»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= • "'a. v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» stvo in podružnica uprave v trstu via Valdirivo 19/111; te» efon št. 39=08. -— Uradne ure Vs®k delavnik od 9. do 12. ure.
STE¥. 8.
Hali list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po= slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Alali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
¥	ČETRTEK 20, FEBRUARJA 1930.
LETO !i.
Tedenski koledarček.
21- februarja, petek: Irena (Miroslav ya-h = Feliks; Maksim. — 22., sobota: k v- Petra stol; Margareta Kortonska. 7" 23., nedelja; 2. predpepelnična ne* “el,ja. Peter Damiani, cerkv. učenik. ~~ 24., ponedeljek: Matija (Bogdan), apostol. — 25., torek: Valburga, devi» ca; Viktorin in tovariši, niuč. — 26., ^reda: Matilda, devica: Aleksander, 7:°f, muč.; Viktor. — 27., četrtek: Gabriel od Žalostne Matere božje.
■Soviče.
Guido Neri umrl.
»Novi list« je pisal 'zadnjič o grozni “esreči, ki je zadela glasilo; tržaškega tasizma »11 Popolo di Trieste«. Ne» ‘-toveški napad je zahteval 4 žrtve, ?d katerih je eden, urednik Guido , eri, v noči od srede na četrtek pod» (“kel težkim ranam. Ker smo zaklju» ClU list kot običajno že v sredo zju» tfaJ, poročamo o njegovi tragični 8““"ti šele danes. Konec mladega čas» “tkarja je globoko pretresel vso dr» favo. Načelnik vlade je poslal v Trst . fzojavko, kjer je rekel, naj pokrije» J», truplo tovariša Neri j a s cvetjem. ‘Negovo pogumno obnašanje pred ? »ličjem smrti naj služi v vzpodbudo “t časten vzgled. Papež Pij XI. je po» “elil preko tržaškega škofa umirajo» Cei“u apostolski blagoslov. Prestol» “aslednik princ liumbert je poslal 8,°žaino brzojavko in se pridružil eno» “tisnernu ogorčenju javnosti. Ravno» ako je izrazil dnevniku in prizadetim “ružinam sožalje sam vladar Viktor j“tanuel III. Umrlega časnikarja, ki Je Padel kot žrtev svojega poklica, so e spomnili v vznešenih besedah Predsednik poslanske zbornice Giu» Jfi, predsednik senata Federzoni, klavni tajnik stranke Turati, načelnin uavnega štaba milice Teruzzi, šte» Uni' poslanci in drugi veljaki. Brzo» Prišlo iz vseh delov države fp°, da jih ni mogoče našteti. kal-rSt Popravil Neriju pogreb, tr k°r ga mesto še ni videlo. Ze zju» staJ S° vsa P0Sl0PJa v žalnih za» n ^^i- Tisočglave množice so romale mi]re,t:rSoma k hiši žalosti škropit ze» 2 Nske ostanke Guida Nera. Ob n,ln P°1 popoldne so ostali v mrliški j 1 samo sorodniki in prijatelji umr» sa ter zastopniki oblastev. Pretres» 21X	„ il prizor, ko je Nerijev oče
n?,+Ujle poljubil sina na čelo in se je Tf? rakev za vedno zaprla. Ob treh n ^“ikarj’■ od »Popola di Trieste« hi5 1 v*?’ Zav}to v trobojnico, iz vr.m ■^aše) se je nepregleden spre» f-ičk+na iCm U iSO korakali zastopniki asistovskih bojevniških oddelkov z zastavami sledili so bivši bojevniki, n'alidi, planinci, vpokojeni orožniki.
odposlanci najrazhčnejših športnih organizacij, nato stanovske zveze, kjer j so bili zastopani vsi poklici. Vencev je ; bilo toliko, da so polnili več vozov, j Za krsto so korakali sorodniki in za» j stopniki oblastev:	tržaški prefekt
Porro, prefekt iz , Gorice Dompieri, istrski prefekt Leone, poveljnik ar» madnega zbora iz Trsta general Ta» ranto, vsi inozemski konzuli, cela vr» sta poslancev in senatorjev, genera» lov, visokih uradnikov, občinskih na» čelnikov in tako dalje. V cerkvi sv. Antona Novega je čakal krsto tržaški škof Fogar, ki je opravil cerkvene obrede. Žalni sprevod se je vil do južnega kolodvora polni dve uri. Med potjo so Tržačani metali na krsto cvetje, iz občinstva se je slišalo pridušeno jokanje. Samo srce iz kam» na bi moglo ostati neobčutno pred ta» ko žaloigro. Saj je ta obsodbe vredni zločin, kakor smo že zadnjič orne» nili, vzbudil ogorčenje ne samo v našem prebivalstvu, temveč v vsej državi in tudi v pošteni inozemski javnosti. Na južnem kolodvoru, odkoder so prepeljali Nerija v njego» vo rojstno mesto Anlcono, so se pošlo» vili od umrlega časnikarja oblastniki in tajnik stranke dr. Perusino.
V Ankoni so mladi žrtvi priredili veličasten pokop.
Zločini proti materinstvu.
Tržaška policija je že dolgo sumila, da je bolniška strežnica Ema Bolle sprejemala noseče in jim dajala ne do» voljene nasvete in pomoč za odpravo plodu. Bolletova je vse tajila, a poli» ciji se je posrečilo, da je odkrila sta» novanje, kjer je Bolletova prijateljica Pavla Blagaina sprejemala ženske in posredovala prepovedana opravila. Obe osumljenki in še tri druge žen» ske, ki so jima zbirale nosečnice, so zaprli.
Idrijski rudarji v Rimu.
V ponedeljek je podminister za korporacije posl. Alfieri sprejel od» poslance idrijskih rudarjev Janeza Kokalja, Filipa Kumer j a in Janeza Gnezdo. Odposlanci so podministra pozdravili in mu predložili želje idrij»
Nov minister.
S kraljevim odlokom je bil na me» sto umrlega ministra Mihaela Bianchi» ja imenovan za ministra javnih del poslanec Di Crollalanza.
Pastirski list beneških škofov.
Patrijarh beneški, nadškof in ško» fje beneških dežela so izdali skupno pismo na vernike, v katerem nazna» njajo, da se bo mesto običajnih pastir» skih listov v postu brala raz vseh rižnic zadnja papeževa okrožnica o rščanski vzgoji mladine. Zakaj v da»
skih rudarjev. Podminister je obljubil da bo zadevo proučil.
našnji dobi ni bolj važne reči, ko da katoliški starši dobro vedo, kakšne naravne pravice in dolžnosti de otrok imata Cerkev in družina.
Masarykova osemdesetletnica, pne 7. marca praznuje predsednik češko»slovaške republike Tomaž Ma» saryk osemdesetletnico rojstva. Ker spada Masaryk med ustanovitelje dr» zave, bodo svečanosti zelo sijajne. Parlament je proglasil Masaryka s po» sebnim zakonom za zaslužnega sina republike in mu daroval 20 milijonov kron, ki j ili bo predsednik obrnil v dobrodelne namene.
Pazite (
Zadnji petek okrog osmih zvečer sta se na Gorjanskem na Krasu pojavila dva neznanca na kolesih. Kupovala, pila in jedla sta, a vse plačevala s po» narejenimi dvajsetlirskimi novci. Pet» krat sta poskusila srečo. V gostilni Šapla se jima je pa zazdelo prevroče in sta jo kar od jedi pobrisala proti Praprotu. Komenski orožniki ju že iščejo.
Za dostojno nošo. * Kongregacija koncili j a v Rimu je razposlala vsem škofom točna navo» dila glede ženske noše. Odlok sestoji iz dvanajstih členov, ki nalagajo ško» fom, duhovnikom, predstojnikom ka» toliških zavodov in staršem skrb, da se ženske dostojno oblačijo. Nedo» stojno oblečene ženske ne smejo k spovedi ne k sv. obhajilu, se ne smejo udeleževati javnih procesij, ne morejo biti za botre pri krstu ali birmi. Žen» ska, ki je tako nedostojno oblečena, da vzbuja pohujšanje, naj se izžene iz cerkve.
Otroško zborovanje v Moskvi. Vodstvo tretje internacionale raz» glaša, da se bo 1. maja vršilo v Moskvi mednarodno zborovanje komunistič» nih otrok. Komunisti bodo na državne stroške spravili v Moskvo 20.000 otrok iz Nemčije, Anglije, Francije in Češkoslovaške, da bodo po moskov» skih ulicah vpili za vzajemnost delav» skih otrok vsega sveta. Pri tem se ne» hote spomnimo milijonov ruskih otrok, ki žive brez staršev v najhujši revščini. Ali bi ne bilo pametneje, če bi se boijševiki usmilib te ruske krneč» ke in delavske dece, mesto da zbirajo otroške polke po drugih deželah in jih vlačijo v politiko?
Bolgarski slikar Tanev je razstavil svoje slike v Beogradu, Splitu in Zagrebu. Po vojni je to pr» vič, da je bolgarski umetnik nastopil v Jugoslaviji. Tanev je s sprejemom zelo zadovoljen.
Kdor »Družine« ne namerava caro» citi, naj nemudoma vrne prvo in dni» go številko!!
Nagrada vladnega načelnika.
Načelnik vlade je razpisal 100.000 lir nagraoe za o^ebo ali osebe, ki od» krijejo zločinske napadalce na »Po» polo di 1 rieste«. Želja celokupnega prebivalstva je, da bi hudodelci, ki so povzročili tolikim družinam in deželi tako gorje, prišli čim prej v roke pra» vice.
Šole in učitelji na Goriškem.
Koncem 1929. je bilo v goriški de» želi 143 šol s 689 razredi; v njih je poučevalo 506 učiteljskih moči. Zra» ven tega deluje še 49 otroških vrtecev.
Div ia burja.
V	torek opoldne je kmetica Marija Širca nesla po poti iz Proseka v Mi» ramar sinu kosilo. Pred orožniško po» stajo v Miramaru je močan val burje vrgel ubogo ženo ob tla. Prenesli so jo najprej v orožniško postajo, potem pa v tržaško bolnico, kjer so ugotovi» li, da si je pretresla možgane in zado» bila tudi notranje poškodbe.
Mussolinijeva hči zaročena.
V	soboto je v palači Torlonia v Rimu priredil vladni načelnik družin# ski sprejem, pri katerem se je nazna» nila vest, da sta se gdč. Ed da Musso li» ni in grof Galleazzo Ciano zaročila. Zaročenec je sin ministra za železnice grofa Ciana, po poklicu diplomatski uradnik. Nastavljen je za tajnika pri poslanstvu pri Vatikanu.
Slaba vzgoja
je kriva, da je toliko mladih zločincev. Tega mnenja je Ford, kralj avtomo» bilov. Mnenje seveda ni novo, toda bogati Ford ima sredstva, da svoja mnenja krepko podpre. Zato je tudi dal 100 milijonov dolarjev na razpo» lago, da se zgrade vzgajališča za za» nemarjeno mladino.
Poroka.
V	soboto se je v Lokavcu pri Aj» dovščini poročil zdravnik dr. Lojze Simoniti z gdč. Cveto Postlovo iz ugledne lokavške rodbine. Obilo sreče!
Neurje.
Pretekli teden so imeli na Sardiniji hude nevihte. Reke so narastle za par metrov. Odnašalo je tudi mostove in hiše. Par ljudi je prišlo ob življenje.
Papežev poslanik
v Nemčiji je postal Cesare Orsenigo, ki je bil doslej nuncij v Budimpešti, preje pa kanonik v Milanu.
Nesreče v Trstu.
Zidar Jožef Škilan, star 34 let, je pa» 'el z odra, ko je popravljal cerkev sv. ušta, in se hudo pobil po kolenih. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Urad* tika Alojzija Sosiča iz Barkovelj je popadla slabost, ko je nadziral naia» ganje parnika »Venezia«. Treščil je z glavo ob tla in si pretresel možgane. Zdaj se zdravi v bolnišnici. — Mor* nar Marij Fabrič je nekaj popravljal na parniku »Vienna«. Nenadoma se mu je zlomila lestva in mladi mornar se je znašel na tleh s pobitim obra* zom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Letošnje cerkvene stoletnice.
»Osservatore Romano« je priobčil zanimiv pregled o zgodovinskih oblet» nicah, ki se bodo letos praznovale. Na prvem mestu je obletnica smrti sv. Avguština (28. avgusta 1. 430.), 12. ju* lija dvestoletnica, odkar je bil izvoljen tavrencij Corsini za papeža (Klement
t
j XII.), 16. maja stoletnica, odkar je bil i sv. Alfonz Liguori proglašen za svet» nika (1830).
Nova klavnica v Gorici.
Blizu južnega kolodvora kraj ceste sv. Andieja se bo zidala nova mestna I klavnica, ki bo zelo velika, tako da bo mogoče v njej zaklati preko 50 goved dnevno.
V prid oljkarjev.
Ministrski svet je sprejel načrt za zakon, ki naj zaščiti gojitev oljk. Ca* rina na uvoz pristnega olja se zviša od 22.5U na 33.75 zlatih lir, t. j. na 125 papirnatih lir za kvintah Pristojbina na izdelovanje olja iz semen pa se zviša za 50 lir za kvintah Tako bodo olj kar ji mogli lažje in bolje prodajati pridelek svojih nasadov.
Ošpice v Trstu.
Izmed nalezljivih bolezni so letos v Trstu najbolj sitne ošpice (rabat). Skoro ne najdeš hiše z otroci, ki bi je ta bolezen ne bila obiskala. K sreči je njen potek zelo mil.
Nesreča na morju.
Velikanski morski vihar, ki je di* v j al od I. do 5. februarja zapadno od Španske na Atlantskem oceanu, je zajel tudi jugoslovansko ladjo »Dak* sa«, last Dubrovačke parobrodarske plovidbe. Ladja se je potopila z vsemi 38 člani posadke, ki je bila sestavlje* na večinoma iz samih Dalmatincev. Morje je vrglo na portugalsko obalo tri mrtva trupla. Mesto Dubrovnik, od koder so bili skoro vsi ponesrečeni mornarji, je razobesilo črne zastave.
Častni profesor.
Prestolonaslednika je počastila uni* verza v Turinu s častnim naslovom profesorja pravnih ved. Take našlo» ve dajejo le visokim osebam ali pa jj svetovnoznanim učenjakom. Kralje* vič ima že tudi naslov častnega dok* tor j a na vseučilišču v Boionji.
Čiščenje.
V	ameriških velemestih je silno do* s ti zločincev. Policija vsako toliko priredi nanje pravcati low V Chica» gu so bile prave bitke med policijo in zločinskimi tolpami. Na obeh straneh so mrtvi in ranjeni. Končno je policija z oklepnimi avtomobili ukrotila zlo* čince in jih 3000 polovila. Baje se jih pa še veliko tisočev skriva po podzemeljskih brlogih.
Prebrisani mlekar.
V	bližini Milana živi neki Edvard Ronceglionl Mož je pobiral mleko po
! vasi in ga vozil v mesto. Vsa vas se je | pa čudila, kako da ta mož redi kar po i 30 opitanih. prašičkov. Končno so re* šili uganko. Mlekar je malo pred me»
1 stom ustavi konjička, odlil iz vsakega | vrča malo mleka in dolil -pode. Mleko j je dajal svojim pujskom, vodo pa so j pili meščani.
Iz bojnih ladij — avtomobile S | Znani ameriški tovarnar avtomobi* j lov Ford je te dni povedat, kako si ; misli razorožitev na morju. »Ob kon* i cu vojne sem kupil od ameriškega : mornariškega ministrstva ladje in jih ; z velikim dobičkom porabil za izde*
• lavo avtomobilov in motornih plugov, i Pripravljen sem stopiti v pogajanja, da pokupim vojnie mornarice vseh dr» i žav, da jih sprernjenim v avtomobile in
pluge. Londonska konferenca je kle* petanje. Ljudje so se bojevali, tudi ko ni bilo še oklopnic in kanonov. Edini način, da se vojne preprečijo, je ta, da se vojni dobičkarji prepričajo, da mo» rejo tudi v mirnem času žeti dobičke.« — V tej amerikanski sodbi je debelo zrno resnice.
Izvoščeki stavkajo.
V	Berlinu so začeli stavkati izvošče* ki in šoferji. Tovariše, ki hočejo de» lati, kar pretepejo in jim gume režejo. V stavko so stopili tudi pariški iz* voščeki. Veselje do stavke se je pri» jelo tudi ameriških tovarišev. V Pitts* burgu so že delali take preglavice po* lici ji, da so morali nad nje s plinskimi bombami, ki povzroče solze.
Danes meni, jutri...
