PRIMORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ZAMAN SA VSI NAČRTI REAKCIONARJEV IN KOMIN-
FORMISTOV, KER NASE LJUDSTVO SE SE ZELO ŽIVO SPOMINJA PRETEKLOSTI, KER GLEDA NAPREJ NE PA NAZAJ, KOT BI TO RAD VIDALI IN NJEGOVA DRUŠČINA.
J. BELTRAM
kto VI . Štev. 40 (1431)
PoStnina ptaCana v gotovini Spedijtion? jp.abbon. post. J. gr.
TRST petek 3. marca 1950
Cena 15 lir
Sklepi Okrožnega sveta SIAU o nastopu na okrajnih volitvah 16. aprila t. L
Kandidatna lista Slov.-ital. ljudske fronte
jfflpredslauljala vse množične organizacije:SIAII,OF, ASIZZ,ZPinZAM
n,	“	■	.	.
b,Qnstvo množičnih organizacij bo zastavilo vso sileza izpolnitev predvolilnega tekmovalnega načrta, ki je sestavni tal enoletnega gospodarskega plana- Slov. ital. ljudska fronta bo sestavila votivne programe za vsak okraj posebej
^šeraj popoldne je bil v Ko-v obnovljenem gledališču "‘STORI plenum OKROZNE-^BVETA SIAU jn okrožnih vseh množičnih orga-Plenum je obravnaval 2 ^nje delo, naloge v zvezi Poletnim gospodarskim pla-,111 ter naloge SIAU v zvezi '.^razpisanimi volitvami v 'iucirke odbore ki se vršile 16. aprila t- J,
Bell Etičnem poročilu je tov. Ji	Julij podal kratko ana-
luči	5eda^ izvršenega dela v
Uj” Uspehov in pomanjkljivo-j °d zadnjega zasedanja do - - s- Poudaril je važnost za-
Se<ianj
Blsno]
mj
ja v zvezi z gospodarskim ira za leto 1950 ter volitva-v okrajne ljudsk(^,odbore.
Boudarii je dalje da je val ne-. lisanih laži in klevet, ki pri-Jbiz Trsta delo tamkajšnjih 'nisiidhih in kominformi-Vit- *h krogov, ki hočejo spralo VV Slabo luž ustvar.ialno de-Uudskih množic Istrskega ter blatiti ljudsko ob-t”.\ Namen teh ljudi je iztrga-‘lUdjtvu njegovo gblast ter . UOvlti stari izkoriščevalski iffifeni red- Naglasil je pa fahni^- utanevriranje komin-jRUisticnih provokatorjev v Cilj ^ -kušajo doseči isti j n-0 drugi poti s prevaro, t->b	^i®v	celotnega Trža-
iartau °SemIia k Italiji, kar de--pomeni odkrito odobra-
sTtajr Priključitve, na «bra"!. ,pa se izkazujejo kot
drugi
?rani
aUitelji» določb mirovne P°-SIAU mora neprestano J“»>kvati ljudstvu in ga se-v podrobnostih o vz-in de!anskih namenih tr-IdJu reakcionarnih in kcmin->nisti5nih šovinistov,
V, ®nalizi dosedanjega dela je W*e,Hram naglasil, da mora Qd testen demokrat priznati, Jj&“>lo veliko napravljenega
življenjske ravni ljudstva. ' Vendar
Čili dale6 od te?a’ da bi tr’
lt5r’ da imajo naši ljudje vse, dejaSe veliko bo treba k, ‘n naporov, da bomo lah-j^li ljudem vsega kar po-se pa zato da uio z lastnimi silami,, ne 1». * se zanašali na «široko-lty 5 * takih dobrohotne-ki nas danes napadajo. Bi-9 vsega dela je nadaljnja .
utrditev ljudske oblasti in nje. nih pridobitev, kar je seveda v popolnem nasprotju z jntere-si naših sovražn kov.
Opozoril je tudi na napake, ki se neizogibno dogajajo in na one, katerim bi se la' ko izognili, če bi dosledno izkoriščali vse možnosti, ki jih že danes imamo.
»Zaman so vsi načrti reakcionarjev in kominfcrmistovn, je nadaljeval tov. Beltram, «ker naše ljudstvo se še zelo živo spominja preteklosti, ker gleda naprej ne Pa nazaj, kot bi to rad Vidali in njegova druščina v Trstu. Prav zato, ker gleda naprej, se naše ljudstvo ne misli vrniti za sto let nazaj. Predvsem pa moramo mi okrepiti naše delo za gospodarski plan, razviti delovno zavest in nadaljevati napore za dobrobit naše skupnosti«.
Govoreč o volitvah je tov. Beltram dejal, da je edina SIAU tista organizacija, ki ima vse moralne in politične kvalifikacije, da more nastopati na volitvah skupno z ostalimi množičnimi organizacijami. SIAU je odigrala zgodovinsko vlogo in je steber ljudske oblasti. Zato je naloga SIAU stalno izboljševanje odnosov do izvrševanja nalog gospodarskega plana, krepitve tekmovalnega elana. Volivna kampanja mora biti naše konkretno delo pri zasledovanju visokega cilja koristi delovnega ljudstva.
Volitve v okrajne odbore so Izredne vanosti za vse naše ljudstvo. Zato bo potrebno široko in dosledno delo SIAU in ostalih masovnih organizacij, ki bo moralo zasledovati stvarne potrebe in težnje ljudstva. Naš program mora biti življenjski in plodonosen. Današnji polo-' žaj nudi jasne perspektive za bodočnost, za dosego polne zmage.
SIAU bo morala odigrati na volitvah velikansko vlogo. Prepuščena je možnost svobodnega nastopu vsem demokratičnim strankam in raznim političnim strujam zato bo to borba za zmago načel naše Ljudske frdri-te za zmago ljudske oblasti. Potrebno je, da SIAU z vsemi dru-
fronto in tako zajamči popolno zmago delovnega ljudstva.
V diskusiji so razni tovariši nastopili v podkrepitev izvajanj tovariša Beltrama, posebno pa za enotni nastop v okviru Slovansko - italijanske ljudske fronte. Po diskusiji je plenum Okrožnega sveta SIAU in o-krožnih odborov masovnih organizacij v celoti in soglasno sprejel sledeče sklepe:
1.) Okrožni svet SIAU je po posvetovanju s predstavniki masovnih organizacij (AFZ, ZAM, ZPP, OF) soglasno sklenil, da bo na prihodnjih administrativnih volitvah nastopil skupno z vsemi množičnimi organizacijami. Okrožni svet SIAU in predstavniki vseh zgoraj imenovanih organizacij sklenejo, da bodo vse množične organizacije nastopile na volitvah pod Imenom SLOVANSKO - ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE.
oblašca tajništvo okrožnega odbora SIAU, da sporazumno z ostalimi organizacijami imenuje skupno enotno vodstvo za izvajanje priprav za volitve.
3.) Okrajni odbori SIAU bodo nastopili na volitvah z lastnimi programi. Vsak posamezni okrajni odbor naj ob posvetovanju z ostalimi množičnimi organizacijami izdela predlog programa za najširšo diskusijo vsem članom in delovnemu ljudstvu sploh. Končno bo sprejet in objavljen kot program Slovansko - italijanske ljudske fronte.
4.) Okrožni svet SIAU ter predstavniki množičnih organizacij odobravajo sklep okrožnega odbora SIAU o napovedi tekmovanja za volitve. Pozivajo svoje članstvo, naj zastavi vse sile za izpolnitev tekmovalnega načrta, ki je del celotnega enoletnega gospodarskega plana.
5.) Okrožni svet SIAU po-
2.) Okrožni svet SIAU po- | oblašča okrajna odbora ter vod- množičnih organizacij.
stva ostalih množičnih organizacij, naj sestavijo enotno kandidatno listo iz vrst najboljših, poštenih ter najpopularnejših ljudi za vsak okraj posebej. Kandidatna lista naj nosi ime kandidatne liste Slovansko-itali-janske ljudske fronte.
6.) Okrožni svet SIAU poudarja potrebo po najširši akciji za razširitev vseh množičnih organizacij s pritegnitvijo najširših delovnih množic v organizacije in na volitve za kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte in njen program.
7.) Okrožni svet SIAU se soglasno z vodstvi ostalih množičnih organizacij obvezuje, da bo nudil potrebno delovno silo za izvedbo predvidenih del v planu. Vsak član SIAU naj se obveže, da bo prispeval svoj delež k izpopolnitvi plana. Pooblašča okrajne odbere, da sestavijo prostovoljne frontne brigade iz vrst članstva SIAU in ostalih
Novo drušhiD lugosiovaHOii v ZDA
NEW YQRK, 2. — Jugoslovanski izseljenci v ZDA, člani novoustanovljenega društva ((Prijatelji nove Jugoslavije« so se sestali na plenarni seji in razpravljali o bodočih' nalogah svojega društva. Predsednik Nikola Tersmanič j« pri tej priliki izjavil, da je bilo društvo ustanovljeno za ((enotnost med izseljenci in za širjenje resnice o domovini«. Na seji so bili prisotni tudi mnog; čla. ni in predsedniki drugih izse-ljeniških organizacij, ki so izrazili svojo solidarnost g novo ustanovljenim društvom in obljubili, da se bodo vanj množično vpisali ter tako pomagali z združenimi silami moralno in materialno lastnim sorojakom v njihovi trdi borbi za enakopravnost med velikimi in majhnimi narodi.
Znižane pristojne
na jugoslovanskih letalskih progah
BEOGRAD, 2. — Na jugoslo. vanskih letalskih progah so znižali cene za potniški promet. Po tem znižanju stane listek na progi Beograd-Zagreb 1400 dinarjev, Beograd - Titograd 1800 din, Beograd - Ljubljana 2000 din, Zagreb-Ljublja-na 520 din, Beograd-Sarajevo 200 din.
Kierofašistični odgovor na Kardeljeve Izjave		
De Gašper rešitev t	i zahteva irr ržaškega	iperialistično vprašanja
in označuje Kardeljevo izjavo kot ,,zelo težko in absolutno nesprejemljivo z italijanske strani“ - Lažna agrarna reforma zopet na dnevnem redu
RIM, 2. — Pred zaključkom debate v rimskem senatu je imel De Gasperi zaključni govor. v katerem se je do'aknil •iučU Trsta. Omenil, je besede znanega iredentista in glasnika italiianskega imperializma Or. landa, ki Je.v svojem šovini3tič nem govoru grmel proti tako imenovanemu jugoslovanskemu terorju v coni B itd. ter je končal z zahtevo, da je potrebno Tržaško ozemlje priključiti k Italiji.
S tem ,v zvezi., je De Gasperi omenil tudj izjave ZDA. Velike Britanije in Francije, naj bi se Tržaško.ozemlje izročilo Italiji, in dejal: Reklo se bo: čemu ni bila obljuba držaho? Toda
gimi masovnimi organizacijami spomniti -se je treba, da je v.la-stvori široko in močno ljudsko da takoj pripomnila, da Italija
tpLlVNI RAZGLAS ZVEZE ITALIJANOV ZA ISTRO IM REKO
„$MO PRVI ITALIJANI
K/	gradijo soc/ai/zem"
kandidati za volitve v novo Ljudsko skupščino FLRJ so tudi trije Italijani
%
2. — Italijanska zvedri "ho in Rgko je objavila
Jpm razglas, v katerem V Italiiane> k* živijo 5No2vUl> naj 6. marca t.'
5*njeno na volitve z-a kopiči no FLRJ, pou-^2 , 1 da je ta skupščina iz-
\v °v
H ^ njihov narodni raz-Nižajih volitvah — je
ae
v
in neodvisnosti Jugoslaviji ter
razglasu ‘"tv‘ n- dsj-	kandidati za novo
,.*■ V rf skuPščino trije italija-ii ®*u Se poudarja, da je tNvp , ZVtza od svoje usta-I0- junija 1944 združi-.Skrim? Irire m Reke okrog ne8a in revoluci«-Programa Ljudske poudarja, da so , .\r»i pravice Italijanov (is	za3iamčene v usta-
v^lj	• P° sedaj so v državi
V^i	n	50 Indijanskih šol.
v. ltjif,0m°či ljudskih oblasti C^Čen m v Jugoslaviji CSier, dosloP V vse šole: 0 hm je tudi polno Stevi-
------------ krož-
hh je danes 12, se bo
so med
udejstvovanje.
C i Tukih kulturnih VlNu Jd? danes 12, oc tl bJV°>110- NekoUko no-7 S°V	odprli že
t V t,' ivno kampanjo.
livai1 'riu bo v Istri tretji v	t'Urn°-umc"tniškega
‘C^lavuf* del6, ltaliianov 10> leto du, katerem jr
lii.o. Sodelovalo pj*eko
sodelovalo
“ koncu
6,
, in mladino — naj
har0mtal!ml jugoslovan-v>itev	ojačijo borbo za
,,ajglasu^elT1eSa načrta, je »] ta'lja	eno:
ti9v‘lp. m! ^‘•»®tl6ne Jugo-'s	v^‘,Prvi Italijani.
Uwn' °« na' ^ 1sti«no	našo
l '^	°*n°St
0nstran u*janskemu naro-el6i kako se u-
eaViii ^''“ke delavce v Jugo-• *- delavce, intelektual-
stvarja narodno - socialna svoboda in materialna blaginja. Z našo soglasno udeležbo na volitvah za Ljiudsko skupščino FLRJ bomo branili in »popolnih našo ljudsko oblast, gradili socializem ter pokazali hvaležnost in zaupanje maršalu Titu ln KPJ, ki nas vodita v lepto bodočnost«.
Gospodarska misija ZDA
v Aziji
TOKIO, 2. ~ V Tokio je prispela gospodarska misija, ki jo je ameriški državni depart-man poslal na«študij«ko» potovanje v Južnovzhodno Azijo. Po treh dneh bivanja v Tokiu, kjer se bodo člani misije verjetno sestali z. generalom Mac Arthurjem, bo misija, ki jo vo. di Robert Grlffin, odpotovala v Saigon. Misijo sestavlja 7 članov.
V amerikih krogih' v Tokiu sicer skušajo zanikati, da bi Grifflnova misija hodila okrog zalo, da bi pripravila vse potrebno za azijski Marshallov plan, izjavili so pa, da bo ta misija študirala gospodarske potrebe Južnovzhcdne Azije glede morebitne tehnične pomoči in preučevala potrebe denarnih posojil v okviru banke Export-Import.
V
ir«
RIO DE JANE1RO. 2. - Kohli, rencu ameriških poslanikov v Rio de Janelru se bo začela prihodnji torek in bo trajala do petka 10, mari^. Konference se bodo udeležili ameriški poslaniki v Argentiniji, Braziliji, Boliviji, Kolumbiji, Ekvadorju Urugvaju, Paragvaju in Venezueli. Konference se bo udele žilo tudi 7 članov državnega de-partmana. Načelnik politične policije v Rio de Jpnelru je že
sporočil, da so bili podvzeti vsi ukrepi proti »komunistom«, da bi lahko konferenca potekla v miru.
Churchill pri hralfu
LONDON, 2. — Nova vlada se je danes prvič sestala pod predsedstvom Attleja. Po vsej verjetnosti so na seji razpravljali o osnutku in vsebini govora, ki ga bo imel kralj 6. marca ob svečani otvoritvi parlumenta. Govor bo vseboval parlamentarni program vlade med prihodnjim zasedanjem parlamentu. 9 ministrov nove vlade e je udeležilo zasebnega kraljevskega sveta in so pri tem prisegli kralju. Prihodnja seja vlade bo jutri.
Sinoči je kralj Jurij sprejel v privatnem razgovoru Win-stona Churchilla. Ta, sestanek je bil precej nenavaden, ker ni nihče predvideval, da bo voditelj konser/ativcev obiskal kralja Posebno pa še, ker ni navada, da bi kralj sprejel voditelje opozicije takoj po volitvah, posebno še, če ni na davnem redu vprašanje spremembe vlade. Večina opazovalcev pa meni, da sta kralj in Churchill prerešetala politični položaj, ki je nastal po volitvah.
Večina londonskega tiska obširno komentira Fuchsov proces. ((Times«, ki sicer drugače komentira vso zadevo kot estah tisk, piše, da Je bila za prekinitev pogajanj o atomski energiji med ZDA. Karuido in Anglijo' vzrok Fuchsova zadeva. Verjetno bo ta incident služil ZDA za pretvezo, da ne bo hotel ameriški kongres odobriti načrta o izmenjavi informacij o atomski energiji, kar pome-ni, da kušajo ZDA ohraniti monopol na področju atomske energ'je Monopol, ki bi kajpada imel posledice na vseh področjih. Znano je, da je bil Fuchs aretiran na zahtevo ZDA, da so s tem lahko našle pretvezo za prekinitev pogajanj.
ne bo skušala dobiti zopet Trsta v škodo mednarodnega miru..
Izjavl,i„m z.ato, da sem po-poiiioma sii.'Jidfczam z Auumjim ministrom, ko skuša dobiti Trst za Italijo v okviru plodnega zbližanja s sosedAo Jugoslavijo.
Te dni pa je prišlo d'g izjave, katere ne morem vzeti uradno na znanje, ker manjka uradno besedilo, in jo listi pripisujejo ministru Kardelju,
Ni mi treba pripomniti, da če ie ta izjava resnična po besedilu. ki so ga objavili listi, je zelo težka in popolnoma nesprejemljiva z italijanske strani. Zunanji minister si vsekakor pridržuje, da napravi kora ke, ki jih bo smatral za potrebne in ki jih je sicer že začel»
Jasno, da Kardeljeva izjava ne more bitj sprejemljiva za italijanske imperialiste, ki zahtevajo priključitev STO ja k Italiji v perspektivi nadaljnje ekspanzije proti Balkanu. Toda Kardeljeve besede so jasne: Ne morelno dovoliti, da Di nove dele našega življa, ki po mirovni pogodbi niso pripadli Italiji, izročili njej, O tem si morajo biti na jasnem vsi tisti, kj danes organizirajo protijugoslovansko gonjo, da bi z njo prikrili svoje imperialistične želje.
Klerofašistična vlada, je znova spravila na dnevni red tako imenovano agrarno refonno, ki jo je bil pripravil minister Se-gni. Znano je, da je tn ((reforma » popolnoma v prid zemljiškim veleposestnikom in se sploh ne jnore imenovati agrarna reforma. Vendar pa se je vlad) zdelo, da je z njo še premalo zaščitila veleposestnike,
in je sednj napravila, nov korak v škodo kmetijskih delavcev in revnih kmetov. Medministrski svet je namreč sklenil, da zviša od <40 na iSk tisoč Lr katastrskega dohodka višino, preko katere naj se začne razlastitev zemlje.
Teda kmetijski delavci in kmetje brez zemlje nadaljujejo svojo akcijo za zemljo. V o-krožju Catanzara j.e te dni začelo to akcijo ek os 100 tiseč kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje, ki se hkrati lotevajo raznih kmečkih del na zasedenih veleposestvih. Kmetje brez zemlje so doslej ustanovili na zasedeni zemlji, ki znaša nad 25 tisoč hektarjev, zadruge.
V Catanzaru ie Zveza kmetij, sikih delavcev objavila razglas, v katerem našteva neposredne zahteve kmečkih množic Kala. brije, ki so med drugim; obvez, na zaposlitev okrog 15 tisoč brezposelnih kmetijskih deiav. cev na veleposestniških posestvih. dodelitev kmečkim zadru. gam 20 tisoč ha neobdelane zemlje, od' tega 2 tisoč ha oljčnih nasadov, odpraVa «kolonat. ske knjižice« kot sredstva za izrabljanje delavcev po veleposestnikih.
