodo čutili nobene potrebe, da bi se vrnili na površje in kopno«. Mogoče je Cousteau res' dal svoji domišljiji nekoliko preveč prosto pot, toda tudi na kongresu mu ni nihče ugovarjal, ko je pričel govoriti celo o novih narodih, ki naj bi seveda živeli pod morsko gladino in ki naj bi imeli svojo družbeno ureditev.
Verietno se s problemom teh novih »podvodnih narodov« ne bo treba ukvarjati še naše dni, toda nedvomno Je, da se že današnja
znanost Izredno trudi, da bi omogočila človeku, da bi lahko živel pod morsko gladino brez hujših posledic za svoj organizem.
Na kongresu Je bilo slišati več zanimivih primerjav med življenjem v vesolju in življenjem pod morjem. Cousteau je tako na primer povedal, da se znanstveniki Ameriške agencije za vesolje že trudijo, da bi Izdelali »umetne škrge«, se pravi neki umetni, kemični dihalni organ, ki naj bi izločeval kisik in ga odvajal v telo astronavta ali podvodnega moža (na kongresu šo se strinjali, da je dobil ta izraz že sedaj svoj stvarni pomen), ne da bi le-ta moral dihati. Cousteau pa je povedal, da so ameriški znanstveniki že izdelali prve »umetne škrge«, s katerimi delajo poizkuse in iz katerih se bo verjetno v prihodnosti razvil popoln dihalni organ. Visoki častniki, ki so se udeležili kongresa so potrdili to novico, polkovnik Miles, direktor inštituta za medicinska raziskovania pri angleški admira-liteti pa je celo izjavil, da Je natančneje seznanjen s temi poizkusi in da gre za velik in izredno pomemben napredek na tem področju.
Kakšne bodo posledice podvodnega življenja? »Njihov značaj se bo spremenil,« zagotavlja Cousteau, ki pravi tudi, da sta moža, ki sta preživela pri Marseillu teden dni pod morjem »prišla na površje povsem spremenjena in popolnoma dezorientlrana«. Zato so na kongresu tudi mislili, da bo treba bodoče »podvodne ljudi znanstveno pripraviti na nove pogoje življenja« in da bo treba njihova pljuča, ki jih ne bodo potrebovali, ker bodo dihali z umetnimi škrgami, »napolniti z neko tekočino, tako da bodo lahko prenašali vodni pritisk.«
Kongres so zaključili v splošnem prepričanju, da ni človeštvo samo na pragu vesoljske dobe pač pa tudi podvodne.
ŠSlftŠI
Obvezna smer - roparjem v objem
PROMETNI ZNAKI SO POMAGALI SKUPINI ANGLEŠKIH ROPARJEV, DA JE PRIŠLA DO STOTIH MILIJONOV
Londonska četrt Chelsea pa tudi vsi ostali deli angleškega glavnega mesta so bili tisto jutro, kot je to običajno v tem letnem času
oviti v gosto meglo. -Vožnja z avtomobilom ob takem vremenu ni šala in le velika previdnost ter upoštevanje vseh prometnih predpisov in znakov lahko zagotovi količkaj varno vožnjo. Zato se je tudi voznik bančnega avtomobila, v katerem je bilo nekaj več kot sto milijonov v našem denarja, ki so bili namenjeni raznim tvrdkam v East Endu, skrbno držal navodil na novih prometnih znakih na
Cocktaiiski poljub - kakor kdaj
ZDA SE ZGRAŽAJO, KER JE DIRIGENT BERNSTEIN POLJUBIL JACKIE KENNEDY
Ali je spodobno poljubiti v javnosti prvo damo Združenih držav Amerike? Sliši se nenavadno, toda po ameriških domovih so so celo ob najbolj napetih trenutkih krize zaradi ameriške »karantene« Kube ubadali s tem vprašanjem skoraj toliko kot s tistim, če svetu ne grozi nova vojna. Vse pa se je pričelo s tem, da je sloviti dirigent Leonard Bernstein, ki je sicer star družinski prijatelj Kennedyjev, poljubil v odmoru koncerta pred televizijskimi kamerami ženo predsednika Združenih držav Amerike.
Televizijski gledalci so se takoj razdelili v dva tabora. Eni so trdili, da tak poljub izpričuje slabo vzgojo in da je celo neokusen, v imenu drugih pa je spregovorila ena najbolj znanih ameriških novinark, ki je napisala, da taki »mondenski poljubi« niso nobena red-
LETALSKE TRAGEDIJE SO MOŽNE. ČETUDI LETALO VARNO PRISTANE
Tragična usoda mlade Farlianke Francolse de Moriere, ki je zadnji dve leti delala kot stevardesa ameriške letalske družbe »Alleghanys Airlines« je prav zaradi svoje nesmiselnosti pa tudi zaradi tega, ker nikakor ni prva, vzbudila po vsem svetu skoraj toliko pozornosti kot kaka letalska katastrofa, v kateri Izgubi življenje več deset ljudi. Fran-coise namreč ne bo doživela svojega devetindvajsetega rojstnega dne zato, ker je padla skozi vrata letala, ki je letelo kakih 500 metrov nad zemljo. Njene posmrtne ostanke so našli šele po nekaj urah iskanja.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Dvomotorno letalo je s 47 potniki in Štirimi člani posadke letelo iz Wa-shingtona v Providence. Prvo pilotovo sporočilo po radiu se je glasilo: »Vrata ne delujejo dobro.« Samo pet minut kasneje pa je javil:
»Stevardeso Je potegnilo iz letala.« Eden izmed članov posadke je potem povedal, kaj se je zgodilo v tistih petih minutah.
»Iz zadnjega dela letala se je zaslišal hrup. Kmalu nato je prišla stevardesa in odpeljala s seboj pomočnika pilota, da bi skupaj skušala zapreti vrata, ki so se nenadoma nekoliko odškrinila. Nista mogla narediti kaj posebnega in tako sta samo z blazinami zamašila odprtino, da ni bilo več hrupa. Oba sta se vrnila v pilotsko kabino in stevardesa se je celo usedla. Nekaj časa smo se pogovarjali, potem pa se je opravičila, da mora oditi in najaviti potnikom naš pristanek v Hartfordu. Odšla je, nekaj sekund nato pa je vse letalo stresel močan sunek zraka. To je bilo vse.«
Le nekaj sekund po tem pa je skoraj enako usodo doživela tudi
Vrata letala skozi katera je zračni srk potegnil mlado stevardeso
druga stevardesa. Srk zraka zaradi odprtih vrat jo je skoraj potegnil iz letala. Rešil jo je neki potnik, ki jo je zadržal toliko časa, dokler niso tudi drugi priskočili na pomoč. Ta srk je bil tako močan, da je potegnil Iz letala pladenj, na katerem so stevardese posluževale goste in ga zagozdil v krmilne naprave, odtrgal vrata, ki so ločila pilotsko kabino od potniške ter potrgal notranjo oblogo in nekatere naprave. Policija sedaj preiskuje vzroke nenavadne nesreče, tisk pa beleži še podobne tragedije. Tridesetega avgusta letos je prišlo do podobne nesreče v Argentini. Stevardesa letalske družbe »Aerolinas Argentineas« Olga Gomez se je med poletom naslonila na vrata. Le-ta pa so se nenadoma odprla in dekle je padlo iz letala, ko je bilo na višini 4.800 metrov, med Tucumanom in Buenos Airesom.
Major ameriškega vojnega letalstva je padel iz svojega letala na višini deset tisoč metrov, ko je letel nad ameriško bazo Thule na Groenlandu. Bilo je to 24. februarja letos, ko je major skušal popraviti neko manjšo okvaro, pa se je pri tem naslonil na pomožna vrata, ki so se odprla.
Oren Prultt se je junija 1956 odpravil s svojo ženo na poročno potovanje z letalom. Ko je bilo letalo nad Severno Carolino, ga je potegnilo skozi vrata, ki so se nenadoma odtrgala s tečajev.
20. aprila 1957 pa je dvaintridesetletnega Američana Jacka Nasha zračni srk potegnil skozi majhno okno na letalu. Veliko potniško letalo Superconstellation je letelo na višini 7000 metrov iz Teherana v Bagdad. Američan se je naslonil na okno, prav tedaj pa se je zaradi nepojasnjene vibracije razletelo steklo na okenčku. Zaradi hitrosti je potnika kar izsrkalo skozi okenček.
31. decembra 1953 pa je nekega belgijskega stevarda potegnilo skozi slabo zaprta vrata in ga vrglo med letalski vijak.
kost v nekaterih ameriških družbah in da se 'ob njih lahko zgražajo le farizeji. Vsak seveda vztraja pri svojem in tako se je pričela »zadeva poljub«, kateri so celo najbolj ugledni ameriški časniki in revije morali posvetiti svoj prostor. Zanimivo je, kako o njej piše »Time«. Izredno razširjeni tednik tudi pravi, da taki poljubi niso nobena redkost, pravi celo, da se imenujejo cocktaiiski (»cocktail kissing«) in da so se v minulih letih razširili iz filmskih in gledaliških krogov kot kaka epidemija po ZDA. Toda po »Timu« imajo ti poljubi tudi svoja zelo natančna pravila. Prvo mora pokazati ženska, da se hoče poljubiti z znancem, ki ga sreča na kakem sprejemu. Moški pa jo mora potem poljubiti zelo visoko na licu, blizu ušesa, tako da ji ne pokvari ličenja. Seveda pa je s temi nenavadnimi poljubi različno v raznih krajih velike države. V Chicagu, na primer, velja, da lahko mož in žena poljubita samo svoje najboljše znance. V San Franciscu pa niso spodobni poljubi med še neporočenimi in manj kot trideset let starimi osebami. V Dallasu pa lahko moški poljubi vsako žensko, ko Jo sreča, toda pri tem ne sme preveč očitnb pokazati želje, da bi Jo Še enkrat poljubil. Menda se le eno mesto uspešno upira tej epidemiji ln to Je Washington, pa čeprav se tam ljudje, ki sodijo v tako imenovani »Ken-nedyjev klan« poljubljajo kar povprek. Zanimivo je, kako »Time« pojasnjuje ta washlng-tomski odpor do cocktailskih poljubov: modemi svet ameriške prestolnice namreč tvorijo večinama politiki, ld so se dokopali do ovojih položajev tako, da so vse povprek stiskali roke svojim volivcem. Zato tudi sedaj nočejo zapustiti te navade, ki Jim Je prešla v kri.
Po čem so Italijani?
Karabinjersko poveljstvo v Rimu še niti ni povsem zaključilo preiskave v zvezi s tajno organizacijo, ki je izseljevala Italijane v Švico, pa je že izbruhnila nova afera. Odkrili so namreč mrežo, ki je skrbela za emigracijo Italijanov v Belgijo. Obe organizaciji sta seveda bili v zasebnih rokah, vodile so Jih bolj ali manj sumljive osebe, policija pa računa, da sta samo ti dve organizaciji poskrbeli za emigracijo vsaj dveh tisoč italijanskih delavcev. Zaradi precejšnje razlike v poslovanju obeh mrež pa kaže, da bosta zadevi prišli pred italijanski parlament, ki bo tako še enkrat moral razpravljati o višku delovne sile v Italiji in zlasti na italijanskem Jugu, o problemih emigracije in tudi o življenjskih pogojih italijanskih delavoev v tujini. Mreža, ki je »izvažala« Italijane v Švico je namreč zahtevala za vsakega, ki mu Je preskrbela pravico bivanja in delo vsaj nekaj deset tisoč lir, včasih pa je bila cena take »usluge« tudi več kot sto tisoč lir. Posel Je bil torej Izredno donosen. Nič manj pa ni bil donosen posel organizacije, ki Je skrbela za emigracijo Italijanov v Belgijo. Toda le-ta pa ni zahtevala od svojih strank prav nobene denarne nagrade. Denar Jo Je čakal v Belgiji, kjer eo Ji podjetja, ki so potrebovala delavce, plačevala »za glavo« od tisoč pa tja do deset tisoč belgijskih frankov. Zakaj tako, ni nobena skrivnost. V Belgiji namreč primanjkuje težakov in nekvalificiranih delavcev, splošna praksa pa je, da italijanske delavce v vseh zahodnoevropskih državah izplačujejo slabše kot domače. Tako se je tudi belgijskim podjetjem splačala tista nagrada, ki so Jo izplačevali posrednikom. Policija je sicer aretirala šefe obeh mrež in njihove najbližje »sodelavce«, toda problema viška delovne sile s tem seveda ni rešila ln zato Je ustanovitev kake nove podobne mreže samo vprašanje časa, kot so to dokazali že številni primeri v preteklosti.
Old Church Streetu. Ko je hotel zaviti na levo, kot vse dni, ga je tabla z napisom »zaradi del cesta zaprta« prisilila, da je zavil na desno. Takoj nato pa Je prišel do nove table, na kateri je pisalo »Obvezna smer«, pa ' je zavil na levo. Še dvakrat je tako moral zaviti s svoje stalne poti, potem pa je nenadoma zapeljel čez cesto neki poltovomi avtomobil in se celo zaletel v bančni voz. Kaj se je potem dogajalo, vedo povedati le priče, ki jih je trušč privabil na okna. Voznik pa tudi njegov spremljevalec se spomnita samo, da so bili v hipu, ko sta se nekoliko opomogla od sunka okrog njiju štirje zakrinkani roparji. Dva hitra udarca z gumijavkami ln oba sta izgubila zavest. Zaradi megle pa so tudi priče le nejasno videle štiri roparje, ki so imeli čez glavo poveznjene ženske nogavice, kako so napadli voznika in njegovega spremljevalca, odprli zadnja vrata bančnega avtomobila, na hitro opravili še z dvema čuvajema, se polastili vreč z denarjem, se usedli v avtomobil, ki je bil parkiran v neposredni bližini in odpeljali.
Ena izmed prič, ki Je mislila, da gre za prometno nesrečo, Je telefonirala na policijo, tako da so stražniki lahko prišli verjetno še
prej, kot so to predvidevali roparji, toda tudi oni so zamudili. Cetvorice, ki se je z denarjem usedla v avtomobil, ni bilo nikjer več, pa tudi stanovanje, za katerega so ugotovili, da so imeli v njem glavni stan vodje tega drznega roparskega napada, je bilo že prazno.
