"" * 0Z51.STV -J v LJUBUAf 31 Poštnina plačana v gotovini T.FTO T.TC V T,itiT>lia«i, v torek' 29. Mai>irnilmi sTF.\ . 22t» tVna 1 Diu Nuročnina mesečno 25 Uin, zn inozemstvo 40 Uin — nedeljska izikiju celoletno 96 Uin, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar ievi ul. 6/111 Teleloni uredništva: dnevna alužba 20^0 - nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Crk. račun: Ljub* Ijuiin št. 10.650 in 10.W /a inseratc; Sarajevo štv. 7V>\ Zagreb štv. 59,011, Prncn-Uunaj 24.797 Uprav«: K opita r-jevn 6, telefon 299J Izhnju vsak dun zjutraj, razen pondeljkn in dnevn po prazuiku Naše naj trdnejše prepričanje Slovensko ljudstvo je imelo odtiekdaj svojo naj jucjo oporo v katoliški veri in Cerkvi. Maloštevilen narod, ki nima na razpolago sredstev surove sile, se mora zanašati na moralne čini-telje, na moč ideje in na pravico. Katoliška vera predstavlja najvišjo idejo božjega vse-vladstva in bratstva med ljudmi pa večne pravice, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Slovenskega rodu niso ohranili meči, ampak edino trdna vera v ljudsko pravdo, v prvenstvo duha pred materijo, v končno zmago pravice nad krivico. To vero mu je oznanjala katoliška Cerkev ki jo je globoko vsadila v narodno dušo in jo ohranjala tudi v časih najhujšega suženjstva, stiske in bede. Njen evangelij enakosti vseh ljudi, njihovega nesmrtnega dostojanstva in božje Previdnosti, ki ne da laži zmagati nad resnico, je ustvaril tudi iz slovenskega rodu kulturno edinico, ki v svetu nekaj pomeni in zavzema častno mesto v zboru krščanskih na- -rodov. Po katoliški veri smo člani kulturne za-jednice Evrope, iz nje izvira vsa naša rodna moč in naša vera v bodočnost, ki je pridržana onim, kateri postavljajo človeško družbo na moralpe činitelje, ne pa na egoizem in na zmago ^-močnejšega«. Kako zelo čuti naše ljudstvo, kje ima svoje najzanesljivejše zatočišče v sedanjih časih največje duhovne zmede, ko mnogim ne svetijo na življenja poti ne ideje ne moralna načela, ampak jih vodi samo koristolovstvo, to dokazujejo najbolj verske manifestacije Slovencev. Na njih so iaši slovenski ljudje zbrani z vsem svojim srcem, k njim pridejo radovoljno ko na praznik, iz njih govori neomajljiva smer in odločna volja našega ljudstva, da ostane kato-Išiko ne samo po obredu, ampak tudi po vsej svoji miselnosti in praktičnem delovanju na vseh področjih svojega rodnega bitja in žitja. Zakaj slovensko ljudstvo je in bo vedno ostalo trdno prepričano, da je katolicizem kot veko-vita kulturna sila, ki ni od danes na jutri, najtrdnejša podlaga vsega njegovega življenja, naj se odigrava med štirimi stenami rodbinskega doma ali pa v širokih mejah države in človeštva. Katoličanstvo -- tako nam govorijo te veličastne manifestacije naše misli — ni nobena ovira rasti in napredku naše skupnosti z rodnimi brati, ampak najmočnejši vir onih etičnih sil, ki so za ohranitev in poglobitev take skupnosti potrebne. Zakaj na naši rodni katoliški veri sloni zvestoba, lojalnost, razumevanje in resnična toleranca ter nepotvorjena bratska ljubezen, ki nas druži od severa do najjužnejše točke države v moralno enoto in celoto. Tisoči in tisoči, ki so se zbirali na naših verskih shodih po cerkvah in na prostem, pričajo o tem. da je katolicizem neizkoreninljivo vsi d ran v slovensko dušo. Iz katolicizma izhaja slovenstvu ves idealizem, ki ga vzpodbuja k dejanjem največje nesebičnosti, požrtvovalnosti, narodne in socialne solidarnosti. Iz globoke krščanske vere ljubi naš rod svojo zemljo, svoje skromno, a pošteno življenje, svojo državo. Katoliška Cerkev nas je vzgojila, branila in vodila: vodila bo naše misli in usmerjala naša stremljenja k najvišjim ciljem i poslej. Katoličanstvo bo jedro in forma naše kulture; ui in tudi nikoli ne bo Slovencem samo spoštljiva zgodovinska slatina ali zunanji lesk in ceremonija, ampak duša naše duše. Kar je tako z našim rodom zraščeno kakor je katoliška vera, to ne bo nikoli zamrlo, ampak z njim živelo, dokler bo živel on. Naša vera in naš rod. to je združeno v neločljivo, nerazdeljivo integralno enoto. Tako govore vse manifestacije slovenskega ljudstva, odkar se zaveda samega sebe in svoje kulture, to bodo vedno izpovedovala naša srca. V katoliški Cerkvi bodo slejkoprej zdru/.eni vsi Slovenci po svoji miselnosti in se bodo čutili eno z vsemi brez razlike, ki še resnično krščansko mislijo in de- j lajo po naukih evangelija, ki krščanstva ne smatrajo za navado in dekoracijo, ampak za počelo življenja v družini, občini in državi ter v vseh panogah kulturnega udejstvovanja. Ni ga količkaj znanega kraja v naši slovenski domovini, kjer bi naše ljudstvo ne bilo j že javno slovesno nudilo t'» svojo izpoved. Ponavljalo jo je tudi te dni in jo bo vedno rado izpričevalo, kadar bo poklicano, da da Bogu čast in se izjavi za njegovo kraljestvo miru. pravice in bratske ljubezni na zemlji. Na tej izpovedi katoliške vere sloni zvesta ljubezen našega ljudstva do lastnega rodu. do naših bratov po krvi, do države. Zakaj le iz resničnega, živega in doslednega krščanstva izvirajo one moralne sile, ki ohranjajo in krepijo narodno in državno občestvo, v katerem vladata kultura, red in pravičnost. Zato je delo verske obnove in okrepitve katolištva v naših srcih najeminentnejše kulturno, socialno in državno delo, ki ga mora vsakdo podpirali, ker jači mo-ralne temelje narodne in državne vzajemnosti. Krščanstvo katoliške Cerkve, ki v sebi vteleša najpopolnejši zamisel krščanske narodne družine na zemlji, je tolika vrednota, da jo mora upoštevati vsak kot moralno silo. ki jc p .svoji utemeljenosti in trajnosti ter po idealizmu vere in dejanja največje važnosti za življenje vsakega občestva. To versko prepričanje m šega ljudstva je najdražje, kar ima. je pore'-, dr I vi ostalo 7.'travo in nepokvarjeno. V fasih. ko se vse maje. je krščanstvo našega ljudstva eden najstalnejših in najtrdnejših elementov našega občega organizma in zato je dolžnost m naloga vseli, da sc se bolj utrdi. Francoski državniki v Berlinu Prvi sad: sestava irancosko-nemškega gospodarskega odbora Berlin, 28. sept. tg. Prvi dan nemško-franco- ^ sklh razgovorov je potekel po izjavah vseh udeležencev povsem harmonično. Gostje so posebno nn-glašali, da so bili prisrčno sprejeli. Tudi danes so se prirejale Lavalu in Briandu večkrat navdušene ovacije zanje in za mir, lako n. pr., ko sta se zjutraj I odpeljala iz bolela, da obiščeta predsednika republike Hindenburga, potem pa tudi, ko sla se Briand in dr. Curtius peljala na poset državnega kanclerja j Briininga in h kosilu. V hotelu Adlon« je postalo | živahno žo pred 9 zjutraj, dočim sla Laval in Briand j takrat ostala še v svojih sobah. Laval se ni počutil prav dobro, ker v spalnem vagonu ni mogel spati in je prebil noč sedeč. Danes namerava Briand obiskati še Stresemannovo vdovo. Napovedani obisk prt predsedniku republike Ilindenburgu je bil ob 10.30 s ceremonijami, ki so običajne pri takih prilikah. Lavala in Brianda je spremljal francoski poslanik Francois Poncet. Pri vhodu predsednikove palače v VVilhelmstrasse jih je sprejel državni tajnik dr. Meissner, ki jih je od-vedel k Ilindenburgu, pri katerem sta ostala četrt ure. Nato sta si francoska gosta ogledala novi muzej Pergamou. Dosedanjih uspehov razgovorov še ni mogoče točno ugotoviti, vendar je gotovo, da so bo že v na jbližjih dneh sestavil poseben nemško-francoski gospodarski odbor. Kako bo sestavljen, še ni določeno. Ustanoviti se ima kot nekaka interministerialna komisija, v kateri so bodo po potrebi pritegovali gospodarski strokovnjaki. V ta odbor bodo pritegnili tudi zastopnike delavstva, in sicer na izrecno željo Lavala, ki je baje izjavil nekemu francoskemu prijatelju, da se ne more skleniti aliansa med nemškimi in francoskimi kapitalisti, ne da bi se bilo treba bati, da bi bila naperjena proti interesom delavstva. Zalo polaga Laval največjo važnost na to, da so v odboru udeleženi tudi delavci obeh držav s svojimi organizacijami. Komisija se bo najprej bavila z vprašanjem sodelovanja v premogovni, električni in kemični industriji. Iz francoskih krogov prihaja hipoteza, da je kot rezultat berlinskih razgovorov postala možna skupna pot Briininga in Lavala v \Vashington, vendar kljub nedvomni važnosti takega potovanja za reparacije do sedaj še ni prišlo do tozadevnih razgovorov. Raijt^vof s H:n^enburgom Berlin, 28. sept. AA. Predsednik nemške republike Hindenburg je zelo ljubeznivo sprejel predsednika francoske vlade l.avala in zunanjega ministra Brianda. Takoj v začetku jima je dejal, da je z njunim obiskom doživel posebno veselje. Hindenburg je spregovoril s francoskima državnikoma nekoliko besed v francoščini, nato pa jo nadaljeval pogovor z gostoma v nemščini. Njegove besedo je prevajal nemški državni tajnik Meissner. Hindenburg jc ob tej priliki naglasil veliki pomen vsega onega, kar vodi do prijateljskih odnošajev meti Francijo in Nemčijo ter izrazil željo, ila bi rodila francosko-ncmškn pogajanja plodne rezultate. Po Hindenburgovem pozdravu je govoril predsednik francosko vlade Lavni, katerega besede je prevajal francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet. Laval je ob tej priliki naglasil, tla jo bilo Briandu in njemu posebno na tem, da obiščeta Hindenburga z ozirom na dejstvo, tla votli Francija že vrsto let miroljubno politiko, tako du ima današnji obisk francoskih državnikov Nemčiji poseben pomen. Razgovori med llindenburgom, Lavalom in Krinn-dom so trajali četrt ure. Berlin, 28. sepl. AA. Francoski zunanji minister Briand je danes položil venec nn grob pokojnega nemškega zunanjega ministra Stresemanna. Gospodarsko sodelovanje Sltapnn izjava francoske in nemške vlade - Sporazum ni naperjen proti drugim državam Berlin. 28. sept. tg. Kot zskliuček obisku francoskih ministrov v Berlinu sta obe vladi izdali skupno sledečo izjavo: Francoski ministrski predsednik in zunanji minister sta prišla v Berlin, da vrneta obisk nemškega državnega kanclerja in nemškega zunanjega ministra v Parizu. Obenem sta imela namen, da prejšnje svoje razgovore dovedeta do rezultatu. Zastopniki obeh vlad so ponovno dali izraza svojemu prepričanju, da služi ta rilj trojilvi zaupnih odnošajev meti obema državama. Mnenja so, da jim gospodarska kriza, zaradi katere trpi sedaj ves svet, nujno zapoveduje, tla predvsem na gospodarskem polju združijo svoje napore in najdejo rešitev za olajšanje stiske. Nemški in francoski listi smatrajo za umestno, tla ustanovijo pose- ben organ, katerogu način delovanja obetu Vidne uspehe. Zato so se dogovorili, da ustanovijo mešano nemško-franeosko komisijo, v kateri bodo zastopniki iz obeh udeleženih centralnih uradov in se jim bodo pritegnili poklicani zastopniki raznih panog gospodurstva in ludi delojemalcev. Vodstvo komisije bo v rokah članov obeh vlad. Razen tega se bo ustanovit skupen stalni generalni sekretarijut. Komisija bo imela svoje seje po potrebi v eni ali drugi državi. Njena naloga bo, proučevati gospodarska vprašanja, ki se tičejo obeh držav, ne da bi pri tem izgubila iz vida interese drugih držav in potrebo mednarodnega sodelovanja. Predvsem bo komisija proučevala možnosti, kako okrepiti že obstoječe gospodarske dogovore, jih izgraditi in skle- pali nove, eventualno v novih orgunizucijskih obli. kali. Preiskovala lin Hi-dunje stanje trgovinskega prometa med obema državnimi, du izkoristi izkušnje, ki so se nabrale od tedaj, ko je stopila v veljavo trgovinska pogodbu od I. 1020. Skupno bodo iskali nove možnosti prodajnih področij. Po soglasnem mnenju la razdelitev delti še ni izčrpnn. Zn stopil i h i obeh vlad polagajo važnost na to, ,dn njihovo postopanje ne bo naperjeno proti gospodarstvu knke druge države. I/.javlja jo, du odklniijajo, isknli rešitev komisiji preodkiizanih vprašanj v skupnem postopku nu polju carinskih zvišanj. Pri pobijanju gospodarske krize bodo ohranili soglasje in skupno stremljenje ter v vsakem primeru, kjer bo položaj zahteval, iskali sodelovanje z drugimi državami. Tako I>i se meti drugim lahko dosegli mednarodni dogovori glede plovbe in zračnega pro meta. Zastopniki nemške in francoske vlade so prepričani, dn polagajo s tem temeljni knmon zn dobro izgraditev odnošajev. To delo pu tnorn biti prvi korak k skupnemu delu. kar je zapoved času in so vsi poklicani k sodelovanju. Moskva intrigira Moskva, 28. sept. Ig. Fruncoski obisk v Hof-linu so v Moskvi zelo puziio motrili Izvostja na glašnjo predvsem, lzvcslja' seveda ue morejo drugače, kakor dn pri tem opozarjajo m- iiii skupnost boju francoskih m neniškili kapitalistov proti boljševizmu. Vsekakor pn je berlinski -e-ta-nek korak, ki na je treba zelo upoštevati. Odmevi v Parizu Pariz, 28. sepl. tc. Prisrčni sprejem francoskih ministrov v Berlinu je povzročil optimistično rn/. jioloženje francoskih socialistov. Tnko piše Itepu-blit|ue-, da je Francija pri vzela nasproti Nemčiji slovesno obviznont sodelovanja. Tudi nacionalistlč ni Avi-nir izjavlja, da je obisk v Herlinu že do sedaj dokazal, da bo iz le^a zopet zra.