Iz solidarnosti z borbo kmetijskih delavcev so te dni razglasili v mnogih mestih Južne Italije kratke protestne s avke. V Reggio Calabria pa se je pri-čela tudi velika akcija brezposelnih industrijskih delavcev pod' geslom «obmjena stavka« Po uličnih demonstracijah je okrog 35 tisoč brezposelnih delavcev začelo samovoljno izva, jati nekatera javna dela' v mestu im še isti večer sp zahte-vali izplačilo prvih mezd. Tudi v okolici Rima j® sedal v akci-
ji okrog 45 tisoč kmetov brez zemlje, ki so zasegli okrog 12 trio4 ha zemlje.
Po podatkih ministrstva za delo se število brezposelnih v Italiji y enem samem mesecu dvignilo za 215 tisoč. Na podi, gi teh podatkov, ki Pa so prav gotovo nižji od’ resničnih, je bi. lo v decembru 2.055.606 brezposelnih.
Včeraj je število občin v Ka-labrij). kjer se kmetje borijo proti veleposestnikom, narastlo na 33.
Tudi v pokrajini Campania in Puglia se močno razvija gi. banje brezposelnih s tako ime-novano ((obrnjeno stavko«, Tu so brezposelni gradbeni delav, ci začeli potrebna dela brez ka. kršnega koli pooblastila. V Sor gonu na Sardiniji je policija surovo napadla 400 gradbenih brezposelnih delavcev, ki so popravljali ceste. Vse prebival, stvo je zaradi tega razglasilo splošno stavko in prefekt ie bil končno prisiljen diolečiti fonde ki naj omogočijo delo brezpo. selnim.
Iz obveščenih krogov pa prihaja sedaj vest. da misli vlada izdati no\> ukrepe v škodo de. lovnega ljudstva. V načrtu je baje povišanje pristojbin za električno energijo kakor so zahtevali razn; trusti. Pristojbine, ki so sedaj 24krat višje od predvojnih, nai bi se dvignile na 32krat toliko, S tem bodo morali potrošniki plačati v ko. rist električnih monopolov 40 milijard lir letno.
BEOGRAD, 2. — Danes je izšla prva številka lista »Ladjedelništvo«, katerega izdaja osrednja uprava ladjedelnic. Časopis bo Objavljal Izključno Je članke o ladjedelništvu.
TRYGVE LIE RAZMIŠLJA 0 MOŽNOSTI
izrednega zasedanja skupščine OZN
Truman izjavlja, da ne pojde v Moskvo, dokler bo predsednik ZDA - Zvezno sodišče ZDA oprostilo sindikat rudarjev - Napovedujejo zaplembo premogovnikov
LAKE SUCCESS, 2. — Obveščeni krogi v OZN so mnenja, da razmišlja glavni tajnik OZN Trygve Lie, kako bi rešil krizo, ki je nastala v zvezi s kitajskim predstavništvom V posameznih organizmih OZN. Ti krogi sq mnenja, da razmišlja Trygve Lie predvsem na možnost izredne seje Varnostnega sveta, ki naj bi bila v navzočnosti zunanjih ministrov. Druga možnost naj bi bila sestanek državnih poglavarjev, kakor je predlagal Churchill. Tretja možnost pa izredno zasedanje glavne skupščine OZN, ki se lahko skliče n<a podlagi sklepa Varnostnega sveta ali Pa na pobudo drugih članov OZN. V razgovorih, kj jih je Trygve Lie imel z raznimi delegacijami, je bilo govora o možnosti, da bi zasedanje glavne skupščine sklicalo v Parizu, New Yorku ali pa v Moskvi. Izredno zasedanje Varnostnega sveta pa bi lahko bilo v New Yorku kakor tildi V Evropi.
Truman pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da yes čas, ko bo predsednik EDA, ne bo šel v Moskvo, da bi se
pogajal g Sovjetsko zvezo za prenehanje «mrzle vojne«. Pripomnil je, da bj bil ((srečen sprejeti v Washingtonu katero kol; tujo politično osebnost, ki bi izrazila željo obiskati ZDA«. Pripomnil je, da s0 vrata odprta za pogajanja po normalnih diplomatičnih poteh.
V zvezi s predlogom senatorje Mac Mahona, na bi sklicali konferenco atlantskih držav za nadaljnja pogajanju s SZ, je Truman odklonil komentar, Neki predstavnik državnega departmana P« je izjavil, da državni departman sedaj preučuje ta predlog, v zvezi s predlogom glavnega tajnika OZN, naj bi začeli razgovore sa morebitno izredno zasedanje glavne skupščine, je Truman izjavil, da se ne bo upiral kakršni koli pobudi, »ki b| prispevala k zajamčenju sve tovnega miru«.
Truman je govoril tudi o programu za preučitev lojalnosti zveznih funkcionarjev, ier je ta program odločno branil. Pripomnil je da je ta program popolnoma ((upošteval individual-np svobodo zajamčeno y usta-
vi«, in da bo podvzel ukrepe »proti komunistom m saboterjem.«
Končno je Truman izjavil, da je že pripravljen ukaz za zaplenitev premogovnikov, vendar pa ni navedel datuma, ko bo ta ukaz izveden. Medtem pa je zvezno sodišče razsodilo, da rudarji niso zakrivili, kar jim očita obtožnica. Sodnik Je dejal, da .«0 vladne obtožbe neutemeljene.
Vsekakor ni za voditelje sindikata rudarjev laskavo, da so dišče ugotavlja, da so voditelji sindikatov pozivali rudarje, naj prenehajo svojo borbo za pravice, ki jim gredo in da so delavci na lastno pest začeli stavko, ki se je razširila na 400 tisoč rudarjev. Sodišče je namreč ugotovilo, da so ti rudarji na lastno pobudo začeli stavko proti volji sindikalne voditeljev. Pogajanja, ki se vodijo med sindikati in predstavniki premogovne industrije, pa niso napredovala. Medtem se ugotavlja, da je zaradi stavke 400 tisoč rudarjev ostalo brez dela še drugih 200 tisoč delavcev v premogovni industriji.
PODROBNOSTI O PONEVERBAH PRI LEGA NAZIONALE
Monaco Je bil „capo<c
„ talnih	škvader !stro“ ?
Gen.Marras, gen, Messe in bivši italijanski vojni minister, advokat in grof Jacini so baje bivšemu upravniku Lege Nuzionale obljubili velike vsote denarja za opremo tajnih oboroženih patriotičnih formacij v Trstu
TRST, 2. — V zvezi s procesom proti biviemu upravitelju tržaške iredentistične organiza. cije sLega Nazionale», ki se bo vršil 6. t. m. v Benetkah zaradi poneverbe 7 milijonov 298 tisoč lir, vlada med tržaško javnostjo ogromno zanimanje. Saj se s tem v zvezi omenjajo ime. na odgovornih italijanskih državnikov, kot je n. pr. general Marras in drugi. Zaradi tega objavljamo po članku, ki (la ob, javlja o zadevi današnja števil, ka tržaškega dnevnika eCoriie, re di Trieste«, mslednje podrobnosti.
Obtoženi Oino Monaco, bivši upravitelj eLega Nazionales, je star 42 let in je rojen v Mestre pri Benetkah. Omenjenih 7 milijonov je dvignil v Banca d’I-talia v Benetkah kot upravnik Lege, kar so ugotovili 2 novem, b ra 1949. Obtožen je, da je P°~
j delavci v FLRJ
prali Atauerjevim lažem
BEOGRAD, 2. —■ Bivši nemški vojni ujetniki zaposleni v industrijskih podjetjih v Kranju so odobrili protestno resolucijo, v kateri zanikajo .izjave nemškega kanclerja Adenauerja, ki je z neresničnimi trditvami skušal orisati položaj nemških pojnih ujetnikov v Jugoslaviji. Resolucijo so izglasovali na nrotestnem sestanku, ki ga je sklical krožek nemških delavčev. V resoluciji so nemški delavci izjavili, da so bili vsi bivši nemški ujetniki »o-slani domov razen onih, ki še niso izpolnili svoje delovne pogodbe v Jugoslaviji in pa onih, ki so zakrivili vojne zločine. Bivši vojni ujetniki izjavijajo, da dobivajo zadostno hrano in oot.rebna -oblačila. Prav tako imajo zdravniško pomoč Samo oni Nem-i, ki so vojni zloč nci, so bili kaznovani P° mednarodnih določbah. Resolucija pravi na koncu: »Pozivamo go-spoda Adenauerja, naj vm-ša bivše nemške vojne ujehrke, ki so sedaj na <jooustu v Nemčiji, zakaj so podpisali delovno pogodbo v Jugoslaviji in ?akaj se mislijo vmiti v Jugoslavijo po končanem dopustu«.
BEOGRAD, 2. — Ta mesec se bodo boksači italijanskega društva »Temnorale« pomerili z jugos!ovan;kimi boksači na Reki, v Zagrebu in Beogradu.
V Jugoslaviji vlada za nastop veliko zanimanje.
naredil privatno pisavo, delalvojne, ki je sedaj advokat V
jalzijicirane fakture in izpremi, njal raiunovodstveng knjige eLega Nazionnl.cn. Aretirali so ga v hotelu »Bologna« v Mestre 19. novembra 1949 na ukaz preiskovalnega sodnika dr- Pa-ce-ja, ki je ukaz ~a aretacijo iz, dal dne 1. novembra, ker je bi. lo že prej ugotovljeno med p re. iskavo v Trstu, da je Monaco odgovoren. Preiskavo so vodili v Trstu funkcionarji rimskega ministrstva za prosveto, med njimi tudi knjigovodja Domeni, co Libutti, po naročilu conske, ga obmejnega urada predsedstva italijanske vlade in knjigovodja Sisto Landi, uradnik ministrstva za prosveto. Preiskava je ugotovila, da je Lega prejela 1947-48 od ministrstva 35 milijonov Ur, Ta vsota bi morala biti delno uporabljena za nabavo knjig in pisarniških predmetov, delno pa bi morala biti dodeljena vzgojnemu odse. ku Ljudske univerze Lege. In od teh 35 milijonov je torej ob, toženi Monaco poneveril 7 milijonov in 298 tisoč Ur. Kaže, da je knjigovodja Libutti od. kril, da je Monaco ta denar po. ložil na tekoči račun na svoje ime pri podružnici banke Cre. dito Italiano v Trstu.
Obtoženi Monaco je baje pri. znal, da je moral denar poneveriti zaradi tega, ker ga je mo. ral nujno uporabiti za finansiranje tako imenovanih «tajnih škvader v Istri» (ssguadre elan. destine in Istrias), s trdnim namenom, da jih bo ponovno vložil v blagajno čim bo prejel ve. like vsote denarja, ki so mu jih obljubili iz Rima. Monaco je preiskovalnim uradnikom rekel, da je bil od junija 1946 do kon. ca leta 1948 »capo« dobrovolj-nih vodikih tajnih organizacij (sOrganizzazioni volontarie mi-litarj clandestines). Te tajne vojaške organizacije so imele za cilj borbo «do krajan — za eitalijanstvo Trsta in Tržaškega ozemljas, da bi sob varovale Italijane od preganjanja s strani polkovnika Boiomana, ki je bil baje naklonjen sslavokomu. nistomu. Za to je obtoženemu Monacu neki polkovnik Del Din iz Vidma baje dobavljal denar. na sredstva; toda tako neznatna, da je bil Monaco prisiljen v cilju uresničenja tega »patrio. tičnega» načrta stopiti u stik z grofom Stefanom Jacini-jem, bivšim italijanskim ministrom
Protest koroških Slovencev
pri nameslnlhlh mnanjih ministrov
Borba Demokratične fronte de'ovnega ljudstva za zmago resnice o Jugoslaviji in proti terorju avstrijske reakcije
dr. Franc Petek, za tajnika Franjo Ogris, za organizacijske-g tajnika dr. Franc Zwitter.
Razstava v Parizu
DUNAJ, 2. — Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je poslala protest konferenci namestnikov zunanjih ministrov v London, V protestu se poudarja, da avstrijska vlada ne spoštuje niti najosnovnejših narodnih pravic koroških Slovencev.
Prosvetna zveza kot predstavnica kulturnih Interesov koroških Slovencev poudarja dalje, da hoče zveza neodvisne-žev skupno z vladnimi strankami zabrisati vsako sled slovenskih ustanov na Koroškem
Preteklo nedeljo je bila v Celovcu redna letna skupščina Demokratične fronte delovnega ljudstva, Clan izvršilnega odbora Franjo Ogris je v svojem poročilu o položaju na Koroškem poudaril, da se mora Demokratična fronta boriti predvsem za to, da bo resnica o Jugoslaviji prodrla med avstrijsko javnost.
V pregledu notranje političnega položaja v Avstriji je govornik poudaril, da si vodstvo konunistične partije Avstrije ne postavlja kot glavno nalogo borbe za pravice delovnega človeka, pač pa kontrarevolucionarno gonjo protisocialistični Jugoslaviji,
Pr, Franc Zwitter je govoril d sedanjih načrtih velenemških šovinistov, ki skušajo ponemčiti slovensko mladino na Koroškem ter o korakih, ki jih je s tem v zvezi podvzela Demokratična fronta. Poudaril je nujnost, da se mobilizira ves slovenski narod na Koroškem, da onemogoči te načrte avstrijske reakcije. Na koncu poročila je dr. Zwitter dejal: Pozivam brate v svobodni domovini, kakor tudi v*o mladino sveta, da na podprejo v borbi proti terorju združene avstrijske reakcije.
Skupščina je izbrala novo vodstvo Demokratične fronte.
PARIZ, 2. — 8, marca bodo v palači Chaillot odprjj razstavo jugoslovanske srednjeveikp umetnosti. Razstavljenih bo 250 posnetkov fresk iz jugoslovanskih samostanov iz XI. pa do XV, stoletja. Posnetke fresk so napravili jugoslovanski in francoski umetniki, strokovnjaki. Mnogo fresk in ikon bo razstavljenih v originalih, Raggta-va te jugoslovanske srednjeveške umetnosti bo kasneje odprta v Londonu in nato v raznih mestih v ZDA.
insKi
med FLRJ in [Mio
BEOGRAD, 2. — 25. februar ja sta v Rio de Janeiru Jugoslavija in Brazilija podpisali trgovinski in plačilni sporazum. Sporazum je stopil takoj v veljavo. Sporazum predvideva medsebojno izmenjavo bla ga v višini 5.600.000 dolarjev. Jugoslavija bo izvažala v Brazilijo cement, salmijak, kavstič-no sodo, modro galico, hmelj, svinec jn druge izdelke. Uva. žala pa bo kavo bombaž, kože in kakao. —--------
Za predsednika je bil izvoljen I ostal qn dan.
na dopustu
PARIZ, 2.	—	V	ameriških
krogih izjavljajo, da je poslanik ZDA v Moskvi Alan Kirk, ki je danes zjutraj prispel v Pariz z letalom iz Bruslja, nastopil dopust, ki bo trajal nekaj tednov.
Kirk se je ustavil v Parizu samo 24 ur, jutri pa bo odpotoval naprej v Rim, kjer bo
Milanu. Ta grof mu je baje zajamčil konkretno pomoč z nabavo radijskih oddajnih postaj in radijskih sprejemnikov. Poz. neje je v Rimu zopet stopil v stik osebno z grofom Jaccint-jem in tudi e načelnikom glav. nega štaba italijanske vojske generalom Marrasom, Oba naj bi mu bila dala ista zagotovila. V Rimu se je poleg tega sestal po senatorju Luciferu tudi z znanim generalom Messe-jem, ki mu je tudi obljubil pomoč.
Zaradi vseh teh obljub tako visokih osebnosti, je bil Mona. Co prepričan, da bo lahko denar vrnil v blagajno «Lega Na-zionales, denar, ki ga je tako velikodušno dal na razpolaoo omenjenim «tajnim italijanskim patriotom».
Pri izročitvi denarja je bil — kot se zdi —- navzoč neki Cannarotto, ki je bil tedaj tajni poveljnik tržaških tajnih oboro, zenih formacij. Toda denarja iz Rima ni bilo in Monaco si je pomagal na ta način, da je fal-zificiral 23 računov, ki so vsi skupaj znašali poneverjeno vso. to 7 milijonov in 285 tisoč lir. Nekateri računi so se glasili na tvrdke, ki sploh ne obstaja)ot kot na primer ICAC iz Milana in «Dede» iz Benetk. Eden izmed računov pa se je glasil na tvrdko kPolani» iz Trsta, ki resnično tudi obstaja in ki zatrjuje, da je zares nabamla blago, navedeno v računu, in sicer zvezke, gumice, knjige, svinčni. kc itd. Ostalih 12-280 lir pa je bilo uporabljenih za neko brzo. javno pošiljko iz Benetk, ki ne obstaja.
Monaco je denar razdelil omenjenim tajnim borcem, ki pa so vsi nosili tajna borbena imena in jih je zaradi tega težko najti. Zato je Monaco večkrat zaprosil sodnika, naj mu dovoli naj ga izpusti začasno na svobodo, da bi te patriotič-ne borce lahko našel in jih pripeljal kot priče. Svojo prošnjo je podprl s trditvijo, da je nečak nekega visokega sodnega uradnika in da mora preskrbeti tudi za vzdrževanje družine, ki stanuje v Benetkah. Toda sodnik Monacovi prošnji ni ugodil.
Omenjeni tržaški dnevnik pripomnja, da sedanji komisar tržaške Lege nazionale adv. Marino Szombathellg nikoli ni prevzel upravnih zadev in blagajne od bivšega upravnika Monaca, temveč je bil dr. Fou-sto Faraguna, vodja vzgojnega odseka Lege nacionale, tisti, ki je nekaj sumil in ponovno pisal Predsedstvu cone naj nujno ukrene, da 'pride poneverba in kraja na dan in že v juniju 1949 ovadil zadevo državnemu pi-avdniku v Trstu.
Zadeva je torej vedno bolj zanimiva in na obeh Leginih procesih — v Trstu zaradi sladkorja in v Benetkah zaradi poneverbe za financiranje terorističnih škvader — ki bosta oba na isti dan, t. j, 6. t. m„ *e obe‘ajo nova prezanimiva in čudovita odkritja o početju glavnih italijanskih iredentistov, ki so iz sgolega patriotizma» poneverjali sladkor in denar —-ose za dosego «plemenitega» cilja; italijanstva Trsta in Istre, tistega italijanstva, s katerim bi hoteli zadostiti svojim imperia. llstičnim apetitom.
»Titoizem”
v češkoslovaški KP
PRAGA, 2. — Sele danes so objavili nekatere izjave z zadnjega plenuma CK češkoslovaške KP v Pragi med 24. in 26. februaijem. Iz teh je razvidno, da so tamkajšnji partijski krogi priznali, da na Češkoslovaškem obstoji skupina «titoIstov».
Poročilo obtožuje bivšega po-krajinskega tajnika KP v Pragi Bogdana Bendo, da je Titov agent. Poročilo CK je obtožilo tudi Viljema Novyja. O. tem pravi, da je imperialistični agent, ki je izdajal državne tajnosti, Bivši glavni urednik lista «Rude pravo«, glasila KP Češkoslovaške je tudi obtožen, da je leta 1939 ušel od čeških beguncev, ki So odšli v Sovjetsko zvezo, in sam zbežal v Anglijo z neko osebo osumljeno vohunstva Čeprav ni ta skrivnostna oseba označena, pa mislijo, da gre za Američana Nevil Fieida, ki Je bil nedavno obtožen, da je agent ameriške vohunske službe. Poročilo kaj. pada še dodaja, da je Novy že priznal svojo krivdo.
