n ajvečji slovenski dnevnik^l v Združenih državah Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo !eto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IV 6350.5 GLAS WAR0DA * listsloveriskiludelaYCevv AmerftL TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in I the United States. i Issued every day except Sundays jp and legal Holidays. !j 75,000 Readers. '» J NO. 1. — ŠTEV. 1. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 2, 1935. — SRE DA, 2. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. LETNIK XLIII. JUTRI BO ZAČEL ZBOROVATI NOVI KONGRES ENA PRVIH TOČK BO ZAHTEVA AMERIŠKIH VETERANOV, NAJ SE JIM TAKOJ IZPLAČA BONUS F redsednik ni imel časa za počitek, ampak je de!al ves novoletni dan. — V Beli hiši ni bilo nobenih obiskovalcev. — Nihče ne ve, kakšna bo vsebina predsednikove poslanice. — V zbornici bo izvoljen demokrat Byrns za speakerja. — Veterani bodo skušali vplivati na kongres. WASHINGTON, D. C., 1. januarja. — Predsednik Roosevelt je * praznoval" novoletni dan ob svoji pisalni mizi. Vsled izpremembe, ki se je lani zavrsi la v ustavi, se novi kongres dosti prej sestane. Predsednik mora vsledtega izdelati svojo poslanico že do novoletnega dne. V petek se bo podal Roosevelt v Kapitol, kjer bo pred obema zbornicami prečital poslanico, ki S'-bo imela naslov "Položaj v Uniji". Tej poslanici bo v pondeljek sledila druga, v kateri bo predsednik pojasnil finančno stanje ter poročal o nameravanih vladnih izdatkih in dohodkih. Predsednik je delal do ene ure ponoči, legel za par ur, nakar se je zopet podal v svojo pisarno. Vsi obiski v Beli hiši so bili odpovedani, tako uradni kot družabni. Običajni novoletni sprejem je predsednik že lani odpravil. Diplomatom, članon kabineta, sodnikom in častnikom torej ni bilo tre-ba nastopiti ter izreči novoletnih voščil kot je bil že i 3 1 let običaj. Novi kongres se bo sestal v četrtek. Prvi dan bo omejen na organiziranje posameznih skupin. V senatu bo devet novih članov, toda frakcijska voditelja, Robinson za demokrate in McNary za republikance, ostaneta na svojem mestu. V poslanski zbornici bo izvoljen za speakerja demokrat Byrns iz Tennessee. Glede priporočil, ki jih bo dal predsednik novemu kongresu, vlada velika tajnost. Vse napeto pričakuje, kakšno stališče bo zavzel predsednik napram socijalni zakonodaji, gospodarski obnovi dežele veteranskemu bonusu. ! 3 senatorjev in 1 1 0 kongresnikov, ki niso bili ponovno izvoljeni, se bo jutri poslovilo od zveznega glavnega mesta. V privatno življenje se bodo vr-nili republikanski senatorji Reed, Fess, Robinson, Paterson, Hebert, Hatfield, Walcott in Kean ter de-mokratje Stephens Erickson, Thomson in Dili. WASHINGTON, D. C., 1. januarja. — Pred- tednik Roosevelt je odločno proti temu, da bi vlada prečasno izplačala veteranom bonus, toda razne organizacije veteranov se za to njegovo stališče ne brigajo dosti. Splošno prevladuje vtis, da bodo skušali veterani vplivati na kongres ter se boriti za iz plačan je bonusa do britkega konca. Politični vpliv Ameriške legije, največje veteranske organizacija in edine, ki se politično udej-stvuje, bo naperjei proti Beli hiši. Frank H. Belgrano, narodni poveljnik Legije, je izjavil danes, da mora biti bonus na vsak način še v tekočem letu izpačan. Včeraj je objavil predsednik pismo, v katerem se obrača proti izplačilu. Po zatrdilu Belgrana p a vsebuje baš to predsednikovo pismo dokaze, da je treba bonus izplačati. Belgrano je prepričan, da se bo postavil kongres na stališče Legije. Legija pa v ten svojem boju ne bo osamljena. Pridružili se jim-iodo tudi "Veterans of Foreign VfcrnT. \ Demokratski VxKtelji kongresa so mnenja, da bosta obe zborni^: odobrili izplačilo. Demokratski li^ngresni voditelji so mnenja, da bosta obe zborni« S odobrili izplačilo in se ne bosta »no ozirali nt predsednikov veto. Japonska in mornariško vprašanje REVOLUCIJA V ALBANIJI Po • zadnjih poročilih je bilo razglašeno obsedno stanje. — Albanija bo mogoče prosila Italijo za pomoč. Atene, Grška, 1. januarja. — Poročila z otoka Ivrfa odločilo zanikajo uradno albansko naznanilo, da v deželi vlada mir. Zasebno brzojavke iz glavnega mesta pravijo, da je bil voditelj upornikov M ura rem Berjaktar pri jot. Vladno čete so bile zmagovite pri Kkader-skem jezeru nad katoliškimi skupinami, ki so se združile z mohamedanc.i Uporni kmetje že dalje časa niso hoteli plačevati vedno naraščujočili davkov. Splošno so domneva, da j<. bilo razglašeno obsodilo stanje in da je bilo pot letnikov vpoklicanih pod orožje, da brani kralja Zoga, čegar telesna straža je bila povečana z italijanskimi častniki. .Jugoslovanska meja jo bila zaprta, ker je .'100 upornikov pobeglo v (Vnogoro. Nezanesljivi častniki, ki so bili pride-Ijeni dvoru v Tirani, so bili aretirani in so močilo zastraženi kot poroki za dobro obnašanje drugih, ki že osem mesecev niso prejeli plačo. Diplomat ični krogi ngibljejo, ako bo kralj Zog mogel obvladati položaj, ali pa bo prisiljen Italijo prositi za pomoč. Atene, Grška, 1. januarja.