-dlo nekuj dobrega za mir. Samo Echo de Pari- ne vitli v sestanku nič posebnega. Odmevi lunlove krize OmejUer deviznega promeia v ilaliii — Funt še vedno "vda Milan, 28. sept. tg. Devizna trgovina sc je v Italiji zopet omejila na dejansko trgovino s tem, tla bodo banke otl danes dalje smele izdajati večje zneske strankam v tuji valuti .samo proti izkazilu faktične potrebe s tem, da bodo predlagale uvozne faklure. Milan. 28. <-pt. tg. Finančni minister Mt.sconi je od danes dalje odredil, da se terminska kupčija na italijanskih efektnih trgih omeji. S tem, da se je uvedla dolžnost, da se mora pri terminskih kupčijah na borzi plačati kot pokritje 25 odstotkov vrednosti, pomeni za italijanski efektni trg konec špekulacije. katera skoraj izključno trguje samo v tr-r-rnin^ki kupčiji. V resnici so >-e danes take kupčije zelo skrčile. Državni boni so bili oslabljeni, Fiat je liotiral 168 (plus 3), Edison pa 520 (plus 7). London. 28. sept. Ig. Funt je danes zopet padel. Vzrok je bil ta. da je bilo treba mnogim protlucen-tom preskrbeti kritje za sirovine in je bilo za lo treba pripraviti večje devizne račune. Smatrati je, da bo vlada v manjši meri skušala funt podpreti, zakar bo ob splošni občutljivi ?ti trga potrebovala le majhna sredstva. Funt je danes notiral nasproti Nevvvorku 3.775 (3.S45). nasproti Parizu 95 (97). Bruslju 26.5 (27.5). Amsterdamu 9.25 (9.5), Curihu 19 (19.5). Berlinu 15.5 (15.73). Tudi na trgu domače industrije se je jiokazala danes radi jmlitičnc napetosti gotova stagnacija. Splošno razpoloženje pa ni neprijazno. Vojno posojilo je ostalo nespremenjeno v kurzu 93 5. dočim po 4 odstotni konzoli na-rastti za pol funta na 80.5. Davvesovo posojilo se je dvignilo za 1 funt na 02. Jungovo pa od 43 na 44. 7 odstotno avstrijsko posojilo se je zbolj-alo od 58 na 62. Nemške borze še zaprte Berlin. 23. sept. tg. Nemški finančni minister dr. Dietrich je izjavil na shodu nemške državne stranke, da jc padec lunta napravil Anglijo bolj sposobno za konkurenco iti da sc jc položaj /a eksportne države na svetovnem trgu poslabšal. Na nemški strani pa se ne sme zgoditi nič. kar bi izgledalo kot inflacija Inflacija v Nemčiji bi bila tisto nekaj drugega kakor v Angliji, ker bi po/rla male prihranke nem.-kcga naroda, ne da bi sc , zmanjšala višina nemškega dolga, ki obstoja ves ! v zlati valuti. Ncmčij3 mora torej izpolnjevati vse I ob- cznoili, tudi privatno-gosporiarske, da bo ohra- nila svojo veljavo v svetovnem gospodarstvu in svetovni trgovini. Berlin, 28. sept. tg. Vodstvo borze jc danes , o kratki konferenci sklenilo, da se borza do nadaljnjega ne bo zopet otvorila. Na ta sklep je bi--tveno vplivalo stališče državne vlade, ki je izjavila, da smatra zopetno otvoritev borznega prometa za neprimerro. Borzni prostori ostanejo zaprti tudi za privatne sestanke brzijancev, da sc prepreči vznemirjanje gospodarstva. Skandinavske države odpovedujejo zlato valuto Stockholm, 28. sept. tg. Švedska diskontu,i mera se je zvišala od 6 na 8%, kar jc doslej najvišja obrestna mera na Švedskem. Vlada jc sklenila, da odveze državno banko do 30. novembra dolžnosti zamenjavanja papirnatega denarja za zlato. Oslo, 28. sept. tg. Državna banka je enako kakor v Stockholmu zvišala diskontno obre tno mero na 8% in ukinila dolžnost zamenjavanja za zlato. Kopcnhagen. 28. n-pt. ž. Kmečka stranki jc priporočila vladi, da ukine zlati standard radi padca angleškega funta, ki je precej neugodno vplival na dansko poljedelstvo. Računa se, da bo Danska šc danes ukinila zlato valuto in prepovedala izvoz zlata. Balkaniiada v So iiii Sofija, 25. sept. Bolgarska agencija poroča. Včeraj so sc v prisotnosti velike innožicc gledalcev in v hladnem vremenu začele športne prireditve Balkanijade. .Med gledalci so bili tudi ugledni zastopniki javnega življenja. Balkanijado jc otvorila nogometna tekma med Turčijo in Bolgar ko Ko sta reprezentančni moštvi prispeli na igrišic, jc godba zaigrala turško in bolgar ko himno. Ob 4.10 je madjarski -odnik Vizonik dal znamenje za začetek tekme. Začetek igre jc bil zelo živahen. V tretji minuti je bolgai-ka četa z desnim krilom dosegla prvi gol. Ves čas prvega poiča=a jc potekel v ravnopravni igri obeh čet. V 40 minuti sn lurki izenačili. V peti minuti so do-egli Bolgari drugi gol. Tedaj jc turška četa. čeprav tehnično na vrhuncu. izgubila povezanost v -voji igri. Uolg.oi nato doscfb / n'/ko in hitro igro šc tri trolc Kontni rezultat i : t za Bolcarrko Paoeški konzistorij Itini, 28. sept. z. Vatikanski državni tnjilik ! Pacelli je odpotoval v ftvico v zdravilišče Itorzarh, kjer bo prctul svoj letni dopust. V vatikanskih krogih se Irdi, da bo v mesecu decembru tajen in javen konzistorij. Žc nekaj mesecev sc v Vatikanu delajo priprave za tu konzistorij, ki jc bil žc večkrat odložen. Vzroki preložitve niso bili znani, misli pu sc. da |c papeža k temu prisilil konflikt meti sv. stolico iu fašistično vlado. Zadnji konzistorij |e bil julija 1930, otl tnkrat pa jc umrlo žc 15 kardinalov. Nn prihodnjem konzisloriju bo pupcž imenoval nove kardinale, v mnogih škofijah pa bo postavil tudi nove Škofe. Misli se, du bo na tem konzi-sloriju sprejeta ludi ostavka seitanjega vatikanskega državnega tajnika Pacellija. Kot najbolj resen kandidat za njegovo mesto sc imenuje dosedanji Pacel-lijov pomočnik dr. Piz/.ardo. Ciriaci zaenkrat ostane Pragu. 28. sept. tu. Pa peš ki nuncij Ciriuci bo prihodnjo sredo predsedoval na škofovski konte-renci v Pragi. Kljub vsem nasprotnim vestem ostane Ciriaci na svojem mestu kot nuncij v Pragi šc tako dolgo, dokler ii" izpolni svoje naloge to j", da izvede modu- vivendi na Češkoslovaškem. Ne gre od rok Ženeva. 28. sept. tg. Rok za vložitev odgovorov za razorožitev, ki naj bo sploh "c|e jirvi temelj za razorožitveno konferenco meseca februarju. ■ : danes v tretji komisiji podaljšal do 1. novembra, ker jc do prvotnega roku. 15. -epteiubra. ndanvo-r i lit komaj polovica držav. Dragocen tovor Pariz. 28. sept. AA. Poročajo iz Chcrbouivu. da je uriplul v pristanišče nemški prckooceansl.i parnik Bremen., ki je izkrcal zlal tovor 2<»M*» dolarj' v. Dve tretjini pojdeta v Pariz, ena p-Rim. Orkan ob iaponski obali Tokio. 28. t epi. i Strašen villai ki je div; • -leido noč ob jationaki obali, je povzročil ogiom-. • odo (jO hiš jc bilo pod vodo v Jokohumu. l'bi-I tih jc sedem oseb. Izid občinskih volitev v CSR Praga. 27. sept. izid občinskih volitev še ni povsem znan, ker še niso prispeli is vso države podatki iz posameznih občin. Na razpolago ».o številke o izidu glasovanja v prestolnici, kjer je bil boj prav tako srdit kakor v času parlamentarnih volitev. Tu >o šle stranke \ borbo z istimi jHjlit.č-nimi gesli, kakor jih propagirajo v času volivne kampanje za volitve v poslansko zbornico. Narodni socialisti, ki so imeli doslej v občinskem svetu najmočnejše zastopstvo in katerim je tudi pripadal dosedanji primator dr. Baxa, so obdržali dosedanje pozicije iu bodo poslali v občinski svet 23 slarešin. Komunisti, doslej druga najmočnejša stranka, so zgubili 3 mandate iu bodo odslej razpolagali samo s 13; pač pa so mesto njih pridobili socialni demokrati 2 lnandula in bodo zasedli 14 občinskih mest. Kramafevi narodni demokrati so dosegli samo 15 mandatov in s tem zgubili 2. Sirih, nora liga si je proti vsemu pričakovanju priborila 11 mandatov. število njenih volivcev je naraello v primeri z zadnjimi volitvami za 40.000. Za 1 mandat so nazadovali obrtniki, ki bodo odslej razpolagali samo s 5. Ljudska stranke si je priborila 0 mandatov (kakor doslej) in nemške stranke 4. Srednje stranke z zadovoljstvom ugotavljajo nazadovanje komunistov in vidijo v tem znak zrelosti čeških volivcev, ki se niti v času hude gospodarske stiske niso dali zapeljati po komunistični demagogiji. Čeprav so se vršile volitve v komaj 73% češkoslovaških občin (na samem Češkem še manj) in je bilo pozvano na glasovanje cd 8,514.20) volivnih upravičencev samo 5,5-10.177 volivcev, čeprav pridejo pri občinskih volitvah v poštev pre Ivsoin krajevno zadeve gospodarskega značaja in ne ;grajo politični programi strank tako velike vloge kukor pri parlamentarnih volitvah; četudi so v mnogih občinah volivci postavili enotne kandidatne liste, predvsem na Slovaškem, bodo te občinske volitve kljub temu podale zanesljivo sliko o položaju političnih strank. Samo eno geslo, pod katerim so šle stranke v volivno borbo, to je vprašanje občinske samouprave, ki se je z zakonom od 1.1927. zelo omejila, ni bilo strogo političnega značaja in se je nanašalo na občinsko upravo. Ker so namreč socialisti, ki so dotlej imeli v rokah večino mestnih občin, preveč razsipavali z denarjem Ln' svobodno višali občinske dokla-de na državne davke, je bil izdan la zakon, ki prepoveduje občinskim odborom, jw> višati občinske doklade čez določen odstotek. V ostalem se je vršila borba na podlagi političnih programov posameznih strank. Tako je šla katoliška češkoslovaška ljudska stranka v borbo s krščanskim praporom proli svobodomiselno orientiranim narodnim socialistom in drugim liberalnim strankam, proti marksizmu socialistov in komunistov, medtem ko je Hlinkova ljudska stranka oživila boj za avtonomijo Slovaške in se postavila po robu sedanji vladni koaliciji. Vidimo, da sedanja vlada nič ne dela, da dela krivico Slovakom in Slovaški, ker krši ustavne svoboščine naše Hržave! Slovak ne more glasovati za takšno vlado! Slovaki, katoličani, ne zapustite se. da vas Bog ne bo zapustil!« To so le nekaiera mesta iz današnjega Sestava glav nega volivnega odbora Belgrad, 28. sept. 1. Danes se je ponovno sestal glavni volivni odbor, da pripravi vse potrebno za volitve v državno narodno skupščino. Volivni odbor se je sestavil takole; Predsednik Marko Ra-dulovič. predsednik višjega sodišča v Podgorici. Člani: dr. Dušan Subotič, predsednik kasačijskega sodišča, dr. F.. Simič, predsednik stola sedmorice, S. Simič, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, A. Staničič, 2iko Arandjelovič in M. Radivojevič. Ta odbor je zahteval od notranjega ministrstva točne podatke o številu volivnih mest in imenovanje predsednikov volivnih odborov v vsej državi. Odbor je sklenil, da banovine same odredijo svoje potrebe v predsedstvih volivnih odborov, tako, da se bo izognilo vsem nepotrebnim potovanjem. Da more volivni odbor poslovati, je sklenjeno, da nekaj uradnikov iz ministrstva za šume in rude, med katerimi se nahajajo po večini stari parlamentarni uradniki in stenograii, pomaga pri tem delu. Volivni odbor posluje v zgradbi prometnega ministrstva. Delovni čas v urad h Ljubljana. 28. sept. AA. V uradih kr. banske uprave dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblastev so uradne ure od 1. oktobra do 1. maja 1032 dnevno od 8 do 12.30 in od 15.30 do 18, ob sobotah pa od 8 do 14. Pobiranje davka od čebelarstva Belerad. 28. sept. 1. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal uradno tolmačenje za pobiranje davka o čebelarstvu. Po tem tolmačenju čebelarstvo, ki je del poljedelstva, načeloma ne plačuje davkov. V slučaju pa, da se čebelarstvo goji kol obrt. se smatra za podjetje in zapade obdavčenju. Tudi v slučaju, če bi čebelarji ne imeli nikake zveze s stalnim poljedelstvom in bi, recimo, ne posedovali nobene zemlje, in če bi čebelarstvo presegalo meje osebnih potreb, potem tudi zapade davčni obvezi. Vprašanje čebelarskega obdavčenja sc torej ne more rešili na splošno, ampak se mora vsak slučaj Zii.se preceniti po okolnostih, v katerih ie nahaja. Za olaišanie trgovine s Poljsko Belgrad. 28. sept. 1. Čuje se, da so se pogajanja med jugoslovansko in poljsko vlado za odpravo konzularne vlze na izvozne certifikate uspešno končala In da se bo odslej vršil blagovni promet med tema državama brez konzularnega vizuma, tudi torej brez tozadevnih stroškov. Trgovinski odnošaji med obema državama so na ta način zelo olajšani in pričakuje se, da se bo olajšave poslužila naša poljedelska izvozna trgovina. Zagrebška vremenska napoved: Precej oblačno. zmerno toplo in stalno. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, deževno. hladno. uvodnika lilinkovega glasila »Slovake. Nič manj borbeni ni&o češki katoličani. »Lid< priobčujo danes nu naslovni sirarn sliko katoli-škejja doma v Sevilli v plamenih in p zlva češke katoličane, naj volijo za ljudsko stranko, ako se hočejo obvarovati pred nesrečo, ki je za lela katoličane na španskem, v Italiji in Mehiki, ker se niso organizirali in politično udejslvovali. Včeraj jo prav ta list priobčil sliko MacDonalda, ki kažu, kako MacDonald poziva na sodelovanje vseh stanov v korist države, ki naj se obvaruje pred gospodarsko katastrofo. Ker je češkoslovaška ljudska stranka stranka vseh stanov, zato poziva »Lidi vse Čehe, naj volijo zanjo. Neki drugi katoliški list se ponaša, da je Šramekova vlada plačala 4 miljarde dolgov in 2 miljardi pustila v državnih zakladnicah, a danes sla ti dve uiiljardi že izčrpani in država ima že poldrugo miljardo dolga. List poziva volivce, naj pomislijo, da s:> vsake volitve politične. Občanskim volitvam bi lahko sledila rekonstrukcija vlade in danes je na dnevnem redu obnovitev modusa vivendi z Va ikannni; katoličanu lorei ne more bili vseeno, katere stranke pridejo na vlado. Nič manj bojevita niso glasila drugih politič- nih strank, ki so vse razvile pred volitvami silno živahno projiagando. Praga, 28. sepl. tg. Včerajšnje občinske volitve so potekle pnpoltioma mirno. Od 15.720 občin jih je volilo 0580, in od teh so se dogovorili v -1828 obi-i-nub za enotno listo. Pozneje pa bo vulilo 1310 občin. V praktičnem pogledu volitve niso prinesle bistvenih sprememb. Agrarci so obdržali svoje položaje na deželi, V Pragi so Ostali češki narodni socialisti najmočnejša stranka, dasi so izgubili nekoliko glasov. Nemci v Pragi so ohranili svoje štiri mestne mandate, Židje pa imajo v Pragi dva sedeža. Na fašistični listi je bil izvoljen Gajda, ki pa radi svoje kazni mandata no bo mogel prevzeti. Simptomatično je samo neko radikaliziranje v nacionalnem pogledu tako na češki kakor na nemški strani, In sicer na korist narodne lige Stribernega, katera je zvišala število svojih mandatov od 2 na 11, in v korist nemških narodnih socialistov. Pri-slraši Slribrnega so pro"itiruli radi lega, ker so bili v aferi Stribrnega kompromitirani tudi meščanski mandatarji drugih strank, proli katerim pa oblasti niso postopale tako ostro. Nemškim narodnim socialistom pa je i>rišel v prid val nemških narodnih socialistov v Nemčiji. Občni zbor G*avne zveze zemtfe-delsklh zadrug v Srbiji Belgrad, 28. sept. 1. Danes je bil otvorjen 25. se posveti prav temu delu zadružniškega delovanja redni občni zbor Glavne zveze zemljedelskih zadrug v Srbiji. Občni zbor je otvoril predsednik zveze Jeretija Protič, ki je v zanosnein govoru prikazal zadružno misel v južnih krajih naše države. Občnemu zboru so prisostvovali kraljev zastopnik, polkovnik Lečo, kakor tudi zastopniki raznih drugih ministrstev. Ko je občni zbor poslal pozdravni brzojav na naslov kralja, se ie prešlo na letno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče podatke: Koncem leta 1030 je štela glavna zveza 2210 zadrug, med tem ko jih >e imela pred desetimi leti samo 14S6. V povojni dobi je bilo včlanjenih 1553 zadrug, kar pomeni porast za 156%. Zadruge se dc!ijo"tako-le: Kreditnih zadrug je 53.20%. Glavna zveza ima svoje zadruge članice v osmih banovinah. Občnemu zboru je predložilo svoje letno poročilo samo 1015 zadrug, ki pa že same obsegajo 110.573 moških in 3144 ženskih članov. Med raznimi poklici šleje kmet največje število zadrugar-jev, namreč 110.000. Duhovnikov zadružnikov je samo 393, učiteljev pa 928. Od vseh zadružnikov je bilo 53.662 pismenih, 26.055 pa nepismenih. V teku zadnjega leta se je število članov zvišalo za 13.622. Iz skupne bilance Saveza posnemamo, da znaša premoženje'v likvidnem denarju 8,800.000. V izposojenem denarju 92.5 milj. Din, v vlogah je investiranih 41 milj., v nepremičninah 35 milj., rezervni fondi pa znašajo 25 milj. Din. Glede hranilnih vlog pravi porrčilo, da ni.«) niti od daleč dosegle one višine, katera se je upravičeno pričakovala. Zato bo Savez skrbel, da največja pozornost v prihodnjem letu. V tej postavki je bilo 1929. leta preneseno na leto 1930. 10,875.767 Din. V toku 1930 je Savez vložil 33 miljonov 591.503 Din novih vlo?, medlem, ko jo bilo dvigov v znesku 22,046.180 Din. lako, di je koncem leta 1930. razpolagal samo z '20,S99.577 Din hranilnih vlog. Iz lega se jasno vidi, lako pravi poročilo, da se višina letnih hranilnih vlog tekom zadnjih let ni prav nič dvignila in da je vedno ostala na isti višini, to je okrog 10 milj. Din. Tekom zadnjega leta je Osrednji odbor revidiral nad polovico vseh včlanjenih zadrug. Pod vodstvom Saveza sc je vršilo tekoni 1930. leta 13 zadružnih tečajev, katere je obiskovalo skupno 441 zadružnih tajnikov in vodij. Skupni promet savezne blagajne znaša za lelo 1930. 255,997 494 Din. V primeru z 1129 je torej promet naraste! za celih 158.0J6.730 Din, ali za 192%. Koncem leta 1929. so zadruge članice dolgovale Savezu vsega skupaj 27,520.777 Din. koncem leta 1930. pa že 56,508.311 Din, kar dokazuje, kako globoko je svetovna gospodarska kriza posegla tudi v obratovanje srbskih kreditnih zadrug. V navedenem številu se nahaia tudi 22,725.677 Din, katere je posodila Zadrugi Priviligir. Agrarna banka. Od vseh včlanjenih zadrug ie bilo samo 42 kreditnih, ki niso izpolnile svojih denarnih obveznosti. Filiala v Zagrebu je zaključila z aktivo 7,005.782 Din, v Novem Sadu' pa z aktivo 2,?67 030 Din. Občni zbor se bo nadaljeval tokom juirišnjega dneva. Studentie pretepli ministra London, 28. sept. tg. Kitajski zunanji minister Veng je danes v Nankingu komaj ušel smrti. Kitajski študenti so v sprevodih protestirali proti postopanju Japoncev v Mandžuriji, pa ludi proti zunanjemu ministru Vengu, ker su mu ni posrečilo, pridobiti Zvezo narodov za to, da bi na strani Kitajske intervenirala pri Japonski. Študenti so vdrli v zunanjo ministrstvo, razbili so opravo in okna ter vdrli v sobo zunanjega ministra, ki ni hotel zbežati pred demonstranti, študenti so mu strgali obleko s telesa in ga s palicami tolkli tako dolgo, dokler minister zaradi udarcev po glavi in prsih ni padel na tla. Študenti bi ga bili nedvomno ubili, če ne bi bili nekateri uradniki prišli skozi okna nn pomoč in študente potisnili ven. Zunanjega ministra Venga so potem z avtomobilom odpeljali v hišo Čangkaj-šeka. Bano zunanjega ministra so zelo hude. Obsedno stanje v Honpkonfu London, 28. sept. tg. Zaradi nemirov v Hong-kongu je bilo proglašeno obsedno stanje in so bilo mobilizirane tamkajšnje angleške čete. Hongkong je namreč angleška kronska kolonija. Večkrat jo moralo vojaštvo z bajoneti nastopiti proti demonstrantom. Do sedaj so Kitajci ubili šest oseb. Kitajske roparske tolpe so iztirile vlak Muk-den—Peking iu ojilenile potnike, katerih so tri-i deset ubile. Herriot - predsednik razorožitv. konference Pariz, 28. sept. ž. .vL Oevrec prinaša vest, v kateri pravi, da je Cecil v imenu Lige narodov ponudil Herriotu predsedniško mesto pripravljalnega odbora za razorožitveno konferenco. Čuje se, da bo Herriot to mesto sprejel. Zeooetin se e vrnil Friedrichshafen, 28. sept. tg. Zrakoplov >Zep-pelin:; se je danes povrnil iz južne Amerike. Pot je premeril v 80 urah, dočim jc zadnjič rabil za to 83 ur. Prihodnjič bo zrakoplov odpotoval v južno Ameriko 16. oktobra. Izvoz sad!a Belgrad, 28. sept. I Po statističnih podatkih trgovinskega ministrstva je izvozila naša država od 1. avgusta do 22. septembra 1781 vagonov sliv. Največ tega blaga je kupila Češkoslovaška, namreč 745 vagonov. Jabolk je bilo izvoženih okroglo 100 vagonov, od katerih je kupila Češkoslovaška" 51 vagonov. Belgrad, 2S. sept. ž. Včeraj je svečano blago* slovil nov samostan lazaristov na Cukarici belgraj-ski škof g. dr. Rodič. Nov samostan je ena najlepših katoliških zgradb v Belgradu. Belgrad, 28. sept. ž. Danes zjutraj je odpotoval v Djakovo belgrajski nadškof g. dr. Rodič. Iz Djakova bo odšel v Zagreb na duhovne vaje, katere bo imel z udeleženci škofovske konference. Zaključek šahovskega turnirja na Bledu Prva tri mesta zasedli Al ehin, Bogoljubov in Niemcovič Bled, 28. sept. Po petih tednih napora so danes mojstri slednjič sedli k svojim zadnjim partijam. Dolga in naporna borba je že nekam izčrpala njihovo borbenost in danes so bile že po dveh urah igranja tri partije dane remis. Najkrajša je bila partija med Pircem in Vidmarjem, ki je obsegala samo 13 jiotez. Pire je pričel kot beli v damskem gambitu varianto, ki črnemu ni povzročala posebnih težav in pozicija se je kmalu razčistila, nakar je bil sklenjen remis. Partija je trajala samo 40 minut. 20 minut pozneje je sledil drugi remis in sicer v partiji Aljehin—Spiclmann. Spielmann kot črui ni kazal nobenih častihlepnih želja, ampak si je v svesti, da svojega položaja ne more znatno poboljšati, rad privolil v remis. Prav tako Aljehin ni maral posebno napenjati svojih moči, ker mu ni mogel že od par kol sem nihče vzeti prvenstva in se je tudi on rad zadovoljil z remisem, saj je s tem neopazen dokončal turnir. Jaisno je, da pri taki partiji ni bilo posebnih zanimivosti, saj je bila končana brez vsake borbe že po 19. poleži. Partija Maroczj—Kostič je bila zanimiva, vsaj v otvoritvi, ker si jo Maroczy proti Kostiču, ki je izbral Aljehinovo obrambo, ustvaril boljšo pozicijo. Toda Kostiču se je proti utru'?nemu Maroczyju posrečilo, da je v središnlei pozicijo poenostavil, nakar je bila tudi ta partija kmalu končana in sicer z remis. Tarlakovver Bo^oljubovu ni mogel odvzeti drugega mesta in Bogoljubov je igral zelo hitro in ležerno, kar se je nad njim seveda maščevalo, ker je Tartakower dobi! kmeta, s čimer je bila partija odločena. Tartakovver je nato hotel z Bogoljubovom hitro obračunati in je napravil silen napad na kraljevo krilo. Bogoljubov 6e seveda ni dal takoj odpraviti in je napad odbil. Tartakovver se je moral odločiti na končnico, v kateri mu je po dobri igri pridobljeni kmet prinesel zmago. Tartakovver je s tem sijajno zaključil turnir in je lemu, da se ni bolje placiral, krivo le to. ker je v prvi polovici turnirja igral mnogo slabše. Važna za končni placement je bila partija med Kaslidauom in Stoltzem. ker sta v predzadnjem kolu imela oba po 13 točk. Stvar je končana mirno, ker ee je Stoltz dobro branil. Kashdan je slednjič privolil v remis, kljub temu, da se je njegov nasprotnik nahajal v hudi časovni stiski. Pozicija je bila namreč lako jasna, da je bil remis neizbežen, i Zadnja partija turnirja je bila med Njomcovičcm in Collejem. Njemcovič je otvoril s sicilijansko igro in prišel v boljšo jiozicijo. Colle se je tedaj odločil za žrtev kvalitete, ki mu je nudila precej šaus, ki pa kljub temu ni bila korektna. Njemcovič je dosegel slednjič boljšo končnico, toda je kljub temu privolil v remis, ker sla Kashdan in Stoltz remizi-rala in mu je za tretje mesto zadostovalo že pol točke. — S tem je turnir končan. Končni rezultat je naslednji: 1. Aljehin 20K-, 2. Bogoljubov 15, 3. Njemcovič 14, 4., 5., 6. in 7. mesto si dele Vidmar, Kashdan. Flohr in Stoltz s 13!^ točkami. 8. Tartakovver 13, !). in 10. Kostič iu Spielmann 12'A, 11. Maroczy 12, 12. Colle 10,'v, 13. Astaloš f)'A, 14. Pire 8'A točke. Julri zvečer bo še slovesen zaključek z banketom in razdelitvijo nagrad. Nagrade Aljehin dobi kot prvak nagrado 30 000 Din, Drugo nagrado v znesku 20000 Din si je priboril Bogoljubov. Tretjo nagrado 15.o co O N "o a> Tartakovver Astaloš Vidmar Colle 1 Niemcovič Pire Flohr Bogoljubov Kashdan Maroczv i i < 3 l Sp elmann Končno stanje Kostič ttl mi »/a "a »/2 1 1 '/2 0 0 0 1 '/a Va 1 1 0 v, 1 0 0 Va Va V2 0 Va '/a '/2 12 i/o Stoltz Va Va sllt &Ss. 1 1 0 1 Va 1 0 0 1 '/2 I Va Va •fe 0 Va 0 Va v2 1 0 0 i/a 1 137o Tartakower 'h 0 0 0 m H '/2 Va 1/a Va 1 1 lk Va Va !/2 0 1 0 1 1 1 Va Va 0 Va Va V2 13 Astaloš 0 Va 1 0 Va Va 11 j/ /3 0 1 '/2 0 0 0 Va Va 0 Va 0 v2 '/2 Vi Va Va Va 0 Va 9Va Vidmar 1 1 V2 0 Va Va Va 1 a? Va 1 Va '/2 '/2 % Va 0 1 Va Va Va Va Va 0 Va Va 0 131 2 Colle 1 0 1 1 0 0 0 Va Va 0 ss; §§ 0 Va 1 1 '/2 1 0 0 0 0 Va 0 0 0 1 1 101/2 Niemcovič >/2 '/2 0 Va Va Va 1 1 Va '/2 1 Va 0 Va 1 1 Va 1 0 0 1 Va 0 0 Va 1 , 14 Pire 0 0 0 Vi '/2 Va 1 Va Va Va 0 0 1 '/2 '/2 Va 0 0 Va Va '/2 0 0 0 0 8i/2 Flohr 1 Va Va Va 1 0 Va 1 '/2 1 Va 0 0 0 Va Va H 0 0 1 Va 1 1 0 Va Va 1 131/2 Bogoljubov 0 1 1 Va 1 0 Va 0 0 v, 1 1 '/2 0 1 1 i i gg slšt 1 1 0 0 0 Va 0 Va 15 Kashdan 1 V2 1 Va 0 0 Va Va Va Va 1 1 1 1 Va Va 0 Va 0 0 Sgg ^ 1 0 Va t/ /a Va Va 131/2 Maroczy V« Va v8 0 »/2 '/a Va Va Va Va '/2 1 0 Vo Va Vo 0 0 1 1 0 1 š§§ g? 0 0 1 Va 12 Aljehin i V« 1 1 1 Va '/2 v2 l Vo 1 1 1 1 1 1 1 Va 1 Va Va Va 1 1 ss '/2 Vo 20'/v Spielmann Va1'/. Va 0 V« Va 1 Va Va 1 0 0 Va 0 1 1 Va 0 1 Va Va Va 0 l/a Va Va gt§ 121/2 Evharistične slovesnosti v ljubljanski okolici Katoliška akcija je priredila v nedeljo zborovanje in evharistične proslave na Viču, v Šl. Vidu, pri Devici M. v Polju in na Igu. Na Viču so govorili p. Kazimir Zakrajšek, duh. svetnik J. Kalan in g. prior Valerijan Učakar. V St. Vidu je govoril pisatelj Fr. S. Finzgar in ribniški dekan J. Skubic. Pri Dcv. M. v Polju pa sta govorila misijonar Sa-velj iu stolni vikar A. Košmerlj. Zborovanja so se povsod udele/ile mnogobrojne množice. Obširnejša poročila o teh zborovanjih je prinesel že včerajšnji »Slovenski 'list . Doti no poročamo še o zborovanju katoliške akcije na Igu, ki se je pravtako vršilo v nedeljo ob pol 3. Možje in fantje z Iga in okolice so napolnili v lepem številu dvorano prosvetnega doma, kjer j itn je č. g. kaplan Ciril Milavec sporočil prepoved oblasti, da se zborovanje ne sme vršiti v domu. Zborovalci so nato odšli skupno v cerkev, kjer je pridigal samo možem in fantom ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek o temi: Mož in vera. Druge pridige so se udeležile tudi žene in dekleta. Govoril je urednik Domoljuba« Košiček o vprašanju: Mož in sv. Evharistija. Zatem se je razvila lepa procesija po Igu, ki je bila zaključena v cerkvi z litanijami sv. Jožefa in blagoslovom. Procesija pri Devici Mariji v Polju se z Najsvetejšim vrača v cerkev Mari$anska manifestaciji v Šmarinem Šmartno pri Litiji, 27. sept. Leta 190i je pokojni šmartinski dekan Lav-renčič Ivan ustanovil v Šmartneni pri Litiji fantovsko in dekliško Marijino družbo, katero je on cel čas svojega dušnopastirstva z vso vnemo in ljubeznijo vodil. — Ob ustanovitvi