NO. 203 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 16, 1952 LETO Lin — VOL. un A. HISSA JE PRIPOROČIL J. F. DULLES Za položaj predsednika važne ustanove va je priporočil John Foster Dulles. PEORIA, 111. — Sen. John Sparkman, demokratski kandidat za podpredsednika, je tukaj izjavil, da je Algerja Hissa priporočil na visoko mesto John Foster Dulles, republikanec in strokovnjak za zunanjo politiko, kar je senator Nixon “pozabil” omeniti, ko je rekel, da je dal Stevenson dobro spričevalo o Hissovem značaju. Hiss je bil imenovan za predsednika “Carnegie Foundation for International Peace” na priporočilo vladnega svetovalca Foster Dullesa. Sparkman je rekel, da je moto republikancev: “Ljudsvo je neumnio, — neumnejše kakor demokrati mislijo.” Nato je ožigosal “perverzno prizadevanje” gov. Dewey-a iz New Yorka, ki hoče njega, sen. Sparkmana, istovetiti s Kukluk klanom. Dewey je namreč na televiziji izjavil, da je Sparkman kandidiral 1. 1948 za ponovno izvolitev v senat na glasovnici, ki vsebuje besedi “bela su-premacija.” United Press, ki je to zadevo preiskal, pa poroča, da so te besede na glasovnicah Alabame že od leta 1901. S “triki” se ne izvop-jejo vojne! SPOKANE, Wash.—Gov. Stevenson je tu posvaril, da ?d na roki “nikakih trikov. s katerimi bi se moglo naglo končati korejsko vojno, kakor obljublja general Eisenhower v svojih govorih.’' . S petjem je dokaza! svojo pravico DUNAJ — Jovan Gligor, o-perni pevec iz Jugoslavije, je tožil na dunajskem sodišču Dunajsko državno opero, s katero je imel pogodbo za odpetje nekaterih arij, za kar bi dobil dva tsoč dolarjev. Opera pa ni držala pogodbe in je pevca odslovila Modri dunajski sodniki so razsodili takole: Gligor naj zapoje nekaj opernih arij pred trojico sodnikov, ki je tvorila sodišče. V dvorano so prinesli glasovir, za katerega je sel predsednik sodišča dr. Karl Lahr, bivši učitelj opernega petja, nakar je pevec ob njegovem spremljanju zapel. “Izvrstno!” se je glasila sodba sodnikov, ki so pozvali Državno opero, naj nemudoma izplača pevcu dva tisoč dolarjev. Iz raznih naselbin LORAIN, O. — V torek ob 5. uri je preminula na svojem domu, 1705 E. 34. St. Lorain, Ohio. pa večletnem bolehanju Mrs Ana Lampe, roj. Zalar. Doma je bila pri Adamovih na Rakitni. Zapušča soproga Johna, v Livingston, 111. sestro Mrs. Mary Krek, v Clevelandu sestro Mrs. Gertrude Kačar, več nečakov in nečakinj, v starem kraju pa več drugih sorodnikov. Pogreb vrši v petek dopoldne v Lorain, Ohio. Morilec George Ross bo moral umreti na električnem stolu Vrhovno sodišče države Ohio je odklonilo njegov priziv. CLEVELAND. — Vrhovno sodišče države Ohio je »zavrnilo apel George F.. Rossa, morilca policista Forney L. Haasa, in morilec bo moral dne 14. nov. umreti na električnem stolu. Kakor znano, je Ross, bandit iz Kalifornije, dne 8. dec. 1. 1. ubil policista v neki stanovanjski hiši na Euclid Ave., nakar je pobegnil v Maryland, kjer so go prijeli po osemdnevnem lovu in iskanju. Ross bi moral umreti že 6. junija, toda ker so njegovi zagovorniki vložili priziv, je bila izvršitev obsodbe odložena. Italijanski kmetje v Argentino Po dogovoru med italijansko in argentinsko vlado se bo v prihodnjih petih letih lahko izselilo v Argentino 400,000 italijanskih kmetov. Prednost i-majo predvsem sorodniki že tam bivajočih italijanskih izseljencev. "Daily Worker"-ju grozi rubežen in boben NEV YORK. — Daily Work- Hvaležnost Birmancev do svojega japonskega rešitelja TOKIO. — Od tu je odpotoval na Burmo neki bivši japonski polkovnik, ki je rešil smrti 600 er, komunistični dnevnik v tem j burmanskih vojnih ujetnikov, mestu, je pozval svoje komuni-! S^ec^e katerih mu je bilo ukaza-stične čitatelje, naj sežejo, v žep ter mu izposlujejo $50,000 do konca leta, sicer bo moral prenehati z izhajanjem. “Mi potrebujemo od vas 50 tisoč dolarjev, če hočemo, da bo list izhajal do konca leta,” je rečeno v njegovem pozivu na prvi strani. “Naše obligacije so tako težke in velike, da moramo nemudoma imeti $50,000.” Časopis nato omenja, da je dobil preteklo leto od svojih či-tateljev $200,000'. Letos je vprašal za $100,000, dobil pa je 95 tisoč dolarjev, kar pa ni dovolj. no, naj jih da postreliti, on pa se je ukazu uprl ter jih pustil pri življenju. Ti bivši ujetniki, katerih mnogo jih je danes na važnih položajih, je zbralo $800,000, ki jih bodo poklonih polkovniku Tošitcmu Cunejoši, ko bo prispel na Burmo. Vsi ti ujetniki so bili za časa druge svetovne vojne zaposleni pri nekem cestnem projektu. KAKO BI GEN. EISENHOWER KONČAL VOJNO V KOREJI? “Izjava”, ki ni izjava in je brez smisla. - Eisenhower opozarja na sovraštvo Sovjetije do njegove osebe, Stevenson pa naglasa, da prosperite-ta ni posledica vojne, kakor trdijo republikanci in vsi komunistični listi onkraj železne zavese NEW YORK. — Dva sinova pokoj nega predsednika Roose-velja agitirata za izvolitev Eisenhower j a, ostali štirje člani rodbine pa so za Stevensona. 1 emLBgJLttEgis ra*?* “ŽEPNA” PODMORNICA — Lt H. T. Verry (v ozadju) skrbno krmari malo podmornico XE-8 v pristanišče. Na krnu stoji Lt. Ralph Cudworth pripravljen, da vrže vrv, s katero bodo podmornico privezali, na breg. To je ena izmed najmanjših plovnih enot, ki se je udeležila nedavnih velikih pomorskih vaj v severnem Atlantiku. Pripada angleški vojni mornarici. GEN. EISENHOWER SAN ANTONIO, Tex. — Gen. Eisenhower je povedal v Texa-su, da je s sposobnim vodstvom mogoče rešiti vprašanje korejske vojne. Dočim ni dal nobenega nadaljnega pojasnila, kako bi bilo mogoče to doseči, je rekel samo, da so Amerikanci imeli že poprej velike probleme in jih ugodno rešili, čeprav so problemi kljubovali rešitvi, pa jih bodo tudi poslej. (Ta izjava kriči po opozoritvi. čita-tejle moramo opozoriti na vitalno važno zadevo, ki je v ospredju vseh Amerikancev, zlasti vseh očetov in mater, ki imajo svoje sinove na korejskih bojiščih: — Zakaj ni povedal, kako bi ali bo on rešil to vprašanje, temveč je njegovo rešitev samo posplošil: taka vprašanja so reševali Amerikanci v pretekuosti, pa jih bodo tudi v bodočnosti. . . In kateri Amerikanci: republikanci ali demokrat j e, ali morda samo republikanci? Takih izjav bi ne smel podajati noben kandidat, ne Peter ne Pavel, če nima konkretne osnove za njihovo rešitev. Z ‘rešitvijo'": bo že kako! — stvar ni rešena, temveč še vedno tam, kjer je bila! Uredništvo) . “Za rešitev tega vprašanja je treba samo najti prave može in žene, ki bodo sposobni voditelji”, je pripomnil Eisenhower. “Pretekli teden se je sestal Kongres komun, partije Sovjetske zveze, ob kateri priliki je neki moskovski voditelj strupeno napadal nekega Amerikanca. Taka stvar se ni v preteklosti še nikoli primerila. Toda napad ni bil naperjen na moža, ki je rekel, da ima rad “starega strica Jožeta,” temveč — s ponosom naglašam — je bil ta napad naslovljen izključno name in na moja prizadevanja, da se ustva- Washingtonski listi o ameriški pomoči Jugoslaviji Požar y Akronu AKRON, O. — V ponedeljek so že pričeli delati v tovarni General Tire and Rubber Co., v kateri je nastal požar, ki je povzročil $50,000 škode ter pokvaril tudi petnajst avtomobilov. Vremenski prerok pram Danes deloma oblačno in mrzlo. Ponoči jasno in zelo mraz. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 16. okt. 1786 je bila v Philadelphiji ustanovljena tvor-nica za kovanje denarja. List “Washington Post” je; prinesel članek o ameriški pomoči Jugoslaviji, v katerem je med drugim rečeno: “V sklepu, da bomo poslali Jugoslaviji ameriška jet letala, tanke in težko topništvo, se zrcali zdrav vojaški čut. Kakor bi moralo biti že dozdaj jasno, to ne pomeni odobravanja komunistične vlade maršala Tita. Temelni ameriški — in zapahni — mteres za Tita ni ideološkega značaja, ampak gre le za to, da ohranimo njegov režim neodvisen in mu omogočimo, da se bo lahko sam branil pred napadom. Med Moskvo in Beogradom vlada tako hud razkol, da Tito nima druge izbire, kakor da se obrne na Zapad. Kremeljska sovražna gonja proti Titu je morda še hujša kakor proti Zdr. državam. Tito je tako važen potencijalni zaveznik v širšem boju proti sovjetskemu imperializmu. Temu se pridružuje še očitno dejstvo, da je zdaj med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo več V našem listu smo že ponovno pisali o .ameriški pomoči Jugoslaviji ter o raznem mnenju, ki vlada v različnih krogih in med različnimi ljudmi glede nje. Danes objavljamo uredniške članke dveh washingtonskih listov, ki se nam zde tako važni in pregledni, da smatramo za potrebno, da so o njih poučeni naši ljudje, da jim bo laglje soditi in zasledovati razvoj dogodkov. Ured. jo vedeti, da je iz vseh praktičnih namenov Tito neoficielni pomočnik severnoatlantskega zavezništva. . . Tito ima zaslugo, da je v prvi strelni črti in da se vendar ni ustrašil groženj.” * • • List “Washington Star” je v zvezi s sklepom, da bo dobila Jugoslavija pomoč v težkem o-rožu, napisal naslednji 'komentar: “Maršal Tito je kljub svojemu komunizmu posebne vrste, eden tistih sovražnikov, ki jih Moskva najbolj črti. Poleg tega je treba omeniti — naj že govorijo proti njemu, kar hočejo — da je le iztrgal svojo državo iz krempljev železne zavese in dal jasno razumeti, da se bosta on in njegova armada, ki ji poveljuje, zagrizeno bojevala, da sodelovanja in da je zavladalo'bi zaustavila in odbila vsak na- prisrčnejše ozračje med njimi, četudi se ne približuje zavezni- pad, ki bi ga sprožile sosednje sovjetske podložniške države. štvu. Zapadni Evropejci mora-'čeprav je njegovo pojmovanje in opisovanje svobode še zelo pomankljivo, ga vendar v smislu gornje ugotovitve lahko upravičeno smatramo za zaveznika svobodnega sveta, in sicer takega, ki zasluži tisto vrsto pomoči, katero so mu Zdr države sedaj obljubile. Če rečemo, da je Tito zaveznik, seveda nočemo reči, da je prijatelj v navadnem smislu te besede Zaveznik je zato, ker ga k temu sili njegov lastni nagon samoobrambe. Toda celo v tem smislu je nameravana pomoč zanj, če že ne dobra naložba, pa vsaj upravičeno preračunano tveganje (calculated risk). Ta pomoč, ki bo znatno večja, kakor pa je bila vojaška oskrba, ki jo je dobival od Zdr. držav v fiskalnem letu 1951 in 1952, bo v obliki tankov in težkega topništva ter jet letal, pa tudi vozil, naprav za zvezo in lahkega orožja. Do tega sklepa, da bodo povečali pomoč Titu, je pri- šlo na podlagi ugotovitev ameriških generalov, da napravijo Titove sile — častniki in vojaki — odločno ugoden vtis, kar se tiče izvežbanosti, sposobnosti, morale in spretnosti pri uporabi modernega orožja in da lahko zaradi tega Zdr. države upravičeno pomagajo še bolj okrepiti njihovo moč Nikakega dvoma skoiro ni o tem, da bo nameravana ameriška pomoč Titu v znatni meri odtehtala, a še ne odpravila resnično in stvarno nevarnost, ki je v dejstvu, da je Kremelj težko oborožil podložniške države, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Z drugimi besedami se to pravi, da bo z našo vojaško naložbo v Jugoslaviji balkansko ravnotežje sil tako popravljeno, da bo služilo kot nadaljni opomin pred napadom v tamkajšnjem strategično silno važnem delu sveta. In vsak tak opomin bo seveda pomagal izboljšati splošno zahodno stališče napram Sovjetski zvezi.” Ti nazori so jasni, točni in utemeljivi — Enkrat v prihodnjih dneh bomo napisali o njih komentar ter ga objavili na tem mestu. ri varen in močen svet. “Zdr. države so pokazale, da če se moramo organizirati za vojno, to lahko storimo. Če smo organiziirani, je naša moč večja kakor mioč katerega koli naroda na obličju zemlje.” Sprejem, ki ga je doživel general v Texasu, ni bil tak, kakršnega so republikanski voditelji pričakovali. Ljudje se niso ogreli niti ob dejstvu, da so voditelji vprizorili prave vaje za sprejem genarala ter da so tako zvani “cheer leaderji” šli skozi celo serijo vaj v petju “Happy Birthday” (bil je namreč generalov rojstni dan), “The Eyes of Texas” -in v vzklikih — “We Want Ike!”, glede katerih so voditelji ljudstvu zabičevali, naj položi vanje svoje srce, ko^ se pojavi Eisenhower. V stadionu, v katerem je mesta za 100 tisoč ljudi, je bilo po mnenju časnikarjev 20,000 ljudi, po konservativni oceni pa 9,000. GOV. STEVENSON CASPER, Wyo. — Gov. Stevenson je tu izjavil, da sta glavni vprašanji kampanje: mir in prosperiteta ter je obtožil republikance, da so s “slepo furijo” nasprotovali obema. Dejal je, da republikanska stranka noče govoriti o vprašanjih, temveč daje prednost “geslom, čustvenosti in konfetiju”. Stevenson je rekel, da je pri teh volitvah na kocki dvoje fun-damentalnih vprašanj. “Eno je vprašanje prosperitete, drugo vprašanje miru”. “V kolikor poznam republikanski izolacionizem v zunanjih zadevah in pomanjkanje akcije v domačih stvareh, mislim, da nimate mnogo izbire, od katere stranke vam je pričakovati nadaljevanja prosperitete in vodstva do miru”, je rekel gover-ner. Nato je pripomnil, da je 20 let demokratske administracije odpravilo brezposelnost ter ustvarilo delo za 62 milijonov ljudi. “Demokratska administracija je spremenila depresije v naj večjo dobo prosperitete, ki jo je Amerika kdaj doživela in poznala.” “Vse to pa je bilo doseženo preko opozicije republikanskih voditeljev”, je rekel. “Vseh zadnjih dvajset let so se republikanski bossi borili s slepo furijo proti vsaki meri in naredbi, zasnovani v pomoč farmarjev, v zaščito naših starejših državljanov, za ekspanzijo industrije in za vzpostavitev prosperitete v Ameriki.” V zunanjih zadevah, je nadaljeval Stevenson, so demokrat j e nadomestili politiko izolacije in narodne šibkosti s politiko narodne moči in sodelovanja z drugimi narodi.” V Salt Lake City, kjer je sprejela Stevensona prav tako ogromna in navdušena množica ljudi kakor pred njim Eisenhower j a, je Stevenson rekel, da je Eisenhower zdrknil na naj nižjo stopnjo kampanje, ko je ponavljal kremeljsko laž, da je vojna odgovorna za našo pros-periteto. “To je ena največjih neresnic Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Se priporoča za obiske— Mrs. Mary Cekada na 10214 Reno je nevarno bolna in ž^li, da bi jo prijateljice obiskale. Seja— Društvo Najsvetejšega Imena pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo 19. okt. ob 2. uri molitveno uro, nato pa sejo. Deveta obletnica— V soboto 18. okt. ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Cpl. Josepha Grainer v spomin 9. obletnice njegove smrti. Slovenska pisarna Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 TETA NA KONJU. Mladinski zbor fare sv. Lovrenca je povabil Slovenski oder, da po-seti s “Teto na konju” na Martinov večer v soboto dne 8. novembra ob pol 8 v cerkveno dvorano pri sv. Lovrencu. Vstopnice so po $1. ŠOLA (Slovenska sobotna). V soboto reden pouk. Od 12 do 1 ročna dela za deklice. GRAMOFONSKE PLOŠČE (album 5 plošč z naslovom “Slovensko romanje”) so lepo darilo za god, rojstni dan, in druge take prilike. Cena $8.50. Po pošti se poštnina posebej zaračuna. Pošiljamo'tudi v Kanado. KIP škofa dr. Gregorija Rožmana, delo kiparja Fr. Goršeta, je postavljen sedaj na častno mesto v Slovenski pisarni. S tem je ustreženo kiparju samemu, ki je želel, da bi prišel kip na kako vidnejše mesto. ------o------ Princesa se je oglasila pri svojih prednikih TOKIO. — Princesa Yory, hči cesarja Hirohita, ki se je te dni poročila z milijonarjem Ta-kamaso Ikeda, ki ni plemenitega rodu, je odšla v rodbinsko svetišče obvestit svoje prednike o svoji poroki. NAJNOVEJSEVESTI PORTO ALEGRE, Brazilija. — V tukajšnji gozdni pokrajini je strmoglavilo veliko potniško letalo, pri čemer je bilo ubitih 14 oseb od 18, ki so bile na letalu. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Andrej Gromiko, delegat Sovjetske zveze, je zahteval, da ima priti vprašanje korejske vojne kot prvo na dnevni red razprav. MEXICO CITY. — Nacionalistična Kitajska je vprašala Mehiko, naj ji izroči generala Mowa, ki je poneveril nad pet milijonov njenega denarja. WASHINGTON. — Predsednik Truman je odpotoval snoči na agtiacijsko potovanje v tri države Nove Anglije. od vseh, ki jih je izrekel doslej Eisenhower, ki se hoče za vsako ceno popeti do predsedništva. Ta laž. je hujša od njegove predaje Taftu in od njegovega sprejema vseh slabih senatorjev v svoje naročje. Ta trditev je postala “viža” vseh komunističnih listov Francije, Italije in sploh vseh dežel za železno zaveso. Resnica je, da se je ameriški narod v zadnjih dvajsetih letih naučil ne samo producirati, marveč tudi distributirati poštene deleže produkcije.” •117 Mfirssau. St. Glav Are. HEnderson 1-0628 Clereland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE'* V AMERIKI SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879 No. 203 Thurs., Oct. 16, 1952 Beda doma vedno večja Izgleda tako, da še ne bo konca. Pa smo že v osmem letu po vojni. Kot bi bilo zakleto! Saj je zakleto in prekleto stokrat in tisočkrat vse, kar je sedaj v domovini! “Ni blagoslova, ker se take stvari počenjajo,” nam pišejo v pismih. “To je kazen za vso prelito kri. Pa s