Preiskava je doslej lahko ugotovila le kako je rop potekal. Očitno je, da gre zaklelo precej številne tolpe. V glavnem stanu so našli ogorke dveh različnih vrst cigaret, tako da sta bila v njem gotovo vsaj dva člana tolpe, ki sta vodila in sinhronizirala napad, Policija računa tudj, da so verjetno kar trije člani tolpe postavljali in odstranjevali lažne prometne znake in tako zapeljali bančni avtomobil v ulico, kjer so ga čakali roparji. V glavnem stanu so sicer odkrili nekaj prstnih odtisov, toda policija dvomi, da bi bili avtorji tega drznega, pa vendarle dobro zamišljenega napada tako neprevidni, da bi puščali za seboj prstne odtise. Verjetno so ostali od prejšnjih stanovalcev. Ker pa je prišlo do napada sredi megle in ob sedmih zjutraj, pa tudi priče ne vedo povedati kaj pomembnega. Zato Je tudi lahko razumeti banko, ki je obljubila nekaj več kot 10 milijonov dinarjev nagrade tistemu, ki pomaga izslediti roparje.
'mr mmm	vmam	m	m	m	m	®	■	B
" , ,,
.' • ''V!..	-V*''.	*	v.".	•■si;:	v:?r	J
KJE SO SKRITI VRČI S 3000 ZLATNIKI IN KILOGRAMOM UKRADENIH DRAGULJEV?
Vsi ga silijo, naj vendar že enkrat prične s kopanjem in vsak dan se na njegovem domu oglasi vsaj nekaj ljudi, ki mu ponujajo, da odkupijo njegovo hišo in zemljo okrog nje in mu potem dajo tudi polovičo zaklada, ki ga bodo našli. Zakaj vsi so prepričani, da zaklad obstaja in celo osrednja osebnost te nenavadne francoske zgodbe devetinsedemdesetletni Pierre Ducat Je prepričan tako. Toda vsa zadeva se Jc zapletla s tem, ker starec meni, da prav nič ne potrebuje zaklada in da se predobro počuti v svoji hišici z vrtom, da bi dovolil, da mu vse skupaj uničijo. In tako zaklad ostaja pod zemljo.
Pred šestimi leti se Je Ducat odločil, da je dela dovolj, pa Je prodal svojo trgovinico ln stanovanje v Parizu, kupil v Sagonnu stavbo stare šole, ki Je niso uporabljali že od leta 1923 naprej, Jo nekoliko preuredil in se potem za stalno preselil na deželo. Ko Je Ducat končal s preurejanjem dela* zgornjih prostorov, kjer Je hotel stanovati, pa je pričel počasi stikati po kleteh. In nekoč, ko mu je pri tem početju pomagal najbližji sosed Louis Fillatre (očitno Je namreč bilo, da nihče ni pospravljal kleti že nekaj desetletij), je našel v neki odprtini v zidu, s katere Je odpadel omet, steklenico, v kateri Je bil kos papirja. Moža sta razbila steklenico in potem sta lahko na porumenelem papirju prebrala naslednje besede: »Podpisana Francolse Van-nereau izjavljam, da je moj ljubček zakopal 17. oktobra leta 1883 na dvorišču šole tri vrče, v katerih Je bilo 3000 zlatnikov in kilogram ukradenih draguljev. Ob vhodu najbližjega drevesa Je treba odšteti sedem korakov proti središču dvorišča in tam je zakopan prvi vrč. Na desni, se-
vhod na dvorišče. Toda po Šestih letih Fillatre ni mogel več molčati. Skrivnost je izdal nekemu svojemu prijatelju, le-ta pa mu je takoj svetoval, naj zahteva od Ducata svoj delež. Tako se je lov na zaklad pričel. Zakaj Ducat je na splošno presenečenje potrdil sosedovo zgodbo in celo vsem pokazal prepis listine (original je pri notarju). Povedal je tudi, da je v teh letih ugotovil, da je učiteljica res živela in da je tudi res imela nekega dokaj skrivnostnega ljubčka. Toda starec noče tvegati nobenih razkopavanj dvorišča in podiranja hiše. Zato je ponudil ljudem, ki ga vsak dan nadlegujejo, naj mu odkupijo hišo in hkrati vnaprej izplačajo visoko nagrado za zaklad, ki ga bodo našli ali pa ne. Toliko pa spet nihče noče tvegati. Zato bo verjetno dokončno iskanje zaklada preloženo do starčeve smrti.
samo...
■«sr	•	mmnmm
Starec, ki noče zaklada
dem metro« stran od tega mesta in pod kotom 90 stopinj na prvo smer, Je zakopan drug vrč. Tretji pa Je zakopan sedem metrov stran na levi. pod kotom 60 stopinj. Podpis: Francolse Vanne-reau, učiteljica, Sagonne (Cher) 10. marca leta 1S84.-H
Ducat ln Fillatre sta takoj, ko sta prllla do sape sklenila, da bosta o zadevi molčala. Zakaj na dvorišču že dolgo več ni bilo nobenega drevja. pa tudi Solo so po letu 1890 prezidali, tako da ni nihče več točno vedel, kje Jo bil stari
... NA IRSKEM: Ko se je James Fitzgerald po avtomobilski nesreči zbudil v bolnišnici, je z grozo ugotovil, da so mu odrezali 65 cm dolgo brado. Zdaj mora sodiSče odločiti, ali je bil ta ukrep nujen ali pa namerna telesna poškodba.
...V ZAHODNI NEMČIJI: In sicer v kraju Lorrach. kjer je lastnik slednjič prišel iskat izgubljeni paket v Urad za najdene predmete, potem ko je neznosni vonj iz paketa usmradil vse uradne prostore. V paketu je bilo petdeset kilogramov kvargeljnov.
»Ja, opis se ujema. V lopi sta dve oblačilnici. Ona je uporabila eno, on pa drugo. Našli smo njene hlače, srajco, klobuk in očala. Njegova obleka je bila v drugem prostoru.«
»Torej je dekle pustilo obleko v lopi?« sem vprašal ostro.
»To sem vam pravkar povedal. Pomeni pa lahko dvoje: ali je hotela brez sledu izgini« in se je odločila izginiti v kopalkah; v tem prekletem mestu letajo vsi okoli v kopalkah. Ali pa se je šla kopat in jo je nekdo ubil, potem ko je zabodel Sheppeya. Moji ljudje zdaj preiskujejo obrežje. Osebno mislim, da jo je pobrisala.«
»Je ni nihče videl, ko je zapustila lopo?« sem vprašal, ko se je dvigalo ustavilo v drugem nadstropju.
»Ne. Seveda pa stvar še preiskujemo.«
Sla sva po hodniku do sobe 247. »Njena preobleka ni bila slaba,« je nadaljeval Rankin, ko je potisnil ključ v ključavnico. »V tem mestu ljudje ne gledajo obrazov, temveč postave.« Obrnil je ključ v ključavnici in odklenil vrata.
Stala sva med podboji in se ozirala po sobi. Bila je za malenkost večja od moje in prav tako vroča in zadušna.
»Ljubi svet«, Je rekel Rankin polglasno.
Soba je bila videti, kot bi jo pretresel vihar. Vsi predali predalnika so bili odprti, Jackove stvari razmetane. Njegova aktovka je bila prerezana in papirji razsuti po tleh. Postelja Je bila razdejana, žimnica razrezana in žima iztrgana. Celo blazine so bile prerezane; perje je letelo po sobi.
»Precej urno delo,« je rekel Rankin. »Ce je bilo tukaj kaj najti, midva tistega zagotovo ne bova več našla. Poslal bom svoje fante semkaj. Složno, da bodo našli nekaj prstnih odtisov, čeprav bi glavo stavil, da jih ne bodo.«
Zaprl je vrata in jih zaklenil.
Drugo poglavje
1.
Ležal sem na postelji in prisluškoval hrupnim korakom v sosedni sobi in' besnemu mrmranju Rankinovih ljudi, ki so iskali sledove.
Bil sem pobit in čutil sem se zapuščenega. Jack je imel kajpak napake; pa vendar je bil človek, s katerim si lahko delal. Seznanila sva se pred več kot petimi leti, ko sem še delal v pisarnici javnega tožilca kot zaupni pozvedovalec. Jack je bil tedaj kriminalni reporter pri San Francisco Tribune. Sprijaznila sva se in neko noč sva pri steklenici viskija ugotovila, da sva oba sita komande dveh prenažrtih dedcev, ki sedita za pisalnikom in očitno ne poznata druge zabave, kot da naju ženeta okoli, da nama visi jezik iz gobca, ukazujeta in tečnarita.
čeprav sva bila v rožicah, sva se oba počutila malo neudobno ob misli, da bi zamenjala varno mesečno plačo ža lastno samostojno podjetje. Veliko kapitala nisva imela — jaz sem premogel petsto dolarjev več kot Jack — imela pa sva celo vrsto izkušenj in mislila sva, da bova stvari kos.
V Friscu je bilo že precej detektivskih agencij. Večino sva poznala in niso bile ravno cvetoče. Ko sva obdelala pol steklenice, sva sklenila, požgati vse ladje za seboj in začeti znova.
2e v začetku nama je bila sreča mila. čez leto dni sva kar dobro shajala in pozneje nisva imela nobenega razloga več, da bi obžalovala svojo odločitev.
Spraševal sem se, kako bom delal dalje brez partnerja. Spraševal sem se, ali naj se ozrem za drugim. V banki je bilo dovolj denarja, da bi lahko izplačal Jackovo ženo. Bila je blesava rdečelaska, zaradi katere je Jack včasih pobesnel, in bil sem prepričan, da bo navdušeno zgrabila
za priložnost, dobiti denar, ki ga Je Jack posodil kot obratni kapital, nazaj.
Odvrnil sem misli od tega vprašanja in jih posvetil Jackovi smrti. Ni se mi zdelo verjetno, da bi bila njegova smrt v zvezi s primerom, ki ga je obdeloval. Veliko prej bi rekel, da se je spustil v ljubimkanje z dekletom kakega poštenjakoviča, in se je ta maščeval. Cepin z dolgo konico je bil po Rankinovi izjavi orožje profesionalca in uporabil ga je profesionalno. Kljub temu moram ugotoviti, kdo je bil Jackov naročnik. Jack je rekel, da bo naročilo prineslo čedno vsotico. To je bilo gotovo res, sicer Jack ne bi zapustil San Francisca in odpotoval tako daleč. Se pravi, naročnik je premožen mož. Seveda to še ne pomeni veliko. Večina prebivalcev St. Raphael Cityja mora imeti precej pod palcem.
Najprej sem moral zagotovo vedeti, da naš klient ni v nobeni zvezi z umorom, potem šele lahko izdam Rankinu njegovo ime. Dobremu glasu detektivske agencije nič bolj ne škoduje, kot če preda svojega naročnika policiji. Novica o tem se širi kot požar.
Sklenil sem, da bom poklical EUo, brž ko bodo izginili Rankinovi možje. Ne iz hotela. Nisem vedel, koliko je Rankin prebrisan, toda če je bil tako prebrisan, kot sem sodil, je posadil v telefonsko centralo nekoga, ki čaka, da bom kaj telefoniral.
Pogledal sem na uro. Kazala je fri četrt na eno. Postajal sem lačen; od sinoči nisem imel nič poštenega v ustih. Pomislil sem, da mi bo prihranilo precej časa, če bom jedel, medtem ko so fantje v sosedni sobi tako zaposleni, da nimajo časa brigati se za to, kaj počnem. Zavihtel sem noge s postelje in vstal.
Ko sem zapenjal ovratnik, so se vrata odprla in Rankin Je pogledal v sobo.
»Puh, vroče je kot v peči.«
»Ja. Pravkar sem bil namenjen h kosilu. Bi radi govorili z menoj?«
Naslonil se Je na podboje in žvečil ugaslo cigaro.
»Nič nismo našli,« pokazal je sosednjo sobo. »Stotine prstnih odtisov, verjetno brezpomembnih. Mislim, da imamo prstne odtise vsaj tridesetih poprejšnjih gostov. Tudi nobenih zapiske v nismo našli. To sem pravzaprav pričakoval. Nobenega namiga na to, kdo bi utegnil biti Shep-peyev naročnik.*
»Stavim, da tisti, ki je pred vami preiskal sobo, tudi ni ničesar našel. Jack ni pisal poročil.«
»Se vedno ne veste, kdo je bil klient?« Je vprašal Rankin in me ostro meril.
»Nimam pojma.«
»Tista neumnost, da morate klientovo ime ščititi, v primeru umora ne šteje, Brandon. Poskrbite za to, da boste izvedeli ime; nikar mi ne pravite, da tega ne morete.«
»Zakaj bi vam lagal, Inšpektor? Ce Jack ni pustil nobenih zapiskov, ne vem* kaj naj storim.«
»Dajte mi naslov svoje pisarne. Gotovo imate tajnico ali kaj podobnega.«
Povedal sem mu naslov. »Strojepisko imamo. Pravkar je dopolnila sedemnajst let in je najbolj neumna avša, ki je kdaj prejemala plačo. Nikoli ji nisva ničesar povedala.«
Ni bilo videti, da bi mi Rankin verjel.
»Ko boste ugotovili, kdo je naročnik, pridite k meni. Ce vas štiriindvajset ur ne bo, bom prišel jaz k vam.«
S temi besedami je odšel in zaprl vrata. Njegova grožnja je visela v zraku kot oblak strupenega-plina.
Sklenil sem, da bom kosilo izpustil. Zasumil sem, da bo Rankin poklical policijo v San Franciscu in prosil, naj pošljejo Elli na vrat enega svojih uradnikov, preden bi jo mogel jaz doseči.
Peljal sem se z dvigalom v vežo in šel peš mimo enega
bloka, preden sem našel točilnico, kjer sem se lahko zaprl v telefonsko celico. Poklical sem svojo pisarno.
Rankinu sem povedal samo pol resnice o Elli. Res je imela šele sedemnajst let, prismuknjena pa še malo ni bila. Nasprotno, bila je tako bistra, kot sva si le mogla želeti, in ostra kot britev.