te kongregacije je bil navzoč sam takratni knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič. Od te ustanovitve do danes je poteklo ravno 30 let, in v spomin ustanovitve se je na včerajšnjo nedeljo vršila prav sijajna cerkvena pro-sjava v šmartenski dekanijski cerkvi. Pri prvi sv. maši, katero je daroval preč. g. dekan Anton Gornik, slavnostno pridigo pa je imel javorski župnik, je ogromna množica vernega ljudstva pristopila k mizi Gospodovi. Po sv. maši se je vršilo slavnostno zborovanje obeh Marijinih družb. Dekliška Marijina družba šteje okoli 300 članic, vodi pa jo g. benefici jat Franc Pleša, fantovsko z nad 150 člani pa vodi sam g. dekan Goril i k. Popoldne pri litanijah je govoril v nabito polni cerkvi savski župnik f?. Andrej Š i r a j, nato pa se je točno ob 3 pričelo |ired veličastno šmarsko cerkvijo javno zborovanje, katerega se je udeležila ogromna množica našega vernega slovenskega ljudstva. Zborovanje je otvoril g. dekan Gornik, nakar je navdušene zborovalce pozdravil kmečki fant Zupančič iz Gradiša, nato je sledil kratek in jedrnat pozdrav članice Marijine družbe Grozni k iz Kostrevnice, nakar je povzel besedo slavnostni govornik g. profesor Dolenc iz Ljubljane, ki je v enourneni govoru obrazložil na zelo prijeten in poljuden način namen današnjega slavja, ogromno delo Marijinih kongregacij na cerkvenem kakor tudi na kulturnem polju po našem slovenskem podeželju, očrtal ravno za sedanji čas gospodarskih težkoč in skrbi praktičnost ljubezni do bližnjega ter zaključil svoj res temperamentni govor z izrekom: Bogu v čast, domovini v slavo. Nato so nastopili cerkveni zbori iz Štange, pevovodja g. Javnikar, ki so prav ljubko zapeli, dalje cerkveni zbor iz Kresnic, pevovodja g. Stare, ki so s svojimi pesmicami prav dobro odrezali, nakar je nastopil naš domači cerkveni zbor pod vodstvom pevovodje g. Cajhna Jožefa, ki so seveda najboljše predvajali 3 cerkvene pesmi. Nato so zapeli vsi združeni pevski zbori pod pevovodjem upraviteljem litijsko župnije g. Vinko Lovšinom prav mogočno 3 cerkvene pesmi, nakar je bil končan spored te lepe cerkvene slavnosti. Množica ljudstva, ki je proslavi ves dan prisostvovala, so je v mraku vračala zadovoljena, navdušena in okrepljena na svoje domove, kjer jim bode ta dan ostal v trajnem lepem spominu. — Prirediteljem za njihov trud in in požrtvovalnost iskrena zahvala. Velik šahovski večer v našem radiu Vse izobraženo inozemstvo se te dni obrača /. zanimanjem k šahovski tekmi, ki se vrši v velikem mednarodnem okviru na Bledu v organizaciji dunajskega mojstra Kmocha. Naš radio pa je hotel priredili del te tekme svojim poslušalcem, So več, nuditi je hotel vpogled v to tekmovanje vsemu inozemskemu šahovskemu svetu. V sredo z.večer se bo namreč vršil prvi velemojstrski šahovski brzolurnir v našem radiu. Sodelovali bodo sledeči mednarodni šahovski velemojstri: svetovni prvak dr. Aljehin, nemški prvak Niemcovič, dr. Tartakovver in jugoslovanski prvak dr. M. Vidmar (Ljubljana). Na sj>o-redu tega izrazito šahovskega in mednarodnega večera je zaključno predavanje dr. Vidmarju o jxite-ku I. mednarodnega šahovskega turnirja nn Bledu. Nalo bo spregovoril svetovni prvak dr. Aljehin o sodobnem šahu in njega razvoju v bodočnosti. Nato pa bo sledila velika šahovska atrakcija, prvi velemojstrski šahovski brzolurnir v radiu, ki ga boilo izvajali vsi štirje udeleženci, vsak ■/. vsakim po eno partijo. Vodja in sodnik bo g. II. Pfeifer. Prvo in drugo mesto bosta deležni nagrade. Nato pa bodo spravili z.magovalca v tem turnirju pred mikrofon, kjer bo moral podati par misli o predmetu: šah in radio. V radiu je tako, da mora bili vsak deležen tistega, kar ga zanima. Molj ko kdaj preje pa bodo prišli na račun v sredo zvečer šah isti. Točno ob 8 torej pred aparal in pripravile šahovnico. Med predavanjem dr. Aljehina si boste lahko postavili figure in nalo — ]>ozorl šah! Novi ce iz Št. Jerneja šl. Jernej 25. sept. Davica: V Dol. Starivasi so oboleli štirje otroci na davici. Štiriletna hčerka posestnika (i. je umrla, dva dečka sta morala v bolnico, ena deklica pa je v domači oskrbi. Epidemija se je — doslej z enim slučajem obolenja — pojavila ludi v vasi Iinenje, a se je zdravstveno stanje mladega bolnika že izboljšalo. Nogo mu je strlo: Učenec osnovne šole Fr. ltodič se je v mladostni razigranosti obešal na naglo drveči voz. Pa je prišel pod kolesa, ki so mu ranila nogo tako hudo, da so mu morali domači poiskati zdravniško pomoč. Zdravi se v novomeški bolnici. Trgatev: Po mrzlih, meglenih dneh so ljudje kar frumoma pohiteli v vinograde, da pospravijo sladki sad vinske tete. Pridelek je, z ozirom na n © © €> O <> j laki ceni ne more točiti radi raznih visokih dav-i ščin, pa tudi če bi hote! delati brez dobička, zato so gostilne prazne. Vaš dopisnik je govoril z več gostilničarji, ki so izjavili, da bodo koncesije vrnili, ker v letošnjem letu ves dobiček ne znaša toliko kolikor znašajo davki. Slednje je popolnoma verjetno, ker pri praznih mizah ludi gostilničar ne more delali dobičku. I Vesel spomin 30-lelnica prvih kranjskih maturantov. Slavnostni govornik prof. Dolenec govori pred cerkvijo v Smartnem pri Litiji Izkoriščevalec kmeta pod ključem Vitanje, 26. sept. Pretekli teden se je tukai vršil živinski in kramarski sejem. Živine je bilo precej prignane in tudi prav lepe. Bilo je nekaj prodane po jalco nizki ceni. Na sejem je prišel tudi neki živinski prekupčevalec. Mož je nakupil nekaj parov volov, seveda ie kupil najlepše vole. Pri prevzemu volov pa je mešetar ni hotel o prvo dogovorjeni cent nic pa je mešetar ni hotel vole plačati po precej nižji ceni. To pa ni bilo povolji lastnikom prodanih volov. Edin od njih je stopil do najbližje službujočega orožnika, kateremu jc pojasnil vso zadevo. Orožništvo se je začelo za prekupčevalca zanimati, ga aretiralo in oddalo v zapore okrajnega sodisca v Konjicah, kjer sedaj čaka na plačilo za svoje delo Želeti je, da oblast na tak način postopa v vsakim, ki v teli težkih časih izkorišča stiskanega kmeta. Nesreče m poškodbe Ljubljana, 28. sept. 1931. Bolnišnica jc včeraj in danes sprejela več po- nesročiencev. Na Zaloški cesti je včeraj v Mostah padel 26-letni sprevodnik cestne železnice Jože Kutnbc in si poškodoval levo nogo. , . v V Dobrunjah pri Ljubljani je včeraj padel s klopi 17-letni kovaški pomočnik Anton Miklavčic In si zlomil levo roko. __ , , . Na Jesenicah se je hudo ponesrečil 2/-letm tovarniSki delavec Filip Klemen«« V nekem pretepu se je nasadil orožniku, ki je nuni pretepače, nn bajonet in si preparat trebuh. Njegovo stanje Je zelo nevarno. Rajhenburg, 28. sept. Dejstvo, da je nekdo na kongresu v Belgradu protežiral Bato, ni vzbudilo ogorčenja samo pri čevljarjih in čevljarskih delavcih, pač pa pri vsem zavednemu delavstvu vseli strok, ki ve, da so na ta način prizadeti interesi tisočev slovenskih čevljarjev in čevljarskih delavcev na korist lujega ma-gnata. 19. septembra t. 1. smo obhajali tridesetletnico mature oni absolvenli gimnazije v Kranju, ki smo prvič maturirali na njej, odkar je bila leta 1891. kot popolna gimnazija vprvič otvorjena. predvsem po zaslugi pokojnega cesarskega svetnika in takratnega župana Edvarda šavnika. Ravnatelj nam je bil vseskozi nepozabni g. Josip Huliad, ki ludi že počiva v grobu. Na dan tridesetletnice nas je, kar nas je spodaj na sliki, sprejel na kranjskem kolodvoru naš sošolec, g. odvetnik dr. Saboth.v, kojega gostje smo bili ves dan in ki nas je tako pri Jelenu kakor na svojem domu vprav splendiduo pogostil, za kar bodi njemu in soprogi, gospej Inki, najprisrčnejša zahva-in priznanje. Najbolj nas jo veselila prisotnost našib bivših profesorjev, gg. ravnatelja iz. Maribora dr. Tominška in ravnatelja v p. Korana iz Ljubljane. Umrli so od naših sošolcev: župnik Matevž Koželj, želez, uradnik Vladimir Premru, prof. Ev-gen Sajovic, univ. prof. v Zagrebu dr. Pavle Šavnik in akademika Franc Porenla ter Ivan Sorčan. — V inozemstvu se pa nahajata Čebulj, posestnik v Worishofnu in vladni svetnik Fric Deu v Celovcu, ki sta se opravičila. —r spravo spanje? Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo Hag, ki Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava knva prv« kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše srcc in Vaše živce. Son. Kava Hag; d. d. Tomašičeva ul. 4. Zagreb H 31/5 1'nSlJtto mi hrezplnfno 1 vzorce kavo II.ik. Prilagam Din 1' za uilprnmne stroške. line: Naslov: Od leve na desno (">): Ivan Kralj, sodnik v Ljubljani; dr. Sabo I h v. odvetnik v Kranju: I-ran k . in. Ljubljana Prehranimo brezposelne! Nasitite lačne in nupojte žejne,« tako nam veleva božji nauk. Največji nergač brezposelnika je prazen želodec iu mraz. Dajmo brezposelniku hrane in toplo sobo, pa se bu pomiril s svojo usodo. Prepričani smo, da bi se v Ljubljani dobilo vsaj tisoč gospodinj, ki bi vsaka dala opoldansko gorko kosilo vsaj enemu brezposelnemu revežu. Mestni socialni urad naj bi sporazumno z borzo dela realiziral to misel in organiziral tozadevno akcijo. Hišna gospodinja bi sprejela na opoldansko hrano brezposeln i ka samo s priporočilom mestnega socialnega urada oziroma borze dela. Ta bi s svojim priporočilom že prevzel nekako garancijo, da je brezposelnik pošten, potreben in da je brez lastne krivde prišel ob zaslužek. Mestni socialni urad ali pa borza dela naj bi držal v evidenci vse one, ki so z opoldansko hrano preskrbljeni pri kaki druženi. Ta evidenca naj bi bila na javen vpogled, da bi se inogel vsakdo prepričati o poštenosti brezposelnika. Kdor bi pa vzel brezposelnika na hrano po lastni zasebni izberi, ta naj bi javil mestnemu socialnemu uradu, koga prehranjuje. Urad bi tudi tega dal v evidenco. Z uresničenjem tc misli bi preprečili mnogo gorja, spoznavali bi na ta način bedo pobliže, marsikatero srce bi odprlo svoja vrata tudi za drugič. Odprite srca, razgrnite se dobre roke, da bo beda v njih našla svoje zatočišče! Reklamacije so hite včeraj končane Na mestnem magistratu je bilo včeraj vloženih celotno 020 reklamacij glede vpisa novih volilnih upravičencev odnosno izbrisa onih, ki nimajo volilne pravice, a so bili vpisani. Včeraj je bil zadnji reklainacijski dan. Samo včeraj je bilo prijavljenih 191 reklamacij. Reklamacije za izbris so se povečini nanašale na osebe, ki niso jugoslovanski državljani, pa tudi na osebe, ki so v smislu volilnega zakona izgubile volilno pravico. Okoli 30 reklamacij zahteva, da se popravijo naslovi in ime-( na volilnih upravičencev. Največ reklamacij — nad' 150 — so vložili akademiki. Veliko reklamacij so poslali mestnemu magistratu razni državni uradi. Več reklamacij so vložili delavci in razni privatniki. Magistralna komisija bo danes v torek pod predsedstvom župana pregledala ves reklainacijski materijal. Ko komisija, reklamacije ugodno ali neugodno reši, bo vse spise predložila okrajnemu sodišču v končno potrditev. Mestni magistrat mora v roku 5 dni obvestiti relclamante in reklam iranee o rešitvi. Za volilne imenike je bilo še precejšnje zanimanje. Od četrtka do včeraj je prišlo na magi-slrat do 2000 strank, ki so pogledale volilni imenik, če so vpisane. Dva reklamanta sta zaprosila, da se ju vpiše v imenik in sta navajala, da sta postala polnoletna, torej slara 21 lel tik pred razpis--m volitev. Eden bo star 21 let 19. oktobra. Tudi ta je reklamiral vpis v volilni imenik. Regulacija Zaloške ceste Mestna občinska uprava ljubljanska namerava v kratkem času pričeli z regulacijo Zaloške ceste. Razširjenje ceste bi se pričelo pri vrtičku pred Leoniščeiii, ograja tega zavoda bi se odmaknila za 4 m proti zavodnemu poslopju. Zavod bo^ odstopil potrebno zemljišče mestni občini brezplačno proti teinu da občina ograjo prestavi na bodočo regulacijsko odn. stavbno črto. — Ta cesta je banovinski' Cestišče samo se bo uredilo s prispevki okr. cestnega odbora in iz kuluka, ki odpade na ta del cesle v mestnem pomeriju. Cestišče bi bilo tlakovano s granitnimi kockami. — Stroški za regulacijo ceste bodo znašali ca pol drug milijon Din ter ne bodo obremenjevali proračuna mestne občine. Vedno bolj sili v ospredje tudi regulacija Vodmatskega trga. Ta irg izgleda kakor v kaki «anikerni podeželski občini. Odkar je bila regulirana Bohoričeva ulica gre čez ta trg obilen promet. Fotoamaler ji I Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski hnigarn' v Ljubljani Zahtevajte cenik! Nov duh v ljubljanskem gaslslvu 0 gasilskem društvu Liuldjana — severni del. Prejeli smo: Jugoslovanska gasilsko zveza v Ljubljani je poslala Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu Ljubljana-severni del tole pismo: IzvrSuje soghisni sklep starešinske seje z dne 30. t. ni. vljudno sporočamo, du naslovu nc moremo sprejeti v zvezo, ker mu je nirstno načelstvo ljubljansko s svojim odtokom z dne 28. avgusta t. 1. V. štev. 10870 31-2 odklonilo podelitev pravice gašenja v /inislu «? 13. gasilskega reda za mesto Ljubljana. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč! Josip Turk. s. r., t. č. starosta, F. Pristovšek, s. r., t. č. tajnik. Prizadeto društvo je na odlok mestnega načelstva ljubljanskega takoj odposlalo uritožbo na mestni svet ljubljanski. Jug. gas. zvezi se je knr nekam mudilo, da ua rešitev pritožbe sploh ni čakala. Zelo smo radovedni, če je Jug. gasilska zveza res tako trdno prepričana, da bo pritožba zavrnjena, kakor bi človek sodil po vsebini njenega pisma. Glede nn dejstvo, da je tudi Ljubljami-južni del le dni vložila priiavo za obstoj samosvojega gasilskega društva, brščas ne bo kazalo starešinstvu J. G. Z. drugo, nego da se pomiri s tem. da ima poleg njih še kdo drugi pravico besede. I)os'ej so nekateri zapirali ušesa dobrohotnim kritikam. Ne bo drugače; bo treba računati ludi v starešinstvu J. fi. Z z opozicijo, kljub sedanji navidezni soglasnosti. Nov duh se poraja v ljubljanskem gasilstvu! Ma ho danes Drama: »Dodo-ek v mestu Gogk. Red A. Jakopičev paviljon: JiP čeva raas'ava. Nofno službo imata lekarn': mr Trnkoczv in dediči. Mestni Irg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva cesla 20. Zimske suknje, ob'ehe in vsa dru ga ob ač 'a za < ospod« it deco nud^ v na večji izbiri J. Ma elt, Ljubi ana, Aleksandrova cesta 12 0 Ilazstava Boiidarja Jakca. V nedeljo je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava novejših del slikarja Božidarja Jakca. Jakac se je, kakor znano, mudil dalj časa v Ameriki in je lam marljivo slikal [»orlrele in pejsaže. Portrete je pač pustil portretiranjem, pejsaže pa je prinesel v domovino da pokaže kaj je v Ameriki videl in kakšna je dežela v kateri živi toliko naših izseljencev. O otvoritvi, h kateri se je zbralo mnogo odličnega občinstva, predstavnikov javnosti in ume nikov. je poročal že :Sloven-ki list . Razstava obsega 210 del po večini samih ameriških motivov. Jakac je s svojo tehniko, ki tako zelo ugaa občinstvu, in s svojim načinom gledanja lo je z zmernim impresionizmom, ujel na plalno vse polno zanimivosti iz velike ameriške dežele, od koloradskih kanjonov, niagarskih slapov pa do nevjorškib nebotičnikov in holivod-skih zanimivosti. Vse tri dvoranice Jakopičevega paviljona so polne Jakčevih del. Da pa je naša zemlja najlepša, mnogo lepša od ameriške, je pokazal tudi Jakac s lom, da io razstavil neka' lepih novomeških motivov. Tudi filmske dive ,;e portretiral zadnjič v Ameriki. Tako Dolores del Rio in Slovenko Zalo Zarrano, ki sta se obe podpisali na portrete. Pa še druge zanimivosti so na lej razstavi. Tako indijanski totemi, azteške vaze z vpodobl.ie-nim indijanskim solnčnim koledarjem, preproge z mehiškimi starinskimi motivi ili p dobno. Jakac je bil in ostane ljubljenec občinstvu, ki mu je že z velikim obiskom prvega dne dokazalo svojo naklonjenost. Tudi prodal je že nekaj del. Jakcu želimo le, da bi imel vedno lak obisk vse tri tedne, ko razstavlja. 0 Novost pri upei i. Poslopje opere bo pridobilo sedaj zanimivo iu praktično novosl. Pred poslopjem bodo postavili namreč veliko iu široko streho, tako da -e bo občinstvu moglo v slučaju slabega vremena ludi vedriti. Posebuo pripravno bo lo zu avtomobil iste, ki bodo mogli zapeljali lik pred vrata in bodo njihovi gos je mogli iti po suhem v gledališče. Danes so že pričeli postavljali železne Iraverze za to streho. © Gospodinjska šola in internat :>Mlariika«. Vpisovanje v gospodinjsko šolo se vrši 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9. do 11. ure v poslopju \Mladike-. Pouk prične dne 1. oklobra ob 8. uri. © Ruplov vijolinski koncert. Priznani slovenski vijoliuist Karlo Rupel koncerlira prvič v letošnji sezoni v ponedeljek dno 5. okt. v veliki unionski dvorani. Poslednja tri leta jo biv«l Rupel v Parizu, kjer je pri največjih mojstrih Izpopolnil svoje znanje ter imel priliko slišati najvzornejSe goslače vsega sveta. O njem lahko rečemo daucs, ila je že zrel umetnik, kar priča sestava njegovega koncertnega programa, ki ga priobčimo jutri. Predprodaja po običajnih koncertnih conah v Matični knjigarni. 0 Vtjiou uu Moul Rlaitc. V sredo dne 80. sepl. bo predaval g. dr. Keya Oskar o svoji turi na Mont lila nc. Predavanje, ki ga bodo spremljale zanimive skioptične slike, se bo vršilo ob 20 v salonu hotela : Miklič , K obilni udeležbi vabi svoje članstvo kakor tudi ostalo javnost Klub esperuniistov v Ljubljani . Vstopnine ni. 0 Klub esperantistov v Ljubljani vabi espe-rantiste k slroptičneniu predavanju dr. Rrye, ki se bo vršilo v sredo dne 30. t. ni. ob 20. url v salonu bolela >Miklič , Rrez vstopnine! Wed. Un u. oška ces o 4. 0 Prvi komo, ni koncert. ; Sloga« otvori letošnjo vrsto svojih glasbeno-prosvelnih večerov s koncertom Havir-ke a tria v ponedeljek 5. oktobra J. 1. ob 8 zvečer v svoji koncertni dvorani v PraŽRikovi ulici. Na sporedu ie znameniti veliki Cajkovskijev klavirski trio v a molu in Bee hovnov klavirski trio v Es-duru. Obe deli izvajajo gospodje: prof. Jeraj Karel gosli, Mttller Gustav čelo in Svetel Herlbert klavir © Esperantski tečaj. Danes ob 20 v šentjakobski šoli otvoritev tečaja. Vršila se bo neobvezna, brezplačna poskusna lekcija po najuspešnejši »Ce« metodi, po kateri se bo tudi vodil ves tečaj. Šolnina znaša Din 00.—, za dijake Din 40.— in se lahko plača v 2 obrokih. Priglasi se lahko vsak, lu se bo ludi vršilo vpisovanje v tečaj in dogovorilo glede dneva in ure. O Ročna torbica izgubljena. Včeraj je bila izgubljena ženska ročna torbica črne barve. V njej so bili ključi, nekaj pisem in 100 Din denarja. Najditelj naj jo izvoli prinesli proti najdeniui v naSe uredništvo. O Periiče ob Ljubljanici bodo dobili prebivalci Ižanske ceste in Orlove ulice. V kratkem se bo vršil na licu mesta ogled po članih mestne občinske uprave, da ugotove. kje bi bi! najugodnejši prcslor. — Ob tej priliki se bo ludi pregledavalo, kje bi bil najprimernejši proslor za napravo pristanišča ljubljanskih čolnarjev in ljubiteljev veslaškega športa. Z regulacijo Ljubljanice do Gruberjevega kanala stopa namreč to aktualno vprašanje do rešitve. Ljubljančan Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torel;, 29. septembra: DOGODEK V MESTU GO-GI. Red A. Sreda, 30. septembra: KRALJ NA RETAJNOVI. Red B. Četrtek, t. oklobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red C. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Ljubljanska drama ponovi v torek 29. sept. prvič v letošnji sezoni Grumovo izvirno igro Dogodek v mestu Gogk. Slovenska noviteta je bila pri prenvijeri zelo toplo spre,ela V naši litera.uri pomeni to delo popolnoma nov svo.evrsien p jav, ki mora zanimaii gledalca. Preris'ava se vrši kot prva predstava za abouento nove sezone, m sicer za red A. Prva repriza »Kralja na Retajnovi v ljubljanski drami. Cankar in njegove drame pomenijo vedno uspeh našega odra. To veiia tudi 'a soboliio uprizoritev Kralja na Betajnovi.. delo je izvrstno naštudirano [>o režiserju Cirilu Debeveu zasedeno pa po naših prvih igralcih. Prva repriza bo v sredo 30. septembra, in sicer za red B OPERA Sobota, 3. oklobra: LUCERNA. premijera. Izven. Nedelja. 4. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN liUZAR, operela. Premijera. Izven. Otvoritev ope, ne sezone 1931-32. Operna sezona se ;e za par dni zavlekla vsled poprav, ki se se vršile v notrairščini opernega gledaPšča Vsa dela, kakor so bila zamišljena v začetku, se iz raznih razlogov niso mogla izvršiti, pač pa bo dobila notranjščina našega opernega gle'ališča že s temi popravami prikupnejše in lepše lice Sezona 1981-32 sc otvori v sobolo 3. oktobra ob 20. Uprizorila se bo pod taktirko kapelnika Šlritofa slovanska opera Lucerna-. katero je napisal slavni češki sodobni skladatelj Vilezslav Novak. Trbovlje Vinska trga'ev z (Toniačo zabavo bo v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Da bi bili srečni! Poročili so ee: Je6ih Josip, rudar, s Potokar Frančiško; Florjane Avgust, rudar, z Grahek Justino; rudniški kovač Naglič Franc S Kosem Ano; rudar Jerman Franc s Stemberger Rozalijo, trgovski pomočnik Selan Edvard z veziljo Drole Marijo; rudar Jernej Guzej z Ljubi Marijo; rudar Hočevar Franc z Zabojnik Jožefo. Grobovi. Umrli so: Kosem Vinko, rudar, 25 let, imel je želodčnega raka; in otroka rudarjev: Košir Drago in Jereb Frančiška. Otvoritev prikrojevalnegu tečaja ženskega društva in prvi sestanek obiskovalk bo prihodnjo nedeljo ob 3 popoldne v telovadnici Društvenega domu. Lep obisk je bil na nedeljskem kmetijskem predavanju v Društvenem domu o sadnih škodljivcih in plemenski živini s poljudnim predavanjem g. tajnika Kafola iz Ljubljane. Tudi rudarji so sa zanimali za to. Krčh o Nove zgradbo. V Krškem je vse do zadnjega primanjkovalo stanovanj. Nihče ni zidal ne dozidavah Šele lelos dobi Krško po dolgem času nekaj novih zgradb. Predvsem mu bo v čast nova stanovanjska dvonadstropna hiša s svoj® reprezentativno zunanji stjo. Notranjost pa vobče ne zadovoljuje radi premajhnih stanovanjskih sob. Enonadstropno hišo sredi mesta je dozidal urar Obid. Trgovec E. Ivanuš pa je dvignil svojo hišo za eno nadstropje. S temi stavbami in lanskimi prenovitvami dobi Krško prijazen vtis podeželskega letoviškega mesta. Gobe. Povsod govore o silnih množinah gob. Tudi pri nas jih je, pa ne užitnih, ampak strupenih, čeprav je drugače znan kraj za užitne gobe. Cerkven* vestnih Za duhovnike so duhovne vaje v Domu oi' 5. do 9. in 19. do 23. oktobra. Ker je še prostora* prosi za nriglasitev — vodstvo Doma. ilif oni in milijoni ljudi uporabljajo It nafl žriilcscf let po spodaj navedenih navodilih ietto Mcnfoi Droldienfto In Manski župan Edvard Ilerriol. ilerriot je znan poznavalec naših zemelj, zalo je razumljivo, da je porabil lo priliko, da obudi nekaj posebno mnrkantnih »ponvnov iz svoj:h potovanj po slovanskem jugu. Jugoslavija mu je simpatična dežela, kaleri obela vebko bodočnost. Po nj> povem mnenju jc ona poklicani, da vsaj zn en del Evrope prevzame vlogo, ki io je nekoč Rusija imela, a je ni znala oi)držali . Na čelnem mestu v knjigi je slika naše kraljice. polem pa lakoj pride Bled in Ljubljana. Slovenija je zastopana s 20 slikami. Hrvatska s kakimi 30, slara Srbija s 50; posebno pozornost pn je posvelil pis;alelj Južni Srbiji (00 sirani s 70 slikami) Pes'ro je zastopana Črna gora (40 slik) posebej s čudovitim Kolorskim zalivom (v pet iti slikah)'. Zadnji del knjige je posvečen Dalmaciji, Rosni in Hercegovini. Pisatelj se je potrudil, da pokaže tujemu svelu poleg naravnih krasot res najzanimivejše odlomke iz našega kulturnega in historičnega razvoja Nova hrščansko soc'alna reviia Socijalna, revija, mesečnik za kulturo, ekoao-ui i jo in socijalno politiko, št. 1., je izšla v Šibe-niku. Urednik ji je Rožo D u 1 i b i č ; naročnina 60 Din; uprava: Šib nik, pošt. prel. 17. - Tu nova hrvatska revija označuje svoj program sama z besedami: >Kot nasiteljlca krščanskih socijalnih idealov, bo »Socijalna revija« po stopinjah velikega dr. Kreka, spremljala vse družabne pojave strogo objektivno in pozitivno, pa odločno.« Nova revija se je odlično uvedla. Papinijevo duhovito poglavje o denarju, sramotni hostiji satanovi', jo uvertura v kratke temeljite članke o najbolj perečih vprašanjih naše dobe, ki jih revija gleda in presoja s stališča krščanskega socializmu. Du-libičeva izvajanja o novodobnem kapitalizmu, izvoru največjega zla v družbi, kažejo zelo praktično pojmovanje lako v razčlenjevnnju pogubnega gospodarskega liberalizma kakor v izgrajevanju krščanskega kolektivizma, ako nuj la izraz rabimo, ki postavlja družbo ua podlago vzajemnosti. Pravilno pravi Dulibič: Izgradnja krščanskega družabnega redn na obstoječih ekonomskih načelih ni nič drugega ko krpanje.c — Sledi podrobna študija znanega Fr. Foersterju o socialnem delu študentovske mladine v anglosaških deželah, ki je zelo poučna. — Največje vrednosti je znana izjava bivšega praškega indškofa dr. Kordača. nestorja krščanskega socializma. »Socijalna revija« jo doprinašn dobesedno v celoti in sicer sta to dve izjavi, ki druga drugo izpopolnjujeta. Ker ju jo le malokateri list pritusel v celoti in točno, zato je "Socialna revija : storila prav, da ju jc podala v integralnem tekstu, zakaj Kordačevi izjavi o modernem kapitalizmu in propadanju sodobno na kapitalizmu sloneče kulture so najgloblje in najresnejše, kar se jo v zadnjih dveh stoletjih o tem problemu izpregovorilo. — Zelo aktualna je razprava o agrarni reformi v Dalmaciji, Valant je napisal kratek pregled o krščanski strokovni delavski organizaciji v Sloveniji, slede referati o književnih pojavih. — »Socijalno revijo«-, ki je pisana v odločnem in globokem krščanskem duhu, zelo toplo priporočamo tudi našemu rnzumništvu. —c—. Dnevna kronika Pap m'ca v Goric anah stoji 83 delavcev na cesli Medvode, 27. septembra. Ze pred tedni je »Slovence: poročal, da nameravajo ustaviti obrat v papirnici v Goričanah ler je pri tej priliki odločno ugovarjal takim nameram, ki bi obiutno zadele toliko delavskih družin. Lastniki podjetja poudarjajo, da je tovarna zastarela in da ne nese. Zato bi jo bilo treba na novo preurediti. Ker za to preurejanje sedaj v času krize ni primeren čas. so skleniti obrat v papirnici ustaviti ter izdelovati poslej le celulozo. Zaradi lega je bilo v sobolo odpuščenih 80 delavcev. Odločno ugovarjamo takemu početju, poganjati i stare in zveste delavce na cesto ob času tako velike krize. Če je tovarna podjetju vsaj za silo služila doslej, bi bilo podjetje tudi ob lej krizi lože preneslo manjšo rentabilnost tovarne kakor pa bodo prenesli delavci sedaj svojo brezposelnost. Kdor govori o tem, naj bi se delo ih kapital sporazumela, bi moral tudi delo rešpektirati, ne pa iz interesov kapitala metati delavce na cesto! 