V Pragi se je danes zjutraj začel proces proti holandskemu državljanu Johannesu Louwer-su in ostalim 12 češkoslovaškim državljanom, ki so obtoženi izdaje in vohunstva ter da so bili člani podtalne organizacije, ki je imela namen spremeniti sedanji režim ln izvajati gospodarsko vohunstvo v prid neke tuje sile,
STAVKA INAMa SE SE NI KONČALA
BREZUSPEŠNA POGAJANJA NA PREDSEDSTVU CONE
Zagotovljena je zdravniška oskrba v najnujnejših primerih
Prav takp kakor včeraj, so se tudi danes nadaljevala pogajanja na predsedstvu cone med predstavniki stavkajočih in profesorjem Palutanom. Doseženega ni bilo nič zadovoljivega in tako traja stavka, ki je zajela v Trstu in po vsej Italiji nad 12 tisoč uslužbencev, dalje v vsem svojem obsegu. Predstavniki stavkajočih so popustili v toliko, da se glede na vremenske neprilike, zaradi katerih je običajno mnogo več ljudi potrebnih zdravniške pomoči, dovoli ustanovitev izredne priložnostne ambulante z dvema službujočima jdravnjkoma.
V zvezi s stavko je predsednik posvetovalnega odbora krajevnega INAM-a dr. Filippi Battistelli odposlal včeraj tri brzojavke, naslovljene na De Gasperija in na prizadeta ministrstva s prošnjo za posredovanje v perečem vprašanju.1
Da bi se zagotovila zdravniška oskrba vsaj v najnujnejših primerih, je stavkovni odbor
INAM-a pristal na vabilo zdrav-1 lenkostnih doklad, marveč v
niškega sindikata za uvedbo priložnostne zdravniške službe. Ta bo poslovala od danes naprej v glavni bolnici, vhod iz Ul. Sla-laper, dnevno od 8 do 10. Vsi oni, ki bi potrebovali zdravnika na dom, naj se obrnejo na isti naslov.
* » *
Sindikalne organizacije so ponovno posredovale pri Vojaški upravi, da bi 'ta odpravila dekret o 40-urnem delavniku za delavce pri občinskem gospodarskem oddelku. Glede na to vprašanje so bile včeraj sindikalne organizacije povabljene na sestanek na urad za delo pri Vojaški upravi.
Z Hepentabora
Sporazumeli so se Itje naj se gradi občinska hiša
Za izbiro prostora, kjer naj bi sezidali občinsko hišo, bi se v na£i občini kmalu začeli prepirati prav za res, kajti mnenja in želje posameznikov so bile različne. Nihče namreč ne želi, da bi bil sedež občine predaleč, pa čeprav je naša občina zelo majhna. O stvari so razpravljali tudi na sejah občinskega sveta, toda občani so bili v skrbeh, ker je kazalo da bodo v Trstu odločili po svoji volji, neupoštevajoč želje domačinov in sklepe občinskih mož.
Da bi se stvar rešila v skupno zadovoljstvo in bi nehali prepiri, so se pred dnevi zbrali na razgovor občinski svetovalci in določili, da bo šla posebna delegacija na predsedstvo cone. Včerhj'Jje bila delegacija, ki sq jjo sestavljali župan in po en-cs-veto valeč od vsake politične ■ skupine, pri predsedniku cone, ki je pristal, da se občinsko poslopje zgradi v bližini novega ottdškega vrtca na križišču med Colom in .Velikim Repnom.
Tako je tudi ta zadeva zdaj dokončno rešena in pričakujemo, da bodo čimprej začeli graditi novo poslopje.
Is Lonjerja
Nemogoča cesta
Cesta od Sv. Ivana do Lonjerja je v takem stanju, da sploh ni mogoče hoditi po njej. Pešci jo udarijo kar po njivah, o vozovih pa ni niti govora, da bi lahko vozil. Pred časom so namreč skopali ob cesti jarke za vodovod in tako je ostalo še do danes.
Lcnjerci in Podlonjerci hodijo po tej Cesti v mesto, posebno pg na poljiel žlastj sedaj« ko so se začela pomladanska dela, jim je. potrebna. Vse kaže, da se podjetje ACEGAT, ki vodi dela za vodovod sploh ne zmeni za potrebe in upravičene pritožbe prizadetih' domačinov. Ntijno je, da se je ta cesta čimprej, popravi in jarkj zasujejo. V tem smislu je tudi posredoval, pri upravi ACEGAT-a občinski svetovalec Ljudske fronte dr. Dekleva in pričakujemo, da bo v kratkem cesta popravljena.
Poniževalno ravnanje
viš. šol. nadzorništva do učiteljskega osebja
Vojna uprava je uvedla nekakšne sankcije proti vsem onim učiteljem, ki so med zadnjo splošno stavko iz solidarnosti s stavkajočimi delavci opustili šolski pouk. S tem v zvezi namerava VU vse stavkajoče učiteljstvo za ona dva dni prikrajšati na dokladah.
Kakor kaže pa Vojaški upravi ne gre toliko za trganje ma-/
prvi vrsti za to, da ima točen pregled nad učitelji, ki so se upali solidarizirati se z izkoriščanim delavcem, s čimer so menda izpovedali nekoliko več demokratičnega duha, kakor si ga želi Vojaška uprava in razni Rubiniji.
Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da ne bodo občutili ni-kakih posledic vsi tisti, ki žele opravičiti svojo odsotnost z višjo silo, namreč s pomanjkanjem prevoznih sredstev in podobno.
Načini, s kakršnimi se Vojaška uprava loteva poimenskih registracij mišljenja in ukrepov posameznikov, ki si upajo moralno podpreti borbo za najosnovnejše človečanske pravice, kažejo, kako daleč- so tukajšnji gospodarji od one demokracije, ki jo s tako vnemo propagirajo.
JUTRI 4. MARCA OB 9 se prične v dvorani na stadionu «Prvi mai», Strada Guardiella 7 (na Vrdelski cesti)
DRUGI KONGRES ASIZZ
s sledečim dnevnim redom:
1. UVODNA BESEDA.
2. IZVOLITEV DELOVNEGA PREDSEDSTVA IN KOMISIJ.
3. POZDRAVI.
4. POLITIČNO POROČILO. — DISKUSIJA.
5. ORGANIZACIJSKO POROČILO. — DISKUSIJA.
6. POLITIČNO EKONOMSKO POROČILO CONE B. — DISKUSIJA.
7. ZAKLJUČNA RESOLUCIJA.
8. IZVOLITEV GLAVNEGA SVETA.
9. ZAKLJUČEK.
V NEDELJO 5. t. m. ob 20 bo v dvorani na stadionu ((Prvi maju ob zaključku II. kongresa ASIZZ
KULTURNA PRIREDITEV
pri kateri bodo sodelovali žene s terena, pionirji in člani Slovenskega narodnega gledališča z recitacijami.
Vabimo
vse starše dijakov, člane Dijaške matice in prijatelje mladine NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo 5. marca ob 9 v Dijaškem domu in na roditeljski sestanek, ki bo takoj po proslavi.
KOLEDAR
^iedaiidče - 'rkJuao- - 'Kadib
Petek 3. marca
Kunigunda, Milana Sonce vzide ob 6.42, zatone ob 17.53. Dolžina dneva 11.12. Luna vzide ob 16.46, zatone ob 6.29-Jutri sobota 4. marca Kazimir, Mislav
SPOMINSKI DNEVI
1861 odprava tlačanstva v, Rusiji.
1918 podpisan mir v: Brest-Li-tovsku.
PROSVETNA DRUŠTVA
SVETOIVANSKI PEVSKI ZBOR «SKAMPERLE» ima danes redno pevsko vajo. Pridite vsi in točno!
OF
Množični sestanek v Bazovici. Jutri v soboto 4. t. m. ob
20. uri bo v gostilni Gruntar v Bazovici predkongresni množični sestanek OF. Vabljeni vsi.
ZANIMANJE NAŠIH LJUDI ZA SOLSKA VPRAŠANJA
Še n neuspehih na naših šolah
Upokojencem INPS
Na podlagi sporazuma med Vojno upravo in ministrstvom za delo ter institutom za socialno skrbstvo bo s 1. marcem letos pomoč, ki so je deležni upokojenci INPS v Italiji, raztegnjena tudi na to cono.
Razdeljeuanje ziull delavcem hi so stavkali, je zaMjučeno
Odbor za pomoč stavkajočim delavcem bo izdal posebno poročilo
Živahno kakor v mravljišču je bilq vse te dni v Valmarinu pri Škofijah in vseh ostalih kra. jih v coni B, kjer so delili živila za industrijske delavce, k; jih je prizadela zadnja stavka. Tudi pri Sv. Ivanu na stadionu «Prvi maj» so imeli polne roke dela, kjer so delili moko. Kot je znano, je smel odbor za pomoč stavkajočim razdeljevati y Trstu od vseh živil, ki so bila pripeljana iz cone B, samo moko, vsa ostala žiy$a Pa je bilo treba peljati nazaj v cono B, ker bi davki za vse pripeljano bla. go bili previsoki.
Javnost se spominja, s kalikš-nim razumevanjem so šle na roko odboru za polnoč stavkajočim oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in na ko. likšne težave pa je ta odbor naletel pri angloaineriških oblasteh, in to kljub temu da je imel od raznih višjih predstav, nikov teh oblast; vsa mogoča zagotovila, da se mu ne bodo delale nika-ke ovire. Toda koalicija Santin-Vidali-Vojaška u-pvava je ukrenila tako. da bi tržaško delavstvo ne moglo uživati velikodušne pomoči tovarišev iz cone B. Vendar so ostale vse te zlobne nakane in vse prizadevanje vidalijevskih agitatorjev, naj bi industrijski de. lavci' ne dvigali živeža, ki je bil zanje pripravljen, brez uspeha. Na tisoče tržaških delavcev je prišlo v cono B, sprejelo velikodušno pomoč svojih tovarišev in se istočasno na lastne oči prepričalb o lažnivosti in podlosti kominformističnega a-gitatorstva. V stiku in pogovorih z delavci iz cone B, so tržaški delavci spoznali pravo solidarnost delavskih tovarišev iz cone B in v njih je dozorel sklep ,da odslej ne bodo več nasedali vidalijevski obrekoval-ni propagandi.
Razdeljevanje živil se je sedaj zaključilo. Odbor za pomoč stavkajočim bo izdal natančno
poročilo o svojem delu ter bo navedel podrobne, podatke glede razdeljenih živil. Ko bomo to poročilo prejeli, ga bomo cb. javili.
Nove motorne ribiške ladje
Pred dnevi je urad za obveščanje javnosti pri Vojaški upravi povabil novinarje, da si ogledajo nekatere, motorne ribiške ladje, ki so bile zgrajene «za povečanje ribiške industrije na Tržaškem teritoriju;) kot se uradno trdi. Na motorni ribiški ladji «Trst», ki je peljala goste do Milj in nazaj, je kapitan Sorbell; podrobno razlagal način lov;; rib s takšnimi ladjami, kakor tudi način življenja ribičev na teh ladjah. Kapitan Sorbelli je sam poudaril, da je življenje teh ljudi silno težko («če rečem: živinsko, nisem še nič povedal#, je dejal), a zaslužek zelo siromašen
Vseh teh ribiških motornih ladij, ki so biie pred kratkim zgrajene v tržaških in miljskih ladjedelnicah, je 12.
Cim so bile ladj€ v Trstu izdelane, so prav za prav svojo funkcijo za Trst v glavnem že opravile s tem, da je njih izdelava nudila delo določenemu številu delavcev. Sedaj pa, bodo te ladje odšle na ribolov daleč dol y Sredozemlje okrog oteka Lampeduse. Od rib, ki jih bodo tamkaj nalovile, bo mogoče le tu in tam prispela kaka količina v nalašč za to pripravljenih vagonih tudi do Trsta, v kolikor ne bodo te ribe že «'.zstopile# na prejšnjih postajah, zlasti v Rimu, ki drži prvenstvo med mesti — konsumenti rib.
Tudi posadke na teh ladjah so nekako do polovice z Lampeduse, kajti za tako težko delo ob skromnem zaslužku Tržačani — po mnenju kapitana Sorbellija — niso.
Zdi se, da je članek «Kako opravičiti slabe uspehe dijakov, ki smo ga pred dnevi objavili, vzbudil precejšnje zanimanje med našimi čita-te-lji, zlasti seveda med starši. Prejeli smo članek, ki nam ga je poslal neki oče. Dasi članek ne navaja prav zg prav nikakih novih pogledov na obravnavano vprašanje in da. si se z vsemi izvajanji v tem članku popolnoma ne strinjamo ga vendar objavljamo v želji, «da b; še kdo posegel v to vprašanje#, kakor pravi pisec.
Konec januarji je minilo na naših šolah prvo polletje. Kakor čujem, niso bili uspehi kaj prida,- še manj, bili so naravnost porazni, Kje je iskati vzrokov teh neuspehov? Dovolite mi, tov, urednik, nekaj mojih ugotovitev, ki pa niso ugotovit. Ve. strokovnjaka, pač pa so ugotovitve opazovalca.
Ze večkrat se je pisalo in ugotavljalo, da bi moralo biti slovensko šolstvo pod upravo slovenskega osebja, in to od najvišjega do sluge. Le to bi dalo slovenski šoli pravo slovensko obeležje, duha in smernice, Po katerih bi hodili otroci slovenskih staršev. Imam občutek, da je sedanji šolski upravi bolj malo mar, kakšni so uspehi na naših šolah. Saj čitanio vsak dan o borbi slovenske šole za njen obstanek, iz tega sklepam, da naša šola ni, posebno pri jirc,u naši šolski upravi, pa porečete, saj so pri upravi tudi slovenski šolniki? Seveda šo. Sanici''ti rt. veži nimajo besede. Ti gospodje so samo dekoracija na odru šol. ske uprave. Ti ljudje delajo pri. lajeno, neslišno, v svetem strahu, da jih mogočni gospodarji ne odpustijo iz službe, če bi si upali povzdigniti svoj glas. Ti gospodje imajo tudi svoj delež pri neuspehih na naših šolah.
Za profesorski kader vemo, kakgen je. Sestavljen je iz poklicnih in slucajnostnih profesorjev.
Spominjam se, da so svoj čas imeli profesorji pod vodstvom svojega ravnatelja strokovne konference, pri katerih so obravnaval■ pedagoško-metodična vprašanja, o izboljšanju pouka, o dvigu duševne ravni dijakov itd. Se te konference vršijo? Je profesorski zbor obravnaval letošnje neuspehe ob koncu prvem ga polletja? Vprašujem to poklicne profesorje. Za nepoklicne smatram, da so v šoli kot v čakalnici do odhoda parnika v Argentino. Kaj je storil razred, nik, ki ima njegov razred 7/8 negativnih redov. Nekdaj bi moral tak razrednik odgovarjati pred disciplinskim razsodiščem, pisali bi zapisnike, rekel bi, da kaj takega sploh ni bilo mogoče. Danes pa gre tak neuspeh tako nemoteno mimo in nihče se niti ne zgane,
Kaj pa dijaki? Za te prav Za prav gre. Pri dijakih opazujem neko apatijo; ne jemljejo neuspehov resno. O teh bi rekel
sledeče: mnogo dijakov se ne zna učiti. Zaradi nepoznanja jetika, slovenščine, dostikrat ne razumejo, kaj.se učijo. Pri nekaterih predmetih je terminologij a tako težka, da, je sploh ne razumejo. Pri mnogih dijakih je še občevalni jezik italijanski. Pravijo, da se tako bblje razumejo. Ce jim pogledamo v šolske torbice bomo našli notri polno duševne hrane v obliki "Grand Hotela«, «Luna Parka» in ostalih cvetk moderne žur-nalistike. Tako čtivo pripravi dijaka tako daleč; da -postane nesposoben prečitat; - kako pametno slovensko knjigo. Goto-
vo je, da je tako čtivo dostikrat vzrok, da pride dijak v šolo po. polnomi nepripravljen.
.Morda bi. bilo pametno, da bf še kdo posegel v to vprašanje in skušal izluščiti vzroke šolskih neuspehov. Morda bomo pripomogli z reševanjem tega perečega vprašanja k boljšim uspehom, pozivam starše, da se oglasijo in poročajo o svojih po. gledih na našo srednjo šolo. Prepričan sem,, da bi tudi naša javnost, ki je močno zainteresirana na tem vprašanju, pri. pomogla k uspehom, če napravimo na ta način povezavo med domom in šolo.	OCE
Umetniška razstava slik Jožeta Cesarja
V galeriji »Scorpione# razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku.
Pridelovalci, dvignile vstopnice za na lig
Kmečka zveza v Trstu ponovno obvešča svoje člane: kmete, polovinarje in najemnike, ki dostavljajo svoje kmečke pridelke na veliki trg za prodajo na debelo, da si lahko preskrbijo v uradu Kmečke zveze | potrebno vstopnico za na trg.
Nesreča delavca v tržiških ladjedelnicah
Včeraj ob 14.10 so pripeljan iz Tržiča v Trst 37-letnega delavca Camenara Ruggera iz Tržiča. Delavec, ki je zaposlen v tržiških ladjedelnicah Sv. Marka, je pri delu padel s 6 metrov visokega odra. Pri padcu si je zlomil obe zapestji tei dobil več ran po vsem telesu. Zdraviti se bo moral 30 do 40 dni.
EKSPLOZIJA MINE ALI GRANATE
Na obroke je kupoval plačevati jih je pa pozabil
Na glavijo policijsko, postajo v Trstu je prišel Cosul); Gio-vapni. iz; Ul. dei Leo. 13, ki je lastnik trgovine s šivalnimi ^rpji. K Ul. Manzoni 4. Vzrok, da se je trgovec oglasil na policiji, je neki Mario Vidusso, potepuh brez stalnega bivališča. ki je pri njem na obroke kupil šivalni strej, »Evčrgst# v vrednosti 75.000 lir. Trgovec je poklical na pomoč policijo zaradi tega, ker se Mario pi več oglasil v njegovi trgovini, da bi plačal sprejgte edveznosti.
Mario VidušsO pa ni kupil na obroke samo pri Cosul liju. Tudi Rodica Olga iz Ul. Dcnizet-ti 3 ga je prijavila, ker ie pri njej napravil dolg za 40.000 lir. Nepošteni kupovalec na obroke bo končal pred sodniki, katerih naloga je, da ga bqdo s svojo pravično kaznijo prepričali, da je bolje, če v bodočnost; nič-več ne kupuje na obroke. katerih ne namerava plačati.
Na Več mestih si ie zlomila nogo
Včeraj ob 10.30 so pripeljali v bolnišnico 67-ietno gospodinjo Benedetti Eramo iz Ulice Olivetto 4. Zenica si je na več mestih zlomila desno nogo in se bo morala zdraviti 40 do 60 dni. Zdravniškemu osebju j<2 povedala, kako je prišlo do nesreče. Ko se je v sredo okrog 17 vračala iz mesta domov, ji je po stopnicah Monticelli spodrsnilo, tako da je padla na tla in pri padcu dobila zgoraj, o-menjeno poškodbo.
Zopet huda nesreča
na Pantaloonskein griču
Nekaj dni po strašni nesreči, ki je zahtevala dyoje mladih življenj, se ie dogodila včeraj zopet podobna nesreča, pri ka. teri sreči ni bilo smrtnih žrtev. Pg griču sv. pantalejmo-na je na račun tržaške občine delal 50-letni miner Perna Er-ccle iz Ul. Flavia 2. Med delom je nenadoma eksplodirala neka mina ali granata, katere drobci so mu odleteli v obraz in ga izmrcvarilt Perno so z nekim avtomobilom tržaške občine takoj odpeljal; v bolnišnico, kjer
je pred mestno zastavljalnico na Korzu naprosil neki nepoznani moški srednjih let, ki ji je dejal, da se piše Novelli, naj mu naredi uslugo in zastavi njegovo zapestno uro. Kot vljudni in ustrežljivi človek mu je Zivic Emilija takoj ustregla in odšla z njegovo uro v zastavljalnico. Ko je po dolgem času opravila posel in se vrnila na cesto, r.i bilo o Novelliju ne •duha ne sluha. Ker ni vedela, kaj bi napravila z vsoto 2500
so zdravniki ugotovili, da ima ?ir- ki s° ji jo izplačali v za-
ponesrečenec Vaztresene drobce mine ali granate po vsem obrazu. Dalje ima Perma široko rano na desnem licu, rano na le. vi obrvi in poškodovano levo oko. Kljub ranam pa so zdravniki mnenja, da bo Rema v 20 dneh zopet zdrav, seveda, če ne bodo nastopile komplikacije.