Dobro mi je delo, ko sem zaslišal njen vedri, mladi glas. »Tukaj agencija Star. Dober dan.«
»Tukaj Lew,« sem naglo odgovoril. »Kličem iz St. Raphael Cityja. Jack je prišel semkaj z nekakšnim naročilom in mi je telegrafiral, naj pridem za njim. Slabe novice imam, Ella, Jack je mrtev. Nekdo ga je zabodel.«
Slišal sem, kako je sunkovito vdihnila. Jacka je imela rada. Ko je prišla v pisarno, ji je iz navade začel dvoriti, pa sem ga pregovoril, naj pusti dekletce njenih let pri miru. Uvidel	je, da imam prav, in	si je izbral	za	lov zrelejšo divjad.	Vendar ga je imela rada; vedel	sem, da je
vanj kar precej zaljubljena.
»Jack je	mrtev?« je vprašala	s tresočim	se	glasom.
»Ja. Ella,	zdaj pa poslušaj, to	je zelo važno:	policija
bi rada vedela, kakšno je bilo njegovo naročilo in kdo je naročnik. Meni tega ni povedal. Pa tebi?«
»Ne. Rekel je samo, da je dobil naročilo ln da se pelje v St. Raphael City. Da vam bo brzojavil, naj pridete za njim. Kaj pa je bilo naročilo, tega ni povedal.«
Slišal sem, da s težavo zadržuje solze. Otrok se mi je smilil, a ta trenutek res nisem utegnil biti sentimentalen.
»Kako je naročilo prišlo? Pismeno ali po telefonu?«
»Nekdo ga je poklical.«
»Je povedal svoje ime?«
»Ne. Vprašala sem ga, kako se piše, pa ni maral povedati. Rekel je, da bi rad govoril z enim izmed vaju.«
Potisnil sem klobuk na tilnik in napihnil lica. Zrak v telefonski ceUcl je bil tako gost, da bi se nanj lahko naslonil.
Videti je bilo, da sem prispel na mrtvo točko. Nato sem se nenadoma nečesa domislil. Spomnil sem se Jackove navade, čečkati in risati med telefoniranjem. Ce si mu potisnil v roko svinčnik in telefonsko slušalko, Je začel čečkati. Risal je naga dekleta — na tem področju je bil prav nadarjen — ali zapisoval odlomke pogovora. Čečkanje med telefoniranjem mu je postalo druga narava.
»Stopi v njegovo sobo, Ella, in si oglej mapo na mizi. Lahko, da je zapisal ime svojega klienta. Saj veš, da je zmerom čečkal.«
»Ja, takoj bom pogledala.«
Čakal sem in čutil, kako mi teče znoj po hrbtu. V telefonski celici je bilo tako vroče, da sem moral odpreti vrata in spustil vanjo nekaj zraka. V tem trenutku sem opazil svojo »senco«. Možak je slonel pri espresu in na kilometre daleč smrdel po policiji. Tako pretirano predano je strmel v svojo skodelico kave, da sem takoj spoznal, kako napeto se trudi, da ne bi pogledal v mojo smer.
Ozmerjal sem se, da nisem prej pomislil na to, da mi bo Rankin obesil senco. Fant je prav gotovo uganil, da kličem svojo pisarno.
Ellin glas je spet osredotočil mojo pozornost na telefon.
»Na mapi je načečkano vse mogoče,« je rekla. »Držim Jo v rokah. Ime pa je na njej samo eno: Lee Creedy, napisano s tiskanimi črkami.«
»Prav, Ella. Lahko, da to kaj pomeni, lahko pa tudi ntč. V vsakem primeru pa moraš pivnik uničiti. Toliko časa bom počakal pri telefonu. Strgaj ga na drobne koščke, jih vrzi v stranišče in potegni vodo. Vsak trenutek lahko pride policija in policija ga ne sme najti.«
Čakal sem tri minute, nato se je spet oglasila.
»Opravljeno.«
»Bistro dekletce si, Ella. Zdaj pa poslušaj: policiji »em rekel, da sl malo omejena in da ti nikoli nisva ni-
česar zaupala. Ravnaj se po tem. Reci samo, da Je Jacka nekdo po telefonu poklical in da ti je povedal o svoji poti v St. Rahpael City, zakaj so ga poklicali in kdo, pa ne veš. Jasno?«
»Jasno.«
»Ne daj, da bi te zastrašili. Verjetno bodo surovi in bodo govorili o sokrivdi. Nič ne skrbi zavoljo tega, vztrajaj pri svoji izjavi. Prav nič ti ne morejo dokazati in se bodo gotovo kmalu naveličali.«
»V redu, Lew.«
»Se nekaj. Nič rad te tega ne prosim, a sam žal od tukaj ne morem urediti. Prosim te, sporoči žalostno novico Jackovi ženi. Povej ji, da ji bom pisal, še nocoj bom odposlal pismo. Tudi za pogreb se bom pobrigal. Ko bo prebolela prvi udarec, jo bom poklical.«
»Kaj se še ne boste vrnili?«
»Ne. Ugotoviti moram, zakaj so Jacka umorili in kdo je to storil. Boš šla k njej, Ella?«
»Seveda.« Nato je dejala tiše: »Pravkar sta vstopila dva moška; najbrž policista...« in odložila slušalko.
Potegnil sem robec iz žepa, obrisal obraz in stopil iz celice. Sel sem k točilni mizi in se postavil k čakajočemu uradniku. Vrgel mi je leden pogled in mi obrnil hrbet. Naročil sem kavo in sendvič.
Izpil sem svojo skodelico, si prižgal cigareto, zapustil pretirano malomarno točilnico, sedel v črn Lincoln m se odpeljal.
2.
V hotel sem se vrnil kmalu po pol dveh in se napotil naravnost v svojo sobo. Pri tem sem moral mimo Jackove in ker so bila vrata odprta, sem pogledal vanjo.
Krepko grajen moški v zdelani obleki je stal pri oknu, opiral roke v široke boke in se ogledoval po sobi. Obrnil se je k meni in se zastrmel vame s trdimi, sovražnimi očmi.
Videti je bil kot nekdanji stražnik. Sodil sem, da je hišni detektiv.
»So podrli šotore in odšli?« sem vprašal ln stopil v sobo.
»Kaj bi radi?« Je vprašal z nizkim, srditim glasom.
»Jaz sem Brandon iz sosedne sobe. Ste vi Greaves?«
Postal je prijaznejši in prikimal.
Soba je bila malo bolj pospravljena. Vsaj perje so pometli na kup, čeprav je nekaj peres še vedno frčalo po sobi.
Predali so bili zaprti, žima spet potisnjena v žimnico in papirji pobrani. Jackovo imetje je bilo nakopičeno v kotu. Dva oguljena kovčka, dežni plašč, klobuk in teniški reket v okviru. Bil je to beden, majhen kupček. Malo v nadomestilo za moškega, ki je bil tako čeden, močan in poln humorja.
»So opravili?« sem vprašal in pokazal kupček.
Greaves je spet prikimal.
»Poslati moram vse skupaj njegovi ženi. Ml lahko kdo pomaga?«
»Sluga Joe se bo pobrigal za to, če ga boste prosili.«
»Ce nimate boljšega dela, pridite v mojo sobo. Pri sebi imam steklenico Vata 69, ki se počuti zanemarjeno.«
Njegov debeli obraz je zasijal. Verjetno ni imel veliko prijateljev.
»Nekaj minut bi že utegnil.«
Stopila sva v mojo sobo in zaprl sem vrata.
Greaves je sedel na trdi stol, jaz na posteljo. Led se je že zdavnaj stalil. Nisem se potrudil telefonirati po novega, temveč sem mu natočil v kozarec za tri prste viskija, sebi pa tudi.
Opazoval sem njegov obraz, medtem ko Je vsrkaval vonj viskija. Okrogla, mastna lica so bila prostodušna, v brke se Je primešalo nekaj belih kocin. Oči so bile trde,
nezaupne in nekoliko čemerne. Verjetno ni preveč zabavno, biti detektiv v takemle hotelu.
»2e vedo, kdo ga je umoril?« je vprašal po primernem požirku.
»Ce vedo, mi tega niso izdali,« sem odvrnil in nadaljeval: »Ste videli dekle, s katerim je odšel?«
Greaves je prikimal.
»Videl. Iz žepa je potegnil zmečkan zavojček Lucky cigaret, mi ponudil in si eno prižgal. »Tukaj sodeluje policija samo z detektivi v velikih hotelih. Majhne ribe, kakršna sem jaz, ignorirajo. Prav. Zaradi mene. Ce bi tisti polizani Rankin govoril z menoj, bi mu lahko kaj povedal. Pa ne, govoriti je moral z Brevverjem. Veste, zakaj? Ker si Brewer lahko privošči svileno kravato. Zato.«
»In kaj bi mu lahko povedali?« sem vprašal in se sklonil naprej.
»Rekel Je Brevverju, naj mu dekle popiše,« je odvrnil Greaves. »To kaže, kakšen policist je. Brewer ni videl drugega kot obleko. Jaz pa sem Jo opazoval. Videl sem, da nosi to obleko, ker noče, da bi jo pozneje prepoznali. Prvo, kar sem odkril, je bilo, da je plavolaska. Imela je lasuljo ali pa si Je lase pobarvala. Ne vem, kaj, vem pa, da je plavolaska.«
»Zakaj ste o tem prepričani?«
Greaves se Je kislo nasmehnil.
»Ker uporabljam oči. Imela Je kratka rokave in dlačice na njenih laktih so bile plave. Imela Je kožo blondinke.*
Njegova opažanja me niso kdo ve kaj presunila. Lahko, d® Ji je dlačice pobelilo sonce. Vendar tega nisem rekel, da ga ne bi spravil v slabo voljo.
»Šolali so me za to, da pazim na malenkosti in posebnosti, ki ljudi izdajajo. In imela je tako posebnost,« je Greaves nadaljeval. »Pet minut se Je mudila v veži. Ves č*8 Je igrala na svojem stegnu klavir.« Vstal Je, da bi
pokazal, kako. »Z Besnico, razumete? Takole Je premikala na stegnu prste.« Zaigral je na svojem stegnu skalo. »Ves čas je delala tako, to je ustaljena navada. Tega ni delala zanalašč. Niti vedela ni, da počne.«
Napravil sem požirek in premišljal o tej informaciji.
»Policiji ne bi bilo ravno lahko, najti dekle s to nava-dico, kaj pravite?« sem vprašal.
Greaves je zapihal.
»Najprej bi jo morali sumiti. Ce pa bi mislili, da Jo imajo, ne bi pa bili čisto, gotovi, bi bil to lahko zadnji dokaz.«
Prikimal sem.
»To je res. Kaj bi rekli, da Je po poklicu?«
Vzdignil Je težke rame.
»Ne vem prav. Lahko da Je pri gledališču. Ali model ali pevka. Znala Je nositi obleko m imela Je siguren nastop.«
»Boste vse to povedali Rankinu?«
Greaves je ugasil cigareto ln odkimal.
»Celo če bi se potrudil in stopil v njegov glavni stan, me ne bi poslušal. Nima časa za majhne ribe. Naj gre k vragu!«
»Se vam kaj sanja, kako je prišel fant, ki Je preiskal Sheppeyevo sobo, noter?«
»S Sheppeyevim ključem. Sheppey Je vzel ključ s seboj, pozabil ga je oddati. Rekel bi, da Je fant, ki ga Je umoril, našel ključ, prišel takoj semkaj, se splazil po stopnicah v sobo in Jo preiskal. 2ivce je treba imeti za kaj takega, toda tveganje je bilo pravzaprav neznatno. Ljudi imamo malo m dopoldne ob tem času ni bilo zgoraj nikogar.«
Zazdelo se mi Je, da ga moram zdaj poučiti o tem, da sva pravzaprav kolega. Vzel sem iz listnice svojo karto ln mu Jo ponudil.
»Ne sprašujem samo za zabavo,« sem rekel.
Prebral Je vizitko, nagubal čelo, se podrgnil po debelem nosu m mi karto vrnil.
»Je bil vaš partner?«
»Ja.«	,
»Zmerom premišljam o tem, da bi se lotil vašega posla. Mislim, da je v njem več denarja. Kako shajate?«
»Nisva se mogla pritoževati, dokler se ni zgodilo tole. Zdaj pa moram štacuno zapreti, dokler ne najdem morilca.*
Vprašujoče me Je pogledal. »To Je nazadnje stvar policije. Kaj lahko storite vi?«
»Se vam ne zdi, da bi napravilo čudovit vtis, ko bi se kratko malo odpeljal v Frisco in se delal, kot da se ni nič zgodilo? Kakšna reklama zame! Razen tega je bil Jack moj najboljši prijatelj. Ne morem ostati križem rok in prepustiti vse skupaj policiji.«
Greaves je spačil obraz.
»Potlej bodite pa zelo previdni. Rankin še ni tako slab; to vam Je dostojen policist. Ampak kapetan Katchen je klasa zase. Ce mu je sploh še kaj bolj zoprno kot hotelski detektiv, je to vohljač. Ce ugotovi, da ste vtaknili nos v stvar, ki sodi v njegov revir," boste imeli sitnosti. In kakšne!«
Izpraznil sem kozarec, si obrisal zapestja z robcem. Vročina v sobi je morala biti okoli petintrideset stopinj.
»Kakšne sitnosti?«
»Nekoč Je prišel zasebni detektiv Iz Los Angelesa, da bi preiskal neki samomor. Vdova je bila prepričana, da gre za umor; zato Je pooblastila možaka, naj poizveduje. Katchen ga Je posvaril, pa je kljub temu poskušal. Nekega dne se je vozil v svojem vozu, ko se je zaletel vanj policijski avto. Njegov voz je bil poškodovan in sam je pristal v bolnišnici z zlomljeno ključnico. Razen tega Je dobil šest tednov zaradi vožnje v pijanem stanju. Prisegel
•I A je, da so policaji zlili nanj pol steklenice viskija, preden so ga pripeljali v bolnišnico, pa mu ni nihče verjel.«
»To Je slišati zelo prijazno. Hvala za nasvet. Ogibal se ga bom.«
Greaves Je z obžalovanjem Izpraznil svoj kozarec in ga odložil.