1'roti takemu postopanju odločno ugovarjamo /. moralnega, socialnega in državnega staližča! Koledar Torek, 29. seplembra: Mihael, arhangel; Evti-hij, mučenec iz Travije. Osebje vesti = Poroka. Včerai zjutraj sia sc v frančiškanski cerkvi poročila gdč. Erna Krischeva iz znane ljubljanske rodbine in g. LadUo Kosec, uradnik Kreditnega zavoda, brat našega športnega referenta. Poročal ju je p. dr. Rcman Tominec, ki je tako spravil že četrtega člana Koščeve rodbine pod zakonski jarem. Mladima poročeucema naše častitke! — Poroka. Preval je-Vransko. 21. septembra sta slopila v sveli zakon v cerkvi Matere božje v Prevaljah g. Niko Lichlenegger, finančni til. komisar, doma z Vranskega 77, daleč naokrog znan in spoštovan, z gdč. Liziko Kordež iz ugledne in krščanske hiše iz Prevalj. Pop. čil ju je' nevestin brat č. g. pretek! ia Maribora Zdravko Kordež. Priče: ženinov brat g. Martin Lichlenegger z, Vranskega 77 iu nevestin bral g. Ivan Kordež iz Prevalj. Bilo srečno! Kandidat medicine se nahaja pred izpilom pri jako strogem profesorju Le-ta vpraša: ».Katera sredstva posebno pospešujejo znojenje?" Kandidat imenuje vsa poznana sredstva, posebno Aspirin tablete, ki se posebno obneso pri gripi in vseli prehlajenjih pa tudi glavobolju. „Kaj bi pa naredili", vpraša nadalje strogi profesor, „če vsa ta sredstva ne bi pomagala?" Hitro pomisli dijak, ki je ž.e sam ves moker od potu: „K Vam bi ga poslal na izpit, gospod profesor." Novi grobovi ■f" Vič. Kratki in mukepolni bolezni je podlegel v nedeljo 27. septembra v splošni bolnišnici v Ljubljani na Viču dobro poznani in priljubljeni Jože Malovrh v mladeniški dobi 30 let. Rojen .ie bil v Polhovem gradcu in je stopil s 17. letom v službo v župnišču nu Viču. Pokojni Jože je bil vseskozi delaven, postrežljiv in zvest uslužbenec, v svo-jfehi življenju prelep zgled funtom in vnet za vse dobro; zlasti je bil goreč bvavec -/Slovenca«. Spravljen z Bogom je pred smrtjo izrazil željo, da bi rad počival na viškern pokopališču. Danes v torek se mu bo spolni la njegova poslednja volja. Ob 5 ga bodo dvignili v mrtvašnici, pripeljali na Vič in položili v viško zemljo, na kaleri je preživel polovico svojega življenja. — Dragi Jože, spavaj v Gospodu jn prosi za nas! Ohranili te bomo v najlepšem spominu in zato molili, dokler se ne snidemo skupaj v kraju miru in počitka. Ostale vesti — Aljehin in svetovni velemojstri v našem radiu. Vse šahiste in ljubitelje šaha opozarjamo na prvi velemojstrski šahovski brzopotezni turnir, ki ga priredi v sredo 30. t. m. ob 8 zvečer v rad'u Radio-postaja Ljubljana s sledečim sporedom: 1. zaključno predavanje jugoslov. prvaka dr. M. Vidmarja o poteku I. mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu (v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku); 2. predavanje svetovnega prvaka in zmagovalca blejskega turnirja dr. Aljehina o sodobnem šahu in njega razvoju v bodočnosti; 3. prvi velemojslrski mednarodni brzopotezni turnir v radiu, ua katerem igrajo sledeči mednarodni velemojstri: Niemcovič, dr. Tartakovver, ing. dr. Vidmar in kot vodja ter sodnik turnirja Šaltovski mojster H. Pfeifer. Poteze se bodo napovedovale v slovenskem iu nemškem jeziku. 4. Zmagovalec v navedenem turnirju poda za zaključek par misli o temi: Sah in radio. Vse ljubitelje šaha opozarjamo na to izredno prireditev našega radia« ki bo ena prvih takih v naši državi. Da boste lahko sledili partijam, si pripravite do S šahovnice. GORAZDOV UČNI ZAVOD sprejme še nekai gojenk. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi Učni honorar ako zmeren. — Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerke želez-uičarjev in drž. nameščencev posebne ugodnosti. — Hišnim posestnikom iu lastnikom zgradb, ki morajo vložiti prijavo za zgrndarino od 1. do 31. oktobra t. 1. priporočamo od davčne oblasti predpisano tiskovino. Komad slane Din 1.—. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Islo-•tam je na razpolago tudi brošura od Lovro Novaka davčnega kontrolorja: Zgradarina, zakon in pravilnik. Cena Din 25. —. — Vsont dijilomiranim! Prejeli smo s prošnjo zn objavo: Večkrat čitam v časopisu gospod X. X. je absolviral siudij na tekniki, Mitvveida, Franken-hausen, Aldenburg, Schaffhausen c. st. in postal inženjer, celo diplomirani inženjer. Tudi absolventi enoletnih kurzov obrtnih šol, kakor (tekstilne široke) se izdajajo za inženjerje. V im mu mariborskih visokožolcev hočemo javnost obvesliti. da akademski naslov inženjer tem gospodom ne pripada in si ga krivici lastijo. Za disego akademskega naslova inženjer je j>otrebna matura srednje šole, kajti le na podlagi maturitetnega izpričevala se lahko inskri-bira na tehnično visoko šolo. Študij na tehniki traja 4—5 let. V nobenem slučaju, pa ne more študent, tudi če ima maturo srednje šole z absol-viranlnt tehničnim kurzem, postati inženjer. V Nemčiji je lo mogoče, zalo pa javnost dobro razlikuje inženjerja od diplomiranega inženjerja. Prvo znnči človeka, ki je ta kurz dovršil, drugo pn človeka z akademsko izobrazbo (Tehnično visoko šolo). Kolje pri n,'is inženjerski naelov zakonito zaščiten in velja pri nas inženjer to, kar v Nemčiji diplomiran inženjer, opozarjamo javnost, tla tem gospodom, k.-i-t^ri ho dobili naslov inženjer na gori navedenih šolah, t:i naslov ne pripada. Predrznost teh je včasih tako velika, da je hotel lak Mitvveida inženjer svojo diplomo na ljubljanski Udmiki nostrificirati. Seveda so mu v Ljubljani povedali, da bi bilo dobro maturirati, kajti brez mature ga ne sprejmejo na tehniko, potem ga pa šele lahko po 4—5 letih študija pripustijo 1; diplomskemu inženjerskemu iz- . pitu. Toliko cenjenim čitateljom v vednost. — Vinska trgatev v snegu. Ponekod na Dolenjskem so se lotili trgatve, čeprav sv. M hael še ni minil. »Takih vinogradnikov sicer ni mnogo, so pa le. Bojo se še slabše?a vremena. Že sedaj, kakor nam poročajo, trgače zebe v roke, da jc kaj. Kaj neki pa pravijo francoski vinogradniki, kjer imajo le dni živahno trgalev med zapadlim snegom in metežem. Čudna ju ta reč — z letošnjo zimo! — Nesreča pri gasilski vaji. Iz Trbovelj: V sobolo popoldne so imeli gasilci trboveljske požarne brambe vajo; pri tem je spodrsnilo gasilcu Bre-garju Florjanu in padel je z vrha gasilskega stolpa na tla. Polomil si k sreči ni ničesar, dobil pa je hude notranjo poškodbe in so ga z rešilnim avtom jirepeliali v bolnišnico. — Letina v Krškem okraju. Iz Krškega. Vedno deževno vreme, stalno padanje temperature, sneg na vrhovih Gorjancev in zapadla slana po poljih nas nujno silijo, da mislimo na pozno jesen in prihajajočo zimo, o katera pa vsi govorijo, ila bo huda. Ne samo, da je bila slaba letina na polju — predvsem krompir ie slab — antpak tudi vinogradom zadnje čase ue kaže nič boljše. Radi vednega dežja ni mogoča niti tergatev niti dozorevanje. Kriza pri kmetu, kriza pri uradnišlvu, ki ga je predvsem zadela podrnžitev moke in znižanje plač. — Velika tatvina denarja. Na Brdu pri Viču se je te dni pripetila večja tatvina denarja. V sobo Josipa Smrekarja na Brdu 70 se je 24. t. m. splazil neznan tat in odnesel iz škatlje poleg postelje 3740 Din gotovine, par rjavih čevljev in en jopič, tako da Smrekar trpi skunno 4250 Din škode. Tatvine je bil ostimlien neki brezposelni delavec, ki mu pa niso mogli ničesar dokazati. — Zidar Alojzij Urbanč je priiavil, da mu ie bilo na Tržaški cesti ukradeno 700 Din vredno kolo. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje zadevo je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list L'Pe-juler;', ki izhaja v francoskem jeziku v Parizu. — Žrtev spopadu. Iz Brežic: V sjredo 23. septembra so jc vračal Bertole Franc, posestnikov sin iz Pavlevasi pri Pišecah proti večeru na svoj dom. Na poti ga je iz zasede napadel baie brez povoda neki fant in mu zalučal kamen. Bertole je na to fanta zasledoval. Pri tem sa je pa fantov oče, ki je stal pred svojo hišo, ustrelil s šibrami v hrbet. Poškodba je smrtno nevarna in je malo upanja na okrevanje. Bertole leži v brežiški bolnišnici. V KRVI JE ZDRAVJE. Kri je življenjski sok in hrana telesu. Eden najvažnejših faktorjev v sestavu človeškega organizma je kri, ki kroži po vsem telesu in hrani vse njegove dele. Zemlja brez vode ni rodovitna, osuši se in popoka, in trud, položen v obdelovanje take zemlje, je neploden in brez koristi. Kjer nimajo vode v naravni obliki, jo skušajo dovajati umetno; kajti voda pravzaprav pomeni življenje. Kar je za zemljo voda, je za človeški organizem kri. Kri prevzema in vodi naprej v telo vse ono, kar je za njegov pravilen in zdrav razvoj potrebno. Zdravniška raziskavanja zadnjih desetletij so dognala, da ie izmed sestavin, potrebnih Hesu, oziroma hranjenju telesa — eno najpotrebnejših železo. Človeški organizem, čigar kri nima zadosti železa, trpi in taki ljudje postanejo bledični, nervozni, razdražljivi, nesposobni za delo in sprejemljivi za vsakovrstne bolezni, ki počasi pa z uspehom napadajo oslabeli organizem in ga razjedajo. Preparat, ki nadomešča krvi železo, ki je znan vsem zdravnikom, uspešno preizkušen od stotisočev ljudi, je »Energin*, sredstvo za krepljenje krvi, živcev in teka. »Energin« je preparat, v katerem se je posrečilo spojiti železo s še nekaterimi hranilnimi sestavinami v taki obliki, da ga železo lahko sprejema in oddaja krvi in s tem krepi telo in ves or-I ganizem. Odrasli uživajo ^Energin« trikrat na dan po eno žlico pred jedjo. »Energin« se dalje usp-šuo rabi v slučajih slabokrvnosti, za opomoč po boleznih, pri nervoznosti, razdražljivosti, nespečnosti, v zaostalosti telesnega razvoja, pri angleški bolezni, pomanjkanju in slabosti mleka pri dojiljah, pri malariji iu pomanjkanju teka in končno za splošno okrepitev krvi in telesa. »Energiiu proizvaja naš domači renotnirani Laboratorij »Alga« na Sušaku in se dobi v vseh lekarnah v nolliterskih steklenicah po 40.— Din ali po naročilu na naslov Laboratorij Alga, Sušak. 3 steklenice Energina za Din 128.—, 0 steklenic Din 248.— in ena zastonj, 12 steklenic Din 492.— in dve zastonj. — Umna reja kuneev. Spisala d r A n d r o j Jenko in Alfonz Inkret. — 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. — Na jesenski velesejtnski razstavi je marsikateri obiskovalec obstal pri odddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s čvrstim namenom, da se i sam posveti reji kuncev, zakaj reja teh živalic ima toliko mikavnih strani, tla z najmanjšimi sredstvi omogoči človeku zares prijeten, koristen in izredno lep šport. Mnogi so tudi videli, da so svoje hlevčke oskrbovali nopnk, radi česar so doživljali razočaranja in morda celo opustili že začeto delo. Vsakemu pa, bodisi da sc še ui bavil z rejo kuncev, bodisi tki se je že kdaj bavil ali se morda še bavi •/, njo, vsakemu je bilo jasno, da potrebuje za ta šport kratkih, ločnih in jasnih navodil. Tej potrebi v polni meri zadostuje knjižica, ki sla jo napisala naša priznana st rokov -nlaka v reji kuncev, tir. Andrej Jenko in učitelj Alfonz Inkret, Knjižica jc pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in vsebuje vse gradivo, ki more in mora zanimati ljubitelje reje kuncev. Najprej podaja Alfonz Inkret podroben opis divjega in domačega kunca, nato obravnava vpp primere pasem iu plemenskih vrst. Posebno poglavje posveča praktičnim vprašanjem vzreje domačega kunca, a poselmu pozornost za- služi tudi poglavje o koristi, ki jo denaša reja kuncev. — V drugem delu podaja dr. Jenko anatomijo kunca, nalo piše o križanju — uieudeliz-mu, naposled pu opisuje kunčje bolezni in njih zdravljenje, notranje in zunanje bolezni obravnava ločeno. — Knjižica, ki je dosti bogato opremljena s slikami, vsebuje toliko dobrega in rejcu kuncev neobhodno potrebnega gradiva, da jo moramo biti zelo veseli, tem bolj, ker je vsa knjižica skoz iu skoz praktična, strokovnjusko na višku in — kar je za kupca še važno: zelo p o c e 11 i. — Dr. Al. Udar: Govori pri duhovnih vajub. Pravkar je izšla v založbi Misijonske tiskarne nova dr. Odarjeva knjiga, ki obsega sledečih II govorov: Za uvod, Odkod in kam? Skrivnost krivice, Določeno je človeku enkrat umreti, po smrti je pa sodba, Strašno pogubljenje, Križ na Golgoti. Spoved, Molitev, Ljubezen, Marija, Evharistija. Knjiga obsega 128 strani na finem papirju. Cena Ki Din. Dobi so v vseh knjigarnah. — Učni tečaji Trgovskega društva >>Merkur v Ljubljani. Trgovsko društvo -Merkur namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih ob času od 7 do 9 zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje sc otvori pod pogojeni, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10 do 12 dopoldne in od pol 3 do 5 popoldne (Gregorčičeva ulica 27 pritličje, Trgovski dom). — Nov uspeh znanosti. Eden od najnevarnejših sovražnikov zob je kamen. Prizadevali so si že leta, najti uspešno sredstvo za njegovo odpravo, ker običajni način mehanične odstranitve zobnega kamna povzroča