Če se ga človek oreveč naleze
Mirno življenje družine Dean-kovich iz Ul. Pagliericci 61 je prejšnjo noč njen družinski poglavar Venanzio močno razburkal. Malo po polnoči se je namreč precej okajen vrnil domov in pričel tako razgrajati, da so morali njegova žeiia in 2 otroka po pomoč na policijsko postajo. K sreči se je ob povratku družine in policijskega spremstva Venanzio že pomiril. Člani civilne policije so nato vso družino pomirili in j^ taKo zopet pripeljali v mirni pristan.
Uro je aal zastaviti denarja pa ni počakal
Na policijsko postajo je včeraj prišla 64-letna Zivic Emilija iz Ul. Pondares 3 in policijskemu osebju povedala zanimivo zgodbico o zastavljeni uri in njenem lastniku. V soboto 25. februarja letos je bilo, ko jo
stavljalnici, je odšla na policijo in jo tam izročila. Lastnik zastavljene ure dobi tako denar na glavni policijski postaji na Trgu Dalmacija.
Delavci /
Nocoj ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 240 metrov.
POSLUŠAJTE!
Lavoraiori /
Questa sera alle ore 19.45 it ■Panorama sindacalen di B. Petronio, che viene radio-diffuso dalla stazione Radio Trieste - zona jugoslava, sulfonda di 240 metri.
ASCOLTATE!
Važno opozorilo kmetovalcem
Opozarjamo vse prizadete kmetovalce, da se morajo vse prijave poškodb, ki jo morebitno povzročijo vojaške edini-ce zemljiščem, stavbam itd., vložiti najkasneje dva meseca po povzročeni škodi.
V vlogi za povračilo povzročene škode je treba točno opisati škodo in okoliščine, ki so jo povzročile. Vlogi mora biti priložen posestniški list.
Za vsa pojasnila, kakor tudi za sestavo prošenj se prizadeti lahko obračajo na urad Kmečke zveze v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10 vsak dan od 10.30 do 12.30.
TRST, 2. (PIO) — Finančni ravnatelj ZVU sporoča, da je prenehanje poslovanja bank na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja od 8. ure dne 14. februarja do 17. ure dne 15. februarja zaradi splošne stavke smatrati kot izredni dogodek. Dospelost zakonitih in pogodbenih rokov v teh dneh ali v petih naslednjih dneh, je podaljšano do 2. marca ali za 15 dni po ponovni otvoritvi bank.
AGRARNE MENICE
TRST, 2. ' — ■ Kakor določa ukaz ZVU štev- 33, ki je bil pred kratkim podpisan, je znesek agrarnih-' menic, na katere se lahko da križ ijamesto podpisa po čl. 7 kr. odi. - zakona od 29. julija štev. 1509, zvišan od 5000 na 100.000 lir.
Vsi ostali pogoji ostanejo ne-izpremenjeni.
Popravek
V' včerajšnje naše poročilo'1 o Prešernovi proslavi v Padričah se nam je vrinila napaka. Gre za pevsko društvo »Slovan# in ne »Slavec#, kot je bilo pomotoma navedeno v poročilu.
Pestra športna nedelja na Opčinah ob otvoritvi novega igrišča
vsi dobro voljo, niso pa imeli potrebnega igrišča. Da je temu tako dokazuje bogat otvoritveni program, ki bo v nedeljo 5. t. m. Spored obsega naslednje: 1.) Otvoritvena kolesarska dirka, ki se bo pričela ob 9.30 in se končala približno ob 12.30, Sodelovalo bo približno 30 do 35 dirkačev iz cone A in B. Proga bq dolga 80 km. Za prvo mesto se bodo v glavnem
hi Si qu motal videti vitah T'iiakm“
V galeriji "Scorpione« razstavlja v teh dneh slovenski tržaški slikar Jože Cesar, ki ga že lep čas nismo videli na samostojni umetniški razstavi. Pač pa smo spremljali njegov delovni razmah na raznih skupinskih razstavah, pri dekorativnih delih gospodarski- raz-
UMETNOSTI*A RAZSTAVA V GALERIJI „SCORPIOKE*
Jože Cesar - izrazita slikarska osebnost
stave v Kopru in zlasti smo ga . cesar po jroji koncepciji snoznali kot učmkoviteaa m- ankarskih predmetov vendarle
spoznali kot učinkovitega in-scenatorja pri predstdvah Slovenskega narodnega gledališča.
Sedanju razstavljena dela v galeriji "Scorpione» -15 oljnatih slik in 3 tempere • kažejo, da se- je Jože Cesar v zadnjih letih znatno izpopolnil v slikarski tehniki, zlasti pa pridobil p intenzivnem i-.i poglobljenem podajanju svojih predmetov. In še nekaj smo opazili: izmed razstavljenih 18 del je 7 oziroma 8 portretov, kajti tudi «Tipkarico» lahko po vsej pravici smatramo za svojevrstno portretno študijo. Tako je skoraj polovica razstavljenih del portretov, kar kaže, da je Jože Cesar premaknil svojo umetniško tematiko v precejšnji meri v smeri p'dajanja in proučevanja človeka ter njegovega telesnega in duhovnega obraza. Povsem manjkajo na tej razstavi tihožitja, ki jim je Cesar v svojih prejšnjih razvojnih fazah posvečal precejšnjo pozornost.
Prav za prav st umetnosti Jožeta Cesarja ne moremo predstavljati brez impresionizma in zlasti ne brez ekspresionizma. Nemogoče si je zamisliti, da bi bil mogel priti slikar na svojo sedanjo umetniško koncepcijo brez seznanjenja -omenjenima umetniškima strujama. In če kljub temu trdimo,
realist, moramo vzeti ta njegov realizem v dokaj širšem smislu, kajti drobci impresionističnih in ekspresionističnih usedlin Se še zmerom v znatni meri držijo njegovega slikarstva. Prav to, da je šel naš umetnik skozi filter impresionizma in ekspresionizma, daje njegovi umetnosti njeno posebnost in jo tudi obogatuje.
Vzemimo na primer njegov ženski portret «Vittorina». To je slika sedeče ženske, katere izraz je nenavadno živ in ekspresiven. Nekaj kapricioz-nega in ljubeznivo pričakujoče, ga je v njeni drži glave, v njenem izrazu okrog ustnic in v njenem pogledu. To ni realistični portret v predekspresio-nističnem smislu. Tu ni nobenih realističnih podrobnosti. Slikarju gre za čim močnejši in čim živejši duševni izraz obraza in celotne figure z držo vred, čemur so podrejeni vsi realistični, oziroma, bolje, veristični detajli. To ni stari realizem ofetroma verizem, toda to tudi ni sunek iz konkretne stvarnosti v neko ekspresionistično abstrakcijo, marveč je še najprej povratek iz neke ekspresionistične koncepcije rredmeta k nekakšnemu novemu in poglobljenemu reaHzmu, k neki novi, po novih slikarskih
izkušnjah obogateni stvarnosti.
Kakor je figura «Vittorinev ekspresivno pojmovana realnost, tako je ozadje slike podano s krepko impresivnost jo, da ne rečem naravnost impresionistično, čeprav je občutna tendenca k povratku k bolj določeno izdelani predmetnosti.
Kar sem napisal o portret u «Vi;:orina», velja bolj ali manj tudi za ostale Cesarjeve portrete. Močno ekspresiven je portret igralca Sile, ki strmi s široko razprtimi očmi v gledalca, kot da je pravkar nečemu zanimivemu prisluhnil. Slikar je hote podčrtal obliko in debelino ustnic, ki jih dve ostri potez i skoraj popolnoma režeta iz ostalega obraza. V teh kapri-ciozno zasukanih ustnicah sc izražajo strasten temperament, gibkost in razboritost igralca ter dullovitost humorista. Kompozicijsko posrečen se mi zdi portret pisatelja Borisa Pahorja. pri katerem je celotna drža telesa, ki je udobno pogreznjeno v naslanjač, z obrazom vred močan izraz osredotočenega in v duhovno snovanje zamaknjenega mladega moža.
Najbolj realističen ;n vendar poln močne ekspresivnosti se mi zdi portret komponista Grbca. Ta moški, s trdimi brazdami življenjskih izkušenj posejani obraz, ki spominja sko. rajda na kmeta - aristokrata,
obraz trdega delavca, čeprav duševnega, izraža globoko uravnovešenost značaja in mir po viharju preizkušenega moža.
Svojega prijatelja, slikarja Luketiča, je Cesar podal s sko. pimi, krepkimi potezami svojega čopiča. Ta Luketič sedi široko in mogočno, s težkimi rokami delavca - mizarja, teda njegov pogled strmi zamaknjeno nekam v daljavo, v njem se izražata odločnost in melanholija človeka - delavca in člo-veka - umetnika in ustvarjalca.
V doktorju Štruklju je slikar zasačil zdravnika pri njegovem poslu pred mikroskopom, iznad katerega je pravkar dvignil svoj pogled in se vprašujoče zazrl v nepričakovanega obiskovalca. V pesniku De Tuoni-ju (tempera) je Cesar tudi s tehnično bravuro izrazil zamaknjeni in zasanjeni pogled poeta.
Tudi v svojih pokrajinah je Cesar realist, ki se vrača iz ekstremnih daljin impresionizma in zlasti ekspresionizma. Vzemimo njegove »Oljke#, izredno močno in ekspresivno krajino. Rumena cesta se vije skozi motno zelene njive. Ob njej in pod njo rastejo modrikasto zelene oljke. V sredini pred ozadjem je zelen grič, za njim se razteza modra proga morja. V to morje sega žolto,
v sivo in p črno' prehajajoče nebo. Vsa pokrajina je zavita v nekakšno pravljičnost.
V nasprotju s Cesarjevo siceršnjo duševno vedrino, z njegovim optimističnim, aktivnim in impulzivnim. na strojem do sveta in življenja, ima njegova slika «Brzojavni drogovi» nekaj mračnega in grozljivega na sebi. V tej mračnosti in v tem grozljivem nastroju spominja neKoliko na Lukežiča. Nebo je umazano zelenkasto rumeno, v njem tičita dve črni grozljivi luknji — dva temna oblaka. Crni brzojavni drogovi štrlijo grozeče ob mračni cesti proti nebu. Zdi se ti, kot da je pravkar zavel oster piš burje čez te drogove in njihočo pokrajino.
Nekaj Lukeiičevegg ima tudi malce pošastni nastroj na sliki «Povratek». Toda v uporabi barv je tu tipični, drzni, temperamentni in kontrastov polni Cesar. Na tej sliki si stojijo barve v največjih nasprotjih dru-ga ob drugi: žolta cb temno plavi, zelena' in temno zelena ob rdeči, črna ob mlečno roza, a kljub temu učinkujejo vsi ti kontrasti kot ubrana celota.
Nenavadno ljubka in v barvah nežna za Cesarja se mi zdi pokrajina #Zaliv«. Slilfa «Ladjedelnica v Miljah» je polna živih in učinkovitih kontrastov. Dve temperi, «CoIni» in ((Istr-
ska kuhinja», sta lepi v svoji za Cesarja redki umirjenosti.
((Operacija# je kot težavna kompozicija dobro uspel poizkus, ki nakazuje Cesarjevo razširitev tematike tudi k večjim in obsežnejšim kompozicijam. Zlasti barvno zanimiva je «Sti. skalnica», kjer sc rjavi oker dveh moških teles, delavcev, ostro cdbija od temnega stroje.
O Jožetu Cesarju smemo reči, da je' želo svojstvena, svojeglava in karakteristična slikarska osebnost. Poteza njegovega čopiča je široka, krepka in drzna. Njegov pogled bolj usmerjen na celoto ket na podrobnosti. Včasih se zdi, kot, da bi delal prenaglo, preveč živčno in preveč drzno, da bi bil vselej tehnično dovoli dodelan in na isti višini. Kajpada mu gre predvsem za izraz, za notranjo podobo, za ekspresivnost človeka ali predmeta, ki ju upodablja. Zato so nemara njegovi portreti celo zanimivejši od njegovih pokrajin. Tako se zdi, kot da bi pri njem obveljalo samo tisto, kar mu usne upodobiti v prvem zaletu oblikovalne strasti. Poleg njegovega vročega slikarskegatem-Pemmenta ki se,izživlja v kontrastih, a ki se pri njegovih zadniih delih vendarle nekako ublažuje, je njegova posebna odlika tudi njegova popolna iskrenost in prostodušnost. Cesar je slikar znatne umetniške potence, ki se pne še vedno v razvoju navzgor. Sedanja razstava je ne samo izredno zanimiva zaradi slikarjeve izrazite in svojstvene posebnosti, marveč tudi zaradi znatnih umetniških kvalitet, ki s e kažejo v njegovih delih.
VLADIMIR BARTOL
tako je zašepetala neka obiskovalka sosed; med predstavo fii-ma «Skrivnostna prepraja#, — Film je bil slabo obiskan, čeprav ima tako tajinstven naslov in igra v njem ljubljenec tržaškega občinstva, Gregory Pečk, glavno vlogo. Vzrok za tako slab obisk je pač napredna vse. bina tega filma, ki so ga že pred časom vrteli tudi v Italiji. V Trstu ga je zadela podobna usoda, kakor mnoge druge napredne filme, ki padejo v eni izmed majhnih tržaških kinodvoran v pozabo, ker niso krojeni po okusu povprečnega tržaškega občinstva. — Film aSkrivnostna pregraja» obsoja protižidovsko gonjo v Ameriki. Mlad časnikar, ki vodi borbo proti pojavom antisemitizma v ameriškem javnem življenju, želi do dna spoznati to vprašanje. Zato se odloči za sicer nekoliko čuden, toda originalen način spoznavanja,- prične se izdajati za Zida in tako na laslni koži spozna metode te gonje. V filmu je vpletena tudi njegova ljubezenska zgodba z dekletom, ki sicer z razumevanjem spremlja njegovo borbo, vendar se iz strahu pred javnim mnenjem šele ob koncu, ko spozna vso ogabnpst in pod. lost ter nesocialnost metod pro. tižidovske gonje odloči, da se bo skupno z bodočim možem borila proti temu zlu. Film izzveni v spoznanju, da ni dovolj odkrivati samo posledice antisemitizma, ampak da «e moramo proti temu pojavu aktivno boriti.
Na žalost film ni izčrpal vseh možnosti, ki jih nudi ta snov. Kljub plemenitemu stremljenju je ostal le "a površini — po-kazal je samo nekaj tipičnih posledic protižidovske gonje in ni do kraja razkrinkal pravih netilcev tega zla,	Ben
borili: Fontanot, Cok, Javornik, Rinaldi, Corretti in Selier.
2.) Nogometna tekma za okrožno prvenstvo za »Mladinski pokal# med moštvi Opčine B in Zarjo jz Bazovice. Pričetek ob 13.00.
3.) Ob 14.45 tek čez drn in strn na 4 km. Start in cilj na novem igrišču. Tekmovalo bo približno 45 do 50 atletov iz Trsta. Sv. Ivane, Sv. Ane, Nabrežine, Bazovice in cone B. Borba za prvo mesto se bo vodila predvsem med Meneghet-tijem, Abramom. Govorčinoin in dvema znanima tekačema iz
Novo športno igrišče na Op" činah bo v nedeljo 5. t. m. doživelo svoj krst. Igrišče, ki meri 56x96 m, so openski športniki dokončali v dveb mesecih. Ker je bil teren viseč, so ga morali zravnati in so v ta namen navozili preko 2.400 m3 kamenja in zemlje. Delo ni bilo lahko in zato so danes, ko je precej dela izvršenega s svojim uspehom zadovoljni: Poleg domačina Josipa Miliča, ki jc napravil načrt, zaslužijo vso pohvalo tudi pridni delavci.
Novo športno igrišče bo služilo predvsem za nogometne tekme, lahko pa bodo na njem tudi telovadni nastopi. Za košarko in odbojko bosta 20 m stran postavljeni dve ločeni igrišči.
Z delom za ta igrišča bodo pričeli v najkrajšem času.
Tako bo ustreženo -številnim openskim športnikom, ki jmajp Istre.
4.) Ob 15.30 nogometna tekma za prvenstvo Tržaškega ozemlja med moštvi Opčine-Novi grad. Ker bodo to pot Openci prvič igrali na lastnem igrišču, smemo z gotovostjo računati, da si ne bodo dopustili, da bi jih nasprotniki premagali in odnesli kar obe točki. Sicer stoji Novi grad na lestvici za štiri mesta pred Opčinami, vendar to* spričo navedenega destva ne pomeni ničesar. Mirno torej lahko pribijemo, da bodo zmagali Openci.
Spored nedeljskih športnih p-ireditev na Opčinah ob priliki otvoritve novega igrišča je pester in zanimiv in bo gotovo privabil mnogo občinstva tudi Iz Trsta.
Gledališče Verdi
Gledališka dramska skupin*| Calindri-Solari bo nastopila “a| nes ob 20 45 v gledališču Verdil z delom Eligija Possentija &)-t kih je treba#. Jutri pa igrali delo Henequina in “ I bra ((Predsednica#.
Prijavile
se za
urad »Adria-E*
Potovalni press# priredi 19. marca v POSTOJNO. 18. in 19,-HMr pa dvodnevni izlet v LJUBI® NO in na BLED. Vpisoval za oba izleta se zaključi j^v 4. marca. — 19. marca Pa ® redi izlet s posebnim kom v PLANICO, kjer ^ do smučarska tekmovanja-sovanje za ta izlet se zakl)u 8. t. m. — Vpisuje in daje in^ macije «Adria-Express», ® J Severo 5, tel. 29-243.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 2. marca 1950 se je Trstu rodilo 11 oseb, umrle 4 osebe, porok pa je bilo 5-Poročili so se: kmetov*1*
Ivan Klavžar in
g°sP?di$
Ana Božič, dninar Mate) nelli in gospodinja Aritoi*? Vesnaver, kovač Gualtiero 1 vot in šivilja Mafalda Aleš*
drini, Jrgovec Italo Bacche in gospodinja Ema Hrovati®- j
Umrli so: 69-letni Ivan 2 minuti star Pavel Tavčar- '
letni Rudolf Iussich, 70-1* Ignac Fabris.
Nočna služba lehar v mesecu marcu
Cammello, Viale XX Set« bre 4. tel. 65-11; Codermatz.
S Pietro 2, tel. 80-68; Go*",
Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-2!
S. Sabba, Trg Valmaura . tel. 95-978; Vielmelti, B°.fi\ trg 12, tel. 51-11; Harabgtf« Barkovljah in Nicoli v S*.
nju imata stalno nočno s!
,iužb°'
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7800, paPlr'
 —	—------o	»	-
šterling 1580, dolar 685,	«•
grafski dolar 670, švic* frank 156, 100 francoskih /‘J kov 170-172, avstrijski S1‘ I 21.5-22, zlato 880.
II RADIO I*
JUG0SL. CONE TRSI'
(Oddaja na srednjih v*10' 240 m ali 1250 kc) PETEK 3. 3. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6-45:jj; ročila v ital. in objava SP°., J
N
■rotil*
.7.00: Napoved časa - POIWr(0l slovenščini in objava sp®^| 7.15: Jutranja glasba.	r,|j
12.00: Veder opoldanski 12.30: Dueti iz Verdijevih™^* '12.45: Poročila v ital.; D- s|0i'i poved časa - poročila . v 13.15: Glasbene slike; 13.45: ^ šk-a univerza (v slov.): I4-0?(/4** vaški kvintet; 14.30: Pregl«gieč hi poročila v ital.; 14.45: " i tiska in poročila v slov.
17.30: Aktualna političd* ' jfii)
S«!