»To vam svetujem iz vsega srca. No, zdaj moram dol. Ta čas hočejo, da se mudim v veži in skrbim za to, da nobeden izmed starih gospodov ne vtihotapi kake tičice v sobo. Doslej se ni to še nikoli primerilo, direktor pa Je kar naprej prepričan, da bo nekoč eden poskusil. Hvala ža pijačo. Ce boste kdaj potrebovali pomoč, bom storil, kar bo v moji moči.«
Rekel sem, da bom mislil na to.
Ko je zapustil sobo, sem mimogrede vprašal: »Vam ime Lee Creedy kaj" pove«
Obstal je, da bi se zastrmel vame, spet zaprl vrata in se naslonil nanje.
»To Je najpomembnejši človek v mestu.«
Posrečilo se mi je, prikriti svoje vznemirjenje.
»Kako pomemben?«
»Najprej ima okroglih sto milijončkov. Green Star ladjedelnica Je njegova. Floto tankerjev ima, ki vozijo med Friscom in Panamo. Razen tega Je njegova korporacija Air Lift, katere reakcijska letala lete med tukaj in Miamijem. Ima tri časopise in tovarno z deset tisoč delavci, ki Izdelujejo električno opremo za avtomobile. Razen tega ima deleže pri igralnici, pri našem šampionu lahke kategorije, pri hotelu Ritz-Plaza in pri Musketeer klubu. To Je edini res odlični nočni lokal v tem bednem mestu in z besedo odličen ne mislim samo drag, čeprav Je tudi presneto drag. Človek mora imeti vsaj deset tisoč dolarjev dohodkov in nemara predložiti še svoj rodovnik, preden mu dovolijo pristopiti. Tako pomemben je. Nemara
Ima še kaj drugega, a to menda zadošča za približno
podobo o njem.«
»21vl tukaj?«
»Zunaj na Thor Bayu ima hišo. Kakih pet minut daleč ob obrežju. Posestvo, veliko petnajst Juter s kočico, v kateri je poleg drugega kakih petindvajset spalnic, plavalnim bazenom, ki bi bil dovolj velik za letalonosilko, *h ih tenišlclmi igrišči, zoološkim vrtom z levi in tigri, štiridesetimi služabniki, ki padajo drug drugemu čez noge, ko tečejo, da bi mu postregli, in z majčkenim pristaniščem, ravno dovolj velikim za štiritisočtonsko Jahtico.« »Ožfenjen?«
»Seveda.« Greaves Je namršil nos. »Se spominjate filmske zvezde Bridgette Bland? To je njegova žena.«
Nejasno sem se spominjal, da Sem Jo videl v filmu. Ce je mia prava, je nekoč povzročila v Cannesu majhno senzacijo. Veliko so o njej govorili, ko Je prijezdila narav-n°f I h i hotela Majestlc in vrgla receptorju vajeti, hladnokrvno šla proti dvigalu, ki Jo je poneslo v fLiniio	apartma.	Dve leti je	zdržala pri filmu, preden je
f8,,,.	Pozabo.	Ce je nisem zamenjal, Je veljala za neu-
krotljivo in neznosno.
»Kaj je s Creedyjem?« reaves me je gledal z očmi, v katerih Je stal vprašaj. Polnega,« sem odgovoril. »Nekje sem slišal 3*5 lme' Nekdo ga je imenoval. Hotel sem vedeti,
vrataTnodšeL8 zam,51Jeno Po*to«J*l, prikimal, odprl
i r»kPiBadaS cigar®to m se iztegnil po postelji. Jack deniLT110 Prešlo kup denarja. Ce je bil
Amtjak	zaka! bi	č^6^5'’ bi	80 dal° res PreceJ zaslužiti.
kot	je Creedy, najel neznanega
agenta, ki Je prišel tristo milj daleč? Pri takem bančnem
\ 5 kontu m zaledju bi si lahko privoščil Pinkertona ali kako drugo svetovno znano agencijo.
Zagrebel sem prste v vlažne lase. Človek, kot je Cre edy, je gotovo obdan od tajnikov, osebnih strežnikov, pritrjevalcev m ven-metalcev, ljudi, katerih pqsebna naloga je, paziti, da se mu človek, kot sem jaz, ne more približati. Prav gotovo ne bo lahko, doseči ga. In ne bo ga lahko vprašati, ali je angažiral Jacka in zakaj.
Popil sem kozarček viskija, da bi prišel v pravo razpoloženje. Potem sem vzel v roke telefon.
»Zvežite me z Greavesom,« sem rekel dekletu v cen trali.
Po kratki pavzi Je bil pri aparatu Greaves.
»Rad bi telefoniral ven,« sem rekel. »Je vaša centrala čista?«
Nič mu ni bilo treba razlagati.
»Brez skrbi. Nekaj časa se je po njej obešal kifeljc, zdaj je pa odšel.«
Zahvalil sem se in zahteval ponovno centralo. Ko se je dekle oglasilo, sem prosil, naj me veže z Leejem Cre-edyjem.
Prosila je, naj počakam, In čez nekaj časa se Je ogla •11 moški glas: »Palača Creedy.«
Slišati je bilo, kot bi imel slivo v ustih ali kot bi mu morali operirati polipe.
»Zvežite me z Mr. Creedyjem,« sem rekel kratko. »Prosim, povejte, kdo govori, gospod,« je dejal glas vzvišeno, »pa vas bom zvezal s tajnikom Mr. Creedyja.«
»Tukaj Lew Brandon. Govoriti moram z Mr. Creedy-Jem osebno, ne z njegovim tajnikom.«
Nisem mislil, da bo to učinkovalo in tudi ni.
»Ostanite, prosim, trenutek pri aparatu, gospod. Zvezal vas bom z Mr. Creedyjevim tajnikom.«
Njegov glas Je bil dolgočasen ln žaljiv kot zaušnica.
Akcija je temeljito premišljena in naj-skrbneje organizirana. Brž ko se prične, se odvija točno kot kolesje ure. Nemogoče je, da bi se kaj ponesrečilo, ker sem upošteval vse okoliščine. Po tem, kar sem ocenil, pride na vsakega po 10.000 dolarjev čistega... Zdaj lahko greste. Samo Hilton ostane. Z njim se bom še pomenil zaradi nočnega čuvaja.«
člani Sullijjeve tolpe so svojemu šefu na kratico pokimali in zapustili prostor.
Sully je napolnil dva kozarca z viskijem in enega porinil Hiltonu.
»Sam veš,« je rekel vodja tolpe, »da je vse odvisno od tvojega dela.«
Hilton je prikimal.
»Nočni čuvaj ima kar enako postavo kot ti,« je razlagal Sully. »Najbrž je tudi tvojih let. Mislim, da je oborožen. Pod nobenim pogojem ne sme dvigniti poplaha. Glej, da ga z enim samim udarcem odpraviš. Zato — nobene obzirnosti. Mrtvec ne more več govoriti. To je v prvi vrsti tudi zate najugodnejše. Razumeš?«
Zopet je Hilton pritrdilno pokimal.
Ko pa je nato odšel na cesto, se ni počutil preveč dobro. Doslej se je bil v San Franciscu še vedno s priložnostnim delom nekako preživljal. Na stranska pota je prišel šele v slabi družbi. Pričel je z malimi tatvinami in goljufijami. Potem je postal član tolpe, ki se je ukvarjala s prodajo mamil. Njegov položaj je bil podrejen. Zadostoval pa je, da je prišel za leto dni v ječo. Sele nedavno je odložil kaznil-niško obleko. Niti poizkusil pa ni, da bi našel pošteno delo. Kdo še najame bivšega kaznjenca? Menil je, da se bo lahko preživljal edinole s sodelovanjem pri newyorških tolpah, že v ječi je našel povezavo.
Hilton je občutil nekakšno slabost v želodcu. Gotovo, saj se je že večkrat pregrešil zoper postavo. Toda moril ni nikdar. Sedaj pa ni bilo več poti nazaj.
»Tale dečko,« je rekel vodja kriminalne odprave enemu stražnikov, »pride v mrtvašnico. Raje bi ga videl na vešalih.« Obrnil se je k možu v halji nočnega čuvaja in nadaljeval: »Vam bi se zgodilo prav tako kot vašemu tovarišu, če ne bi bili hitrejši.«
Zdaj je zaslutil Sully, zakaj se je bil rop ponesrečil. Hiltona je presenetil in ubil drugi nočni čuvaj. In ta mož je koj nato obvestil policijo.
S tem je lahko svojega pajdaša črtal iz seznama.
Ko pa~se je patrulja z zločinci odpeljala, je zaostali kriminalni komisar Hiltonu stisnil roko. »Komedija se je obnesla. Celo dvojno. Prvič, ko je bila tolpa prepričana, da je nočni čuvaj ubit in drugič, ko so bili tudi glede vas prepričani, da ste že na drugem svetu. Pravočasno ste se premislili in s tem, da ste nam razkrili zaroto, ste napravili policiji veliko uslugo. Povrh se vam sedaj ni več treba bati, da bi se tolpa nad vami maščevala, ker vsi mislijo, da ste mrtvi. S preiskovalnim sodnikom se bom pa že o vsem potrebnem pomenil.
Mislim, Hilton, da se sedaj precej boljše počutite kot pred nekaj urami. Spet ste našli pravo pot. Za to ni nikdar prepozno.«
»Drži, inšpektor,« je odvrnil Hilton in se prisrčno nasmehnil možu, s katerim se je bil pogovarjal v gostilni. »Srečen sem, da sem naletel na Georgea 'in da je on nočni čuvaj prav v tem podjetju, katerega je hotela Sully-jeva tolpa okrasti. S tem se je v meni vse preokrenilo. Saj vendar nisem mogel ubiti moža, ki je bil poročen z mojo pokojno sestro.«
Prevedla: STANA VINŠEK
P
ohajkoval je po mestu. Do izvršitve naročila je imel še nekaj ur časa. Sel je v kino in nato v gostilno na večerjo. Tedaj je prisedel neki mož. Hilton je dvignil oči od krožnika in bil naslednji trenutek prav tako presenečen kot prišlek.
»Ni mogoče! Ti, \Villiam?«
»George!« je zaklical Hilton. »Kaj pa delaš tukaj? Mislil sem, da si v Franciscu.«
»Ko je Sally umrla, sem se preselil,« je razlagal novodošli. Obujala sta spomine in čas je prešel kot blisk.
»škoda,« je rekel George obžalujoče, »da moram že iti. Moje delo se prične zvečer.« — »Dober posel?« se je pozanimal Hilton.
»Sem kar zadovoljen,« je prikimal tovariš. »Če ima človek hromo nogo, ni lahko dobiti dobre službe. Toda moj šef je uvideven. Zdaj sem nočni čuvaj.« — »Kje?« je vprašal Hilton. »Poznaš Standard Matew Compang?« — Hilton se je prepaden zastrmel v sobesednika. »Tl — ti si tam — nočni čuvaj?«
»Seveda. Zakaj se ti zdi to tako čudno?«
»Ker 1« Hilton je nenadoma umolknil
in zaprl oči. Samo trenutek je premišljal. Potem je spregovoril. Kratko in hripavo. »Pojdi, greva.«
Sully je napeto opazoval okna velikega poslopja. V pritličju je dvakrat kratko in enkrat
dolgo zažarela luč.
»Vse okay!« je rekel zadovoljno poleg njega čakajočim članom tolpe. »Hilton je opravil točno po planu. Gremo! Pot je prosta!«
Kakor sence so možje smuknili iz avtomobila in se postavili poleg Hiltona.
»Je mrtev?« je vprašal Sully in pogledal na tleh ležečega nočnega čuvaja, katerega glava je bila vsa krvava.
»Z vso silo sem moral udariti,« je odvrnil Hilton. »Zagrabil je že za pištolo.«
»Dobro,« je pohvalil Sully. »Za vsak primer ostani tu in pazi. čez dve uri pride avto po nas. Do takrat bomo opravili.«
Gotov svojega uspeha je s' svojimi pajdaši odhitel v prostor, kjer je bila blagajna. In koj je izurjen strokovnjak pripravil svoje orodje, da jo čimprej odpre. Naenkrat pa je zasijala stropna razsvetljava. Cevi revolverjev so bile z vseh strani naperjene v zločince. Ko so uvideli, da ne morejo misliti na beg, so se pustili brez odpora odpeljati.
V pritličju je ležal Hilton zleknjen po tleh.
V >s.	.
s S $
ifcpi
V **1
V.V/.V.V.
Bleda ranjenka se je naslonila na nosila in začudeno zmajala z glavo. »Blazen je,« je rekla, »enostavno blazen. Res si ne znam razložiti, kako je prišlo do tega.«
»No, pripovedujte,« jo je bodril policijski poročnik in se ji prijazno nasmehnil.
Požrla je slino in spet legla na nosila. »Takole je bilo,« je obotavljaje začela. »Milton — moj mož — in jaz sva sedela zjutraj pri zajtrku. Ura je bila že skoraj deset, ker Milton ob sobotah vedno rad dolgo spi. In kot po navadi je seveda takoj planil po časopisu.
To branje časopisa med zajtrkom je ena naj-grših Miltonovih navad. Moram mu streči, natakam mu kavo, mažem mu maslo na kruh, on pa se mi sploh ne zahvali in ves čas bulji v tisti trapasti časopis.
Tako je bilo tudi danes. Sedel Je za mizo, bral, cmokal — kar nenadoma pa je postal tako čuden, kot bi ga kaj pičilo. Planil je pokonci, iztrgal košček iz časopisa, kak naslov ali kdo bi vedel, kaj, in ga vtaknil v žep. Potem je planil
iiMnimmiiHisnHiiiinimiiniiBuinmiBiniiBiiiniBimiiiumiiiiniiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiuiMiHiiHBiiinwiMiiHiiiiiiimiiiiiiuniiiiMiiiiiiiiaiiiiiuiHiBiBBWiBiiiiniiiimmmnnffiumiiHHiiinHiiiiiniiiiiiiijni
IZREKI
Junak na« navduSuje, človek zanima (Roux).
•
Vse ženske so rojene Igralke, zlasti dobro znajo Igrati naivke (Emerson).
*
Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi za kaj koristila (Plinij).
•
Kultura ni nadomestek življenja, temveč njegov ključ (Mallock).
•
Lepo v umetnosti je vedno resnično, toda resnično ni vedno lepo (Rietschel).