često bolečine, a v vsakem slučaju izgubo časa. Raziskovalcu dr. Braunlichu se ie posrečilo, najti v sulforicinoleatu novo sredstvo, katero ne odstrani samo zobnega kamna, temveč prepreči tudi Ivoritev novih plasti. To sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in splošno priljubljeni Sargov Kalodont. S tem je vsakemu, l vrednosti. Skupno jo znašal uvoz v mesecu avgustu 99.226 ton v skupni vrednosti 888.8 milj. Iiiu (\-juliju 388.1, v avgustu lani 571.8 milj). Najvažnejši predmeti našega uvoza v mesecu avgustu so bili sledeči (vse v milj. Din, v oklepajih podatki zn mesec julij 19311: bombaž sirov !).r> (7.8), predivo 27.0 (29.0), tkanine 87.5 (26.1), volna sirova 2.6 (2.3), predivo 5.1 (7.7), tkanine 25.4 (12.2), železo nepredelano iu bolj predelano 5.4 (7.4), pločevina 8.4 (7.5), cevi 5.8 (6.4). železniški materijal -1.9 (4.8), raani popolnoma izdelani ; predmeti 22.1 (22.5). svilene tkanine 2.8 (3.5). svileno predivo 5.5 (5.8), kožo domačih živali 7.0 (8.1), kava 6.9 (7.5), premog II.s) (12), oljnati plodovi, semena itd. 4.6 (2.8), slroji, orodje in aparati 24.8 (36.2). elektrotehnični predmeti 12.5 (20.2), prevozna sredstva 9.8 (14.1). Sadna razstava v Ptu:u Razstavni odbor, ki vrši priprave za razstavo in sadni sejem v Ptuju, nam poroča, da se vkljub pozivom, prošnjam, opominom in pouku, kmečki sadjarji lic držijo navodil, temveč da na slepo prodajajo svoje sadne pridelke cclo ne popolnoma dozorele, vsled česar trpijo zgubo. — Res je, da Crimanjkuje denarja za plačila, toda vkljub temu i kmečki sadjarji lahko počakali, da bodo videli, kako se bodo cenc sadju razvile, in tedaj naj prodajo svoje sadje, ako ga že hraniti ne morejo za poznejšo prodajo. Opažamo, da se kmečki sadjarji za razstavo premalo brigajo, da ne prijavljajo svojega sadja, ki bi ga imeli ua prodaj, in da se nekako razstave izogibljejo, kakor da bi jim ta škodovala mesto koristila. — To je napačno razširjeno mnenje, ki bo samo kmetu-sadjarju škodovalo. Kmet-sadjar sc danes mora zavedati, da je le v skupnem nastopu in skupni organizaciji moč in veljava, tako tudi pri prodaji sadja. Sedaj ko je trg prepoln drugega sadja, se trgovina s sadjem ne razvija povoljno in so cene nizke. Ko bo pa grozdje minilo in drugi rani, poletni in jesenski sad, pa pride zimsko sadje, to so jabolka in hruške, do veljavne cene. Vse to ima v vidu sadna razstava in sadni sejem v Ptuju, da izboljša sadno kupčijo in da daie pouk sadjarjem za izboljšanje. Ler sc menda sadjarji boiijo, da bi morali dali sadje za razslavo brezplačno, se pojasnjuje, da se bo razstavljeno sadje prodalo in plačalo razstavljalcem po najboljši cent. Enako velja za grozdje. Vsak sadjar in vinogradnik lahko razstavi tudi grozdje in 6C bo islo prodajalo na sadni razstavi, ter razstavljalcu ravno tako plačalo po dobljeni ceni. Razstavni odbor še enkrat apelira na kmečke sadjarje, da takoj prijavijo, koliko in katere vrste sadja bodo imeli na prodaj in če sc hočejo razstave udeležili ter razstaviti sadje katere vrste in koliko. Opozariatno, da so določene lepe nagrade. Sadje in grozdje sprejema razstavni odbor v Društvenem domu v Ptuju od 5. do 9. oktobra. Skupno je v prvih 8 mesecih lelos /Jiašal uvoz 762.01 HI Ion za 8858.5 milj. Din. V istem času lani je znašal 998.000 ton v vrednosti 1627.3 milj. Din. t'voz je torej po količini padel za 23.8%, po vrednosti za 27.4%. V mosoou avgustu je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 195.5 milj. Din. Do konca julija ie znašal deiicil Mit tnfo vinske bilance 802.5 miij Dhi in se je tako z aktivnostjo \ avgustu zmanjšal na 106.9 milj. Din. V posameznih mesecih se je naša zunanja Irg<► vina razvijala sledeče (v milj. Din): U voz Izvoz 1981 1930 1931 1930 januar . . 410.3 560.9 384.1 616.2 februar , . . 388.3 521.1 • 388.1 •180.8 marec . . . . 543.2 658.5 141.9 599.0 april . . . . 161.0 624.5 429.5 615.8 maj . . . . 393.5 608.5 376.9 542.5 junij . . . . 38-1.7 TitU.7 350.3 508.0 julij . . . . 388.1 577.4 351.3 513.9 uvgust . . 388.8 571.8 584.4 569.2 Doplačila za zaloge moke. Po odredbi ministra morejo vsi oni, ki so dolini plačati doplačila za zaloge moke, plačali zneske v dveh obrokih, in sicer 25. t. m. ler 5. novembra letos. Kdor nc položi vsaj prvega obroka, mora plačati takoj ves dolg. Zviianjc diskonta. Posledicc nezaslišane devizne krize zadnjih dni se že javljajo na raznih trgih, lako je Italijanska narodna banka zvišala svoj diskont od 5 in pol na 7%. Nadalje je bila zvišana obrestna mera na Danskem od -1 in pol na ogodbe s Češkoslovaško izdajati potrdila o analizi in kakovosti slivovke in Iropinovca ter potrdila o vinskih analizah. Obrtni&ki tečaji za nemičino. Zavod za pospeševanje obrla Zbirnice TOl v Ljubljani priredi za obrtnike iti obrtni naraščaj tečaje za nemščino, ki so bodo vrSUi na meščanski Soli na Cojzovi cesti v Ljubljani ob večernih urah vsak toden |» dvakrat. Ure in dnevi se boo-uka so obvesle sprejeti prijavljenci s posebnim dopisom. Hrvatsko zadrnžništvo. Iz poslovnega poročila zagrebške Zbornice za TOl za 1930 posnemamo, da«je bilo nn njenem področju vpisanih v zadružni register 80 zadrug (1929 118). izbrisanih pa je bilo 27 (16) zadrug. S tem je naraslo število zadrug na zborničnem področju na 1522 (1469) in sicer so se zadruge razdelile sledeče: kreditne «80 (1929 891). naba\ ljalne 848 (358), komornim 29 (25) in razne zadruge 212 (103). Transanurira skupina pre narazen. Trans-america Corp.. ki jo kakor znano nastala ]X> fuziji z. Blerom in ima torej največ naših dolarskih papirjev-, objavlja sedaj, da bo prodala vse svoje deležo pri bankah, ker ne vidi več. možnosti, da se vpelje podružnični -ntem po raznih državah. Trnnsnmerica Corp. pa bo ostala Se dtdjo invest-i netit trusl, in sicer s sodelovanjem raznih bank. Ustanovitelj skupine Amaleo Giannini in njegova sinova izpadeta iz uprav iu na ujili mesta vstopijo nove osebnosti, mod temi trije zastopniki banke Lee, Higginson in Co.: Alle.t. Cotting in Murnane. Med podružničnimi družbami se bo Bank of Amerika ločila od Banramerica-Blair Corporaliou, ki se bo omejila samo na investuienl posle, zalo bo ludi izpremenila firmo v Blair Securitles Corporation. Borza Ljubljauu, 28. septembra. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji nadalje bili slabejši iu so popustili. Pač pa so je učvrstil Pariz, dočim sla Curih in Newyork ostaja neizpremenjena. Posebno je padel Amsterdam. -Promet je bil na ljubljanski borzi srednji, del »levi/. Praga in Pariz, je bilo privatno blago, »ločim jo ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 782.84 —785, Curih 1098.45—1101.75, Dunai 789.77—792.17. Newyork 5610.26— 5827.26. Pari/ 222 —222.06, Praga 166.19—166.69, Trst 2t>7.77 do 288.77. Zagreb. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 782.64—785, Dunaj 789.77—792.17. Milan 287.77 do 288.67, Nevvvork kabel 5621.26—5688.26, ček 5610.26 do 5627.26, Pariz. 222 -222.66, Praga 169.16—169.6t:, Curih 1098.45—1101.75. tietftrad. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 782.64—785, ('urili 1098.45—1101.75, Dunaj 789.75 do 792.17, Nevvvork 5610.26—5627.26, Pariz 222 do 222.66, Praga 166.19—166.60, Trst-MUau 287.77 du 288.67. Curih. Belgrad 9.0-t, Pariz. 20.21. I/mdon 19.37, Nevvvork 511.75, Bruselj 71.50, Milan 26.20, Madrid 45.50, Amsterdam 205, Berlin 117, Dunaj 71.90. Sofija 8.70, Pragn 15.13, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.01. Vrednostni papirji Na ljubljanski borzi je prišlo danes do zaključku v 7% Bleru po 58 in v promptni škodi po 801. Prometa je bilo v 7/o Bleru 3000 dol. in v vojni škodi 300 kom. Na zagrebški in belgrajski borzi je bila tendenca za državne papirje čvnita in ko tečaji bili spi no višji kot v petek. Promet je bil v Zagrebu \ \ >jnl šleodi majhen, saj Je znašal samo 800 kom. Več prometa je bilo v 87" Bleru: 6000 dol, in v 7% Bleru 10.000 dol, v obl. DHB 20011 dol. Bel-grajska borza pa beleži znatnejši promet v vojni škodi, kalere je bilo samo promptne zaključeno 2120 kom.. za decembrski termin jki !HH1 kom. Nadalje je bilo v Belgradu zaključenega 400.000 noui. 7% inv. pos. in 33.000 nom. begi. obveznic. 2000 dol. 8 in 5000 dol. 7% Itlera ler 2000 dol. obv. Drž. hip. banke. Bančni jkapirji so bili v Zagrebu neizprt-me« njeni. Prišlo je tlo običajnih zaključkov v delnicah Union, Jugo. Poljo banke in Praštedione. Lj. kred. jc bila zaključena po 120. dočim je kasneje bil denar položen pri 117, v Ljubljani pu pri 115. Srbska banka je oslabela od 188 nu 187. Med industrijskimi papirji so bile zaključene delnice Slu-veksa po običajnem tečaju. Nadalje je bila zaključena Slavonija po 200. Vevče pa j»> 110. Trboveljska je čvrsta. Ljubljana. Vojna škoda zaklj. 305, 8% Bler. Jios. 67 bi.. 7'/ Bler. pos. zaklj. 58, Celjska po.-. 150 d.. Lj. kred. 115 d.. Prašlediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 110 d.. Stavbna 10 <1., RuSe 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 70 hI. agrarji 43 bh, vojna škoda ar. 81)0—810, kana 3<>7 do 310 (31(1), 12. 812—814, 7% Bler. po*. 51 5<; (55, 52, 62). 8'; Bler. pos. 02—65 (62. 63. 65. 67). 7 % j kis. Drž. hip. banke ar. 55—56 (55, 59), kas.i 59—65, 6% begi. obv. 44—46.50. — Bančne delnice: Poljo 52—52 50 (52), Kreditna 121—126, Union 117 do 150 (147), Jugo 67— 68 (67), Lj. kred. 117—12<> (120), Medjunnrodna 68 d.. Narodna 4050—5000. Obrtna 36 den., 1'raSlediotia 957.50—965 (957.50), Srbska 187.50-189 (188. 187). Zemaljskn 111 hI. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 «1., Guttinann 105—110, Slaveks 25—27 (25), Slavonija 200—205 (200), Našice 680 bi.. Danicu 65—75. šečorana Osjck 160—170, Brod. vag. 55 bl„ Vevče 110—115 (110), Ragusea 200—250, Ocean i a It«) bi.. Trboveljska 205—250. Belgrad. Narodna banka 4600 zaklj., 7% itn. pos. 66—67 (66.50), vojna škoda 300—304.50 (Htm 803, 303.50, 304.50, 303. 308.50), 12. 3419—811 (31" 311, 310). |>gl. obv. zaklj. 15.50, H?,i Bler. pt.-. zaklj. 65, 7',i Bler. |h>s. zaklj. 55, 57.50, 58, 7''-, p,is DIIB zaklj. 68. Žitni trst Sovi Sad. Cene j»o zakonu za oktober. - Vse ostalo brez. iz.pretnembe. - Tendenca: nespremenjena. - Promet: 11 vugonov. Budimpešta. Tendenca: mirna. Promet: src-den. Pšenica: dec. 10.25—10.30, zaklj. 10,20—10.22; marec. 11.04)—1.1.65, vjiklj. 11.45—11.47. Rž: marec 11.50—11.70, zaklj. It.47—11.48. Koruza: moj 12.92 do 12.93, zaklj. 12.90—12.95. Živina Dunajski goveji sejem, (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co- Dunaj.) Prignanih je bilo 2483 goved, i/, Jugoslavije 265. Cene: voli najboljši 1.70 do 1.72. I. 1.45—1.6«», II. 1.80—1.10, III. 1.10-1.25: krave 1. 1—1.05, II. 0.80—0.90; biki 0.75—1.4*5: klavna živina 050—0.70. Tendenca je bil« medla. Ceno so se slabo držale. Hmelj Ntirnberg, 28. sept. tg. Danes je bilo prlpe-1 lianiJi nn Irg 80 bal hmelja, prodanih j>a je bilo 50 hal. in sicer samo blago prve vrste. Za lialler- tauskl hmelj so je jdafevala cena 70 mark, za let-i nanški pa 65—75 mark. Za inozemski hmelj ni bilo I kupčije. 1'az.položcnie io bilo Se dalje nespreme-I njeno mirno. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla« < S Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Portugalko prvovrstno, liter 14 Din, toči kavarna in vinotoč »Central«. Trgovski pomočnik mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi zame-niti službo. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Dva meseca brezplačno 11.451. Pozor lovci! Osrednji odbor Slovenskega lovskega društva je na svoji seji dne 26. t. m. sklenil priporočati članstvu, naj se drže enot- Ljubljana. Dunajska c. 36 "ih.c.en " *v,ia$j?0h.7 (Jugo-avto). Prva oblasl Sr.n'ad ,k>S v,sa' 10 ,D!n: .... D zajec komad do 3 kg koncesnon.rana Prosom. 30 Din, težji 35 Din, fazan st 16 zaslon. Pišite poml komad' ^ Din nad k(J 30 Din, jerebice od 15 Čamernikova šoferska šola Gosli poučuje bivši učitelj konservato-riia. Študentovska ul 9-1. Učenkam pletiljam brezplačen pouk. če si nabavijo pri nas pletilni s.oj. »Tehna« družba, Liubliana Mestni trg 25/1. do 20 Din, jereb 20 Din, kljunač 20 Din, raca od 15 do 20 Din. Gospodična u . , , . .,__•, ,„ se sprejme kot sostano- Večerni teča, prikrojeva- ^ J na dobrQ hranQ> Redka prilika! Trg. vajenca (-ko) sprejme boljša delikates- j nja krojačem in pomoč- y . >S1 na in špeceriiska trgovi- mkom z na|nove]Sim po- j , šj n 350 na v Ljubljani. Vsa oskr- i ukom svetovno znanega H ba pri starših. Naslov v ' »Adam« sistema (visoke, upravi SI. pod št. 11.397 i široke rame). Uniforme Stanovanje podstrešno, dve sobi in kuhinja ter pritikline, so takoj odda v Sp. Šiški, Hotimirova ulica 12. Stanovanje soba, kuhinja, klet, uporaba pralnice, se odda s 1. oktobrom. Golobič Peter, učitelj, Jesenice na Gorenjskem. 