prelivanjem krvi še niso končali.” Zopet so napravili velik proces v Novem mestu sredi septembra osemnajst obtožencem, med njimi trem duhovnikom in obsodili na smrt štiri od obtoženih, med njimi starega dekana Gnidovca. Na meji še tudi padajo, kadar se skušajo rešiti iz “raja,” ki ga je ustvaril Tito in njegovi brezbožni komunisti. Sedaj zopet govorijo in pišejo v veliki škodi od suše. Kidrič je govoril o škodi 100 milijard din, Tito je dejal norveškim novinarjem, da je škoda 100 do 140 milijard. Če je tako, potem je skoro polovico žetve vzela suša. Sedaj upajo na koruzo, da jih bo rešila lakote. Toda koruzo so v pogodbah že obljubili drugim državam za stvari, ki so jih nameravali uvoziti. Treba bo te pogodbe razveljaviti ali spremeniti. Tito je povedal, da so si že zagotovili 30,000 vagonov pšenice za uvoz. In tudi mast in druge stvari bodo uvozili. Kakšno bobnenje o velikih reformah v kmetijstvu, da se bo vsega pridelalo v izobilju! Kakšno bahanje z razvo-^ jem industrije in petletnim planom! Ošabnost se povsod spodtika, sramota se za njo pomika. Naj bi bili raje molčali in kaj pametnega delali, mesto da so grmeli kot votel glas praznega soda! O industriji so čisto umolknili. Kongres stranke komunistov so preložili na 2- novembra, ko je bil razglašen že za 19. oktobra. Ravno prav, naj pojejo miserere na svojem kongresu na Vernih duš dan in naj pokopljejo svojo baharijo in z njo stranko, ke;r je že dovolj gorja priklicala nad domovino. Saj je domovina postala po njih zaslugi zemlja samih siromakov in raztrganih beračev, če izvzamemo komunistične mogotce, ki so si nagrabili in mno gi že tudi spravili čez mejo. “Previdnost je na mestu človek ne ve, kaj pride!”, si mislijo. Kaj nam to pripoveduješ? Sprašujete. Ker berem pisma in berem časopise in vidim iz tega, kakšno siromaštvo bo letos zopet v domovini. Tako bi mogli reči, da je vedno huje in da naša pomoč ne sme prenehati, ampak jo moramo podvojiti. Ljudje imajo visoke plače, pravijo tisti, ki so bili na obisku v starem kraju. Toda večina pisem pa pove od krito, da zaslužek komaj zadostuje za najskromnejšo hra no. Samo preživeti se preko te bede, to je sedaj geslo. Na obleko niti misliti ne moremo. Zato je pa toliko prošenj naj Liga pomaga vsaj s staro obleko. Vse je dobro, pišejo. Bomo predelali, oprali, zašili, samo da ne bomo strgani kakor berači. Pišejo, da se bo n. pr. olje podražilo za 100%. Ne samo olje, ne samo maščobe se bodo podražile, vsa hrana se bo podražila, ker jo bo manjkalo. Tito je mogočno de^ jal, da ne bo lakote. Seveda, če upa na pomoč Amerike in Zapada. Če pa bi te pomoči ne bilo, bi bila letos gotovo lakota. Za vsak paket plačajo 290 din, čeprav so notri stvari, ki niso podvržene carini. Sedaj je carinski pregled paketov v Zagrebu. Tam'ne samo spravijo v popolen nered pakete, ampak tudi, marsikaj zgine. “V drugem paketu pišeš, da je bilo tri pare nogavic, vendar jih je bilo samo dva para, pravi pismo. In kako pametni so ti oblastniki, da se zavarujejo pred reklamacijami za stvari, ki so izginile; “Tisto karto, ki je na njej seznam stvari iz paketa, mi na pošti vzame. Seveda, ko smo doma odprli, je bilo samo dva para nogavic.” In prejico za krpanje nogavic prosijo, da ne bodo hodili v raztrganih. Mnogo kmet. delovnih zadrug so sedaj razpustili. Toda sedaj so siromaki tisti, ki so bili v upravi zadrug in ki so bili v zadrugi, morajo plačati, ker so pustile zadruge toliko dolga. Res jim je bilo dobro ta tri leta; niso imeli davka, dobili so, kar so hoteli. Drugi kmetje pa smo bili reveži. Sedaj se pa njim smejemo, ker morajo plačevati. “Vsote, ki uh morajo plačevati, so pa vse velike, vse v stotisočih: 400,-000, potem 500,000 in celo 800,000. Morajo pa tudi vse davke za nazaj plačati, za čas, ko so bili v zadrugi. To bo 2;našalo ogromne vsote za vse kmete. Pa vendar so bili < skoro vsi ti kmetje prisiljeni, da vstopijo v zadruge. Vedno težje je na kmetijah ker ni denarja oziroma gre ves denar za davke; “Za denar je tako hudo. Sedaj smo bili cel mesec brez dinarja. Še za znamke ni bilo. Pa kar potrpimo, samo da je zdravje.” Imeli so, kmetje včasih gozd za rezervo, kadar je bilo hudo za denar. Sedaj si s tem gozdom ne morejo nič pomagati. “Lesa nam ne pustijo sekati. Se za domačo porabo moraš delati prošnjo s kolekom, za dvesto din na prošnji. Tudi za drva mora biti taka prošnja, ca si jih smš nasekati v svojem gozdu. Nas imajo hudo mraz Mi se imamo radi . . (Konči se je opet oglasila naša vrla dopisnica iz Cikage. Svojemi dopisi ne dala nikšega drugoga naslova kak “Cenjeni urednik”. Liki kda smo celo pismo prešteli, ste nam je tak videlo, ka bi bio gornji naslov naj boljši. — Vrednik.) Bila sam v Kanadi v Toronti. Obiskala sam svojo sestro Katarino — to je Foysovo družino. Znate, za nas, ki nemarno svoje bližnje rodbine eti, kde živimo, je to jako velko veselje, če se tu pa tam vidimo. Moja cela družina je bila v Toronti preč dvemi leti. Zdaj sam se pa jaz sama podala na pot. Najvekši vzrok za ete moj obisk je bio to, ka je prišla iz staroga kraja v Toronto moja nečakinja Marija ( rojena Hanc) i njeni mož Štefan Horvat. Srečno sta potovala. Mladiva sta i zdraviva, ka ta lehiko služila kruh za sebe i ešče kaj pomagala domačim starom kraji. Doma smo mi iz Qsrensovske fare. V Toronti imam tudi drugi rod. To je družina Franc Horvat. Njegova žena Terezija (rojena Kolarič) je moja sestrana. Zadnje leto je prišla za njima njena sestra Marija Kolarič. Tuc njo sam zdaj obprvim videla. Zdaj na konci toga meseca pa pride ešče brat Martin Kolarič. Vidite, kakšis veselje je to za mene; s svojimi dragimi sam se lebko od vsega pogučala. Pripo-vedavali smo si, ka smo doživeli v svojij mladij letaj. Ravno v tistoj vesi i na tistom mesti, skoro v ednoj hiši, kde svi bile midve s sestrov rojenivi, smo vsi preživeli naj lepša Itea svojega življenja, cvetočo mladost, na štero ima vsakši v svojem srci neizbrisen spomin. Z menom v Čikago je iz Toronta prišla moja nečakinja Miss Rose Foys. Ravno tiste dneve je začnola svoje počitnice. Tudi ona je želela videti svojo rodbino v Čikagi. Zvun nas ima tu tri strice, brate njenega očo. Vsi Foysovi v Čikagi so njeni rod i je skoro vse po-glednola. Z njov smo obiskali tudi Hozjanove, kde smo bili pri velkom nedelskom obedi i smo celi den tam ostali. Mladi so si imeli dosta povedati. Hoz-janovi i Foysovi se poznajo že iz staroga kraja i večkrat edni druge obiščejo. Mrs. Gizella Hozjan i moja sestra Katarina Foys sta bile skupaj pri Orlicaj v domovini. Mladi — njeva de-ca — si pa tudi radi dopisujejo. To je tako lepo. Rose Foys je bila zaistino jako vesela, ka je našla v Čikagi telko prijazne rodbine i prijatelov. Domov je odšla 10. oktobra i je zdaj že opet pri svojem deli. Nam se pa car malo krivo vidi za njov. Radi bi jo duže imeli v Čikagi. CHICAGO Betežni so i se nahajajo v bolnici: Mrs. Ana Kelenc, ka so nesreči, nadele Mrs. Magdalena Hajdinjak, Mrs. Magda Per-ša i Mrs. Rose Woilacki (rojena Gyura.) Vsem želemo skorajšnje ozdravljenje i ka bi se kak najprle povrnoli na dom. Dvojčke so dobili pri Mr. i Mrs. Robert Phillips. Materino ime je Ana Perša (Claremont Ave.) Dva dečkeca sta krščeni-va na ime James Mihael i Patrick Jožef. Mrs. Josephine Perša so zdaj 7 krat mamica. Antonija Denša. C L E V E L A ND Misijonsko pismo od Naceta Kustec iz Indije je dobo Mr. I-van Kustec. Ar je pismo ne-kelko dugše i ga ne bi radi delili, objavimo celo v prišestnij Novinaj. BETHLEHEM Božična razsvetljava v našem varaši je poznana po celom or-sagi i to že duga leta. Letos delajo na to, ka bi to potrošnjo našega mesta odpravili. Božična razsvetljava košta varaš vsakše leto $2,000. Tak so zdaj odločili, ka bi samo na mosti, šteri veže oba glavniva dela varaša, postavili božično drevo in ka bi razsvetlili velko zvezdo na bližnjem bregi, štera je tam itak stalno postavljena. In da so vse ceste bile okinčane i razvetlje-ne, tak ka je v tisti dnevaj komaj bilo mogoče priti do trgovin in so trgovci samo škodo i-meli. Za to, ka so turisti prišli delenšnjij krajov za božič gledat bethlehemsko okinčanje, bethlehemčari dosta ne marajo, ar so tej turisti v Bethlehemi nanč ednoga centa ne potrošili. Varaška tvgc\ ska zbornica je pa na zadnjoj svojo seji odglasa-la, naj mestni gospodari zato ešče ednok premislijo, če ne bi eilo modro, bar glavne ceste za Dožič okinčati. Tak do zdaj izda ednok od toga glasali. blagajni, kupite, katere morete, vstopnice pri oltarnih društvih. Na svidenje! Apolonija