Tekma v košarki
Civilna policija - Reyer
V nedeljo 5. t. m. ob 11 bo V dvorani Idroscalo Civile tekmg v košal-ki med ekipama civilne policije iz Trsta in Reyer iz Benetk. *
šanja (v Ital.); 17*5:	R1«	(f
ifd i
glasba; 18.00: Športni p
■ 4 — 1 \ > 1 O A • T . • Irl v\ : »n ir S E	rt.)
Ital.); 18.45: Iz klavirskih jod
18.45: Poročila v hrvaščini
Glasbena meifigra; 19.15: P°r rf
v ital.: 19.30: Napoved časa 'J.
ročila v slov.; 19.45: SindlKj ueaTC
pregled (v ital.); 20.00: U*!
S«
kaj igran-,o (v slov.); 20.30-	.
na igra (v ital.): 21,30:
glasba: 22.00: Življenje ju*3 vanskih narodov (v slov.)! _ (-
Partizanske pesmi; 22.45: I8r,i kester Kramer; 23.00: Zadnj*, ročila v ital.: 23.05; Zadnja čila v slov.; 23.10: Objava sp® p 23.15: Plesna glasba; 23.30-ključek.
KINO
Hossetti. 16.30: »Ključi niesW ’ Rogers, R. Milland.	J
Excelsior. 16.00:	»Ljubezen.,,,
streho#, J. Krain, W. Ho)® R Penice. 16.30:	«Zrtvovani»-
Montgorr.ery. ’	w|ji>
Pilodrammatlco. 13.30: «L' mladič#, Donald Crips.
Alabarda. 15.00:	<-.May*1j/
skrivnost#, ljubezen B J Habsburškega.	titJ
Garibaldi. 14.30: «Nocoj se®;
Bja*.
gal tudi jaz#, Robert _^,5k>
o®*5'
ja®
Ideale. 15.30: «Skrivpo?t L. Day, R. Mitchum. lmpero. 14.30: «Tarzan in
ni studenec#.	.»(i1'
Halla. 15.00: «Mayerlinška » f nost», ljubezen Rudolfa burškega .	/
Viale. 15.15:	((Argentinske >
• noči ljubezni#, Don A®1 Uetty Grable.	J
Vlttorjo Venelo. 16.00: vanje#. R. Hayvvorth.
*	—	r>o'č\
Adua. 15.00: »Ubežnik#, T. c Armonia. 15.30: «RazisK0' Izginil# Spencer Tracy. Kelly.	pi-ri	i
AzzUrro 16 oo: »Nevidna r ja», Gregory Peck.	V-
Belvedere. 16.00: «Kasban»-
t
t
«
tl
‘i
k
L
>R,
'c,
to,
Carlo.
»Oh morju#. 15.00: »Z* *	«
Marconi. 15.30: #Maclovia , Fellx, P Armendariz. Massimo 16.00: «OpU*- enlil11 Novo Cine. 14.30:	*pott
noči... noči ljubezni#, meche, Betty Grante- pjn Odeon. 15.30: »Čakal	,
Errol Flynn.	poi«<
Radio. 15.30: «Posledic< v ^ Deana Durbin, Frane )r>v Savona. 15.00:	«M°rl ■(!*>
Katherina Hepburn, * \f r Venezla. 16.00: «GanEs ^
WerUa”'	Mali	Pf'5>
Vlttorta. 16.00:	«Mai‘u„	C'
t)Q.
l-Q.
>ž(j
^1
ti
u'
K
Ginger Rogers, J°el
Dej I Or, >6
te
V
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301o - L - TEL. 70 Pozdravi delegatov ELEKTRIFIKACIJA ISTRSKEGA OKROŽJA
1«. sindikalne skupščine
centralnemu komiteju
KP STOja Delegati II. redne sindikalne ‘Pščine vam pošiljajo prisrčne ■Zdrave ter se iskreno zabva-klo za vso pomoč, ki jo je pilila Partija pri reševanju na-
felnih
problemov in pri reševa-
•i« vsakodnevnih težkoč, ki so
' Ustavljale pred sindikalno ordinacijo
D° preučitvi pozitivnih in nemih rezultatov na vseh sek-orjih sindikalne aktivnosti vam
zasedanja obljubljamo, da
s ‘e*a ;
*j°Oo nenehno delali, da bodo i sindikati postali v najkraj-času najmočnejše orodje de-T“la ljudstva pri ustvarja-‘hnoveja Človeka vrednega “%|s.
Centralni komite KP J* s tov. Babičem na čelu!
fašizmu! Svoboda narodu! ^ Doli 26. februarja 1958.
centralnemu odboru ZVEZE SINDIKATOV ,UGOSLAVIJE V BEOGRADU
0el»vci cone B, zbrani na II. ‘‘dnem zasedanju sindikalne ‘Eopščine, pošiljajo vsem članom *k>rbene pozdrave in izjav-"w' da se popolnoma strinjajo j Modnostjo delovnih ljudi "toslavije, ki z veliko požrtvo-^B0stjo in z globoko vero
'ksizma-ieninizma rušijo vse
j..lre’ P» naj prihajajo z vzhoda 1 ‘apada ter smelo stopajo v ^“oializem. Obenem izjavljajo, dodo napeli vse sile, da bi tl®Prej, kot v času NOB, kora-
11,11 skupno.
živi ZS Jugoslavije!
' Ji živi delovno ljudstvo Ju-‘“slavije!
^ Doli 26. lebruarja 1950 tašizmu! Svoboda narodu!
Pionirji mladega podjetja 1LTE"
Mnogokrat se čita o raznih podjetjih, ki bolj ali manj zaslužijo javno pohvalo: prepričan pa sem, da jih je .'.e mnogo, ki niso bila nikoli imenovana. To me je privedlo do tega, da si izberem eno izmed neimenovanih ter jo V skromnih besedah, pokažem naši. javnosti. S tem mislim dati tnalo zadoščenja pridnim delavcem in opozoriti javnost na veliki del izvršenega dela, ki ni vsa: kemu vidno, kakor na primer tiovo zgrajena stavba ali cesta, ki nehote privede Rd tega, da se človek vpraša: «Kdo je to zgradil?«
Da ne bi po nepotrebnem izrabljal skromnega prcstora na tej strani, preidem takoj k stva-rj začenši z eno samo besedo, ki že kot taka predstavlja velik program: ELEKTRIFIKACIJA.
Ako pogledamo predvojno stanje v tem oziru v dni B, vidimo, da se je na področju e-lektrifikacije podeželja izbrala in rabila nešteto let nazaj polževa pot. Ni čuda, da se je še prva leta po vojni malo naredilo v tem oziru in da je morala ljudska oblast temeljito napeti sile in priskočiti na pomoč podjetju, ki si je .postavi-, lo nalogo izboljšati stanje, elektrifikacije v coni B.
Prišlo se je tako ao pomladi leta 1949 in pričela se je nova skoro nevidna borba za razvoj podjetja in dela, ki so mu stali na čelu in bili s tem tudi ySa sila štirje nameščenci, kateri so - bili prvi rricnirji mladega podjetja “ELTE*. Kcnec istega leta jer podjetje ze štelo 5.1 mladih ljudi, ki -so ždviha-
nih rokavov sukali orodje	in
peresa.
Množili šo se načrti, delale so se instalacije, gradili daljnovodi. Zanimivo je pri tem dejstvo, da šteje operativna sila za notranje instalacije	28
■Članov, katerih posameznik	doseže največjo starost niti	19
let. V tem oziru lahko navedemo, da je,bil pri instalacijskih delih ka ndtranjo razsvetljavo gospodarske razstave v Semedeli najstarejži električar star komaj 19 let,,a so se kljub i.emu mladi električarji poštend odrezali in v določeni uri je pri otvoritvi, razstave zasijala na vseh odrejenih- mestih električna luč.
Ako pobliže pogledamo delo te »električne mladine »,- vidimo, da zadeva še vedno, na neštete zapreke in ovire, ki so V današnjih -razmerah težko premostljive, a se kljub temu navadno prekoračijo po za-du-gi vodstva in neštetokrat tudi, ŠAsamoiniciativa' posameznika: Mladi G ir!o je -2 večkrat zašlu-žil nagrado, danes vedi instalacijska dela v novi zgradbi za delavska stanovanja V Izoli. Rudi si je s svojo marljivostjo in iniciativo zaslužil, da ga mlajši kratko in malo imenujejo »kape«, in- uspešno vodi na juriš po lestvah in drogovih nadobudne mlade električarje, ki so že napeljali luč po stotinah, zgradb, posebno v vasi Marezige in okolici. Tudi v uradu je mladina na delu: 161etna Vir. gilija pridno tipkari, ISletna Rosita pa je odgovorna za plače. in personal tgr,( se nič ne plaši, tudič’če ’pfcdjčtje trajno raste in ima vedno več dela. Ker je- do danes vedno ^izpolnila vse -formularje tc^no in
brez napak ter drži vse ostale listine v redu, je bila pohvaljena in tudi nagrada ji ni izostala. Ker osebno deli vsako soboto ysem delavcem mezde, so ji v šali nadeli ime «mamica podjetja«.
Logično, d.a pri takem številu mladine in nameščencev sploh ni mogla izostati ustanovitev sindikalne podružnice. Po večkratnih debatah in rešeta-nju so si izvolili odbor in mala Lauretta ie bila zelo srečna, ko m; je povedala: ((Pomislite, že en mesec sem iskala sobo za stanovanje in že sem obupala, da jo dobim, pa mi jo je tajnik sindikalne podružnice takoj našel in rekel: «Kaj hočeš, sama? Mi podružnica lahko vse dobimo, kar povej potrebe, bomo že uredili!« Lauretta je ko-
maj nekaj mesecev v službi, a vidno napreduje in pomaga pri osnovanju podružnice v Kopru, kateri vedo v bodočnosti naj-brže sledile še druge po večjih naseljih cone «B». Skladiščnik Rihard je devetnajstletni fant in je ponosen, da gredo v skladišču v Izoli milijonske vrednosti skozi, njegove roke in samozavestno meri ogromne kope materiala, ki prihaja iz Jugoslavije za izvršitev elektrifikacije, ki je letos v planu.
Se in še bi lahko našteval in povedal o naši ((električni mladini«, a za sedaj prihranim to za drugič, da povem nekaj tudi o daljnovodih. Za danes naj bo to le mali uvod in razlaga.
Ako jutri srečaš v Kopru, Se_ getu, Ankaranu. Izoli, Marezigah itd. fanta, ki fina na prsih delavske obleke trikotno modro in rdečo značko «ELTE», vedi, da je to dečko, ki ga z veseljem pozdravljajo naši pridni kmetje. On 'je tisti, k: bo pomagal elektriki tja, kjer si je prejšnja leta še misliti niso upali.
Razstava slovenske knjige v Marezigah
Zadnji teden y februarju je prosvetno društvo v Marezigah priredilo razstavo slovenske knjige.
Razstava je bila v učilnici osnovne šole.
Razstavljene so bile knjige starejših in novejših pisateljev. Središče pozornosti so bila dela Prežihovega Voranca, ki je pravkar za vedno odložil pero.
Da bi si knjige lahko ogledali tudi tisti, ki se z dela vračajo šele pozno zvečer, je bila razstava odprta pozno v. noč.
Pri delu za razstavo so sodelovali tudi tov. Krmac Rudolf, Stok Alojz in Bordon Fe-liče.
DEKANI
NOČEMO, DA ODLOČAJO 0 NAS BREZ NAS
Prešernova proslava - Velika udeležba pri pogozdovanju
Ljudstvo vasi Dekani je na svečan način in v prisotnosti nad 250 oseb proslavilo 101. obletnico smrti velikega slovenskega pesnika dr. Prešerna. Spored proslave, ki so ga izvajali šolski otroci, je bil bogat in v tem oziru gre pohvala našemu učiteljstvu, ki se vztrajno trudi, da se slovenska, prosveta dviga vedno više, kot je napovedoval ravno nesmrtni pesnik dr. Prešeren.
Po končanem kulturnem programu je na pobudo krajevne organizacije SIAU povzel besedo tov- šolski upravitelj J. Pli-šič in pojasnil navzočim vsebino razprav občinskega sveta v Trstu ter resolucijo indipenden-listične skupine tržaških občinskih svetovalcev glede združitve obeh con STO-ja. Podčrtal je, da bi v sedanjih razmerah pomenila takšna združitev vzpostavitev starega reakcionarnega režima tudi v coni B, kar bi hkrati pomenilo korak naprej k priključitvi STO-ja k Italiji.
Nismo se borili po 25-letnemu fašističnemu suženjstvu za osvo-
boditev zato, da bi prišli zopet pod Italijo, kjer so sicer na vladi po imenu drugi ljudje, toda vladajoči sistem je ostal isti, kakor je bil pod fašizmom.
Za tem je bila prečitana resolucija na ministrskega predsednika italijanske vlade v Rimu, ki so jo navzoči sprejeli soglasno. Končno smo na tem sestanku razpravljali tudi o domačih gospodarskih zadevah. Tov. Zmago je naznanil, da je prispelo v Dekane kot prvi kontingent 30.000 sadik črnega borovca za, pogozditev dekan-skih goličav, ki bo prinesla našemu skupnemu gospodarstvu veliko korist. S tem v zvezi je tov. Zmago poudaril, da moramo kot en mož pristopiti k velikemu in važnemu pogozdoval-nemu delu. V pomoč nam bodo prišle tudi druge vasi iz Istrskega okrožja, ker se zavedajo splošne važnosti polozdovanja in ker spada v naš enoletni plan.
Pogozdovanje, ki je bilo določeno za zadnjo nedeljo 26. februarja, se žal, zaradi sla-
bega vremena ni moglo vršiti. Odgovorni člani pa so skrbeli, da bodo posadili borovce vseeno čimpreje, da se ne bi sadike posušile.
Na golem hribu med Dekani in rižanskim blokom, kjer je še med nacifašistično okupacijo stal lep gozd borovcev, se je zbralo v ponedeljek 27. febr. nad 200 ljudi, ki so izkopali 20.000 lukenj in posadili 15.000 borovih sadik do opoldne. Pri pogozditvi so sodelovali tudi pionirji.
Delo, ki so ga morali prejšnji dan zaradi deževnega vremena prekiniti, so nadaljevali takoj v torek in posadili še ostale sadike.
PlaninsKi večer
bo jutri 4.1. m. pri Sv. Nikolaju
Planinsko društvo v Kopru priredi jutri 4. t. m. ob 20. uri v prostorih kopališča pri Sv. Nikolaju.
PLANINSKI VEČER
Za prevoz z ladjo in avtobusi bo preskrbljeno. Prvi avtobifti bodo odpeljali ob 20. uri izpred kavarne “Loggia*.
Odločba o preskrbi ribičev
s Prehrano in industrijskimi predmeti
za tr8°vino i:1 pre' IjJ? Istrskem okrožnem odboru v. Kopru je ,3ledeč()
0ti, ODLOČBO W.^lu preskrbe ribičev s pre. "bitni , in industrijskimi ti:	' :■ ->
'j Preskrba z živili, ikd ^‘biii, aktivni člani 'ribi-^ klovnih zadrug, ki ni.ma-Dj, a®D)ega inventarja (čolnov a ribiških potrebščin) i.n 10 s sredstvi zadruge, ter
o. Občni zbor
^vensko-hrvalske prosv. podzveze v Kopru
V nedeljo 12. marca ob 9. 'i bo občni zbor Slovensko-#rv»tske prosvetne podzveze. .prosvetna društva naj prijajo izvoljene delegate izvezi v Koper.
zaposleni pri tvrdki ri_ prejmejo živilske nakazni.
6 Pl.
.5
i£i brez. lastnega inven.
HjT) ki vršijo lov rib za indu.
prejmejo nakaznice R2. ‘i^^stn-iki in solastniki ribi-'O>'noy «saccalcva» ali ri-Potrebščin za lov rib ^jj^trijo, se sami udelc-■ i i^'a, in ribiči, če so last. 'D tie '^lastniki čolnov ali ne, ^•%’V l°va S «coccia» — ^Oi,* nakaznice R2 brez od-
G kruh in meso.
!e^bik^ir>sk‘ člani oseb, nabili Pod točkama 1. in 2. odgovarjajoče živilske N. j,lce glede rut njihovo sta-Sn tako prejmejo dru-*Čki	ni oseb navedenih v
Nkftzn' °dgovarjajoče živilske °v,. J®, vendar brez odrez-5, Qolkruh in meso.
‘i ribiči in njihovi dru-
žinski člani, ki niso navedeni v točkah L-, 2. in 3. te- odločbe, nimajo pravice do zajamčene preskrbe, izvzemši osebe, ki no nezmožne za delo zaradi starosti, kroničnihvtnJtiilv bolezni ali sl ično; ter otroci d o dopaln j enega 14, leta starosti.
6. Nobena kategorija ribičev nima pravice do nakaznice za industrijske predmete (tekstil in obutev) za II., III. in IV. četrtletje 1950.
B. Preskrba
z industrijskimi- ‘predmeU-j
Ribiči in njihovi drtlžinskj člani se 'bodkp preskrbovali. ;v II.. III, ih IV. četrtletju 1950 ž industrijskimi predmeti v Vfcža-’ ni trgovini. V ta namen prejme, jo ((prodajne karte«, na podlagi katerih bodo lahko pridajali ribe po vezanih cenah, in sicer:
1. Ribiči, naveden; pod točko A-l. te odločbe prejmejo “prodajne karte« za svojo osebo cio zneska 8.000 din ter za vsakega rodbinskega člana, ki ga vzdr. žujejo, še po 2.000 din.
2. Ribiči, navedeni pod točko A-2. te odločbe prejmejo “prodajne karte« za svojo osebo do zneska 6.000 din ter za vsakega rodbinskega člana, ki ga vzdržujejo, še P° 2.000 din.
3. Ribiči, navedeni pod točko A-3. te odločbe, po 4.000 din za sebe ter po 2.000 din za vsa •
j kege rodbinskega člana, ki ga j vzdržujejo.
Preskrba z materialom- za reprodukcijo (tekoža goriva iti j maziva, ribiške mreže in druge 5	potrebo ine)
!bo v vezani trgovini (boni). Ribiške produktivne zadruge, podjetje «RIBA» in privatni lastniki ribi škili''čomov lahko pro. dajo oštar.ek 'lova. kolikor ga ne prodajo na podlagi “prodaj, nji), kart«, po vezani ali prosti ceni. Ce predajo te viškj^t ver zano, prejmejo, poleg gotovihe tudi bone Za nabavo reprodukcijskega materiala (bone «R»).
V .kolikor ie ribiški material v prosti prodaji, ga ribiškc zadruge, podjetje “RIBA« ali pri. vatni' lastniki 'čolnov nabavijo prosto, po vjezanih cenah (v teh ‘pi^imčrii) protj ' odvedbi o.dgor varjajpčega zneska v gotovini <in v.-banjh' <tR»); za material, ki je vezan na nakažita (nafta in drugi material)-pa -morajo od-dati zadevna nakazila ali bone za tekoča gorivu.
Ribe po vezanih cenah za potrebe industrije in trgovine na. bavlja podjetje “RIBA«, za široko potrošnjo pa lahko nabavljajo ribe po vezanih cenah tudi mestna komunalna podjetja.
Mestni LO. morajo pripraviti spiske ribičev, katerim bodo razdelili “prodajne karte«, kakor je. to predvideno y pravilniku o prodajnih kartah z dne 25. I. 1950 (Uradni list štev. 2. 1950).