•
Glas Je cvet lepote (Motjtalgne).
Zlato zmore veliko, lepota še več (Mas-slnger).
1 •
Najtrša srca Je mogoče ganiti z lepoto (Gourmont).
•
Manj ko Je lepota oblečena, bolje je o-blečena (Fletcher).
•
Kaj Je trše od kamna In mehkejše od vode? Pa vendar mehka voda Izpodkoplje trd kamen (Ovldlj).
*
NIČ ni lažje kot biti pošten, če smo bogati; težave se začno, ko smo siromašni (Brueys).
•
Mnogim manjka samo denarja, da bi bili pošteni (Dossi).
uuiiiiiiiiiiimimnnimniiiiiiiinnmiiiitniiiiniiiniinmiiimiiiiiiiiini
Kdor Izgubi poštenje, nima kaj drugega Izgubiti (Lyly).
Manj ko Imate potreb, bolj ste svobodni (Cantu).
•
Zakon Je močan, močnejša je stiska (Goethe).
Lačen trebuh nima ušes (La Fontaine). *
Vse razumeti pomeni vse odpustiti (Mme de Stačl).
Dnevi dela! Edini dnevi, ko sem živel (de Musset).
•
Tri stvari morajo biti pretirane, da so zadostne: sočutje, poštenje in čistoča (Bou-det).
•
Ce nimate dela, ne bodite sami; če ste sami, ne bodite brez dela (Johnson).
*
Največja zasluga družbe je, da nas nauči ceniti samoto (Chincolle).
•
Cenim Francoza; zadel Je v črno, ko je rekel: »Kakšna slast, samota! Toda dovolite mi, da vzamem s seboj prijateljico, id ji bom lahko šepetal: »Samota je sladka!«
Samota Je usoda vseh izrednih duhov (Schopenhauer).
Orel leti sam, vrabec pa v Jati (Rilckert).
Človek Je mehanizem, ki vsak dan navija samoljuhlje (Dumur).
imiiiiiiiiiiiiiniBiii
k obešalniku, s silo oblekel suknjič, si posadil na glavo klobuk in zdrvel ven, kot bi mu gorelo za petami. Preden sem se prav zavedela, je že bil na cesti.
Predstavljajte si, gospod poročnik: ne da bi mi rekel eno samo besedico. Sploh nisem vedela, kam se mu tako strašno mudi. Enostavno zginil je.
In ob četrt na dvanajst se je nenadoma spet vrnil. Slišala sem, kako je previdno odprl vhodna vrata. »Milton,« sem zaklicala, »si ti?«
Res, bil je Milton. In kaj mislite, kaj je počel? V roki je držal revolver in meril name. Sprva sem pomislila, da se samo šali. Lahko si mislite, kako me je zmedlo, ko je res potegnil za petelina in — bum sprožil!
Nikoli si ne bi mislila, da bo moj Milton zmožen storiti kaj takega. Kar tako streljati vame! Stopi predme, pomeri, ustreli, se obrne in jo spet mahne ven.
Smešno, nisem vedela, kakšni so občutki, ko človeka zadene krogla. Začuti se kratek, močan udarec — in nič več. Ste to že vedeli, gospod poročnik? No, in zdaj ležim tukajle. Obleko mi je čisto uničil. Ne verjamem, da jo bom lahko še kdaj oblekla. Kaj menite?«
»Ne dvigajte se,« jo je miril policijski zdravnik, ki ji je medtem previl rano. »Izgubili ste nekaj krvi, vendar rana ni huda, krogla vam je samo prebila del mišičja na levi roki. Imeli ‘ste veliko srečo, gospa IIanleyeva.«
»Srečo!« se je divje zvila. »V vsem življenju nisem nikdar imela sreče. Najbolj nesrečen od vseh pa je bil dan, ko sem bila tako neumna, da sem se poročila z Miltonom.«
Zdravnik je pospravljal svoje reči v torbo ln gospa Hanleyeva je s sivimi očmi brez bleska pogledala poročnika, ld je držal telefonsko slušalko in nekaj šepetal vanjo. Ko Jo je odložil in stopil k bolnici, je potegnil obraz v čudne gube, kakor človek, ki prinaša slabe novice.
»Zelo mi je žal, da vam moram sporočiti žalostno vest,« je začel in nerodno mencal. »Ampak patrolni voz je ustavil vašega moža nekje v predmestju. Seveda so mu dali znak, kakor zahtevajo predpisi. Zal pa ni hotel poslušati... Bojim se, da Je mrtev.«
Mišice naT obrazu so ji trznile kot valujoče morje, nad katerim piha močan veter. Zamižala je, ko pa je spet odprla oči, je bil njen obraz popolnoma miren.
»Ubogi Milton,« Je vzdihnila. »Verjetno bi radi zdaj zvedeli kaj več o njem, kakšen človek je bil.«
Poročnik Je prikimal. »Res je, gospa Hanle-
ycva.«
»No, Milton .le bil v marsikaterem oziru tak kot drugi ljudje, toda še nikoli nisem videla tako stiskaškega človeka. Naravnost neverjetno je, kako je divje pazil na vsak ficek.
Verjetno sva se prav zaradi tega tako pogosto prepirala. Milton je bil tako skop, da sl zadnjih šest let ni kupil niti para čevljev. Obleka, v kateri ga bodo zdaj položili v krsto, je stara najmanj devet let.
Hočete videti nekaj smešnega, gospod poročnik? Potem poglejte v shrambo: Milton ima gotovo največjo zbirko staniolovega papirja v vsem mestu. Nabral je za celo omaro vrvic in poln predal gumijastih obročkov.
Ne vprašujte me, kaj je hotel z vso to kramo, vendar preprosto ni mogel vreči proč nobene reči, naj je bila še tako malo vredna. Večjega skopuha kot Milton menda ni na vsem svetu.
No, naj bo, kakor hoče, kar naprej sva se prepirala. Seveda zmerom zaradi denarja. Poskušala sem shajati z njegovo bomo tedensko plačo, kakor se je pač dalo. Gotovo ni daleč naokoli
nobene ženske, ki bi znala tako dobro kuhati iz ostankov jedi kot jaz. Kar se tiče mojih oblek, pa je tako že od nekdaj veljalo geslo: iz starega napraviti novo.
Verjemite mi, gospod poročnik, res sem se trudila, kolikor se je le dalo. Toda vsake kvatre enkrat pa sem le morala porabiti nekaj denarja za kak nakup. Končno pa vsaka ženska potrebuje od časa do1 časa nov klobuk ali plašč, če naj ima še sploh kaj od življenja.
Toda Milton tega enostavno ni hotel razumeti. Morda niti ni mogel, kdo ve. Vsekakor sva si bila večkrat hudo v laseh, ker mi je očital, da mečem denar skozi okno.
Enkrat sem bila po takem prerekanju tako besna, da sem vzela denar za gospodinjstvo za ves teden, bilo je kakih petdeset dolarjev, in sem nakupila, kar mi jei pač prišlo na misel. Samo zaradi kljubovalnosti, saj razumete. Domov sem se vrnila obložena s paketi. Kaj mislite, kakšen obraz je napravil Milton? Kar penil se je od besa. Gotovo bi me začel obmetavati s posodo, ko ne bi bil preveč skop in se ne bi bal, da bo kaj razbil.
Od takrat me Je kar naprej tako čudno od strani pogledoval. Kar pa se je zgodilo včeraj, mu je gotovo dalo še zadnjo spodbudo.
Priznati moram, da se dam lahko pregovoriti. In včeraj Je prišel v hišo prodajni agent, ki mu Je tekel jezik kot namazan. Prodajal Je sesalce za prah. Preden aem prav vedela, kaj delam, sem že podpisala pogodbo za nakup novega sesalca z vsemi posebnimi dodatki — za sto šestdeset dolarjev, plačljivo v majhnih obrokih.
Ko sem to zvečer priznala Miltonu, ni rekel niti besedice. Le tako čudno me je spet pogledal, prav kot me je zadnje čase že večkrat. Morate mi verjeti, gospod poročnik, nisem zasumila nič posebnega. Res ne. Samo čudila sem se, da mi spet ne pridiga, na kar sem se že navadila.
Moralo bi se mi zdeti sumljivo, da ni vzkipel. Opaziti bi morala, da je bUa to le tišina pred nevihto. Toda bila sem tako vesela, da ni razsajal, da nisem premišljevala naprej. No, davi pa se je zgodila ta nesreča.. .«•
»Aha,« je zamrmral poročnik. »Zdaj ml Je že marsikaj jasno, vendar pa še ne vse. Predvsem bi rad vedel, kaj neki je vaš mož iztrgal iz časopisa. Kakšno sporočilo ga je tako razburilo? Moralo je biti nekaj posebnega, da je prišel na misel, da vas bo ubil.«
»Ne vem,« Je enostavno odgovorila gospa Han-leyeva. »Zjutraj nisem prišla do časopisa. Moralo Je biti pač nekaj posebnega, da Je bil Milton tako ves iz sebe.«
»Je časopis še tukaj?«
»Da, saj mora kje ležati.«
»IIarry!« je poklical poročnik. In potem Se enkrat: »Harry!« dokler ni mlad brkat policaj pomolil glavo skozi vrata. »Da, gospod.«
»Harry!« Je ukazal poročnik. »Pobrskajte še po stanovanju in poiščite današnji časopis, iz katerega je košček Iztrgan. Potem pa stopite do kioska na vogalu in kupite še en izvod iste številke. Primerjali bomo oba in tako bomo lahko ugotovili, kaj je Milton Hanley Iztrgal iz časopisa.«
»Takoj, gospod,« Je rekel policaj in se lotil dela.
Cez pol ure Je imel poročnik ▼ rokah tisti del časopisa.
»No, kaj Je?« Je radovedno vprašala gospa Haiileyeva.
»Mali oglas,« Je odgovoril poročnik. »Objava trgovine športnih potrebščin. Glasi se takole:
IZREDNA PRILOŽNOST! Znižane cene revolverjev! Prej 18,85 dolarja, zdaj samo 9,95. Pohitite, dokler traja zaloga!«
ZBIRAJTE KUPONE
fifittn. I
raoion
PLAVEČA RADIONA
IN JIH
POŠLJITE
NA
NASLOV:
SAPONIA
OSIJEK
SAPONIA OSPEK
I
Stfk z vrstniki ostane pubertetnikom prav tako potreben, kot jo bil v predpuberteti. Razlikujejo pa se po različnih namenih, zaradi katerih iščejo stik z vrstniki, po načinih, kako si izbirajo družbo, in po Številu vrstnikov, s katerimi •e t osne Je družijo.
Oglejmo si prvo vrsto mladostnikov.
Pubertetnik, ki se malo ali nič ne ukvarja s svojo notranjostjo, ker ga narava njegovega okolja, njegove zaposlitve ali pa njegov počasnejši duševni razvoj k temu ne spodbujajo, bo ohranil še otročjo nagnjenost k zunanjemu do-gaja.iju. ostal bo -velik otrok- Svojega notranjega življenja ne pozna in se z njim ne ukvarja. V prostem času sam s seboj ne ve kaj početi in išče družbo vrstnikov, s katerimi g i ne veže duševni kontakt, pač pa ista potreba po preganjanju dolgočasja in osamljenosti. Taki pubertetniki se združujejo podobno kot mlajši otroci — površno in po naključju Notranjo praznino tako sestavljene druščine, ki ne pozna kulturnih vrednot in ji le-te tudi niso vodilo, bodo izpolnjevale plehke zabave in razgrajanja, če Jih odrasli ali mladinska organizacija ne pritegnejo k skupnemu delu in skupnim uspehom ter jih tako navežejo nase. Preko take navezanosti pa je mogoče doseči postopno zanimanje mladinca za kulturne vrednote, ki jih doslej ni poznal. Te vrste mladostniki namreč
0 mladostnikih (16)
lahko postanejo, če ostanejo sami sebi prepuščeni, prav neprijetni za ožje an širšo okolje, kadar dobijo za vodjo svoje druščine mladostnika z asocialnimi ali antisocialnimi težnjami. Z druščino se enačijo, posnemajo svojega vodjo in se mu podrejajo, ker so zaradi svoje duševne nerazgibanosti tudi manj kritični kot pubertetniki z razgibanim notranjim življenjem. Take druščine poznamo po domačih in tujih imenih, kot so »črne mačke«, -huligani«, »tedd.v-boys« In podobno.
Večja kulturna razgledanost pubertetnika Je eden izmed pogojev za njegovo kritičnost pri izbiranju druščine in za manjšo usmerjenost navzven, s tem pa manjšo možnost za sklepanje površniit poznanstev.
Pri tej drugi vrsti pubertetnikov Je potreba po družbi omejena na ozko število vrstnikov, ki jih pubertetnik šele po kritični izbiri sprejme v svoj krog. Od njih pričakuje takšne duševne lastnosti in interese, kot jih ima sam, enako doživljanje sebe in okolice, enako vrednotenje družbe in njenih pogojev. Spoprijatelji se torej samo z. redkimi vrstniki, ki Jih visoko reati. Ta zveza se rodi iz želje, da bi ga nekdo razumel, dopolnjeval in ga imel rad Izključno zaradi njegovih lastnosti.
v šolskih razredih, ki jih sestavljajo mladostniki med 13. In 17. letom, nimamo več opravka z enotnostjo v razredu, razpade namreč na več manjših skupin, ki jih označuje neki »kupen notranji interes, medtem ko Je bili namen združevanja z vrstniki pred puberteto neki zunanji cilj — ■kupne igre in šport.
Na svojega kritično Izbranega tovariša, bodisi Istega ali drugega spola, kateremu dovoli pogled v svoj notranji svet, bo pubertetnik zelo navezan in ga ne bo pripravljen deliti z drugimi Ijtidmi. Taka navezanost Je že predhodnica kasnejših Intimnejših življenjskih zvez. j	—nt—
.V...,  .............. j&č&i ......	v
svetujejo
še o gobah
V Vašem listu ste 9. oktobra priobčili članek o gobah: Spoznavajmo naše gobe. Vse naštete gobe so bile pravilno in nazorno pojasnjene, razen štorovko. Pri teh bi bilo nujno opozoriti, da so ene zelo strupene, in sicer žveplenke, ki prav tam rast je-jo kot užitne štorovke. Klobuk žveplcnk je na vider, lepši kot pri užitnih štorovkah. Lističi pa so drugačni; pri čisto mladi gobi so prav tako žvepleno rumeni kot klobuk, pri malo starejši pa že postanejo črnkasto zeleni. Nobena užitna štorovka nima takih lističev. Klobuk žveplenk Je ob robu žvepleno rumen, na sredini pa rdečkasto rjav.