— Poročila, ki prihajajo z otoka Korfu, pravijo, da albanski lipo rn i ki zani kujejo,. da bi bil njihov voditelj Mučarem Bar-jaktar aretiran. Rim, Italija, 1. januarja. — Italijanski zunanji urad pravi, da ni prejel uradnega poročila o kaki vstaji v Albaniji. Albanski poslanik zatrjuje, da v njegovi deželi ni nil ikili važnih nemirov. DILLINGERJEV TOVARIŠ JE BIL ARETIRAN Zvezni agenti bodo kmalu obračunali z DiUin-gerjevo tolpo. — Samo eden je še v svobodi. Washington, D. C., 31. doc. Justični department naznanja. da je bil pretekli četrtek v Mount Shasta, C'al., prijet John Paul Chase, ki je I>i 1 z Georgejem Xelsonom 27. novembra v Harrington, 111. v boju z detektivoma Samuelom P. Cowleyem in Hermanom K. Hollinsom, ki sta bila v tem boju ubita. Chase se jo boril ramo ob rami z Xelsonom, čegar pravo , ime je Lester M. (Jills. Naslednji dan je bilo najdeno Nelso-novo truplo s 17 ranami v obcestnem jarku blizu Ni los Center, III. Tudi Nolsonova žena, ki je bila priča tega boja je bila novembra v Chicagu aretirana. Nolsonova žena se nahaja v kaznilnici v Milan, Micli., kolje sprejela pod svojo streho Johna Dillingerja. Najbrža pa bo tudi obdolžena soudeležbe pri umoru obeh zveznih detektivov. Od Dillingerjeve roparske tolpo je preostal samo še John Hamilton, ki Še ni bil prijet. O njem so bile razširjeno vesti, da je mrtev, toda justični department tega no verjame. MANDŽURSKA DEVICA ORLEANSKA Hsinking, Mančukuo, 31. decembra. — Japonski orožniki so prijeli IG let staro dekle Kuošanšu, ki je osnovala roparsko tolpo, da maščuje smrt svojega očeta. Prisegla jo, da bo strmoglavila maneukuan-sko vlado. Kmalu je imela o-koli sebe ženske in moške ter so ropali po deželi. Oblasti so ji dale na razpolago, da se odloči, ali priseže zvestobo vladi, ali pa bo ustreljena. Kuošanšu pa se vladi noče ukloniti, vsled česar bo usmrcena. KAROL IŠČE SPRAVO Bukarešta, Romunska, 1. januarja. — Bivši ministr. predsednik profesor N. Jorga bo v kratkem šel v Floronco k ločeni ženi kralja Karola princesi Heleini. Skušal J*» bo pregovoriti, da se vrne na Romun-sko in se spravi s svojim možem. Zelo pa je dvomljivo, da bi se princesa dala pregovoriti, kajti kralj jo je preveč ponižal. Brionski otoki, Italija, 1. januarja. — Princesa Helena je zavrnila vse prizadevanje odposlancev kralja Karola, da bi so spravila s svojim možem. Pod domačim pritiskom« da odslovi svojo prijateljico Mag-; do Luposcu in si zoj>et pridobi priljubljeno kraljico Heleno, je Karol poslal k Heleni dva , svoja odposlanca, da jo pregovorita, da se sprijazni s kraljem. General Condescu in oberst Gregorscu sta prišla na Brion-j ske otoke s princem Mihaelom ter ji prinesla Karolove božične darove. Helena pa je bila proti njima hladna in jima celo ni dovolila, da bi jedla pri isti mizi ž njo in sinom priučeni Mihaelom Neki senator, ki igra v senatu važno vlogo, ki pa ni pustil, da bi časopisje objavilo njegovo ime, je rekel: — — Predsednik upa, da bo senat vzdržal njegov veto, kar se po mojem mnenju ne bo zgodilo. VATIKANSKA DRŽAVA IMA DIKTATORJA Governerju markiju Se-rafiniju je dal papež po polno oblast — Njegova vlada bo trajala šest mesecev. Vatikan, 1. jan. — Vsled odredbe papeža Pija XI. bo izvršena reorganizacija civilne u-prave papeževo države. Papeževa odredba daje governerju vatikansko države markiju Camillo Serafiniju popolno postavodajno in diktatorsko oblast za šest mesecev, da v tem času reorganizira civilno vlado male države. Uradni list Vatikana "Os-servatore Romano" pravi: "Sveti oče je izvolil postaviti svoj častitljiv podpis na postavi, po kateri je državnemu governerju za dobo šestih mesecev, pričeiiši s 1. januarjem. dana post a vod a j na oblast glede ustave, odprave in reorganizacije uradov civilne vlade". Po novi postavi pridejo pod governerjevo oblast vsi posli, razun verskih obredov vatikanskega mesta. Reorganizacija civilne uprave je bila potrebna z ozirom na veliko poslovanje, ki ga ima Vatikan kot neodvisna država. Z novo postavo je tudi odpravljena komisija za javna dela. Njeno delo bo prevzela tehnična komisija, v kateri bo dosedanji nadinžinir za javna dela Leone Castolli in papežev nečak grof Franco Rat ti. Papež je odredil, da se governor-jovi uradi razdele v štiri oddelke: 1. tajništvo. 2. spomeniki, muzeji in galerije; 3. gospodarstvo in 4. tehnični oddelek. Markij Serafiui je governor Vatikana, odkar je bila po la-teranski pogodbi 1. 1!)29 ustanovljena papeževa država. V državi ni parlamenta in nika-ko postavodajno skupine, temveč ima governor generalnega vetovalca, generalnega tajnika in večje število uradnikov. PRIPRAVE ZA IZROČITEV PODERŽAJA London, Anglija, 30. dec.— Detektiv Jacob von We i son -stein je rekel, da bo prihodnji teden od noto val v Hamburg, kjer l>o prevzel v svoje varstvo stotnika Ivana Poderžaja, katerega zahtevajo Združene države zaradi bigamije. Avstrijske sodnijske oblasti bodo v nekaj dneli odredile, da se Poderžaj izroči Združenim državam. Na nemški meji bo izročen nemški policiji, ki ga bo spremila v Hamburg. Von Weisenstein čaka na navodila newyorske policije. Poderžaja zahteva newyor-ška policija, ker je v decembru 1933 poročil odvetnico Agneso Tufverson, ki pa je PARAGVAJGI NEOVIRANO PRODIRAJO Paragvajci s tremi armadami prodirajo proti bol'vijskemu glavnemu stanu. — Padec trdnjave bo pomenil konec vojne. Buenos Aires, Argentina, 1. januarja. — Paragvajci so pričeli z dolgo nameravano ofenzivo proti glavnemu stanu bo-livijske armade v trda avi Vil la Montes. Paragvajski tretji armadni kor, ki se poni'ka ob reki Pileomavo, j«- prodrl bolivijsko Obrambno črto ter je zavzel pet majhnih utrjenih postojank in z naglim prodiranjem dospel 22 milj do Villa Montes. Villa Montes se nahaja i/.