Ta odločba velja v pogledu .vezane trgovine od 1. III. 1950, ,v pogledu’zajamčene preskrbe pa od I, IV. 1950 ter preneha s tem dnem veljati odločba štev. 481-8 od 20. XII. 1949.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • UL. S. PELLICO 1 ■ II.; TEL. 11-32
ŽIVA BESEDA 0 KRUTI RESNICI
življenja prebivalcev Slovenske Benečije
84 let italijanske oblasti raznarodujejo Beneške Slovence, toda njihov teror rodi ravno nasprotne uspehe
Od 1. marca dalje veljajo za cono B Tržaškega ozemlja sledeče znižane cene:
“LJUDSKI TEDNIK«,	izvod	din	8.—.	mesečno	din	30,—
“RAZGLEDI«,	»	»	25.—,	letno	»	250 —
»GLAS MLADIH«,	«	»	12—,	»	»	130 —
Cene »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* ostanejo neiz-premenjene, t. j. izvod din 3. , mesečno din 70.—.
Uprava listov Založništva tržaškega tiska
Živo besedo in temeljit opis Življenja mladine Slovenske Benečije je na kongresu ZSM podal mladinec Doris Predan. Uvodoma je tov. Predan prinesel pozdrave napredne mladine Slovenske Benečije ter v imenu odbora ZSM za Benečijo pozdravil goste iz Trsta, Koroške in vso zamejsko mladino, ter dejal, da moramo utrditi bratstvo in enotnost med slovensko mladino.
«Na nedeljski predkongresni konferenci, ki smo jo imeli v Beneški Sloveniji, na kateri smo se pripravili za drugi kongres, smo pretresli vse naše mladinske zadeve. Ugotovili smo, da je naša organizacija, ki edina brani na§0 mladino, stopila na delo in s svojim delom odprla oči velikemu številu mladine Slovenske Benečije, ki je že 84 let odtrgana od svojega naroda in prepuščena raznarodovanju. Najprej je liberalna Italija, potem pa fašizem prepovedal naš jezik, naše narodne pesmi in vsilil italijanščino v vse šole. Eri nas je fašizem podpiral iri sejal sovraštvo proti Slovencem, nas podcenjeval, da bi pozabili našo narodnost in da bi se nas poslužili za imperialistične vojne, v katerih naj bi naša mladina prelivala kri za tuje interese. Tudi De Gasperijeva vlada se v ničemer ne razlikuje od preteklega režima ter lahko rečemo, da postopa proti Slovencem še bolj ostro. Pravijo, da imamo Slovenci vse pravice, po drugi strani pa nas ovirajo pri delovanju, nas zapirajo in strašijo na vse načine. De Gasperijeva vlada ne preganja oboroženih tolp, ki strahujejo naše ljudstvo, da bi ne stopilo v odločno borbo za dosego naših pravic.
Za vzpostavitev in utrditev naše zveze
Takoj ko je bila v Beneški Sloveniji ustanovljenja DFS, je bila prva skrb naše fronte, da se ustanovi Zveza slovenske mladine in da se okoli te zveze združi vsa naša mladina. Tako smo se udeležili že prvega kongresa ter na njem pokazali že prve uspehe. Na tem kongresu, ki je bil za nas :be-Ine^ko mladino prvi, smo pokazali naše veselje in željo, da
bomp tudi mi napeli vse moči in krepko . organizirali našo mladinsko zvezo.
Proti naši Fronti so reakcija in vsi sovražniki Slovencev napovedali veliko in ostro borbo. Tudi proti mladini se je dvignil tisti aparat reakcije, ki obstaja že trideset let. Borba z njimi ni bila lahka. Nanjo smo odgovorili s svojo trdno in neustrašno voljo.: Sklicali smo mladino, izvolili mladinski pododbor ter začrtali delo za razvoj in utrditev na*e zveze po vseh vaseh in občinah.
Trudimo se, na bi uspešno izvršili naše načrte, da bi 'ph-' sta'; zmožni Ijudjč, da bi spoznali naše naloge in, pokažali drugim pqt, ki pelje k boljšemu življenju.
Mi, mladinci Slovenske Benečije, ki kakor vi v Gorici živimo v italijanski republiki, občutimo vse težkoče, ki nam jih prizadevajo demokristjani in njihovi hlapci. Spoznali smo, da so vse tiste obljube, ki so nam jih dajali razni krščanski demokratje, ki so nirkali po naš.ih vaseh, da bi nabrali glasove, šle v pozabo. Oni so se lepo ugnezdili v Parlamentarno zbornico v Rimu. nas pa. ki smo jih tja izvolili, so popolnoma zapustili.
Naši ljudje ne dobijo zaposlitve
Pri nas vlada težak položaj, kj prizadeva najbolj mladino, ker si ne more pomagati iz njega. Na tisoče mladincev, je brez dela in zaslužka. Po končani vojni smo mislili, da bomo dobili delo in da bomo na tak na-čin z zaslužkom pomagali našim družinam, da se bomo usposobili y svojem poklicu in postali kvalificiranj strokovnjaki. To bi bilo mogoče, ker je naša mladina nadarjena za učenje. Več učiteljev in učiteljic je izšlo iz naših mladinskih vrst in veliko več bi jih lahko študiralo, če bi imeli možnost obiskovati šolo. Toda spričo velikih finančnih težkoč nas starši ne morejo vzdrževati in smo zato prisiljeni ostajati doma.
Tudi sicer je v Benečiji življenje zelo težko. Obratuje nekaj kamnolomov za cement in peči v St. Lenartu, Tarčentu in Tavarjanu. Obratujejo opekarne in peči za žganje apna, toda naša mladina v njih ne
dobi zaposlitve, ampak so zaposleni samo taki, ki ne zahtevajo svojih pravic in so prepuščeni gospodarjevemu izkorišča, nju. Pri nas je vedno bolj težavno najti zaposlitev, ker zemlja ne rodi dovolj hrane. Zato so ljudje primorani iskati košček kruha za življenja drugod. Veliko število naše mladine je odšlo v sosednjo Jugoslavijo, veliko pa tudi v Belgijo, Francijo, kjer delajo v globokih premogovnikih in izpostavljajo svoje življenje nevarnosti. Pri tem delu niso imeli zagotovljenega zaslužka. Vsi tisti, ki so se. vrnilV iz teh rudnikov, so v njih zapravili zdravje. Tudi naš tov, ,F.ranc Marij iz Matajurja, ki je odšel v Francijo za delom, da si pripravi nekaj denarja, ker si je ustvaril družino, je pri nesreči izgubil življenje. Na dom so poslali samo obvestilo o njegovi smrti, niso pa poslali njegovi družini nobene pomoči. Na tuji zemlji je umrlo in se poškodovalo veliko naših mladincev. Vse to kaže, da bi si naša mladina rada preskrbela pogoje za ustvaritev boljšega življenja, da bi se poročila in ustvarila svojo družino.
Nič boljše ni življenje naših mladink, kajti tudi one si že lijo dela in zaslužka, da bi po* magale sebi in svojim staršem. Toda kakor za nas mladince, je .tudi za dekleta težko, ker v Slovenski Benečiji n; nobenega dela. Primorane so iskati zaposlitve v Rimu, Milanu, Švici, Angliji. Tam se morajo zadovoljiti z onim, kar jim dajo.
liko zadoščenje ter razširili j glas o delu slovenske mladine, j na Goriškem, ki ne govori, am- | pak dela za dvig mladine in j da pokaže pot do rešitve vseh mladinskih vprašanj. Tudi mi, ki smo z vami povezani v ZSM, | bomo nadaljevali z našo borbo za. zmago naših pravic. Nudili bomo zgled ostali mladini, ki se boji in stoji ob strani naše borbe. S športom-bomo krepili telesno moč in zdravje našega naroda, s kulturo pa bomo širili našo slovensko besedo in našo zdravo, napredno slovensko miselnost. Uresničila se bo želja našega ljudstva po otvoritvi tečajev in pevskih zborov, v katerih bemo prepevali naše narodne pesmi, ki so vsem nam tako močno pri srcu.
Kominformisli nam pravijo, da je treba počakati
Tudi našo Benečijo je zadela resolucija Informbiroja. Tisti kominformjsti iz. Čedada, ki so častili .naše gibanje jp ga smatrali za demokratično in. pravično, so v enem dnevu obrnili svoje mišljenje ter nas pričeli napadati, ker zahtevamo svoje pravice, Ti ljudje pravijo, da ne smemo zahtevati, svojih pravic, ampak da moramo čakati, dokler ne propade De Gasperijeva vlada in zasede oblast italijanska partija, ki nam bo dala vse, kar nam gre. Toda se ne bomo dali slepiti, ker vemo, da te njihove besede koristijo samo italijanski reakciji, temveč bomo še odločno zahtevali pravice za svoje življenje, pravice za svoj nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj.
Se vedno v stavki
uslužbenci ustanove INAM
Zaorali
ledino
so v
Tovariši delegati! Mladina Slovenske Benečije pod vodstvom DFS skrbi, da bi čim-prej izvršila svoje načrte na kulturnem področju, v športu in da bi dosegla tiste cilje, ki interesirajo našo mladino. Ustanovili smo svojo nogometno društvo, ki je že tekmovalo v Sovodnjah in v Trstu. Lansko leto je mladina sodelovala pri raznih tekmah v Standrežu. kjer so mladinci v tekmi čez drn in stm zasedli dobra mesta. Tudi praznika mladine in ljudskega tabora se je mladina udeležila y velikem številu.
Na teh manifestacijah smo veliko pridobili in prinesli v našo Benečijo in naše vasi ve-
Medtem ko potekajo v Rimu med posameznimi ministrstvi pogajanja y zvezi z vprašanjem zboljšanja delovnih pogojev uslužbencev državne ustanove za zdravniško pomoč INAM, se y Gorici že vedno nadaljuje stavka, ki traja že štiri dni.
Upravno in zdravstveno o-sebje INAM-a je v stavko prisililo dejstvo, da nekatera ministrstva niso naklonjena podpisu novega pravilnika, ki določa njihove delovne in mezdne pogodbe in da so celo preklicala nekatere dogovore, ki so že bili sklenjeni, da se spor, kj postaja vse ostrejši, čtmprej odpravi.
Stavko, ki jo vedita obe sindi-
Včeraj je šla 28-letna gospodinja Marija Setiavan iz Ul. Della Bona v mesto po opravkih. Ko je že vse opravila in se vračala malce trudna domov, se ji je na neki mestni ulici zavrtelo v glavi. Zenska, ki je v omotici videla pred seboj samo temo in letajoče zvezdice, je omahnila na tla. Zadela je z glavo cb pločnik In si pribila čelo nad desnim očesom. Rešilni voz Zelenega križa jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Tudi invalidi ustanavljajo
svojo delovno brigado
Ravno v času, ko se vršijo predvolivni in volivni sestanki naše organizacije v celotnem okraju, si na teh sestankih in volitvah člani zadajajo nove plane dela, da bodo v tekečem letu napravili če več na kul-turnem-prosvetnem in gospodarskem področju kakor so to napravili v preteklem letu. čeravno so imelj lepe uspehe.
Prav to je porck, da se bo v pomladanskem času ustanovila invalidska delovna brigada, ki bo odšla na gradnje Nov(, Gorice, pri kateri so že lansko leto nekateri člani veliko pripo-
»nje in konec)
;---------------------
jVl " >nilnHtrij*kn
•Ar,, l!,ll*čn luirmijiili«
^(tiet-. bouduritj, da ine je ii kNn;! današnje življenje ^ot n ’ ^redstuvljal sem si C’ ki ‘<lniše delavsko sredi-t? 4i',,„*e. izvija postopoma
tik ‘cim taki kraP- Videl b" /; Jo borh VC^' Pred usvo,)°-š,S i),-ri)je ™e( Krani oko. tz 17 nn, a cev’ danes jih
SS' n	Ta P0, ast S° P°-
te, 1t-azvoja in rasli
.<■'0^ Tli A____
je danes poleg °W’	tudi tekstilna
“iiiteks« in «Tiskani-
Sa ”Ume "■S'a,;a“' ko-l'i)-»“ ‘n
‘kii
“e
in čevljev uStan-
manjša llil — to-
ih
^kQl, llldustrijsko-bombain
Ii
lo ioi„<<1nteks,> je nasled. lite?S i rijlc izpolnilo let-
i? Marii’ ??plcml»'“ '-94S: f f	lliodst
'r0,ariia
Regber. , Struinik Vodopivec
'^Č^st "h .Breoa'“ An-'h D0tist., Sj-eh afner Francka uder * har ivana josodst.
s‘atat£"a ,04odst- Vie
^'fcllSod
- J-5od,
‘ti.
«t • in Sem	s-uvia
To, a 6 stnt Angela 103. b Uarn„ 5tatl*Hi.
Utiar,iilcotH*‘ 'n tevijeo ima n Udarnic, od ka.
Brglez Pavla
terih so nekateri 6 in večkratni, V «Tiskanini)> pa imajo eno Hkratno udarnico.
Pri tovarni «lnteks» se izliva Kokra v Savo. Prav v tem. kotu je tovarna za usnje «Stan-dard», ki je malo delala pod staro Jugoslavijo, sedaj pa je v polnem obratu. Na desnem bregu Save gradijo novo poslop. je za 3.000 delavcev, kjer bodo imeli delavci tudi stanovanja. V dolžini dveh km je tu ob bregovih Save predvidena grad. nja industrijskega centra za tovarne «Iskra», nlntekss, vTiska-nine in druge. Tu že 0rodijo ve. liko industrijsko šolo.
Tovarna «Iskra» gradi na zelo lepem kpaju v Hujah zraven naravnega gozdička velike dvo. nadstropne stanovanjske bloke za svoje delavce. Skupna površina, ki jo bodo zavzemali ti stanovanjski bloki s prostori za igrišče in drugo je 6 ha. To bo pravo delavsko naselje s 640 stanovanji.
Regulacijski načrt predvideva zgraditev 25 m široke glavne ceste. Na glavnem trgu boda postavili 6 metrov visok spomenik pesniku Francetu Prešernu. Razširili bodo dvorano Prešer. novega gledališča in jo tudi na zunaj okrasili. Načrte za to je izdelal arhitekt Plečnik,
Slike iz Slovenije o gradnji socializma
V Kranju ob 101. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna
TOVARNA “ISKRA« V KRANJU. — JEKTORJEV.
MONTAŽA KINOPRO-
kar so Kranjčani lahko ponosni. To je njihova udeležba na prostovoljnem delu. Kadar je treba izvršiti v korist skupnosti večja dela, pride na delo nad
Se nekaj moram omeniti, na 2.000 prostovoljcev. V pretek-
lem letu so člani množičnih or. ganizacij napravili nad pol milijona prostovoljnih delovnih ur. Cut do prostovoljnega dela je zelo živ in je prešel v zavest ljudi, ki si hočejo čim prej
zgraditi socializem. Vedo, da bo to zanje dobro in prav.
V to var Vj «Sava» za avtomobilske plašče imajo več tovarišev, ki so presegli z delom celo češkoslovaški rekord.
Glasbena šola ima okoli 300 gojencev. Tudi upodabljajoči umetniki so,že dobili svoje Pro. store.
Kranj bo svojemu velikemu pesniku preuredil v muzej hišo, kjer je živel in delal zadnja Vi leta svojega življenja. Ce je rojstna hiša velikega ustvar. ■jalca umetne Poezije slovenske, ga ljudstva že preurejena v mu. zej, je misel o preureditvi v mu. zej tudi njegove smrtne hiše treba pozdraviti iz vsega spoštovanja d0 pesnika in njegovih del, katera so tako globoko od-jeknila že za časa življenja pesnika, užigala v Poznejših dobah misel svobode, borbe in bratstva v zatiranem narodu in v narodnoosvobodilni borbi do. segla sprostitev in višek moči. prinesla je narodom Jugoslavije — svobodo.
Tako bo današnji Kranj, ki gradi s tako živo zavestjo novo socialistično življenje, pridobil na duhovni lepoti in vred. nosti. Obiskovalec — novi človek, bo našel veren obraz Krn. nja — Prešernovega in današnjega. Oba sta neločljivo povezana med seboj, drug drugega dopolnjujeta, posebno današnji, ko uresničuje idejne napovedi svojega velikega poeta.
Na
Hifidniije - Kranjčani!
Ob mojem prihodu je bil Kranj zavit v gosto meglo, iz katere je nalahko rosilo. Snežna brozga je na debelo pokrivala vse ceste in ulice. Iskal sem prvih vtisov, katerih sem nestrpno pričakoval. Bilc mi je, kot da sem prišel v gledališče, kjer se predstava še ni začela.
Lahek veter je okoli 10 dopoldne razgnal gosto meglo. Tedaj sem obstal Pred menoj je stal v/vseh velikih gradnjah, načrtih inustvarjalnem delu — Pre. šemov Kranj. Ko sem potem v dvodnevnem živem stiku z delavci — graditelji socializma v tovarnah, obratih, šolah in ura. dih dobil bežno sliko o velikih delih, o velikem prispevku, hi ga dajejo pri gradnji socializ-ma, sem mimogrede pomislil na vse informbirojevske napade in | socializma.’» grmeče radijske oddaje tudi iz J
Moskve, ki bi rade zaglušile vse te velike napredujoče grad. nje. V eni izmed izložb sem vi. del napis; <(Kaj hoče hrušč in trušč krog nas?!». V drugih iz. ložbah pa so bili izdelki naših ljudi in imena S in še večkrat, nih udarnikov.
Res zastonj so vse politične špekulacije in trgovski, računi z našim ljudstvom. Svetla je misel, jasna in ravna je Pot na. rodov nove Jugoslavije. Po tej poti gredo in bodcp šli tudi za naprej. Vsakodnevni odgovori naših ljudi so; «Se več profjuk. tov, strojev, tovarn, šol, hiš itd.
Se sem se iz bežečega vlaka ozrl na Kranj in ponovno sem ga videl kot eno samo veliko delavnico, ki v njej deset in de-settisoči delovnih ljudi delajo in gradijo, da bo še boljše in lepše, da bodo Kranjčanom in vsem Jugoslovanom dnevi še bolj jasni in svetli. Storžič je bil na debelo ogrnjen v beli plašč novozapadlegg snega, Na njegovem vrhu je tiho in mirno, na njegovem vznožju pa vre in kipi kot neugnana revo-lucija — novo in lepše življenje. Kar sama je še enkrat poletela misel v Kranj in pozdra. vila; sNa svidenje, Kranjčani, napredujoči borci za izgradnjo
P. A. OGAREV
mogli. Za to vabimo vse člane naše organizacije, da se pričnejo takoj prijavljati pri svojih odborih in poverjenikih za vstop v invalidsko brigado, ki bo po možnosti pričela z delom že v drugi polovic; meseca marca. Brigada bo ostala na delu za mesec dni ali pa po volji članov tudi več. Prepričani smo, da ne bo člana v naši organizaciji, ki bi ne želel biti v tej brigadi, posebno pa invalidi, ki bodo zgrabili za delovno orodje, kakor so zgrabil; za puško.
Invalidi, sledimo klicu naše slavne Komunistične partije, kakor smo sledili v času narodnoosvobodilne borbe in stopajmo v prve vrste graditeljev socializma. Bodimo vsestransko borci graditelji nove Jugoslavije in deprinesimo tudi mi svoj delež pri gradnji Nove Gorice, kajti s tem bomo pokazali celemu svetu, kako gradimo tudi mi invalidi z ostalimi delovnimi množicami naše domovine.
Plačilo pristojbine za kmečke vozove
Goriško županstvo sporoča, da si morajo vsi lastniki kmečkih vozov preskrbeti najkasneje do 15. marca tablico, kj potrjuje plačilo pristojbine Za leto 1950 in jo pritrditi na svoje vozove. Dne 14. marca izgubijo veljavnost tablice izdane za leto 1949. Zaradi tega so že vse davkarije pričele s prodajo o-menjenih tablic jn priporočajo vsem intersentom, naj ne čakajo zadnjega dne za nabavo tablic.
Tablice so naprodaj po isti ceni kot lanskega leta. Za vse vozove in kmečke stroje, ki jih lastniki rabijo samo za delo na poljih, ni treba plačatj nobene pristojbine.
kalni organizaciji, s simpatijami spremlja in podpira vse go-riško prebivalstvo. Za čimprejšnjo in čim uspešnejšo rešitev tega vprašanja pa bodo verjetno y najkrajšem času stopili v solidarnostno stavko tudi uslužbenci drugih podobnih ustanov.