Kic Proslava 25-letnice Podružnice št. 10 SŽZ Belokranjci vabijo Cleveland, O. — Belokranjski klub prireja v soboto zvečer Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v dvorani št. 1 domačo zabavo, na katero so vabljeni vsi člani, pa tudi vsi drugi rojaki in rojakinje. Odbor bo preskrbel za dobro kapljico, naše pridne kuharice pa za dober prigrizek. Kdor se je kdaj udeležil kake belokranjske zabave, je gotovo vesel odšel, tako bo tudi tokrat John Grabnerjeva godba nam bo delala kratek čas s poskočnimi polkami in veselimi velčki. Kdor hoče dobre volje biti, mora na zabavo k Belokranjcem priti. Oni ga znajo tudi piti in veseli biti Na veselo svidenje v soboto 18. okt. zvečer ob 8. uri! John Smuk, tajnik. Odšla je v večnost Dr. sv. Reš. telesa pri Sv. Lovrencu Cleveland, O. — Članice Društva sv. Rešnjega telesa fare sv. Lovrenca naj se polnoštevilno udeleže skupne molitve in sv. obhajila v času 40-urne pobožnosti, ki se vrši 17-18-19 okt. Po sklepu seje bomo molile od ene do dveh iz stare knjige, od dveh do treh pa iz nove, ki je bila natisnjena v Lemontu. Imejte pa s sabo nove knjige tudi pri prvi uri, ker bomo iz njih pele pesmi. Oe bi katera želela zapeti kako pesem, ki smo jo nekdaj pele pred Najsvetejšim v domovini, naj kar pogumno začne, pa bomo tudi druge pritegnile. Zveza Oltarnih društev v Clevelandu praznuje 10-letnico z zanimivo igro 26. oktobra v Slov. domu na Holmes Ave. Igralci Lilije so se že večkrat postavili, gotovo se bodo izkazali tudi tokrat. Vsi toplo vablje- Chinook, Mont. ■— V tukajšnji bolnišnici je po dolgi bolezni previdena s sv. zakramenti za vedno zatisnila svoje trudne oči Mrs. Julija Mohar, rojena Wolf, doma s Pungerta v župniji Draga pri Kočevju. V Ameriko je prišla 1. 1893 in se dve leti kasneje poročila v cerkvi sv. Vida v Clevelandu z Jožetom Mohar. To je bila prva poroka v novi cerkvi sv. Vida. Poročne obrede je opravil msgr. Vitus Hribar, sedaj častni župnik Tare Marije Vnebovzete v Clevelandu. V zakonu se je rodilo deset otrok, šest sinov in štiri hčere. En sin je umrl že v mladosti, ostali pa so živi in vsi razen najmlajše hčere že poročeni. Sin Joseph živi v Clevelandu in ima znano trgovino s potrebščinami za vodovodne napeljave, ostali otroci pa žive v Montani. Pokojnica zapušča tudi 38 vnukov in 19 pravnukov. Naj v miru počiva! J. Mohar Cleveland, O.—Kakor je bilo že sporočeno, bo slavila Podružnica št. 10 SŽZ svoj srebrni jubilej s posebnim banketom. Udeležile se ga bodo glavne uradnice iz Illinois, Ohio1 in Pennsyl-vanije. Kaj bo vse na sporedu, ne bom povedala, naj ostane za prenesečenje. Izvrstne kuharice — Frances Susel m njene pomočnice — bodo preskrbele odlične jedi, n. takarice se bodo pa pobrigale za pijačo. Vadnalovi fantje bodo zaigral: vesele polke in valčke, tako se bo vse vrtelo, mlado in staro. Članice ne zamudite lepe priložnosti, saj 25-letnice ne obhajamo vsak dan. Pripeljite s»sa-bo tudi svoje može in prijatelje. Naj bo to večer, ko bomo vsi skupaj veseli v veseli družbi. Vsi dobrodošli! Na svidenje v soboto 18. okt. ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Mary Urbas, predsednica. Dr. Ribnica št. 12 SDZ prireja veselico Clveland, O. — V soboto 18 okt. zvečer priredi Društvo “Ribnica” št. 12 SDZ svojo letno veselico s plesom. Igral bo poznani Johnny Pecan orkester. Pa tudi v vseh ostalih ozirih bo prvovrstno poskrbljeno. Skrb za postrežbo ima poseben za to priliko izvoljen odbor. Ni torej nobenega vzroka, da večer res ne bi bil prijeten in zabaven, saj vesele* družbe ne bo manjkalo. Odbor vabi vse članstvo, naj pride na veselico in pripelje seboj tudi svoje družine, prijatelje in znance. Vabljeni so pa seveda tudi vsi drugi rojaki in rojakinje. Prosttfra v avditoriju in prizidku Slov. nar. doma na St. Ciair Ave. ne bo zmanjkalo. Za slučaj pa, če bi bilo le pretesno, bomo pa Ribničanje po naši navadi dvorano malo razrinili. Na svidenje torej v soboto zvečer v Slov. nar. domu! Odbor. Po koncertu “Zvona” ni. Pričetek ob 3. uri popoldan, se poškodovali pri avtomobilski Da ne bo prevelikega drenja pri ne pomnijo. Sedaj pa suša. Cela dva meseca ni bilo dež-Ljudje tožijo, ker ni vode in vsi mlini stoje. Le kdor ima mlin na elektriko, še melje.” — Pridelek zaradi suše izredno slab, vendar pa pri davkih nič ne popustijo. “Žita je bolj malo, tudi slame ni, ker je bila takšna suša. Ne vemo, kako bomo kaj sfretali. Davki pa zmeraj večji. Pri nas imamo davka vsake tri mesece 22 tisoč, kar ga včasih celo leto nismo imeli . . .” Kaj bi še naprej pisali iz pisem, ko je pa v vseh samo beda in pomanjkanje glavna vsebina. Zato smo zgoraj zapisali, da ;e domovina postala zemlja siromakov. Zaključek iz tegale pa naj bo: ne bomo se naveličali, ne utrudili pri pošiljanju pomoči v stari kraj. Veliko trpijo in nam jih je težko razumeti, ko živimo v izobilju. Toda _ pomislimo, kako je bilo, ko smo bili mi lačni in kako smo selši pod komando.” — Pomladanski mraz je veliko škodoval sadju in fižolu, krompirju in koruzi. Potem je bila pa suša: Letos bo v jeseni veliko manj dela. Ne bo treba ne pobe-rat, ne prešati. Niti enega jabolka ne najdete niti ene hruške. Tako prazno še ne vem, da bi bilo kdaj sadje. Ko je naj lepše cvetelo, je padla takšna slana, da jo še stari ljudje razveselili, če je, prišla kaka pomoč! če dobro delamo, Bogu posojamo. Nabirajmo si torej zakladov, ki jih ne sne molj, ne uniči rja. Res, da so komunisti naložili sedaj carino na mnoge irvari, vendar je zelo veliko stvari v zadostni mesečni mno-jini še prostih. Le vzemimo v roke cenik Lige, vse, kar je a prvi, drugi in tretji strani, je vse prosto carine. j B flj ‘ • Cleveland, O. — Lepo je donela slovenska pesem v nedeljo 12. okt. v Slov. nar. domu na E. 80. St Pevsko društvo “Zvon” je imolo svoj jesenski koncert. Posamezne točke sporeda so bile res lepo podane. Občinstvu je najbolj ugajala Vesela polka. Zbor jo je moral ponoviti. Najbolj se je postavila Jane Mirtič. S svojim srebrno donečim glasom je vse navzoče naravnost očarala. žela je živahno odobravanje, želeli bi jo še večkrat slišati. Dvorana je bila lepo zasedena. Ljudem, ki so prišli Zvonovce poslušat, je bilo cb kraju žal; radi bi še posedeli in še poslušali. Med temi sem bil tudi jaz. Hvala lepa pevcem, hvala pevovodji Ivanu Zormanu za lep užitek, ki so nam ga pripravili. Zvonu želimo še novih uspehov, k sedanjim mu pa iskreno čestitamo. Naj bi tu rojeni mlaj-rod pomnožil vrste Zvonovih Verdijeva genijalna glasba Cleveland, O. — Večna glasbena dela so bili izročena človeštvu v enainosemdesetletni dobi Giussepe Francesco Verdija (1813-1901). Skoraj neverjeten je bil slučaj, ko je konservatorij v Busse-to, Italiji, zavrnil mladega Verdija zaradi glasbene nezmožnosti. Poleg znanih oper: Rigoletto (1851), II Trovatore (1853), La Traviata (1853), Simone Bocca-negre (1857), Un Ballo in Mas-chera (1839), La Forza del Destine (1862), Don Carlos (1867) Aida (1871)j Otello <1887) in Falstaff (1893), je Verdi ustvaril tudi simfonije, svete pesmi in koračnice. Njegovo glasbeno življenje razpade v tri dele. Od leta 1839 do 1850 so Verdijeve opere budile misel na rešenje njegovih so-deželanov od avstrijskih nasilnikov. Melodična glasba in upogljiva umerjenost prevladuje v drugi dobi (1851-1853). V poznejšem življenju (1855-1896) izražajo Verdijeva dela več' lirike kot na primer v operi “Aida.” Opera “La Traviata” je bila proizvod njegovega drugega dela (1853). Dovršil je to kompozicijo v šestih tednih. Prva predstava v Benetkah leta 1855 je bila popolnoma neuspešna. Kostumi so bili sodobnega značaja. Glavni tenorist je ohripel. Sopranistinja je bila prima donna čile postave, in ko je doktor Grenvil oznanil v zadnjem deja-nju, da junakinja umira zaradi jetike, je poslušalstvo bušnilo v smeh. Druga predstava (1856) je doživela sijajno priznanje, ko je Verdi izbral bolj primeren čas, obleko in osobje. To priznanje živi še danes med ljubitelji oper. Pomnite, Glasbena Matica priredi opero “La Traviata” v nedeljo 2. novembra 1952 v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. G. Anton šubelj je prestavil Verdijevo delo v slovenščino. Josephine Mišič. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 82 ^ do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih obiekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če yam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi 3 št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13 y2, 38 je 14, 37 je 141/a, 38 je 15. 