Nekdanji boljševiški mogočnjak Trocki j je padel v nemilost. Proti Stalinu nastopa posebno v svojih »Spominih«, kjer odkriva napake bolj* ševiške vladavine. V odgovor pa je dal Stalin pozapreti obe Trockijevi hčeri in njuna moža.
Papežu grozijo?
Dopisni urad Fournière javlja, da so na vatikanski pošti prestregli več grozilnih pisem, naslovljenih na sv. očeta. Pisrna so bila oddana na pošto v Moskvi.
Življenje in smrt.
V	mestu Gorici je bilo v januarju 29 porok, 80 rojstev, 73 smrti; narastek znaša 7 oseb. V ostalih delih dežele pa je bilo 54 porok, 280 rojstev, 188
i smrti; narastek znaša 92 oseb.
Število brezposelnih.
Dne 31. januarja t. 1. so v Italiji uradno našteli 462.000 brezposelnih. Ko se začnejo poljska dela, prične šte* vilo brezposelnih brzo padati.
Slovenski radio v Ameriki.
Brezžični oddajni postaji v Clevc landu in Čikagu sta začele prirejati slovenske koncerte in predavanja. Tako bo moglo 200.000 Slovencev v Ameriki poslušati domačo besedo in glasbo.
Notranje preseljevanje.
V	Terranuovo v Sardinijo je pri» spelo 60 poljskih delavcev iz Vičencc. Naselili se bodo v vasi »Mussolini«, ki se že gradi.
Potres.
Že precej časa nismo ničesar čuli o potresih. Pretekli teden se je pa zemlja močno tresla na grškem otoku Kreti sredi Egejskega morja. Glavno mesto Kandija je skoraj popolnoma razrušeno.
Čudno zastrupi fen je.
V	Gradcu na Štajerskem stanuje bivši general ruske vojski Kušnir Ku* šinev, ki velja za voditelja ruskih iz* seljencev v Avstriji, že večkrat so mu komunisti grozili, da mu pojde za življenje, če ne ustavi protiboljševiš* kega delovanja; zato je generala stra* žila tajna policija. V januarju je ruska naselbina v Gradcu priredila čast» niški ples, ki se ga je udeležil tudi ge* neral Kušinev. Drugi dan je generalu desna roka silno zatekla: bil je za* strupi jen. General je policiji izjavil, da sta prišla na ples dva neznanca, ki sta mu stisnila roko. Sumijo, da ga je eden izmed njih ranil z zastrupljeno iglo, prikovano na prstan.
SPREMEMBA
V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU KATOLIŠKE CERKVE.
V torek je izšlo papeževo pismo, s katerim je poglavar Cerkve razrešil službe dosedanjega državnega tajnika kardinala Petra Gasparrija. Isti dan je prevzel državno tajništvo kardinal Evgen Pacelli. Ko zapušča poveljni* sko mesto cerkve mož, ki je 15 let da* jal smer zunanji politiki Vatikana, je Prav, da očrtamo njegovo živi jensko Pot in delo.
Peter Gasparri se je rodil pred 78 leti v vasi Ussita blizu mesta torcia v Srednji Italiji. Ko je dovršil bogo* slovne in pravne nauke, je bil nekaj iet tajnik kardinala Mertela, potem Pa je do 1. 1898. poučeval cerkveno Pravo na katoliškem vseučilišču v Pa* rižu. Tega leta ga je papež Leon XIII. Povzdignil v nadškofa in ga poslal za apostolskega nuncija v ameriške re* Publike Bolivijo, Perù in Ekvador. Tri leta pozneje pa se je vrnil v Rim, kjer je prevzel težko in odgovorno delo, da je skupno z drugimi pravniki na novo uredil cerkveni zakonik. Ob izbruhu svetovne vojne ga je papež Benedikt imenoval za državnega taj* nika katoliške cerkve.
Državno tajništvo je v vrhovnem vodstvu cerkve najvažnejši urad. Po °dloku Pija X., ki je na novo določil njegov delokrog, ima državno taj niš* Tfo nalogo, voditi zunanjo politiko Cerkve. Državni tajnik vodi diploma* tiene posle, urejuje stike med sveto stolico in posameznimi državami, pri* Pravlja mednarodne pogodbe, ki jih Potem pretresa kongregacija (odbor) za izredne zadeve. On predlaga pape* zu osebe, ki naj zastopajo sveto sto* nco pri posameznih vladah. Iz držav* nega tajništva gredo navodila diplo* matičnim zastopnikom Cerkve po vsem svetu in v važnih slučajih tudi škofom.
Kardinal Gasparri je bil državni tajnik petnajst let. Služil je dvema Papežema: Benediktu XV. in Piju XI. v cerkveni zgodovini je njegovo delo zapustilo neizbrisne sledove. Saj je deloval v burni dobi, v svetovni vojni ® v povojnih zmešnjavah. Njegovo delo je rodilo mnogo trajnih sadov; zapustil je tudi dela, katerih prava vrednost se bo šele črez leta mogla Presoditi.
Državni tajnik Gasparri je bil mož niru in gradnje. Ob strani mirovnega Papeža Benedikta XV. je vodil kr* > . cerkve, trudeč se, da narodi kon* Cajo vojno klanje in se združijo v Pravičen mir. Mirovne okrožnice pa* Peza Beneditka XV. sicer niso mogle Pregovoriti narodov, da bi brž kon* an vojno, toda brez dvoma so mo* gocno'okrepile gibanje za mir in tako Pospešile konec svetovne vojne. V povojni dobi pa je Gasparri začel delo. ki ga je pripravljal po široki za* snovi. Gasparrijeva osnovna politič* na misel je bila, spraviti države in Cerkev za sporazumno delo v blagor vernikov kakor tudi človeške družbe.
Zato ga lahko imenujemo zidarja konkordatov in drugih meddržavnih pogodb, ki urejujejo pravice cerkve in pravice države. V tem delu so dozo* reli sledeči sadovi:
Pred vojno je imelo diplomatske zastopnike pri sveti stolici devet dr* žav. Ko dnžavni tajnik Gasparri za* pušča svoje mesto, ima svoje zastop* nike pri Vatikanu 31 držav, med njimi velesile Francija, Italija, Anglija, Nemčija, Poljska ter vse druge slo* vanske države razen sovjetske Rusi* je. To je pomemben uspeh Gasparri* jeve spretnosti in vztrajnosti.
Pod njegovim vodstvom so se na novo uredili odnošaji med Cerkvijo in državo v mnogih evropskih drža* vah. Leta 1920. je sv. stolica sklenila pogodbo s Francijo, s katero se je dol* gotrajno bojno razmerje med Cer* kvijo in francoskimi vladami zaklju* čilo in je Cerkev zadobila precej pra* vic. Leto zatem se je podpisal konkor* dat z letsko republiko, 1. 1924. pa kon* kordat z Bavarsko, ki je prinesel ba* varskim katoličanom velike ugodno* sti. Leta 1925. je poljska republika sklenila s sv. stolico konkordat, v katerem so zelo važne določbe, da dr* žava priznava katoliški zakon, vero* uk v šoli, katoliško vzgojo mladine in svobodo katoliških organizacij. Dve leti pozneje je dozorel konkordat z litvansko republiko, v katerem se je med drugim država obvezala, da bo spoštovala jezik narodnih manjšin v cerkvah in pri verouku. Istega leta sta državni tajnik Gasparri in romun* ski ministrski predsednik podpisala konkordat, ki jamči romunskim kato* ličanom polno versko svobodo. Sle* dila sta 1. 1928. dve pogodbi s Češko* slovaško in Portugalsko. Leta 1929. pa je državni tajnik Gasparri podpisal lateranske pogodbe z Italijo, o katerih smo večkrat izčrpno poročali. In lani so nemški katoličani navdušeno po* zdravili zelo ugodni konkordat s Pru* sijo, ki ga je po navodilih Gasparri* ja sklenil nuncij Pacelli, sedanji na* slednik Gasparrijev.
To so znamenja dela, ki ga je izvršil državni tajnik Gasparri v 15 letih službovanja. Politični položaj Vati* kana se je v tej dobi znatno okrepil. Zrastla pa so tudi nova težka vpraša* nja, odprla so se nova polja, ki čaka* jo obdelave.
Kardinal Gasparri odhaja na lastno prošnjo radi starosti. V poslovilnem prisrčnem pismu ga papež imenuje »svojega neutrudnega sodelavca in zvestega tolmača.«
Gasparrijev naslednik.
Novi državni tajnik je še razmero* ma mlad, ima 54 let. Glasilo nemškega centruma »Germania« piše o njem: »Kardinal Pacelli nam je dobro znan izza svojega delovanja v Berlinu. Du* hovna enovitost osebnosti, obilje glo* bokega znanja, jekleni značaj izvirajo pri njem iz skrbne vzgoje in iz modre živi jenske izkušnje. Kardinal Pacelli je izšel iz rodovine, ki že dolgo služi
papeštvu. Njegov ded in oče sta bila uradnika v papeških pisarnah. Dru* žina je trdoživa, saj je njegov oče uča* kal 80 let, mati pa 76. Kardinalov brat Francesco Pacelli je lani zastopal sve* to stolico pri pogajanjih za lateranske pogodbe in je izdelal pravno stran konkordata in drugih dveh pogodb med Vatikanom in Italijo.
Kardinal govori in piše pet jezikov, italijansko nemško, francosko, Špan sko in angleško. Lansko leto je v Ber limi izšla knjiga njegovih govorov, k' jo je uredil načelnik nemškega cen truma (krščanske demokratične stran ke) prelat Kaas. Novega državnega tajnika označujejo za moža z železni : voljo in neutrudno delavnostjo. S pia* vanjem in ježo se je v mlajših letih tako utrdil, da vzdrži zelo naporno delo. Pri diplomatskih poslih ga vodi oster, hladen razum, združen s priro jeno tankočutnostjo za najmanjša ni hanja v drugih dušah. Jasen in trezen mislec je, obenem pa vedno prežet z zaupanjem, da se najtežavnejše stvari lahko s spretnim in potrpežljivim de* lom razmotajo in uredijo.
POMORSKO ZBOROVANJE.
Pomorska konferenca v Londonu traja že 3 tedne, a ni prišla še do no* benega sklepa. Zastopniki velesil so razpravljali večinoma le o tem, po kakšnem načrtu in v kakšnem vrst* nem redu naj se vrše pogajanja. Šele pred dnevi so se začeli bližati jedru konference: na javni seji so se lotili najprej vprašanja podmornic. Angie* ži in Amerikanci so kakor znano mnenja, da je treba podmorske čolne odpraviti in prepovedati. Govornik Angležev admiral Aleksander je re* kel, da je bila podmornica v svetovni vojni najbolj kruto in nečloveško orožje. To je gotovo resnično. Saj je v letih 1914.—18. podmornica potopila nič manj ko za 12 milijonov 800 tisoč ton trgovskih ladij. Če pomislimo, da je tona prostor, kamor lahko deneš 10 hi vode, so to silovite številke. An* glija sama je zgubila od tega 7 milijo* nov 759 tisoč ton parobrodov. Kako nevarne so podmornice, vidimo tudi iz tega, da je Italija v boju proti temu zahrbtnemu sovražniku postavila na svoja obrežja 702 topova, držala v službi 101 letal in zrakoplovov ter po* tegnila čez otrantsko morsko ožino med Brindisi in Krfom 66 kilometrov dolgo mrežo iz jekla. Ta jekleni zid se je spuščal 50 metrov globoko v morje in pritrjenih je bilo na njem v pri* merni razdalji 1200 min. Angleži in Amerikanci so obdajali z jekie-rimi mrežami tudi posamezno lad’O. da' bi se v njih lovili torpedi podmornic. Razen tega so spremljali ladjo številni torpedolovci, da bi se spustili v boj z bližajočo se podmornico. Vse to ni mnogo pomagalo. Ena ladja za drugo je našla žalosten konec na dnu mor ja. To je vzrok, da so Angleži že leta 1922. na pomorskem zborovanju v Washingtonu zahtevali, naj se drža* vam prepove zidanje podmornic. Ob odporu Francozov je predlog tedaj propadel. Sedaj so Angleži skozi usta admirala Aleksandra stari predlog
obnovili. Aleksander je rekel, da sta« ne ena tona podmornice dvakrat do trikrat več kakor tona vsake druge bojne ladje. Podmornice se morajo torej ne samo iz človeških, ampak tudi iz finančnih razlogov odpraviti.
Grandijevo mišljenje.
Amerikanski zastopnik Stimson se je priključil Angležem in rekel, da so bili napadi nemških podmornic na tr* govske ladje glavni vzrok, da je Arne« rika stopila v svetovno vojno. Da se take nečloveške strahote ne ponove, naj se podmornice kratko in malo prepovedo.
Razlogi Angležev in Amerikancev so torej na prvi pogled skozi in skozi človekoljubne narave. Če pa pogle* damo malo globlje, vidimo, da gre tu prav za prav za njih premoč na morju. Velike, zelo drage bojne ladje, ki si jih srednje in majhne države ne mo« rejo privoščiti, se morajo bati edino podmornic. Če bi podmornic ne bilo, bi jim nihče ne mogel do ži« vega. Amerika in Anglija bi bili ne« omejeni gospodarici na svetovnih morjih. Nobena druga država, ne Italija ne Francija in ne Japonska, ni« ma toliko denarja, da bi tekmovala z Ameriko ali Anglijo v zidanju mor« skih orjakov.
To je vzrok, da >se je Francija tudi to pot uprla odpravi podmornic. Njen prvi minister Tardieu je povedal v Londonu kar naravnost, da se Fran« cija nikoli ne bo odpovedala temu važ« nemu orožju. Istega mnenja so Japon« ci. Njih zastopnik je rekel, da je podmornica ravno tako orožje kot vsako drugo, nič manj nevarno kakor letala, ki mečejo lahko smrt ne samo na morje, ampak tudi na kopno. Pred vojnimi letali ne bo varen nihče.
Italijanski zunanji minister je stavil zato pameten predlog: naj Anglija in Amerika odpravita pomorske velika« ne, pa bodo ostale države podmornice. Pod tem pogojem je Italija rade volje pripravljena razpravljati o prepovedi podmornic.
Iz dosedanjih pogajanj sledi jasno, da bodo podmornice ostale. Potreben
bi bil namreč eno duš en sklep vseh 5 velesil, do tega pa ne more priti. Edi« no, kar bodo v Londonu sklenili, bo to, da se podmornicam za slučaj voj* ne prepovedo nekateri posebno suro« vi načini boja, kakor potapljanje tr« govskih in potniških ladij brez prej* šnjega opomina. Voditelje podmornic bodo najbrž obvezali, da rešijo če mo* g oče moštvo in potnike sovražnega parobroda.
Francija odkrila karte.
Druga stvar, ki je londonsko zb o* r o vanj e spravilo nenadoma v živahno vrvenje, je pa to, da je Francija po* vedala v številkah, kakšno brodovje zahteva. Tardieu je predložil konfe* renči spomenico, kjer pravi, da si mi* sli Francija do leta 1936. zgraditi bro* dovje, ki bo 724 tisoč ton veliko. Taka mornarica je neobhodno po« trebna za varnost republike in njenih prekmorskih posestev. Da bi med Francijo in Ameriko ali pa med Fran* cijo in Anglijo prišlo kedaj do vojne, se zdi francoski vladi izključeno, toda sedanje vojno brodovje je vendarle premajhno. Leta 1914. je imela Fran* cija 964 tisoč ton brodovja v službi ali v zidavi in parlament je bil dovolil tedaj še 174 tisoč novih ton. Tako je Francija leta 1914. lahko računala z mornarico 1 milijona 139 tisoč ton. Današnje francosko vojno brodovje je pa za več ko 450 tisoč ton manjše, Francija trosi danes za mornarico manj ko pred vojno. Tako utemelju* jejo Francozi svoje zahteve po zviša* nju vojnega brodovja. Toda številke, ki so jih Francozi povedali, so vzbu* dile pri Angležih, Amerikancih in tudi pri Italijanih precejšen odpor. Ame* rika in Anglija, najmočnejši pomorski državi na svetu, sta si priznale ena drugi 1 milijon 250 tisoč ton veliko brodovje in postale tako enaki na morju. S tem da zahteva Francija 724 tisoč ton, hoče doseči 60 od sto ame* rikanske, oziroma angleške mornari* ce. To se zdi posebno Angležem pr e* tirano.
Brodovja se pomnože.
V Londonu se pripravljajo namreč ne samo na to, da ustavijo vsako
grajenje novih ladij, temveč hočejo tudi par starih razrušiti. Zato jih zelo vznemirja, da zahtevajo Francozi rav* no nasprotno: povečanje svoje vojne mornarice v vseh vrstah ladij. Raz* orožitvena konferenca v Londonu se je spremenila tako v pravo oborožit* veno zborovanje. To se vidi tudi v tem, da zahtevajo istotako Japonci povečanje svoje mornarice. Po dolo*
I čilih pomorske konference v Wa*
| shingtonu iz leta 1922. so imeli Ja* j ponči pravico do 60 odstotnega šte*
I vila velikih bojnih ladij, ki jih ima | Amerika, oziroma Anglija. Sedaj ho*
; čejo imeti na splošno že 70 odstotkov.