10 % obrestovanie ! dosežete z nakupom tri-stanovanjske, novozidane enonadstropne hiše Pod Rožnikom. Cena 275.000 Din. — Naslov v upravi pod št. 11.418. Naprodaj hiši dve- in tristanovanjski, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Selu. Istotam tudi nova eno-• | nadstropna pekarija na j zelo prometnem kraju na j Selu. Vse tri hiše se la-i hko plačajo z vložno knji-• • • i i i i žico Mestne hranilnice Trgovs.ii lokal J ljllbljansUe in dril!jih do. v centru Jesenic odda A. mačih denarnih zavodov. Mulej, Jesenice, Krekov Poizve se pri Josipu Ora-trg 2. žem, Moste pri Ljubljani. Stavbna parcela na Dunajski cesti št 29'1 9000 m5, najlepša, vzvi-se takoj oddajo. Poizve šena lega, ob tivolskem parku terasirana, ograjena z mrežo in živo mejo, naprodaj Stavbno dovoljenje izdano, krasen načrt in model na razpolago. Naslov pri upravi •Slovenca« pod št. 11.470 Poslovni lokali se stotam. Stavbne nasvete dale tehnični biro "Tehna« Ljubljana Mestni trg 25/1 Osem pomočnikov pleskarskih in slikarskih, prvovrstnih, sprejmem. — Jakob Hlebš, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. Več dobrih tesarjev se sprejme. — Ljubljana, Jeranova ulica 19. Učenca oridnega in poštenega za krznarsko obrt sprejme L. Rot, krznar, Ljubljana, Mestni trg 9. Sprejme se prodaial&a za deželo v trgovino z mešanim blagom. Obenem se sprejme tudi učenka v isto trgovino. Nasloviti je na podružnico »Slovenca« v Celju pod šifro »Trgovina«. Učenka k strojnemu pletenju se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.469. Več pomočnikov pleskarskih in soboslikar-skih — samo prvovrstne moči, takoi sprejmem. — J. Hlebš, Sv. Petra cesta št. 33, Ljubljana. Knjigovodjo oz. knjigovodkinjo zmožno vseh pisarniških' poslov, iščemo za večjo lesno industrijo v neposredni bližini Celja za takoj. Reflektanti v lesni stroki imajo prednost. -Ponudbe z navedbo prakse in plačilnih zahtevkov nasloviti na podružnico »Slovenca« v Celju ood »Marljiva pisarniška moč« št. 11,311. Gospod 1 po zadnjih predpisih. Si- se sprejme kot sostano- viljam, pomočnicam, da- ' valeč blizu glavne pošte, mam in gospodičnam za I Naslov v upravi »Sloven-samouporabo po lahko ca« Pod št. 11.443. razumljivem sistemu priredi Strokovno krojno učilišče, sedaj še Stari trg 19, od 5. oktobra Mestni trg 5/11, kamor se preseli — Informacije in vpisovanje dnevno in zvečer od 7 do 8. Revnejšim znižano. Plačljivo na obroke. Posojilo se išče na prvo mesto dveh trgovskih hiš v centru mesta Ljubljane. Ponudbe pod »Posojilo« na upravo »Slovenca«. Sobico meblirano, takoj oddam. Novi Vodmat 19. Sobo in kuhinjo iščem za 1. november. Plačam do 350 Din, even-tuelno prevzamem dolžnosti hišnika in manjših vrtnarskih del. — Dopise pod »Pomoč« na upravo »Slovenca«. Stanovanje trisobno (solnčno), z vsem konfortom, pet minut od centra, se s 1. novembrom odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.444. Trgovsko hišo ali stanovanjsko hišo z dobrim obrestovanjem, kupim v Ljubljani event. Holandske gomolje hiacint, tulipanov itd, v predmestju. Ponudbe na j 130 vrstah po imenih nu- upravo »Slovenca« pod »Dobro obrestovanje«. Kupim hišo ali vilo s primernim donosom, kjerkoli v Ljubljani. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Do Din 600.000«. di Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Moško obleko in zimski suknjič prodam. Tržaška cesta 5, krojač-nica. GOSPORT r. z. z o. z. Uubllana Pisarna: Borštnikov Irg 3/1, tel. 25-18 Prodajni lokal: Miklošičeva c. 34, tel. 33-83 (Gramofon-Rasberger) Največja zaloga gramofonov vseh znamk, gramofonskih plošč v največji izbiri (zaloga preko 20.000), smuči, smučarske potrebščine, sklopni čolni, fotografski in ra-dioaparali in vse folo- in radio potrebščine po najugodnejših cenah. Izposo!evaln'ca gramofonov in plošč posluje Borštnikov Irg 3/1 od 1/214. do V2I6. in od 18. do i/220 ure. Velika izbira najraznovrsfnejših plošč, ki se vedno izpopolnjuje z novitetami. Prodaja rabljenih plošč po nizkih cenah. Špecerijska 1 Pisalnik in delikatesna trgovina 1 amerikanski, roletni z na zelo prometem kraju naslonjačem vred, za po-v Zagrebu, dobro vpelja- lovično ceno naprodaj. -na, s prvovrstnim inven- Naslov v upravi >Slov.« tarjem in veliko zalogo pod št. 11.277. blaga se radi bolezni —--- lastnika proda za 60.000 O A 7MO Din. Mesečni promet v gotovini Din 65.000. Najemninska pogodba proti solidni mesečni najemnini POHIŠTVO zelo dobrem stanju Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomever, Maribor, Gosposka 39. »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe Poleg elegance v kombiniranih oblikah je Gostilna Kupim hišo dvo ali večstanovanjsko v Šentjakobskem ali Kra- b?V!k.en!_0l'r_aiU:__P0nc!d" i popolnoma' 'opremljena. 1300 Din. 8 60 po 1500 zasigurana. Krasna eksi- ohranjeno — naprodaj v stene, za mladega in so- Ce!,u, 1 red grot„o 7/1. tudi zelo prakljčna in dv0. hdnetfa trgovca. Pisarna; . stransko uporabljiva Iz- Pavlekovic Zagreb, Ilica j MlinERK IPlllJtSlE deluje jih po lastnih in 146, I. levo. ; n ^^ noH| nl|(t.eor( danih načrtih najsolidneje Veleirirovina žita in mote Kobilica Avgust, tapetnik A. VOLK LJUBLJANA in dekorater. Liubljana, Resljeva cesta u Dunajska cesta 25, vhod | Dvorakova ulica 3. dvorišče. Stroje i popolnoma uporabne ter zelo dobro vpeljana, na brezhibne, radi preuredi-ktižišču petih ulic v Za- tve obrata prodam po grebu, 3 velike gostilniške j najnižji ceni, in sicer: j sobe s krasnim vrtom, 8/40 po 650 Din, 8'50 po Mo§Ji$tan>!«3 be prosim na upr. »Slo- i zasigurana s petletno na- Din. Izvolite si osebno ,, , . venca« pod »bent|akob«. j jemninsk0 pogodbo proti ogledati, gotovo boste na- 1 - - - ' - Prodajalci parcel Javite svoj naslov, lego, vina in piva, prodamo za izmero in ceno stavbi- ; Din 45.000. Pisarna M. S. šča upravi "Slovenec« | Pavlekovič, Ilica 146, I. pad »Resen kupec«. ' levo. nizki mesečni najemnini, šli stroj, ki bo za Vašo kjer se iztoči letno 250 hI ; uporabo, tako za izdelo- vanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. — Pišite na naslov: Kati Vajt, Celje. Zamenjam mesto Učitelj v južnem Primorju želi menjati mesto z učiteljem ali učitelpco v planinskem kraju Slovenije. Piše naj se na: Bo-rislav Dimitrijevič, učitelj, Sutomore, J. Dalmacija. Dotično osebo, ki je kupila od mene ge-pelj, prosim, da ga pride iskat v 8 dneh, ker sicer zapade predplačilo 300 dinarjev. Franc Suhadol-nik, Borovnica 44. Čitajte in širite »Slovenca«! Prednost pri dobavi del Stanovanjske in kreditne zadruge v Ljubljani, imajo zadružni člani. Vabi se k pristopu v zadrugo: stavbne podjetnike, strokovne in navadne delavce. Vpis opravijo tekom tedna ob 7 zvečer in v nedeljo do poldne v Zg. Šiški št. 148 (pri Logarju). V globoki žalosti naznanjamo, da je naša predobra, ljubljena mati, oziroma stara mati, tašča in teta, gospa Marija Miihleisen roj. Rudesch danes dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 30. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Jakoba v četrtek 1. oktobra 1931 ob 8 dopoldne. Ljubljana, dne 28. septembra 1931, Žalujoče rodbine: Miihleisen. Luckmann, Schvvegel, Rudesch. dela z najnovejšimi vzorci vino ter veliko zrcalo - toEno in 80'idn0 Pod kupim. Ponudbe na ogla- ranC,J° ,ZvrsUJe _ ..... - i. lileUš sni oddelek »Slovenca« pod »Pult« Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, družba z. o. z. LJUBLJANA Sv. Petra 33 Mreže za postelje Liubljana - Selenburgova izdeluje najceneje in naj-ulica 6. II nadstr. ; bolje samo tvrdka Simen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Vsakovrstno kannte po oajvi§jib cenah CERNE, juvelir. Liubliana, Wolfova ulica St. 3. Ročni voziček na dveh ali štirih kolesih, dobro ohranjen, kupi slaščičarna Novotny, Gosposvetska cesta št. 2. CENJENE DAME! Če Vam zdrkne pentlja na svileni nogavici, jo pustite pobrati s posebnim aparatom v trgovini ročnih del — Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica — nogavica je zopet nova. licitacija za dobavo 40.000 kg krompirja se bo vršila ustmeno pri ravnateljstvu kliniških bolnic v Zagrebu, Draškovičeva ulica 17 _ dne 7. oktobra t. 1. ob 11. Potrebna je kavcija 2000 Din, potrdilo o plačanem davku in potrdilo o sposobnosti licitanta. Krompir se licitira postavljeno v skladišče kliniških bolnic. Vis*ik zfss'ulek potom fabrikacije gorilnega briketa iz žaganja. oblanja, premogovnih odpadkov itd. Stroji niso potrebni. Pravica za proizvajamo se odstopi. Dopise v nemščini na A. GRESCHIK, CHEMIKER, LEV (H A Čehoslovaška *S-5 a) C1 TS -tO - - > P ti &. a. n r- S > l!«4s SS«Sceg j c = 2 & -J = 1? s > oJ g ■S ""J." |S gŠcS! S — o C I S — ~ O/l a _ JC = c ® = t-i £ ^ -z* —' c —1 ^ C» J N ' te v > Jt C 4J « , - 'g S « > £ £ ■S S -q I m * —. . t a > Josip lavtižar: 32 Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17 stoletja. Poleg Burnela je mirno sedel skromni Adolf VVaidmann, brat gospoda Krištofa. Adolf ni zahajal v nobeno družbo. Živel je — kalror vemo — kot samotar v mali hišici pod jezersko cerkvijo. Danes ga je povabil Krištof na grad in Adolf je, čeprav nerad, spolnil bratovo željo. Toliko bolj živahen je bil njegov sosed Tomaž Dorn. Posebno se je ponašal s tem, ker ga je škof Welsberg povzdignil v narllogarja in nadzornika vseli lovcev hriksenškili posestev. Ta odlika ga je tako razveselila, da je ocl tistega časa še bolj vestno opravljal svojo službo. Povejte, nadlogar Dorn, zgodbo o medvedu na Pokljuki/ mu jc rekel Krištof. »Gospodu proštu je še neznana. Gotovo jo bodo ■/. veseljem poslušali/ rSem prav radoveden, je dejal prošt Bobek. Prosil bi Vas, da bi prišli nekoliko bliže.« Dorn je vstal in stopil k zgornjemu koncu miz' »Povest, ki jo boste slišali, ni izmišljena, temvc čisto resnična,' je začel Dorn. Zato bi jo rajši ime noval zgodbo kakor povest. To je bilo pred štirim leti v dan svetega Urbana 26. maja. Ob tem času j« že tudi na višjih gorah sneg skopnel, zato ni bilo mogoče slediti nobene živali. Z Bohinjske Bele, kjer imam stanovanje, sem odšel prejšnji dan, da bi imel nekoliko več časa za pregledovanje gozdov in tla bi tudi obiskal može, ki kuhajo oglje. Prenočil sem pri Žvanu na Gorjušah in drugo jutro nadaljeval pol na Pokljuko. Gorje so bile čiste, tla sem jili ogledoval v vsi njih krasoti. Prišel sem v star gozd blizu Mrzlega studenca, kjer rasejo smreke in bukve, da jih ni mogoče objeti z obema rokama. Koliko pa leži in gnije na tleh starih dreves, ki sta jih podrla vihar in starost! Slišal sem, da je v Ameriki veliko pragozdov, v katerih še ni pela sekira. Imamo jili pa tudi pri nas. Kdor no verjame, naj gre gledat na Pokljuko. O medvedu povejte, gospod Dorn, o medvedu! se je oglasil župnik iz Gorij. Dobro, vse pride na vrsto, je nadaljeval nadlogar. Toliko rečem, da bi bilo marsikoga strah v ti odljudni gorski samoti, če bi tudi medveda ne srečal. Ko sem prišel do lovske koče, zbite iz neotesanih hlodov, sem odklenil težka vrata, se odpočil in šel potem zopet dalje. Med drevjem je ležala velikanska skala, ki mi je zapirala pot in pogled naprej. Iti sem moral okoli nje, pa — o groza! — za ovinkom je stal velik medved, ki ga poprej zaradi skale nisem mogel videti. Ustrašila sva se drug drugega. Odskočil sem nazaj in prijel za lok; odskočil jc pa tudi medved, mi pokazal hrbet in dirjal nazaj. V naglici sem pripravil močno pušico in jo nameril na medveda. Videl -em, da ga je zadela. Medved je zagodrnjal, se obrnil n lomastil naravnost proti meni. Ker ni bilo več časa, la bi napel drugo puščico, sem zbežal pred kosmn-incem. Po potu sem padel čez debel štor, se zapletel med goščo, pa v naglici splezal iz nje. Že sem čutil za sabo divje pihanje, toda pravočasno sem priteke! do lovske koče, zaloputnil vrata in jili zalvoril z močnim zapahom. S strahom sem spoznal, da nimam več loka, ki sem ga pri padcu popustil na tleli. Tukaj je Dorn prejenjal s pripovedovanjem, kakor bi se bil moral še dane? oddahniti od prestanega strahu. ;0 le naprej! so vpili gospodje. Da, naprej!« je pritrdil Dorn.' Komaj sem bil v koči, že je butal medved ob vrata, pa jih ni mogel razbiti, ker so bila dobro zapahnjena in narejena iz debelih macesnovih desk. deske pa močno zbite in zvezane meti seboj. Slišal sem ga, kako je godrnjal ter hotel po vsi sili priti do mene. Skozi okence -cm opazil, da je imel krvavo dlako in da sc je večkrat zavalil po tleh ter lizal rano, ki pa ni mogla biti nevarna. Semintja se je postavil tudi na zadnji nogi, se poprijel s sprednjima šapama slene in silil z glavo skozi lino/ Le resnico, gospod Tomaž Dorn, Je čisto resnico! ga je opomnil Herman Fink. Samo čisto resnico! je pritrjeval Dorn. »Naj povem do konca. Kako pametno so delali graditelji koče, da so ji naredili lako ozko lino. Medved jc spravil skozi njo le rilec. 11I6 drupega. Videl sem njegove močne zobe in st mislil, kako bi me bil drobil z'njimi, ce bi bil mogel do mene.' Grozno!« je vzklknil prošt Bobek. Ce ne govori v latinščini, se je zopet oglasil I' ink. »Nič v latinščini, je poudarjal Dorn. Naj gospodje le pazljivo poslušajo. Medved me je tako dolgo stražil, da se je naredila noč. Besno je dirjal okoli koče, cepetal s kosmatimi nogami in pihal skozi lino. Če je bil to grozen prizor podnevi, koliko slrašnejša je bila se le noč! Na pogradu v koči je ležalo nekaj starih odej. Vzel sem eno in z njo zatlačil lino v steni, da medved ni mogel gledati skozi odprtino. Potem sem se vlegel na slamo s tolažbo, da bo kosmatinec miroval, saj je bil tudi on potreben počitka 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeA Izdaiateli Ivan Bukovec. Urednik: Franc Krcmžar.