39 je 151/2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 43 je 17. (Po “Obzoru.”* pevcev, da bi Zvon še dolgo in mečno zvenel v naši slovenski naselbini. J. Resnik. — V Združenih državah pojemo vsak dan šestdeset milijonov funtov mesa. Josephine Petrovčič kot nastopa v “Traviati” \ Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHEDG COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 Važnost tujezičnega časopisja in narodnostnhi radijskih programov v ustvarjanju večje in jačje Amerike je bil predmet dis-kuzije med (od leve na desno) Čehom, William Schwanda, predsednikom Etnične grupe v New Yorku na 79 Madison Avenue; Rudolph J. Mudroch-em, predsednikom Ameriško-češkega koncila (American-Czech Civic Council) v Milwaukee, in James F. Mallas-om, grškega pokolenja, predsednikom Etnične grupe za Wisconsin, na 5547 W. Roosevelt Drive, Milwaukee. — Diskuzija se je vršila na oktobrski seji Ameriško-češkega koncila v Milwaukee. Razpravljala se je tudi raba in razvoj esperantskega jezika kot svetovnega občevalnega jezika. Več kot 100 članov in gostov je prisostvovalo razpravi. Nova St. Luke’s bolnišnica v Milwaukee bo v kratkem odprta javnemu ugledu Novo, moderno poslopje St. Luke’s bolnišnice, na W. Oklahomi in južni 29. cesti, ki je bilo v gradnji nad dve leti, bo prvič odprto javnemu ogledu v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra. Bolnišnica je splošno znana zlasti Slovencem, saj se njeno staro poslopje nahaja v središču slov. naselbine in je bila takore-koč njih glavno pribežališče v bolezni skozi pol stoletja in naš veteranski slovenski zdravnik Dr. Stefanez je eden njenih direktorjev. Nova stavba ima 8 nadstropij ter je prostora v nji za nad 450 postelj. Ambulančni vhod v novem poslopju je pod streho, tako da bolniki, pripeljani z ambulanco, ne bodo več izpostavljeni dežju, snegu, mrazu ali vročini med transportom z ambulance v bolnišnico. Nova, modema posebnost je tudi mala okrepčevalnica (coffee shop) in prodajalna daril (gift shop) za obiskovalce, ki se nahajata takoj poleg glavnega vhoda (lobby) in se ju bodo obiskovalci, ki bi hoteli bolniku podariti kako darilo ali mu prinesti kak priboljšek, lahko posluževali in si s tem prihranili sitnosti prenašanja takih stvari z doma. — Ogled te nove stavbe bo v resnici zanimiv jo na omenjena dva dneva na ta ogled. Volilna kampanja v Wis consinn postaja vse bolj vroča , Ko je bivši kongresnik, Johni C. Schafer, ki je sedaj republi-I kanski kandidat za poslansko! zbornico v 4. milwauškem dis-triktu. govoril na političnem shodu tretje varde republikanskega kluba na East Michigan Street dne 7. oktobra zvečer, je med drugim rekel sledeče: “Milwaukee Journal” od 2. oktobra piše, da je Mr. Zablocki, moj demokratski nasprotnik in zastopnik demokratskega “New Deal”-a izjavil, da “veruje, da je glavna sporna točka v tej kampanji vprašanje komunizma” in da “je demokratska administracija učinkovito pobijala ta komunizem, kjerkoli se je pojavil.” Če pogledamo natančneje v te zadeve, kakor pravi Al Smith, pridemo do zaključka, da Mr. Zablocki ali ne ve o čem govori — ali pa hoče vede in hote prevarati volivce 4. distrikta. Kot republikanski član kongresa in predstavnik 4. distrikta sem služil narodu celih 12 let in moram skromno reči, kaj vem o problemih, ki zadevajo zvezno vlado. Skozi mnogo let, ko sem bil v kongresu in izven njega, sem razkrival komunizem, mu nasprotoval, pravtako pa sem nasprotoval “New Deal”-u in “Fair Deal”-u državnega socializma. — Mi bi morali manj govoriti, pa več delati proti komu-nistični nevarnosti v inozemstvu in doma! Demokrati Zablocki-jevega “New Deal” kova so priznali brezbožne, rdeče komunistične klavce v Moskvi, kljub temu da so ti nasilno podjarmili in zasužnili Poljsko, Estonsko, Litvo, Latvijo in Finsko. Zatem so izročili Jožetu Stali- in prevare. To so storili ko soi prikazovali Jožeta Stalina kot prvoborca demokracije, da, kot nekakega drugega Tomaža Jeffersona ali celo drugega Abrahama Lincolna! Nato so, v popolni kontroli zvezne vlade, pustili Fuchsu, sa-mopriznanemu vohunu in britanskemu državljanu, da je ukral in izročil naše skrivnosti atomske bombe Jožetu Stalinu! Potem so izročili Jožetu Stalinu Mandžurijo, Kitajsko, Poljsko in druge dežele, ki so zdaj za železno zaveso. Več kot dve leti so Mr. Zablocki in njegovi “New Deal” demokratje pustili, da je cvet naše moške mladine in vodstvo bolnišnice še posebno vabi svoje slovenske prijate-j nu 13 milijard vaših dolarjev na Ije in bivše pacijente, da pride- podlagi “Lend Lease” pretveze THE LOWEST PRICED automatic clothes dryer is an Electric Clothes Dryer LOW INSTALLATION AND LOW OPERATING COST, TOO! Yes.. . the lowest priced fully automatic clothes dryer on the market today is an ELECTRIC clothes dryer. Why pay more when you can get a modem all-electric dryer for less? Buy an ELECTRIC clothes dryer now! SEE YOUR DEALER OR THE ELECTRIC COMPANY Prosto stanovanje za slov. družino v Milwaukee v zameno za oskrbo (hrana in pranje perila) priletnemu vdovcu, lahko dobi par ali majhna družina. Stanovanje ima 4 lepe sobe in kopalnico ter se nahaja v lepi okolici v sredini mesta. Dobi se lahko s pohištvom ali brez. — Zglasite se pri Joe Bužga, 725' W. North Ave., Milwaukee 12, Wis. bil poklan na korejskem bojišču, medtem ko sami in njihovi sokrivci pri Združenih narodih božajo komunistične nasilnike, ljubimkajo z njimi ter plešejo po muziki starega rdečega Jožeta. Znano dejstvo je, da demokratska politična mašina želi, da se korejsko-kitajska vojna nadaljuje brez kake odločitve in v nedogled. Glavna predstvanika te politike pa sta Trumanov “Charlie McCarthy,’ Mr. Adlai Stevenson, veliki prekupčevalec s kdnjskimi zrezki iz Illinois-a, in kongresnik Zablocki. Najboljši način, da, edina pot. kako napraviti konec tem spo- Vesfi iz Slovenije žetev v vzhodni Evropi Poročila, ki prihajajo iz sovjetskih podložniških držav in govore o letošnjem žitnem pridelku za železno zaveso, kažejo, da je bil letošnji pridelek žita v teh državah manjši kot prejšnja leta in da daleč ne dosega onih računov, ki so jih postavljali podložniški narodi. — Najbolj prizadeta država se zdi, da je Madžarska. Tudi Bolgarijo je močno prizadela letošnja suša, enako Romunijo, dasi natančnejših podatkov iz teh dveh dežel še ni bilo. Iz Češkoslovaške poročajo o naraščajočih težavah z žetvijo in o sabotažah. Češkoslovaški kmetje namreč svoja polja požigajo in sabotirajo kosilne in mlatilne stroje. Nov učni predmet v Sloveniji Z letošnjim šolskim letom se uvaja po vseh razredih osnovnih ____ ___^_____ _ in srednjih šol nov predmet rom naglo in odločno ter pogna- “moralna vzgoja.” Ta naj bi ob-ti učence Karla Marksa, komu-[stojala v tem, da dobijo učenci niste in njihove sopotnike iz pouk o osebni higijeni, vcepi naj svetišča naše zvezne vlade, je, da izvolite r e p u b 1 i kanskega predsednika, podpredsednika ter kongres in da pošljete Mr. Za-blockija v privatno življenje.” — Avstralija pridela eno tretjino vse volne na svetu, je tretji največji izvoznik pšenice in ima bogata ležišča železne, svinčene, kositrove, bakrene in tungsten rude. se jim poslušnost, resnicoljubje, pravilno ponašanje v družini, naučili naj bi se ljubezni do šole, staršev in domovine, privadili spoštovanja do starejših in tovarištva. To bo verjetno nekak nadomestek ukinjenega verskega pouka. Mogoče so uvideli, kam drevi mladina brez versko moralne vzgoje in skušajo sedaj na ta način rešiti, kar se rešiti več ne da, SMRTNI SEZNAM dežel, padlih v suženjstvo komunizma po krivdi Trmnan-Achesonove politike * M' Poland Albania Czechoslovakia Estonia Rumania Bulgaria East Germany Hungary r-' '"sa Latvia Lithuania North Korea China Trumanovi kandidat je pravijo, da hočejo nadaljevati isto usodepolno politiko ki je doprinesla svoj del k temu smrtnemu seznamu. Samo ena pot je, ki lahko zaustavi usodepolni tok razvoja v komunizem, predno je prepozno. Glasujte za narodne predstavnike, ki MOREJO in HOČEJO zaustaviti ta tok v komunizem - za predstavnike, ki MOREJO in HOČEJO doprinesti pravičen in trajni mir. Glasujte republikansko! Glasujte za JOHN C. SCHAFER-ja Republikanskega kandidata za Kongres ★ ★ ★ SEDAJ JE ČAS ZA SPREMEMBO! VRNITE JOHN C. SCHAFER-ja v K0N0RES za četrti distrikt On je odločen borec proti komunizmu ter proti “new-dealskemu” in “fair-dealskemu” državnemu socijalizmu. On je izkušen in delaven član kongresa skozi 12 let in ima 22 mesecev vojne službe v armadi Zdr. držav onstran morja tekom prve svetovne vojne. Kakor v preteklosti, bo tudi v bodoče skrbel in delal na to, da pohabljeni vojni veterani in njih svojci dobe svoj točen del vladne oskrbe, ki jim gre. Napravite X (križ) za imenom JOHN C. SCHAFER-ja v REPUBLIKANSKI koloni na Vasi glasovnici 4. novembra in okoristite se z njegovo sposobnostjo in izkušenostjo! PAID ADVERTISEMENT.