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoje elane in prijatelje na družinski izlet, ki bo v nedeljo 5. t. m. na Kalvarijo in v Podgoro. Izletniki naj $e zberejo ob 2 popoldne na Travniku.
Za prihodnjo nedeljo 12. marca pa pripravlja društvo izlet za ljubitelje zimskega .športa v Havascletto. Vpisnino za ta izlet sprejema Darko Šuligoj na Travniku, ki bo dal izletnikom tudi podrobnejša pojasnila.
Mke iz kofliinlDimisiiieoa
Kominformlstični (odkar piše budalosti ga lahko imenujemo tudi humoristični) list «L'Ora del Lavoratore* prinaša v sobotni številki take obtožbe proti nekaterim članom DFS, da se pametnemu človeku dozdeva, da so se možgani piscev tega lista skisali Na psovke iz kominformističnega Iscvarja smo se že precej navadili in nas pri našem delu prav nič ne motijo. Ce pa mislimo, da so veljale »kot največja muzika* našemu mladinskemu kongresu, jim tudi ne zamerimo, saj taki nalla Pustetto« vedno kakšno zagodejo. Naši mladinci in mladinke so v nedeljo s svojim resnim delom in polnoštevilno udeležbo že dali svoj odgovor.
Za drugo, kar je bilo pisano proti Kodermacu Alojziju pa bodi povedano na tem mestu samo to, da lahko poizveste o resnici tega pričkanja pri očetu ncompa-gne* Mire Rijavec, ki je bil pri razgovoru prisoten. Bolj globoko pa se s pisci takih budalosti ne da razpravljati, ker bi naleteli spet samo in samo na psovke iz kominformističnega slovarja in na nič drugega, ker drugega itak nimajo.
za mio tooo
Pred dnevi popoldne se je v prostorih Trgovske zbornice sestala pod predsedstvom dr. Poterzia posvetovalna komisija za goriško prosto cono.
Seje se je poleg enajstih rednih članov udeležil tudi župan dr. Bernardis. Komisija je najprej preučila razdelitev kontingenta alkohola za leto 1950 med sedemnajst lokalnih industrijskih podjetij za proizvodnjo likerjev. Pri razdeljevanju je komisija upoštevala proizvodnjo posameznih podjetij in število uporabe delovnih moči. Nato je pregledala še prošnjo neke druge tovrstne industrije, k; je nastala pred*kratkm.
Nato so člani posvetovalne komisije pregledali še shemo pravilnika za delovanje te komisije, katerega kopijo so razdelili med vse člane, da ga lahko natančno preučijo. Prihodnja seja bo prihodnjo sredo v istih prostorih Trgovske zbornice.
KINO
E.
VERDI. 17: »Don Juan«, Flynn in V. Lindfords. V1TTORIA. 17: “Krištof Kolumb«, F. March.
CENTRALE. 17: “Zadnji dnevi Pompejev«, M. Prešle in G. Marshall.
MODERNO. 17: »Zadnji Monte-kristo«, A. de Cordova.
EDEN. 17: “Sin viharja*, D. Andrews.
MORJE IN SLOVENCI Naše kostanjarice
(Iz zanimivega predavanja sindikalne podružnice pro svetnih delavcev na Pomorskem tehnikumu v Piranu)
V petek 17. februarja je pri. redila sindikalna prodrutnica prosvetnih delavcev na pomorskem tehnikumu v Piranu zelo zanimivo in poučno predavanje o MORJU in SLOVENCIH». Predavanje je bilo v piranskem kinu ob številni udeležbi profesorjev, dijakov tehnikuma, naših vrlih zaščitni, kov in drugih Slovencev, Predavatelj je v enoinpolur-nem predavanju govoril o prihodu naših prednikov na to obalo Jadranskega morja, prikazal težko borbo naših dedov, ki so z orožjem v roki osvajali novo zemljo ob koncu VI. stoletja, o pomembnem dualizmu, ki je nastal med severom Julijske krajine, ki je od VII. stoletja popolnoma slovenski, med jugom (Istro), kjer se je romansko prebivalstvo ob drža. lo v mestih ob morski obali. Naglasil je, da smo Slovenci obmorski narod. Ne morem0 še reči pomorski. Manjka nam do tega še mnogo, mnogo zlasti, kar smo zamudili ne toliko po lastni krivdi, temveč po krivdi onih, ki so nam zastirali pogled preko morja v svet. O naši duhovni rasti je dejal, da je prepletena z metrskimi vplivi in prikazi. Morje je našlo odsev in odmev v našem pesništvu, lepi besedi in melodiji. Spomnimo se le Jenkove »Buči, buči, morje Adrijansko...*, zla. ati pa se spomnimo naše najlep. še pomorske in socialne pesmi «Lepa Vida«, Aškerčevih »Jadranskih biserov«, Kettejevih sonetov uAdnjin, Urunanovih
»Primorski pesmi«, Zupančiče.
ve »Ob Kvarnerju» in še nešteto drugih biserov iz naše pombrske literature. Dotaknil se je tudi zloglasne rapallske
pogodbe iz 1.1920, ki je slovenski narod razrezala na dvoje in mu s tem vnovič odvzela pogled skozi naše zlato okno na morje in	v svet. O gospodarskem
razvoju našega naroda in njego. vega človeka je dejal, da se je slovensko narodno gospodarstvo v	preteklosti tako neznatno
orientiralo proti Jadranskemu morju in da ni naš kapital, ki je bil seveda v dobi pred 1.1914. šele v prvem mzvitku, in	tudi posamezni slovenski
poslovni človek kazat nikakega zanimanja za pomorsko trgovin, sko mornarico. Naravnost čuden je la pojav pri narodu, ki je bival oa pamtlveka Ob Jadranskem morju, ter nam nudi le	dokaz velike ozkosrčnosti
takratnega slovenskega človeka, ki je živel v ozkih razmera h domovine in ni znal dvigniti pogleda preko meja svoje male hišice v širni svet. Se bolj čuden se nam pa zdi ta pojav, če pomislino, da je bil v predvojni dobi Trst po številu slovenskega prebivalstva največje slovensko mesto! Predavatelj nam je prikazal gibanje slovenskega prebimlstva v Trstu v primerjam z italijanskim, ogro. men razvoj Trsta, o presežku preselitve nad izselitvijo, o pri. livu iz raznih dežel, kar je razumljivo bilo za pristanišče, ki ima svetovni pomen, o prili-kovanju jugoslovanskih do se. IjenceviV Trstu, kar dokazujejo Številni priimki tržaških Italija, nov, ki so naša, in katera je šele fašistični režim poitalijančil, o ekonomskem razcvetu Trsta v začetku XX. stolet., ko se je proces prilikovanja končal in je v Trstu število Jugoslovanov vedno bolj rastlo, tako da bi danes, da ni prišlo do vojne 1914-1918. in italijanske pripojitve, Trst imel slovensko večino po samem Priročnem razvoju in ne po dozdevnem političnem favoriziranju Slovencev od strani Avstro Ogrske, ki ga nikdar ni bilo Govoril nam je tudi o narodni Zavesti in prebujenju iste leta 1S4S, o gospodarski dejavnosti slovenskih podjetnikov v Trstu, o slovenstvu, k’ postaja v Trstu vedno važnejši činitelj, ki začne resno ogrožati prevlAdu. joč gospodarski položaj Italija-nov, in to od spodaj navzgor in to jasno in prepričevalno. Predavatelj nam je prikazal v številkah promet tržaške luke, dalje maloštevilne slovenske pridobitne kroge, ki so se šele pičlo število let vred prvo svetovno vojno pričeli zanimati
za pomorsko trgovinsko morna. rico, posebno pa po ustanovitvi podružnice Zivnostenske banice v Trstu in pa tedaj, ko se je Jadranska banka v Trstu združila z Dalmatinsko vjeresijsko banko v večji zavod, udeležbo prve slovenske kompaktne grupe pri nakupu in obratovanju raznih manjših paroplovnih objektov, sodelovanje Slovencev pri ustanovitvi paroplovne delniške družbe «Oceanla» in nameri ital. vlade, da bi prešla večina akcijskega kapitala te družbe v italijanske roke. O slovenskem gospodarstvu v bivši državni tvorbi nam je povedal, da se slovenska trgovina ni mogla več usmeriti pro. ti Trstu in je iskala novg poti. Tako je takrat Sušak, v nadomestilo za Trst, postal slovenska luka! O Slovenc:h je dejal,
tiran k njemu, pomeni odrekati se vseh neizmernih prednosti, ki jih morje nudi Za vse potrebe narodnega in državnega življenja. Sleherni naš človek mora priti k spoznanju, da svoj razvitek, blaginjo in bodočnost najdemo le na morju. Cas je, da se znebimo celinske miselnosti, čas je, da se prav vsi usmerimo k morju. Ko je predavatelj zaključil svoja izvajanja z besediami «Slovenci in Slovenke, na morje in p0 morju v širni svet!» se je v dvorani razlilo več časa trajajoče odobravanje.
Želeti je, da bi naše pomorske ideologe čim prej poslušali.
začeli orati,
Ledino, ki so j0 naj orjejo, seme, ki ga bodo sejali, bo bogato obrodilo. Delovni ljudje vsega Istrskega
da moramo opravičiti našo po- okrožja jamčijo, da bodo zvesti sest in položaj ob morju. Imeti nositeljj naše pomorske misel-svoje morje, toda ne biti oren-1 nosti
TRGOVINA	•	INDUSTRIJA
Avstrijska zunanja trgovina
Velik pomen kompenzacij družbe «SHckstoff Werke» iz Linza
Avstrijska zunanja trgovina je dosegla v letu 1949 sledeči
obseg: uvoz 8 milijonov ton v vrednosti 4,5 milijard šilingov; izvoz 2,45 milijonov ton v vrednosti 3,2 milijard šilingov.
Pravkar je bil na Dunaju podpisan avstrijsko - argentin. ski trgovinski dogovor, po katerem bo Avstrija prejela 2500 ton zmrzlega mesa in 6.000 ton masti, v zameno pa bo dobavila Argentiniji 4Q tisoč ton jekla in surovega železa ter 40 tisoč ton hematita, ki ga dobavijo linške tvornice, Skupna vrednost teh kompenzacijskih poslov obsega okrog 60 mili iona v šilingov. Prva pošiljka iz Argen-tinije prispe v drugi polovici marca. Do konca julija bi mo-
rala Argentinija izvršit; vse do. bave. Promet se bo v dobrini meri odvijal skozi Trst.
V avstrijski izvozni trgovini imajo važno vlogo kemične tvornice «Oestereichische Stick-stoff Werke» iz Linza, ki so v letu 1949 s svojimi kompenzacijami preskrbele Avstriji mno. go blaga, ki ga je 3icer težko dobiti. Tudi na pritok deviz je ta prodaja močno vplivala. V lanskem letu so tvornice izdelale 296 tisoč ton amonijevega nitrata, prodale pa celo nekaj več. Okrog 88 tisoč ton prodanega blaga odpade na notranji trg, v tujino pa so izvozili : 40.500 ton v Zapadno Nemčijo, 36.500 ton v Vzhodno
in Jugovzhodno Evropo, 73 tisoč ton v Egipt, 30 tisoč na
Holandsko, 20 tisoč v Francijo. 6 tisoč na Portugalsko, 2500 v Sudan, 1300 na Ciper, 1000 ton v Izrael in 2500 na Švedsko. Za vse to je tvrdka prejela 3,5 milijonov dolarjev, 1,3 milijonov funtov in 350 milijonov francoskih frankov. Razen trga pa v kompenzacijo okrog 90 tisoč ton porurskega premoga. 4 tisoč zabojev sardin,, 106 ton kolofoni je, 1464 ton surovega kavčuka, 750 ton polenovke, 550 ton palmove masti, 200 ton ka. kaa v zrnih, itd. V letošnjem letu bo tvrdka uvozila med drugim 94 tisoč ton premoga iz
VEC SADNEGA DREVJA NA NASE NJIVE!
Naši kmetje bi si lahko s vravilnim gojenjem sadjarstva precej izboljšali svoje dohodke, ki jim jih vinogradništvo ne more nuditi zaradi preostre italijanske konkurence
Poleg vrtnarstva, ki doseže s cvetličarstvom najvišjo stopnjo umnega kmetijstva jn s tem v zvezi tudi prinaša največ dobička na enaki površini obde-lane zemlje, je sadjarstvo ona panoga, ki more našemu kmetu nuditi znatnih dohodkov ob razmeroma umerjenemu delu in trudu.
Naše vinogradništvo propada
Mnogo je še naših kmetov, ki iščejo in vidijo še vedno v vinogradništvu svoj glavni dohodek. Vsak dan pa se veča število onih, ki razumejo in tudi občutijo, da postaja njihov pridelek vina vedno manj donosen. Temu pojavu ni vzrok morebitna slaba letina, ki je bila lan; posledica v znatni meri suje in toče, temveč se doncs vinogradništva v pri vrsti krči zaradi vedno večje kr-nku. renče italijanskih vin tudi na tukajšnjem, domačem trgu. /tekaj kupujejo gostilničarji rajši italijanska vina. bolje, zakaj so ta cenejše od domačih, ne moremo na tem mestu podrobneje obrazložiti. Zadostuje naj, da omenimo dva glavna činitdja, Prvič imajo italijanska vina (predvsem iz Južne Italije) 30 do 4Q odstotkov več alkohola kakor domači pridelek in drugič stane pridelovanje vina na rodovitni zemlji v Italiji mnogo manj kakor na tukajšnji, skopj in dragi zemlji.
Zaradi tega čuti naš kmet vedno večjo potrebo in gospodarske potrebe ga k temu silijo, da razmišlja, kako in s čim r,aj nadomesti dohodke, ki se mu iz vinogradništva vedno bolj krčijo, Z izjemo onih predelov našega ozemlja, kjer lahko pridelujejo »kraški teranu in deloma tudi «pristno proseško vino«, ki dobita še kmpca po razmeroma donosnih cenah, bo. do morali vinogradniki drugih predelov polagoma zamenjati vinogradništvo z umnim sadjarstvom. Kjer sq talne razmere in kakovost zemljo to dopuščale, se je pač trta po večini že umaknila bolj donosnemu vrtnarstvu. Vsekakor pa je razumljivo, da ne bomo sadili sadne, ga drevja na zemlji, ki je godna alj primerna za pridelovanj vrtnic in cvetlic.
Trta naf odstopI svoje mesto sadnemu drevju
Vsak dan postaja našim kmetom bolj jasno, da nudi italijansko vino našemu kupcu, predvsem seveda gostilničarju, gospodarske prednosti in dobiček, ki jih domače vibo ne more dajati. Drugače pa je s sadjem, ki ga potrošniki uživajo po
večini svežega in surovega. Resnica je, da prihaja na tukajšnji trg znatna množina raznovrstnega sadja iz Italije, Po tukajšnjih tržnih podatkih znaša potrošnja svežega sadja v poletnih mesecih približno de. jet vagonov dnevno. Kaže, da se bo ta potrošnja stalno večala bodisi s prirastkom prebival, stva, bodisi s stalnim večanjejn življenjskega staleža prebivalstva. ki spoznava v večjem kon. sumu svežega sadja tudi izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja.
Povpraševanje jn potrošnja svežega sadja sta torej na našem trgu zagotovljena. Ostane le vprašanj«, če se bo mogel domači pridelek sadja meriti s sadjem, ki prihaja in bo še prihajalo iz Italije i,n iz drugih krajev. Odgovor na to vprašanje je brez dvoma pritrdilen, vsaj za sveže sadje za tukajšnjo potrošnjo. Izjemo dela le suho, bolje, sušeno sadje — orehi mandeljni, sušene slive itd., ki prav lahko prenaša tudi zelo dolge prevoze in v kakovosti ne zaostaja in navadno celo prekaša domače pridelke. Crešnje, marelice, breskve, hruške in deloma tudi jabolka domačega pridelka pa se nimajo bati tekme istih sadežev iz Italije in tudi ne iz drugih krajev, še posebno ne pri domači potrošnji. Prvič sa. deže s Tržaškega ni treba daleč prevažati, kar omogoča, da pridejo na trg v presnem stanju in so naravno zreli. Ta
okclnost in večkrat tudi kako. voat zemlje ter njena sončna
lega, na kateri so zrasij omenjeni sadeži, jim dajejo istočasno bolj vabljivo barvo, obliko in izredno prijeten okus,
ki ga sadeži nikakor ne morejo nuditi, kadar jih je treba od daleč prevažati in morebitj večkrat prekladati ter so prisilno ali umetno zreli, kar je neobhodno s takim prevozom povezano.
Drugič so prevozni stroški za domači pridelek cd kmeta do potrošnikov gotovo znatno manjši, kot so in za sadje, ki prihaja iz trgu oddaljenih krajev. Vrhu tega moramo upoštevati tudi dejstvo, da ima naj kmet pogostoma možnost, da csefcno in po svojih družin sikih elanih ponese sadeže v mesto. Ta okolnoat v prid domačim sadežem velja' posebno pri prodaji nežnega, izredno lepegE in zgodnjega sadja, ki je namenjeno bogatejšim -lojem in boljšim restavracijam, ter doseže tudi navadno prav dobro ceno.
Prednosti, ki jih nudi v tem pogledu domače sadje v primeri s tujim uvozom, jih ne more nuditi noben drug kmetijski pridelek razen cvetlic. Tudi vrtnica laže prenaša daljše prevoze kot pa sadje, kar občutijo vsak dan bolj naši vrtnar, ji, ki jih vrtnica iz Italije vedno bolj izpodriva, kakor sp pač prometna sredstva izpepol njujejo in pocenjujejo,
Izbor sadnega drevja po legi in kakovosti zemlje
Sadno drevje inia poleg že navedenih če to prednost, da dobro uspeva tudi na tleh, ki niso izravnana, ln v zemlji, ki za druge gojene rasitline ni primerna. Prav naše pod roči e na Primorskem nudi z obilico gričevja in dolinic zelo primerna tla, ki »o predvsem za sadjarstvo pripravna. Seveda n» bomo sadil; nizkodebelnlh dreves, kakor so hruške, cepljene na kutini, ali pa breskve, v ozke dolinice in žlebe. Na tn-ka mesta in v senčnih legah bomo zasadil; orehe, črešnje in jablane, cepljene na divjake, ki tvorijo visoko krošnjo ali kro no. Na marsikaterem travniku in celo pašniku, posebno pa še na vzvratih in krajeh njiv. bi prav lepo uspevale posamez ne črešnje, ki bi lahko prina šale lepih denarcev in to brez posebne nege in z edinim at ra. škqm ob saditvi.
Sicer se naši kmetje večkrat pritožujejo in ugovarjajo, češ da se ne izplača saditi sadnega
drevja na prostem, ker ga navadno otroci in tudi brezvestni odrasli poškodujejo in sadje pokradejo. Seveda se to dogaja in je. skoro nemogoč« preprečiti tako škodo, ki je tem bolj občutna za posameznika, čim manj sadnega drevja je v oko lici, Ta škoda bi pa postala neznatna, kakor hitro bi kjnet. je v istem kraju pridelovali mnogo sadja, kakor jg t0 že danes primer v vinorodnih krajih. Tam obstoji nevarnost kraje le nekaj tednov pred trgatvijo in če to v prvi vrsti s stranj nedomačinov. Poleg tega bodo naši kmetje, s tem da bodo gojili več sadnega drevja, laže in z večjo upravičenostjo prišli do poljskih čuvarjev. Ti bodo morali biti seveda domačini, ki poznajo posamezne posestnike in člane njihovih družin ter istočasno tudi njihovo zemljišče, To pa zaradi tega, da se ne bo dogajalo več, kakor je bilo pod fašizmom — katerega slabe de-
diščine so naši kmetje, žal še pogosto deležni, ko je večkrat miličnik čuvaj nagnal gospodarja z njegove lastne zemlje, ker se ta ni znal dovolj zgovoriti v tujem, sicer uradnem jezi-
ku, medtem ko je tatu, ki je
bil vešč italijanščine, pomagal celo naložiti ukradena drva in druge pridelke.
Na tem mestu moramo tudi pripomniti, da mora kmet pri
pa kmetu tudi druga sadna drevesa zelo hvaležna s svojo rodovitnostjo. Ta skrb jn nesa na gotovo ne zahtevata od sadjarja toliko dela in muke. kakor zahteva od kmeta oskrba vinograda in to pri manjšem dohodku, kot ga more nuditi sadno drevje.
* * *
Ne bomo na tem mestu razpravljali o izbiri posameznih
popis takih podrobnosti, ki jih je treba obširno obdelovati, da postanejo laže umljivi tudi preprostemu kmetovalcu, v strokovno knjigo in časopisje ter na strokovna predavanja. Zaradi teh pa naj se zainteresirani kmetje obme jo na pristoj. na mesta, ki so več ali manj dolžna nuditi tudi strokovno izobrazbo v materinem jeziku
LEP NASAD SADNEGA
DREVJA MED ZIMSKIM ŠKROPLJENJEM
sajenju sadnega drevja paziti tudi na moč in smer vetrov, katerim bodo njegova drevesa izpostavljena. Sadje s kratkim pecljem, kakor mandeljni, orehi, breskve itd. prenašajo na splošno močnejše vetrove brez posebne škode. Hruške, črešnje, češplj« in podobno sadje pa občuti tudi šibkejše vetrove. Posebno so občutljive v tem oziru hruške, ki imajo poleg črešenj najdaljše peclje in so poleg tega zelo težke. Pri breskvah in marelicah moramo še upoštevati lastnost, da se širijo njihove korenine bolj vodoravno in pri vrhu zemlje ter potrebujejo razmeroma mnogo hranilnih snovi. Zaradi tega občutijo ta drevesa tudi mnogo prej sušo kot pa drugo sadno drevje, predvsem pa hruške, kj poganjajo svoje ko. renine razmeroma zelo navpično in torej tudi globoko. Po sončnih bregovih našega ozemlja, ki pogostoma trpijo na pomanjkanju vlage celo ^ trto, ki pošilja del svojih korenin iskat vlago tudi razmeroma globoko, mora hruške, nuditi našemu kmetu prav zadovoljiv uspeh. Seveda pa zahtevajo posebne niakodebelne 1 ruške, kakor tudi breskve prav pridne oskrbe a,ko želimo od njih obi. lo in dobrega sadu. Za pravilno oskrbo in uru.no negovanje so
bolj donosnih vrst sadnega drevja, o načinu sajenja drevesc in o njihovem nadaljnjem negovanju in oskrbi, ker spada
O tej stvari bomo tu omenili le najvažnejše.
Saditi je treba predvsem one sadne vrste, ki so se v kraju
ali pa v bližnji okolici že dobro obnesle. Sadna drevesa za sajenje naj bodo mlada, zdrava in krepko razvita s svežimi koreninami in vejicami. Cim več korenin ima drevesce, ki pa ne sme biti staro, tem močnejšo ima tudi rast. Rredno ga vsadiš, odreži korenine z ostrimi škarjami na dolžino 20 do 30 cm po jakosti korenine. Rez naj bo vedno navpična na konec korenine, ki ostane obre. zana. Luknje v zemljo naj bodo skopane vsaj 80 cm globoko in 1 m široko. Drevesc« pa sadi tako, da bo njegov vrat, (kjer se deli prva korenin« od korenike ali od debla), 10 cm više od površine zemlje Y izkopani luknji. Na dnn nasuj staro šaro, čevlje, kosti, smeti in podobno, Korenine pa morajo priti na drobno in rodovitno zemljo. Z enako zemljo pokriješ tudi korenine in io nato tlačiš z nogami ter pri tem paziš, da ne ranij korenin. Nato potTošig okoli dobro zdelan kompost ali zrel gnoj, ki ga pokriješ s surovo zemljo, ki Si jo dobil z dna luknje. P0 tem opravilu obstrižeš drevesce po potrebi in v razmerju z njegovo močjo. Upoštevati je moč korenin in obliko, ki mu jo nameravaš da. ti. Končno Pa privežeš drevesce narahlo h kolu, fcj je, najbolje, če ga zataknemo v trdo zemljo, ko je še luknja prazna, ker se tako ne bQ razmajal in bo drevesu res v oporo, ne pa obratno, kakor se to večk at vidi.	Ing, A. COK
ig ze pr
Odkar je bila zgrajen« začasna obvozna cesta iz Solkana v St. Peter, je promet med temi kraji močno olajšan. $0 pa še vedno težave, ker je ta zasilna cesta speljana preko Kostanjevice v Ralut v zelo strmem vzponu oziroma padcu. Vsa vozila morajo vozili zelo počasi in previdno, ker se te cestne zveze poslužujejo tudi avtobus; in teško natovorjeni tovorni avtomobili,
Ker se bo promet V prihodnjih letih z dograditvijo Nove Gorice med temi kraji še povečal, začasna obvozna cesta ne bo več dolgo ustrezala potrebam. Zato je že bil izdelan načrt, da se zgradi med Solkanom, Novo Gorico, Rožno doli. no in St. Petrom druga trajnejša in boljša cesta, ki n« bo imela tako hudih vzponov. V tg namen bosta skozi Panovec in Markov hrib zgrajena dvu predora, preko ceste v Rožni dolini pa viadukt, Predor skozj
Panovec, v katerega bo zavila nova cesta preko mostu čez regulirani potok Koren, bp dolg 215 jnetrov, predor skozi Markov hrib pa 219 metrov.
Vzporedno z graditvijo drugih objektov in poslopij se je začela tudi gradnja prvega predora skozi Panovec. Gradi ga republiško gradbeno podjetje «Primorje», ki gradi v Novi Go. rici po novi razdelitvi vse industrijske in nizke gradnje, dočim gradi visoke gradnje oblastno gradbeno podjetje »Soča«. Gradnja predora skozi Panovec je že tako daleč napredovala, da ie danes spodnji vodilni rov prevrtan. Sedaj be. tonrrajo tako imenovano kalo-•to. Toda delavci morajo premagovati zaradi izredno neugodnih zemeljskih pogojev ve. like težave. Predor se gradi v Črti, k; je razvodnica dveh liri. bov in v česu deževja pritiska vsa voda na gradbišče.
Zemlja je laporna ta, kar teža-
lliiliiiililllllllllll iiiiliilillliiiiliiliiiilliiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii iliiiiiljtillliililliillllllllllillllliilllllllllllllllllllltlllliniliilllllliilillillllllllllllilllllllllllMIIllIlIlIllillltllllillUtillllliiilllllllllllllllilillllllllLIlIlilllllIluliilDHiRlIllilllllllUlllillilllllllllllllllllliliiililillllllllllllllltlillilllllllllllltiiiniliiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiuiilli'11
I
SPISAL.
II. DEL
173
učakajte, psi barbarski! Udarim vam na tilnik, glave si razbijete ob zidovju in potem —» Azbada Je prešinila sladkost. »Maščevanje Hustiku, maščevanje despojni, plačilo od U-pravde in najvlšje plačilo Irena!«
Se pred svitom Je sklical vse častnik« in zapovedal, da morata biti dve tretjini konjenikov do poldneva opremljeni za pot. ostali tretjini Je dal za poveljnika Nazara, da čaka skupne vojske In Jo privede,
kamor bo prišlo povelje.
Ko se Je nagnilo sonce na zahod, Je Azbad odjezdil z izborno konjenico po cesti proti Toperu.
Potoma sa predstraže ustavljale begunce, lovile kmete in potujoče bosjake ter pozvedo-vale o barbarih. Vsi odgovori so se strinjali, da so Sloveni krenili nad Toper.
Azbad Je bil zadovoljen. Sanjal Je o slavni bitki. Zapraši se s konji v hrbtč golih barbarov, Rustlk pa udari ob tem iz
mesta z močno posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamna žito. In potem, potem —
Azbad se Je vznemirjal, da je trgal ob povodcih in strastno gonil konja. Tretji dan Je že prišel preko Hebra. S planjave se je cesta poslej pričela viti pogosteje med brdi in hribi. Azbad Je bil previden. Naloviti je dal kmetov, ki so morali v hribe in šume pozvedovat po barbarih, preden je jahal skozi nevarne soteske. Toda vsi so se vračali, ne da bi bili ugledali enega samega Siovena. Pravili so, da Ječi vse prebivalstvo v strahu in grozi, da so sela prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih, žito zakopano, da vse čaka v trepetu, kdaj završe divji kriki barbarov, ki so na čudo onemeli. Nekateri so sodili, da so se že vrnili, drugi so trdili, da leže za Toperora in oblegajo mesto.
Azbad Je bil čedalje bolj uverjen, da Je ves naval Slo-
venov pred Toperom. Razjedala ga je tem večja sla po slavi in po Ireni- Oholi palatlnec, navajen zmag pri dvornih pojedinah, navajen ukrivljenih hrbtov, navajen brezobzirnih povelj, je živel od trdne nadeje, da se mu pleto lovorike. Zato ni štedil vojske, ki Je že mrmrala, boječ se za trudne konje. Ko so na večer prišli častniki In ponižno prosili, naj Jim da en dan oddiha, da se konji odpočijejo, najedo in pripravijo za boj, Jih je Azbad opsoval in z bičem zapodil.
Sonce Je vzhajalo drugič, odkar so odrinili na pot — čudovito Jasno in veselo. Se enkrat so prišli častniki in svarili Azbada, naj prizanaša vojski,
ki mrmra kakor nevarna grm-ijavica za črnimi oblaki. Prosili so celo pribočniki, češ naj počaka en dan; ni varno znft-menje, ker se ni vrnil še ne en kmet, ki so jih snočl poslali na oglede.
Toda Azbad je živel od same ohole strasti. Gluh je bil za
prošnje.
»Rojazljlvcl! Uporniki svetega despota! Naprej! Takoj!«
Zavihtel se Je v sedlo in zdirjal pred vojsko. Rogovi so zapeli, na cesti se Je dvignil prah, iz njega so donela kopita, rožljanje mečev in kletve vojakov.
Azbad je jezdil dobro daleč pred vojsko sam, snujoč nova kovarstva, že pijan zmage. Celo pribočniki se mu niso približali, ampak so jezdili molče za njim.
Dve uri je ona vojska na cesti.
Tedaj se pojavi zdaleč blesteč Jezdec sredi ceste.
Komaj ga je Azbad zazrl, so zadonele pred njim troblje konjeniške signale, za samotnim Jezdecem se Je dvigal prah, v katerem je migotalo svetim šlemov.
Azbad je pobiedel, stisnil
ustnice in potegnil za povodce, da se Je vzpel lepi arabski
žrebec.
zavist je diio prvo čustvo, ki se mu je rodilo.
»Prekleti Rustik! To Je toper-ska posadka! Zmagal Je sam. Po plačilo Jezdi satan!«
Takrat pa so zadonele vnovič troblje — signal za napad.
Azbad je vztrepetal. Prtdre-vili so do njega pribočniki.
»Sloveni! Iztok!«
»Boj! Napad! V falango!«
Azbad je z obupno drhtavico izrekel povelje, pribočniki so že zaklicali trobentačem, naperila so se kopja, Jezdeci so »e nagnili na konjih naprej In pognali.
Azbadu se Je zmračilo pred očmi; potegni) Je lahki, gizdalinski meč ln preden se Je dodobra osvestil, je klopotnll pred njim Iztokov konj.
»Ali me poznaš?« je zagrmel Iztok po grško nad njim. »Uda-
ri, da umreš, kakor se »podobi poveljniku!«
Iztokov grozni meč je zašvist-nii krog njegove glave. S tem edinim udarcem bi ga bil lahko podrl, toda ni hotel. Tedaj se je Azbad v obupu zagnal v Siovena. Ali kakor igrača je spodletel lahki meč ob Iztokovem zamahu.
»Pes!« Je kriknil Azbad in zamahnil vnovič,
»Na plačilo!« Je zarjul Iztok in udaril. Azbadov šlem Je zazeval, roka je izpustila meč in povodce, poveljnik Bizantincev Je padel s konja.
Vse se je zgodilo v trenutku, one vojski sta kakor za ntp
odreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ko pa »e je Azbad zakotalil v Jarek, so zagnali Sloveni bojni rlg in se vrgli nad Bizantince. V šumah »o zabučali rogovi, v boke sovražni konjenici so udarili kiji, kopja in sekire.
Nadaljevanje sledi
ve še povečuje. Delovni pogoji so zaradi vode in blata res težki. Delavci bi Y zaščito svojega zdravja in olajšanja dela nujno potrebovali gumijaste plašče in motne usnjene škornje ali gojzerice, v katerih bi jim ne drselo.
Gradbeno podjetje »Primor'«* mora Po planu, če hoče vse svoje gradbene naloge v redu nadaljevati in dograditi letos določene gradnje, dobiti še do konc« tega meseca 300 novih delavcev. Toliko boli je torej važno, da se sedaj število že zaposlenih delavcev ne znižuje im da se delavcem, ki delajo v predoru, preskrbijo res nujno potrebni gumijasti plašči in škornji.
Hidrocenfrala
na Mušoviča Rijeki bo račela kmalu obratovati
Poljske, 110 Skoda
t oMCiČi*
lov, 750 ton živih prašičev
1280 ton ovojnega papirja.
Nove železniške Irt za Avslnjo m Mii
15. i. m. prične peljat#*1, tarifa Trst — (čezmorje)
strija. Kakor poročajo,,
sti znižane tarife za odsek T' Trbiž, zaradi česar bi bile ^ va tarifa precej nižja 0(1 danje.
Nekateri krajevni listi so beležili kot nekakšno pos^ ugodnost s strani italijanske ' lezniške uprave njen 'stanf na to, da se plačajo pr«*1 stroški za tranzit po ž«W škem omrežju STO-ja v 1*J* namesto v švicarskih fra kakor je bilo to do sedaj. rešitev je nedvomno bobi vendar pa vse preveč Po2Z zlasti ker bi jo bila Vo, uprava lahko že poprej izs' Isto velja sedaj tudi za proge po italijanskem ozeffj v kolikor gre za tratili' promet skozi Trst.
Prav tako naj bi 15. m<c* pričela veljati nova Madžarska - Trst (čezmorje), so jo znižali za 10 odst, V dimpesti je tarifni zvezek f*' da že v tisku.	.'.jj
Nadaljujejo se pogajanja f ‘ de tarife s Češkoslovaško.'
i Lemom
V času od 1. julija ča decembra 1949 so ladje «■% slovanske linijske plovbe*,j. vozijo med Trstom in levantčsf, mi pristanišči, prevozile velike količine lesa in 24.212.928 kub. metrov. Od lega blaga so v Trsču fdflfL. 9.736 ton raznih pošiljk W ... vant, izkrcale pa 8.031 f<w plo
nega levantskega blaga. - . » park te linijske plovbe,
bil na razpolago za tržaškGjf
brutto reg. ton. Les so
žitni promet, dosega 2t ..
fcl?S
v Bejrutu. Aleksandriji, „ gradu, Tripolisu, Linl3S •-Haifi in Tel Avivu, od ladje pripeljale
kod",
7AU t U U,
peljale
travo. čaj. ^ «,«, sadje,
kože, morsko travo
sadje, kavo, ju*no na semena, nitrate, moko, V' itd. Zlasti so posredej^ avstrijski promet zaradi vora, po katerem spre)!'1,,.
“*1
ladje. «Jugoslovanske
plovbe» pošiljke, ki se '• obračunavajo brodnine sirijskih šilingih,
&
IM) M pt
lisl-Leal
»ATI« poroča, da j< ho plovna družba (lAdd^j, zgradila tri tovorne ladje,, [c-
nje tonaže za plovbo
vantskim pristaniščem, 1 jjO) Zgradili bo do 2 parrrtfra P0 jjt ton in enega Po vzorep L i <iEsperia», ki je last dr«* j tonažo 5900 ton in sicer p žaških in italijanskih l, nicah. Družba b0 na ta * močnejši tekmec na proeraK ti Bližnjemu vzhodu k0.it, renčni plovbi, pri čemer
merijo na jugoslovansko, 'i
manjši iadji bosa služili rj
tovornemu prometu, večja ^ bo prevažala tudi potni,cc'-^ sedaj je vozila »Adriaticu* ti Levantu z najetimi večinoma precej starimi.   «.»«
m cs“
ni
J.
na Mu-gor, bo
Nova hidrocentrala
šoviča Rijeki v C mi imela velik pome„ z,, elektrifikacijo Crne gore. Delo je doslej dobro napredovalo, Mon. tirajo tlačng cevi, v strojnici s0 še montirali tri turbine in genera.ot' drugi generator pa bo montiran te dni.
Hkrati so gradili tud,, dalj■ novod od elektrarne do Kola. šina (4.5 km). Zdaj dalmovod napeljujejo proti Moikovcu, kjer gradijo lesnoindustrijski kombinat.
»Temps NouveauK», ski tednik, poroča o razpisanega posojila *U zmage» na Kita;skem. "JLjitV je namenjeno obnovi in je in prometa, za izvedb -j lioracijskih del in za I njo kulturnih središč.
Tesnejše scdiMiije taije m
Povečaive svetovnega presežka bombaža
Mednarodni strokovnjaki ce. nijo, da se bo svetovni sezonski presežek bombaža po letošnji žetvi povečal za okrog 2,5 milijona bal in da bo dosegel 17,5 milijonov bal. Zlasti dobro ka. že žetev bombaža v večjem delu severne poloble in Južni Ame-meriki, predvsem v Braziliji. Hkrati ugotavljajo strokovnjaki. da se potrošnja bombažnih tekstilij v ZDA ni povečala. Pomanjkanje bombaža ovira tekstilno proizvodnjo v Španiji, ln. diji in ng Kitajskem.
, nozcmSKi o^HMVdici
naju poročajo, d« skuši yi,
llaliia vse bolj okrepiti darsuo sodelovanje Z 1, f jo. da hi sklenili dogf skupnih proizvodnih na -gf na ta način odpravili m> konkurenco med o0?- Jft stvi obeh držav. Italija
•mničev n,,s i
navjecjih oa.emalcev sklh industrijskih t?3el m ^
času od 1, Januarja do ^jl*
oilance doseglo v breme , vrednost 66 milijonov_ *
vembra 1949 ie toliko “■'.mjP da je neravnovesje trg° mi)
Wm 1
ltarijanfki gospodarski ism zadnje čase vse bolj T	Jt
jo za vede soaeiovam j
davno je obiskalJjffisictf-
zborf* mi "
sedmk mešane strijske trgovinske Milanu. V kratkem stanovltt podobno ni
1 .les f
i<uiy
eiano
nico na Dunaju.
osr°rt X sodelovanju ne nanaša)^^
gosp
da se načrti
na industrijo, m<xr,]ttroie” na sodelovanje e‘e darstva obeh držav.
UKkllNiSrvO ULICA MDNIECCHI, Sl. o 111. tisa — Telefon 5l*¥- »3-8US. — UPKAVA: ULICA b. EKAINCESCO St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI od 8 30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vigine v Sirim l stolpca, trgovski 60, (mančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur.
Za flkj Za vsak mm širine 1 »tolpe; za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Hodruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAKOCNINA: Cona A: mesečna 260,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega Ljubljana, Tyrševa 34
četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: KLHJ: izvod 4.50, meseCnU
tiska. Trst 11.5374. — Za	*___________  -________________________     u.oa	ttsl<	,
d"1
Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega -tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. -- Izdaja Založništvo tržaškega tiska DZU-Z- ‘