! To pomeni, da nameravajo graditi no*
I ve ladje.
1 Če bo Francija vztrajala pri svojih zahtevah, — pravijo angleški listi — pride pomorsko zborovanje v zelo težak položaj. Angleži bi bili p risii j e* ni, da skrbe tudi oni za večje bro* dovje in opuste razoroževanje.
Italijanski tisk se vprašuje, proti komu se Francija oborožuje, Vojna z Ameriko in Anglijo je po zatrdilu Francozov izključena. Ravno tako si ni mogoče misliti vojne med Francijo in Japonci. Proti komu gradijo torej Francozi bojne ladje in čemu? Resni* ca je ta, da si hoče Francija v Londo* nu zagotoviti popolno vojaško pre* I moč v Evropi.
j Vsi napeto pričakujejo, kako bo 1 Italija odgovorila na francosko spo*
; menico. O izidu zborovanja pa lahko I rečemo že danes, da bo prinesel po* ' večanje vojnih mornaric sveta. To se bo zgodilo kljub Zvezi narodov, kljub pogodbi v Locarmi in kljub Kelloggo* • vemu paktu, s katerim se je vojna za vse čase obsodila. Državnikom manj* ka pač vera v moč in trajnost teh po« godb in zato« se zanašajo pred vsem na lastno silo.
ZSst prstan zastonj
dobi brez izjeme vsak, kdor nabere i 200 listkov, ki so priloženi vsem po Vi kg težkim paketom jajčnih teste* nin »Pekatete«. — Zahtevajte jih pri trgovcih!
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Dragi prijatelji in gostje! Ča$t mi je naznaniti vam, da je današnja gostija istočasno * rodbinska slavnost. Slavimo zaroko moje drage nečakinje. Ti, Nejta,« je rekel smehljajoč se, »sama pokaži našim gostom iz* volj enea svojega srca.«
Vseh oči so se okrenile k mladi deklici. Njena ble* doba in uporno molčanje sta začela vzbujati občo po* zornost, dasi ni nihče slutil resnice. Za trenutek je Nejta nepremično obstala in strašna bledoba se ji je razlila preko obličja. Nato je, kakor da jo je grozeči Hartatefov pogled začaral, snela venec, ki je ^krasil "njene lase, se napol okrenila in ga položila Hartatefu na glavo. Zdaj pa jo je jeza, ki je v njej divjala, >tako potrla, da je padla na stolico. Od vseh strani so ji čestitali. Sužnji so polnili kozarce, komaj so bili izpraznjeni. Razigra* nost gostov je naraščala z vsakim naslednjim trenutkom. Višek pa je radost dosegla, ko je Hartatef vstal, se zahvalil za čestitke ter povabil vse navzoče na osem*
dnevno svatovanje. Nameraval je slaviti svojo poroko, kakor hitro bo dokončana palača, ki jo je zidal v naj* lepšem delu Teb.
Le Keniamun se ni udeležil splošne veselefeti. Pri proglasitvi zaroke je nenadoma prebledel, postavil na mizo svojo polno čašo in vprl v mlado dekle začuden in srdit pogled. Venomer je rasla v njem sumnja, da so Nejto skrivaj prisilili v to možitev. Ko je začel dvoriti deklici, sta mu bila Satati in Meno naklonjena in de* klica mu je obljubila, da postane njegova žena. Če je prostovoljno izpremenila svoj prejšnji namen in dala prednost bogatemu Hartatefu, kako naj si razlaga njeno bledobo, mrzlično razburjenost in vztrajno molčanje. Na vse čestitke ni imela niti besedice odgovora. Sicer pa se ni samo ta vojščak bavil s takimi mislimi. Gostje so bili prevljudni, da bi pokazali svoje začudenje zaradi nevestinega vedenja, vendar pa so se vedno pogosteje spogledovali ter se drug drugemu dvoumno nasmihali in se na tihem pomenkovali.
Neskromna radovednost ni bila samo srednjeveška čednost, ampak je prav tako bujno cvetela tudi v družbi starih Egipčanov. Dobri tebanski meščani so kar goreli od želje zvedeti, zakaj je Nejta tako molčeča in zakaj kaže tako malo veselja ob zaroki z bogatim Hartate«
Cerkvena družba sv. Rafaela^ za varstvo izseljencev goriške nadškofije.
Družba sv. Rafaela je obstajala že pred vojno. Pravo potrebo in korist te družbe pa je spoznala naša škofija in dežela še le po vojni. Gospodarske razmere, posledice vojne, silijo naše ljudstvo, da trumoma zapušča svoj dom ter se izseljuje na vse kraje sve* ta. Res je sicer, da se mnogi izselju* jejo brez pravega preudarka, kar na slepo in brez prave potrebe, vendar — izseljujejo se. To je bridka resnica!
S to resnico moramo računati. To Je huda rana v srcu naše škofije in de* ^ele, ki jiam ne daje molčati, rok kri; zem držati. Veleva nam delati in po* Piagati, da z združenimi močmi odvr* Perno, kolikor $e da, pogubne posle* dice izseljevanja in to v prvi vrsti v dušnem oziru.
Koncem lanskega leta je imenoval družbi sv. Rafaela prevzvišeni knez 'n nadškof odbor, ki naj vodi vse družbino gibanje po škofiji. Odbor Jrna naslednje člane: dr. Mirko Bru* Plat, predsednik, Stanko Stanič, pod* Predsednik, Jos. Abram, tajnik in bla* Sajnik, dr. Andrej Pavlica, Filip Ter* °elj, Ciril Zamar, Ignacij Leban, sve* tovalci.
, Odbor ima najboljšo voljo, pridno delovati in je stopil v stik z dušnimi Pastirji vse nadškofije. Zaveda se te* Zav prevzetega dela, toda ve, da bo ni°gel služiti dobri stvari, ker hoče in mu bo tudi Bog pomagal.
Treba pa, da združimo moči vsi: odbor, dušni pastirji, ljudstvo in tudi izseljenci sami. Vsi smo eno in vsi delujmo za isti sveti cilj!
Dušni pastirji vodijo imenik in na* slove izseljencev. Vernikov sveta na* J°ga pa je, da dušnim pastirjem poma* ^aio, olajšujejo delo ter z vso skrb* kostjo izvršujejo njihova naročila. — Vsaka družina, ki ima kakega izse* i J enea, naj bo še posebno v stiku s svojim dušnim pastirjem, naj mu ta* k°j naznani vsak naslov ali premém* Po izseljenčevega naslova. Ravnajo
naj se po duhovnikovih navodilih in naj kolikor moči tudi sami skrbijo, zlasti za dušni blagor svojcev v tujini. Ohraniti jih treba vse domačemu ognjišču in domači cerkvi.
Izseljence bo gotovo v dnu srca ve*
selila ta skrb in to zanimanje, ki jo imajo zanje domačini in Cerkev. V to* lažbo jim bo in v bodrilo. Ljubezen vzbuja ljubezen. In ljubezen nas bo rešila in vodila vse k večni ljubezni — k Bogu.
Okno v svet.
Padec francoske vlade.
Načelnik vlade Tardieu in zunanji minister Briand sta ravno začela na londonskem zborovanju boj za po* morske zahteve Francije, ko prihaja iz Pariza vest, da je poslanska zborni* ca vrgla vlado. Usodno glasovanje se je zvršilo v ponedeljek. Opozicija je zahtevala od finančnega ministra Ché* rona (Šerona), naj zniža davke za 60 milijonov več, nego je nameraval, če* mur se je Cheron uprl. Za vlado je glasovalo 281, proti pa 286 poslancev. Andrej Tardieu, ki je ležal bolan v stanovanju, je odstopil z vsemi mini* strskimi tovariši, čim je zvedel za izid glasovanja. Kdo bo njegov na* slednik, ni še znano. Govore, da bo Aristid Briand ali pa kak voditelj Ra* dikalno*socialistične stranke, zakaj ta opozicionalna stranka je v glavnem strmoglavila vlado. Drugi pravijo, da se vrne Poincaré. JRadi francoske vladne krize se bo delo na london* s kem zborovanju trenotno ustavilo. To so hibe parlamentarizma.
Zemljiška reforma na Češkoslovaškem.
Ob nastanku češkoslovaške repu* blike je okoli 2000 veleposestnikov imelo 30 odstotkov vse rodovitne zem* lje v državi, ostalih 70 odstotkov zem* lje pa je bilo lastnina srednjih in ma* lih kmetov, ki so jih našteli nad pol milijona. Knez Schwarzenberg sam je imel v lasti nad 100.000 hektarjev njiv in gozdov. Da pripomore malim kmetom in zemljiškim delavcem do zemlje, je Češkoslovaška 1. 1919. skle* nila, veleposestva razdeliti. Z zako* nom o zemljiški reformi je odvzela veleposestnikom vso zemljo, ki je pre* segala 150 hektarjev njiv ali 250 ha zemljišč vseh vrst, ter jim za to plača* la odškodnino. Vlada je dosedaj raz*
lavce 1,278.000 hektarjev polja; v last države in občin je po zemljiški refor* mi prešlo 2,741.000 ha gozda. Državna zemljiška banka daj a malim kmetom za nakup takih zemljišč posojila do 90% nakupne svote. Kmečki stan v Češkoslovaški se je z zemljiško refor* mo močno,okrepil. Izkušnja je tudi pokazala, da je proizvodnja na razde* ljenih zemljiščih narastla.
Primo de Rivera v Parizu.
Razmere na Španskem so še vedno precej napete. Nekateri voditelji prejšnjih strank zahtevajo, naj sc skliče parlament, ki imej pravico, skle* pati o novih osnovnih državnih zako* nih in o obliki države. V svoji jezi na padlega diktatorja gredo tako daleč, da zahtevajo celo zakonita jamstva, da se enake razmere nikoli več v Špa* mjo ne povrnejo. Načelnik vlade ne sme preveč popuščati, ker bi sicer za* vladale v državi politične strasti in škodovale mirni ureditvi razmer. Ge* neral Primo de Rivera je zapustil Špa* nijo in odpotoval v Pariz.
Shod »Skalnice«
bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 4. pop. v cerkvi sv. Ivana v Gorici. K obilni udeležbi vabi PREDSEDNIŠTVO.
Darovi.
Za »Sirotišče sv. Družine«: P. n. gèna Pavla Gor Janova 30 lir (prav toliko za sv. misijone); mesto cvetja na grob pok. sorodnice Lenke Devetakove Haruje družina Fratnikova pri Sv. Luciji ob Soči 25 lir; o priliki poroke g. Anto* j na Kabraja in gène Milke Klavora v Belem j (Brdo) so nabrali gostje 28 lir (prav toliko tu* j di za »Alojzijevišče«); dekleta in fantje iz Tolmina v počastitev pok. Lenke Devetakove 20 lir, ostalih od venca. Preplačila za knjigo »Sejavec« 30 lir. Vsem, ki so nam darovali blaga, srčna hvala! — Bog stotero povrni!
fom, katerega bi bila z največjo radostjo vzela za moža Katerakoli izmed navzočih deklet.
Satati in Mena sta z naraščajočim nemirom opa* ^ovala te znake sumljive radovednosti. Zato sta se od* . ahnila, ko so vsi vstali od mize. Skupina žensk je akoj obstopila Nejto. Vprašale so jo, kdaj bo poroka, in	čestitale, ker vzame tako zalega, bogatega
. imenitnega moža. Deklica je odgovarjala s komaj g snim glasom, da je trudna in da bi se rada odpočila. • a afr> ki jo je nemirno opazovala, je po nagli rdečici rp tresočih se ustnah poznala, da se bliža živčni napad, i ar:oI Je stopila k njej, jo objela in rekla z mehkim, lobrohotnim usmevom:
»Radost in tuga enako utrujata. Spominjam se, kako v + Q,Ti1T1P1?.e obvladali razni občutki, ko sem postala ne* S NT i •’ ^.ra£a’ in odpočij se.«
. Naglo jo je odvedla na prazno teraso, medtem ko n .J,e družba razpršila po dvoranah. Komaj je Nejta n L<j a.?a teraso, je odpahnila od sebe Satati, se vrgla l,- ^zisce m začela ihteti. Pagirova žena je spoznala, da l: • 1 a Y t?m trenutku vsaka beseda tolažbe odveč in br> ó.fVa f v?rPn izbruh. Zato je odšla, dobro vedoč, da • e>to najprej pomirila. Vendar pa si je belila glavo, kje je vzrok, ki je zlomil prejšnji odpor
Hkratu ji je šinila v glavo misel, da ji je morda Hartatef kaj povedal o zastavljeni mumiji. Pri tej misli je Satati prebledela, ker je smatrala to za veliko nepre* vidnost. Po njenem mnenju ne bi smela deklica nikoli zvedeti o tej sramoti.
Ko je Satati korakala skozi prazno dvorano, je za* gledala Keniamuna. Hoteč se izogniti neprijetnemu po* govoru z mladim možem, ki mu je vzbujala varljive nade, je naglo stekla v sobo, kjer so se nekatere ženske glasno razgovarjale.
Keniamun je iskal samoten kot, kjer bi mogel zbrati svoje misli in potolažiti jezo, ki ga je lomila. Zdaj je razumel, zakaj se mu je v zadnjem času Mena izogibal, toda o Nejti bi si ne bil mislil, da je zmožna take nezve* stobe. V tem hipu se mu je zdela lepša in bolj zaželena kot kdaj poprej in z gnevom je spoznal, da ljubi ra* zumno in mlado deklico prav tako kakor njeno dozdevno veliko doto.
Kakor stroj je usmeril korak k terasi, misleč, da ni tam nikogar. Na svoje veliko začudenje pa je zagledal Nejto, ki je ležala na tleh in bridko jokala.
»Nejta!« je zaklical Keniamun. »Ali objokuješ svoje izdajstvo ali ti je žal prenagljene ljubezni, ki so jo v tebi zbudili Hartatefovi zakladi?«
IjL ^anafeke doline.
Ukve. — Letošnja zima je za našo
vas veliko slabša kot lanska. Druga leta smo imeli celo zimo lepe zasluž* Ice, letos pa s to milo zimo nobenega. Na vse mogoče načine smo se trudili in se trudimo, da bi spravili hlode v dolino na žage. Marsikdo bo sporula* di prisiljen iskati drugih zaslužkov, ker ni po zimi nič zaslužil. — Tik že* lezniške postaje v Lkvah nameravajo napraviti še postajo za poštne zrako* plove. — Pred nekaj tedni smo imeli duhovne vaje za fante. Teh duhov* nih vaj se je udeležilo 45 fantov. Ob sklepu so vsi.pristopili k svetemu ob* hajiiu; res vsa čast mladeničem! Delo za obnovo naše župne cerkve se je polagoma že pričelo. Upamo, da se bo letos tudi dovršilo. Imeli smo v ta namen že tudi celodnevno češčenje, da smo prosili božjega blagoslova za to delo.
Iz idrijskega kotia
in okolice.
Osebna vest. — Svetogorski gvardijan oče Jtndrizzi Viljem je pre-vzel mesto drugega kaplana v Idriji.
Nov grob. — Na prevozu v tr* žaško bolnišnico je umrla lóletna Iva* na Bizjakova, hčerka tuk. gostilničar* ja. N. v m. p.!
»Družin a«. * Ali ste se že naročili na ta prelepi mesečnik? Storite to ta* koj, da prejmete vse letošnje številke. Pišite takoj na upravo v Gorico, uli* ca Mameli 5, ali pa zahtevajte ga v trgovinah.
Škoda znamk. — Zadnje tedne se po Idriji in okolici širi neko pismo, ki je pisano v nemškem jeziku. Izšlo je baje izpod peresa »nemškega Ame* rikanerja«, ki zahteva, naj vsak pre* jemnik pismo še trikrat prepiše in po* šlje nato vsa štiri pisma osebam, ki jim hoče sreče. »Kdor tega ne stori, ga čaka nesreča« — pravi potegon! Sicer
je to taka bedarija," da je zanjo skoraj škoda prostora v listu,,vendar*je treba naše ljudi opozoriti, da za take ne* umnosti ne trosijo časa in denarja. Če so Švicarji, Nemci, Avstrijci itd. res odpošiljali naprej te kvante, kot ka* žejo podpisi na nekaterih pismih, nas to ne sme ovirati, da pošljemo vse v peč.
Gor. Kanomlja. — (Šola.) — Do* bili smo sedaj zopet prejšnjo gdč. učiteljico. Želimo, da bi stalno ostala pri nas, ker res skrbi za dobro vzgojo otrok.