Prosim, da to pojasnilo objavite v Vašem listu, da ne bi kdo nasedel tem zelo strupenim gobam.
Pozdrav
B. Potočnik, Lenart v Slov. goricah
Lovska solata
7.& kosilo st« imeli domačega zajca, pa vam je ostalo nekaj koščkov. Iz teh ostankov lahko pripravite Imenitno solato. S kosov odstranite omako, dentte jih v skledo in polij te z oljem ln limoninim sokom ter potresite s sesekljanim peteršiljem. Dodajte kuhane, ohlajene in drobno narezane šampinjone. Ce zajčevih jeter niste bili porabili, Jih popecite na maslu/ drobno zrežite ln dodajte solati. Lovski solati lahko priložite nekaj listov zelene solate, rezine paradižnika ali pa pest kreše.	P.	J.,	Ljubljana
STRJENA KREMA IZ PRESNEGA SADJA. _ la vsakega, času primernega pasi ranega sadja lahko pripravimo kremo. Sadju primešamo sladkor v prahu ln era mešamo, da se zgosti. Na vsakega četrt litra sadja dodamo 3 lističe staljene želatine in stepamo. Ko se masa pričenja gostiti, pridenemo osmino litra stolčene smetane, jo stresemo v stekleno ali porcelanasto skledo in jo pustimo, da se zgosti. Preden jed postavimo na mizo, jo garniramo s stepeno smetano in surovimi jagodami ali drugim sad jem. Ce kremo takoj serviramo, lahko dno posode obložimo s plastjo vanilije vega sladoleda.
Letošnji oktober so izdelki tekstilne Industrije in usnjene galanterije tretjič napolnili paviljone beograjskega sejmišča ln Izzvali živo zanimanje ln radovednost potrošnikov, ki si vsak dan v velikem številu ogledujejo stojnice.
Tretji mednarodni sejem oblačenja z naslovom »Moda v svetu«, ki je bil v Beogradu od 13. do 21. oktobra se razlikuje od prejšnjih dveh po tem, da so na njem razstavljali predstavniki vse jugoslovanske tekstilne industrije in konfekcije tako, da je na neki način tudi razstava naših dosežkov na tem področju.
TWEED — BLAGO SEZON®
Kakor povsod po svetu, so tudi pri nas zelo modeme tkanine iz tweeda. Na stojnicah beograjskega sejma smo lahko videli tudi blagove in narejene plašče iz tega materiala in to v različnih vzorcih. Prevladovale so temnejše barve, predvsem temnomodra ln temnozelena v kombinaciji s sivo.
Čeprav so blagovi lz tweeda večidel kvalitetni ln precej četudi še vedno ne v dovolj pestrih vzorcih, konfekcija iz te tkanine ni pokazala dovolj fantazije in okusa. Vsi modeli so si bili med seboj bolj ali manj podobni in težko je bilo najti oblačilo, ki bi se v kakšni nadrobnosti razlikovalo od tega povprečja. Večidel so bili plašči krojeni ravno, z všltiml ali raglan rokavi, z ovratnikom ali šalom iz istega materiala. Nekateri so bili obrobljeni in imeli usnjene gumbe v eni
PISMO IZ BEOGRADA: MEDNARODNI SEJEM OBLAČENJA
Izmed temeljnih barv tkanine^ kar Je v mnogih evropskih državah letos posebno moderno.
Prednosti tweeda pozna vsaka ženska in lahko pričakujemo, da bodo modeli, ki so jih pripravili naši modni kreatorji in ki se bodo — kakor upamo, v naslednjih mesecih pojavili tudi v naših trgovinah, naleteli na dober sprejem.
Razen tweeda so se pojavila v ženski konfekciji različna pristna in umetna krzna. Barve so različne: od svetlo sive, drap do temnomodre in črne. Sploh je krzno zelo moderno tudi kot dodatek blagu — na ovratnikih in manšetah plašča.
Ce sodimo po razstavljenih plaščih, naj bi naše žene pozimi in spomladi nosile ali športni plašč iz tweeda, ali pa kožuhe iz pravega ali umetnega krzna. Veliko bolj poredkoma bomo videli plašče iz enobarvnih blagov, take, kakršne smo nosili pred dvema ali tremi leti.
VOLNENA TRIKOTAŽA — ŠABLONSKA
Očitno Je, da so modni kreatorji in izdelovalci konfekcije poskrbeli za plašče, niso pa posvetili pozornosti kostumom. Vendar pa v svetu še nikoli niso no-
sili toliko športnih kostumov in kompletov iz tvveeda kakor letos. Posebno modeme so obleke s podloženimi jopami kakor tudi ozka ali zvončasta krila, s kratkimi ali tričetrtinskimi jopami. Vendar pa na beograjskem modnem sejmu ni bilo dovolj takih modelov. Nemara naši kreatorji niso vedeli, kako bodo sprejeti kostumi in kompleti ali pa so se osredotočili na zimske, ne pa na
revifa
sk
NAPOLEONOV »EMPIRE«
Draga prijateljica,	PARIZ, SREDI LETA 1813
sprašuješ po letošnjih modnih novostih, da se bosta ti ln tvoj mož v daljni provinci oblekla tako, »kot Je v skladu z zgodovinskim sijajem cesarstva ln prislovično eleganco pariških gospa«. Ljuba moja, luknji nami In laskaš tudi cesarju, ki je sicer res zgradil imperij, kakršnega svet še ni videl, In stoji zdaj, kakor praviš, »pred naj več j p zmago v zgodovini«, ki pa mu — oprostil — pripisuješ v stvareh okusa večji pomen ln zanesljivejšo sodbo kot Pariz in njegova najbližja okolica. Ne, ne, odkrito rečeno, v Parizu ga ni moža, ki bi se glede nošnje zgledoval po cesarju! Izbrali so si drugega zapovednika in nosijo, kar je ukazal on: visoke črne klobuke v obliki tovarniških dimnikov — cilindre; priležne hlače iz usnja ali trikoja, ki izginjajo v škornjih, ali še rajši, prosto padajoče dolge hlače iz blaga, kakršne so v revoluciji hoteli uveljaviti jakobinci, pa so se jim vsi smejali, zdaj pa so Beauju všeč in bodo očito prevladali v moški modi; palico, rokavice, frak ln čez frak v hladnem vremenu kratek jopič, »špenzer«. Tako je oblečen »kralj« današnjih eleganov, George Bryan, — Beau Bruminell, in po njem vsi, do njegovega prijatelja, angleškega kralja! Beau pravi, da eleganca ni v okraskih in dodatkih, temveč v blagu, kroju, nošnji in — soglasju vsega tega. In še, da je najlepša barva črna. Cesar pravi
seveda drugače. Toda, ljuba moja, ruska jesen Je mrzla in ruska zima brezkončna. Si res prepričana, da stoji cesar pred odločilno zmago? Vsaj v modi bi predlagala, naj sledi tvoj mož rajši Angležem.
V enem pogledu si cesarju seveda lahko hvaležna: muslina ne boš nosila in za zimo ti predlagam raven, topel, s krznom obrobljen plašč z zankami »po poljsko« ali, če hočeš, »š la russe«. Cesar je ukazal, da muslina iz Indije ne smemo več uvažati, češ da to škodi domačemu svilarstvu. Ce mene vprašaš, je bil v resnici samo ljubosumen — ni maral, da bi cesarica Jožefina preizdatno kazala svoje čare v prozorni odevi. Pa si je znala cesarica pomagati! Njene obleke iz belega atlasa so zanalašč privlačile vse poglede: globoki izrez je skoraj razgaljal prsi, ki jih je še poudarjal visoko pomaknjeni pas; isti zapeljivi motiv se je ponovil na nabuhnjenih rokavčkih; muslinskim gubam se je morala sicer odreči, ni pa se odrekla velikemu šalu kontrastne barve, s katerim je lahko ustvarila tako učinkovit okvir svoji beli silhueti! Da, Jožefina je bila prava Muza pariške mode. A to je minilo. Odkar se je cesar ločil od Jožefine in privedel na dvor tisto pusto Avstrijko, smo postali v Parizu od sile krepostni: obleke so visoko zaprte, pod krilom nosimo spodnjice in drobne, svobodne zavojke je zamenjala trda, visoka pričeska, ki jo mora na cesti pokrivati prav tako trd, visok klobuk. Te še preseneča, da je barva, ki jo nova. cesarica posebno ceni — rožnata?! Zbogom, galantna Jožefina in visoki »empire«; na pohodu je solidnost in dolgčas — vrli »Biedermeier«.
I
gp^c-šs
jesenske ali pomladanske mo-dele.
Skoraj vse obleke, ki nam Jih nudi konfekcija, so volnene ali pa iz volnenih blagov. Krojene so bodisi ravno ali zvončasto, krasijo pa Jih različne nadrobnosti: prešiti žepi, lepi, veliki gumbi, ovratniki ’ obrobljeni z drugačno tkanino. Izbira barv Je precej široka, vendar manjkajo najlepše: pastelno modra, piešče-na, temnomodra, prevladujeta pa zelena in rdeča.
Tudi to sezono bomo veliko nosili puloverje in volnena ogrinjala (plede). Zal bodo modeli komajda lahko zadovoljili nekoliko zahtevnejši okus. Kaže, da proizvajalci teh artiklov pozabljajo, da so športni, če le mogoče raglan kroji in preprosti vzorci poglavitne odlike volnene konfekcije. Tudi med temi'artikli prevladujejo različni odtenki zelene in rdeče barve, ki bodo, kakor kaže, velika moda te sezone.
NAJLEPŠI EKSPONATI — ČEVLJI
Usnjeni izdelki — čevlji, torbice, plašči so napolnili celo dvorano beograjskega sejmišča. Vtem ko so bili usnjeni plašči — temne ali svetle barve — popolnoma enaki (ravno krojeni, z všitlmi rokavi in moškim ovrat-
K torbicam bomo nosile, če se bodo pojavile tudi v trgovinah, daljše usnjene rokavice v isti barvi, brez podloge za jesen in pomlad ln podložene s krznom, ali klobučevino za zimo.
ZA MOŠKE NIC NOVEGA
Naši kreatorji so poskrbeli tudi za moške potrošnike. Vendar pa moška konfekcija ne kaže
SLIKE NAD NASLOVOM: VSI TRIJE MODELI SO Z BEOGRAJSKEGA MODNEGA SEJMA: »MODA DOMA«
skoraj nikakršnih novosti v primerjavi s preteklim letom. Moški bodo največ nosili plašče iz tweeda ali kakšnega vzorčastega volnenega blaga, krojene raglan.
Glede moških čevljev ni nič novega, razen dveh ali treh modelov lahkih športnih obuval v kombinaciji dveh barv (temne ln drap), ki niso ravno najbolj posrečena rešitev.
Po vsem, kar smo videli na letošnjem sejmu mode v Beogradu, se bo sezona 1962-63 odlikovala po raznovrstnosti modnih artiklov. To pomeni, da bo lahko vsaka ženska prilagodila »diktaturo« kreatorjev svoji postavi, svojemu stilu oblačenja in svojim možnostim.
NADA MIJATOVIC
KOKOŠJA
nikom), so bili modeli čevljev in torbic tako raznovrstni, da se potrošnik skoraj ne bi znal odločiti, če bi moral kaj takoj kupiti. Vidni so čevlji s topo ali celo zaokroženo konico in pet-centimetrsko peto, kombinirani z lakom ali usnjem'. Zlasti modeme so kombinacije zelenega ali vinsko rdečega usnja in črnega laka. Modeli čevljev kažejo bogato iznajdljivost ln okus kreatorjev naše modne obutve. Prav tako Je razstavljenih nekaj zimskih škornjev. Skoraj vsi segajo do polovice meč, na robu pa so obrobljeni s krznom. Izbira barv ni velika: videli smo predvsem temne in popolnoma bele škornje.
Usnjene torbice, torbice iz antilope in laka imajo različne oblike in velikosti. Najlepši pa tu-
Dežnik naš večni spremljevalec
K« »mo zjutraj »topili skozi hišna vrata v mokro deževno Jutro ln razprli nad sabo dežnik, ali smo že kdaj pomislili, kako Je bilo, ko ljudje že niso uporabljali te koristne naprave?
Kje se Je pojavil prvi dežnik? Kdo Je imel toliko poguma, da Je šel prvič z njim po ulici? In kdaj Je bilo to?
To se Je zgodilo v 18. stoletju, ko se Je prvič sprehajal z dežnikom po londonskih ulicah slavni filantrop Jonas Hanway. Celih 30 let so se mu ljudje posmehovali, preden so se odločili, da ga bodo začeli posnemati.
Dežnik so poznali že veliko prej, domnevajo, da že celo v S. stoletju pred našim štetjem. Naslikane so namreč našli na izkopaninah v Ninivah in na grških vazah. Na Vzhodu pa je bil dežnik vedno znak dostojanstva ln moči. Princi Mahratta iz Indije so bili znani kot »veliki gospodi dežnika«.
V 16. Stoletju so portugalski pomorščaki prinesli dežnik v Evropo. ▼ naslednjem stoletju Je dežnik prodrl v Francijo ln od tod v Anglijo.
Preden Je dežnik začel nositi Hanway, Je bila njegova raba omejena, uporabljali so ga samo za pot od hiše oziroma vrat do kočije. Nad glavo duhovnika, ki Je vodil pogreb ob deževnem dnevu, pa so že razpenjali veliko usnjeno streho, ki Je pripadala župniji.
Hanwayev dežnik Je Imel lesena rebra, nekateri pa so Imeli rebra Izdelana lz ribje kosti. Leta 1852 pa Je Samuel Fox izumil zložljivo jekleno ogrodje, ki Je utrlo pot današnjemu elegantnemu dežniku.