-ven Chaco, od koder so bili Bolivijci že popolnoma pregnani. Poročila iz Asuncion naznanjajo kmalošnji padec Villa Montes z zatrditvijo, da bo s tem končana vojna. Paragvaski tretji kor se jo že več tednov pripravljal na to ofenzivo, medtem ko je prvi kor prodiral proti Capiron-da, drugi kor pa proti Caran-daiti. Paragvajsko vojno ministrstvo je že pred nekaj tedni naznanilo, da bodo ob primernem času vsi trije kori pričeli skupno ofenzivo proti Villa Montes. Bolivijci so pričakovali to ofenzivo in so močno utrdili svoje postojanke, ki pa so padle vsled silnega napada Pa ragvajcev. Paragvajsko vojno ministrstvo tudi naznanja, da Paragvajci rabijo bolivijsko orožje in munifijo, ker so v zadnjih tednih Paragvajci zaplenili toliko vojnega materijala, da ga jim za dva meseca m treba pošiljati na fronto. Buenos Aires, Argentina, 1. januarja. — Bolivijci so izgubili 800 mrtvih in 200 ujetnikov, ko so v soboto Paragvajci prodrli bolivijsko črto pri Iri-bobo in pričeli splošno ofenzivo i>roti Villa Montes. Paragvajski vrhovni poveljnik general Jose Estigarribia tudi poroča, da je zopet zaplenil veliko množino materijala. HIR0TA PRAVI, DA BO DOBRO RAZUMEVANJE REŠILO PROBLEM TOKIO, Japonska, I. januarja. — Ob koncu leta je zunanji minister Koki Hirota objavil naslednjo izjavo: — Ko se staro leto nagiblje proti koncu, gledamo nazaj z zadovoljstvom na napredek, ki je bil dosežen v prisrčnih odnošajih med Japonsko in Ameriko in obnavljamo naše veselo prepričanje, cl.i bo prihodnje leto priča še večjega napredka v našerr. tradicijonalnem prijateljstvu. Ob pričetku Novega leta gledamo naprej s prijetnim pričakovanjem, upajoč, da g< jimo boljše odnošaje z Ameriko in da bomo prispevali >voj delež k miru in prosperit *t i na celem Pacifiku. Stavba miru mora biti zgr:i-jena s potrpežljivim prizade-j vanjem, ki se naj nadaljuje 1<-I to za letom. Podlaga j - že tu kaj, močna in varna. S l;ii 'moramo na njej graditi, zve-to (noseč duha neizprenienjoneva prijateljstva, ki j«* bilo izraž«*-j no v prvi pogodbi nn-l Japon-1 sko in Ameriko. Za čemur težimo, j=- jasno potrjeno v pogodbi: **Popo!:ii. stanovitni splo-ni mir n i-' r no prisrčno prijatelj t v« " ni • našima deželama. I Vvetnajststo petintrid< s t obljublja politično leto, ki bi> izraženo z važnimi dogodki, 1 vključno sedanje vprašanje mornariške razorožitve, ki mo-! ra biti rešeno, ako prevladuje dobro razumevanje, kakor tudi mislim da bo, nad strahom in nezaupanjem, ki je brez podlago. Vendar pa moramo biti pripravljeni proti neugodnim razvojem dogodkov s trdno odločnostjo, da primemo in obrnemo v dobiček vsako mogočo priložnost, da še dalje izboljšamo odnošaje. Da uspemo v tem težkem in kočljivem podjetju, mora na-še delo voditi modro državni-štvo, ki bo imelo pred seboj obširno obzorje in ki bo korakalo s previdnostjo. Gledajoč na težkoče, moramo združiti naše moči kot dva verna prijatelja, da rešimo skupne probleme". London, Anglija, 1. jan. — Ameriški posebni poslanik X. H. Davis in admiral William H. Standley sta odpotovala domov, da poročata predsedniku Rooseveltu o mornariških posvetovanjih treh držav. Poročilo, ki bo izgotovljcno na parniku "Washington" bo zvrnilo vso krivdo neuspeha * posvetovanj na Japonsko, ker jQ zahtevala enakost. Parnik "Washington'' inn en dan zamude, ker je kmalu po odhodu iz Hamburg« v megli zavozil v blato. kmalu po poroki izginila in je do sedaj Še ni bilo mogoče najti NAJSTAREJŠI NEMŠKI LIST PRENEHAL Monakovo, Ncmčiia, 1. jan. Najstarejši list v Nemciii, k: je bil ustanovljen leta 1609, "Augsburger Abendzeitunir", je prenehal izhašati. V 325 letih svojega obstanka je list prenesel tridesetletno vojno in mnogo drugih vojn, kugo in druge nadloge, toda ni mog^l prenesti n azijske vlade. T "GLAS NARODA1 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. fftuxt Sakaer. Prndrt—I Owned and Published bj 4LOYINIC PUBLISHING COMPANY .(A OnpotftUttt) Place of business of the corporation and addre—oi of above officers: Pi W. lBfc Sta«*. Bwomfa of MmlWftm. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" {Voice of the People) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays Is celo leto reljs aa Ameriko In JKanado «>»................. $6.00 Is pol leta ..................., $3.00 Is četrt leta .................. $1.00 Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta ...................$3.00 Za inozemstvo sa celo leto...... $7.00 Za pol leta ............ $340 Subscription Yearly $3.00 Advertisement on Agreement "Glas Nsroda" ishaja vsaki dan lzvaemSi nedelj in praznikov. Oopisl bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli jMtfUjatl po Money Order. Pri spremembi kra>a naročnikov, prosimo, da ss ... nsm tndi pre J fin je blvsližče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New York. N. S. Telephone: CHelsea S—$878 tew OB NOVEM LETU Včeraj .je minilo 43 let izza rasa, ko je začel izhajati "i bilo lahko, ker je tukaj lepo število slovenskih družin. Kaj jo temu vzrok ? Nesporazum iii amerikanizacija. Skozi to mesto teče reka Columbia in prav sedaj grade 100 milj od tukaj nasip, ki bo eden največjih na svetu. Ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker ga ne bo dobil. Po novi postavi mora biti vsak, ki hoče dobiti delo, najmanj eno leto v državi in <) mesecev v okraju ali county. Mora se registrirati na reemployment uradu in navesti poklic, kaj zna delati. Potem mora čakati, da irn pokličejo, kdar ga rabijo. Tukaj lojeni imajo prednost, nas tujezcmce pa vedno odrivajo. Jaz čakam že eno leto, pa nn« ni Bo«; skozi ta malo okno pogledal in imam malo upanja, da bi me. Tukaj je par samcev, ki seveda so vsi poč-larji, kakor sem tudi jaz. Vsi smo že jesenske barve in šmar nice liani rastejo okoli ušes. Vsi smo dobro izvežbani v kuhi in znamo tudi dobro peč snažiti in seveda knofe Šivati. Ženski spol se nas l>oji kot samega vraga, menda zato, ker smo preveč izvežbani v kuhinji. Zahvalni dan smo kar tri dni praznovali, seveda sami pečlarji skupaj in smo marsi-kakšno uganili in sklenili, da povabimo Petra Zgogo na čes-nov močnik in hrenov paj. Dva dni smo debatirali o višnjegorskem polžu. Peči ar, ki je blizu tam doma. kjer je polž priklenjen, se je izrazil, da je polž "reškpektahl pipi". Zgaga, povej, ali je bil že kdaj polž "pipi".' Jaz mislim, da je fant mislil, da jo "pipi rešpektal>r\ ki ima tako nedolžno in pohlevno živalico priklenjeno na tako debeli železni verigi. Toraj, Zgaga, ti razsodi, ka- ko je prav. Kg bi bil kak Rib-ničan tu, bi njega vprašal za pravično sodbo, pa ga ni. 64 milj od tu je premogar-ska