Mrzli vrh. — (Zim a.) — »Mrzel« je naš vrh, vendar je bilo prejšnjo nedeljo, ko je kazal toplomer 11 sto* pinj pod ničlo, največ mraza- v tej zimi.
Srednja Kanomlja. — (Poroke.) — Poročila sta se Florijan Močnik s Francko Kacinovo in Teodora Von* čina z Jakobom Hvalo. Obe poroki sta bili s sv. mašo. Tako je pravi
Ledine. — (Č i p k a n j e.) — Da v zimskem času znatno pade cena idrijskim čipkam, ni kriv le večji do* tok blaga s kmetov, temveč tudi to, da naše ženstvo svoje izdelke pod ce* no prodaja. Zavedajmo se že enkrat, da zastonj delamo in škodujemo idrij* skim čipkaricam.
Masore. — (Iz teme k Luči.) —- Dne 4. t. m. je umrl v 25. letu sta* rasti posestnikov sin Ignacij Mlakar. Ko je bil star dve leti, je revček radi bolezni popolnoma oslepel. Leta 1908. se je kot 4*leten slep otročiček udele* žil romanja v Lurd. Ni mu bilo uso* j eno, da bi ozdravel, zadobil pa je go* tovo milost, da je svoje stanje izredno vesel prenašal do smrti. V svoj polo* žaj se je tako vživel, da je doma opravljal vsa dela še celo v mlinu, in v pol ure oddaljeno cerkev jo je vča* s ih primahal brez spremstva. Naj mu sveti večna luč. (Vsem soromarjem, ki so se zanj zanimali, se priporoča v molitev.)
Vojsko. — (Zima.) — Snega, ima* mo še vedno pol metra. Športnikov
ni kaj prida, le vojaški športni oddel* ki so nas za kratek čas obiskali.
Spodnja Idrija. — (Smrt. — Po* roka. — L uč.) — Dne 5. t. m. je umrl v starosti 40 let Ivan Albreht, krojač. — Dne 15. t. m. se je poročil Franc Gašperut iz Breginja z Gnezdo Marijo. Vso srečo! — Končno smo tudi v cerkvi dobili stalno električno luč. Iskreno vabimo vse Marijine ča* stive, da za letošnje Marijine prazni* ke obilno obiščejo našo romarsko cer* kev, ki je z novo razsvetljavo mnogo pridobila. Ker je naprava mnogo sta* la, se domači verniki in romarji toplo naprošajo, da po možnosti kaj daru* jejo.
Vsej okolici. — Ali že imate naro* čena »Novi list« in »Družino«?
iz Gor»
Tolmin. — (Zim ?.. — Pust.) — Kaj naj pišemo iz našega Tolmina? Zimo imamo letos lepo, da si lepše niti misliti ne moremo. Snega, ki smo ga lani imeli vso dolgo zimo, letos v dolini niti videli nismo. Žalostno ga gledajo smučkarji od daleč, vsi lepi načrti so jim šli po vodi; hribi so pa malo predaleč, da bi mogli tam gori v snegu utešiti zimsko veselje. Kmetje niso zadovoljni s tako lepo in prijet* no zimo; pravijo, da če zima preveč prizanaša, se letina nič kaj. dobra ne obeta. — Pust nam prav mirno in tiho poteka. Ni še bilo do zdaj plesov in drugih pustnih norosti. Niti ženijo se ne več toliko kot včasih v tem »pre* snetem pustnem času«.
Banjšice. — (Ceste. — Cerkev in mlekarne.) — Vse se pritožu* je, da je cesta Bate*Banjšice jako slaba. Koliko tujcev bi prišlo čez po* let j e vživat naš dobri zrak, če bi se ne ustrašili slabih potov. Že trije načrti so bili pripravljeni za popravo. Obči* nar ji upamo, da se bo naš delavni obč. načelnik tudi za nas pobrigal.Vsaj tja na spomlad naj bi to bilo urejeno, ko bo prišel k nam naš višji cerkve* ni pastir, ker je cerkev že popravi je* na. — Imamo tri mlekarne. Pa veliko boljše bi šlo. če bi se vse tri združi* le v eno. Premislimo!
»Če misliš, da ga vzamem za moža zaradi njegovega bogastva, me pač slabo poznaš.«
Toda K eniamun je prekrižal roke na prsih in raz* draženo vprašal:
»Zakaj ga pa jemlješ za moža? Kdo te sili v to? Tvoji starši so mrtvi, a brat nima take pravice. Jočeš m zdiš se obupana in vendar si prelomila dano mi be* sedo. Pojasni mi vse, Nejta, sicer te bom sovražil im za* ničeval, ker si v to zoprno možitev privolila iz pohlepa.«
Ko je Nejta slišala ta očitek, so ji solze hipoma usahnile in oči so se ji zabliskale.
»Prisegam ti, Kenjamun, da se poročim z obsovra* ženim človekom, ker moram. Se davi sem se borila za svojo svobodo. Ne vprašuj, zakaj sem v to privolila, ker ti ne morem povedati. Toda veruj mi, da na mojo odločitev ni vplival noben povod, ki si mi jih naštel.«
»Ne, ne, s tem se ne zadovoljujem. Moža, ki si mu obljubila zakon, ne moreš odpraviti s tem, da kratko* malo rečeš: »Prevarila sem te iz važnih razlogov.« Tisti, ki ga ljubiš in ki te ljubi, ima pravico do tvojega za* upanja. Če je potrebno, bo znal molčati, morda "pa bi utegnil najti izhod, ki ga ti v svoji zmedenosti ne vidiš.«
Nejto je ta tehtni ugovor tako presenetil, da bi mu bila skoraj povedala resnico. Kar se je na terasi nena*
doma pojavil Mena. Bil je rdeč v obraz in razburjen.
Hartatef mu je povedal, da je'zlomil odpor dekleta, ko ji je razkril zadevo o zastavljeni mumiji. Vzne* mirjeni Mena je sklenil, da se takoj pogovori s sestro. Ko pa je stopal po stopnicah navzgor, je spoznal Ke* niamunov glas in slišal njegove zadnje besede. Kri mu je šinila v glavo. Če to vrtoglavo dekle izda strašno taj* nost, kdo more vedeti, kako bo zavrženi snubec to iz* rabil? K eniamun je bil v družbi sila priljubljen; zlasti ženske so mu bile naklonjene, ker je bil prijeten in du* hovjt družabnik. S takšnim orožjem v roki je mogel uničiti Menovo dobro ime in se osvetiti za ponižanje.
Stekel je na teraso, se postavil poleg Nejte, kakor da jo hoče braniti, ter zaklical z izzivalnim glasom:
»Zakaj mučiš mojo sestro? Sam si videl, da je dala prednost drugemu. Glede vzrokov tega rodbinskega ukrepa pa si tujemu človeku ni treba glave beliti.«
»Nisem tujec za Nejto.« je rekel Keniamun, tresoč se od srda. »Če pa ona molči o vzrokih tega »rodbin* skega ukrepa«, jih hočem zvedeti od tebe. Dolžan si- mi odgovora, ker si mi obljubil roko svoje sestre. Zato za* htevam, da mi takoj pojasniš, zakaj si dal prednost Hartatefu in zakaj me ne smatraš več za primernega že* nina svoje sestre!«	(Dalje.)
Kal — Koritnica. — (Naša m 1 c « k a r n a.) — Po večletnem molku se danes prvič oglašamo v priljubljenem »Novem listu«. Res je, da je molčat ftje lepa čednost, a ne vedno in pov* sod. — Tudi dobra beseda lepo mesto naj de. Zato smo sklenili, da se hoče* kao od zdaj naprej bolj pogosto ogla* sati v našem listu. — Naša mlekarna, ki je bila ustanovljena leta 1900. iz* Vrstno napreduje pod vodstvom vrle* Ha predsednika Mlekuža in zaradi marljivosti priljubljenega mlekarja in tajnika Lojzeta Čopi j a. Blago je pr* vovrstno; zato vabimo naše domače trgovce, da sežejo po njem!
Novaki. — Po dolgem času se ogla* samo, kakor se je 19. dec. naš veliki zvon oglasil v pozdrav trem novim bratcem. Prav veseli smo novih zv o* nov. — Lani je zagledalo luč sveta 17 dečkov in 17 deklic. Umrlo je 27 fa* ranov. V nedeljo po sv. treh kraljih je rekel g. dušni pastir, da smo za mar* sikaj na vsem Cerkljanskem prvi, pa da smo tudi imeli 4 nezakonske otro* ke. — Krompirja je po naših kleteh toliko, da bi ga lahko prodali nekaj vagonov, če bi imel kaj cene.
Sv. Lucija. — (Prazni k. — S e * men j.) — Na dan sv. Valentina, ki Je farni praznik in običajni semenj, ;;e je brala sv. maša ob 10. uri pri ol* tar ju sv. Valentina. Prostorna cerkev ie 'bila napolnjena do zadnjega kotič* ka. Pobožni romarji so prišli od blizu m daleč počastit sv. Valentina, poslu* sat božjo besedo in lepo petje.
Tudi semenj je bil precej živahen, trgovcev je bilo veliko, kupcev manj.
V nedeljo 23. febr. ob štirih popoldne bo kolavdacija novih orgel.
Drežnicn. — Lepo je v naši cerkvi, k° slišimo sedaj v pustnem času na koru moški zbor; enako mislijo poča* stiti v Ravnah sv. Matijo in se vadijo samo mlade moške moči. To je veliko bolj pametno kot pustno tulenje. Ka* kor se sliši, je par naših izseljencev v Argentini brez dela. To naj bo v pre* misi ek onim, ki še sanjajo o zlati tu* J mi.
Veliko govorjenja je pri nas o novih predpisih za mlekarne. Govorijo, da oo pregledala posebna komisija z zdravnikom vse mlekarne in določila, sme molsti krave, kako naj bo
oblečen itd.
« kevoa. — Predzadnjo nedeljo sta. -mostno zapela zvona iz lin sv. Šte* rl Pokopavali smo 31 letnega Ru* mlfa Pertouta. Bil je zidar. Zapušča e£° in otroke. N. p. v m.!
*®n.bviška gora. — Letošnji nred* Rt je dolg, a še dosti miren. Plesno o, en je je malo prenehalo. Koledni* n 7 je pa še vedno preveč. Kdor je n* f l CJV nai 'e Sre beračit, da gredo mladi fantje s harmoniko, je pre* Obljublja se nam že več časa Pr^ ,na razsvetljava iz Klavž pri nT v,melcu. — Dobro bi bilo, če bi se oocma spomnila tudi naših cest. Po* ^ bn° glavna cesta Slap * šentviška k°ra Je podobna hudourniku.
Breginf. — (Molčimo, ker nas J e sram.) — Molčimo pač zato, da zvedo sosedje, kako dobro napre*
dujemo. Premoženja prehajajo kar iz rok v roke. Posebno mladi gospodarji nam dajejo dober vzgled. Namesto da bi brali dobre knjige in časopise, imajo literček za zajtrk in liter za ve* čerjo. Zato ni čudno, če vidijo potem povsod strahove. — Razpisana je služ* ba obč. sluge; želimo na to mesto zna* čajnega moža, ne pa kake kukavice, ki nosi jajca v druga gnezda.
Priporočam vsem »Novi list«! Če ga bomo pridno brali, bo več treznosti pri mladih in starih.
Nemški Rut. — (Nedostojno vedenje.) — Ker se nihče ne ogla* si, naj povem pa jaz, da naša župna cerkev kmalu ne bo več dom molitve, temveč dom nedostojnega obnašanja. Ni lepo, kakor se vedejo otroci pred glavnim in fantiči pred stranskim ol* tarjem; najgrše je pa zadržanje na koru. Nemir, zadušen smeh, polglasno šepetanje te moti med vso sv. mašo. Manjkajo samo še igralne karte, pa bi bilo vse v redu. Za danes naj zado* stuje.
Bor jan a. — (Ples v »tu n e 1 u «.)
—	Pri nas se je začelo moderno življe* nje. Vedno več vemo in znamo, zato se pa lahko postavimo. Po neuspelih pravdah s starimi devicami smo usta* novili plesno šolo, saj menda vrže več dobička kot pravde. Zanimivo je vi* deti ples v tunelu. Niti Pariz ne pre* more kaj takega. Pridite in oglejte si naš muzej !
8 Krasa,
Slivno. — (Smrt. — Za k r u * h o m.) — Dne 30. januarja je za ved* no zatisnila oči g. Angela Petelinova, stara 40 let. Pustila je možu štiri nedo* rasle otroke in staro mater. Naj v miru počiva! — Izselili so se v Južno Ameriko: trije očetje, 27 družin, štirje mladeniči in eno dekle; tri dekleta pa se še napravljajo.
Dutovlje. — (Sedma: ne k r a* d i!)	— Na sv. Blaža dan je bil v
Dutovljah prav živahen semenj. Ob tej priliki so si hotele neke lišpa že* ljne dekleta privoščiti zastonj naki* ta. Pa so se uštele in bodo morale premišljevati v samoti. Ta dan je bil tudi ples na vaškem trgu. Nekatere vaške krasotice so se prav »vzgled* no« obnašale!
Tomaj. — (S t r e 1 i vo. — Tečaj.)
—	Ko je neki delavec kopal zadaj za Seražinovo hišo, bi postal kmalu žrtev zakopanega streliva. Naletel je na 3 ročne granate in na cel koš patron. Iz Trsta so prišli potem artilerijski čast* niki in nevarno reč odnesli. — Dne 3. marca se bo v prostorih Josipa K ju* dra otvoril 3 tedenski Singerjev tečaj za šivanje, vezenje itd. Pouk ie brez plačen. Prijavite se pri g. Šoncu, za* stopniku družbe Singer.
Sežana. — (Če ni slanine, pa muc a.) — Dne 30. p. m. je umrl no dolgi bolezni Andrei Rekar v 30. le tista ros ti. Pred nekaj dnevi na je izdihnil v tržaški bolnišnici obč. ubožec. Jožef Kukec. — Nekdo, ki bi rad ime' dobro zabeljen -'eamen, ie nameraval j popihati v sežanski mesnici precejšen ! kos slarrne. Ker pa je njegovo naka* 1 no opazila mesaric^, je bil odlikovan
z dvema zaušnicama in brco! — Po* snemajoč Storce so tudi v sežanskem »Gradišču« spekli tolstega muca, kar je bila baje prav primerna večerja za predpustne snubače. Kakor se pa vi* di, so ti snubači precej zmrzli; dekle* ta tožijo, da jih bo !e malo stopilo ta pust v jarem sv. Lukežal
Iz goriške okolice.
Št. Maver. — (Farni praznik brez petja.) — V nedeljo smo ob* bajali farni praznik sv. Valentina. Solnčni dan je privabil dosti sosedov, le Goričanov je bilo manj kot druga leta. Po navadi smo na ta praznik ime* li lepo petje. Letos se je trudilo le par žensk in mož na suho. Pevci imajo še vedno pogum in bi se radi združili.
Upamo, da se bo to kaj kmalu uredilo. * * *
Nekateri še vodno menijo, da sem jaz pisal zadnji dopis iz Št. Mavra. To ni res.	Bensa Anton, št. 38.
(Potrjujemo. Ur.)
Pevma. — (Ples. — Hvala č u * vaju. — P a g a n č k i.) — Zadnje čase se je ples v Pevmi razpasel na vso moč. Nekateri bodo kar plesali namesto jedli. — Pohvaliti pa mora* mo kmetje novega poljskega čuvaja Susiča. Tatinska golazen je kar zgini* la, odkar ga imamo. — Opomniti mo* ramo, da skače po Pevmi že par na* gančkov, ki iih starši nečejo krstiti. Uspeh komunističnih naukov!
Sovodnie. — Gdč. Anica Cotičeva ie nred oltarjem obljubila večno zve* stobo g. Julijami Ožbatu iz Peči. Mia» demu paru želimo mnogo sreče! Obe* ta se še par porok; vendar iih je še mnogo, ki vztrajajo v plačevanju samskega davka ter čakajo boljših ča* sov. — Pust je tu, pa se še nismo ze* dinili za ples v domači vasi, zato si privoščimo kratek sprehod ob nede* Ijah v Štandrež. — Da se močno za* nimamo za poljedelstvo priča 32 obis* kovalcev kmetijskega tečaja.
Iz Vipavske doline.
Kovk nad Štur jami. — (Prvi
glas.) — Pri nas »Novi list« samo beremo, oglasimo se pa nič. V trdem delu živimo od gozda in majhnih kmetij. Dosti naših ljudi je raztrese* nih po svetu. Z našimi gospodarstvi ni Bog ve kako dobro, toda prav bi bilo, če bi se sami tudi malce zdržali pitja in kajenja. DekUta bi se morala malo manj drago oblačiti.
Lokavec. — K pevskemu zb oni ie pristopilo nekaj pevk. Dobro bi bilo, če bi prišlo tudi kaj moških. Lep pev* ski zbor bi bil v vzgled tudi tistim ko* maj šoli odrastlim fantom, ki cele noči krulijo po vasi. — Nekateri naših fan* tov hodijo v cerkev, le kadar r,cžuje, če ne. jo varjejo od zunaj. — Zdaj bi tudi bil čas, da se popravi ceri a Aj* dovščina * Lokavec in na Predmejo.
Dol * OtVca. — (Vse na »Vre* d o«. — Hujskati j e.) — Pred* zadnjo nedeljo je bila v našem »Pe* kmgu« birma. Tako se godi skopaj Heherno nedeljo po naših gostilnah. Za vin ček mora biti denar, za drugo je dobra »kreda«. — Še nekaj o naši cerkvi: ko smo dobili nove zvonove:
smo nameravali tudi zvonik zidati. Toda zaradi nekaterih hujskačev se je zgodilo, da so cerkev le nekaj prebe» lili in prekrili ter izdali 13.000 lir.
Dornberg. * (Trud za žlahtno trtico.) — Ker je zaostalo lansko leto mnogo zimskega dela po vinogra* dih, smo letos naredili toliko več. Trd je res sovdan, a zaliti ga je treba več? krat z »božjo kapljico«, pa se omeh* ča. Saj dobro vemo, da nam bo stotero povrnil, kar popije. Da bi to kapljico, ki je letos res izvrstna, kaj dražje in hitreje prodajali! Pa bomo drugo leto še rajše zemljah. Dosti je zanimanja tudi za div jako Kober B B 5. Rast ima zelo močno; a preveč ji ne zaupamo, ker ni še dovolj preizkušena v naših zemljah. Do sedaj sadimo v sovdani* co (peščeno lapornato zemljo) monti* kolo, ker še najbolje uspeva.
Štomaž. — (Kokošja pečen* k a in drugo.) — Kokošja pečenka je oni dan ugajala nekaterim. Zato so iz raznih kurnikov izmaknili kar sedem pitk. — Fantje so zvesti sam* skemu davku. Ženitev je pri nas do* sti, le porok bolj malo. — Tudi pri nas že silijo na solnce prve pomladanske cvetlice, čeprav je očak Čaven dobil že parkrat belo kučmo. — O snagi pri občinskem napajališču bi se dalo še marsikaj reči, a za danes bodi dovolj.
Budanje. — (Stara korenina.) — Umrl je oni dan stara budanjska korenina Jože Krašna, star 92 let. Čvrst in zdrav je bil celo življenje. N. p. v m.! Smrt je tudi ugrabila neko 16*letno deklico iz Dolge poljane. Vnela se ji je možganska mrena. Bog ji daj sveti raj!
Gorenje pri Ajdovščini, — Elek* trično razsvetljavo smo dobili. Ko smo pa prejeli prve račune, smo de* belo gledali. — Letos bo menda lepo število takih, ki stopijo v zakonski stan.
Vipava. — (Gozdne poti. — Smrt.) — Naša gozdna pot, ki je bila vedno v slabem položaju, se je v nedeljo po viharnem zborovanju razdelila v popravo. Včasih so po lej cesti izvozili po sto voz na leti. Zdaj jih pa včasih tudi po sto na dan. — 6 t. m. smo imeli kar tri mrliče Umrl je tudi znani vinogradnik France Re* nar. Dočakal je 72 let. Pogreb je bil p rt v velik. -- Tudi s porokami smo letcs. ra boljšem kot druga leta — V kratkem nas bo zapustila preccjš* nja skupina fantov in mož, ki gredo v Belgijo.
Iz Reške doline.
Čeono. — Naš vodovod že 14 dni popravljajo, dasi je komaj nekaj me* secev star. Pravijo, da je počil zbiral* nik, ki ie bil preslabo zgrajen, pa ga je pritisk vode preluknjal. Čudno je to, da se vsa zadeva nekako skriva, češ da je vse dobro, ko vendar kljub dežju in južnemu vremenu nimamo vode.
Košana. — (Zavedni šolar* j i.) — Neki deček tukajšnje šole ni hotel obiskovati župnijskega vero* nauka. Njegovi součenci, katerim ni* ka&er ni bilo vŠee, da deček ganem ar*
ja versko dolžnost, so ga pretečeni četrtek šiloma prinesli k cerkvenemu nauku.
Iz Brd.
Nožno. — (N_e sreča.) — 5. t. m. zvečer je bila zbrana Gorjanova dru* žina okrog ognjišča. V hiši se je na* ha j al tudi sosedov mladenič. Kar na* enkrat je med drvmi nekaj počilo in ranilo vseh sedem oseb, ki so jih brž prepeljali v bolnišnico. Najbrže je bilo razstrelivo skrito v drvih. Dobri in pošteni družini želimo, da bi kma* lu okrevala. — Poročila sta se Kabaj Anton iz Belega in Ljudmila Klavora iz Gaberij pri Šlovrencu. Na mnoga leta!
Medana. — V naši vasi gre zmeraj
po stari navadi. Redko kdaj se zgodi kaj posebnega. Vino prodajamo po poldrugo liro ali kaj čez.
Vsako leto odpotuje od nas mnogo ljudi v Ameriko ; tudi sedaj se jih ne* kaj napravlja. Ne vem, kdaj bodo naši ljudje uverjeni, da Amerika ni taka, kot si jo predstavljajo: s kupi j
zlata in denarja. Dokler so doma, si* lijo v Ameriko, kadar pridejo dol, to* žijo po domu.
Priporočamo cerkvenim pevcem več točnosti pri pevskih vajah in več paz* ljivosti pri petju. Petje gre sicer v zad* njih časih precej bolje kot prejšnja leta (zakar gre hvala požrtvovalnemu pevovodji), a šlo bi še bolje, ko bi si tudi vsi pevci bolj prizadevali.
Krasno. — Oni dan se je pri delu za vinograd težko ponesrečil Jože Grebenjak. Prepeljali so ga v bolniš* nico ter je že izven nevarnosti. Prid* nemu možu želimo, da bi kmalu okre* val. — Nekaj bi radi povedali o plesu, pa za danes zamežimo.
Iz Istre,,
Cezarji. — (Ogenj. — Smrt.) — Pretekli ponedeljek je zgorela hi* ša posestnika Ivana Bestjaka. Zače* lo je goreti ob devetih zvečer. H sre* či so gasilci ogenj pomorili. — Pre* teklo soboto smo pokopali Antona Vatovca (Kožlana); star je bil 82 let. i N. p. v m.!
Današnje in predvojne cene.
Svetovna vojna je izzvala najraz* j ličnejše spremembe na vseh poljih, j nikjer pa se njen vpliv ne pozna tako kot v gospodarskem življenju Evrope.
L. 1914. je bilo v Evropi 26 carinskih področij s 13 različnimi valutami (de* marnimi enotami), danes pa je 35 ca* rinskih ozemelj s 27 različnimi de* nar ji. Pred vojno na primer je bila italijanska lira enakovredna franco* skemu franku, t španski pezeti, srbske* mu dinarju, bolgarskemu levu, Švicar* skemu franku,- romunskemu leju, da* nes pa so vsi ti denarji različni. Na novo je bila ustvarjena češka krona, poljski zloti itd. Carinske meje v Ev* ropi! so bile pred vojno 12.000 km dol* ge, danes znašajo 18.000 km.
To so zunanji znaki gospodarskih sprememb v Evropi. Nič manj pa se ni spremenilo gospodarsko življenje v notranjosti držav, o čemer nam pri* čajo predvsem različne cene, ki so jih imeli predmeti pred vojno in danes.
Vrednost zlata madia.
Pred vojno so bile več ali manj vse 1
evropske denarne enote krite z zla* tom. Za bankovec 10 kron ali 10 lir si dobil vedno košček zlata, katerega te* žo je določal poseben zakon. Zato pravimo, da smo imeli pred vojno zlato valuto. Takoj ko je začela voj» na, je bil v večini evropskih držav razveljavljen zakon o kritju bankov* cev z zlatom ini cene blagu so šle v različnih državah svojo pot. V vseh deželah na svetu je postalo blago dra* žje, to se pravi, da si moral n. pr. za vrečo moke šteti več papirnatega de* narja kot prej.
Izkazalo pa se je, da so cene blagu zrastle tudi v primeri z zlatom, to se pravi, da nisi dobil med vojno in po vojni za kg zlata toliko blaga kot pred vojno. Iz tega sledi, da se je tudi vred* nost zlata znižala, čeprav ne v vseh državah enako.
Cene pri nas.
V naslednji razpredelnici so nave* dene nekaterim živi jenskim potreb* ščinam cene, kot so bile v Trstu v zaanjih 17 letih.
1 ’	1912	' i. : n. polletje 1914		"1919	1921	1923	1925	1927	1929	danes	Podražitev od 1. 1912.	
											v papirju	!v zlatu
kruh ....	-•38	-•36	-62	V40	2-50	V80	2-20	2-m	2'-	2'—	5-3	1-46
bela moka 0	-•40	-•40	-•72	—	2'50	2 —	275	2-60	2"10	200	5'2	V41
riž • ... .	-•48	-•48	-■48	1-40	2-20	2-10	2-90	2-40	1-90	1 70	3'55	-•95
fižol ....	-'48	-•32	-•72	1 80	2’80	2-20	2-40	2 20	3'-	3'40	5 —	1-35
krompir	-M5	-•16	-■20		r—	-•85	-•80	-•80	-•80	i - -60	4'—	1'08
semen, olje .	1-04	1.04	148	5-70	6‘80	5-80	8"—	7 —	570	560	5'4	V47
meso . . .		1-68	1-80	—	11-10	6-	7-40	660	5.80	5-	36	-'97
sladkor . .	1-08	-■84	-■92	T-	T—	6-60	720	7"~	6-60	6-60	6-	1 62
vino ....	-•92	-■84	-•84	3 80	380	3-60	3-20	370	3 60	3‘20	35	-•95
milo ....	—■72	•72	—•72	5’-	5 —	4-40	5-50	5-50	: 5'—	5'-	7-	1-89
V predzadnjem stolpcu razpredel* niče vidimo, kolikokrat je dotični predmet danes dražji nego 1. 1912., zadnji stolpec pa nam kaže cene v zlatu, pri čemer je mišljena predvoj* na cena s številko 1
Iz razpredelnice vidimo, da so so» razmerno najcenejši riž, meso in vino. Ti predmeti so v zlatu še celo cenejši kot pred vojno. Malo dražji kot pred vojno je danes krompir, naj» dražja sta pa sladkor in milo.
V splošnem so cene v celi Italiji da* nes v papirju 4.7 krat višje kot pred vojno; če pa vzamemo za podlago zla* to, so cene 1.27 krat višje; to se pravi, da moramo dati danes 1.27 kg zlata za isto količino blaga, za katero smo dali pred vojno le 1 kg zlata.
Cene v različnih državah.
Navadno ne pravimo, da je blago 1.27 krat dražje kot pred vojno, tem* več rečemo: za kar si dal pred vojno 100 (enot zlata), moraš dati danes 127 (enot zlata). Številka 127 pomeni za Italijo splošni zlati indeks. V drugih državah je ta številka višja ali manj* ša, kot so pač cene v zlatu višje ali nižje.
Po podatkih uradnega statističnega urada v Rimu znaša zlati indeks
v Italiji	127
Avstriji	113
Danski	173
Egiptu	150
Finski	161
Franciji	113
Nemčiji	154
Norveški	180
Holandski	169
Poljski	123
Angliji	123
Rusiji	230
Zedinjenih državah	169
Švici	163
Ogrski	117
Češki	113
Iz navedenih številk je razvidno, da je danes za popotnika najdražje živ* ljenje v Rusiji, potem na Norveškem, najcenejše pa v Franciji, na Češkem in v Avstriji.
S tem pa ni še rečeno, da ima pre* bivalstvo dotičnih držav posebne ko* risti od višjih ali nižjih cen. Zakaj draginja v državi zavisi od zaslužkov, ki jih ima prebivalstvo. Če delavec dobiva draginji primerno plačo, ne ve za draginjo, občuti jo samo, če zasluži manj. Zlati indeks ni torej še sam na sebi dokaz, da so v tej ali oni državi dobre ali slabe gospodarske razmere. O tem bomo razmotrivali enkrat po* zneje.
Književni pomenki.
Ferdo Plemič: Mojca in drugi spisi.
Tiskala in založila tiskarna »Edinost«. Trst, 1929. Str. 95. Biblioteka za pouk in žaba* v°, VI.
Plemičeva »Mojca« je idila iz koroškega živ* Ijenja. Pisatelj je vse osebe ožaril z nekim ro* ^antičnim sijem, samo Mojca, ki je glavna °Seba, je nekam preveč razumarska (prim. njeno pismo gospodu Maksimu). Črtica se do» kaj čedno bere. — Izmed drugih sestavkov, ki 80 'zšl* v šestem zvezku »Biblioteke za pouk 'n zabavo«, moram omeniti Bevkova prevoda w poljščine (Reymont in Žeronski) in Čema» žarjev prevod Haska, pisatelja znamenitega Švejka.	*;
Fr. Ks. Meško: Mladini.
To mladinsko knjigo Meškovo, opremljeno z nsbami M. Bambiča, je izdala 1927. goriška Katoliška knjigarna. Lansko leto je izšla ta knjiga v češkem prevodu. Skrbinšek, Meškov sorojak, je napisal za uvod pesnikov življenje*
pis. Prevod je Hermannov. Knjiga je zelo lepo j op.remljena. Poleg pisateljeve slike krasi knji* ] go še trobarvna ovojna slika, ena večbarvna j božična in devet celostranskih perorisb M. Schwatza. Iz Skrbinškovega uvoda razberemo, ; da je zaloga Jos. Birnbauma v Brtnici na Mo* ravskem medtem priredila prevod Meškove mladinske knjige »Volk spokornik«, ki ga je oskrbel dr. Jos. Pata z uvodom o Meškovem pisateljskem delovanju. — S tema dvema pre« vodoma se je zopet pomnožilo že znatno šte« vilo prevodov Meškovih del v češčini
Trij'e novi mesečniki.
V Ljubljani je letos začel izhajati obzornik »Modra ptica«, ki prinaša leposlovne in znan*
Zanimivo predavanje.
V sredo 12. t. m. je vseučiliščni pro* fesor Lojze Res imel v Trstu v dvora* ni Umetniškega krožka javno preda* vanje o ruskem modroslovcu Vladi* mirju Solovjevu. Uvodoma je očrtal krasno, truda in dela polno življenje te največje osebnosti ruskega krščan* stva v najnovejši dobi. Nato je razvil njegove globoke nauke, ki so vrholili v spoznanju, da se morata rimskokat. in pravoslavna cerkev združiti. Za ta visoki smoter je SoloViev živel in tr* pel, preganjan po carski vladi do rane smrti. Solovjev, ki je s preroškim vi* dom zrl razpad carske Rusije in oslab* ljenje z njo zvezanega pravoslavja, ni učakal velike žaloigre, ki se je začela v Rusiji z boljševizmom. Njegovo de* lo pa ni bilo zaman. Že za življenja je videl,-da se je veliki papež Leon XIII. zavzel za zedinenje. Solovjev je bil, ki je odkril vodstvu katoliške cerkve, kako se pravoslavni Slovani boje, da bi jim katoliška cerkev prinesla lati* nizacijo in jim vzela narodno bogo* služje. Solovjev je položil globoke podlage za zedinjenje. V tem je nje* gov velikanski pomen za krščanstvo. — Predavanja, ki ga je priredila Zve* za katoliških italijanskih vseučiliščni* kov v Trstu, se je udeležilo okoli 500 oseb, med njimi tudi škof mons. Fogar.
Moderna svetnika.
Ljudska domišljija si predstavlja svetnika z nagnjeno glavo, izpitim obrazom, z rokami, prekrižanimi na prsih. Nič ne dela, samo moli in se biča. V resnici je pa mnogo svetnikov globoko razumevalo potrebe časa in uresničevalo najvišjo postavo socia* lizma: Ljubi bližnjika!
■Dva svetla vzgleda takih mož sta veletovarnar Vrau (izg. Vro) in nje* gov svak dr. Feron iz mesta Lilla na Francoskem. Prav te dni je kongre* gacija sv. obredov pričela razpravo, da oba moža povzdigne na oltar.
Ko je Vrau končal modroslovne nauke, je izgubil vero; pač pa je ohra* nil globoko ljubezen do revežev. Šele svak dr. Feron, sloveč zdravnik, je Vraua spravil s Cerkvijo. Tedaj je pričel Vrau uvajati v svoje tkalnice v Lillu načela krščanskega socializma. Vlada ga je celo zaprla zastran tega, a on se ni ustrašil. Sestavil je nadzorni odbor jz delavcev, ki je pa?-il. da so
stvene prispevke modernejše smeri. Pod vod» stvom Alberta Kramerja, bivšega samostojne» ga demokrata, izide o veliki noči nov mesečnik za politiko in narodno gospodarstvo. Krog mlajših pisateljev, ki je dosedaj sodeloval pri »Ljubljanskem zvonu«, snuje nov, naprednejši mesečnik z izrazito slovensko smerjo.
»Hlapec Jernej« v angleščini.
Te dni je v Londonu izšel angleški prevod povesti »Hlapec Jernej«, ki je eno najlepših del Ivana Cankarja. Knjigo sta prevedla Sido« nija Yeras in H. C. Seurwell Grant, predgovor pa je napisal Slovenec Janko Lavrin, profesor slovanskih jezike na vseučilišču v Nottingha» mu. Angleška k iževna kritika je delo toplo pozdravila.
tudi delavci imeli svoj delež pri dobič* ku. Vrau je ustanavljal za delavce ljudske šole, celo prva tehnična visoka šola na Francoskem je bila njegovo delo.
Krščanski velepodjetnik pa ni skr« bel le za socialno blaginjo svojih na« stavljencev, marveč se je pobrigal tudi za njih dušno skrb. Ustanovil je v okolici mesta celo vrsto majhnih farà in molitvenih krožkov. Verski listič, ki ga je pričel izdajati, je narastel kmalu na 22.000 izvodov. Oba moža sta tudi začela gibanje za evharistične kongrese, za dobrodelna društva, dr. Feron je ustanovil krščansko društvo zdravnikov sv. Luke. Vrau ima glavne zasluge, za prvo katoliško univerzo v mestu Lille. Tovarnar, ki je v kras* nem avtu dirjal za neštevilni trgovski* mi posli, je imel tudi časa, da se je pobrigal za katoliški tisk v Franciji. Bil je med prvimi ustanovitelji močno organiziranega francoskega katoliške* ga tiskovnega društva »La Bonne Presse«. Peronov sin pa je bil 26 let glavni urednik vzorno urejevanega katoliškega dnevnika »Croix« (križ).
Ni čudo, če bo Cerkev počastila oba moža, ki sta iz modernega življenja in dela zrastla v dva žlahtna vzgleda, kako lahko tudi moderen človek služi Bogu.
Otroške glave in klobuki.
Znameniti angleški pisatelj Che* sterton, ki slovi za zelo duhovitega umetnika sodobja, je šaljivo naslikal, kako se mnogi starši boje otrok: Med deset otrok bi radi razdelili klobuke, tako da dobi vsak svojega. Zadnji hip pa zapazite, da imate le osem klobu* kov. Preprost, a zdrav razum bo re* kel: kakorkoli bo treba dobiti še dva klobuka, da bodo vsi otroci pokriti. »Napreden« in »prosvetljen« duh pa sklepa drugače: ker je klobukov osem, otrok pa deset, je treba dvema otro* koma porezati glave. Kajti tak »mo* deren« človek prepričuje sebe in dru* ge, da so glave manj vredne kot klo* buki. Zanj velja trdni nauk, da so gla* ve radi klobukov in ne klobuki radi glav. Toda starši, kar vas je krščan* skih, verujte, da so otroške glave ne« skončno več.vredne kot kloDuki.
Listnica uredništva.
Ristar Angelin: Le pošljite še kaj!
Iz duhovnega sveta.

Kaj se sliši po
»Pijani« odlok.
Boljševiško železniško ministrstvo je izdalo odlok, ki ga kličejo »pijani odlok«. Minister pravi, da je prišlo v navado, da sprevodniki med vožnjo preveč pijejo. Kogar zasačijo v enem mesecu trikrat pijanega, s frči iz služ* be. Če pa zasačeni dokaže dve uri kasneje, da ni več pijan, se mu kazen odpusti. Potemtakem se smejo ruski sprevodniki le po dvakrat na mesec opijaniti, tretjič pa le na pol.
Maščevanje kralja beračev.
Neki ruski raziskovalec poroča iz Kalgana. glavnega mesta Mongolije, med drugim tudi tole: berači v Kal* ganu so organizirani. Vsi stanujejo v stari razvalini zunaj mesta. Zvečer pridejo skupaj in oddajo vse, kar so priberačili, svojemu »kralju«, ki raz* deli svoto v enakih delih članom or* ganizacije. Ob enem poročajo »kra* lju« vse, kar se je podnevi pripetilo. Gorje meščanu, ki je odpodil berača brez miloščine! Večkrat se je zgodilo, da je našel meščan drugo jutro pred pragom svoje trgovine berača gobavca ali pa celo mrliča z vsemi znaki kuge. Umevno, da so se nato vsi izogibali take trgovine. Povečini pa plačujejo trgovci prostovoljno vsak mesec pri» spevek »kralju beračev«, da se s tem ubranijo maščevanja.
Drzni roparji.
Iz glavnega romunskega mesta Bu» karešta je brzel z vso naglico vlak proti Jassyju. Nakrat zasliši vlako* vodja, da je nekdo potegnil alarmni zvonec, ki. naznanja pretečo nesrečo. Nemudoma začne ustavljati vlak. Pot* niki, ki skočijo k oknom, vidijo pa v svoje veliko presenečenje, da zapu» ščajo prtljažni voz neznanci, noseč s seboj velike zavoje. Ko so železni* carji M potniki hoteli zasledovati drzne roparje, so zginili v temi, svoj beg pa krili z neprestanim strelja* njem.
30 milijard dediščine.
Zadnji turški sultan Abdul Hamid, ki so ga 1. 1909. odstavili mladoturki, je zapustil dediščino 30 milijard ita* lijanskih lir. Ta silna zapuščina se bo razdelila med 13 sultanovih otrok in 9 vdov. Premoženje obstoji med dru* gim iz obsežnih zemljišč v bivši ev* ropski in azijski Turčiji. Samo petro* lejski vrelci v Mezopatamiji, ki so bili sultanova last, predstavljajo vrednost 20 milijard lir.	•
Škorenj zlatnikov.
Kmetje iz Ložnice v Bosni hodijo, če nimajo drugega dela, pobirat gra* nate in šrapnele na bivša bojišča — in jih prodajajo za staro železo. Oni dan je na mladenič iz Ložnice našel vo* jaški škorenj, ki je bil poln zlatnikov. Veselo presenečenje!
Živali govore.
Ministrstvo za poljedelstvo v Zdru* Ženih državah skuša dvigniti živino* rejo. Po državi potuje kmetijski uči* tel j, katerega spremljajo ena krava, ena svinja in dva prašička Vse te šti* ri živali govore pravilno angleščino, a imajo to pomanjkljivost, da niso
svetu.
žive. Izdelane so umetno v naravni ve* likosti in v vseh podrobnostih, tako da predavatelj lahko na njih razkaže poslušalcem ves njihov notranji ustroj. V olajšavo učitelju imajo pa te umetne živali v notranjosti gramofon. Ko učitelj kaže posamezne dele, slišijo poslušalci iz gobca krave ali prašička predavanje.
Zgodovina v 500 besedah.
Amerika je sklenila, da ovekoveči svoje ime v zgodovini, vklesani v gra* nit. Prejšnji predsednik Calvin Coo* lidge, znan pod imenom »molčeči predsednik«, je dobil častno nalogo, naj vso zgodovino Združenih držav spiše v 500 besedah. Besedilo bodo vklesali v granitno steno gore Rush* more v državi Južna Dakota. Stena je gladka. Zgodovinski opis bo vkle* san z velikanskimi črkami v 40 metrov dolg in 25 metrov visok prostor. Črke bo mogoče brati že iz daljave par ki* lometrov. Izračunali so, da bo v gra* nit vklesana »zgodovina v 500 bese* dah« preživela pol milijona let.
Muzej pokvarjenih okusov.
V	Štokholmu, glavnem mestu Šved* ske, so odprli 1. 1909. muzej »slabih okusov«. Ondi zbirajo predmete, ki dobisi po izdelavi bodisi po tvarini ne odgovarjajo svojemu namenu. V dvo* ranah vidiš n. pr. razstavljene ure iz slame, umetne krizanteme iz člove* ških nohtov, kipce iz masla ali mila, kavne čašice iz svinca, naslanjače iz ostrih žebljev, široke cvetlične lonce s tako ozkimi vratovi, da niti igla ne gre skozi itd. Muzej se vedno bolj ši< ri. ker prihajajo od vseh strani novi darovi. —■ Se vidi, da slabi okusi še vedno prevladujejo.
Diamanti sveta.
Dragocenega kamna, ki cesto ne služi le za okras ženskih vratov, se precej pridobi na svetu. V južni At* riki najdejo letno za 966 milijonov lir diamantov, v ostali Afriki za 352 milijonov lir in v B razil ji za 37 mili* jonov. Kolumbija, južnoameriška re* publika, in Rusija pošljeta na svetov* ni trg za 9 milijonov lir smaragdov. Iz severne Azije pride pa za 23 mili* jonov lir safirjev.
Diamante navadno izpirajo iz ru* djonosnih rek. Prav poseben način pridobivanja teh žlahtnih kamnov se je pa razvil v puščavi Kalahari v južni A.friki. Znano je namreč, da afriški noji požro kakor naše srake vse, kar se blešči. Domačini so začeli loviti noje in izpirati njih želodce. Zgodilo se ie, da so v enem nojevem želodcu našli nič mani ko 53 diaman* tov. Nojev želodec je bil vreden okoli 6 milijonov lir.
Race.
Objestni človek tekmuje že s ptica* mi. Ameriški lovci se poslužujejo za lov na divje race letal in dosegajo baje lepe uspehe.
Ženska nečimernosi
V	Varšavi na Poljskem se je skušalo ustreliti 22*letno dekle Ir. Wierbicka iz gole nečimernosti. Do dna duše jo je užalilo, ker so na.tekmi izbrali za kra* ljico poljskih lepotic drugo deklico.
Pohištvo iz bombaža.
Neki londonski trgovec z bomba* žem se je lotil izdelovati les iz bom* baža. Baje je nova vrsta lesa, pravza* prav je to le močno stisnjeni bom* baž, zelo uporabljiva za pohištvo.
Popiti dokazi.
Jurija Buchhalterja, častivrednega meščana iz mesta Columbia v »suhi« Ameriki, je sosed, ki mu je zavidal krepčilne požirke piva, zatožil, da skriva v kleti 47 steklenic piva. Stvar je šla pred poroto, zakaj pitje je v Ameriki najhujši zločin. Preden so se porotniki umaknili v posvetovalnico, so zahtevali, naj se jim izroče stekle* niče piva, da se prepričajo, ali je no* tri res alkohol. Preteče noi ure, prete* če ena, poldruga, dve ... Tedaj se pri* gugajo očetje porotniki od posveta, kjer so ugotovili, da je bilo pivo res pivo in sklenili, da se obtoženec ob* sodi.
Zagovornik je pa vstal in trdil, da se porotniki motijo, zato morajo tudi on in sodniki na pokušnjo. Gredo v posvetovalnico, a steklenice so prazne. Porotniki so dokaze pognali po grlu in sodniki zdaj ne vedo iz zagate.
S€s*vawa dediščina.
Te dni je v Mehiki umrl veleposest* nik José Mazata, ki je zapustil veliko premoženje in pa zapiske, ki so od* krili strašen zločin. V zapiskih Maža* ta popisuje, kako je prišel do svojega premoženja. Živel je s svojo osirotelo sestrično Lepu v bližini mesta Mehi* ke. Takrat je imel 25 let, njegova se* strična pa — dedinja 100.000 pesov t. j. 120.000 zlatih kron — je bila še ne» dorastla deklica. Mazatà je upravljal njeno premoženje in jo nameraval črez par let poročiti, da bi se polasti! imovine. Zato je zasledoval deklico na vsakem koraku, da bi se ne zaljubila v koga drugega. Lupe je to kmalu za* pazila in je skrivala, da je zaročena z mladim fantom, ki mu je bilo ime Cochez. Ko je Mazata zasledil njuno ljubezen, si je izmislil peklenski na* črt, da mladega moža odstrani. Najel je ljudi, ki so mladega Cocheza pri vladi osumili vohunstva. Ko so 1. 1899. izginile iz državnih blagajen važne po* litične listine, so Cocheza obdolžili sokrivde in ga zaprli. Mazatovi priga* njači so pričali, da so v času, ko so li* stine izginile, videli Cocheza v hiš:, kjer so bile listine shranjene. V resni* ci pa je bil Cochez to uro pri svoji iz* voljenki. Nič ni pomagalo, da je vztrajno zagotavljal, da je nedolžen in da o kraji nič ne ve. Tudi priča* nje njegove zaročenke je bilo zaman. Sodniki so verjeli Mazatovim slepa* rjem in obsodili Cocheza v dosmrtno ječo. Tam je že črez tri leta umrl.
Lupe je kmalu zatem umrla m nje* no velikansko premoženje je podedo* val Mazata. Trideset let je užival sa» dove svojega zločina. Toda vest ga je tako grozno pekla, da je malo pred smrtjo zapisal, kaj je storil, in zapiske priložil oporoki.
Gospodarstvo.
Trg hmEčhlh prideisiro.
TRST, 17. februarja:
Krompir ogrski 40, domači 50.
Zelenjad: rdeči radiò 400, zeleni 200, za ku* hanje 240; vrzote 60 do 70, kapus 60 do 80, cvetača 50, špinača 300, solata endivija 80 do 100, domača 260 do 280.
Jajca uvožena 30, domača 45 do 50.
Domače zelenjave je na trgu čedalje manj, rdečega radiča premalo.
GORICA, 19. februarja:
Zima je malo pritisnila in zato je povpraše* vanje po naši zelenjavi predvsem iz Avstrije precej živo. Cene so sledeče:
Zelenjad: rdeči radič 250 do 300, zeleni 170 do 200; špinača 130, vrzote 20, motovilec 300 do 360, solata 200, šelna (zelena) 120, peter» šilj 45.
Krompir 45 do 50.
Jajca 40 do 45, ma slo 12.50.
Gnojenje Ecrompirjia.
Naročnik piše: »Preteklo leto sem gnojil njivo za krompir z gnojem iz stranišča. Zrastla je nad dva metra visoka krompirjevica, gomolje pa je bilo nezadovoljivo. Kaj naj napravim, da zadržim rast krompirjevice ter pospešim razvoj gomolja?«
Visoko krompirjevi co in malo go* molja je imelo lansko leto vse polno kmetovalcev širom dežele. Večinoma je tičal vzrok v slabem semenu, ki ni bilo za naše kraje.
Bujno rast krompirjevice pospešuje sicer enostransko gnojenje zemlje ali preobilno gnojenje z dušikom. Gnoj iz stranišča vsebuje obilo dušika in zato ni najboljši za krompir.
Krompir je rastlina, ki ostane na* va dno v zemlji malo časa. Če hočemo, da bo imel kaj od gnoja, ga mora pre« jemati v lahko dosegljivi obliki. Zato je krivo in nespametno gnojiti krom* pirju s surovim, to je slabo preperelim gnojem. Predno toliko segni j e, da lah* ko nudi krompirju hrane, vzamemo krompir že iz zemlje. Tak gnoj pride v dobro le rastlini, ki sledi krompirju.
Če hočemo torej gnojiti krompirju, mu moramo gnojiti z dobro prepere* hm hlevskim gnojem ali pa z umetni* mi gnojili. Širom dežele je mnogo kme* tovalcev sklenilo, da ne bodo več sa* dili krompirja brez umetnih gnojil, Posebno pa ne brez superfosfata in kalijeve soli. Izkustvo pravd, da potre* kuje ravno krompir zelo mnogo nave* denih snovi, to je fosforove kisline in kalija, dočim je teh snovi premalo v pravnem gnoju. Izkustvo tudi pravi, da ne napadajo krompirja v toliki meri bolezni, če smo mu gnojili z umetnimi gnojili.
Krompirju gnojimo z umetnimi gno* .mi tako=le: na vsakih 100 m2 njive. x Zamemo po 6 do 8 kg superfosfata in ’d° 2 do 3 kg 40% kalijeve soli. Obe gnojili doma enakomerno premešamo, potem ju pa raztrosimo Vrh izorane njive, in sicer predno jo pobranamo m približno teden dni pred sajenjem krompirja. Krompir sadimo seve ko Po navadi, to je ali v jarčke ali pod opato. Ko krompir izide, potrosimo okoli vsake rastlinice po eno žlico
zdrobljenega čilskega solitra (nitrato di soda) ali apnenega nitrata (nitrato di calcio); ravnotoliko teh gnojil raz* trosimo, ko krompir plevemo ali osi* parno.
Ta krompir se torej sadi popolnoma brez hlevskega gnoja. Tako sajenje je mogoče, kjer je zemlja rahla, v težki, zabiti zemlji pa to ne gre; drugače nima namreč zrak dostopa do kore* ni n. V težki zemlji je potreben hlevski gnoj; temu pa moramo na vsak način dodati vsaj nekaj superfosfata in ka* lijeve soli, in sicer na vsakih 100 m2 vsaj 3 kg superfosfata in 1 kg soli.
Kdor bo dodal zemlji teh dveh gno* j il, ne bo tožil o visoki krompir j e vici in pomanjkanju gomoljev.
Dajte živini ovsa!
Če čitaš v listu »Tržni pregled«, ugotoviš, da imajo oves in otrobi sko* raj enako ceno, čeprav je njih redil* »ost neenaka. Več vreden ie oves, ker je lažje prebavljiv. Zato tudi zdravniki predpisujejo otrokom kašo iz oluščenega ovsa. Za teleta, prašiče in sploh za vso še rastočo živino sve* (Nadaljevanje na 12. strani.)
ZAHVALA.
Podpisana se iskreno zahvaljujeva zdravniku g. dr ju Josipu Potrati iz Gorice, via delle Monache 1., ker je z veliko požrtvovalnostjo zdravil sko* \ zi dva meseca najino nevarno bolno hčerko Olgico in jo rešil gotove smrti.
Gorica, 16. febr. 1930.
_______ Herman in Marija Mallv.
Odbor načelništva in nadzorništva »Krneč* ke posojilnice« v Št. Petru na Krasu, r. z. z n. z. naznanja, da sc vrši REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo dne 9. marca 1930. ob 15. uri v pro* štorih lastne hiše v St. Petru na Krasu št 82 s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega z bo» ra. — 2. Poročilo načelstva. — 3. Poročilo nad* zorstva. — 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. in razdelitev čistega dobička. —
5. Volitev načelstva. — 6. Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti.
Opomba:	\ slučaju, da bi ne bilo dovolj
članov navzočih ob 15. uri. se vrši drugi občni
zbor ob 15.30 z istim dnevnim redom in sklepa pri vsaki udeležbi.
Odbor Kmečke posojilnice, r. z. z n. z.
_____ v St. Petru na Krasu.
PREKLIC.
Podpisana gg. Abram Ivan in Štefan Krži» inik iz Idrije preklicujeva vse neresnične vesti, ki sva jih govorila proti g. Adolfu Rupniku iz Idrije št. 58 ter se mu zahvaljujeva, da ne po* stopa kazenskim potom proti nama.
Idrija, dne 14. februarja 1930.
Abram Ivan in Kržišnik Štefan.
Iščemo potnika!
Mora biti izobražen, uglajenega nastopa, prijazne vnanjosti, znati mora italijanščino, srbohrvaščino in nemščino, imeti mora naj* boljša spričevala iz kakršnekoli trgovske stro* ke, potovati bo moral v Jugoslavijo za neko tuk. tvrdko z zdravstvenimi potrebščinami. Vožnje plačane, dnevnice, plača, provizija. Ponudbe je treba opremiti z vsemi zahtevani* mi spri evali. Poslati je treba pod geslom »Viaggiatore -— Potnik« na Pubblicità G. Čehovin — Trst, viale XX Settembre 65.
Avtorizirana civilna Inženirska pisarna
dr. Ing. Oaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišči; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Gostilna „fl!!e CORRIERE,
(tik Caffè Fabris)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko II vino ter kraški teran. — Postajališče ili ootniških avtomobilov in ljudi z dežele. [||
LBSTHB zmm Vina v Trstu VialE XX Sstt. 9»
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR.
BTREE3ŠE FGHISTiO
m ZAJAMČENO
PO MJ6I1ŽJ1H CENAH
dobite e tovarni
S» BIECHER
TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice, razpošiljamo po deželi.
Veliki, poppasti I
»arila
g za poroke in Scrste o
dobite v zlatarni
?. BUDA,
Corso Garibaldi 35, "	wia Roma 16.
Zobni zdravnik
ir. Robert Mlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. '23-11.
(ib sredah in sobotah ordinira v POSTCUMI
ir. Emil Eresie,
sin,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
!	ST"Eresie Emil - oče,
zdravnik,__________
| I sprejemata v Gorici,
Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
I	na isti stràni, kot je cerkev.
tujemo, da jim krmiš kuhan oves me« j sio otrobov. Oves je tudi bolj zdrav. V I denarju pa itak ničesar ne prištedimo, ; če pokladamo otrobi mesto ovsa.
Živinska sol
je posebno v zimskem času potreben dodatek h krmi, katero dela bolj tečno in prebavljivo. Najbolje je, da razto« piš živinsko sol v mlačni vodi ter z njo poškropiš krmo. Na vsako glavo goveje živine vzamemo dnevno 50 gra« mov soli, to je eno vrhano žlico.
Kako sušiš kuneeve kože?
V mestu in na deželi redi marsikdo ! kunce (domače zajce). Z mesom pripravljajo rižot ali golaš s krompir« jem. Koža pa navadno konča žalost« no, četudi bi prav lahko dobili za njo vsaj par lir. Navadno kože niso pr s« j vilno posušene. Mnogi oderejo kunca j na meh in puste gladki del kože zunaj, notri pa natlačijo malo slame ali na« pnejo kožo s palčko. Za tako kožo da kupec malo, ker jo težko upotabi.
Največ je vredna kunčeva koža, če je tako«le sušena: lco si odrl kunca na meh, prereži kožo na trebuhu po celi dolžini telesa. , Navadno odrežemo glavo in ušesa, lahko pa jih tudi pusti« mo; rep pustimo pri koži. Tako prere« zano kožo pribijemo na desko — do« ber je tudi pokrov zaboja — in sicer tako, da pride dlaka ob desko, na zu« naj pa odrta, gladka stran, ki se tako jj lahko posuši. Ko napenjamo kožo na I desko, jo nategnemo v smeri glava« I rep, da postane daljša; na širino je ni Ì treba toliko napenjati, da se ne na« ] guba. ~
Koža se ne sme sušiti na prehudi vročini, torej ne blizu peči. Suho kožo lepo skrtači in posuj z naftalinom in spravi v zaboj, da ne pridejo molji.
Tako posušene kože plača krznar mnogo bolje ko pa napete na meh.
Move | postave.
O POROŠTVU ALI AVALU.
Poglavje o meničnem poroštvu je zelo važno. S tujo besedo imenujemo poroštvo aval. Koliko naših gospo« darstev je propadlo, ker je bil gospo« dar osleparjen s poroštvom pri me« niči. Zato je potrebno, da natančno razložim vsebino in pomen meničnega poroštva.
Obveznosti meničnega poroka.
Menični porok ne jamči samo, da bo plačal dolžnik menico, marveč jamči na splošno, da bo menica plačana. S poroštvom prevzame porok (avaiist) samostojno menično obveznost in po« roštvo je veljavno, četudi bi bil n. pr. podpis dolžnikov ponarejen (fak.itici« ran) ali če bi bila obveznost dolžni« kova neveljavna, ker je pravno ne« sposoben.
Kako prevzameš menično poroštvo?
Kdor hoče biti menični porok, mora napisati na menici »per avallo« ali podobno izjavo in podpisati to izjavo s priimkom in imenom. Če se porok podpiše in ne pristavi podpisu »per avallo« ali druge podobne izjave,
Vam. nudi
izredno priložnost,
Preproge vseh vrst. Pregrinjala'za'divane, najbolj moderne. 'Preproge za hodi sike v vseh višinah. Preproge za pri postelji v vseli barvah in risbah.
Pregrinjala vseh vrst.
Zawese v naj večji izberi, zameti po najrazličnejših cenah.
Blago-sa pohištvo v bogati izberi. Blazine po reklamnih cenah.
Traili po primernih cenah. i. L d. i. L d.
11. km iii blagu v izložbah se razumejo im odbito
Oglejte si naše umetniško urejene izložbe ! !
Oirss y. E- Ili št Ì6
teG t E. iil št. 16
mmmmmBmsmm
prevzame kljub temu, poroštvo. Zato je potrebno, da oseba, ki podpisuje menico le kot priča, doda svojemu podpisu besedo »teste« = priča, ker bi drugače veljal za poroka. Na to naj naši ljudje posebno pazijo. Mnogi so hoteli podpisati menico kot priče, a niso podpisu dostavili besede »teste«, in zato so morali plačati menico kot poroki.
Porok jamči za dolžnika, ki ga iz* rečno imenuje v poroštveni izjavi. Če pa ne imenuje dolžnika, za katerega hoče prevzeti poroštvo, ga je treba po zakonu smatrati za poroka dolžnika, ki nosi glavno obveznost, to je pri lastni menici izstavitelja (emittente) in pri trati akeeptanta.
Porok postane s podpisom vzajem* no (solidarno) odgovoren z dolžni* kom. Zato upnik ob zapadlosti lahko zahteva plačilo od poroka ali pa od dolžnika. Ako je porok menico plačal namesto dolžnika, ima nasproti dol* žniku tako zvano regresno pravico. Porok namreč lahko zahteva menično tožbo, da mu dolžnik povrne znesek.
Če je bilo za istega dolžnika več porokov in je eden izmed njih menico plačal, sme tale zahtevati od porokov z navadno tožbo, da plača vsak enak ali pa dogovorjen del. Na splošno od* svetujemo našim ljudem prevzemati menično poroštvo. In če že hoče biti kdo porok, naj dobro premisli, komu gre za poroka, ali je dolžnik pošten in zanesljiv in kar je glavno, ali ima dolžnik čisto ali vsaj ne preveč za* dolženo premoženje.
VPOKLIC POD OROŽJE.
Dne 1. marca bodo morali iti pod orožje:
1. vojaki, ki bodo morali odslužiti redno vojaško dobo (18 mesecev) pri konjenici ali pri topništvu s konjsko vPrego, ako NIMAJO izpričevala, da so z dobrim uspehom dokončali dru* gi predvojaški tečaj. Vpoklicani pa kodo, le a) če so se rodili meseca juni* ja, julija, avgusta, septembra, oktobra, novembra ali decembra 1909. ali b) če so bili potrjeni z letnikom 1910., a pripadajo prejšnjim letnikom in c) če so se rodili v mesecu januarju 1910.
.2. Vojaki, četudi imajo zgoraj ome* njeno izpričevalo, a so se rodili mese* junija, julija, avgusta ali septem* ora 1909. ne glede na to, kakšnemu oddelku so bili dodeljeni. r 2. Vojaki, ki morajo odslužiti redno ,v°jaško dobo in ki so bili dodeljeni ^°njenici ali pa topništvu s konjsko .Prego, naj imajo zgoraj imenovano spričevalo ali ne, ako so bili rojeni meseca januarja, februarja, marca, ^Prila ali maja 1909. in v prejšnjih le* bh, katerim je bil priznan začasen do* pnst, ker se je njihov brat nahaja pod orožjem, a je medtem že odslužil a-h bo odpuščen iz vojaške službe Pred 1. marcem 1930.
•1 Pozvani bodo pod orožje 1. mar* ca 1930. tudi vojaki, katerim je bil pri* znan odlog vojaške službe zaradi štu* Jja, ako je ta razlog medtem odpa* del in če ne vložijo prošnje, da se jim ■se za naprej prizna ta ugodnost.
Sì6S!8i88S8$ìi!8ì6ì8ìl$i68$S
IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BMiSZ; OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav« ljenje1.
Vpoštevanja vredno je spričevalo drja cav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol« kovnega zdravnika. Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa* kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: 6. in 7. marca, hotel »Ange* lo d’ Gro«,
v Trst: 8. in 9. marca, hotel »Europa«, na Reko: 10. in 11. marca, hotel »Rojal«, v Opatijo: 12. marca, penzijon »Mesler« (piaz* za Mercato),
v Št. Peter na Krasu: 13. marca, hotel »Rebec«, v Dinjan: 14. marca, hotel »Dante Alighieri«, v Polo: 15. marca, hotel, »Miramare«, v Zader: 16. marca, hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: 17. in 18. marca, hotel »Italia«, na Cres: 19. in 20. marca, hotel »Adria«, v Labinj: 21. marca, hotel »Monte Maggiore«, v Pazin: 22. marca, hotel »Roma«, v Buzet: 23. marca, hotel »Alla Fontana«, v Tržič: 24. marca, hotel »Al Cervo«.
Na zahtevo gre ortoped tudi na dorn.
—— ...............
Milili RONTGEN k
primarija
drja «BUSTA 9E FiORMA
je odprt vsak dan v Gorici,
Corso Vittorio Emanuele III št. 14,
od 9. — 12. in od 2. — 4.
¥ juliji! in augusti! je »h nedeljah sagrì.

CENIK
za fieto
1930.
nos, bogata
ilustrirani
s 300 raznimi vrstami odličnih semen, prvovrstnim kmetijskim orodjem in pripomočki za pokončeva-nje škodljivcev z navodili, kako se uporabljajo. Razpošiljam ga na zahtevo brezplačno.

JUST UŠAJ, GORICA,
Piazza della Vittoria 4.
'3:A■■	: v- ■
NADALJUJE SE prodaja vseh zimskih predmetov z velikimi popusti
pri S. 1L JE V I J U TRIESTE - uia S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE
Madapolan Kotonina rjava Madapolan najfinejši „Pelie uovo“
Platno «Madonna*1 Dovlas težak po Platno pravo „lrlanda“
Platno „Šola“ najboljše r_
Kotonina za rjuhe, 150 vis. po Dovlas za rjuhe, močno Brisače
po
po
po
od
po
po
po
po
1.90
2,-
2.20
2.40
2.40 3.-3.30
3.40 4.50
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
‘od L. 5.50 od L. 1.90
naprej
Brisače na m. platnene od L. Velika izbera gobastih brisač Zefirji za srajce	od L.
Namizni prti	po L.
2.70
2.90
4.50
Obrobljeni prtiči po Barvani prtiy Žamet zajhlače po L. Nogavice
L. 1, 1.20, 1.50 od L. 5.50 6.50, 7, in 8.—
od L. 1.50 uapref
napre
napret
naprej
naprej
kos
naprej
Oblite nosin prepričajte se o cenah!

IB É8§
15»
t	Affisi
:	^
«	jr......... - i
Ì Poljedelci! j
BBOBB " ^	fi
a u iilEij so močni, Enostavni in Ekonomični.
mila:	i
ALFA L AVAL - Milars (119), i
via Farnell 3
m. '- Hajasčja suBtouiia tunika za prodajo 1 SMALN1ROV.
io:
! - GORICA - VIA CAPRIN 25.
proti sev. postaji.)
i:,-'
, <, 3^«- -• -t-.
* sfflkUJZHLEFVTr.
UuažujtB da Ib trsba mlshi ohladiti brž po molži-
Affili«»—■■ ■! iiii|Hii««iinit IHMHIIIHUIH i li 'lilll 11'MlTfTnn i trnniiTiinni
Ifii.ii HSL3R5TI 0KLR3EVRLMIRI za u hira so močni, enostavni in Ekonomični
Vprašajte asa pojasnila:
Družba ALFA LAVAL - Milam
via Farnell 3
lisi stroji in napraus za mlskorns. - Hajasčja svetovna tvrdka za
POSNEMALNIKOV.
Nadzornik za Julijsko Krajino:
CORRA DO BAN - GORICA - VIA CAPRIN 25
(nasproti sev. postaji.)

Vprašanja in odgonori.
Vprašanje št. 113: Železnica mi dela veliko škodo na senožeti, ki leži ob progi Gorica« Trst Kam naj se obrnem za odškodnino?
Odgovor: Kakšno škodo? Prošnjo napravite na tale naslov: Direzione delle Ferrovie sta« tali, Trieste.
Vprašanje št. 114: Sem letnika 1910. inpotr« jen k vojakom; raje pa bi šel h karabinerjem. Kam naj se obrnem? Koliko let bom moral služiti?
Odgovor:	Služili boste vsaj tri leta. Naj«
bolje je, da napravi prošnjo voditelj bližnje orožniške postaje.
Vprašanje št. 115: Sosed je zbolel ter po« klical tri priče radi oporoke. Ena priča je pisala, bolnik je podpisal, sopodpisale pa so vse tri priče. Zapustnik je umrl. Ali ima ta oporoka veljavo?
Odgovor: 1) Če se je to zgodilo po 1. juliju 1929. je oporoka neveljavna. V našem listu smo že pisali, da pozna italijanski zakon le tri oblike oporoke:	a) lastnoročno oporoko,
katero mora oporečnik sam celo napisati, datirati (to je zapisati dan, mesec in leto, ko je oporoko napravil) in na koncu podpisati; priče so pri taki oporoki nepotrebne; b) no« tarsko oporoko in c) tajno oporoko, katero lahko napiše tudi tretja oseba ali oporočnik sam; če jo napiše v celoti ah deloma tretja ose« ba, mora oporočnik podpisati vsako polovico papirja,
2. Če je bila v Vašem slučaju oporoka na« pravljena pred 1. julijem 1929., je veljavna še dve leti, to je do 30, junija 1931., ako jo je po« kojni podkrižal v navzočnosti vseh treh prič. Če pokojni ni znal čitati, je moral eden izmed treh prič oporoko prebrati in pokojni je moral izjaviti, da je to njegova poslednja volja. Če je ena in ista priča oporoko napisala /N po« kojniku tudi prečkala, je oporoka neveljavna.
Vprašanje št. 116: Moja sestra dela na domu s pletilnim strojem. Pičel zaslužek ima le med zimo. Ali mora plačati poseben davek in kje naj se prijavi?
Odgovor: Če malo zasluži, ni treba ne jav« ljati in ne plačati davka,
Vprašanje št. 117:	Lansko leto so rekli, da
veljajo pri dvokolesih krmila za tekmo le do konca 1. 1929. Ali se smem še voziti z istim kolesom?
Odgovor: Krmilo morate spremeniti:
Vprašanje št. 118: Invalidna komisija mi jo priznala julija meseca povišek, izplačan mi pa je bil komaj od decembra naprej. Ali imam pravico zahtevati zastanke?
Odgovor: Pravico imate. Napravite prošnjo, Čc mislite, da se Vam izplača.
Vprašanje št. 119:	Imam nekaj bankovcev
po 1000 kron z nemško«avstrijskim žigom. Rad bi jih izmenjal v lire. Kam naj se obrnem?
Odgovor: Bankovci z nemško=avstrijskim žigom (Deutschoesterreich) so brez veljave. Ko se bodo ostali avstrijski bankovci zame« njali, bomo javili.
Vprašanje št. 120: Pred dvema letoma sem bil pogojno kaznovan na 3 mesece zapora in 300 lir globe. Ali sem pomiloščen?
Odgovor: Sodeč po kazni, ste pomiloščeni, vendar ne moremo tega z gotovostjo trditi, ker niste navedli prestopka, radi katerega ste bili obsojeni.
Vprašanje št. 121: Ali se še dobi potni list za v Belgijo in kje?
Odgovor:	Preskrbite si iz Belgije delovno
pogodbo in na županstvu napravite prošnjo za
potni list.
februarja
se itvopi trgovina
tvrdke
B. CORETTI,
naslednico tvrdke
GIUSEPPE STRUCHEL,
Trst,,
ila Mazzini 26 nii S. Caterina 7.
:
Bogata izbora vol- ; nino za moške isi žesiske, sviSemoe, j žametov, bombaže- j vino, piatnine na j metre in v izdelkih; ■ prti, brisače, kuhinjske cunje, robci, preproge, pregrinjala, zavese, preproge za hodnike in pri postelji, maje in nogavice za moške, ženske in otroke, rokavice, ovratnice, naramnice, spodveze, čipke, trakovi in blago M VELIKI IZBERI.
Vse blago je novo, prve kakovosti in se bo dalo ob otvoritvi na prodaj po
zel® nizkih
kot poklon cenj, odjemalcem.
Cene slatine 1 1
„01 buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
SKoSJosEdravntšIki 4* m h* uiat o rij -*$E3
TEST - - Via delie Sette Fontane 8.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno 1 — Odprto od 9. -13. in od 15.	19.
Ob nedeljah od 10.—12.
pHcmv
JU Fransoslia zaveroualna družba jf H,
asa življenje in požar.
Italijanska zavarovalna družba
CAVALLI.
Glavno zastopstvo
TRST, Via S. lazzaro 8. tel. 4-48-50. Zastopnik za gorišHo in tržaško pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO
Za obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.

jwi.ui.cci, m iv, o i v j i n in	; ) \\	M
^ domačih zajcev.	>v.fót4iv
O. W1MQSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vieta 18. Telefon št.68-81
Sprejemajo »e poSUJalve po poStL
Vprašanje it. 122: Na dražbi sem kupil zem-
* J išče, ki mia ravno po sredi pot, pa ni vknji-zena, Ali lahko zabranim mejniku prehod po ti poti?
Odgovor: Če je pot od pamtiveka, ne morete.
Vprašanje št. 123: Moj sin letnika 1910., potrjen k vojakom ima dva brata; eden je v 15. letu, drugi v 12. Jaz sem star 55 let. Ali ima sin pravico do skrajšane vojaške službe?
Odgovor:	Ima, ker nima brata, ki bi imel
nad lo let. Napravite takoj prošnjo, če je že niste ob naboru.
Vprašanje št. 124: Mojih pet otrok je dobilo hud, oslovski kašelj. Koliko časa traja in kako se lajša?
Odgovor: Otroke držite v dobro prezračeni sobi; če je lepo vreme, pustite jih na prosto; gorki čaji jim bodo zelo koristili. Kar se zdravil tiče, se obrnite na zdravnika.
Vprašanje št. 125:	Kakšna bolezen je to
»psoriasi« ?
Odgovor: »Psoriasi« je zelo nadležna kožna bolezen, ki sedelo rada ponavlja. Zelo uspešno se zdravi z arzenovimi zdravili, recept pa mote dati le zdravnik.
Vprašanje št. 126: Imam vedno težke prsi in na obrazu se mi kažejo nehote znaki žalosti in razburjenja, čeprav nisem ne žalosten ne jezen in ne razburjen. Kako naj si pomagam?
Odgovor: Zgodaj pojdite spat, zgodaj vstanite. opustite tobak, kavo in vino in mir se
Vam gotovo povrne.
Vprašanje št. 127: Kakšno zdravilo je proti mozoljem na obrazu in na telesu? Ali se da na kakšen način koža na obrazu spremeniti iz temne v bolj svetlo barvo?
Odgovor:	Zoper mozolje na obrazu je še
najboljša zelo_stroga snaga. Priporočamo Vam katranovo milo (Teerseifc). Naravnim potom se koža na obrazu ne dà pobeliti.
Vprašanje št. 126: Kdaj naj gnojim grahu z nmetnimi gnojili, ali kadar ga sadim ali kadar ga ogrebam?
Odgovor:	Čitajte v letošnji četrti številki
člančič »Gnojenje grahu«.
Vprašanje št. 129: Iz vina sem hotela spraviti plesen z oljem, pa je pritisnila zima in je °lje med vinom zmrznilo. Kaj naj napravim?
Odgovor: Počakajte, da se olje raztopi, saj zmrznjeno olje ne škodi vinu.
Vprašanje št. 130: Ali je mogoče poslati vino na Holandsko?
Odgovor:	Je mogoče; drugo vprašanje pa
Je, če se izplača. Pot po suhem je predraga, poleg tega ni vipavsko vino po holandskem okusu.
Vprašanje št. 131: Ker pojdem v Belgijo, bi s' rad kupil slovensko-francoski slovar! Ali bi 'a*1ko dobil knjigo, ki govori o elektriki?
Odgovor: Knjige dobite pri Katoliški knji» Larni v Gorici (via Carducci 2). Francosko-slo-Venski ali pa slovensko-francoski slovar sta» *leta Po 25.20 lir, majhna slovensko-francoska . °' n*ca pa 6 lir. O elektriki govori vsaka fizi-a’ najboljša je Reisnerjeva, ki stane okoli
30 lir.
Vprašanje št~ 132: Kam naj se obrnemo po o škodnino za zemljišča, ki so jih vzeli za letališče?
Odgovor:	Letališče v Ajdovščini zavisi od
-oriške deželne uprave, vsa ostala od vojnega ministrstva. Prosite obč. načelnika, naj napra-v i potrebne korake, da pridete čimprej do Odškodnine.
V pašen je št. 133:	Imam na pašniku nekaj
smrek. Ali jih smem posekati brez dovoljenja gozdne milice?
Odgovor: Nel
Zelo važno za skrbne gospodinje
in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po
25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo raznovrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Bolt. SDS. MB,
specialist xa bolezni v
ušesih, raosa* in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti-ia v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, Via Garibaldi 1! (prej Teatro)
KMETOVALCI !
§	ZDRAVNIK	Ù
i dr. firesic Adalberto, g
u starejši sin, |
wj sprejema vedno v svojem Ù >	ambulatoriju	v
v GORICI,	5
na Travniku (Piazza Vittoria) št. IM. M
nad lekarno Cristofoletti.	u
4 TOLMIN S
ždraraik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju In v IHonakovera (na Bavarskem)
sprejeme
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
A
|^V Gorici druge dneve v tednu (via DantelO).
Badi višjih cen masla je sedaj čas zelo ugoden, da si nabavite posnemalnik
DIABOLO.
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletne jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov;
Vittorio Jonson - GORICA, Via Contavalle 4-11.
Josip Kerševani, Gorica,
PloaiiEai Cavosir štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „LAMP0“	Bencin ,,LAMP0“	___
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Grafi". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefoni it. <15. Brzojavke: KERŠEVANI, GORIZIA. CICLI
| Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
E	CORSO G. VERDI št. 32	jgj
il* priporoča svojim starim odjemalcem domače in Inozemske blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega gukna s« čase! duhovščina in y SS platno znanih tovarn Regenhart & Raymann sa cerkvene prte,
Perilo za neveste od najnavadnejših do nsjfinejlik vrst in v*o S 3 potrebno za njihovo popolno opremo,	Sg
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, pl
K«»»»!MEse®saBe88CE^eMsaag»BEaiaš
Valuta — tuji denar.
Dne 19. februarja si dal ali dobil za 1 dolar	19.08	lir
1 angl. funt	92.90	lir
100 dinarjev	33.70	lir
100 šilingov (avstr.)	269.05	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mark	456.15	lir
100 švic. frankov	368.80	lir
100 franc, frankov	74.80	lir
100 belga	266.25	lir
Beneške obveznice 73.50; obveznice »Consolidato« 79.80.
- Loterijske številke
Dne 15. februaria 1930.
Bari 58 blorenca 40 Milan 61 Neapelj 56 Palermo 90 Rim 85 Turin 60 Benetke 9
16	27	60	11
36	29	30	9
17	29	88	75
61	20	48	89
29	5	81	75
13	84	21	34
28	9	24	2
53	14	43	49
Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek, 24. februarja: Cerkno, Zminj, Roč.
Torek, 25. febr.: Buje.
Sreda, 26. febr.; Divača.
Četrtek, 27. febr.: Gorica, Višnjam. Sobota, 1. marca: Postojna, Vod* n jan.
ZDRAVNICA
<	dr. VILMA DOMINKO, J
4 bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo >
<	in ženske bolezni v Florenci
4 sprejema	,
<	od 10. -12. in 15. -18. ure t
, GORICA,	>
^ ulica Corso Vittorio Emanuele lil. številka 59.	^

Preizkušeni
1> E N T I S T
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Ses-junu v Tolminu,
ostale dni pa
v QOR1S38, Corso Verdi 36.
Knjigovodja, dvajsetleten, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo lista pod geslom »Knjigovodja«.
Prižnico leseno, dobro ohranjeno, proda oskrbništvo župne cerkve na Katinari pri Trstu.
V Sežani, štev. 44., je na prodaj trpežen čevljarski šivalni stroj po ugodni ceni. — Več se izve v Šmarju pri Sežani, štev. 6.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak.
Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
K iva, Pio-rxQtte Štev. $8.
all og
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 Ur. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo, Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
400 Orehovih sadik od 1 do 3 m visokih prodam. — Sorta, Branica, p. Štanjel.
Pohištvo nudi širom naše dežele, znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu jo velika izbora oprave iz trdega lesa po najmžjih cenah. Ne zamudite prilike!
Kupim borov in hrastov gozd za sekanje ter oddam trgovino jestvin s koncesijo v Go« rici. — Naslov pri upravi.
škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Prodam 200 kg pristnega medu. — Cena po dogovoru. — G rij Anton — Podgrad 40.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rekve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od. stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Semenski krompir, prvovrsten, prodam ali zamenjam za briško vino. — Naslov pri upravi.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da« rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Proda se hiša s tremi njivami v Gorici, via Mandria. Pojasnila daje Vivaio forestale (Dr« žavnu drevesnica) v Gorici, pri Rdeči hiši.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Breskve, enoletne cepljenke in hruške »vr« tolanke« prodam. — Franc Travižan, Št. Peter pri Gorici 151.
Posnemalnik »Melotte«, dobro ohranjen, posnemlje 325 litrov na uro, se vsled večjega obrata poceni proda. Kupci naj se obrnejo na: »Živinorejsko zadrugo«, Pečine, p. Slappe d’ Idria.
Čebelarska zadruga v Gorici, via S. Giovanni 6, naznanja, da prične tudi le« tos s predelavo voska. Vsi, ki bi radi predelali vosek v satnice, naj pošljejo zadrugi vosek najkasneje tekom 1. aprila 1930. Opozarjamo tudi, da kupuje naša zadruga čist vosek po najvišjih dnevnih cenah.
Dimnikarski vajenec se sprejme takoj v učenje. — Ivan Kolar — Postojna.
Zadruga v Selu, pošta Cernizza Goriziana, prodaja prvovrstno vino, last članov, po naj« ugodnejših cenah.
Perutninski zavod v Hraščah Pri Postojni proda 1 valilnik za 300 jajc, 1 valilnik za 200 jajc (91«odstotcn uspeh) in 1 umetno klo« čo za 300—500 pitk.
Pekovski pomočnik Uče dela. — Ime pove uprava.
Prah za kokoši, da nesejo več jajc, do« bite v trgovinah in pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. — Lasten izdelek.
Harej Rafael — Dornberg, manufak« turna trgovina in krojačnica, naznanja, da ima dobro založeno trgovino z vsakovrstnim bla« gom. Blago za moške in ženske, klobuke, če« pice, vsakovrstne drobnarije, posebno za kro« jače in šivilje, katerim dajem pri nakupu popust
Trte, cepljene in bilfe po nizkih cenah do« bite pri Ivanu Forčiču, Presserie, p. Comeno.
Kmečko delav. gospodarska zadruga
v Dobravljah — v likvidaciji — p. S. Croce di Aidussina — prodaja iz proste roke nepremič« ni in premični inventar, ki ga tvorijo obsežna stavba, pripravna za vsako trgovsko obrt, ve« lika vinska klet z nad 1200 hi. vinske posode v dobrem stanju, moderna destilacija za žganje z velikim rezervoarjem ter z vsemi potrebni« mi pripravami za vinsko klet: filtro, sesalko itd. Povsod je vodna napeljava in pred stavbo javna tehtnica.
Posestvo je na prodaj v Hruševici pri Šta« njelu. Proda se za vsako ceno. Za pojasnila se obrnite v Tupelče štev. 16.
Kober C. C. 5. Araman, Marvedre, 420 A. Kolči za nasade. Cepljenke in bilfe H. vrste.
—	Ivan Forčič, Presserie, p. Comeno.
Oddajam cepiče od prvovrstnih zgodnjih črešenj, ki so mi dospele iz Nemčije. — Just Ušaj, Vinoagraria, Gorica, Piazza Vittoria 4.
Pekovski pomočnik išče službe. Nastop po dogovoru. Naslov pri upravi.
Na UOVO priporočam svojo zalogo pohištva v Tolminu (Brenčičeva hiša) in v Solkanu. Franc Kancler. Solkan 427.
Več tisoč trt, amerikanske bilfe več vrst ima na prodaj trtnica R. Tavčar, Ivanjigrad
—	Castelgiovanni, p. Comeno.
Enaintridesetleten mladenič želi znanja z dekletom ali vdovo, z majhnim posestvom, da bi se oženil. Ponudbe na tržaško podupravo pod geslom »Bodočnost«.
Trgovske knjige: Za malo odškodnino dobiš doma od strokovnjaka točna navodila, kako moraš voditi trgovske knjige po novem zakonu. Javi se z dopisnico upravi pod geslom »Trgovske knjige«.	, ,
Zgubljeno. Med Komnom in Nabrežino sem zgubil orodje za motorno kolo »Ariel«. Najditelja naprošam, da ‘se javi:	Tanče —
Nabrežina.
Ugodna prilika: prodam hišo, pripravno za trgovino, z majhnim stanovanjem, avtomo« bil »509« s štirimi sedeži. -— Gorica, Raštel, štev. 36.
Zlatarna - urarna.
G. STEINDEER - TRST
via Q. Gallina 2.-------Telef. St. 74-11
Izbera darov za
poroke, krste in godove.
Popravlja ter Izboljšuje zlatnino In srebrnino.