—Authorized and paid for by the Return John C. Schafer to Congress Committee, Dr. Leon A. Nowak, Vice Chairman and Campaign Mgr., 1700 So. 14th St., Milwaukee, Wis. V IDRIJI so odprli tudi višjo gimnazijo. Doslej je bila v tem mestu samo nižja gimnazija. V TOLMINU in okolici je u-mrljivost za tuberkulozo — kakor se to čudno sliši — od vseh slovenskih krajev največja. Radi tega je prišla v te kraje skupina zdravnikov iz Golnika, ki rentgensko pregleduje vse prebivalstvo. Lažje primere obolelosti za tuberkulozo bodo kar doma zdravili, težje pa v zdravilišču na Golniku. RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. Poslušajte prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško-Slovensko RADIO URO v Milwaukee oddajano -vako nedeljo dopoldne od 11. Jo 12. ure centralni čas (od 12. ao 1. me opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN in WRJN-FM (1400 k.c.) (100.7 m.c.) Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini Mr. in Mrs. Rado Staut IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653. 'ITY LIQUOR DISTR., (Prank Kost; e, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča Or. Josip Oroden Zgodovina slovenskega naroda i Večjega pomena je bila pomoč, ki je došla Slovencem turških bojih od papežev in katoliške cerkve. Turški boji so bili verski boji v pravem pomenu besede. Kakor je gnalo Mohamedove častilce v boj divje sovraštvo zoper krščanstvo, tako so tudi Jugoslavani s svojim junaštvom hkrati branili “krst častni in svobodo zlato.” Papeži so jim'bili v tem obupnem boju močna opora, ker so jih podpirali z denarjem in s svojim mogočnim vplivom. Ko je vneti Janez Kapistran peljal svoje križarske čete pred Bel-grad, je bilo med njimi gotovo tudi mnogo Slovencev. Od te-' daj se je pri nas neprenehoma oznanjevala križarska vojska proti Turkom. Svetna in redovna duhovščina je s prižnice izpodbujaia ljudstvo na obrambo iVfsre in; domovine. Posebno so se pri tem odlikovali duhovni sinovi Kapistranovi, frančiškani. — Leta 1464. je imnoval papež Pij II. lavantinskega škofa Rudolfa za svojega poslanca na Nemškem, da pridobi kneze in cesarja za križarsko vojsko. Rudolf je imenoval za svojega komisarja ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga in mu poveril nabiranje križarjev. V ta namen so se vršile posebne cerkvene pobožnosti s pridigami in slovesnimi obhodi. Vsi, ki so se hoteli udeležiti vojske, so dobili posebna križarska znamenja. Kdor se je je sam ni mogel ali ni hotel u-deležiti, je lahko oborožil mesto sebe koga drugega. Vsi križarji so bili deležni popolnih odpustkov in oproščeni vseh cerkvenih kazni. Po cerkvah so sie postavili nabiralniki in nabrani milodari so se imeli porabiti za križarske namene. Vsi oznanjevalci križarske vojske so bili deležni popolnih odpustkov kakor vojaki sami. Vsak križar je moral imeti toliko, da se je šest mesecev sam vzdrževal. Leta 1469. je papež Pavel II. še posebne milosti naklonil tistim, ki bi Metliko in Slovensko krajino branili pred Turki. — Na državnih zborih so bili vedno papeževi poslanci tisti, ki so odločno poudarjali potrebo državne pomoči, navdušeno izpodbujali kneze in cesarja na križarsko vojsko. Seveda so bili njegovi opomini vedno le glas vpijočega v puščavi. Slovenci so se zavedali, kje jim je iskati v sili zavetja in pomoči. Priča temu je prošnja kranjskih stanov do papeža Siksta IV. Cerkveni poglavar je storil, kar je mogel. Trudil se j.e, spraviti vladarje med seboj, in pošiljal poslance na vse strani, da bi pregovorili kneze za skupno vojno podjetje proti Turkom, a uspeha ni dosegel. Razglasil je 28. junija 1475 tudi bulo (pismo), v kateri izpodbu-ja duhovščino, da z molitvijo, besedo in nabiranjem darov podpira priprave za križarsko vojsko zoper Turke. V ljubljanski stolni cerkvi so morali opraviti litanije in slovesne obhode a srečno vojsko zoper Turke. Tudi ta sredstva spričo nebri-žnosti cesarjeve niso mnogo pomagala. Kar je ob turških napadih posebno obteževalo upešno bram- Dražba v Zedinjenih Državah Severne Amerike POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH 39 Winchell St., Sfearnsburg. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, BI. Predsednik AtletiCnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, BI. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., napadih kar najhitreje iz Hrvaške sporočile na Kranjsko in dalje po sosednih deželah, da si je moglo ljudstvo poiskati varnega zavetja in rešiti pred grabežljivim Turkom, kar je bilo v naglici mogoče. O štajerskih stanovih čitamo leta 1475, da so opazovalne straže postavili na turški meji in jih vzdrževali na svoje stroške. To napravo so na shodu v Mariboru sklenili vpeljati odborniki vseh treh notranjeavstrijskih dežel. S “tedenskim vinarjem” se je imela ta mejna straža vzdrževati. Kmalu je prišlo v navado, da so Hrvatje ob času nevarnosti pošiljali na Kranjsko pismena poročila o gibanju turških čet, takozvane “Turške glase”. Br-zi seli so jih prenašali iz kraja v kraj in napovedovali prihod Turkov. Grajski stotniki, poveljniki trdnjav in mest so potrjevali pne jem s svojim podpisom. Že 1. 1479. čitamo, da je Lovro Turjaški iz Hrvaškega sporočil kranjeskemu vi-cedomu o pretečem turškem napadu. Listi s to novico so potem švigali sem ter tj e. Vi-cedom jo je sporočil v' Tržič z opominom, naj se razširi po vsem Gorenjskem, Koroški namestnik jo je zvedel iz Celja in jo takoj naznanil Beljačanom, beljaški sodnik pa svojemu gospodu na Bavarsko. V dveh dneh je bila preteča nevarnost splošna znana. — Mnogo takih “Turških glasov” iz 16. stoletja je še ohranjenih. Pisani so z glagolico v hrvaškem jeziku. Za zgled naj tu navedem odlomek iz 1. 1566: “To sam otil dati na znanje, da i vi od grada do grada po vsem Vinodolu do Tersata in na Ri-ku i dalje na Pivku, na Kras i tja do Lublane te iste glase o- znanite, da se vsaki zna držati | novem^ra uprizorjena pripravan i ot toga čuvat se, da ha^ve^em slovenskem odru v se ka škoda ne primeri, ne ino Ameriki’ na odru Slovenskega Bog s vami.” Ako so “glasi” do- narodne§a doma krasna ^ v,. v j- “Miklova Zala.” Slovenska mos- sh o pravem času, so se ljudje, . „ v._ v . ... .. ka zveza se je odločila, da spra- ze mogli pripraviti na neprije- , J . sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UiUnovIjena 29. novembra 1911 Sedež: Joiiet, lil. Inkorp. v dri. Illinois 14. mala 1SU Naie geslo: “Vse sa vero, dom In narod; vsi ca enega, eden ca vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Raub St,. Joliet. Blinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 058 No. Broadway St., Joliet, BI. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. Joliet, Blinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh. vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O., UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St- Joliet. BI. NADZORNA ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, BI JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Blinois Pa. Cleveland 3. Ohio Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment, Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vite. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. ' -V,r Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Jcilet, m. V K igri Hliklova Zala Cleveland, O. — V nedeljo 9. na tni obisk in poiskati varno zavetje. Mnogokrat pa so došli prepozno, ker so bile turške trume hitrejše. Zato se je polagoma razvil drugačen način sporoče-vanja, ki je ostal v rabi vsa poznejša stoletja. To so bili — kresovi. Kresovi so postali značilna vi na oder to lepo igro, o kateri je rekel nek ameriški Slovenec, da krona slovenskih iger. Lepo je povedal. Ali je pretiraval? Nam se. zdi, da ne. Dejstvo je, da te lepe polvesti, katero je spisal dr. Jakob Šket, ni prekosila še nobena slovenska povest. To kaže zlasti dejstvo, da je bila ta' povest sedemkrat ponatisnjena. To j'e rekord, s kakršnim se ne- svarilna znamenja za naše kra- more ponašati; v kolikor je meje. Kadar so plamteli na go nj znan0) nobena slovenska porah, tedaj je naznanjal njih zu- ves£ belj, da je. Turek v deželi. Rabi- j^0 je Lambert Einspieler, taj-li so jih že ob prvih turških na- njk drU2be sv. Mohorja, dne 6. ]5adih. S časom pa so Postala julija 1882 nasvetoval na odboro-kresišča stalne stražnice, redno vj sejj družbe sv. Mohorja, naj 1884 kot redna publikacija družbe sv. Mohorja. Kronist pravi, da so ljudje kar požirali, ko sd jo brali in knjiga je šla iz rok v roke. Od takrat pa to danes je doživela 7 izdaj ali ponatisov ter. je prekosila tako koristno knjigo “Domači zdravnik” ki jo je napisal znani Kneipp in ki je bila šestkrat ponatisnjena. To lepo Sketovo povest so potem dramatizirali trije Slovenci: Špicar, Bajuk in Žižek. Mi smo izbrali Bajukovo, ker se nam zdi, da res tako lepo teče po progi Sketovi. Za to priliko smo se pa tudi odločili, da! izdamo posebno knjigo, v kateri bi bilo malo opisano, to kar bo podano na odru, potem igralci Mikiove Zale ter njih imena. Igralci, ki se trudijo zato, tudi' zaslužijo, da jih občinstvo vidi tudi na sliki. V tej knjigi bo tudi precej čtiva, prispevke sta obljubila naš odlični pisatelj Karel Mauser ter prof. Janez Sever, izborni poznavalec Koroške, potem bo še opis igre in pa slike in sicer nekaj iz Rožne doline, kjer je bila doma Miklova Zala in pa iz Carigrada, kjer je bila v turški sužnosti. Tako bo med temi slikami rojstna hiša Mikiove Zale, ki še danes stoji ter sultanova palača “Top Ka-pou Seraj” v Carigradu, kjer je bila zaprta in od koder je tudi srečno ušla z pomočjo svojega strica Marka, ki je bil kot ujetnik ter turški stražnik na sultanovem dvoru in je po golem na-klučju našel svojo nečakinjo' Zalo. Ni navada, da bi se izdajalo kake knjige za navadne igre, to; le za kake obletnice; ampak Miklova Zala je vredna tega. Ta-io bo tudi v slikah Odiseja lepe Koroške Slovenke Mikiove Zale ali njene trnjeve poti vse iz| Rožne doline pa tja v Carigrad. Za to knjigo, .ki jo bo krasilo več slik, bo le malo prostora odmerjenega za oglase: samo zadnja platnica nič več-. To le, da se delno pokrije stroške za tiskanje; vse drugo bo odmerjeno le Miklovi Zali. Ako bi kdo želel v tem malem prostoru oglas, ga lahko da, dokler je prostor. Knjigo bo sleherni posetnik igre rad spravil kot spomin na Mi-klovo Zalo. O igri bomo še kasneje poročali in prav tako tudi, kdaj bodo dotiskane vstopnice, da si jih bodo ljudje pravočasno nabavili. Pripominjamo pa to, da igrai je lepa, kot je njena povest, ki je živela na Koroškem dosti let preje, kot pa jo je napisal dr. Jakob Šket, omenil jo je v Zgodovini slovenskega naroda tudi dr. Josip Gruden. Jože Grdina. TAKO ZNAJO gospodariti komunisti. Poleg komunističnih zadrug ali kolhozov, ki so v veliki meri deficitne, “Slovenski poročevalec” navaja poročila o poslovanju “akumulativnih gostinskih podjetij” v Sloveniji v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Taka podjetja so do konca aprila letos izkazala 48,600,000 dinarjev izgube. Samo na Bledu so imela taka podjetja izgu-3e skoro osem milijonov, v Rogaški Slatini pa 5,390,000. V istem času je imela Emona v Ljubljani izgube 2,370,000, Nebotičnik 1,420,000, Rio 1,160,000. V Mariboru znaša izguba teh podjetij nad 6 milijonov, v Postojni skoro dva milijona. Samo Jamska restavracija i-ma tam 1,300,000 čiste izgube. Če tem izgubam prištejemo še izgube ‘delavsko - uslužbenskih restavracij”, potem znaša celotna evidentna ižguba gostinstva v Sloveniji za štiri mesece t. 1. nad 57 milijonov dinarjev. Pred vojno so bila vsa ta podjetja visoko aktivna in so prinašala lastnikom krasne dohodke in dobičke, ipod komun, gospodarji pa se pogrezajo v milijonske dolgove, ki jih seveda mora kriti ljudstvo samo z novimi davki. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. zastavljene s čuvarji, ki so morali ob preteči • nevarnosti takoj dati znamenje prebivalstvu. — Na določenih vrhovih je bilo nagromadenih več sto tovorov suhega lesa. Poleg trume so stali nabasani možnarji. Ko je stražnik zagledal sovražne trume, je zažgali možjnar in podkuril knee, ki je spravil po koncu vse prebivalstvo po okolici. Za prvim kresom se je zasvetil drugi, tretji, in v par urah je vedela vsa dežela, da Turek zopet pleni in mori po njej. — Turške napade je bilo navadno pričakovati s treh strani. Pridrli so ob Savi mimo Brežic in po dolini Krke, ali'pa čez nižave bo dežele, je bilo to, da so Tur-j ob Kolpi preko Kočevja in Rib-ki sprva napravljali svoje ro- nice. Včasih so si izbrali tudi parske pohode nenadoma in z ! pot ob morju: čez Senj, Vinodol, veliko naglico. V njihovih če- j Reko in Istro. Ob vseh treh pro-tah so bili sami lahki konjiki, |gah so bila določena kresišča, ki so se kakor blisk prikazali v deželi, drli z velikansko hitrostjo naprej, kakor vihra iznenada planili na prestrašeno prebivalstvo, oplenili in požgali pokrajino, še preden je mogel kdo misliti na odpor, in naglo zopet odšli. Zato so morali deželni stanovi pred vsem skrbeti za to, da so se vesti o pretečih ki so sporočala dobljena znamenja naprej, dokler ni bila po njih opozorjena posladka ljubljanskega gradu. Za napade po dolini Save in Krke so bili določeni kraji: Mehovo— Hmelnik —Št. Peter pri Žužemberku — Primskovo — Višnja Gora — Marija Magdalena pri Šmarju— Ljubljanski grad. se raspiše 200 goldinarjev (kar je bil takrat lep denar) za izvirno povest, se je potrudilo več slovenskih pisateljev ter pisateljica Pavlina Pajkova in so napisali vsak svojo pclvest. Izmed vseh je dobila nagrado Sketova “Miklova Zala,” ki je izšla leta RDEČA ZVER, PIJANA KRVI Sestavil Matija Škerbec IV. zvezek je izžel V tem zvezku se nahajajo sledeči sestavki: 1. Ing. Fanuš Emer, ob desetletnici njegovega umora. 2. Feliks Pogačnik. 3. Mihajlovič - Churchill - Tito. i 4. Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo. Vsak zaveden Slovenec bi moral imeti te brošur^, ki bodo ostale zgodovinska priča o krvavem divjanju komunizma v slovenski domovini. Knjižice se dobe: V upravi Ameriške Domovine, pri pisatelju samemu, 1165 E. 58 St., v trgovini J. Grdina na St. Clairu. Cena brošuri je 50c, po pošti pa 60c. GLAVNI STAN ZA VOLNENO BLAGO ZA POŠILJATI PREKO MORJA Najboljša cena v mestu za volneno blago z moške in ženske tudi 60 inč rajon gabardine primerno za moško in žensko obleko, suknje in krila - S. LIEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West Third SL CH 1-6067 Odprto od pondeljka skozi soboto: 9-5:30. Ob nedeljah: 9-12. Moflri dobijo delo PRIDRUŽITE SE K TAPG0 TEAM TAPC0 potrebuje može IZKUŠENE IN UČENCE FORGE SHOP TRAINEES TOOL ROOM MISCELLANEOUS MACHINERY ELECTRIC ARC WELDERS TOOLMAKERS Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, INC.. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28 (204) TURRET LATHE Izkušeni v set up in operacije W & S 3 - 4 - 6’s Visoka plača od ure in nadurno Plačane počitnice in prazniki WESTERN RESERVE MEG. CO. 3710 E. 93 St. (204) Re-Nu Auto Body Co, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street t't't.'XT'XXYYYIt'i Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FRANK KLEMENC BARVAR in DEKORATOR ❖ 18715 Mirskoka Ave. IV 1-6546 VAS MUČI REVMATIZEM? Mi proti nas. Z MRZLEGA SEVERA — Ogromna ledena gora, ki plove skozi Baffinov zaliv, služi za okvir ladji naše obrežne straže Eastwind. Ladjo vidimo skozi veliko zaokroženo akno v ledeni gori. Ledolomilec Eastwind plove skozi severne predele in oskrbuje vremenske postaje s potrebščinami. imamo nekaj posebnegp revmatizmu. Vprašajte MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. ___________KE 1-0034 Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426 Delo na farmi Dela na farmi vajen moški dobi službo, če je samski ima vso oskrbo v hiši, če poročen pa stanovanje. Dobra plača. Kličite RE 1-3300 čez dan, po 7. uri zv. pa WI 3-0886. (x) Ženske dobijo delo Za splošno hišno delo Ženska, ki je pripravljena vršiti hišno delo, skrbeti za perilo, dobi službo pri mali družini na Shaker Hts. Posebna soba s kopalnico v hiši. Kličite LI 1-5533 med 9. in 12. uro dopoldne. (205) MALI OGLASI 3 ali 4 sobe iščeta Zaposlen zakonski par išče 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe na severovzhodni strani mesta. Kličite IV 1-4688! —(203) Iščejo stanovanje Zakonski par, oba zaposlena, srednje starosti, brez otrok, išče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 1-0823. (206) Hiše naprodaj V bližini E. 185 St. in Lake Shore Blvd. zidana hiša z 6 sobami, vse zelo moderno in v najboljšem stanju, lot 45x190. cementni dovoz in garaža. Se lahko takoj vselite. Na Bonna Ave., hiša se lahko rabi za 3 družine, v dobrem stanju. Samo $8,500. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (203) Soba v najem Opremljeno sobo dobi v najem samski moški ali ženska pri Slovenki. Vprašajte na 6014 Glass Ave. Hiša naprodaj Hiša za 4 družine je naprodaj, za vsako družino 4 sobe in kopalnica, dve stanovanji prazni. Na 1087 E. 68 St. — (207) Povesi “Pota božja” Pred nekaj tedni je začel “Amerikanski Slovenec” prinašati nov podlistek in sicer povest “POTA BOŽJA.” To je že četrta izdaja te povesti. Prvotna je bila napisana za begunski nabožni tednik “BOGOLJUB V TUJINI,” ki je izhajal v Špitalu in je bila povest objavljena v letu 194(3. Leta 1949 je begunska tiskarna natisnila 125 izvodov te povesti; leta 1950-51 je povest izhajala v nabožnem tedniku “NEDELJA,” ki izhaja v Celovcu, letos pa se je urednik “Ame-rikanskega Slovenca” odločil, da jo ponudi v branje tudi ameriškim čitateljem. Avtor je poslal nekaj izvodov povesti tudi v domovino. Pred nekaj dnevi mu je prijatelj poslal nekaj svojih misli, o tem delu! “Kakor rad prebiram knjige, tako mi je ostajalo malo časa za branje. Bral sem pred vsem, kar sem rabil za oder, (avtor tega pisma je namreč režiser) predvsem dramska dela in vse, kar se je sukalo okoli teatra. Zato je knjiga čakala na primeren čas. Sedaj sem si ga vzel. Mislim na knjigo “Pota božja.” O njej naj napišem nekaj svojih misli. Navadil sem se brati s kritično presojo. Nikoli ne berem nobene knjige brez takega, kritičnega gledanja. Tudi filme vedno presojam, še žena se je tega navadila in skupaj presojava vsebino filma, ki ga gledava. Seveda je to zelo važno. Tako zna človek nekako regulirati svoja nagnenja, se ne da slepo voditi filmu in knjigi, pač pa ga le presoja s svojega stališča. Sploh so pri nas ljudje po- stali kritični. Seveda so pa mnenja zelo različna. Vse zavisi od nazora in pogleda na stvari. Povest sem prebral in jo nehote odprl zopet na prvi strani. To pomeni, da je napravila name poseben vtis, dober vtis. Kakor je povest “Pota božja” zgoščena, tako je preprosta, pisana v lepem slogu, lahko umljiva in verjetna. Ne gre za to, ali je povest resnična ali izmišljena —-vrednost se v tem ne izpremeni — vrednost povesti je v tem, da bralca priklene in ga sili k branju. To je pa le tedaj, če je tako pisana in če je verjetna. Tudi oseb ni preveč, ne premalo. So skopo izbrane, da bralec nima preveč sitnosti z njimi. Tudi to je odlika: z majhnimi sredstvi veliko doseči. To je pri vsaki umetnosti tako* Prednost te povesti je v načinu prikazovanja življenja in .-c:.. - .p-, ; e.; , - . we ■- '..t'..-, .■vv -..e ■ (.'v. y-- -r'S: •' v L. e. fcj l:V.(eV. V j Kupujte samo najboljše GRELCE! COHOAIKi grelec mil Is-!® posetasfi:' COROAIRE CAST IRON HEAT EXCHANGER—pripoznan od vseh strokovnjakov, zmanjšuje potrošne istroške plina za 25% - 50%. * KONTROLNE NAPRAVE—so različne. Med drugim regulirajo pravilen dovod plina, da se peč ne pregreje. Držijo pritisk plina na enaki višini. Avtomatično regulirajo vžigalni plamenček. Za poletje _ima posebno pretikalo za cirkulacijo zraka in hladitev v letni sezoni. A GORILEC (burner)—je iz vlitega železa in napravljen speoijalno za plin, ki ga uporabljate. Cena samo OMARA (cabinet)—je moderna, jeklena z orehovo barvo ali srebrno-sivo polituro. plus instalacija -J thi JjMMMBSMM. GRELEC MODEL 245 V.F. Odobren od AGA—50,000 BTU VESTED GAS (MllTM HEATER (tudi v 70,000 BTU meri) To so najlepši aparati po izdelavi in izgledu. Zraven tega pa tudi najboljši v pogledu delovanja. Kajti THOMPSON grelci so plod 38-letnih poizkusov, kako napraviti trden, učinkovit in cenen grelec! Ti grelci so končni uspeh dela spretnih delavcev, ki iz prvovrstnega materijala izdelujejo grelce, ki zadovoljijo vse vaše potrebe! PRIMERJAJ CEHO! ■ ■ ■ PRIMERJAJ GRELEC! Cena je nizka! SAMO POVPRAŠAJ in NAROČI ga že SEDAJ! ^ GRDINA in SINOVI iilOI Haler!®© load TRGOVINA ZA POHIŠTVO KEismore 1-1235 £ Roman o ljudeh, ki jih žeja po »obodi —-------------------- --------------------------------ft Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu In samožrtvovanju aa svobodo V “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. . TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko, Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O- Cleveland 3, O. sama vsebina. Bistvo pa je tista nitka, ki jo bralec ves čas čuti, in se veže skozi povest: gledanje na življenje z opredeljenega (krščanskega stališča). Morda bi sodobna kritika sodila drugače. Kajti kritika je, kot ves svet zelo zmaterializirana, da izven tega ničesar ne priznavamo. Naša katoliška stran, pa če tudi je v večini, si ne zna pridobiti veljave. Kako to? Zato, ker so zašli naši pisatelji sami, že zdevnaj pred nami, za tistimi pisatelji, ki so bili našemu mišljenju tuji, če ne naravnost sovražni. Tako so znali in pomagali ustvarjati literaturo p*o tujih vzorih. Zanimala jih je bolj oblika in lepi slog kot pa poglavitna stran, kar naj bi literatura tudi posredovala — vgajati človeka v tistem duhu, ki je narodu soroden, v duhu, v katerem je narod živel in je bil z njim prepojen. ' Zato je danes taka povest kot so “Pota božja” nenavaden pojav — drzna zadeva, kot je danes drzno reči: jaz sem katoličan — verujem v Boga. Le malo je še ljudi, ki si upajo z jasno besedo tudi pred svetom povedati, da so še verni. Vreči blato na duhovnike in Cerkev, to si danes vsak upa in ni bogzna kakšno junaštvo več. Izpovedati svoje prepričanje, ki je drugačno kot prepričanje mas, pa je že tvegana zadeva in zahteva nekaj volje in moči. Povest “Pota božja” pa razodeva, da je bil človek, ki je povest pisal, človek z jasnim pogledom na svet. Dal je človeku pravo vrednost in stvarem tisto, ki stvarem gre. Človek je za svoja dejanja tudi nekomu odgovoren, stvari pa mu le služijo. Tendenčnost je sicer otipljiva v povesti, vendar je spretno zavita v dogodke, tako, da niti svetopisemski citati bralcu niso vsi-vljivi, ampak jih sprejema z vsebino. Prav častiti je treba, da je avtor v lepo harmonijo spravil vero in življenje. In to je, česar danes niti verni katoličani često ne znamo. Povest “Pota božja” pa kažejo skladnost vere z življenjem, kar vsi radi ločimo. Verniki smo v cerkvi — doma, še bolj pa v drubi se ne ločimo od brezbož-nikov. Taka povest ima prednost pred spisi, ki izrazito navajajo k lepemu življenju in vedenju. Ta vrsta literature je za verne za mlačne pa že ne. Tako pisana knjiga pa zainteresira tudi nekatoličana in brezverca. Tendenca v povesti ili '■ i > I ! E 'i! ! “Old Fashioned „ $|.00 RAZPRODAJA pri BOB’S OUTLET STORE na 7202 St. Clair Ave, in vogalu E. 72 Pl. se prične v petek 17. oktobra ob 9:30 dopoldne Da napravimo prostor za našo zimsko zalogo, mora mo v treh dneh razprodati nad 2000 kosov raznega blaga. Cena in vrednost sta popolnoma pozabljeni! Mi smo prisiljeni razprodati. Pridite in kupite po najbolj ugodnih cenah. Dejansko bomo počistili vso našo zalogo jesenskega blaga, pa vendar imate za vsak kos jamstvo, da vam vrnemo denar, če z nakupom ne boste zadovoljni. Preglejte naše cene in primerjajte! 1.S8 OTROŠKE CORDUROY OVERALLS, mere 1 do 4 2.98 ŽENSKE BLUZE, $j aa v merah 32 do 38, po * «wU 25c OTROŠKE NOGAVICE, v svetlih barvah, $ j (JO 10 parov za " 1.95 ŽENSKE ODLIČNE RAYON CREPE ali $4 aa SATIN SPODNJICE, po * 98c DEŠKE JERSEY OVERALLS, QQ 1.95 ŽENSKE VOLNENE ŠERPE za na glavo, $4 AA v vseh barvah, sedaj 2 za 1.VV S8c DEŠKE “ČEZGLAVNE” POLO SRAJCE, $| jjjj mere 4 do 6 — 3 za 58c ŽENSKE RAYON ali LISLE HLAČKE, $lf flfl te tri dneve, 3 za 1 «VW 1.98 OBLEKCE ZA MAJHNE DEKLICE, $,| QQ mere 1 in 2 — 2 za 59c POTISKAN BROADCLOTH PERCALE, Hrt sedaj 3 jards za 1 »UU 59c OTROŠKE SPODNJE SRAJCE, AA mere 3-4-5 — 4 za " 100 IZBRANIH OBLEK, vrednih po 4.95, AA zdaj samo po * *Wv 49c DEKLIŠKE BOMBAŽNE ali RAYON HLAČKE, $4 AA mere 2 do 12 — 4 za - 1 1.50 MOŠKE NOVE JESENSKE OVRATNICE, $4 AA na 3-dnevni razprodaji, 2 za I .VV 500 POPOLNOMA NOVIH OSTANKOV Timam fASli BLAGA ZA OBLEKE P® ^*110111 Pri vseh MOŠKIH SWEATERJIH in JOPIČIH, nAn|Kla tekom te razprodaje »»/0 jlwJIUSlO 10.95 ŽENSKE NOVE JESENSKE OBLEKE, 3 95 ^ 4 95 3.29 vredne “DAN RIVER” POSTELJNE RJUHE, $a aa 81 x 99 mere, po LaLj BOB S OUTLET STORE 7202 Sl. Clair Are. in vogal E. 72 Pl. _ V AVDITORIJU SLOV. NARODNEGA DOMA Društvo RIBNICA Sf. 12 SDZ V 6417 St. Clair Ave. v soboto 18. oktobra 1952 Igra Johnny Pecon in njegov orkester ob 8. uri Vstopnina 75c Vabljeni ste na PLESNO VESELICO