naselbina (le Elum, Wash. Tam jo limono meni znanih rojakov in rojakinj. Dobro napreduje slovenska naselbina na Enumelaw, Wash. Na K rain, Wash., ki je oddaljen 1 in pol milje od Knumelaw, so zgradili novo dvorano, katera stane 17 tisoč dolarjev. V nji bodo razna društva prirejala veselice in iuxo. Stara dvorana jim je pogorela pomladi in fee su-mi, svojo prikroji, da bo odgovarjalo njenim potrebam in razmeram. Vsebina pisma mora hiti globoka in dobro premišljena. Dobro sestavljeno pismo je kakor vada, na katero <<• vee ji ali manjši kapelj ni love. Takole piši tistemu, ki si ,ura izbrala za >voje«ra l>odoe mi jo jako dopadlo, po-ehiio takrat. --- -------.1' min. ■ ko je napravila precej škode)ko s<' *»»!» v dvorani malo na sadnem drevju. i spoprijeli in -te urno pokazali pote. Želim srečno ill Veselo novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po širili Camuli. posebno pa v K i rk land Lake, Ont. <'uje so, da prav dobro — Tak mož bo kot nalašč za te — sem -i mislila — ta te ne bo udaril nazaj. Stara -'-m nekaj čez dvaj- v slogi je mo< Pozdrav! Murv Peck. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STBEE'. 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovemc Publishin 216 West 18th Street napreduje slovenski pevski , s<'t let in sem vajena - trhlim zbor "Triglav** v Kirklan«! ; delom služiti vsakdanji Ldike. Čestitam! Le poirunino ki*uh. naprej, Slovenci, in složno, ker — Popraviei Vam ]»ovem. da sem >e do teua koraka od ločila, ker sem že -itn trdega dela. vsakdanjega kruha pa tudi. — Ve-i kaj kar t ikala fe bom, — saj se menda ne motim, če upam, da mi privo-čiš zaslužen počitek. — Kuhe ni>em kaj prida vajena, boš pa li -knhal. pošjl. j)omil in porihal. -aj delo ni dand;iiie> nobena sramota. | j - Kot -eni sli-ala. j»* v zakonu največ prepira zaradi denarja. Midva >e zaradi ilenar-ja ne bova nikdar projiirala. ker mi boš vsako sohoto »proti vse do /.adujeira renta odraj tal. — Kaj lie. da boš. prisrčno ljubljeni? Uh. li ne veš, kako te imam rada. — V najin dom ne ho imela nobena ženska vstopa. Žensk namreč ne morem trpeti. Kakšnega prijatelja pa lahko pripelješ. kati v moški kompaniji se dostilbolje počutim. — (ili'de oblek bom jaz odločevala Ti jili ne boš dosti rabil: enU za eno pa za doma. Za noma je dobro, kar je. — S O-ni sem ti lore j razode-la svojo veliko ljubezen, in lipam, *u^riji anna jit .£vtt&aiqb r KRATKA DNEVNA ZGODBA ■ ssaTasiBwififi ►O« 0<=>' Ni šo dolgo tega, ko so lisi i poročali, da so na Bavarskem ob češko-bavarski moji prijeli nekega tihotapca, katori je u-tihtotapljal iz Češkega na Bavarsko ogrske konje. Ker se mož ni hotel mlati, dokazov proti njemu pa niso imeli, so mu dali v ječo izdajalca, kate -li je bil nekoč sam tihotapce. Temu izdajalen pa je nepre-\ idni mož razložil vso svojo organizacijo. Tako so oblasti kmalu imele v r tekali vse člane tihotapske družbe, razen.enega, ki se je ponosno imenoval 44kralj tihotapcev*V \ Pri razpravi jo državni pravdni k opozarjal, da tihotapstvo čeških in posebno our škili konj iz Češkega na Bavarsko silno škoduje si o večerna konjskemu sejmu v Strau-bingu. Ljudje, ki se nikdar niso pečali s konjerejo, so kar pod roko prodajali najlepše konje za nizko ceno, medtem ko domači konjerejci na sejmih niso mogli doseči nobene cene za svojo doma vzgojeno žival. Obmejni finančni stražniki in orožniŠtvo j«* sicer zasedlo vse znane dohode, a brez uspeha. ( Vško-bavarska meja jo tak > porasla z gostim gozdom in tako gorata, da je res nemogočo spoznati vse prehode čez mejo. Te poznajo samo domačini, ki so pa držali s tihotapci. Predrzni tihotapci — tako je prepovedoval držav, pravd-nik — so v temnih nočeh in oh megleuih dneh vodili čez mejo cele črede najlepših ogrskih konj, katerim so po indijanskem vzorcu kopita ovili s cunjami, gobce pa povezali, da niso mogli rezgetati. Češkoslovaški prekupci so na Ogrskem pokupili vse polno konj po nizki ceni ter jih nato iztihotap-Ijali na Bavarsko ter pri tern dosegli 500—1000 odst. dobička. Sedaj je ta tihotapska družba stala pred sodiščem in bila obsojena, vsa razen enega. Ta edini se je dolgo časa izmikal rokam finančnih organov. "Kralj tihotopcev" iz Fiste-raua je bil mlad močan kmečki fant, ki pa I. 1914 ni hotel na vojsko, ampak je pobegnil ter se skril v nepristopne gozdove ob češki meji. Kmalu je zbral okrog sebe celo četo tovarišev ter je 20 let vodil na čelu tihotapcev vojsko proti oboroženi sili nemških fibančnih organov. Tihotapil je čez mejo vse, kar je bavarskemu obmejnemu prebival- USODA TIHOTAPCA stvu bilo potrebno: tobak, sladkor, tuje valute, govedo in konje. Bil je tako zvit in predrzen, da mu finančni organi nikdar niso mogli priti do živega. Pač pa je bil silno vesel, kadar jo mogel svoje preganjalce na kak način pošteno potegniti. Tako jim je nekoč "sporočil", da bodo tihotapc; tega in tega večera po tej in tej poti peljali čez mejo celo čredo govedi. Mejaši so bili brž na nogah in so zasedli vse kraje in dohode okrog označene steze. Končno se jim je posrečilo, da so na tisti stezi res zajeli suho bušo. To je bilo vse. V istem času pa jo "kralj tihotapcev" na drugi strani pre peljal čez mejo celo čredo go-veje živine. Jeza inojašev je bila torej razumljiva. i)a je drzni tihotapec mogel 1'0 let vleči za nos nemške oblasti, je bilo vzrok to, da mu je bilo prebivalstvo na obeh straneh mej«' silno naklonjeno. --Ljudje so ga zaradi njegove dobrosrčnosti naravnost obož* vali. S svojim tihotapstvom je mož delal velike dobičke, katere pa je bogato delil z vsemi, ki so bili pomoči potrebni. Dobro je vedel za vsakega revnega starčka, za vsakega siromašnega otroka in ubogo vdovo in vsakemu izmed teh je vodno pomagal, kadarkoli jo bila sila velika. Podpiral je s svojim < lena r j eni cele družine revnih