Pri nas Je dežnik modna pritiklina, brez katere skoraj ne moremo shajati, saj je približno pol dni v letu deževnih ali sneženih. Morda bo tudi pri nas kmalu postal tako tradicionalen, kot Je pri Angležih, ki sl Jih ne moremo več predstavljati brez dežnika ...
Ker pa dežnik tolikokrat uporabljamo, moramo nanj tudi paziti In ga negovati Prečesto vidimo posebno otroke, ki ga uporabljajo za padalo, delajo z njim »mušnice«, pišejo z njim po blatu, ga vtikavajo v vsemogoče luknje ln špranje, predirajo drug drugemu blago, kadar Imajo odprte, ln ko pridejo domov, ga vržejo v kot in tam stoji do prihodnjega dežja. Tudi odrasli preveč radi pozabimo nanj !n ga ne damo sušiti, pač pa s« začudimo, ko ga odpremo, da Je znotraj ves rjav ln da J« rja že načelo blago.
Vsekakor nam mora biti skrb, ko dežnik odložimo, da ga takoj rsaprostremo. Ce Je le bolj nov ln ga še ni načela rja, ga premažemo po železnem Okovju z nitmlakom, ki ga kupimo v trgovinah z barvami. Tam dobimo tudi primeren čopič, če ga nimamo doma. Z njim bomo nanesli lak čisto v notranjost vseh delov ln ga tako zaščitili pred prehitrim propadanjem. Ce se lak odlušči, dežnik ponovno namažemo. To delo, za katerega bomo porabili morda le deset minut se nam bo bogato poplačalo.
IH.
V
GOVEDSKA
dl najbolj maloštevilni ao modeli z okrasnimi kovinskimi zapiračl ii) verigami namesto držajev. Ce sodimo po razstavljenih modelih, bodo to jesen ln zimo kakor tudi spomladi prevladovale velike torbice vinsko rdečih In temnih barv. Za večer nam nudijo kreatorji majhne torbice v oblika kuvert iz laka, usnja ali antilope, v dveh, treh barvnih odtenkih.
kozmetika
Mlahav vrat
Navadno se ženska spomnimo na nego vratu šele takrat, ko je že prepozno in se Je že pojavila ena od treh osnovnih napak vratne kože: rumenkasta in ubita barva kože, dvojni podbradek ln mlahavost vratnih mišic. Rumenkasta barva kože ln mlahavost mišic se pojavljata predvsem pri suhih ženskah, dvojen podbradek pa dobe debele ženske ali pa tiste, ki imajo bolj kratek vrat ln neizrazito brado.
Vsem tem neprijetnostim Je lahko odpomoči, če začnete z nego pravočasno, to Je, še preden se pojavijo napake ali pa vsaj ob prvih znakih.
Vsekakor se najlaže znebite rumenkaste barve kože. Važno Je, da vrat negujete tako kot obras ln uporabljate iste kreme, ki ustrezajo koži vašega obraza.
Prod dvojnemu podbradku In mlahavosti mišic pa Jo najvažnejše zdravilo pravilna drža glave ln pa telovadba vratu. Ce imate kratek vrat, Je položaj glave toliko
KOKOŠJA
^vc^va,
mm
važnejši. Držite Jo ravno ln pri hoji nikdar ne glejte v tla, temveč usmerite pogled za kak centimeter nad glavo oseb, ki Jih srečujete.
Telovadbo vratu sestavljajo vsi tisti gibi, ki povzročajo delovanje vratnih mišic. Vrzite glavo nazaj in potiskajte spodnjo čeljust proti zgornji, kakor da hočete doseči konico nosu. Čutili boste, da Je ta gib zelo utrudljiv : koUkor bodo vratne mišice utrujene, toliko so se pri telovadbi napele. Zelo učinkovita telovadba Je tudi naslednja: lezite na mizo, glava pa na| vam visi v prazno. Počasi Jo dvignite ln nato spustite. To ponovite kakih desetkrat, ln sicer zelo počasi, kakor vee druge vrstne gibe.
Za mlahave mišica Je koristna masaža s kremo ln pa trapljanjo s paličico, ki ste jo ovili z vato. Dobro je tudi, če sl od čaaa do časa naredite na vratu »masko«, ki pospeši kroženje krvi v zgornjih plasteh kožnega tkiva.
Pri telovadbi sta koristna predvsem dva giba:
Prvi: upognite glavo kolikor mogoče daleč proti prsim. Sklenite roki na tilniku, nato pa poskušajte dvigniti glavo v normalen položaj in obenem premagati odpor, ki ga dajejo roke s pritiskom v nasprotno smer.
Drugi: vrzite glavo kolikor mogoče nazaj, pod brado pa položite roko stisnjeno v pest. Nato poskušajte skloniti glavo naprej in premagati odpor, ki ga dajo pest pod brado.
Pri obeh teh telovadnih gibih bodo vratne mišice prisiljene delati In bodo tako bolj sposobne za podpiranje kožnega tkiva.
P. J.
TT
30. OKTOBER 1HŠ
radijski jezikovni tečaji
GETTING ON IN ENGLISH NAPREDUJTE V ANGLEŠČINI
»olndčni Etg.PREs^eroicaAvgEV) ml odhou
VSTOPIT*
PA . Se VEDNO 4TA V ME* eni: njuna konja ■--------*
IMA/A !	7*
POJDI 'MOGOČESAMI' —^DVAUAHKO POTEG
Cisco je najiv
POTfiGNIL1. J
VRASAlTOJE PREVARA'
TVOJI PESTI so J.MAZALI ČttM
DO NA X£MLJEVIbU! N ITI POPOk-UOMAšUHO NI I .—----------^
KO JE VLEK P0TE3NID ,STA CE VZPELI NANJ DVE
postavi	mii
Sr Lun A UMA
9-7
UALOPRCD POLNOČJO
INOVNO
°RAV LAHKO fbOVA PAZILA N* hJU-r
na konja 1 y
HA.HA 1TO gVA oogRo vjv
Ss^-, REDILA,A»NG0l/
UALOPRCD POLNOČJO
RAVNO PRAV,AMIOO v LAIK PRIHAJA'
NIHČE NE VE.DA SVA KJKSSEV NAVLAKO!
jt**;-.... jtt- T rr..
vdovam in SiROtam -t SONi POMAGAL!
M JCAPOSlil ®OM SI3EZPOSLENE --lACUHARJE! r-M
KO BOM BOGAT, BOM PORABIL VES DENAR ZA NEUMNOSTI
NA SUEi. ZUAK
Srem.
PREVEC SEM. RAZBURJENJA BI SPALI
DOLGA POT BO TO MALO ZASPIVA •
RUŠČINA ZA ZAČETNIKE
VODORAVNO: 1, prostor kjer kopljejo rudo, 7. nemški priro-doslovec, raziskovalec pragozdov in potopisec, avtor največjega dela s področja živalstva »Življenje živali« (Alfred), 12. ponovna uprizoritev gledališkega dela, 13. monopolistično združenje podjetij, ki si dele tržišče, določajo skupne cene in kvote proizvodov,' 14. zbor osmih pevcev ali godbenikov, 15. tur, čir, bula, 17. ime pianista Bertonclja, 18. skupina hiš, 19. dostavek na koncu spisa, postskriptum, 21. števnik, 22. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 23. težko prisilno de-no, rabota, 24. velika utežna enota, 26. kemični znak za americij, 27. rimska boginja lova, 28. obrtnik živilske stroke, 29. glavno mesto departmaja Pas-de-Calais v severni Franciji, 31. nemški
REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
KRIŽANKA — Vodoravno: 1. psovka, 7. vlaga, 12. AUanta, 14. Kainer, 15. kriza, 16. Krelj, 18. L(ulgi) G(alvano), 19. Beka, 20. Kranj, 21. zlo, 22. Ola, 23. Boone, 24. oven, 25. gk, 26. Sogne, 27. oder, 28. astra, 30. ribez, 32. Linne, 34. katar, 36. koka, 37. Nlels, 39. eš, 41. koks, 42. mezda, 43. kap, 44. Ela, 45. trasa, 46. Kola, 47. oe, 48. prase, 49. pollr, 50. pretok, 52. krepost, 54. Sagan, 55. krasta. — MagiCnl lik: 1. laik, 2. Arpad, 3. iperit, 4. karneol, 5. Dieppe, 6. topič, 7. leča. - Besedna lskalnica: žolna, žerjav, noj, pav, kura, čuk, orel, gos, kalin, sova, kolibri, galeb, slavec, marabu, kos, priba, emu, kanja, llfiček, sokol, škorec, sinica, fazan, albatros, člgra, šoja, kavka, raca, kivi, golob.
pesnik iz 19. stoletja (Wilhelm), 33. opera nemškega skladatelja Flotowa, 35. vrhnji del strehe, 37. prostor za živino, 39. žival iz rodu kopitarjev, ki živi po nižinah Južne Amerike in jugovzhodne Azije, 4?. začetnici slovenskega slikarja, doma iz Trsta, 43. veliki nemški pripovednik in pisatelj («Carobna gora«), 44. nemamež, nerodnež, 45. števnik, 46. pijača starih Slovanov, 47. pri Grkih in Rimljanih bog pesništva in u-metnosti, 49. spodnja okončina, 50. obžalovanje, kesanje, 52. radioaktivna prvina, ki jo uporabljajo za »kurjenje« v atomskih pečeh, 53. najvišji vrh Zahodnih Julijskih Alp (2585 m), 54. zatekanje organa zaradi poškodbe ali napada kužnih klic, 56. gostovanje umetnikov, 58. zemljevidna knjiga, 59. osma stopnja tonovske lestvice.
NAVPIČNO: 1. bučno ponujanje svojih proizvodov na tržišču, 2. ime sodobnega ameriškega pisatelja Sinclaira, 3. govno, gnoj, 4. sukanec, 5. predlog, 6. črna gosta tekočina, preostanek pri suhi destilaciji premoga, 7. pristanišče ob Jadranu v Južni Italiji, 8. znamka domačih radijskih in televizijskih sorejemni-kov, 9. grška črka, 10. žena bajeslovnega špartanskega kralja Me-nelaja, “katero je ugrabil Parid in s tem povzročil Trojansko vojno, 11. obrtnik živilske stroke, 12. kipar iz Benečije, ki je v Ljubljani naredil najlepše baročne skulpture (Francesco), 13.
Vodoravno: 1. upiranje sovražnim napadom, odpor, 8. svečenik Apolona v stari Troji, ki je bil z obema sinovoma zadavljen od kač, znamenita antična skulptura iz marmorja, 9. žensko ime, 10 tuj dvoglasnik, 11. različna soglasnika z začetka abecede, 12. pritok Donave v Romuniji, 13. pevska dvojica, 14. oblika pomožnega glagola, 15. kratica za »Varnostni svet«, 16. vodna rastlina, 18. ostrost, nabrušenost, 20. prireditelj in voditelj športne tekme.
Navpično: 1. skandinavsko moško ime, 2. znan francoski književnik
»Rad bi kupil klobuk za svojo ženo.. .«
»Kakšno glavo pa ima gospa soproga?«
»Trdo.«
XXX
»Moj mož nikakor ni skop. Glede mojih oblek pa... Za tole sem se morala dobesedno boriti, boriti, lahko rečem, za sleherni centimeter.«
»No, zdi se mi, da borba ni bila preveč dolgotrajna.«
XXX
»Mamica, novo iogo bi rad!«
»Ali si ob pamet, otrok moj! Saj je stara še čisto dobra.«
»Saj sem tudi jaz še čisto dober in si kljub temu kupila novega sinčka...«
XXX
Pepe se pelje v Rim. Njegova že-na mu za na pot zavije steklenico konjaka.
»Obljubi mi, Pepe, da ga ngj boš začel prej piti kakor v Trstu!«
»Obljubljam ti!«
Pepe se odpelje. Se enkrat pomaha ženki v slovo. Potlej izvleče steklenico konjaka, jo odvije. Takrat pa pade iz zavoja listek.
In Pepe bere: »Pepe, Pepe, kaj si mi pred petimi minutami obljubil? Kje si ti in kje je še Trst?«
germanske mitologije, 19. začetnici priimka in imena jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA.
(K)
ANAGRAM
K STRICU na obisk prišel je njegov®znanec, vsi so šepetali saj to je filmski igravec.
(K)
Spela: »Peter mi pravi, da sem vsak dan mlajša.«
Meta: »No, če o o šlo tako naprej, se ne bi nič čudila, če bi tvoje ime našla v rubriki ,Rodili so se'.«
XXX
»Janezek, povej danes tovarišici, da te jutri ne bo v šolo, ker smo dobili dvojčici.«
»Ne, rajši bom rekel, da smo dobili samo eno deklico.«
»Zakaj bi lagal, Janezek?«
»Veš mamica, eno . si bom raje prihranil za drugi teden.«
XXX
Sodnik: »AU vas nisem že nekje
videl?«
Obtoženec: »Da, tovariš sodnik, vašo hčerko sem učil petje...«
Sodnik: »Pet let ječe ...«
XXX
Neki popolnoma plešast mož sedi v restavraciji. Na lepem preneha jesti in pokliče natakarja:
. »Poglejte tale las na krožniku!«
»Toda dragi gospod, saj je vaš.«
Gost, smehljajoč se v zadregi: dSaj res, prav imate!«
\ x x x
Ona: »Dragi, pusti me v planine, vsak dan bom mislila nate!«
On: »Draga, ostani raje doma in misli — na planine.«
XXX
»Vidiš. Jožek, za vse te lepe svilene obleke se imamo zahvaliti majhnemu, šibkemu črvičku.«
»To je očka, ali ne?«
Izdaja In tiska Časopisno podjetja »•DELO« v Ljubljani. — Glavni urednik Milan Pogačnik. Odgovorni urednik Zoran Jerin. Uredništvo Ljubljana, Tomšičeva 3/II. p. p. 150—III. — Telefon 23—522 do 23—526. Prodajni oddelek: Ljubljana, Titova 1, telefon 21—832. Naročnina: celoletna 1.440 dinarjev, polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev, mesečna 120 dinarjev. Oglasni oddelek:	Ljubljana, Ti-
tova 1, telefon 21—896. — Številka žiro računa NB 600—11/1—167. — Rokopisov ne vračamo.
— To je pomota! Videl sem, on je nedolžen!
