M 232.
V Uusijnm, g sredo, dni 10. oKtodro 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti:
z.i telo leto naprej K 26-— la pol leta „ „ 13 — za c«trt leta „ „ 6 50 za en mespc „ „ 2'20
V upravniStvu:
•za celo leto naprej K 20- — ja pol leta „ „ IG*— i.a {.:Lrt leta „ „ 5-— ia en mesec „ ,, 1-70
la poStlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
lnserati:
Encstop. petitvrsta (71 mm): za enkrat .... h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . .. 9 „ za ve{ ko trikrat . C „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Jez
----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L- Vsprejtma naročnino, inseratein
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Severno železnico.
Dunaj, 9. oktobra 1906.
One 4. sušca 18.36 je bila izdana koncesija za zgradbo ces. Ferdinanda severne železnice od Dunaja do Bohnije s stranskimi progami v Brno, Olomuc, Opavo, Bjelico in Bialo. Koncesija jc veljala za 50 let. Ko je pretekla ta koncesija, bila je I. 1885. v javnosti in poslanski zbornici razprava o vprašanju, ali iu pod kakimi pogoji naj se podržavi ta železnica. Važni razlogi so žc takoj govorili za to, da se železnica podržavi. Vlada pa tega ni storila, marveč je podaljšala koncesijo.
Letos pa jc vlada poslanski zbornici predložila načrt zakona, s katerim naj se podržavi glavna proga Severne železnice z vsemi stranskimi črtami.
Zeleznični odsek je izvolil pododsek, ki naj sc bavi s tem važnim vprašanjem ter odseku predloži svoje nasvete. Pododsek se ic v več sejah temeljito posvetoval o predmetu ter izvolil poslanca Šukljeta, da na podlagi teh razprav za odsek izdela poročilo. Dvorni svetnik S u k I i c je železničneniu odseku predložil naslednje poročilo:
Z večino glasov je sklenil pododsek, da odseku priporoča vladno predlogo kot temelj nadaljni razpravi. Večina v pododseku je mnenja, da je vlada tekom razprav sicer ovrgla mnogo ugovorov glede podrobnih določb v pogodbi, da pa so še mnoge važne točke v pogodbi, ki nai sc popravijo v korist državnih financ.
Ker pa je izjavil žel. minister dr. pl. D c r-schatta, da Severna železnica odklanja vsako, tudi najmanjšo izpremembo pogodbe, stavila si «je večina vprašanje, ali naj se presoja konečni uspeh pogodbe Ic po podrobnih določbah ali po celoti. Zato je odsek natančno presojal le glavne točke pogodbe, podrobnosti zakona pa jc prepustil presoji odseka.
Težišče vsega vprašanja je odkup-n iu a g I a v n e prog e. Po pogodbi mej vlado in Severno železnico bi država od 1. januarja 19(16 do konca koncesijske dobe, to je do konca leta 1940 plačevala na leto .33,930.000 K ali po odbitih davkih 30,537.000 kron. Ne le manjšina, tudi razni člani večine v pododseku so naglašali, da je Severna železnica iako spretno v svojo korist izračunala
letni čisti dobiček. Po koncesijski listini z dne I. januarja 1886 jc namreč Severna železnica izračunala povprečni letni čisti dohodek za zadnjih sedem let, to je za leta 1898 do 1904. odštevši dve za družbo najugodnejši leti 1901 in 1902. Na račun teh dveh let je vzela razne velike izdatke, da ic tako izkazala ugodnejšo bilanco za ostalih pet let ter s tem zvišala rento.
Dalje so posamezni člani grajali preveliko varčnost Severne železnice. Vsled te varčnosti jc uprava zanemarila progo, vozove itd., ki so v slabem stanju. Tudi letne bilance niso pravilne, ker je n. pr. uprava Severne železnice dodatno izplačila za zavarovanja vsled nezgod, davke itd. iz prejšnjih let postavila med izdatke leta 1905 in s tem tudi zvišala letno rento, oziroma državno odkupnino.
Poslanci so tudi zahtevali pojasnila o cenah premoga. Severna železnica ima namreč svoje premogove jame. Ta svoj premog pa je severna železnica v zadnjih letih cenila prenizko. da tako zmanjša izdatke in zviša čiste dohodke.
Na te ugovore so odgovarjali vladni zastopniki, češ, da si je posebna komisija ogledala progo in res našla na stotine nedostatkov na tiru. Vsi ti nedostatki pa so bili popravljeni v letu 1905.
Komisija jc tudi dognala, da so vagon i precej slabi. Na podlagi koncesije pa vlada nc more prisiliti Severne železnice, da bi nabavila boljše vozove ter iih prepustila državi.
Glede investicij odgovarja vlada, da je severna železnica I. 1904 najela za investicije 5 milijonov ter iih porabila.
Tudi bilanca odgovarja, kakor trdi vlada, natančnim predpisom Severne železnice.
Kar se tiče dodatnih izplačil I. 1905 za zavarovanje, davke in druge obveznosti, ki bi se morala prenesti na prejšnja leta, odgovarja vlada, da se tako zaračunavanje strinja s splošnimi načeli bilančne tehnike. Ker pa je državna uprava vsako leto odobrila račune severne železnice, od katere država dobiva delež čistega dobička, morajo ti računi v smislu § 12 koncesije biti tuui podlaga odkupnini.
Odsek temu sicer ne more ugovarjati, vendar pa se .ie v pododseku slišal glas, da
ima državni zbor pravico določiti podlago računom ter zavreči potrdilo državne uprave.
Na vprašanje, katero odkupnino je vlada sama določila pred obravnavami s severno železnico, je odgovoril minister, da je država dobivala svoj delež od povprečnega čistega dobička v znesku 30,117.862 kron. Ako se pa odštejejo še delniški koleki in honorarji upravnim svetnikom, znašal bi čisti dobiček 30,265.903 kron. Razlika med računoma vlade iu severne železnice jc torej neznatna. Pač pa .ie vlada dosegla, da se pripiše čistemu dohodku 3,362.887 kron rentnega davka, ne pa 3,564.269 kron pridobninskega davka; torej 201.382 kron manj, nego je zahtevala severna železnica.
Dalje je zahtevala severna železnica, da se prištejejo še aktivne obresti in stroški za splošno upravo v skupnem znesku 494.576 K. Vsega skupaj je severna železnica zahtevala več 695.958 kron. Severna železnica pa ic od-jenjala za 394.748 kron in vlada jc primaknila 301.218 kron.
Pododsek je bil mnenja, da je boljša kratka sprava, nego dolga pravda. Pogoji niso sicer ugodni, a sc morejo sprejeti s praktičnega stališča. Ker kupec običajno plača pristojbine, zato je vlada kot kupec dovolila pristojbin prosto pogodbo glede odkupnine, kar je za državo isto, kakor če bi sama sebi plačala pristojbine od listin.
Sproženo je bilo tudi vprašanje, ali bi ne kazalo, da vlada odpove vse prioritete severne železnice, ki se obrestujejo sedaj po 5:3%, ter z novim, daljšim posojilom napravi boljši račun. V tem oziru minister tega vprašanja načeloma ni odklonil.
Očitali so tudi vladi, zakaj se ni ob enem pogodila s severno železnico tudi glede pre-mogovih jam iu jc odkupila lc montansko železnico. Vlada je odgovorila, da bode severna železnica iz treh jam dajala državi premog po istih cenah, kakor zasebnikom, iz drugih treh jam pa po najnižjih cenah. In te cene so bile podlaga tudi glede čistega dobička v pogodbi.
Pododsek je odobril, da je vlada odkupila tudi lokalne železnice za letno rento 1,616.166 kron, ker bi pozneje bila odkupnina šc višja. Minister je dalje obljubil, da uradniki in uslužbenci v svojih dohodkih ne bodo prikrajšani.
Ostala poslopja severne železnice, kai-terih stavbeni stroški so znesli 4.050.895 kron, odkupi država za 3,715.000 kron.
Večina odseka je konečno mnenja, da bi nova pogajanja s severno železnico glede podržavljcnja ne imela boljšega uspeha. Tudi ne kaže, da bi odlašali s podržavljenjem še nadaljnih sedem let, ker bi se čisti dohodek delnic severne železnice gotovo ne zmanjšal. Zato predlaga pododsek: Severna železnica naj se podržavi v smislu koncesije in odsek naj se bavi z vladno predlogo, katero bode vlada sama pojasnila in zagovarjala.
VOLILNA REFORMA. — UVETRETJINSKA VEČINA. — RAZDELITEV VOLILNIH OKROŽIJ NA CESKEM.
Ko je odsek rešil vprašanje o razdelitvi volilnih okrožij na Moravskcm, bi bil moral preiti k razdelitvi volilnih okrožij na Češkem. Ker pa ne češki nc nemški poslanci šc niso izdelali svojih referatov, so sejo preložili na Id. t. tu. Sicer pa sedaj vse zanima zgolj vprašanje o dvetretjinski večini. Vlada ic strankam že objavila svoj kompromisni predlog, toda nobena se ne ogreva zanj in zato delajo sedaj na novem kompromisu, ki določa, da naj se volilna okrožja za dobo 12 let nc izpreme-nijo. Češki klub se .ie 9. t. m. pogovarjal o tem z ministrskim predsednikom Beckom in s predsedstvom poljskega kola. Dr. Kramar je izjavil, da je vlada preje stala glede tega vprašanja popolnoma na češkem stališču. Cehi odločno odklanjajo vsak kompromis. Pozneje je ministrski predsednik zopet konferiral s člani predsedstva poljskega kola, z Nemci iu zvečer celi dve uri s parlamentarično komisijo mladočeškega kluba in s češkimi člani volilnega odseka. Tudi minister dr. Pacak je dolgo konferiral s Cehi,, toda vse zaman, doslej se Cehi niso nikakor udali. »Politik« pa poroča, da Cehi zategadelj še niso izdelali svojega elaborata o razdelitvi volilnih okra-žij na Češkem, ker so agrarci zahtevali revizijo načrta razdelitve. Mladočehi pa baje hočejo s tem, da dovolijo to levizijo in morebitno izpremembo volilnih okrožij, pridobiti agrarce, ki se hočejo z vsemi kriplji boriti proti dvetretjinski večini, dočim so Mladočehi tudi v tem vprašanju pripravljeni skleniti z Nemci kak kompromis. Kakor se pa vidi iz drugih poročil, mladočeški klub nc kaže te odjenliivosti, ki mu jo »Politik« predbaciva.
Nemški poslanci iz Češke pa so se posvetovali o tem, kako izposlovati v odseku novo razdelitev čeških volilnih okrožij, ka.iti če Nemci zahtevajo zastopstva manjšin, ho treba scda.i izdelano razdelitev čisto predrugačiti.
um
nekaj o panslavlzmu *)
Naš rojak, ki se zdaj še skriva s pravim imenom, je napisal tu knjižico, ki zasluži, da jo vsakdo, ki ima širši pogled na razmere v slovanstvu, z zanimanjem čita. »Panslavi-zem«, kakor si ga on misli, ni utopija, ni nikak sedanjim državam poguben element, ampak je oblika pravičnosti, veliko kulturno stremljenje, po katerem se naj povzdignejo posamezni slovanski narodi do boljše in jasne bodočnosti. Mnogo idealizma je v knjižici, a priznati moramo, da jc pisatelj zgradil svojo teorijo na realnih premisah, in istiniti razvoj tudi potrjuje mnogo njegovih misli. Mnogo svetlih idej se zabliska tu in tam, ko čitamo ta v elegantnem slogu in z neko mirno gotovostjo pisana izvajanja.
Najprej govori pisatelj o Slovencih, katerih bodočnost se mu zdi jako temna. Pesimistično govori že o izumiranju Slovencev. Od volilne reforme si nc obeta mnogo, zlasti zato ne, ker se mu zdi, da ne bodo slovanski poslanci edino nastopali in postane vsled tega slovanska večina iluzorna. »Iz Galicije«, pravi, »pride čez 30 Ukrajincev, in verjetno je,
*) Der P a n s I a v i s m u s. Eine natio-nalpoiitische Betrachtung. Cilli 1906.
da se bodo ti v svojem sovraštvu do Rusov in Poljakov vrgli na nemško stran, kamor jih bo vlekla tudi njihova socialistična struja. Kdo nam garantira, da ne sklenejo Ukrajinci zveze z Nemci ter se pogode: Mi glasujemo z vami zoper Cehe in Južne Slovane, in vi glasujte z nami zoper Poljake.« In če bi pa dobili tudi slovansko večino, kdo nam garantira, da jo bodo znali Slovani tudi izkoristiti? O hrvaškem državnem pravu nima pisatelj dobrih nad in sc mu za Slovence ne zdi primerno: »Mi bi morali svojo narodno posebnost, ki ic žc politično, kulturno iu jezikovno preccj razvita, žrtvovati manj kulturnemu in politično manj šolanemu elementu, mi bi sc morali po-gubiti v hrvaštvu.« O hrvaški državi, ki bi bila »duodecna državica zadnje vrste« sodi pisatelj jako nemilo in odklanja hrvaško dr-žavnopravno idejo z ozirom na Slovence. Tudi širša jugoslovanska ideja« sc mu zdi neizvedljiva, ker jc Balkan čisto desorganizirau in se mu zdi nemogoče, zbrati in zediniti te »nesložne, globoko stoječe elemente«. Tudi občna »slovanska vzajemnost« mu ni prava ideja za slovansko bodočnost. »Kaj pa hočete z vzajemnostjo?« vprašuje, in na to nc ve odgovora. Tudi fraza »Slovanske reke se stekajo v ruskem morju«, mu jc prazna in v sedanjih razmerah šc celo nepraktična.
Ta prvi del izvajanj je torej jako pesimističen, glede Južnih Slovanov celo jako ob-
upen in črnogled. Kaj pa je torej s »pansla-vizmom ?«
G. pisatelj pravi, da sta dve stvari potrebni, da se narod razvije: Masa in kultura. To dvoje pa najde samo pri Rusih in Poljakih, iu zato odtod pričakuje boljše bodočnosti slovanstva. Pogodba med ruskim in poljskim narodom, katere podlaga bodi najširša avtonomija poljskega kraljestva, mu je prva etapa k boljši bodočnosti slovanstva. On ui za to, da bi si Poljaki ustanovili novo državo, ampak poljsko kraljestvo naj bi bilo nekako v tem razmerju k Rusiji, kakor Bavarska k Pruski. Odtod bi šlo dalje, in zdaj postane g. pisatelj optimist. Poljski vpliv bi pripomogel k ustanovitvi trozveze »Avstrija-Ru-sija-Francija« proti Nemčiji, a s prijaznimi od-nošaji do Italije in Anglije. »S tem bi zopet oživela ideja velikega avstrijskega državnika Kaunitza in cesarice Marije Terezije.« Tretji korak bi bil ta. da vsled tega prodre v Avstriji slovanski vpliv in pade nemška hegemonija. Do ta čas pa priporoča posameznim narodom podrobno delo, zlasti na polju izobrazbe. Takoj pa sc naj osnuje dvoje: list in organizacija v dosego teh smotrov.
To jc vsebina knjižice, ki prinaša marsikatero dobro idejo, zlasti glede rusko-poljskih razmer. Nekatere sodbe so pa ravno vsled tega, ker jc težišče vsega razmotrivanja v rusko-poljskih odnošajih, za druge narode neko-
liko enostranske in glede Slovencev gotov prečrnoglede. Mi smo prepričani, da se da slovenski narod z dobro organizacijo, s poukom in s povzdigo gospodarskega stanja še ohraniti proti tujim navalom. Tudi v zvezi s Hrvati saj ni treba, da kar izginemo v hrvatstvu vidimo za bodočnost važno kulturno in politično sredstvo za ohranitev narodnosti. Češka »vzajemnost«, če se narodnogospodarsko prav izvršuje, tudi postane lahko važen narodno-ohranjujoč činitelj.
»S\viat Slo\vianski« v Krakovu jc jako simpatično sprejel to knjižico in piše potem o nasvctovaneni vseslovanskcm glasilu:
» V kakem jeziku naj bi izhajal ta tednik? Ali v nemškem? Po naši misli naj bi izhajal v štirih jezikih: V hrvaškem ali slovenskem, češkem, poljskem in ruskem. Ako častiti gospod pisatelj najde sredstev za slovensko ali hrvaško izdajo, poskrbimo mi za poljsko iz-danje in računamo ua to, da ne bo ncdostajaio prijateljev te misli med Cehi in Rusi. Tak list bi imel'potem resnično važnost.«
S posebnim listom v štirih jezikih bi bile seveda težave. Ceniti tudi? Bolj praktična bi bila slovanska korespondenca za časopise in politike; njene ideje bi potem že časopisje samo razširjalo v vseh narečjih.
IZVAJANJA NEKEGA ČEŠKEGA POSLAN-CA O VOLILNI REFORMI.
Neki voditelj češkega kluba je izjavil o volilni preosnovi za državni zbor: Ne dvomi, da državni zbor izdela preosnovo. Odsek za vol. preosnovo bo sklenil svoja posvetovanja 12. t. m. in je tudi mogoče, da izdela poročevalec poročilo do 15. t. m. Ker se snidejo delegacije 20. novembra, ima do takrat državni zbor prostih za razpravo o volilni preosnovi 40 dni. v katerem času lahko priredi 30 sej. Obstrukcije z dolgimi govori.se ne boji. Niti Vsenemci nc bodo obstruirali, ker se ne bodo hoteli blamirati in ker vedo, da bi le za nekaj dni zavrli rešitev preosnove z obstrukcijo. Po precej dolgi splošni razpravi bo morala rešiti zbornica nekoliko spornih vprašanj, pri katerih se bodo podali minoritetni predlogi. Kar se tiče volilne dolžnosti, o kateri bodo odločevali deželni zbori, meni, da se uvede v Zgornji in Spodnji Avstrijski. Presenečenja pa so izkliučena.
PRORAČUN.
Letošnji proračun določa 1,200.000 K za pristaniška dela v Trstu in Dalmaciji. Za nova skladišča v Trstu je določenih 600.000 kron, 160.000 K za čiščenje pristanišč, pomorski observatorij v Trstu in ribištvo. 1,400.000 K je določenih za podporo proste trgovske mornarice.
AVTONOMIJA ZA GALIŠKO. — GAL1ŠKI JUDJE.
Gališki namestnik grof Potocky se baje mudi na Dunaju zato, da se domeni z ministrskim predsednikom o poljskih zahtevah glede avtonomije. Poljsko kolo namreč ni zadovoljno s tozadevno resolucijo pododsekovo ter namerava svoje avtonomistične zahteve obnoviti ter si jih tudi priboriti. Zastopniki ga-liških Judov so se pogajali s predsednikom »Poljskega kola« zaradi mandatov, ki jih zahtevajo gališki Judje. Dognali so, da bodo imeli Judje večino v šestih vol. okrajih. To je najmanj, kar zahtevajo Judje, a ni izključeno, da jim priznajo šc več mandatov, ako bodo v moralnem oziru priporočeni judovski kandidati všeč »Poljskemu kolu.«
OGRSKA.
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je cesarju predložil proračun, minister za notranje zadeve grof Andrassv pa ie cesarju predložil več zakonov, ki naj za vselej zabranijo take konflikte, kakoršni so se pojavili za Fejerva-ryjevega vladanja. Oblast komitatov naj se poveča, nadžupanov pa zmanjša, kompetenca in dolžnosti komitatov naj sc natančno določijo. Tudi delokrog upravnega sodišča naj se razširi. O nagodbi ministri cesarju še niso re-ferirali. \Vekcrle predloži zbornici proračun v petek.
PREGANJANJE SLOVAKOV.
Ogrski državni pravdnik v Ružombergu je vložil proti ružomberšketnu župniku Andreju Hlinki tožba zaradi hujskanja na upor proti mažarski narodnosti. Župnik Hlinka je rekel v Revuci pred cerkvijo: Zakai vam je ma-žarščina, mažarska šola in mažarski učitelji? Zakaj vam ne dostav ljajo uradnih listin pisanih v slovaškem jeziku. V Siiačich je pa rekel: Zakaj vam je mažarščina, ko jo ne razumete? Ogoljufati vas hočejo. Uradne dopise vam morajo dostaviti v slovaškem in ne v mažarskem jeziku. Potrebno je, da branimo materinščino. Držimo se svojega jezika, mažarščino ne potrebujemo. V Vlaškali je pa rekel: Priprosti človek stoji pred sodiščem, kakor božji volek, ker je tam vse mažarsko. V Ružombergu po volitvah je opominjal Slovake, naj bodo složni in vztrajni, on jih ne zapusti in ko bi moral kopati in voziti ljudem gnoj. To je seveda v mažarskih očeh zločin na nedotakljivo mažarščino. Podobne tožbe so vložili Mažari tudi proti slovaškemu kandidatu dr. Srobakovi in proti drugim zavednim Slovakom.
SPOMINI PRINCA HOHENLOHA.
Objavljenje Hohenlohovih spominov je provzročilo polemiko med listi Bisrtiarckovimi
Sotera.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
Pa ravno to občudovanje, ki je bilo vsako uro večje, je vzpodbujalo Sempronija k vsakemu poizkusu, da reši Sotero.
Ali se nahaja še kako sredstvo na svetu, s katerim hi mogel doseči svoj namen?
Žarek upanja, če tudi je bil slaboten, je zasijal v njegovem srcu. Kai. ko bi bil šel k cesarju Maksiminu in bi izprosil od njega, če žc nič drugega ne, vsaj da sc odloži obsodba za nekaj časa. Ce to doseže, potem je menil, da sc odkriža odgovornosti, ako bi pozneje mladenka zopet vztrajala pri svoji trditvi.
Dobro je poznal senator brezsrčnost cesarjevo. in prihod k njemu je bil eden najtežjih v njegovem življenju; vendar je smatral za svojo dolžnost, da poizkusi še zadnje sredstvo.
Sempronij je moral dolgo čakati v predsobi, ker je našel vladarja pri prandiju.*) Ta jc navadno trajal pri Maksiminu po več ur. Slednjič mu je bil dovoljen vstop in k sreči je dobil ccsarja pri dobri volji.
Z veliko previdnostjo spomni senator najprvo zasluge prednikov, kakor tudi oba brata, ki sta padla na polju slave v boju proti
*) Prandij = zajutrek.
iu listi nemškega cesarja. Bismarckovi listi zagovarjajo seveda Bismarcka, medtem ko odobravajo liberalni listi cesarjevo postopanje pri Dismarckovem odstopu. Dr. Curtius izjavlja, da je izdal Hohenlohove spomine z vednostjo in z dovoljenjem princa Aleksandra Hohenloha. Avstrijski diplotnatični krogi komentirajo objavljenje Hohenlohovih spominov. Izjavljajo, da so spomini neprijetno iznenadili nc le nemškega cesarja, marveč tudi nemško diplomacijo. Načelnik Hohenlohove rodbine ni imel po oporoki nikake pravice do spominov. Za izdajo spominov je želel rajni knez, še ko jc živel, naj bi jih izdal Curtius. Nemški diplomaciji gotovo ni všeč, da so objavili spomine iz raznih razlogov, med katerimi je pač najvažnejši, ker dela nemška diplomacija zdaj na zbližanje Nemčije z Rusijo.
GOLUCHOVVSKI BO DEMISJONIRAL.
Goluchovvski bo najbrž po završenem de-legacijskem zasedanju v Budimpešti deinisijo-niral, ker mu je VVekerle poročal, da je njegovo stališče med neodvisno in ljudsko stranko na Ogrskem popolnoma omajano.
LOČITEV CERKVE 01) DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
V	francoskem ministrskem svetu so se sporazumeli o načinu, kako bi izvedli popolnoma zakon o ločitvi cerkve od države na Francoskem. V petek sklepa ministrski svet o podrobnostih.
TURČIJA NAROČA TOPOVE.
Carigrad. Sultanov ukaz določa nakup 70 Hotchkisovih topov iz Francije.
NA BALKANU.
Prebivalstvo v Varni se ie razburilo, ker je vlada povrnila Grkom od Bolgarov vzeto cerkev. Ker so sc bali novih izgredov proti Grkom, je zaprla bolgarska vlada nad 100 oseb. Voditelji protigrškega gibanja so objavili protest in se nameravajo pritožiti tudi pri knezu. — Pri Greveni so prijeli 7 mož močno grško četo.
RUSIJA. — UMORI. — ANGLEŠKA DEPUTACIJA.
V	ruskem finančnem ministrstvu so zasledili poneverjenje 17 milijonov rubljev. — V Nevjevinu so umorili kmetje neko judovsko rodbino obstoječo iz moža, žene ter dveh otrok. Umorili so tudi nekega delavca in pa neko delavko. — Monarhistiška stranka namerava prirediti ob prihodu angleške deputa-cijc, ki izroči Muromcevu adreso, veliko demonstracijo proti Angležem.
PROU FRANCOZOM V ALŽIRU.
Pri Buiri je napadlo patruljo 10 orožnikov kakih tisoč domačinov s kamni in s streli. Francoski orožniki so se branili z revolverji.
Guverner je ukazal preiskavo in odposlal v Buiro orožniška ojačenja. ITALIJANSKE OBMEJNE UTRDBE PROTI AVSTRIJI.
Načelnik italijanskega generalnega štaba general Saletta ic izdelal načrt obmejnih utrdb proti Avstriji. Na Benečanskem v dolini Ca-dove nameravajo zgraditi utrjeno taborišče. Vse alpske prehode nameravajo zavarovati z močnimi minami in razširiti obstoječe ceste. Tudi utrdbe obrežnih mest ob Adriji nameravajo ojačiti.
POMNOŽITEV BOLGARSKE ARMADE.
Sofija, 9. septembra. Vojni minister zahteva za prihodnje leto 10 milijonov, da se formira 10 novih polkov. OTVORITEV PERZIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Prvo sejo novega perzijskega državnega zbora so otvorili dne 7. t. m. na zelo slovesen način. Navzoča je bila diplomacija, dostojanstveniki, duhovščina in pa zastopniki armade. Med igranjem godbe je prišel šah spremljan od mtilahov v zborovalnico. Teheranski guverner ie prečital prestolni govor, ki naglaša, da jc šahov načrt o podelitvi ustave že star
barbarom*). Sotera je na ta način zadnja potomka rodu, ki ni zaslužil tako krvavega konca. Pri skoro otroški starosti se ne sme z vso strogostjo izvršiti zakon, ki je izdan nasproti kristiianom. Cesar naj bi odložil v svoji dobrodušnosti in milosti sodnijsko postopanje na nekaj mesecev iu bi potem podaril Soteri zopet svobodo. Kajti on upa, da pride v sled poroke z njegovim sinom kmalu k drugačnim mislim.
»Pri Herkulu!« zavpije Maksiinin s surovini smehom, »ti si pa res strašansko prizadevaš, da ne bi država izpulila tej nespametni goski zlata peresa. Ali junaška smrt njenih bratov in tvoja priprošnja ji dajeta na vsak način pravico, da ji skažem milost. Odločiti ji hočem en mesec za pomislek. Ako ie tvoj sin ravno tako srečen snubač, kot hraber vojak, tedaj je to dovolj dolgo, da zavzame to trdnjavico.«
Na dano znamenje vstopi strežnik v sobo. Maksimin mu zapove, naj spremlja senatorja Avrelija Sempronija v ječo k Soteri in naj uredi vse potrebno, da bo Sotera rešena i/, vjetništva.
Sempronij poljubi z veliko hvaležnostjo roko vladarju in odhiti za služabnikom. Kako srečen je bil, da je dosegel ta odlog.
Ko prideta k ječi, jima pove ječar, da jc
*) Barbari so bili Rimljanom vsi oni naredi, ki niso bili pod njih oblastjo.
osem let. Zato sodi šah, da so Perzi zreli dovolj za ustavo in da prebivalstvo ne bo zlorabljalo danih mu svoboščin.
ŠPANSKA SE UTRJUJE.
Iz Madrida poročajo, da pripravlja vlada načrt za utrjenje pristanišč v Vigu, Coronji in Santandru ter načrt utrdb v zalivih Ponte vedra, Arosa in Morus. Načrt predloži vlada zbornici v prihodnjem zasedanju._
Dnevne novice.
-f Šestdesetletnrea vrlega moža. Danes obhaja v Zagrebu gospod profesor Ivan S t e -klasa, eden najstarejših in najvztrajnejših sotrudnikov »Slovenčevihvc, svojo šestdeset-letnico. Profesor Ivan Steklasa sodeluje pri »Slovencu« že od leta 187-4 ter je ostal zvest našemu listu do dandanes. Napisal je veliko število podlistkov večjidel zgodovinske vsebine. Posebno rad je obdeloval rusko in slovensko zgodovino. Še obsežnejše pa je bilo njegovo delovanje nad črto. Na stotine člankov o kulturnih in političnih razmerah Jugoslovanov, posebno Hrvatov je napisal gospod profesor Ivan Steklasa v »Slovencu« ter s tem delom mnogo pospešil bolje medsebojno spoznavanje posebej še med Hrvati in Slovenci. Spisi Steklasovi so bili pisani vedno mirno in popolnoma objektivno. Kot vešč zgodovinar je sedanje razmere sodil s širokim proglcdom in se ni dal nikdar premotiti od dnevnega strankarskega vpitja. Mnogi njegovi članki v »Slovencu« o hrvaških razmerah bi zaslužili da se otmo pozabljenosti iz zavrženih listov dnevnika. Profesor Steklasa je znan po svojih zgodovinskih razpravah v »Letopisih« »Matice Slovenske« in »Dom in Svetu«. V šoli jc učencem ljubezniv in dobrohoten učitelj. Neutruden je bil vedno pri svojem delu, marljiv kot mravlja pri nabiranju gradiva. Čudili smo se mu često, kako hitro je zbral zlasti življe-njepisne podatke o hrvaških rodoljubih, kadar jih ie potreboval »Slovenec«. Velikanski spomin in tista tehnika nabiranja in registriranja, ki mora dičiti zgodovinarja, sta mu tudi kot časnikarju dobro služila. Želimo gospodu profesorju ob njegovi šestdesetletnici še mnogo veselih let v zdravju In zadovoljnosti. Bok ga živi!
+ Novo poštno poslopje v Idriji. Z Dunaja se nam poroča: Poštni urad v Idriji je že mnogo let v prostorih, ki v nobenem oziru ne zadoščajo potrebam. Poštno ravnateljstvo v Trstu je opozorilo na nedostatke trgovinsko ministrstvo, katero je poslalo v Idrijo višjega uradnika, da se prepriča na licu mesta o potrebi novega poslopja. Uspeh je bil, da je koncem avgusta fin. ministrstvo postavilo v proračun okroglo svoto 30.000 kron s pogojem, da poljedelsko ministrstvo odstopi v Idriji svojo hišo št. 279, ki jo podre ter na istem prostoru zgradi poštno poslopje. Ta teden je poljedelsko ministrstvo naznanilo trgovskemu, da odstopi imenovano hišo. S tem je zagotovljeno v Idriji primerno poštno poslopje, ki sc zgradi bodoče leto.
+ Hrvaška politika — zmeda. Novembra meseca se snide hrvaški sabot, toda ne v Zagrebu ne v Budimpešti ne vedo, kako se bodo hrvaške stranke zedinile na skupno delo. Sa-borske večine ni moč sestaviti. Eni pravijo, da so temu krivi resolucijonaši, drugi dolže Star-čevičance, tretji bivše Mažaronc. Na vsak način je neumestno, da resolucijonaši zahtevajo
cesarjevo povelje prepozno. Sotera je bila že pred eno uro odpeljana na morišče.
Senator se zdrzne. Mislil je, da se je odprla zemlja, ki ga bo zdaj in zdaj zagrnila. Segel si je z obema rokama v lase in je strmel obupajoč pred se.
»Prepozno? prepozno? — In kje jo bodo . . .?«
»Slišal sem, da pri tretjem kamenu apijske ceste, za spomenikom Kornelijcev,« odgovori ječar. »Kdor bi imel dobrega te-kavca,« pristavi, »ta bi še prišel v pravem času, ker vzamejo priprave za umor vendarle nekaj časa.«
Sempronij žc ni slišal zadnjih besedi. Ne da bi se kaj poslovil od cesarskega strežnika, odhiti proč.
V bližini Cirka maksima*) je čakal posl rešček s cizijem**) (z vozom). Sempronij um obljubi dvojno plačilo, ako ga pripelje v pravem času na morišče. V diru so šli konji minili Karakalovih toplic po apijski cesti. Ali, četudi je voznik z besedo in bičem podil konic, vendar sc je zdelo Semproniju vse prepočasno.
Po četrturni vožnji dospeta na mal klanec. Pred njima sc odpre dolga črta apijske ceste.
Sempronij zagleda v daljavi množico Iju-
*) Cirkus maksimus 7 veliki cirkus.
**) eisiuni = dvokolesni voz.
od Starčevičancev, naj ti državnopravnik vprašanj v saboru ne spravijo na dan in zato zahtevajo garancij. Starčevičanci so izjavili, da so pripravljeni delati skupno z resolucijonaši za ustavne svoboščine na Hrvatskem. Zavezati pa se morajo, da bodo pustili držav-nopravna vprašanja čisto pri miru. Resolucijonaši, pravijo drugi, nalašč nočejo kompromisa s Starčevičanci, ker se mislijo zvezati z nekaterimi menj kompromitiranimi člani bivše ma-žaronske stranke, predvsem bi radi pridobili finančna strokovnjaka dr. Eggersdorferja in Šiloviča. Dobili smo tudi poročilo, da nekateri hrvaški aristokrati in konservativci mislijo ustanoviti novo stranko. Ce se stvari ne zjasnijo, bodo novi sabor nabrže zopet razpustili.
+ »Občinska uprava«, glasilo »Kmetske županske zveze«, ima v 21. številki jako zanimivo strokovno vsebino. Listu se pozna, da ima novega, spretnega urednika: g. dr. V 1 a-di s 1 a v a P e g a n a. List obsega: Nekaj o carini. — Avstrijske sodne oblasti. — Razne vesti. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Izpred najvišjih sodišč. — List v polni meri zadošča svoji nalogi, zato ga najtopleje priporočamo. Naročnina celoletno 8 kron. Naj bi ga ne bilo slovenskega županstva brez tega lista.
+ Nova slovenska revija »Cas«. »Leonova družba* ho odslej »Katoliški Obzornik« izdajala pod splošnejšim imenom »Cas«. Uredniki »Časa« bodo gg. dr. A. U š c n i č -n ik, profesor Evg. Jarc in dr. Fr. Grive c. Vabilo na naročbo priobčimo.
Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju priredi v soboto, dne 13. t. m. slovenskim abiturijentom prijateljski večer. Govori predsednik M. Božič: »Pomen akademičnega združevanja, ideje »Danice«. -— Sledi nagovor, nato neoficijelni del. Lokal: Trotter zum Magistrat, l. Lichtcnfelsgasse — zraven magistrata, spodnji prostori. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi abi-turijentje najiskreneje. Pridite in poglejte si društvo od blizu!
—	Studeno pri Postojni. Tudi pri nas smo sc malo zganili. Po prizadevanju našega gosp. župnika smo ustanovili zadnjo nedeljo 30. septembra za tukajšnjo župnijo slov. katol. izobraževalno društvo. Priglasilo se je okrog 30 udov. Upamo, da se število še pomnoži, ko se društvo nekoliko utrdi in člani do dobra spoznajo vso korist, ki jo jim podaja vzgoja v društvu. Na ustanovnem shodu je govoril dnevnemu redu primerno »o življenju v društvu« visokošolec Jos. Puntar, član »Slov. dij. zveze«,. Gospode visokošolce prosimo, da se spomnijo o počitnicah tudi naših pozabljenih Kruševcev, zlasti Studenčanov. Dobro došli tudi drugi, ki jim je mar probuja slov. ljudstva na Krasu. Pomoči nam je treba, hvaležni smo za vse!
Poroke. Poročil se je g. iv. Pavšič, c. kr. dež. vladni rač. asistent z gdč. Ivanko Peč-nik iz Stožic. Poročal je ženinov brat č. g. Pavšič. — Poročil se g. Frančišek Jurca, c. kr. okrajni tajnik v Logatcu z gdč. Marijo Arigler, poštno upraviteljico v Idriji.
—	Semeni v Selcih. Dne 4. oktobra se je vršil v Selcih živinski semenj. Kupcev razven nekaj mesarjev ni bilo, pač pa jako veliko živinskih mešetarjev. Živinski sejmi imajo, kakor bi mislil človek, namen, da bi prodali živinorejci po pošteni ceni svojo živino, ki jo izrede z velikim naporom in težavami ter takimi stroški, katere mora presoditi le kmet sam. A ta naš semenj žal ni imel pričakovanega uspeha. Cene živini so bile naravnost škandalozno nizke. Mešetarii so ponujali za domačo klavno živino 52 do 54 K za 100 klgr. žive teže. To je seveda za mesarje in meše-
di. Voznik zazna s svojimi ostrejšimi očmi bojno opravo vojakov: to je množica na mo-rišču Sotere.
Senatorju so pritekle na lice solze vese-
>
Ija: prišel jc pravi čas! Sotera je rešena!
Toda kmalu pripomni voznik, da ne gre množica naprej, ampak se vrača proti mestu. Sempronij se strese ali naj bode njegovo upanje in veselje uničeno?
Vsled dirjajnja konj se ni mogel nahajati dolgo v negotovosti : da, bilo je tako — množica se jc približala — rešitev je prišla prepozno. Z mrzlo ravnodušnostjo mu sporoči rabclj in vojaki, da se je obglavljenje kristi-jane izvršilo pred četrt ure, in črnec mu pokaže še meč, s katerim ii je odsekal glavo.
Ali naj se Sempronij vrne?
Seveda! Pokop so oskrbeli kristijani; pogled na mrtvo telo bi ga navdal še z večjo grozo in strahom.
Konji so šli s počasnim korakom proti mestu nazaj. Sempronij je bil naslonjen z glavo ob roki in njegova tnisel je bila na morišču pri mrtvi Soteri. Protivil se je nečemu. ali neka sila ga je vlekla k mrtvi. Slednjič se ne more več ustavljati notranjemu glasu: zopet zapove vozniku, naj obrne.
V bližini spomenika Kornelijcev zapazi berača, na potu sedečega, in ga vpraša:
»Ali bi mi mogel povedati, ali je umorjena Sotera že pokopana?«
(Dalje.)
tarje jako ugodno, ako bi bili naši kmetje v JO. stoletju tako neumni in zabiti, za kakršne jih smatrajo gotovi »dobri« prijatelji kmeta. Mesarji vedno tožijo, da draže kmetje meso. Naš semenj pa dokazuje ravno nasprotno. Kdor količkaj razume mesarije, primerja lahko navedeno ceno z ono, ki jo stavijo mesu »dobri« prijatelji kmeta, pa tudi vsakega kupca mesa. Postrežemo lahko s še natančnejšimi podatki. V teh razmerah je kmet prisiljen na odpor in sc bo pri nas vse storilo, da preprečimo tako izkoriščanje kmeta in tudi konsu-menta na način, ki preljubim našim prijateljem ne bode všeč. Za Selško dolino že obstoječa »Živinorejska zadruga« naj ustanovi lastno mesnico, po kateri bo kmet sam naravnost prodajal konsumentom lastno in dobro blago po zmernih cenah.
—	Dol pri Ljubljani Govor. g. Ravnikarja c. kr. poštarja v tukajšnjem izobraževalnem društvu 7. t. m. o naprednem gospodarstvu je bil velezanimiv in kar moramo posebno povdarjati docela praktičen. Z njemu lastno šaljivostjo izprašal je mnogoštevilnim zbranim poslušalcem vest o vseh večjih grehih pri gospodarstvu. Gospodarji in gosDodinjč, mladeniči in dekleta, vsi so dobili svoj del. Možje imajo na vesti zanemarjene travnike in neverjetno slaba gnojišča
—	nesnaga v hiši, potrata v obleki gre na rovaš gospodinjam in dekletom, fantje pa trdo zaslužene novce zapravljajo za slabo pijačo svojemu zdravju v kvar. Za napredek v gospodarstvu je govornik posebno priporočal ustanovitev gospodarske zadruge, ki naj posestnikom pomaga v vseh panogah kmetijstva; opozarjal je posebej na napravo skupnih strojev, zlasti mlatilnice in čistilnic žita. Povdarjal je velik pomen varčevanja, ki se mora gojiti že pri otrocih (n pr. deklicam se izroče koklje s piščeti, dečkom pa zajčki z mladimi, da ž njimi kupčujejo), ostro je govoril zoper žganje, ki je smrt slehernemu napredku; zato naj gospodarji sklenejo: žganja nikdar v hišo! Po govoru se je otvorila živahna debata, ki je pričala o raz-boritosti poslušalcev. Vsi so bili edini v želji: takih govorov bi radi še več, gospodu govorniku, ki je obljubil nadaljevanje, pa iskrena zahvala.
—	Stavke v Trstu ne bo. Skladiščni delavci so sprejeli izboljšanje plač in ugodnosti, katere jim je dovolil odbor glavnih skladišč in izposloval namestnik Hohenlohe. Delavci so obljubili držati se trdno pravil in dela.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl gospod Ferdinand Perhavec. c. kr. ravnatelj pomožnih uradov na ondotnem višjem sodišču.
—	Umrl je dne 8. t. m. v celem Celovcu znani studenčar in hišni posestnik Janez Modric, v 74. letu svoje starosti.
—	Črnuče v cvetju. Na Črnučah so v jeseni v cvetju. Narava si prizadeva popraviti, kar je grozna nevihta s točo opustošila. Mnogo je sadnega drevja, zlasti jabolk, v toliko lepem cvetju, kakor spomladi; osobito v vaseh po toči močno poškodovanih: na Dobravi, Gmajni in tudi nekaj v Črnučah.
—	Za zboljšanje materijelnega položaja državnega uradništva se vrše v finančnem ministrstvu predpriprave.
—	Telefon med Trstom. Reko in Opatijo namerava prihodnje leto napraviti trgovsko ministrstvo.
—	Umrl je na Dunaju nagle smrti goriški lekarnar in hišni posestnik gospod Jakob C r i s t o f o 1 e 11 i. Prepeljali so ga na Dunaj.
—	Elektrarne ob naših vodah. Lastniki vodne sile Hublja so našli strokovnjake, ki hočejo izkoristiti gonilno silo za elektrarno, ki bi dajala električni tok za razsvetljavo in obrtno uporabo vsej vipavski dolini in Gorici. Najmanjša vodna sila je proračunjena na 750 konjskih sil, srednja na 1200, najvišja na 2000, najmanjša se da povišati na 2000 z napravo vodnih nabiralnikov. — Pri Krškem napravi gospod Josip Lenarčič, posestnik Turnške grajščinc, velikansko elektrarno, ki bo oddajala električno razsvetljavo od Sevnice do Brežic in menda tudi v Zagreb. — Ob Krki na Dvorij namerava zgraditi knez Auersperg veliko elektrarno, ki bo oddajala elektriko do Novega mesta.
—	Odhodni koncert priredi kapelnik Rudolf Hachle v četrtek, dne 11. oktobra, v dvorani »Narodne čitalnice« v Novem mestu.
Iz prijaznosti sodelujejo: gdč. M. Lavrenčič, gg. Germ, Hladnik, Kastelic, in Kozina.
—	Samoumor? Blizu Kopra jc vlak povozil nekega Nikolaja Marina, ribiča. Marin je trpel na neozdravljivi bolezni, vsled katere ni mogel spati. Sumijo, da se je sam vrgel pod vlak.
—	Laški dalmatinski dijaki so zborovali v Zadru. Izjavili so se za laško univerzo v Trstu.
—	Kaj vse kradejo po Trstu. K vratarki Ani Movia je prišel nek mladenič in misleč, da nobenega ni v sobi, je pograbil stol, vreden I K 40 h in ga z njim popihal. Vratarka jc poslala za nijm policaja. Tat postavi stol sredi ceste na tla in urnih nog zbeži. Toda roka pravice ga je vendarle pograbila in ga odvedla v zapor.
—	Krava ie iztaknila oko na paši petletnemu kočarjevemu sinu Janezu Štefetu v Vo-klcm prt Kranju.
—	Nov list. V krški tiskarni bo tiskan »Narodni list«.
-— Zadeva o pretepu Jožefa S m e r a j c z P. Kodrmanom se je, kakor se nam poroča iz Črnuč, mnogo vblažila. Ranjencu na glavi sc vrača polagoma zdravje. Ker ni bilo nikake hudobne volje pri tem pretepu, marveč nekaj preobilo pijače — upajmo, da se bo ta trenutni spopadek izšel obojestranski brez slabih nasledkov. Dopisnik končno omenja: Sc več
pričakujemo od tega nesrečnega slučaja za naše ljudi. Marsikateremu mladeniču so se odprle oči, da se najbolje obvaruje časne in večne nesreče ona hiša, pri kateri rožni venec zaklepa hišna vrata ob večernem mraku.
—	Kam pripravi ženska moškega. 231etni trgovski potnik Virgil Mahorčič v Trstu je bil ajk odelaven in marljiv človek in vsled tega svojemu šefu jako priljubljen. Kar se je seznanil z neko ljudsko pevko, ki mu je zme šala pamet, da je norel za njo in drago plačeval za njo. Ker njegova plača ni zadostovala za luksurijozni šport, ponarejal je menice na škodo svojega šefa, tako da mu je napravil škode 4137 K 20 v. Ker so mu postajala tržaška tla prevroča, popihal jo je v Ameriko, odkoder se je vrnil čez eno leto. Prijeli so ga na Dunaju. Nedavno je stal Mahorčič pred tržaškimi porotniki. Njegov šef je izjavil pri obravnavi, da ne zahteva nobenega povračila od njega in da mu tudi odpušča njegov greh. Mahorčič je bil obsojen na dve in pol leti navadne ječe.
—	Ameriške novice. V nekem vodnjaku napolnjenem s strupenimi plini v Butte (Mon-tana) sta se zadušila Franc lic iu Andrej Mer-liar. Ilceva žena je umrla iz strahu. — V Jolietu je utonil 4-letni sinček Antona in Frančiške Košiček.
—	Podporno društvo cerkovnikov opozarja vse tiste, ki sc še niso priglasili kot čiani društva in tudi dostavljenih tiskovin nc društvu vrnili, naj v kratkem času to store, prijavijo svoj pristop, ter pristopnino oziroma članarino pošljejo, da bode društvo tempreje močnejše postalo in potem izdatneje zamoglo svoje člane v potrebi podpirati. Kdor bi se pa odtegoval res ne bi kazal potrebne zavednosti. Odbor prosi ako je kje služba cerkovnika in organista izpraznjena, da se odboru naznani.
—	Ženska bolnišnica v Novem mestu.
Deželna vlada je potrdila načrt ženske bolnišnice v Novem mestu s pogoji, da bo tudi notranja oprava primerna in da bodo odvajali odpadke iz infekcijskega oddelka v posebno jamo, kjer se morajo razkužiti. Tudi perilo se bo moralo razkužiti, predno je bodo iz-plahnili1 v Krki. Deželna vlada hoče tudi priporočati, da dobi bolnišnica potem javni značaj.
—	Nemci iz rajha na lovu v Bornovih gozdih. Iz Nemčije se je pripeljalo v Bor-nove gozde šest gospodov in dve dami. V družb? sta tudi neki pruski major in pa neki pruski poročnik.
—	Za župana v občini Rateževo Brdo je izvoljen Frančišek Valenčič, občinska svetovalca sta Jakob Barbo in Anton Špilar.
—	Smrtno sunil je svojo ženo v prepiru s črevljem od zadaj posestnik Anton Trebeč dne 30. m. m. in jo tako poškodoval, da je 2. t. m. umrla.
—	Nagle smrti je umrla preteklo soboto v Litiji zasebnica Marija Adamič.
—	Divjo mačko ustrelil je 16. m. m. posestnikov sin Franc Fink v Smuki pri Žužemberku.
—	Tobačna trafika Medvodami št. 8 se
podeli potom javnega pogajanja. Ponudbe do 5. novembra 1907 na ljubljansko finančno ravnateljstvo.
—	Prememba določb glede utiska poštnih vrednotnic. Vsled odloka c. k. trgovinskega ministrstva z dne 5. septembra t. I., številka 26.336/P razglaša se tem potoni, da je od sedaj naprej mogoče vročevati materijal v svrho utiska poštnih vrednotnic pri vsakem poštnem uraduin da se izvrši toliko prepoši-ijatev od preiemnega urada na osrednji ko-lekovni urad na Dunaju, kolikor tudi povrnitev materijala od tega urada na oni poštni itrad, kjer želi vročevalec prevzeti markirani matrijal, uradnim potoni, to je za vročevalca brezplačno.
—	Umrl je v Kranju umirovljeni davčni adjunkt gospod Ivan O m a n , star 34 let.
—	Nova iznajdba. Gospodu Renčelju, c. kr. oficijalu, sc je posrečilo izgotoviti nov aparat za merjenje vode pri vodovodih Aparatom, ki so sedaj v rabi, pomanjkujc glavne lastnosti, namreč zanesljivosti.
—	Nogo si je izpalinil poddesetnik Jurij Šoba r od 17. pešpolka v Celovcu, ko jc ponoči nekega vojaka peljal na stražo. Spodletelo mu je na stopnjicah. Oddali so ga v vojaško bolnišnico.
—	Umrl je v Cešnjicah g. Anton Prosenc, tesarski mojster, posestnik in obč. odbornik. Pogreb bo v petek ob 7. uri zjutraj na pokopališče v Moravčah.
Ljubljanske novice.
Predavanja v »Krščansko-socialni zvezi«.
P r c d a v a n j e g. dr. J. K r e k a v »Krščansko- socialni zvezi« je bilo nadvse dobro obiskano. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Dr. Krek jc kot predsednik »Zveze« najprej omenjal njeno živahno delovanje, s katerim sc »Akademija« in »Prosveta« niti od daleč nc moreta meriti. Letos bo v petkih ob pol 8. uri zvečer zopet redni socialni tečaj, ravnotaka knjigovodstveni, ki ga bo vodil g. Podlesnik. Nanovo pričnemo s t e 1 o v a d b o, kakor hitro dobimo telovadno orodje, ki jc žc naročeno. Potem bo letos g. Ravnihar vodil dramatsko šolo, oder je tudi že preskrbljen in tako si bomo vzgojili pravo ljudsko gledišče. K predavanjem ima vstop vsakdo, k ostalim tečajem pa samo člani »Zveze«.
Nato predava g. dr. Krek »o čutu za lepoto med ljudstvom«. Našo dobo označujeta predvsem na eni strani brezmejna surovost, na drugi strani brezmejna oblizanost. Med obema ckstremoina, med katerima sc giblje življenje modernega blaziranca, pa jc nator-nost. Do natornosti pa jc dandanašnji šc jako daleč, ker ravno v naših dneh manjka res
dobro izobraženega čuta za lepoto. Ni ta vzrok edini, ali eden najglavnejših. Razvoju tega čuta se pa postavljajo nasproti tri ovire, revščina, moda in alkohol. Vzor lepote je človek, on, ki je »velika pesen natore«. Da pa more človek v zvezi z natoro biti vzor lepote, jo razumevati in gojiti, mora biti v družbi pred vsem razvita zavest o dostojanstvu človekovem. Toda brezdno med sloji, reveži ih bogatini pomori to zavest in zato je siromaštvo vzrok, da tudi čuta za lepoto med ljudstvom ni. Drugo je moda. Moda ni sad kakih estetskih razmišljanj, ampak delo kapitalizma. Moda hoče le z zunanjim bleskom zakriti notranjo ničvrednost blaga in zato čuta za lepoto ne povečuje, temveč ga ubija. Mi moramo stremiti za napredkom bodisi v obleki, bodisi pri pohištvu, toda moda jc le napredek do-bičkaželinosti in ne lepote. Alkohol pa človeka poniža tako, da sploh ni niti sposoben, da bi kaj lepega želel. Gostilna je postala nekako središče današnje kulture ali v tem ozračju ni pogojev, da bi se razvil čut za lepoto, ki je eden največjih kulturnih faktorjev.
Naše pozitivno delo, da se izobrazimo v kultu za lepoto, mora biti: povrnitev k naravi in k zares lepemu v umetnosti. V Ljubljani imamo krasno gotiško stavbo, imamo renesančno in poznorenesančno, toda zanimanje zanje je minimalno.
Ljudsko petje v cerkvi je kaj malo razvito, za freske se malokdo zanima. Ne vprašajmo koliko nese, užitki lepote nič ne nesejo in vendar nesejo, kajti človeka ublaže in oplemenitijo, kar je več kot vsako bogastvo. Predvsem pa ie treba izobraževati čut za lepoto s čitanjem resnično lepega slovstva. Toda pesnikov se pri nas skoro nič ne čita; ne čita jih delavec, nc čita jih izobraženec, ki pesnikova dela pač da vezati v svinjsko usnje, jih pa ne čita. Borimo se proti šundromanom, največjemu ziu, ki ovira, da se v nas zamori čut za razumevanje in vživanjc lepote!
Živahen aplavz jc odmeval po dvorani, ko je gospod doktor končal svoja zanimiva in poučno izvajanja.
Prihodnji torek predava g. dr. E. Lampe: Socialna naloga občine.
Ij Slučaji obolenja za tifusom, pojavili so se med dijaštvom. Pri tej priliki opozorimo mestni magistrat na obstoječi odsek za pregledovanje stanovanj, ki se je svoje dni ustanovil. Namen je bil sicer dober, a uspeh minimalen, ker ta odsek, vsaj kolikor nam je znano, še nikdar — iunkcijoniral ni. Marsikaterim nedostatkom bi se prišlo na sled in gotovo bodo uspehi v vsakem oziru. Posebno se bode omejilo izkoriščevanje nižjih slojev pri stanovanjih. Znano je, da takozvani »Bett-geher« najdražje plačujejo stanovanje, in da dobi marsikateri gospodar za take luknje več, ko drugi za lepe sobe. Pri tej priliki si usojamo sprožiti še eno misel, ki bode gotovo našla povsod pritrjevalni odmev. Ljubljana je pro-vincijalno mesto, torej nc tako veliko, da bi ne bilo županu treba ali pa nemogoče osebno včasih pregledovati razmere po mestu. To lahko stori nekolikokrat v mesecu, da si v spremstvu svojega tajnika ogleda mesto, so-sebno na periferiji, kaka je razsvetljava, sna-ženje itd. kake razmere vladajo na trgu, pri prometu v mestu. Ako bodo organi videli, da župan sam vtasih nadzoruje upravo, in se tudi briga za ubožnejše prebivalstvo, ter skrbi da so tudi ti deležni dobrot moderne občinske uprave, izginile bodo številne pritožbe po listih. Saj je znano, da osebno prepričanje več izda, kot sto pisanih poročil prizadetih organov. Naj se le pelje gospod župan zvečer po ulicah mesta, a nc po živahnih posameznih, in takoj se bo lahko prepričal, da so žarnice v škandaloznem stanju: svetijo rdeče in nezadostno, ker se redno ne izmenjavajo. Naj včasih tudi nepričakovano revidira ob nenavadnem času elektrarno^ vodovod, ubožnico, tržnega komisarja itd. Škodovalo gotovo ne bo. Kot javno glasilo smo si šteli v dolžnost povedati tc svoje misli, ker so gotovo koristne v interesu naše občinske uprave.
lj Ljubljanski občinski svet in javni interes. O zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta poroča »Ljubljančanka« med drugim sledeče: »Občinski svetnik Šubic poroča o podaljšanju vodovoda do Rakovnika. Stroški so se zračunali na 5600 K. K tem bi prispeval sa-lezijanski zavod 900 K. Poročevalec povdarja, da bi zahtevana podaljšava, vodovoda pomenila subvencijo salezijanskemu zavodu, ker javni interes tu ne pride v poštev, iu predlaga, naj se projekt odkloni, čemur pritrdi občinski svet.« Cc bi bil gospod Šubic odklonitev projekta predlagal, ker jc salezijanski zavod šteti po »moderno naprednih« nazorih ljubljanskega občinskega sveta med klerikalne zavode, čeprav se v njem vzgojuje in rešuje zanemarjena deca, ki brez dvoma ne uganja klerikalne politike, bi mi k temu nc črhnili nobene besede. Ugovarjati pa moramo k taki argumentaciji, da varujemo načelo javnega interesa. Javni interes zahteva, da se vodovod razširi tako, da bo zadostoval vsem zdravstvenim zahtevam mesta. Javni interes zahteva, da sc da dobra voda v kraje, kjer sc pogosto pojavljajo kužne bolezni. In Rakovnik je brez dvoma okužen s slabo vodo, ker je že pred dvema mesecema tam bila epidemija le-garja, vsled katere je bil javni interes močno v nevarnosti. Saj ic res, da se je bil že širil Icgar med sosednje prebivalstvo; Ic veliki eneržiji mestnega fizika gre hvala, da se jc epidemija lidušila brez večje nesreče. Mi smo prepričani, da je mestni iizik zahteval iz zdravstvenih ozirov, da sc mora vodovod podaljšati do Rakovnika, a našel je. kolikor se vidi, gluha ušesa. Pripomniti pa imamo šc nekaj. V občinskem svetu sedita dva zdravnika, ki bi morala vstati kot en mož. kadar sc na tak način bagatelizira lavno zdravstvo. Ta
dva gospoda sta dr. Bleiweis starejši in dr. Oražen. Nobeden ni protestiral proti tej nesrečni argumentaciji! Dovolj značilno! Še nekaj. Vprašali smo nekega gospoda, ki je vse prej kot klerikalec, pa objektiven strokovnjak, kako stališče bi bil on zavzel v tej stvari? Ta gospod je napratvil ta-le dovtip: »Jaz bi bil predlagal, da se napravi vodovod, piti pa smejo to vodo lc gojenci, patri naj bi pa pili okuženo vodo. S tem predlogom bi bil gotovo prodrl.« Probatum est.
Ij Bolezen duh. svetnika č. g. Ažmana. Poroča se nam, da se danes č. g. duh. svetnik Ažinan bolje počuti, vendar bo še par dni v nevarnosti. Upati je, da srečno okreva.
Ij Umrla Je v Križevniških ulicah št. 9. ga. Albina Kump. — Umrla je danes zjutraj na Sv. Petra cesti št. 38, splošno poznata priljubljena »študentovska mati« Barbara Zupančič. S svojo strogostjo a tudi ljubeznivostjo je po-mogla marsikateremu dijaku do boljšega kruha. Naj v miru počiva!
lj Repertoir slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: V petek se uprizori prvič na našem odru francoska opera v treh dejanjih »Biseri« »Les Gecheurt de perles) G. Bi-zeta, skladatelja opere »Carmen«. Za to opero so se napravili za soliste in za zbor novi kostumi in nove dekoracije s tropsko vegetacijo. V nedeljo: Popoldne »Revček Andrej-ček«, zvečer: repriza opere »Trubadur«.
Ij Mati zadavila lastno hčer. O. Kramar, vžitkarica iz Iške vasi bivala je že dalj časa pri svoji hčeri v Ljubljani. Starka štela je že krog 80 let vsled česar se ji je duh omračil. V zadnjem času pričela je pa kar noreti in besneti, vsled česar je bila hči prisiljena jo poslati domu v lško vas k svoji sestri, kjer je imela izgovorjen kot. Med tem se je pa ženi bolezen tako poslabšala, da je doma postavljena na proste noge razbila vse, kar ji je prišlo pod roko. Zgrabila je tudi svojo drugo hčer ki je omožena na domu za vrat in jo davila tako da si je leta le s težavo rešila življenje, a ne za dolgo; kajti vsled prestanega strahu ni mogla več govoriti in ne ust odpirati. Umrla je v Ljubljani. Na njenem grobu žaluje njen mož in več malih otrok. Blazno Kramar so prepeljali v deželno blaznico na Studenec.
Ij Ogenj v hotelu »pri Slonu«. Danes ponoči ob pol dveh jc bilo gasilno društvo obveščeno, da jc požar v hotelu »pri Slonu«. Oddelek' gasilnega in reševalnega društva pod poveljništvom gospoda Striclja odpeljal se ie takoj na lice mesta. Gorel jc strop v drugem nadstropju nad kuhinjo. Ker jc strop na eni strani že skoro dogorel, moral se je z podpi-ralci podpreti, nakar se je moglo strop šele odpreti.. Spodaj jc bila preje odprta kuhinja, a bilo je slabo vzidano, ker leseni tramovi tik dimnika niso bili vzidani. Odpreti se je moralo polovico stropa ter so gasilci nad dve uri delovali. predno je bila vsa nevarnost odstranjena. Ako bi požar pozneje zagledali, bil bi lahko cel hotel v dimu, vsled česar bi se takoj kraja ne našlo, kjer je tlelo med stropovjem. Lahko bi tako nastala kaka panika med spečimi gosti. Straža je ostala do zjutraj na licu mesta. Škode je 400 K.
Ij Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer družinski večer s plesom, petjem in šaljivo pošto v gostilni gosp. Novaka (gostilna pri starem Zajcu), Rimska cesta št. 4. Vstopnina 15 kr. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo vdovam umrlih članov, se od strani slav. občinstva in gosp. tovarišev pričakuje ninogo-brojnega obiska. Predplačila se hvaležno sprejemajo. — Odbor.
lj Na višji dekliški šoli v Ljubljani s tremi razredi letos niso mogli sprejeti vseh zglašenih gojenk. V prvem letniku je zdaj 70, v drugem 46 in v tretjem 25, skupaj 141 gojenk. S šolo v zvezi je pedagoški in trgovski tečaj.
lj Semenj. Na mesečni živinski semenj je bilo 8. t. m. prignanih 892 konj in volov, 498 krav in telet, skupaj 1390 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi.
lj Na oklicih so: Gosp. Janko Žagar, črkostavec v Katoliški tiskarni v Ljubljani in gdč. Minka Cevc, hčerka c. kr. uradnika v smodnišnici v Kamniku
Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 167 Slovencev in 22 Hrvatov.
lj Izgubila je delavčeva žena Marija Lev-čeva denarnico, v kateri je imela pet kron denarja.
Ij Ura ukradena .ie bila včeraj delavcu Alojziju Sodarju iz nezaklenjene sobe v Rožnih ulicah št. 21. Ura jc bila vredna 21 keon.
Ij Pozabil jc nekdo z dežele pred nekaj časom v gostilni št. 5 na Sv. Petra nasipu tri knjige, katere ic ondi dobiti.
Ij Pes se ie izgubil nekemu gospodu, sta-nujočemu v Cerkvenih ulicah št. 5, I. nadstropje. Pes je rujav iu bel ter sliši na ime »Leo«, njegova znamka ima št. 111. Odda naj se v Cerkvenih ulicah št. 5.
Ij Ljubljanski sekstet ua lok igra danes zvečer pričenši ob 9. uri v »Narodni kavarni«.
Ij Mošta se je napil sinoči I71etm hlapec Franc Zakotnik iz Zgornje Šiške. Utihotapil se je bil v skladišče na državnem kolodvoru in tam iz soda pretakal mošt po cevi v steklenico. Ker se ga je bil tudi navlekel, je bil tako nepreviden, da ga je zasačil nočni čuvaj in ga oddal policiji.
Ij Mestna prodajalna mleka nam piše: V mestni prodajalni mleka, kjer od 1. t. m. pod direktnim magistratnim nadzorstvom raz-pečava brezoviška mlekarska zadruga zajamčeno polno mleko po dosedanji ceni 16 vin. za liter, prodajajo sc odslej tudi drugi mlečni izdelki najbolje kakovosti po- primernih cenah. Dobiti je tamkaj vsak dan sveže čajno
maslo, surovo maslo, sladko in kislo smetano, sir in posneto mleko. Naročniki na mleko, kakor tudi na imenovane mlečne izdelke, sprejmejo se vsak dan v prodajalni mleka na mestnem magistratu ter se mleko v vsaki množini na željo dostavlja tudi na dom.
iz slovanska sneta.
sl Srbski zarotniki in njihovi protivniki.
V kragujevški aferi je obtoženih pet zaprtih častnikov in .31 podčastnikov, tire se za znano pred meseci odkrito zaroto podčastnikov proti kraljevim morilcem, ki pa ie bilo takrat ofi-cielno zanikano.
+ Dunajski Cehi so začeli izdajati časopis »Slavia«.
Razne stoari.
Odkritja Friderike Zeller — čin maščevanja Veliko senzacijo so vzbudila odkritja Friderike Zeller, ki jih je le-ta izročila svojemu zagovorniku dr. Hofmoklu. Izkazalo se je, da je Friderika svojega zagovornika grdo za nos vodila. Oni knjigoveški pomočnik, ki ga je Friderika tako natančno opisala in označila kot morilca Maierjeve, se je namreč sam oglasil pri dunajski policiji in tam oddal sledeča pojasnila: Imel je koncem lanskega leta z umorjeno Maier znanje, ki ga je pa še lani razdrl, ker ni bilo upanja, da se poročita. To znanje je posredovala Friderika sama. Ko sc je letos začela porotna razprava proti sestrama Zeller, se je sam od sebe oglasil kot priča. On pa je knjigotrški pomočnik in se piše Rihard T. Zeller ga je pomotoma imela za knjigoveza in imenovala Ma-tuša. Zaslišan sicer ta Rihard T ni bil, vendar se je prečitala njegova dopisnica. Ta je napravila na frideriko tolik vtis, da je postala vsa zbegana in je potem priznala svoje dejanje. Ko se je videla obsojeno, je kuhala zoper Riharda T. maščevanje in ga označila kot morilca. Ravno njega si je zato izbrala, ker je vedela, da je na živcih bolan ter zaradi tega po cele noči okoli hodi, ker ne more spati. Mislila je. da zato ne bo mogel doprinesti popolnega dokaza, kje jc tisti dan bil, in da se potem začne preiskava proti njemu. Pa v tem se je temeljito preračunila. Rihard T. je vse to policiji verjetno dokazal in sc ji sploh dal na razpolago, da se prepriča o resničnosti njegovih navedb.
Obravnava morilke Ruttlioier v Ino-mostu. Državni pravdnik se je radi nizke obsodbe morilke Rutthofer pritožil. Zagovornik pa je vložil ničnostno pritožbo.
Za materjo v smrt. V Ogrski Pcscki obesili sta se dve hčeri neke učiteljske udove Antonije Torina takoj po smrti matere. Obesili sta se ob materinem mrtvaškem odru.
Oproščen defravdant. V Tarnopolu je bil pred porotniki oproščen blagajnik Dudzinskij, ki je tekom 20 let poneveril 116.000 K.
Sultanove koncesije. Turški sultan ie dal svojemu iustičneinu ministru koncesijo za zgradbo električnega tramvaja iz Skadra v Kadikoi. Sin šejka ul Islama je dobil od sultana koncesijo za zgradbo železnice iz Alepo na obrežje in Zcki paša koncesijo za električno napravo v Carigradu. Sultan je izdal te koncesije, ne da bi kdo zanje prosil. Govori se, da so to prvi sultanovi koraki, da bi zgoraj imenovane zastopnike raznih turških strank pridobil za izpremembo prestolonaslednikov na korist svojemu sinu Burhan Eddinu.
Žena in hči obdolžila očeta. Na materino iu 9letne hčerke ovadbo je milansko porotno sodišče obsodilo očeta zaradi nekega grdega hudodelstva v II letno in dvemesečno ječo, dasi je zatrjeval, da je nedolžen. Mati je hirala in lani umrla, hčerko Luigo Frontini so pa odvedli v samostansko vzgojevalnico, kjer so jo predavanja o krivi prisegi tako pretresla, da je izpovedala, da ic krivo prisegla, ker je zločin izvršil v sporazumu z materjo neki Gaetano Giolli.
Vztrajen igralec na glasovirju. Učitelj godbe Napoleon Birt v Berolinu jc za stavo igral 48 ur neprenehoma na glasovir. Prcigral je 1500 skladb.
Slepca obsodili na smrt. V Olomucu je bil obsojen te dni 501etni sodar Karol Foukal, ki je v jezi umoril svojo svakinjo Rozo Sladcček. Z njo je živel v večnem prepiru in meseca maja je bil zaradi tega tudi 10 dni zaprt. Ko je prišel iz zapora, je šel ves ogorčen k njej in jo ustrelil. Nato je šel v neki gozd in se dvakrat ustrelil v glavo. V bolnici sc je pozdravil, a je popolnoma izgubil vid. Porotniki so ga obsodili na smrt na vešalih.
Izreden skok z bicikljem. Na Francoskem se producira biciklist Schrayer, ki se po velikanskem odru zaleti v višino in z višine 35 m spusti bicikelj v zraku in skoči iz tc višine za biciklom v bazen, ki se nahaja pod odrom.
Novi železniški nesreči. V Italiji sta se 9. t. m. zopet zgodili dve veliki nesreči. Ranjenih je bilo več oseb. Časopisje očita, da proge slabo vzdržujejo in da so tudi vozovi slabi.
»Severnonemški LIoyd« je znižal ccne potnikom v medkrovu na 140 milijonov mark.
Telefonska In brzojavna poročile.
VOLILNA REFORMA.
Dunaj. 10. oktobra. Odsek za volilno reformo je danes pričel razpravo o volilnih okrožjih na Češkem. Odsek bo razpravo popoldne nadaljeval.
Dunaj, 10. oktobra. Pogajanja o kompromisu radi zagotovitve dvetretiinske večine za izpremembo volilnih okrožij se danes
nadaljujejo. Cehi nemške zahteve odločno odklanjajo. Stvar postaja temboli komplicirana, ker Ncmcl zahtevajo garancij, da tudi po po-državljenju Severne železnice ostanejo na svojih mestih vsi nemški uradniki.
BOLEZEN NADVOJVODE OI ONA.
Dunaj, 10. oktobra. O bolezni nadvojvode Otona poročajo: Temperatura je danes zjutraj bila 37:2. Ponoči je bil nadvojvoda jako nemiren, proti jutru je pa mirno spal. Njegova soproga nadvojvodinja Marija Jožefa je danes prišla k nadvojvodovi bolniški postelji v Schonau.
GOLUCHOVVSKI IN VVECKERLE.
Dunaj, 10. oktobra. Ako Goluchowski ne demisionira, bo moral odstopiti Weckerle. MORILKA ZBLAZNELA.
I) u nai, 10. oktobra. Morilka dunajskega zasebnika Sikore, Frančiška Klein, ki je bila pomiloščena v dosmrtno ječo, je v ječi zblaznela. Prepeljejo jo v blaznico. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR OTVORJEN.
Budimpešta, 10. oktobra. Danes je zopet pričel zborovati ogrski državni zbor. Ministri topot niso prišli v zbornico s tulipani. VVeekerle je razložil svoj program o zborničnem delu ter je predlagal, naj bo prihodnja seja v petek, v kateri bo predložil proračun in bo imel ekspoze. Tudi Košut jc predložil pet predlog. — Poslanec Szenicrv je interpeliral radi podkupovanja časopisja. Podpore se dajo tudi nekaterim časopisom, katerih uredniki so poslanci. — Prihodnja seja v petek.
TELEFON NA OGRSKEM.
Budimpešta, 10. oktobra. Trgovinski minister Košut predloži načrt po vzorcu Švedske in Norveške, po katerem bo telefon na Ogrskem za polovico cenejši. RUMUNSKE IN MAZARSKE DEPUTACIJE OB ODKRITJU CESARJEVEGA SPOMENIKA.
Budimpešta, 10. oktobra. V Karan-sebesu morajo orožniki stražiti novi cesarjev spomenik, ker hočejo Rumunci poškodovati mažarski napis. Rumunski škof Popea ni ponudil nadvojvodi Jožefu stanovanje v škofiji. Nadvojvoda tudi ni sprejela vojaška godba, ker so se bali demonstracij proti cesarski pesmi.
SOCIALISTIČNE DEMONSTRACIJE VOJAKOV.
Krakov, 10. oktobra. V Kolomeji so odpuščeni vojaki demonstrirali na kolodvoru z rdečo zastavo, pojoč socialistične pesmi. V Stanislavu in Lvovu so nadaljevali po mestu s svojo demonstracijo.
TEPEŽ MED SOC. DEMOKRATI NA RIMSKEM KONGRESU.
Rim, 10. oktobra. Soc. demokrati se šc vedno med seboj pričkajo zaradi dnevnega reda. Ferri se opravičuje, ker je podpiral Son-ninovo ministrstvo, Turati očita srednji stranki, integralistom, da so nekonsekventni in da je zgolj reformistiška stranka prava ter obsoja agitacijo, ki ruši disciplino med vojaštvom. Znani reformist Podreka pravi koncem svojega govora: »Delavcem se ne more slikati pozemskega paradiža, ki so ga iznašli in-tegralisti. Mi, ki opravljamo posel ljudskih govornikov, razpravljamo s polnimi trebuhi in ne razumemo vprašanja o vsakdanjem kosilu. Tako je razumljiva sindikalistična utopija, ki izboljšanje delavčevega položaja vidi šele v daljni bodočnosti. Nato je nastal velikanski hrup in pretep, dokler niso nemirnežev vrgli iz dvorane. Po glasovanju, kjer so dobili največ glasov integralisti se je vršil strašno komičen prizor: medtem ko so integralisti peli pesem dela, so sindikalisti, da jim nagajajo, peli kraljevo himno. Jutri je zadnja seja.
VELIKA STAVKA.
Lodz, 10. oktobra. Tu so pričeli stavkati vsi delavci. Razburjenje je veliko. Po cestah stražiio vojaki.
ANGLEŠKA DEPUTAC1JA V MOSKVI.
Moskva, 10. oktobra. Mestni glavar je prepovedal vse javno počaščenje angleške deputacije, ker ta deputacija hoče slaviti bivše poslance dume, ki so obtoženi političnih zločinov.
SPOR MED ŠPANSKO IN VATIKANOM.
Madrid, 10. oktobra. Ministrski svet bo sporočil Vatikanu, da smatra pogodbo med Vatikanom in ministrstvom Maura leta 1904 za neveljavno. Novi samostani bodo morali imeti avtorizacijo, stari pa se bodo morali podvreči gotovim določbam. ZAHTEVE PARIŠKIH POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Pariz, 10. oktobra. 3000 pariških poštnih uslužbencev zahteva tedenski počitek.
Ivan fugee,
vrvarski mojster, 22:93-1
Ljubljana, Dolenjska cesta št. 6
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč vsakomur naj-točnejšo postrežbo po najnižjih cenah.
Proda se lepa
žzM 3—1
Žalostnega srca naznanjamo vsem svojim sorodnikom, sosedom, prijateljem in /.nancem, da je naš ljubljeni sin, nepozabni soprog in nenadomestljivi oče, gospod
ANTON PROSENC
tesarski mojster, posestnik In obSInsKI odbornik
danes zjutraj po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 5o. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. »291
Pogreb predragega rajnega bo v petek zjutraj ob 7. uri iz Če^njic št. 9 na farno pokopališče v Moravčah.
V Č e š n j i c a h, lo. oktobra 1906.
Družina Prosenc.
Borzna poročila.
»Kreditna banka1« LJubljani.
Zoloibenl papir]!.
4'/. majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
1*1, avstrijska kronska renta 1 •/, _ zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4 •/. .zlata , • . • i'/, posojilo dežele Kranjske 4V/, posojila mesta Spljet . . *'/■*/• , . Zader . . 47//, bosn -herc. šel. pos. 1902 . i'/, češka dež. banka k. o. . . 47. , , „ i. o. . . 47//, zast. pisma gal. d. hip. b. . 47//, pešt. kom. k. o. a 107, pr. i1///, zast. pisma Innerst. hr. . 41///. , , ogr. cen. dež. hr. 4'///. . n , hip. banke. 47//. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 47//, obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poroč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , juž. žel. kup. 7//t . 47,7. avstr. pos. za iel. p. o,
8r.Sk., Srečke od 1. 18607,.....
. . . I««-*......
„ tizske.......
zem. kreditne I. emisija . v » ■ U. , • , ogr. hip. banke . . . . „ srbske i frs. 100— . . turška .......
Sasilika	srečka	.	.
Kreditne	,	•	•
Inomoške	,	•	.
Krakovske	„	•	•
ljubljanske	,	.	.
Avstr. rud. kriia	,	.	.
Ogr.	,	,	.	.
Rudolfove	,	>	.
Salcburške	,	.	.
Dunajske kom.	,	.	.
O elnl ••.
južne železnice......
Državne železnice ..... Avstr. ogrske bančne delnica Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brttz)
Alpinske montan.....
Praške žel. Indr. druibe . .
Rima-Murdnyl......
Trbovljske premog, druib« . Avstr. orožne tovr. druib« . Češke sladkorne druib« . . ▼ a i • t •>
G. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigne.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
oktobra 1906.	
UMU	Bik««
98 85	99-05
9995	10015
99—	99-20
116 65	116-76
94 70	94-90
112-nO	11270
98-60	99-60
100-60	101-60
99-30	100-30
10006	101-05
99 25	99-75
98-86	9945
10015	10615
10S 16	106 15
100 —	100 10
100 —	100 20
100—	100-30
100-—	101-
100-25	101-26
99-90	
99-50	—-—
316-75	318 75
100-—	100 80
213 -	218 —
275—	277—
152 15	184-lb
280—	2H9 50
284 26	294-25
258-—	267—
97—	105 70
16010	161 10
21 40	23 40
453—	464—
78—	tb'-
87—	92---
56 25	62-25
47 60	49-50
28-75	SO 25
55 —	60'-
70—	76'-
105"—	515—
183 76	184 76
688 —	689 —
1763- -	1773—
675 60	676 50
811-60	812—
242—	243-50
714—	716-80
60676	606-76
2790—	2800—
579 26	68026
281-—	287—
668-—	b74—
157 50	169 50
11-35	1139
19125	19-155
23-47	23-66
23-98	24 0K
117-55	117-75
95-50	96655
252 50	263 50
4-84	»—
2289
Tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla moja iskreno ljubljena, nepozabna sestra
Barbara Zupančič
danes, dne 10. t. m , ob 6. uri zjutraj po dolgi bolezni, previdena s sv. zakramenti s a umirajoče, v 63. letu starosti.
Pogreb se vrši v četrtek, 11. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta 38 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
Blago pokojno priporočam v blag spomin in pobožno molitev.
Ljubljana, 10. oktobra 1906.
Terezija Zupančič.
i;wr	
^jnjja	
Učenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj
s Ivan Peterca 4-1
Ljubljana, Dolenjska cesta 19.
Zahvala.
V globoki žalpsti radi nenadne smrti prečastitega gospoda zlatomaš-nika, duhovnega Svetnika in župnika krškega	2281
Jurija Sorca
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkaze srčnega sočutja, zlasti pa pre<*ast. gospodu opatu !zatiškcmu, velečast. gospodu dekanu žužemberškemu in vsej ča-st.ti duhovščini, ter f Uranom krškim, ki so tako poveličali zadnjo pot pokojnikovo. Bog plačaj to dejanje krščanske ljubezni vsem obilno.
Na Krki, 9. oktobra 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za ginljive dokaze srčnega sočutja povodom mučne bolezni in pre-rane izgube mojega soproga, gospoda
Štefana Lazar-ja
uradnika kranjske obrt-nijske družbe
izrekam tem potom vsei" Sorodnikom, prijateljem ia znancem jajsrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujem se za darovane vence vsem, zlasti slavni kranjski obrtnijski družbi, njenim gospodom uradnikom, slavni tovarniški požarni brambi in slavnemu društvu mojstrov.
Najiskrenejšo zahvalo izrekam vsem za obilno in častno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnika, oso-;bito blagorodnemu gospodu ravnatelju Karclu Noot-u, ki je z osebno navzočnostjo počastil spremstvo, kakor tudi čast. dnhovščini, slavni tovarniški požarni brambi, jeseniški požarni brambi in gospodom Sokolom, ki so se pogreba korporativno udeležili. — Posebno se zahvaljujem še slavni tovarniški godbi za v srce segajoče žalostinke.
Jesenice, 6. oktolra 1906.
Klara Lazar,
soproga.
Preklic.
1'reklicujem s tem vse, kar sem govorila o go podu Ivanu Bieskvarju, ključavničarskem mojstru, Sv. Petra cesta 25 v Ljubljani.
2286 1-1
Marija Bernik.
2:88 2 — 1
Oklic.
117 6
" 7
Kje, pove upravništvo ..Slovenca".
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori s tem naznanja, da se bode v zapuščino na Krki umrlega gosp. župnika Jurija Zore spadajoča premičnina, kakor 6 glav goveje živine, 1 par konj, 1 koleselj, kakih 220 centov mrve in detelje in drugi poljski pridelki, dragocenosti, pohištvo in druge stvari prodajale na javni dražbi
dne 15., 16. in 17 oktobra 1906
vsakokrat ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Krki v župnišču.
Opozarja se še, da se bode živina in poljski pridelki prodajali takoj prvi dan
C. kr. okrajna sodnija V išnja gora, odd. I.,
dne 9. oktobra 1006.
Priloga 232. štev. yySlowencafi dne 10, oktobra 1906*
Štajerske nouice.
š Častno občanstvo. Občinski odbor v Uajdini pri Ptuju jc imenoval v seji dne7. t. m. tamošnjega gospoda nadučitelja Franca Podobnik v priznanje njegovih zaslug za haj-dinsko šolstvo in za občino častnim občanom.
š Poročil se je v Petrovčali pri Celju g. Lovro Bouha, sodni tajnik v Sarajevem, z gospo Alojzijo vdovo Lemež.
š Iz poštne službe. Poštnim oficijalom II. vrste tretjega plačilnega reda so bili imenovani : Oskar Schmiedeck in Robert W i n-d e g g c r za Maribor, Ferdinand P u š e n j a k za Lipnico, Oton L o b e w e i n za Radgono, Valentin Z a b I a č a n, Matevž Rane h in Janez O r t h a b e r za Pragersko, J. S c h i r raba c h e r in Rudolf L o r b c r za Celje.
š Volitve v okrajni zastop brežiški bi se imele že davno vršiti; toda okrajno glavarstvo je zavlačevalo rešitev reklamacij od maja pa do oktobra, ker so šanse za Slovence preveč ugodne. Te dni so se reklamacije rešile vsled interpelacije v državnem zboru; po tej rešitvi ima slovenska stranka še vedno v veleposestvu, ki odločuje, 2 ali 3 glasove večine. Okrajni glavar pa je preti jasnim odločbam upravnega sodišča in proti ukazu namestništ&tiprečrtal tri slovenske veleposestnike iz imemka, ki po zemljiški knjigi in po katastru pipedujejo zemlj šča z davkom nad 120 kron; izbfisalo se jih jc, ker davek slučajno ni predpisan v glavnih knjigah davčnega urada na njih ime! Okrajni glavar in nemška stranka za njim pač računa na to, da odpade par slovenskih glasov po kakem naključju, kajti do volitev je še daleč. Upamo, da se ta račun prekriža.
š Za gornjeradgonski okraj. V nedeljo, dne 21. t. mes. bo pri Sv. Juriju ob Ščavnici v prostorili gospe Trstenjakove shod novoustanovljenega političnega društva za gornjeradgonski okraj. Natančni spored se še objavi.
š Bralno društvo pri Sv. Jurju na Ščavnici priredi dne 14. oktobra v uti gospe Trstenjakove predstavo „Lurške pastarice". — Po predstavi bo zabavna trgatvena veselica. — Čisti dobiček je namenjen Bralnemu društvu v poravnavo stroškov za gledališke prostore. Vstopnina nizka. Najuljudneje vabi odbor.
š Šolske vesti iz Trbovelj. Iz Trbovelj se nam poroča: Šolski poduk se je začel 1. vinotoka. Šolo obiskujočih otrok je letos 2300. Ti so razdeljeni na 30 razredov. Več razredov šteje nad 100 glav, nekateri pa imajo pa-ralelke. V Hrastniku se je pozidala letos nova štirirazrednica. Fara ima štiri nova, kakor palače lepa šolska poslopja. Razven teh jc šc pri sv. Katarini dvorazrednica in doma nekdaj štiri razrede broječa stara šola. Kljub vsem tem pa se bo spomladi domača šola, ki ima šest razredov in dve paralelki, razširila za štiri razrede. Učiteljskih moči skupaj je 37. Izmed teh so trije kateheti. Koliko truda in napora imajo slednji, se sprevidi, če omenim, da so šole pozidane na štirih različnih straneh. Število otrok ra«tc od leta do leta čudovito. Letos je novince^ nad 300.
š Zvišanje ^želnih naklad na pivo. Razni časopisi poročajo baje iz zanesljivih virov, da je pri štajerskem deželnem odboru že izdelan načrt, da sc zvišajo deželne naklade na pivo. Proti tej vrsti konsumnega davka ne bi oporekali, če nc bi isti zadel namestu pivovarnar-jev le srednje in nižje sloje in če ne bi sc vsi dohodki iz tega močnega vira uporabljali samo za nemški del dežele.
š Zanimiva naprava. Občinski svet v Mariboru sc baje ukvarja z vprašanjem, kako ustanoviti mestno bolniško blagajno za posle. Kakor znano, so doslej posli pri bolniških blagajnah lc prostovoljno zavarovani, ker jih zakon k temu nc sili. Okrajne bolniške blagajne poslov tudi rade v zavarovanje ne sprejemajo, ker so precej pogosti slučaji obolenja med posli. Tako so često te vrste ljudje izročeni največji bedi, ker je dolžnost gospodarja, skrbeti za obolelega posla, vezana na razraer-no kratek čas. Čc se ustanovi mestna bolniška blagajna, bo to za posle velika dobrota. Če le bolniški prispevki nc bodo previsoki.
š Sin našel obešenega očeta. Včeraj, 9. t. m. ponoči sc je v Mariboru obesil 51 let stari kovač Štefan Gradišnik v svojem stanovanju na kuhinjskih vratih z jermenastim pasom, Prvi je opazil obešenega Gradišnika včeraj zjutraj njegov lastni sin. Gradišnik jc živel s svojo družino v največji bedi. Od žalosti se je vdal še pijači in se jc v takem stanju obesil. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok.
š Splašenl konji so že opetovano pro-vzročiii v Mariboru velike nesreče. Največkrat se je nesreča prigodila v bližini kolodvora ali pod železniškim mostom, kjer se konji plašijo pred železniškimi stroji. Tako tudi zadnji torek. Hlapec Franc Perdan je imel nekaj opraviti na tovorniškem magacinu. Ko je šel v pisarno, je pustil zunaj s parom konj vpre-žen voz brez nadzorstva. Med tem časom sc jc pripeljal tovorni vlak in sta se konja vsled sopihanja stroja ustrašila in začela dirjati proti plinarni. En konj je pri dirjanju padel in se znatno poškodoval. Med potjo sta pa konja še podrla ročni voziček, na kojem jc peljal neki trgovski hlapec veliko steklenico olja, ki se je ubila. Škode na olju in steklenici je okoli 90 kron. Neprevidnega hlapca, ki jc pustil konja brez nadzorstva, izroče sodišču.
š Stekli psi se še vedno klatijo po Celju m okolici. V petek, dne 7. t. m., jc nek posestnik \v. Gornje Hudinje ustrelil ter v Celje pripeljal v živinozdravniško ogledovanje psa, ki
je malo prej obgrizel njegovega otroka. Pes je bil stekel.
Koroške nouice.
k V inoško kaznilnico v Maribor je dne 5. t. m. popoldne orožništvo odpeljalo iz Celovca osem nevarnih hudodelcev, iu sicer so to: Roman Fograschy, Klingenstein. Grttbler, Mihcjič, Schmied, Somberger, Schatzl in Gla-der. Zdaj bode dalj časa mir pred temi tički.
k Tatvina. Pretečeni tržni danv Celovcu je izmaknil neki uzmovič mizarju Ossiacherju iz Gospe Svete suknjič, v katerem je imel spravljenih 110 kron za jzkupljene prašiče. Imenovani mizar je namreč suknjič slekel, da bi pomagal nek kuruik preložiti, čez par tre-notkov, ko ga je hotel obleči, ga pa že več ni bilo na mestu.
k Skrajna pozabljivost. Zadnjega septembra bi morali na pokopališču v Spitalu na Zgornejm Koroškem neko umrlo dete pokopati. Ko so pa pogrebci na pokopališče prišli, pa še grob ni bil izkopan. Občinski sluga, kateri bi moral to storiti, je vkliub trikratnemu obveščenju pozabil grob izkopati. Seveda pogrebci tudi niso mogli čakati ter so sc razšli, ker pa sluge le od nobene strani ni bilo, jc potem eden od ostalih pogrcbcev jamo izkopal, da so dete v grob položili.
k Nov spomenik v Celovcu. Postaviti mislijo v Celovcu na kakem pripravnem trgu monumcntalni vodnjak, s podobo vojvoda Ar-nulfa Koroškega, s podobo Charintia, Schil-lerja ali pa cesarja Jožefa II. Odločili se do zdaj še niso za nobenega. V to svrho jc volil občinski svet odbor, ki naj bi se odločil za kak spomenik in naj bi potem predlagal do 1, maja 1907. Najdražji bi bil vodnjak Carinthia od 15 do 20 tisoč kron, s podobo Schillerja ali pa cesarja Jožefa bi pa stal le 6000 K. Prostor, kjer bi spomenik stal, pride v poštev Stauder-jev trg, sadni trg ali pa prostor pred poslopjem deželne vlade. Bivši župan Suppan je podaril v ta namen 2000 K.
k Brzovlak je povozil 7. t. m. med Sachsenburgom iu Klebachom na Koroškem ženo železniškega čuvaja Kircherja. Vlak ji jc popolnoma zmečkal črepinjo in vrgel truplo črez železniški nasip. Ponesrcčenka zapušča sedem nepreskrbljenih otrok.
Slovensko gledališče.
Onemu pretežnemu delu občinstva, ki išče v gledališču samo zabave, vstreglo sc je včeraj z vprizoritvijo burke »Prvi«. Čisto prav, naj se zabava in smeje občinstvo takrat, ko jc čas zato. Burka »Prvi« spominja nas nekoliko na »Luceta in L.ipeta«. — Trgovec s perilom Platnar živi s svojo ženo, vdovo po trgovcu Smithu v vednem prepiru; ona je njegov gospod, on mora opravljati razne posle, celo na trg mora hoditi. Pri tem pa ne čujc od nje drugega kot očitanje in pa hvalo, kakšen soprog je bil njen »prvi«. To traja 18 let, kar sc nenadoma povrne »prvi mož iz Amerike, ter pove, da pred 18. leti ni vtonil, ampak se pod vodo plavajoč rešil ter izginil čez morje da sc reši dvojega zla: kridc iu žene. — Sedai začuti Platnar šele moža v sebi in gospodarja v hiši; izvojevati hoče zmago nad svojo Ksan tipo, kar sc mu tudi posreči: kleče ga prosi žena odpuščanja. — »Prvi« jo odrine zopet v Ameriko. Da pridobi burka nekoliko več dejanja, in da ne konča brez običajne zaroke, sc s pisateljevim dovoljenjem zaročita Plat-narjeva hči in akademik Rotman. — Burka jc zadovoljila poslušalce, kakor smo videli; dokaz temu cele salve smeha iu pa — nič nena vadnega hrupen aplavz. Zasluga jc seveda večja na strani igralcev, kot pisatelja.
Tu pride v prvi vrsti g. V c r o v š c k, ki je bil pravi »junak pod copato«, dober kot vdani možiček brez svoje glave, šc boljši kot možki »emancipiranec« in zlasti dober kot čuteč oče v zadnjem dejanju.
Njegova žena Rozalija — gospa D r a g u t i novička —- »državni pravdnik« v drugi izdaji, — igrala jc temperamentno in vseskoz pravilno. Prav ljubka je bila ga. B ar j a k t a rovička kot njena hči Eva; nadejamo se, da bomo imeli v njej dobro naivko. Gosp. Barjaktarovič naredil je pri prvem nastopu dober vtis, vendar pa njegove sposob nosti pri vlogi, kakor v včerajšnji burki, ni mogoče presoditi. — O gospodu N u č i č u vemo, da jc zelo vporabna moč, ki pa ne zna vporabljati svojega organa. Vedno in vedno prehaja v ekstazo pri še tako brezpomembni priliki in potem začne dcklamovati; naj sc tega odvadi, saj sicer je marljiv in spreten igralec.
G. Dragu ti novič je igralec, ki jc v vsaki vlogi na svojem mestu; tega mu tudi pri včerajšnji nc moremo odreči.
Gdč. N o s k o v a je prav dobro pogodila tip služkinje, kakoršne so ponavadi res vse.
Po daljšem prestanku nastopil je gospod Bolcška zopet na našem odru. Naš star znanec je; ohranil je tudi stare navade. Dopovedati si uc da ničesar. Včeraj je bil kot agent vsaj srednje dober, čc bi bil govoril razločneje tako, da bi sc ga bilo umelo. Toda njegova mimika vendar ni igra obraza. To natezanje sc zove pri nas spakovanje. Tudi v burki je to preburleskno. On očividno zamenjuje vlogo igralca z vlogo klovna.
Obisk gledališča jc bil prav dober.
Izpred sodišča.
PONEVER.IENJE PRI KOSLERJU.
Fran Perdan pred deželnim sodiščem.
Pri včerajšnji pop. obravnavi so sc čitale razprave prič. Pri urarju Krapcšu ima Perdan 286 K 60 vin. dolga. Perdan izjavi, da je Krapcšu dal vse dragotine nazaj. — Gostilni-
čarja Jerman je dobila po Pcrdanovem posredovanju od Koslerja 200 K posojila. Obroka 20 K Perdan ni dal Koslerju. Perdan pravi, da je Kosler dal lc 170 K, ostalo ji jc on sam posodil, a se ji tega ni upal povedati, da ne bi pustila Koslerjevega piva. Kosler priznava, da je to mogoče. — Izjava krojaškega mojstra R o ž i č a se glasi, da mil jt Perdan od leta 1904 dolžan 295 K. — Neža V c 1 k a v r h, delavčeva žena: Eva Skribula jc bila pri njej pol mesca na stanovanju. Skribula jc rekla, da jo Perdan podpira. Neži ni nič znano, da bi bil Perdan zapravljal. Skribula ni imela dosti obleke in denarja. — Marija Š p a 11: Eva Skribula je bila pri njej na stanovanju, obleke in denarja ni dosti imela. — Matevž Ravnihar: Perdan 11111 jc rekel, da s 50 gld. ne more izhajati, Perdan jc dal dosti napitnine in imel velike »Bierspcssen«. Predsednik: »To je bila Perdanova krivda, da ni takih stroškov zaračunal.« — Slede izjave Ivane S p i t z e r, Ivan Cuzaka, ki je Perdanu dal 566 K 40 vin., Jožefa Vettra, ki pravi: Ljudje so imeli veliko zaupanje do Pcrdana, tako da bi mu bili brez vseh kontrolnih listkov plačali. Isto potrdijo izjave Janeza Ogorevca iu Rudolfa Š k u I j a, Jožefa P o d r ž a j a, Marije D e r 111 o t e. — Jernej Kalan, gostilničar, je dobil 600 K posojila od Koslerja. Vračal je v obrokih deloma Flešu, deloma Perdanu. Perdanu je plačeval na mesec po 40 K. Perdan pa jc Koslerju dajal le po 20 K- Perdan sc tukaj tudi izgovarja na pozabljivost. — Pre-bero se izjave drugih gostilničarjev, ki pričajo o zaupanju do Perdana: Marije Zaje, Andreja Fercnčaka. Mariji A h 1 i u je Perdan prinesel enkrat premalo »Bicrkart«. Janez Košenina: Perdan ti i odplačal Koslerju enega obroka od Košeninovega dolga. — Bero se akti, ki spričajo: 759 K 34 v jc prinesel Perdan nazaj. Krapežu jc prinesel nazaj zlato verižico, tistega denarja, o katerem je pravil, da ga jc izgubil, ni izgubil. Nadalje se Perdana toži, da je ženo pretepaval in telesno poškodoval, Perdan zanika to. On jo je morda samo stran sunil. Zena Perdanova se je odpovedala vsakemu pričevanju in sc sklicuje na svojo nervoznost, da ne more prisostvovati razpravi. — Nato prične govoriti državni pravdnik: Kar je Perdan storil, ni goljufija, ampak samo poneverjenje. Državni pravdnik odstopi od obtožbe glede proti ženi in glede nezvestobe. Glede poneverjenja izjavlja, da je sedaj poneverjena svota 6470 K 81 v in ne 6423 K 5 vin. — Obtožba opisuje način Perdanove manipulacije, potem utemeljuje svojo trditev, da je Perdanovo postopanje nezvestoba, nc pa goljufija. Obtoženčcvo izgovarjanje jc nično. Z eventualnimi rcmuncracijami bi ne bil nikoli mogel poplačati poneverjenc svotc. Perdan se izgovarja z malo plačo, toda on ni nikoli od Koslerja zahteval več. On je imel znanje s Škribulo, imel velik dolg pri urarju Krapcšu. O11 ic Škribulo vzdrževal. Perdan ni delal na ljubo Koslerjcvc pivovarne, ampak na ljubo Evi. On je tc izdatke delal iz potratnosti.
Zagovornik dr. Ravnihar izjavlja: da 011 vidi hudodelstvo goljufije, ne pa poneverjenje. Zato to sodišče ui več kompetentno. ampak le porota! Čc bi sc pa smatralo sodišče kompetentno, pa je Perdan ravnal po nepremagljivi sili. Njegova plača 100 K jc tako minimalna, da z njo ni mogoče izhajati. K o 111 a j 4 K mu je ostalo za viržinke, 90 K jc odrajtal ženi za gospodinjstvo. O11 je taktično več plačal, kot jc tovarni zaračunal! Perdan bi bil izgubil drugače vse naročnike, 011 je bil dober akviziter, k marsikateremu gostilničarju jc moral mesec in dan hoditi, da ga je tovarni pridobil. Ves ta denar je prišel v prid tovarni. Siccr jc njegov trud priznal sam Kosler. Mnogo, mnogo je sam plačal. Kosler faktično škode nima od Pcrdanovili manipulacij. Vsaka tovarna bi svojemu akviziterju dala nad 6000 K, da bi bil pridobil 28 naročnikov, kakor jih je pridobil Perdan. Perdan je pričakoval povišanja plače, remuneracije, 800 K jc cclo posodil nekemu gospodu v tovarni. Zagovornik sc sklicuje na mnoge olajševalne okolnosti. Perdan priznava skesano, 011 sc jc s polno listnico vrnil, — Kosler mu daje dobro spričevalo, nedostaje obtožencu tudi dosti moralne sile. Priložnost je bila velika, kontrole ni bilo. Perdan jc skušal vedno poravnati vso škodo. Upošteva naj se dolgi trimesečni preiskovalni zapor. Ozira naj sc na familijo, s katero .ie poravnan. Eva ga jc znala izkoriščati in zapeljevati. Perdan bi bil lahko šc več dal. Pobegnil bi bil lahko s 15.000 K pa tega ni storil. Sodišče naj vzame slučaj kot navaden in ne kot senzacijonclcn. Sodišče naj pomisli: Soditi nc smemo le tovarniškega uslužbenca, ampak tudi tovarnarja, ki jc kriv, da uslužbenci pridejo tako daleč.
Državni pravdnik nato omenja:
Zaradi družine naj se Perdana milo sodi; tudi je res, da jc bil slabo plačan, in da jc imel priliko vzeti več, pa tega ni storil. Tri mesece jc res v zaporu, ali to je 011 sam zakrivil. On je dolgo tajil.
Na vprašanje predsednika sodišča izjavi g. Kosler, tla 5011.47 K, kar ima še tirjati, bo zahteval od Perdana, ako bo ta kedaj v položaju. da bi mogel plačati.
Sodišče se je izreklo, da jc kompetentno iu je Pcrdaua obsodilo v štiriinesečno težko ječo in trdim ležiščem vsakih 14 dni ter da je Perdan dolžan plačati Koslerju poneverjeno svoto.
Perdan izjavi, da takoj nastopi kazen. V tem trenutku sc s ceste zaslišijo veseli zvoki vojaške godbe. Čudno! Ko so pripeljali Perdana v Ljubljano, prišla je mimo njega godba, igrajoč vesele koračnice, pri zaključku prve obravnave so zadoneli s ceste zvoki godbe in včeraj tudi. Igralcu je bilo preskrbljeno za dramatičen konec.
Darovi.
- Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. septembra 1006 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slovenec" 79 K 29 v; Upravništo ,.Domači prijatelj" 60 K. Podružnice: Ženska v Ribnici 200 K, moška v Ribnici 200 K, na Uncu 72 K, za Vuhred in marenberški okraj 40 K, ženska v Rudolfovem čisti dobiček veselice 300 K, moška v Rudolfovem 72 K, moška šent-peterska v Ljubljani 400 K, ženska šentpe-terska v Ljubljani 400 K. Občine : Škoija Loka 20 K. Društva: Slovanska čitalnica v Mariboru mesto venca na grob svojega člana Stankota Vrtnika 20 K. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani od prodanih družbinih vžigalic 1000 K. Razni: Radovljiški dile-tantje prebitek igre „Deseti brat" 20 K, neimenovan v Lehenu pri Ribnici na Štajerskem 7 K 96 v, Vydrova tovarna živil in hranil v Pragi 100 K, „Strelski in keg. klub Hrastnik-Dol" ter „Bralno društvo Dol' čisti dobiček veselice /a šolo v Gradcu in Mariboru 205 K 71 v, Milan in Radovan Štubelj nabrala na veselici bralnega in pevskega društva „Školj" v Štnarji 10 K, Mirko Mur-šec nabral v družbi nar. gospic pri svetem Lenartu v Slov. gor. 2 K, neimenovan Ljubljančan v Gradcu 5 K 60 v, veseli Vipavci in Rovtarji v Dragotovi gostilni v Črnem vrhu na Idrijo 3 K 10 v, Ivan Šorli, c. kr. okrajni glavar v Pazinu 10 K, Alfonz Blažko, kurat v Mirniku 5 K, Andrej Oražem v Gu-štajnu 31 K. Za narodni kolek 19 K. Za 4 družbine koledarje 4 K 80 v. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ij Umrl je g. S i m o n Cankar, uradni sluga c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, stric gg. Ivana, Karola in Izidorja Cankarja. Naj v miru počiva !
Društva.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 175. vodstvena seja se je vršila v družbenih prostorih „Narodnega doma". Začetek ob 3. uri pop. dne 20. septembra 1906. Navzočni: Tomo Zupan, (prvomestnik), dr. Karel vitez Blei\veis - Trsteniški, Fran Črnagoj, Aleksander Hudovernik (blagajnik), dr. Ivan Merhar, Luka Svetec (namestni prvomestnik), Anton Svetek. dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic, dr. Pavel Turner ter Ivan Vrhovnik. Izmed nadzorništva je bil navzoč dr. Fran llešič. V smislu t? 18. družbenih pravil sta se udeležila seje tudi zastopnika moške podružnice na Greti pri Trstu: Fran Godnik in Josip Kalalan. — Prvomestnik je otvoril sejo ter pozdravil prav posebno še v prvo navzoče izvoljence in povdarjal, da še ni bilo tolike udeležbe do sedaj na vodstvenih sejah, želeč, da je ta vzgledna vnema za našo dobro stvar trajna za vselej. Častital je imenom vesoljne družbe namestnemu prvo-mestniku Luka Svetecu na njega 80. rojstnem dnevu, rožnovenški ponedeljek, 8. oktobra t. 1. Potem, ko so se obširno razpravljale razmere na rojanskem družbinem otroškem vrtcu v Trstu, se je imenovala dosedanja tržiška otroška vrtnarica gdč. Agn. Staralova za otroško vrtnarico v Rojanu in dosedanja rojanska otroška vrtnarica gdč. Marica Črni-gojeva za otroško vrtnarico v Tržiču. Ravnateljem vodstvene pisarne je bil izvoljen dr. Ivan Svetina, ki je ob enem sprejel začasno vesoljno tajnikovanje. V ožji odbor v smislu § 18. družbenih pravil so bili izvoljeni Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karel vitez Bleivveis-Trsteniški, Aleksander Hudovernik (denarničar), Luka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Ivan Svetina (ki že vrsto let namestuje v tem odboru glavnega tajnika) in Iv. Šubic. Vodstvenim svetovalcem v smislu § 18. al. 3 so bili izvoljeni ces. svetnik Ivan Murnik, stolni dekan Andrej Zamejic, hišni posestnik Oroslav Dolenec, odvetnik dr. Fran Munda ter c. kr. prof. v p. Makso Pleteršnik. Zahvala se je izrekla izstopivšima vodstvenima udoma županu stolnega mesta Ljubljane Ivanu Hribarju, ki ima bistvene zasluge za velikovško šolo ter kanoniku Ant. Žlogarju, ki je družbi tajnikoval od njenega začetka do letošnje velike skupščine. Potem, ko se je rešilo več notranjih družbenih upravnih zadev, je zaključil prvomestnik o pol 7. uri zvečer sejo.
SPOMINJAJTE SE DRUŽBE SVETEGA CIRILA IN METODA!
Me!»orologi6no poročilo.
v'!Sina n. morjem S06 2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm
10
Čt. »pi-	Stanj. in.tr. * mm	T.mpo-rutnr« po CUlJu	V.trorl	Ith	ih £
9. iveč.	7410	161	sr. Jug	obl.	
7. ijutr.	743 9	9-8	sr. jvzh.	pol. obl.	00
J. pop.	743'4	13 1	sr. svzh.	Jasno	
8radoja vCeraJSnia temp. 14 7', norm. 11 6*.
miiiii.
faffl.
Zahtevajte zastonj
In frinko oiol veliki, bogato lluitrovan (lavni cenik i nad 1000 alikaml vitli vrli nlkclotallh. srebrnih In ilatlb ur i znamko Boakonf, llalia, Omeg», Hchaffliauaen, Ulaaniitte kakor tudi vitli vril solidnih rlatnln In »rebrni. po liflralb tOTarnUklb cenah. Nlktl. remont, ura'......K S—
•lil. Roskopl palmi ura .

trna |ekl."rtm ura » 4-— ivlc. Izvir. Roskopl pal. ura . . , 5'— Ooldln ram. ura .Luna" kolesi« . 7'90 •r<br. . . .Olorla" , . 7'«0 , dvojni plaJi . . 11-50 , oklep, veriilca z rlnčlco na pero In karab., 15 gr. leika , 3 50 raska Tula nlkel ara s ildro z .Luna" kolei|em . . , V 50 ■ra ■ kukavico K J'50, budilka K 2 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za vaako aro Sletao pismeno Jamstrol Klkak rlalkol Zamena doroljeaa, ali denar nazaj t
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu 1789 (Briix) Žt. 654, Češko. 100-18
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 27
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca\ Dobro izveibane
likarice in učenke
sprejme Anton Sare, Kolodvorske ulice štev. 8. 2276—2
Kupi sel
v kaki večji vasi blizu Ljubljane lepo
posestvo za 10.000 do 12.000 kron.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod šifro »Posestvo« do sobote.
Kuharice)"
z dobrimi spričevali, bolj priletna, ki je že bila dalje časa v župnišču v službi, želi vstopiti v službo v kako župnišče na deželi.
35 i danje rafiev m
00000 (groBnic) ©0000
na novem centralnem pokopališču
ijvrfi najccnejje stavitelj novega pot^o palijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 14 jer zgradbo pokopališča. Natančneje se poijve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-Ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta je s terminom november oddati na Dunajski cesti št. 60.	2060 s—i
Dobro ohranjen
glasovir
se po nizki ceni proda. Poizve se na G I i n c a b v gostilni na pošti Št. 180.	2259 3—2
• II i ■ 111111111 ■ ■ 11111 ■ 11111111 ■ 1111 < 11111 ■ M 1111111 M 1111111111111111111111111111111111111111111
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 22
iliioT® sirupa
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5'30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4 —; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
Kupuje m plačuje
2219
po najvišjih cenah
3-3
lepo bele suhe gobe, češminjevo zrnje (ali jagode), divji kostanj, bukov žir ali bukov-ce, hrastov želod in smrekove storže
tvrdka liCUZ v Ljubljani.
poleg novega Fran Josipovega mostu.
flrbiteRt 1672 33
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to6na izvršitev
Istrsko vino,
refoško, beli muškat in teran, 1^3224 u
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
« Cene in vzorci na zahtevo, m
*
fNp e.

> z/./1 v tč A®

o
>v
v v

z?
v

niiiiuiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifr
!! Največji uspeh nove (lftbe !!
Je sloviti


Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: m^^
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I ČepiCO	2116 18
HeSko skMlSie oblek
0. BERMTOUIČ
Ljubljana, Mestni trg S.


Mi
samo, ampak tudi skusiti se mora
aar Stackenpfard lilij n o mlečnato milo not
Bergmann & Co„ Draždane In Dečin ob Labi
prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer.	1452 30-12
Drogueriji: A Kane in Vlctor Schiflrer Parfum.: 0. Fettlh-Frankheim.
Št. 305/pr.
2277 3—2
Volonfersko mesto.
Podpisani deželni odbor sprejme volonterja v svrho izvežbanja pri deželnem knjigovodstvu, in sicer za zdaj brez adjuta.
Pogoj za vsprejem je z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na kaki srednji šoli. Tozadevne s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelostnim spričevalom in z dokazilom o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje je vložiti
do 8. novembra 1906
pri deželnem tajništvu.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, 6. oktobra 1906.
Prva zaloga
železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše
oprave za mlekarne je pri	1886 19-7
■T*.*. Mtupica
v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva-zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi.
M	«» K atim- m»	poNlrribn |»«»»« < «' ■■ »«- m
\1/
Vpisana varstvena znamka-
Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorelo varstveno znamko.	22IS 36—2
260 gramov-zavoj po 16 vin. 500 ...... 30 „
1 kg
66
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijab, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom
Na debelo pri L- Minlosu na Dunaju, I-Molkerbastei 3-
Ivan Jax&sin
t LJnbljanl, Dunajska cesti 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—39
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Sodar,
trezen, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laverci pri Ljubljani.	2271 3
Prodaja na debelo in drobno.
O Jt
e n
c.
e o
4*
10 (B N
B
tt O
O O B
N
B
»
e s
S
B
r
P
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
161Q 100-24 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovapna oljnatih barv firneiev, lakov in ateklarakoga k loja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
M91 243
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kopaj* in prodaj« tm vrsta rut, natavnih pisem, prijoritat, komunalnih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in devia.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,190.100'-. Rezerva! zaklad K 200.000*-.
Zamenjava in ekikomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Uirebana vrednostne papirja ln vnovčuJa Zavaruje araftka proti kanal rapaia kupone.	lagabl.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
■r Sakoapt Itn Iduna mli.	JNT Bonu nnilU, mm
Podruinioa v SPLJET D.
Denarna vloge aprejama V tekočem računu ali na vlotne knJUlca proti ugodnim obrostim. Vloieni denar obrestuje od dna vloge do dne vadlga.
Promet ■ fiekl In nakaznicami.