ljudi. Za svojo rojstno vas Fisterau je storil več dobrega, kakor pa vse uradništvo okrajnega glavadstva. Neki njegov prijatelj v Roehrenbachu je prišel v velike denarne zadrege, vsled česar so mu hoteli drugi dan zarubiti vso živino. Revež je bil ves nesrečen. Tisto noc pred rubežnijo pa je stopil v njegovo "hišo "kralj tihotapcev" iz Fisteraua, mu plačal vso živino ter jo še isto noč odgnal čez mejo. Biriči drugi dan niso imeli kaj rabiti. Letošnjo pomlad pa ga je zadela usoda. Meglenega jutra je na smučeh drvel z gore v dolino, ko se je pred njim nenadoma pokazala močna obmejna patrulja. Naglo jo za<>-krenil prod patruljo vstran, zaklical še nekaj besedi v slovo in že skoraj izginil v megli. V zadnjem hipu je počil strel, ki ga je zadel v srce. Mrtvo truplo je na smučeh zgrmelo v dolino. Naši v Ameriki ji ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Zoper prehlade zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN - EXPELLER Pain-Expeller vedno ■■smui DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 25l kol na Spodnjem Štajerskem. Bil je vdovec ter zapušča v j starem kraju ono sestro. Podlegel je raku na želodcu. V Ameriki je bil HI) let. — V San Francisco, Cal., sta se z avtom ponesrečili sestri Ana in Marija Fabjan. Nahajata se v mestni bolnišnici in jo upati, da bosta kmalu o-krevali. Miss Ana Fabjan je nadarjena koncertna pevka. ČE IMAŠ DENAR V LONCU Roger je zapovedal vojakom, naj mu sled". In tako so se začeli plaziti po vseli štiri naprej, da bi človek mislil, da hočejo postati pravi Indijanci. Pomagali so si pač, kakor so vedeli in znali. indijanskega poglavarja pa že dolgo ni bilo na spregled. Roger ni skrival svojega vznemirjenja. Njegovo začudenje se je pa izpremenilo v strah, ko je naenkrat opazil, da so neopaženo izgnili tudi drugi Indijanci. Takoj mu je šinila v glavo misel, da so ga ti divjaki izdali in zapustili. Kljub temu se pa ni mogel odločiti, da bi zapovedal svojim vojakom, naj začno iskati verolomne Indijance. Spomnil se je, kaj mu je naročil guverner, pa tudi kaj je bil obljubil Indijanec in kako soj M ,<'a- - • brž boriti, kajti na strani Angležev se bori mnogo indijanskih plemen, .sovražnih 1 )elawarom.. . ...Zdaj veste, kakšne zvijače boste moral-premagati in kakšnim pastem izogniti se; pozabiti tudi ne smete, da boste imeli proti sel »i krvoločnega sovražnika. Ti ljudje n«* poznajo usmiljenja. Wati-Po\v je spoštljiv«* poslušal viteza. In ko je končal, je Indijanec poveril glavo v znak .v>glasja. — Wati-Pow priporoča previdno-.;. - j.- do- jai. Poleni se je pa obrnil k vitezu, rekoč: — Wat i-Po w je prav kar posvaril belega poglavarja, naj bo oprezen... — Kaj! — je vzkliknil Roger. — tista pn — V mestni bolnišnici v ('levelandu je umrl Joseph Legali. ml., podomače Pohov, v starosti MS let. Šil je samec ter zapušča očeta, tri brate ter pet sest ra. — Združene policije v Frankivii county, v Colum-busu in železniške policije iščejo ban »lita. ki je premaknil železniško zavoro na železniškem jardu v Oolnmbusu, ()., kar je povzročilo, da je potniški vlak Cleveland - Cincinnati, od Pennsylvania železnice skočil s tira in je bilo pri tem troje oseh ubitih. Med libit imi je tudi John Skolar, kurjač na vlaku. Finil je v bolnici v Oolumbusu, ko je dobil v nesreči zlomljen vrat. Nad 20 oseb je bilo ranjenih. Med ljudstvom vlada splošno razburjenje, ker so železniške o-blasti prepričane, da je nekdo nalašč povzročil nesrečo. — V torek, 18. decembra je umrl v Muirdale Sanatoriju v Milwaukee rojak Anton Naj-zer, star 62 let in doma iz Ma- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pusti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za n. so KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo {Martin Muc) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege {Vinko Bit ene) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City t Naznanilo in Zahvala V globoki žalosti naznanjQin vsem sorodnikom. jMnjateljem in znancem žalostno vest, 11 «lne s. april* 18!K> v vasi Štefan. fara Trebnje. I'okopuli smo fiu :iO. noveuihcsi jih pokopališču v Kane. Pa. V dolžnost si štejem, da se lepo zahvalim vsem. ki so mi bili v pomot* in tolažbo ob času velike žalosti. NajU'i»ša hvala mojemu bratu Louisu (ieržiua in njegovi družini, ki *o mi bili v pomot- v najhujših urah. Hvala vsem. ki so ga prišli kropit in so tfa spremili k večnomu lxx'-itku. — Hvala vsem, ki so ila-rovali vence in za sv. maše. — Hvala onim. ki so dali avtomobile lir<'z-plafno na razpolago in onim. ki so nesli njegove zemeljske ostanki* k večnemu ]»očitku. . Dragi soprog, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: PAULINE K. BALANT, soproga: ANTON JEKlC, polbrat: mati in sestra v starem kraju. I >u ran t City. Pa. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno fn hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, •» kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in znnotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. Kranj, 10. dee. — Frančiška Rant iz Spodnjih Dupelj je tovarniška delavka v Kranju. Stanuje doma. kamor >e vozi vsak večer s tržiškini vlakom. V zadnjih dneh ji je bilo podnevi, ko je bila zaposlena v Kranju, vlomljeno v stanovanje. Neznan vlomilec ji je od nesel izpod železnega dvoliter kega lonea SOOO Din denarja, kav pa mu ni hilo dosti. Fkra-de! ji je še črn plašč, zlato o-\ ratno verižico, dva zlata ženska prstana, novo črno krilo, dva para nogavic in pulover. Skupna škoda znaša okrog 10 tisoč Din, ki jih l>o delavka težko pogrešala. Orožniki so u gotovili, da je moral vlomilec priti v hišo skozi glavna vrata v vežo, odkoder je nasilno vlomil v kuhinjo, kjer je vse pre-iueial. Ogledal in prebrskal pa je tudi ostale prostore, eelo podstrešje. Vendar sosedje niso opazili nikogar, ki bi se muzal podnevi okrog hiše, kjer stanuje Rantova. In Frančiška ne pozna človeka, ki bi ga mo glo zatrdno osumiti, da ji jo odnesel denar in obleko. Orožniki iz Pod brezi j zasledujejo neznanega vlomilca. KUHINJA PRED 400 ! ETI Zgodovinske knjige in junaško pesmi poročajo le sem m tja o vsakdanjih zadevali. Ce hočemo n. pr. zvedeti, kakšne so bile kuhinje naših prednikov pred 40(1 leti, moramo seči p a drugih virih. Francoski raziskovalec Du-rand je proučil 2500 inventar-,je\ in je iz tega sestavil seznam o kuhinjskih potrebščinah, ki so jih uporabljale gospodinje in kuharice v dobi reformacije. Ognjišče je bilo še v začetku 15. stol. pod plaščem kamina. Njegovo dno je bilo pokrito spočetka s kamni ali opekami, pozneje z mavcem, nekn naredba iz 1. 