— Počakajte, počakajte; meni zadostuje recept!
— Očka, očka! Denarnico si pozabil doma!
— Ali na vsem tem ljubem prostoru res ni drugega prostorčka, kjer bi si lahko postavil svoj grad?
— No, in zdaj mi še enkrat pokažite prvi lestenec!
— Podnajemnik pod nama pa je res zelo muzikaličen; zmeraj tolče takt!
— Po čem pravzaprav ugotovite, da ste s tako rečjo gotovi?
II. PROGRAM: 5. 11. 1962. OB 19.05
I. PROGRAM: 6. 11. 1962. OB 10.40 (ponovitev).
LESSON 20
CONVERSATION
Barbara: It’s very good of you to in vite us ln like this.
Farmer’s wife: Well, it>s not pleasant to have a breakdown, mlles from
anywhere.
Farmer: These cars! I’d always rather ride a borse — e ven up to London. Horscs have it over cars any day.
Harry: Do you really think so? But surely - witb a big farm like this - doirt you liave a car?
B: DarUng, he’s Just having you on. I»m sure he only means that horses are mucli plcasanter.
F: You could put it like that. Of course we’ve got traetors and a couple of lorries, but I must say I enjoyed working wlth horses. Things have changed.
H: But everything’s going well, isn»t it?
F: Oh, yes, althougli I don’t know that the harvest is going to be parti-
cularly good.
II: Ah - but you farmers always say that! And then you have a realiy bumper crop! What do you grow?
F: Wheat, barley, oats. A lot of vegetables, too; carrots, cabbages
and peas.
F. >s w.: Htve some tea. There’s bread and honey if you»d like some. And some biseuits. Please help yourself. ,
B': You really are most hospitable.
H: Thank you. I’ve got a frlend who»s a farmer. But he keeps mainly llvesiock: cows, sheep and pigs. He sells tons of beef and mutton to neighbouring towns. Lamb and pork too.
F: Of course in England we import a lot of our meat. But here we keep hens, and turkeys for Christmas time.
H: It sounds as if Peter has started the car.
B: rm sure Pamela will be had up by the police one of these days with that old car. Perhaps horses are better.
H: VVell, thank vou very much. We»ve got to go back to the car.
B: I’m Just finishing my tea.
II: Perhaps we’ll have another breakdown soon and meet some more pleasant people.
II. PROGRAM: 7. 11. 1962 ob 19.05
I. PROGRAM: 8. 11. 1962 ob 10.40
60. LEKCIJA
3Haeuib, nana, b Aptčkc y iwo-
HepOB eCTb CČČCTBeHHblit TenjIO-
xoa.
3Haio, 3naio, Map^ca, He we-
lUaft, BHJlHIllb, B 33HSIT.
H ohh nčJiaiOT no MSphomji Mčpio 9KCKypcHH... Korjia s 6yny b ApTčne ...
Hy, na cerčjiH« xb£ltht. 51 bhikv, nčHKa, mo y tt6n bcč orhč Ha yMč: Aptck na Aptčk. Ho b Aptčk nonaaaioT TčflbKo otjihmhh-kh.
3aiČM Tbl C Hefl /tpa3HHU!hCA,
Murna? F c.ni th Smji b ApTČKe, Ta« oTMerč Hte eit Tytia ne no-nacTb?
Hy, xopoui6.
TaK s >ice OTJiHBHHua, nana, HeviKČjra tm 6mji b ApTene?
fla, na. KaK 9To hh yflHBfrrejib-ho, ho h n 6mji Koraa-To mčjioh H HOCH.7 KpaCHNft nHOHČpCKHfl raacryK.
Ta« paccKawH »e, KaK TaM Torna Cbuio!
3aičM MHe paccKa3MBaTb? 51 VBčpen, mto th 3Haeiub npo Aptčk ropa3.no t^onbuie veM b.
PaccKa3MBatt, nana, paccKš3bt-Batl, He H3BOpaBHBaftCB.
Hy, Ta« cjiviuaft. — ApTeK-oaHa H3 npeKpacHeftuiH* MčcTHocTett b Kpmmv. BnpčneM th 06 stom 3naeuib TaK we xopouič, KaK h h. Kohčbho, SHaro.
Ho Bpoa oh th 3naeuib, bto oh ne>KHT y noaHčjKb« ropši, kotč-pyK) sob^t Aro-Jlar — ropa — MeaBčab.
Topa — MeaBČab? Kaače cTpaH-hoc Ha3BaHiie.
V________________________________________
Ecbh čMČTpuuib Ha Hee c6dKy, oHa nox6>Ka Ha MejBcaa. kotč-pw8 HaKaoHHaca k MčpK). CpeaH mčcthhx iKHTejieft coxpaiiHaacb aerenaa, hto sto h ecTb OKaMe-HČBUlHtt MeaBČab. KOTOpbift 33X0-Tea 6biao BbinHTb bcio Boay H3 MepHoro Mčpa.
Bot TaK 3aTčaal TaK bot Aptčk aeiKHT y noa-HO/KbH ropu — MeaBeab. Jlarepb pacnoa6weH na Teppacax, cny-CKaiomJixcH k Mčpio, k npexpac-HOMy, niHp<VtoMy nnhMy.
A Boaa b MepHOM Mope T6n-aan...
Tčnaafl-npeTSnaaa. KynaabHMfl ce3oH aaviTCB tsm ao Konua oktb-6pa, a HatHHaeTCB yH<e b Mae.
Ax, KaK xopouiol
Becb aarepb yionaeT b 3ČaeHH k»KHbix aepČBbeB h KycTČB, Be3ač UBeTH . . .
CKaiKH, nana, a CKa30MHaa nao-maaaa Toraa b ApTčKe ywe 6biaa? Mne npo Hee noapyrH paccKa3biBaaii.
Hct, Toraa ee emč hč 6biao.
>Kaab!... Hy. paccKa3WBafl aaabine.
Hac tsm fibino MHčro-ačBoneK H MaabBHKOB H3 BCex C0I03HbIX pecny6anK. Mbi ikhbh b yaočnbix 6čbmx BHaaax. XoaHaH Ha nanac, Kynaancb, aeaaaii SKCKypcmi. Ho 06 stom s re6e paccKa>Ky b apy-rčfl pas. A Tenepb nopa cnaTb, a to MBMa 6yaeT neaoBoabna.
CnoKčiinoft hčbh; nana, 3aBTpa th MHe paccKaa<euib noapčfiHo, KaK th b ApTčKe npoBoaiia aeHb.
^,1
KRIŽANKA
MALA KRIŽANKA
II. PROGRAM: IS. 11. 1962. OB 19.05
I. PROGRAM: 17. 11. 1962. OB 10.40
LESSON 9
CONVERSATION
Nora: Move out of my way, Peler, I want to make a cake.
Peter: How do you make a cake, Mum?
N: Fancy you belng interested! VVell, listen, and I>U teli you. First you take some flour, and add the eggs — oh no, that’s wrong, you mix the fat and sugar first — but you>d better watch me dolng it. Now look. First I mlx the fat and the sugar — there, do you see?
P: Yes.
N: Then I add the eggs, one by one, wlth a llttle flour, and beat the m
lnto the mlxture.
P: Why do you beat them?
N: Well, eggs help to make the cake rise nicely if you beat them. And then I add the rest of the dry things.
P: VVhat are the dry things7
N: Oh, the rest of the flour; the frult, if you're maklng a fruit cake, or the chocolate powder if lt’s a chocolate cake — it depends what aort of cake you are maklng.
P: Make a chocolate cake.
N: Yes, that’s what I’m dolng. Now I stir ln a llttle baklng powder.
P: Does that make the cake rise too?
N: Yes, but not untll you heat lt.
P: Is that chocolate powder you>re puttlng ln now, Mum?
N: Of Course it is.
P: I say, Mum.
N: What is lt, Peter?
P: IVhafs the salt for, Mum?
N: What salt? I don't put salt In a cake!
P: You did, you know. Perhaps you thought It w«s sugar.
N: What?! Oh, good graclous, Pve put salt ln Insfead of sugar! The cake is spoilt. What a shame — those lovely eggs! Pm always dolng things like that. Nnw I shall have to begin again and make buns lnstead - they don>t need eggs.
oglarska naprava, 16. namestnik, zastopnik, 19. sloj, 20. opornik, pilaster, 23. papeževa krona, 25. števnik, 27. poulična popevka, 28. idol, 30. zdravilna poljska rastlina, 32. ameriško zimsko-športno središče v Coloradu, 34. roman francoskega pisatelja Chateaubrianda, 36. otožna, mila pesem, 37. zelo sladek južni sadež, 38. nadarjenost, bistroumnost, 40. latinski naziv »na račun«, 42. žensko ime, 44. majhne luknjice v koži, 45. plitva posoda za pečenje ali praženje, 48. prašič, prase, pacek, 49. roman odličnega francoskega naturalista Zolaja, 51. odposlanec, kurir, 53. podzemna žival, 55. kazalni zaimek, 57. učenje, pouk.
(K)
in politični pisatelj, znani so njegovi romani proti vojni (»Ogenj«), 3. okrogel prostor, 4. pristanišče v Izraelu, 6. predmestje Pariza z znamenitim parkom in gozdom, 7. novejši francoski pisatelj (Claude), 12. oblepek na rani, 13. skepsa, sum, 16. nadav, predplačilo, 17. orel iz
MARGARET I FE ^ do 8rarti Marilyn nastopala i SMlWMnc I LCC pred fUmskimi kamerami samo kot njena dvojnica, sedaj pa bi se rada uveljavila tudi kot prava igralka. Za sedaj pozira fotografom kot Marilvn ob
začetku svoje kariere
mm.. ww ...«.*««
..........
<e«.-.v> :>x
#	'	’	V-.	x-	£5
)> '■ ''
w:»fr
SEDEMNAJST JAPONCEV SJT. 3
jahto nasedlo na koralno čer sredi Pacifika. Najbližji naseljeni otok iz skupine Fudži je bil oddaljen več kot 500 kilometrov. Brodolomci so z nekaj vžigalicami prižgali na čeri ogenj in ga potem ohranjali z lesom neke japonske ribiške ladje, ki je že pred leti nasedla na isti čeri, vse dokler jih niso pred dobrim tednom rešili. Nekaj časa so se preživljali z živežem in vodo, ki so ju imeli na jahti, potem pa so lovili ribe in zbirali deževnico. Rešili pa so se tako, da so trije najpogumnejši odrinili na improviziranem splavu proti naseljenim otokom. Ko je neko letalo opazilo splav, sta bila na njem živa samo še dva brodolomca, pa tudi na čeri so se že morali za vedno posloviti od štirih tovarišev. Na fotografiji vidimo razbitino jahte in šestorico brodolomcev, ki so bili toliko pri moči, da so lahko pozdravili rešitelje
-*7 i
NJEGOVO stvo kuža angleške princese Margarete je na angleških postajah očitno deležen enaldh časti kot njegova gospodarica. Vsaj tako ga Je sprejel postajni načelnik z naše fotografije
»NISH00 MA-
rii« naiveeia ,adia
IkU** na svetu. Tanker je dolg 291 metrov, širok 43 metrov, pluje s hitrostjo 17 vozlov, lahko pa bo prevažal 185 tisoč kubičnih metrov nafte. 132.000-tonsko ladjo so fotografirali, ko je na svoji prvi vožnji priplula v tokijsko pristanišče
FERRARINA
MftRAl Ml IfnnCIfCI graditeljev komunizma, .	.	IVUuElVDI vklesani v marmor ali
granit, vliti v bron, vrezani v les — to so najštevilnejši spomeniki, g katerimi se obiskovalci SZ srečujejo po Stalinovem času
RIBOLOV V HIŠI
sl lahko privoščijo kanadski ribiči, ki ljubijo tudi udobnost. V Kanadi so namreč pričeli izdelovati posebne montažne hišice, ki jih ribiči postavijo na gladino zamrznjenih jezer in rek. Ker imajo hišice v podu posebne odprtine, je potem treba samo še izžagati ledeno skorjo in ribolov se lahko prične. Obe fotografiji sta iz takega ribiško-turističnega naselja na reki1 Sv. Lovrenca. Na zgornji vidimo dekle, ki je skozi odprtino ravnokar potegnilo trnek z ribo, na spodnji pa ribiško naselje na zamrznjeni reki
mmmmmsmmmi
■mm
mmmi
ms.% mmmmsm m mmlmimmm.
'g’«*®««?.
MmtmmMmm
urnm mmmmmvm
wm
~ mnKm	m
M
mmm
m® ■ x- asa«
v*--mm	m-	■>
, TOT
* i«w« mmm ■
1:p -umrnmm t immmm »msmmsmm. wi,-	,
■ I 30 9C!X «3 Hi mm • I ■■timM&Mimtm'
* tm wssm mimm
verjetno avtomobil, ki so ga Ljubitelji hitrih, vendar majhnih turističnih avtomobilov najbolj nestrpno pričakovali v zadnjih letih. Sloviti italijanski avtomobilski konstruktor En-ro Ferrari jo je obljubil že pred tremi leti, toda s serijsko izdelavo so pričeli šele pred dobrifi mesecem. V letu 1963 bodo izdelali samo 300 takih avtomobilov, ki bodo prišli na trg pod imenom ASA-1000, prihodnje leto pa tudi samo 3000. Zato ni prav nič čudnega, da so že sedaj razprodali vso proizvodnjo za pet let naprej, pa čeprav cena še ni določena. Avtomobil ima 4-cilindrski motor, (1032 ccm), ki bo pri 7000 obratih razvijal moč 97 konjskih sil In poganjal 780 kilogramov težki voz pri porabi 10—12 litrov goriva tudi s 190 kilometri hitrosti na uro.
	
M
■
L* H	v
TC7tYt'
£T£ z£' SL/-7/S TfT
N7IN7
ZINITI
S
s
T! !...	iŠkUZ/J
*<SO.. \	T>&ll-tFTJT7 (
777 r/^/NR NE -POMENI NIZ TJOB&EesRt
NE 31 077 CMEU7 THJS-rrrj T77Z7I
URZ 77R
T.U77Z r
ZU-rig ae ZJ/Nt /...
/N-VON3 770
VEZENEM
nj£CU t
\
A
£
i