1485. je zapovedovala uporabo železa. — (/unjišče je bilo često okrašeno z reliefi svetnikov in svetnic. Pod kaminskim plaščem je visel na težki, okrašeni verigi bakren kotel, dalje so visele tu velike vilice za pečenje, ražnji, klešče in lopate. Kotel je počival na posebnim stojalu nad ognjem, lončeni piskri so stali na trinožnikih, ki so se imenovali ponekod 4'dekle". Sploli so kuhinjskemu orodju radi dajali ime služabništva, 4'hlapec" se je imenovalo n. pr. le-seuo stojalo, 4 lilapčič'' pa neka vrsta omare za orodje. — Mnoge potrebščine, ki so bile spočetka groteskne v svojih oblikah in velikostih, so že o-krog 1. 1500, dobile še danes običajno obliko. Advertise in 'Glas Naroda* mil* pri tem žarele oči. lu tako ni mogel verjeti, da bi ffilo res. kar mu je šepetal notranji glas. Poleg t (»ga so pa bili Delawari na glasu kot pošteni, odkriti in zvesti Indijanci. In tako je čakal, kaj se bo zgodilo. Bil je ves v skrbeh, zdaj pa zdaj je dvignil glavo iz trave in pogledal, če o po tleh, «» mogle tako razmajati travo. Poleg tega -e je začulo sikanje, podoba•» sikanju črne kače strašnega sovražnika Ijutii in živali v scveroameriških stepah in pragozdovih. Roger je potegnil pištolo izza pasa in napel petelina. Z roko j«' naznačil vojakom naj store isto. Potem je bilo pa dolgo vse tiho. Šele ko se Roger ni mogel več premagovat' ko je že hotel vstati in ozreti se okrog >e "je zopet začulo kačje sikanje. Takoj nato je zašmnela gošča z vitezovim hrbtom. Z napeto pištolo v roki se je vitez na glo obrnil. Toda še predno je mogel ustreliti tja, odkoder se je slišalo šuštenje, se je naenkrat vzravnala pred njim človeška postava in mišičastr« roka je stisnila njegovo ramo. Roger je že hotel klikniti, ko je postava iz pregovorila z znanim glasom Wati-Powa. — Ni več nevarnosti, hrabri Delawari so o čistili pot. Bil je res Wati-Pow. Njegova prsa so bila pokiita s stalo vi mnogih ran, ki pa so bile vse lahke. — Kaj ste se borili— je vprašal vitez videč, da se vračajo tudi drugi Indijanci s sledo-v krvavega spopada. — Wati-Pow je hotel izpolniti guvernerju dano obljubo, — je odgovoril poglgavar... Da bi mogel voditi Francoze k Zelenim goram, je moral Wati-Pow pregnati Siouxe, ki so nani bili zastavili pot. — In hrabri poglavar jih je zasledoval? — Veliki Orel je pustil njihova trupla v gJ šci, da jih požro divje zveri. _ Potem je pa pokazal z roko na pas in, ori pomnil: — Tu so skalpi, ki bodo žrtvovani na zemlji, k,ier počiva častiti Wati-Powov oče. Obenem s poglavarjem so tudi drugi Indijanci privzdignili za pasom viseče skalpe. Roger je izrazil občudovanje in iskreno zahvalo indijanskemu poglavarju in njegovim vojščakom. Potem so pa krenili naprej. Spotoma je Roger vprašal Wati-Powa, kako se Indijanci bore. Pozneje je pravil vse svojim vojakom in dodal še to, kar ji Francozi -o stali okrog Indijanca ter z največjim zanimanjem sledili njegovim besedam in kretnjam. Wati-Fow se je ozrl na viteza in nadaljeval: — Veliki Orel meri dobro; hotel je samo o pozo rit i I m* lega poglavarja, da je nevarno dvigniti glavo iz trave ker bi lahko njegov ska:j.-krasil pas bojevitega Siouxa... In zato je Velj-ki Orel poslal svojo jmščico, da bi st> dotaknila Jas preveč pogumnega belega poglavarja. Te resne besede so močno poti le vojake. Četa je takoj nadaljevala pot. Wati-Pow j«* bil zopet nu čely, dva svoja najboljša vojščaka je pa poslal naprej. Pustimo viteza de Vaudreya na poti proti Zelenim goram in vrnimo >e k nekaterim drugim osebam, ki bodo igrale važno vlogo v nadaljevanju teli napetih dogodkov. * 'i t a tel j gotovo ni pozabil na Marjano, k smo jo pustili v Xe\\ Orlcunsii v trenutku, k» -e je zaročila - poročnikom d'Onvelle-om in sr i je obema izpolnila najbolj vroča želja. Marjana j«' -premikala poročnika, k. je tn«>-i ral zapustiti i.oiii^iano. ker ga je kii -al -trie. bogat plantažnik. da bi pre«I -mr!.;o vitle! svo-| jega edinega sorodnika. i Na Louisiaui -ta zaročeiien liitli praznovala I svatbo. Kmalu po njuni poroki :e poročniko\ ! stric umrl in zapu-til nečaku veliko premoženje, ki ga je le-ta takoj vnovčil. «ia bi se mogel čim prej vrniti v domovino. Ta čas je bila na bas znova izbruhnila vojna za svobodo severne Amerike. < >d v>eh -traui so >e priglašali »!obn)voljci. pt»sebno iz krajev, kjer so bili naseljeni Francozi. I'a tudi francoski kreoli iz okolice Mehiškega zaliva iti Antil-skili otokov >o dali mmigti dobrtivoljcev. Marjana je !>ila zelo j otrla. ko ji je ptiročnik s j;«»r« >či I. kaj namerava! Potolažila se j«* >ele, k<> je zvetlela. «la b«> labkt» opremljala svojega nm-ža. Vendar jo je pa bolelo -rec pri niiir«>ti Madelenci Bachelinovi. Tolažila se je in upala, tla bo kmalu zopet videla Henrika (ierardovo. ki jt» je bila usoda z njo tako tajno združila in ki jo bo lahko zdaj brez sramu, da. celo ponosno objela. In zdaj so padli vsi ti načrti v vodo. Toda Marjana je skušala svojo žalost prikriti v pripravah za odhod. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" L.I . IJJlIJJll .LP GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 2, 1935 AVTOMOBIL ZA KOPNO IN MORJE THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. S h roper i 111 krikom, kot blazna, se vrže Karolina na svo-jego moža in oklene roke okoli njegovega vratu, kot bi mogla še šilom; preprečiti že izvršeno nesrečo. Purčeler se ne brani, samo momlja in izpusti puško iz rok. Rop o* zbudi Ka-rolino iz blaznosti, ki se je je polotila. — Moj otrok! Moj otrok! Vrže se na tla, dvigne krvaveče telesce na svoje prsi, vstane in s pretresljivim glasom kliče na pomoč ter hoče o-troka nesti iz sobe. Predno pa pride do praga sobe se onesvesti in pade na tla. Posli pribite v sobo. Nekateri dvignejo Karolino in otroka s tal, drugi pa silijo Pureelerja s strašnimi vprašanji. Pur- \ čeler jih gleda s steklenimi očmi in momlja med solzami: — Nisem vedel, da je puška nabita; jaz nisem kriv! Veliki hlapec steče po zdravnika, ki tudi takoj pride. Pomagati ne more več: Tonček je zatisnil oči. Ko zdravnik zdrami mater iz omedlevice, pritečejo sosedje. Ljudje se nagnetejo v sobe in žene skušajo s tolažilni-ini besedami Karolino pomiriti. Toda Karolina ne sliši. Brez ^olza, kot okamcnela, sedi poleg postelje svojega otroka in ni hotela izpustiti majhne, mrzle roke. Zdravnik se obrne in gre iz sobe. Ljudje molče, ko pride, in tresoč se mu gleda Pursier nasproti, izmučen vsled joka in zabuhlimi lici. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BVRSATJ Sit WEST IStfa STREET NEW IOKK, N. I. PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LJETOV. REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- TC VANJE 1——IHIBBiRWIfWWWWWll SHIPPING ^ NEWS Nemške napadalne čete so opremljene z avtomobili, ki istotako uspešno vozijo po suhem kakor po vodi. 3 januarja: ManhaKiin v Havre 4. januarja: K u ropa v linmen 5. januarja : I.afayette v Havre Itex v flenoa 9. Januarja: Majestic v Cherbourg j ti. januarj — Hremcn Iz Slovenije. Pe sekiri je segla. ,, , tj - , , m v.. v , . , preden sta policijska in Gospod Puree er! To nesrečo, eije žrtev je postal vaš SO(lna preiskava ntegnili do srn, moram naznaniti! . „ ' I kraja pojasniti , zagonetni u- I one vidi, da so vse o« uprte vanj. Svoj glas sili, da bi' starega brezposelnega de- lul . , , , lavca Franceta Serše v Rebri, — J rosim, gospod doktor, nikar se ne trudite preveč! je Ljubljano in vso javnost licih pravi velikemu hlapcu: — Naprezi Lutftikusa! — Toda prosim vas za božjo voljo, gospod — Napravi, kar sem rekel! Moj dirkač me najhitrejše brezposelna prodajalka Francka Planinškova nad svojim nelegitimnim, 41 let starim možem Ivanom Štrukljem, brez-1 poselnim zidarjem. Od vsega početka je bilo pri pelje na pot, ki mi je še edina ostala. — Purčeler hoče iti j z sobe. Meče ga v izbo. Ko vidi krvave blazine in kot vosek bledi otrokov obraz, ga prevzame groza in si ihte zakrije oči., — Nič več ga ne morem pogledati, ni mi mogoče! — Opote-1 i**sno> ^a je Planinškova umo-kaje gre proti vratom in namoči, česar že več let ni naredil, •rila svojega nezakonitega mo-pj>te v blagoslovljeno vodo. Molče gre po stopnicah in se o- žaviz. *orodnih nagibov, iz ka-j »ri jemlje ob zid ter še vedno joka, ko pripelje voz pred hišo.' kr*nil1 I)a(k>l tudi stari Ser" — Prosim, gospod, pustite me, da jaz peljem.« — nravi P0'1 s^kil*0: neznosnost Jdapec. * * skupnega življenja, beda in Purčeler zmaje z glavo ter zleze na koleselj. Ako bi mu'denan Planinškova, ki je bila vila ne prinesla klobuka, bi se gologlav odpeljal. j poročena, a jo je soprog zapu- Ko se v mraku pelje skozi vas, srpo gleda pred se, ne da 1 stl1' ima 1Z zakona lo mj>u v IJrfmfn Berenguriu v t 'herlKiurg 26. januarja: Lafuyetle v 1 la vre 30. januarja: Manhattan v 1 lavre 2. februarja- Cli'implain v Havre K»-x v 'jt-iKia 6. februarja: »>l> m[»i>- v Chrliourg' 9. fsbruarja: lSrvmen v 15 remen l!e «!»• Krn ne «.- v 11 a vre 13. februarja: Cf»iit»- ii.' v C iK-rhn-.jrtr 23. februarja: C iam|ilain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre R« x v rienoa Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pr: rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN otroka. Novi krušni i ]>o njenih izpovedih ! starega oče je zmerom godrnjal nad ujm. (V-prav je imel denar, mu krajcar ni šel izpod palca, in vsnkokrnt je postal slabe volje, katkir je šla mati kuhat z;i malega. Pre tekle dni sta se spet spričkala zavoljo večerje. Štrukelj ni i>i! zadovoljen s samim krompir- vecema senca na dolino in hrib«*, četudi je bil na Zapadu rdeč sijaj, v katerem so se dvigali čmi vrhovi višjih gora. Ko se pri J 'určelerju razvozlja groza prve bolesti, se pred njim dvigne >lika njega samega in njegovega življenja, kakoršnje je bilo; z jasnostjo, ki ga je pretresla, je videl krivdo, ki jo je zagrešil nad seboj in nad drugimi. Toda spoznavanje ne traja dolgo; preide kot daljno bliskanje, za katerim svetijo zvezde. Takoj je bilo na mestu zopet usmiljenje, ki ga je občutil sam do sebe. l)a. vsled lahkomišljenosti je mnogo zagrešil; toda ne j sam, vse kaj drugega je nosilo krivdo. Zakaj so njegovi sta-1 ^ • • lu1 v** j -i . . " .... i m ie ponoei lokal, nsi sli tako zgodaj od njega m so ga nezrelega pustih v živ- j si0(inie^a dm ] jen ju ? Zakaj je šel pod nesrečno zvezdo v ta zakon? Ako bi ' ^ bil srečal kako drugo dekle, bi prišlo vse drugače! Tudi ta zadnja nesreča, ki je njegove nedolžne roke oškropila s krvjo lastnega otroka, se ne bi zgodila! — Vsa leta mi je vedno jemala naboje iz puške! Danes pa ti prvič pozabi! Ako žena ne bi pozabila na svojo dolžnost, se ta nesreča ne bi bila zgodila! la luč in letrla nazaj. Poteklo zalita ravan že v'obsegu okrog j je en kaj minut, ne da bi kaj 10,000 ha. Ravnina med Vrh-j globlje premislila vso stvar.' niko - Bevkami - Borovnico ija |>a je ligo-j š' je spet v t'rni vasi in Lipah.! lovila, da je moralo biti naj- < Vnovška eesta je vsa pod vo-j manj 1"» udan-fv. otl kateri h'do in je prevoz mogoč samo s bilo o ali smrtnih. Tudi t čolni. Ljubljanska občina je sojin komisija pod vodstvom! poslala danes dopoldne naj preiskovalnega sodnika dr. j Barje štiri pontone. da so lju-j Breliha j<- izvršila > un.or,enega moža v malega bolan i »'ytvasmc-i v Drav ljali. Obduk-Ko je ii'i jc,.i° -l1' izvršil sodni zdravnik na vse zgodaj ; T \ teku dneva so na policiji išali več prič iz Zgornje in iz kroga znancev Pla- vnovič zajokal, je prepir med njegovo materjo in krušnim o-1 četom izbi L sodu dno i i < Jezo, ki ga je mučila, je moral odložiti. Ker opazi, počasni korak konja, pograbi v svoji jezi bič. — Čakaj, te bom naučil teči! — Žvižgaje pade bič po mehki konjevi koži. Hr-skaje -se konj vzpne. Pred kilometerskim kamnom, ki se je belo dvigal iz teme, se splaši ter prične tako divje dirjati, da ga Purčeler ne more vee vzdržati. Kot igrača skače lahki koleselj sem ter tja, udarja ob skale, se zaletuje ob strehe obcestne ograje ter izgine v oblaku prahu. K udarcem konjskih kopit v daljni temi se pridruži glas malega zvona v zvoniku. Žalostno zveni tenki glas čez tiho dolino. Ljudje, ki. še niso vedeli, kaj se je dogodilo, v Purčeler jevi hiši, prihajajo iz his. — Komu pa zvoni? Kje je bil kak otrok bolan? Tudi po pobočju drsečega hriba se razlega zamolkli glas malega zvona. Slišijo ga štirje ljudje, ki so pri Simmerauer-jevi hiši pri svetlobi bakelj trdo delali, izmučeni in z znojni-mi kapljami na obrazih. — Ali slišiš, maiti? — pravi Mihel. — Smrtna nra zvoni! — Mali zvon! Najbrže je umrl kak otrok. Ljubi Bog naj ga sprejme v svoj večni nebeški mir Molimo zanj očenaš! Ne da bi prenehali z delom, molijo. Ko se Matej prekriža, se oprime drevesa, kot bi se ga polotila omotica. — Ali ti ni dobro, Matej? — ga skrbno vpraša sestra. — Ne vem, kaj mi je. Tako me skrbi zaradi Karoline. Nato zop^t molčita in pri prasketanju ognja je slišati Bajno še udarce &pkire, sikanje žage, pokanje viter, ki so se pri pletenju lomile ^n težko -sapo štirih ljudi. Na njihovih izmučenih telesih je bilo videti, da so imeli težke ure za seboj. - C Dalje prihodnjič. \ Kako se je zgodilo, bo najbrž težko povsem točno repro-ducirati, ker ne more biti dvoma, da je žena storila dejanje v navalu duševne zmedenosti. Ko je mali zjutraj zavekal, je vstala, kakor je izpovedala na policiji, in prižgala acetilenko. Medtem ko je Štrukelj s postelje kričal nanjo, ji je v hipu, brez misli mimogrede padel pogled na sekiro, prislonje-no ob pečici. Potem je ugasni- filfSfilliHtlfiSfiifUfUfSfi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ninškove in umorjenca. Njihovi' izpovedi osvetljujejo nekatere podrobnosti o njunem življenju in njunih značajih, k pojasnit vi groznega dejanja samega pa seveda niso mogle doprinesti novih bistvenih momentov. Kakor je motiv sam. ki je Planiuškovi zavedel roko po sekiri, nejasen in nerazumen, je zločin sam vendarle jasen in enostaven. Izpočetka so nekatere priče izrekle sum, da je Planinškova umorila svojega sostanovalca iz pohlepa po denarju, saj je bilo znano, da ima Štrukelj za svoje razmere precej pod palcem. Policija je vnovič pozorno preiskala njuno stanovanje in je v omari našla nedotaknjenih okrog 5000 Din gotovine in okrog 50,000 v dveh hranilnih knjižicah. Vode se razlivajo. Iz Ljubljane poročajo 17. decembra: Od včeraj do davi je v Ljubljani padlo 48.3 mm dežja. Položaj na Barju je postal zelo nevaren. Od Vrhnike do Hudournik Iška je povzročil hudo pust osen je v svojem spodnjem in srednjem toku. Z Iškega Vintgarja je nanosil na polja ogromne množine peska in gramoza. Tudi Ižica je prestopila bregove in je že 2.50 m nad normalo. (V deževje ne bo prenehalo, bo podobna katastrofa, kakor je bila lani v novembru. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je poslala na teren fotografa Uib-šenju, da je posnel poplavljene kraje. Nevarno pa je tudi ob izlivu Ljubljanice v Savo. Pri Zalogu je voda že do 3 m nad normalo in so morali nekateri posestniki spraviti svojo živino na varnejša mesta, ker jim je voda zalile hleve. Sava je včeraj in danes silno narasla. Hidrotelinični odsek banske uprave je prejel iz posameznih krajev kratka poročila o stanju Save. Litija na pr. javlja: Sava je danes ob 9. dopoldne narasla na 3.10 m nad normalo. Še vedno narašča. Včerajšnje stanje je bilo 2.10 m. Iz Krškega javljajo, da je tam Sava ob 7. zjutraj narasla na 1.90 m. Iz Brežič se glasi kratko poročilo: Sava in Krka sta že 14. t. m. ob 8. zjutraj narasli za 2.45 m nad nomalo, ob (16. pa že na 3.45 m. Vsa ravan y premeru meri globus 6 lnčev. _ viaok Je 10 lnfiev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — "GLAS NARODA' 75 Požar v Stopercah. Iz Bogatca pišejo: V noči i- - . . v , ^ 'ie izpremenjena v veliko jeze- 13. decembra ob pol 21. ie ne- Ijani je Barje ze pod vodo. Od, „ T, T i . .. , , A • , r .. 1 , / iannA i, i v. . Ponekod stoji voda do 8 m nadno izbruhnil požar na stre- 16,000 ha skupne površine je vjso]co ----- A' planinah sneži. Tako so faročite se na "GLAS I?AlR0DA9,% nam na pr. s Kofe sporočili, da je do 14.40 zapadlo 5 cm snega, snežilo pa je dalje. največji slovenski dt, 9vnik iv Združenih, državah. h L hiše posestnika Vtiča Jožefa v vasi Grdimi št. 17, občina Rogatec. Ogenj je popolnoma upepelil leseno, s slamo krito stanovanjsko hišo tako, da tr- pi siromašni posestnik Vtič 15 tisoč dinarjev škode, zavarovan pa je bil le za 5000 Din. Ogenj je prva opazila žena, ki je z vso materinsko požrtvo-volnostjo reševala svojih 6 o-t ročice v. Posebno je družina nesrečna, ker je zgorel ves živež in obleka. t ALllSTE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES