cf JfX££c/OM N D

jj£rjwW E- B^l	M

^	AN in spirit
-	• //227 *>ANGUA6€ ONif
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 11, 1967
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€£t
STEV. LXV — VOL. LXV
Arabski sjosve! v Kairu l,,e!,nS9i! in K®nsr®s s,a
58 vrnita s poslini
Včeraj so se sestali v glavnem mestu Egipta z Naserjem vodniki Sirije, Iraka, Alžirije in Jordanije.
KAIRO, Z AR. — Jordani jski kralj Husein je izjavil, da ne bo začenjal nobenih ločenih in posebnih pogajanj z Izraelom, ker da ne gre le za odnose Jordanije do Izraela, ampak za odnose vsega arabskega sveta. Vse od konca vojskovanja je priganjal Husein k sestanku vodnikov a-rabskih držav, povezanih v zvezi proti Izraelu. Do sestanka vseh ni prišlo in tudi ne kaže dosti, da bi v bližnji bodočnosti, sestali pa so se včeraj tu z Naserjem predsedniki Alžirije, Sirije in Iraka ter kralj Husein.
Ko je prišel v Kairo predsednik Alžirije Boumedienne, so ga množice ob cestah glavnega mesta pozdravljale s klici “Maščevanje!” in zahtevale takojšen nastop Egipta in Alžirije proti Izraelu. Tukajšnji poučeni krogi trdijo, da je Alžirec pripravljen začeti takoj z novo vojno proti Izraelu, da pa Naser ni za to, dokler ne bodo Arabci za “drugo rundo” primerno pripravljeni- Kako to pripravljenost doseči, je brez dvoma ena glavnih točk
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se je vrnil z 10-dnevnih počitnic, ki jih je prebil na svojem, posestvu v Teksasu. Njegova okolica trdi, da so to bile res počitnice, da Johnson ni “visel noč in dan” na telefonu, da je dal svojim sodelavcem cele dneve oddiha in da je svojo politično aktivnost omejil na kratek razgovor z guvernerji. Na počitnicah so bili tudi člani Kongresa. Kako so se počutili med volivci, ako so bili med njimi, nam bodo morali šele povedati.
Johnson ni tudi ta teden preobložen z delom. Nemški kancler dr. Kiesinger je obisk odložil, ker ima v sredo in četrtek sam gosta v Bonnu. Na redni sestanek se bo namreč pripeljal De Gaulle. Sestanek ne bo rodil nobenih posebnih sklepov, ne bo pa potekal mirno. General bo gotovo hotel pridobiti Nemca za francosko zunanjo politiko. kar pa ne 1 bo mogoče. Nemška javnost zmeraj bolj kritično gleda na De Gaulla in njegovo diplomatsko podjetnost, 10 pa obenem tudi zmeraj manj odobrava. Dr- Kiesinger ne bo torej mogel dati De Gaullu ti-
t stih pristankov na francosko po-razgovorov med j ]jtji?0i bi jih general rad do-Naserjem in njegovimi štirimi bi] od Nemcev. gosti, jordanijskim kraljem . Huseinom, sirijskim predsednikom Atassijem, alžirskim predsednikom Boumediennom in iraškim predsednikom A.refom.	i
Še važnejše od ponovne obo-rožitve je reševanje gospodar-£kih vprašanj in seveda skupne politike do Izraela. Egipt in Jordanija sta v hudi gospodarski stiski, malo na boljšem sta Sirija in Irak. Najmanj je od vojne prizadeta Alžirija.
_ Arabska sloga, ki je bila objavljena svetu ob začetku vojne, je že v razkroju. Egipt je zadnje dni javno napadel Savdsko Arabijo, ker je objavila, da bo zopet začela prodajati petrolej Ameriki in Angliji, ki ju je Naser obdolžil sodelovanja pri izraelskem napadu na Egipt.
Vojna v Jemenu, kjer si stojita v ozadju nasproti Naser in savd-£ki kralj Fejsal, je tudi zopet v loku. Naserju, ki je moral po-e§niti večji del svojih čet od n’ to gotovo ni pogodu, nema-se tudi zaradi tega jezi na F ejsala.
Francoska javnost za Izrael
PARIZ, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je obsodil zrael in v ce]0y podpira sov-je so stališče v Združenih na-v sPoru na Srednjem vz or u, povpraševanje javnega mnenja je med tem pokazalo, da je to v večini Izraela.
na strani —
Za podporo Izraelu se je izjavilo 56 %1 po vprašanih Francozov, za Arabce 2%, 14% se jih ni za nobeno stran, 28% pa sploh ni maralo povedati svojega mnenja.
SHOWSJtS
Vremenski
prerok
pravi:
Deževno in soparno. Najvišja temperatura 86. Ponoči hladnejše, jutri večinoma jasno s temperaturo okoli 75. 1
Edini pomembnejši gost predsednika Johnsona bo bivši nemški kancler dr. Erhard, ki je prišel v Ameriko predavat.
Brez dela pa Johnson tudi ne bo. Proučeval bo poročilo Mc-Namare o Juž. Vietnamu. Od tega bo precej odvisen predsednikov sklen, koliko dodatnih čet nai še pošlje v Južni Vietnam in kako bo financiral vietnamsko vojno. Sedanji način je namreč postal po mnenju mnogih gospodarskih ljudi naravnost nemogoč, ker nas je že spravil na rob trajne inflacije, ki se lahko konča le s tragedijo.
Rnrka I^talskn razstava pokazala nekaj novih letal
MOSKVA, ZSSR. — Ob zaključku letalske razstave, prve v zadniih šestih letih, so Rusi pokazali sedem novih letal z nadzvočno brzino. od teh enega, ki se dviga navpično s tal.
Rdeči v Nong Kongu nadaljujejo z nemiri
Angleži so roslaR v Hone: Konp- batalion Curkov, da nokažejo rdečim svojo odločnost.
HONG KONG. — Komunisti in njihovi podporniki v tej britanski kronski koloniji nočeio prenehati z nemiri in izgredi, četudi sta jim pretekla dva meseca pokazala, da se Britanci niso pripravljeni ukloniti rdečim grožnjam, kot so to storili Portugalci v Makau. Preteklo soboto so komunisti z ozemlja rdeče Kitajske udarili preko meje kolonije in napadli tam policijsko postajo in upravni urad. Napadalci so bili v civilnih oblekah, toda imeli so puške in strojnice, bili so torej neke vrste uradna oborožena sila, ker v rdeči Kitajski nihče drugi nima orožja.
Tekom napada je bilo 5 hong-kongških policajev mrtvih, več pa ranienih. Iz stiske so policijo rešili šele oddelki Gurkov, britanskih vojaških najemnikov iz Nepala, ki so znani kot najboljši vojaki v britanskih oboroženih silah.
V nedeljo in včeraj je prišlo do novih izgredov in nemirov, tekom katerih je policija nonov-no uporabila strelno orožje, pa skušala divjajoče in požigajoče tolpe raz,gnati tudi s solzivnimi bombami in hladnim orožjem-Trije komunistični razgrajači so bili včeraj ubiti, umorjen pa tudi en policaj. Kohiunistična drhal je hotela napasti protikomunistični kitajski list, pa jo je policija pognala v beg s solzivnimi bombami.
Velika Britanija je zaradi vpada iz Kitajske v Hong Kong
EGIPT m IZRAEL STA SPREJELA OPAZOVALCE
Egipt je včeraj uradno obvestil ZN, da sprejema opazovalce ob črti premirja 2 Izraelom. Izraelska vlada je včeraj baje napravila podoben sklen, ki ga bo šele danes sporočil ZN v New Yorku zunanji minister Eban. Ta je na poti sem na obnovo izrednega zasedanja glavne skupščine ZN.
ZDRUŽENI NARODI. N.Y. — Rredlos? plavneea tajnika Združenih narodov U Tanta. na katerena <=0 nristali včern’ ziutraj vsi člani Varnostnega sveta, sta včerai cnre-iela Epiot in, kot kaže, tudi Izrael. V okviru tepa predloga bo noslanib na črto orermria med Epiočani in Izraelci vzdolž sueškepa orekooa večjo število nosebnih opazovalcev Združenih narodov. Načelnik komisije za nadUranie premirja v Palestini Norvežan wen. Dull ie snoroHi Tantu. da notrebuie za novo nalopo 25 dodatnih mož. U Tan+ ie predložil, da nai bi bili ti postavljeni na obeh straneh črte premirja. Ewint ie včerai snoročM da ta načrt sprejema, izraelsko stališče pa bo stročji danes v New Yorkn sam zunanji minister Abba Eban. Trdiio. d^t ;p tnd; ivra^i cnro_ jel Tantov predlog.
Iz Clevelanda in okolice
Celeste in Stokes bosta	i Bazar in karneval pri Sv.
| debatirala—	Vidu—
j Kandidata za župana pri de- Jutri zvečer se začne pri Sv. jmokratskih primarnih volitvah | Vidu farni bazar in karneval, tv oktobru Celeste in Stokes sta ' Opozarjamo na oglas na zadnji j se včeraj sporazumela, da bosta strani današnje AD in na kupon ‘javno debatirala o svojih stali- za četrtek zvečer! ščih. Sedanji župan R. S. Locher Nove voznine CTS—
'je tako javno razpravo odklonil Z včerajšnjim dnem so stopile
U Tant se je včeraj razgovar-jal dalj časa tako z zastopnikom Egipta Mohamedom Awad el Konyjem kot tudi z izraelskim poslanikom Gideonom Rafaelom o podrobnostih predloga o postavitvi opazovalcev Združenih narodov ob črti premirja na obeh straneh. Tant je nato izdelal navodilo za gen. Odda Bulla, poveljnika nadzorne organizacije ZN za premirje v Palestini, ki je bila ustanovljena še leta 1948 kmalu po ustanovitvi Izraela.
Egipt je včeraj sporočil Tantu, da sprejema njegov predlog.
črta za varovanje premirja med Egiptom in Izraelom.
d\m SJsde se vrni! s nelefg “okoli sveta” v 8,i urah
CLEVELAND. O. — Jim Bede. 34 let stari pilot, se je včeraj ziutvai po dolgih pripravah in obsežni reklami dvignil s svo-iim letalom Love I. na neprekinjen polet okoli sveta, ki naj bi ga opravil v 6 dneh. Z gasoli-nom težko obloženo letalo se ie s težavo dvignilo z letališča Hopkins in se usmerilo proti vzhodu. Priletelo je do Long Is-
Glede Izraela je vladal nekaj ^?n<^a na zahodnem robu Atlan-časa dvom, ker je ta leta 1956 ^ka> k° se le rcoiavila okvara na odločno zavrnil čete ZN ob meji ^vro kompasu, bistvenem delu z Egiptom na svojih tleh. Pri sls^ema za avtomatično krmar-protestirala v Peipingu. ki pa ie|Tantovem načrtu dejansko ne	letala. Jim Bede se je od-
nrotest zavrnil, prav tako je Ve-j gre za nikake čete, ampak le za |l°čil za vrnitev v Cleveland, lika Britanija zavrnila protest 1 ducat opazovalcev na vsaki1 Zvečer je srečno pristal na o-Peipinga, ki je obdolžil upravo strani črte premirja. Izrael je krajnem letališču ob Richmond Hong Konga odgovornosti za zato ta načrt na seji vlade vče-j Kd- Po pristanku ie izjavil, da napad. Da pokaže svojo odloč- raj sprejel, kot trdi privatno j bodo letalo temeljito pregleda-nost, je London poslal iz Male- poročilo iz Jeruzalema. Uradno ; Ib nato pa bo napravil nov po-ziie pretekli teden bataljon stališče izraelske vlade bo spo- skus poleta. Težave bodo v tem,
Gurkov kot okrepitev vojaški posadki v Hong Kong.
Zahodni strokovnjaki, ki so si razstavo ogledali, trdijo, da so ruska letala enakovredna podobnim vrstam letal v zahodnem svetu.
ročil ZN šele zunanji minister,ker sta ga dva člana moštva za-Abba Eban, ki je na poti v New pustila, ko sta morala v vojaško York na obnovo izrednega za- službo, sedanje glavne skupščine ZN, ki je določeno za jutri, in na morebitno sejo Varnostnega V sveta ZN, kateremu mora Tant ubije pri raznih poročati o izvedbi svojega na- 21,000 ljudi.
Usodni padci
naši deželi se vsako leto padcih okoli
Doba kislih kumar napihuje novice iz mednarodne politike
CLEVELAND, O. — Ljudje že sami po sebi nimajo preveč veselja, da bi se zataplja-li v politične novice, kar je deloma tudi krivda tiska, radija in televizije, ki zelo radi pretiravajo pomen posameznih dogodkov. Ko bralci ali gledalci in poslušalci to pozneje ugotovijo, se jezijo, zakaj niso dobili pravih komentarjev, in se jenjajo zanimati za politične novice.
Če kdaj, to čutimo v poletnih mesecih. To je doba, ki je sama po sebi revna na velikih dogodkih. Le redka leta so izjema, na primer 1. 1914, 1937 do 1939 itd. Po vojni pa takih let ni bilo. Dodenimo k temu še vpliv, ki ga delajo na nas vse počitnice, naj smo jih deležni ali ne, pa si lahko razlagamo apatijo javnosti do političnih novic.
Novice pa morajo biti, drugače bi zgubilo na milijone ljudi svoj kruh. Zato je treba vsaj tiste, ki imajo pravico do tega naslova, primerno napihniti, da vzbudijo zanimanje javnosti. To se ravno sedaj dogaja pred našimi očmi
kar na debelo. Naj omenimo le par slučajev.
V Kongu zopet nekaj “vre”, tako pravijo novice, ki skušajo biti čim bolj razburljive. Svoje netivo so sedaj dobile še v novici, da je naša administracija dala kongoškemu predsedniku generalu Mobutu ju na razpolago tri velika transportna letala, ki naj kongoški vladi omogočijo prevoz vojaške in civilne policije v kraje, kjer vladajo nemiri. Kakšni so ti nemiri in odkod izvirajo? Viri so stari in znani. Na eni strani bi plemenski poglavarji v notranjosti kongoške dežele še naprej radi gospodarili po starem, Mobutu jih pa hoče navaditi na red, zato je vpeljal z zadnjo ustavo precej hud upravni centralizem. Temu se lokalni politični mogotci upirajo na afriški način: organizirajo male upore, pri tem pa tvegajo malo. Ako jim prede trda, se zgubijo v domače džungle in tam jim nobena oblast ne more priti blizu. Takim lokalnim uporom še dolgo ni mogoče pripisati zna-
čaja zarote, revolucije itd.
Kongoški režimi so dalje še zmeraj navezani na pomoč najetih evropskih vojakov. Tudi Mobutujev režim jih ima nekaj v službi. Zato so tisti, ki so se v notranjosti dežele uprli, z njimi pa simpatizirajo najemniki, ki živijo v kongoški prestolici. Vsi imajo iste pritožbe: Mobutu jih redno ne plačuje. Da iztisnejo iz njega denar, se upirajo. Ko dobijo denar, ki jim gre, se pomirijo.
Koliko je v plemenske upore in tožbe najetih belih vojakov vmešan znani kongoški politik Čombe, je pa še uganka. Morda je, morda pa tudi ni.
V Nigeriji se je večinsko pleme Hausa, ki ima federalno vlado v rokah, spustilo v boj s plemenom Ibo, ki živi v jugovzhodnem delu dežele. Pleme Hausa ima več čet, toda malo orožja. Ibo ima manj čet, toda so dobro izvežbane, nimajo tudi one preveč orožja-
Boji med obema plemenoma se vršijo na plemenski
meji med njima. Trenutno napreduje pleme Hausa, ker ima več vojakov- Ako se bodo pa Hausa vojaki spustili v notranjost pokrajine, kjer živi pleme Ibo, bo pa položaj u-godnejši za Ibo vojake, kajti živeli in borili se bodo na domačih tleh in uživali vso podporo svojih civilnih rojakov. Vse skupaj pa ne bo tako krvavo, kot poročila namigujejo: Na obeh straneh manjka namreč orožja in munici-
je-
Kaj pa na izraelsko-arabski fronti? Tam so se izraelske čete utrdile na svojih sedanjih položajih in ne kažejo nobene volje, da bi šle naprej proti Arabcem ali se umaknile. Okoli teh izraelskih postojank se bodo razvili lokalni gverilski boji, kajti vsaj Egipt hoče postojanke napadati. Kaj bodo storili Izraelci? Delali bodo kazenske ekspedicije sovražnikom v zaledje. To ne bo samo hladna vojna, bo verjetno precej krvava. Bo torej kar dobro gradivo za zalaganje novic v dobi kislih kumar.
(in izjavil, da bo volivni boj vo-j dil “po svoje”. Celeste in Stokes 1 sta bila včeraj pri načelniku demokratske stranke Porter ju. i Oba bi rada podporo stranke, I toda poznavalci razmer trdijo, i da bo to dobil R- S. Locher, če se bo stranka javno sploh za koga odločila. C. Stokesa, ki bi bil pred dvemi leti skoraj porazil kot “neodvisen” demokrata Lo-jeherja, podpira baje pri njegovi kandidaturi za clevelandskega župana Bela hiša.
Rcmarji odpotujejo—
V	četrtek, 13. julija, odpotuje iveč naših rojakov in rojakinj na
romanje k Gospe Sveti in v druge znamenite kraje po Avstriji in drugod. Potovanje vodi i č. g. Joseph Godina iz Marqutte, j Mich. Vsem želimo srečno pot in srečem povratek na svoje j domove, i Seja—
| Društvo sv. Ane št. 4 ADZ I ima jutri, v sredo, ob sedmih I zvečer mesečno sejo. Na njej bo ; prebrano 6-mesečno poročilo. Po seji bo zabava.
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri ob dveh popoldne sejo v običajnih i prostorih. Po seji bodo na razpolago okusna okrepčila in do-jmača glasba.
; Prijeten obisk—
j Gospod Fran Žele iz Sheltona, Conn., se je na poti po Združenih državah ustavil tudi v Clevelandu, si v nedeljo ogledal Slovensko pristavo, včeraj pa obiskal urad Ameriške Domovine ter več svojih clevelandskih prijateljev, katerim se zahvaljuje za gostoljubnost. Zadržuje se pri prijaznih Žnidaršičevih na Bonna Ave. Hvala za obisk!
V	bolnici—
G. Anton Žnidaršič, 1166 E. 60 St., je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 317. Prestal je težko operacijo. Obiski so dovoljeni. Želimo mu naglega okrevanja!
V	nesreči—
Znani rojak g. Jakob Resnik, 3599 E. 81 St., je bil v avtomobilski nesreči in je doma pod zdravniško oskrbo. Obiski so dobrodošli. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Dar šoli—
Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu se zahvaljuje g. Antonu in ge. Vidi Oblak s 1197 E. 61. ceste za dar Slovenski šoli pri Sv. Vidu.
Pozdravi—
Mary F. Hočevar, 6602 Bliss Avenue, pošilja čitateljem lista pozdrave iz Lemonta, kamor je šla na romanje k Mariji Pomagaj-
G. Jože, ga. Marinka in g. Andrej ček Lah pošiljajo prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Julijskih Alp v Sloveniji.
Rojenice—
V	ponedeljek, 2. julija, se je rodila dr. Josephu in Cherie Anslovar, 951 S. Green Rd., hčerkica. Čestitamo!
Na obisku—
K svoji hčeri Mrs. Olgi Berk v Newbury, Ohio, in k teti in stricu Mr. in Mrs. J. Setina, 7059 Reynolds Rd., Mentor, Ohio, je prišel na obisk iz Krenovega v Jugoslaviji g. Jože Ivančič.
v veljavo sledeče voznine na CTS: krajevna vozovnica 30c, 5 skupaj $1.40, ekspres 35c, 5 listkov skupaj $1.65, transfer 5c, tedenska vozovnica $4.25, “downtown loop” 15c, dijaki, upokojenci z ID izkaznicami in otroci do 11. leta 15c, 5 listkov 75c. Zvišanje voznin je bilo-po izjavi CTS potrebno zaradi povišanja plač osobju v okviru nove kolektivne delovne pogodbe.
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — Včeraj so tod zdravniki izrezali rakasto tvorbo iz trebuha 40 let stare Lurleen Wallace, guvernerja države Alabama. Eden od zdravnikov je izjavil, da ne vidi razloga, zakaj ne bi mogla Lurleen popolnoma okrevati.
WASHINGTON, D.C. — Skupina liberalnih kongresnikov renublikanske stranke je včeraj predložila postopno omejevanje letalskih napadov na Severni Vietnam. ZDA naj bi storile prvi korak, nato pa te nadaljevale le. če bi Severni Vietnam tudi sorazmerno omejeval svoje vojaške operacije v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — V Kongresu je bilo včeraj precej in ostre kritike proti pešiljatvi treh ameriških vojaških prevoznih letal v Kongo. Kongresniki in senatorji so trdili, da interesi ZDA v Kongu niso tako važni, da bi naj te posegale neposredno v tamkajšnje razmere.
SATGON, J. Viet. — Ameriški obrambni tajnik McNamara je končal danes svoj obisk v Južnem Vietnamu. Prišel je do zaključka, da rdeči niso tako povečali svoje oborožene sile. kot so nekateri trdili. McNamara je šel v Vietnam proučit vojaški položaj in zahtevo gen. Westmorelanda po novem ameriškem vojaštvu.
WASHINGTON. D.C. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower je šel včeraj v Walter Reed Armv Hospital na redni podrobni zdravniški pregled. Tam bo ostal več dni.
DETROIT, Mich. — W. Reutber je v imenu Uniie avtomobilskega delavstva izjavil včeraj, ko ie začel pogajanja z General Motors za novo kolektivno delovno pogodbo, da bo Unija trdo vstrajala na “delitvi dobička” in zaiamčenem letnem zaslužku svojih članov.
KAIRO, ZAR. — Včeraj je priletel sem kralj Husein iz Jordanije. Naser ga je na letališču nadvse prijazno sprejel. Husein in Naser sta se nato raz-govarjala s predsednikom Alžirije Boumediennom o skupnem stališču do Izraela. Za te razgovore sta bila napovedana tudi predsednik Sirije Atassi in predsednik Iraka Aref. O njunem prihodu ni bilo nič objavljenega, pač pa je bilo sporočeno, da bo Boumedienne odletel iz Kaira v Damask v Sirijo. Za soboto je napovedan sestanek vodnikov 13 arabskih držav v glavnem mestu Sudana Kartum, za katerega pa še sedaj ni gotovo, če se bo sploh vršil.
2
KMERI SKA DOMOVINA JULY 11, 1967
iiMEiiSM Qommm
A.5.» » J/ • < » > , !«< • Al l
.aHCTrainn
eilT^ŠtTČiair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidaya and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za ppl leta; $».00 za I meaeea t* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State*:
$10.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months l anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 130 Tuesday, July 11, 1967
Turisti na zapravljenem gruntu
Turist smatra potovanje za počitnice. To so dnevi, ki sam razpolaga z njimi po mili volji z edinim namenom, da se odpočije in veseli, pri tem pa pozabi na dnevne težave in skrbi. Ni mu mar ne delo ne politika ne trenja ne nesreče. Misli kvečjemu na vreme, ki lahko edino kazi njegove načrte.	, t
Turist si želi nove okolice, ki naj ga razvedri, naj mu pokaže novo življenje, drugačno od njegovega vsakdanjega in mu razširi obzorje na najprijetnejši način. Okolica to razume in ga ne muči s svojimi težavami, pritožbami, skrbmi, nesrečami itd. Le na njegovo izrecno željo obravnava taka vprašanja. Okolica mu tudi skuša pomagati, da se na potovanju zabava tako, kot si želi, in zato načrtno skriva pred njim vse temne plati svojih vsakdanjih tegob. Okolica ne zanemarja tudi dolžnosti, ki jih nalaga postrež-Ijivost.
Dodajmo še veselje, ki ga doživi turist, ako obišče kraje svoje mladosti in obuja spomine na čase, ki se mu zdaj zdijo veliko lepši, kot so bili nekdaj. Kdo bi mu zameril, ako spremeni svoje življenje v sanje, ki mu kažejo vsako stvar v rožnati barvi, ki zabrišejo vse sledi vsega, kar je neprijetno, in ga tako zapeljejo v deveta nebesa.
Če turist pripoveduje po končanem potovanju vse doživljaje svoji družini, svojim prijateljem, svojim znancem, ga vsi ti poznajo in vedo, kdaj in kako pretirava, navadno nevede in proti svoji volji. Zato mu tega ne zamerijo, ker pravilno tehtajo njegove besede. Čisto drug vtis pa daje njegova pisana beseda objavljena v knjigah in časopisih. Tam si praviloma stojita nasproti neznani avtor in neznani bralec. Bralec nima nobenega merila za turistove besede, zanesti se more le na lastno sodbo. Ta pa je velikokrat pomanjkljiva, ker ji manjka opore v poznavanju predmeta, življenske skušnje in izobrazbe. Bralec čuti, da nekaj v turistovih besedah ne odgovarja stvarnosti, tega pa ne more odkriti. Zato sicer ne verjame, kar je bral, ne ve pa, zakaj dela prav. Na vse skupaj kmalu pozabi, njegovi vtisi in spomini na turistovo pripovedovanje se potopijo v podzavest, tam pa ne zamrejo, pomagajo ustvariti napačno sliko o tem, kar je navidez že davno pozabljeno.
Vse to lahko vsak naš bralec sam preizkusi na lastni osebi. Kolikokrat je na primer bral več kot površne opise razmer v Jugoslaviji, ki jih priobčujejo ameriški časnikarji, kadar se vračajo s poti po Jugoslaviji. Jezil se je nanje, ni pa pomislil, da bodo v podzavesti vendarle vplivali na njegovo sodbo o razmerah v starem kraju. To se nam dogaja vsak mesec po parkrat.
Še nevarnejši so sezonski turisti, ki potujejo po Jugoslaviji v počitniški dobi. Se obnašajo tako kot vsi turisti: ne utegnejo, da bi temeljito opazovali življenje v stari domovini, predajo se prvim, navadno vsaj na videz prijetnim vtisom in si tako ustvarijo čisto napačno sliko o sedanji slovenski stvarnosti. To pa potem spravijo na papir in prodajajo kot čisto resnico, saj so “vse videli”. Videli so že, toda samo na površini, v jedro resnice pa niso prodrli.
Kdo bi jim zameril, če vidijo vse v svetlih barvah, kadar imajo pred seboj liter čvička, par kranjskih klobas in morda še kos potice? Ne pomislijo pa, s kakšnimi žrtvami je velikokrat zvezana taka domača postrežljivost. Vzemimo samo en slučaj! V Sloveniji je okoli 150,000 upokojencev, med njimi jih je 80% ali okoli 120,000, ki ne prejemajo niti 50.000 dinarjev mesečne pokojnine, torej niti $10 na teden. Kako naj taki reveži gostijo turiste, tega si pri najboljši volji ne moremo tolmačiti. V podobnem položaju je par sto tisoč ostarelih, obubožanih in obolelih kmetov. Te skrite revščine turist navadno ne vidi, pa bi jo moral, kadar ga beseda zanese in začne pisati o sedanjem slovenskem blagostanju in obilju. Pa bi moral, saj živi vsak peti Slovenec na beračiji.
Ali drugi primer! Režim sprejema na mejah turiste z godbami, cvetjem, narodnimi nošami, pojedinami, slavoloki, slovesnimi nagovori. Komaj par sto korakov od takih mest se pa drenjajo mlade slovenske delovne moči in z revnimi kovčki hodijo na tuje, ker doma ne najdejo kruha. Režim jim ne prireja nobenih odhodnic, ima zanje le carinske in policijske kontrolorje, ki nadzirajo obmejni promet. Vse to se godi turistom pred nosom, toda kateri turist je to opazil in o tem pisal?
Ali drugi primer? Turist vidi mogočna šolska poslopja in posluša slavospeve na račun slovenske prosvete. Ne ve pa, da je neki maturant kmetijske šole nekje v Prek-kurju javno napisal, da bo po šoli šel v Avstrijo na kmete okopavat kromnir. ker ne more najti dela, ki bi bilo primerno njegovi izobrazbi. Bog ve, koliko takih maturantov se potika po Sloveniji!
Ko turist hodi po domovini, mu razkazujejo nove tovarne in hvalijo gospdarski napredek. Prav isti čas pa časopisi pišejo tudi, kako zastaja promet blaga, kako rastejo
zaloge, kako se podjetja do grla zadolžujejo, kako so nove banke že ob rojstvu prišle na kant, ker jih je režim že ob ustanovitvi obtežil s prevelikimi obvezami, ki so jih nanje prevalili razni režimski falirani fondi.
Ali še drug primer! Režim se baha, da je v Sloveniji 550,000' zavarovancev v vseh vrstah socijalnega zavarovanja. Časopisje pa trdi kar povrsti, da je ves zavarovalni sistem v krizi, da kmalu ne bo mogel izpolnjevati svojih obvez niti napram upokojencem, da bodo dobrote socijalnega zavarovanja morale biti omejene, ker ni denarja. Kam pa naj gredo takrat tisti, ki so že sedaj na beraški palici?
Takih primerov bi lahko navajali nešteto. Naj zadostujejo le ti! Opozorijo pa turiste na nekaj drugega: ako se hoče turist bahati, da je res kaj videl v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji, naj se ne razgovarja samo z ljudmi, še manj pa z uradno propagando. Naj na potovanju vsaj enkrat na teden vzame v roke domače časopisje in naj ga dobro pregleda. Dobil bo v njem stvari, ki jih drugače ne bo slišal ne v kavarnah ne v gostilnah ne v vlakih in avtobusih in ne v zasebnih pogovorih. Tam se bo nekaj naučil, ne pa drugje ob slučajnih prilikah.
Ker se Jugoslavija nahaja ravno sedaj v precejšnji krizi, moramo vse opise razmer v starem kraju brati s kritičnimi očmi, drugače nas bodo turisti, morda celo proti svoji volji, zapeljali do napačne presoje tega, kar je doma stvarnost na kateremkoli polju.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Pred nedol-dim, sredi maja letos, so Slovenci obhajali 50-letnico “Slovenskega narodnega doma” v La Salle. Zgodovina SND v La Salle je pestra. Ustanoviti nekaj takega je težka naloga in težko breme. Zahteva veliko žrtev od strani ljudstva. Premaga jih le in izpelje močna volja in narodna zavest.
Vztrajnosti in močni volji gre priznanje, tudi pri tej ustanovi v La Salle. Postaviti SND, ga voditi in podpirati 50 let je nekaj, kar je vredno vpoštevanja. Neglede, kako gledamo nekateri na take ustanove in zakaj smo jih ustanavljali, priznati je treba, da slovenstvu so le veliko služile in pomagale tega o-hranjati. To, da so se pri takih ustanovah pojavljali razni strankarski hoji, važnosti in pomena takih ustanov ne zmanjšuje. Pri vsakih takih akcijah so nesporazumi, pri katerih gre večkrat tudi za načelna narodna vprašanja. Vsak ravs ima svoj pomen. Največkrat pa taki ravsi so celo koristi, ker podžigajo odločnost za žrtvovanja in prav žrtvovanja in pa volja do dela ustvarjajo take uspehe pri takih akcijah. Če bi bilo vse mirno, bi znalo vse zaspati. Še Ribničan je odgovoril sodniku na vprašanje: “Zakaj si pa pretepal svojo ženo?” — Pa je odgovoril Ribničan:	“Zato, ker jo
ljubim in jo imam rad ...” Tako je, vsak ravs ima za neke cilje svoj pomen. Pred petdesetimi leti so imeli ravsi tu svoj namen. Podžigali so oba tabora za žrtvovanja in uspeh je bil, da eni so si zgradili krasen SND, drugi prekrasno cerkev sv. Roka, ki zadnja leta prekrasno raste in napreduje v ponos Slovencev in vsega mesta in okolice. Mladi tu rojeni Slovenci pa zdaj lepo složno skupaj delujejo in uspeh in napredek je na vseh straneh. Le tako naprej! Ne pozabite na slovenstvo in vero svojih očetov in mater in vozili boste srečno in zadovoljno po velecestah ameriškega življenja. Vesela bo vas Amerika in vesela bo vas mati vaših očetov in mater lepa slikovita deželica Slovenija.
• KAKO BOMO REŠILI RASNA VPRAŠANJA IN PROBLEME? — Radi bi jih rešili še to minuto, še to uro, še danes —, če bi se dala rešiti tako, kakor bi kdo s prsti počil. Ali se dajo tako rešiti? Nekateri morda to verjamejo- Vsi pa, ki se količkaj razumejo na take probleme, zmajujejo z glavami, ker vidijo pri teh problemih še dolga pota, predno bo kaj uspehov pri tem. Sicer nekaj tu in tam napreduje delavnost za reševanja tega problema, a končna rešitev je še daleč, daleč, najbrže deset in desetletja, če ne stoletja in več.
Bo kmalu 60 let, odkar sem jaz prišel v te kraje. V La Salle
tiste čase ni bilo ne enega črnca. V bližnjem Springvalley je bilo par črncev. Ko sem povpraševal za razloge, zakaj jih v La Salle tiste čase niso trpeli, so mi pojasnjevali dogodek, da je bila napadena neka bela ženska od nekega črnca. Takrat so imeli okraji, občine ter mesta več zakonite prostosti pod geslom: “Home Rule”, to je, da so smeli za svoja mesta, občine ali okraje sami določati in proglašati razne postave. In po tistem napadu na belo ženo, kakor so mi pravili, je mesto La Salle odobrilo določbo za črnce, da so smeli sicer potovati skozi, prenočevati pa ne. če ga je policist zalotil po določeni večerni uri v mestu, ga je smel aretirati, itd. Če se ne motim, da so po prvi svetovni vojni začeli omejevati take določbe. Kako je zdaj, ne vem, a bi trdil, ker zahtevam črncev vse ponujajo na belih, lepih krožnikih, da so mogoče že tiste določbe spremenjene, morda celo odpravljene. Kakor že. Kaki svetniki nismo ne beli ne črni. Ampak čemu vsiljevati belim črne in črnim bele. Če se ne motim, je to akcijo podkuril s svojim vplivom pokojni predsednik Kennedy- Sedanji predsednik Johnson jo na vsej črti zvesto podpira, če tudi v svojem srcu, tega se ne upam trditi. Politi-karji so politikarji in kadar gre za njihove ocvirke, tedaj vozijo tako, kakor prija njihovemu o-kusu. To mi bo rad priznal vsak, ki kaj ameriške politikarje pozna. Jaz bi rekel, da politikarji obljubijo vse za glasove ob volitvah, pa naj bo to črnim ali belim. Kaj dosežejo v tem, kar so obljubljali pred volitvami belim in črnim, to pozabijo že prvo noč po volitvah. In vozijo po starih potih. Mi drugi se nad takimi političnimi nečednostmi jezimo, pomaga pa nič.
Na splošno so že do sedaj črni veliko pridobili v teh praskah in bojih. Seveda hočejo pa še več. Niso zadovoljni samo z enim kosom pečene goske. Hočejo najboljši kos in največjega. Bi rekel, da imajo dober okus in velike oči in velik tek. Well, do kar so po zaslugah upravičeni, jim nisem nevoščljiv. Ampak, če pričakujejo, da naj jih dežela z “zlato žlico” pita, za to pa nisem! Nas bele ni nikdo z “zlatimi žlicami” pital. Le zahtevali so od nas, da smo morali trdo delati, prejemali pa smo za to malo- Zdaj v sedanjih časih je seveda boljše. V starih časih je bilo skromno in slabo.
Pred nedolgim sem govoril z upokojenim starim premogar-jem. Pa sva govorila o teh težavah med črnimi in belimi in kar črni vse dandanes zahtevajo. Takole mi je on svoje mnenje o tem izrazil:
“Ko sem sredi maja šel na o-bisk k moji hčerki v Cicero, je nas vozil malo po Velikem Chicagu njen mož. Razkazovali so
mi velike, z večjimi nadstropji, zvezne stanovanjske stavbe. Po nekaterih krajih stanujejo v takih zveznih stavbah sami črnci. Imajo bolj poceni stanovanja, ampak vse udobnosti. Stavbe, v katerih je od 5 do 15 nadstropij, imajo posebna dvigala, ki jih vozijo gor in dol. Gorkoto in vse imajo.”
Tu je za trenutek umolknil, nato se je pa po kranjsko prive-ril:
“Kaj smo imeli pa mi, stari majnarji, v naših časih? še “cesarskih kamer” nam niso privoščili. Zdaj imajo stranišča, ko-panilce vse pod eno streho, jaz pa sem moral pred 60 leti v Granville poleti in pozimi po snegu hoditi skozi po mojem zemljišču do stranišča. Kadar je deževalo, pa z marelo. Zdaj se pa črne tete, kakor vidim v Chicagu in drugod, hude, kadar morajo napraviti korak ali dva do “sinka” po vodo. Kdo jih je pa tako pomehkužil?” me je z ostrim glasom vprašal-
Radovedno sem ga poslušal. Rad bi ga pokritiziral malo, pa se mi je zdelo, da ima kar prav. Vsi smo se sicer malo preobjeli, posebno so se pa črnci. To bomo vsi še zelo čutili. Kennedyji in L. B. Johnson tega seveda ne bodo čutili! So bili pač pod drugimi zvezdami rojeni kakor mi drugi.
Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj.
Matevž
Glas z “Osme”
NEW YORK, N.Y. — Pod tem naslovom sporočamo, da se je kulturno življenje Slovencev v New Yorku razvijalo v pretekli sezoni bolj ali manj v normalnih tirnicah. Če se omejimo le na SKAS delovanje in na njegove kulturne večere, je vsekakor omembe vredno poročati, da so se vršili redno drug za drugim z relativno lepim uspehom predavanj, kakor tudi od strani rednih obiskovalcev ter njihovega zanimanja, pri katerih u-gotavljamo razveseljivo dejstvo, da je bila v relativni večini vzpodbudna mladina iz vrst članov SAVE.
Predavanja so' si sledila.
14. okt., F. Gorše: Prikaz sodobne izvirne grafike.
11.	nov., Rev. dr- F. Blatnik SDB: Rimske katakombe.
9.	dec., dr. L. Puš: Sodobna religiozna glasba.
13.	jan., Rev. Karel Wolbang CM: Slovenski misijonarji in delo v zaledju.
10.	febr-, g. Rudi Večerin: Slovenska sodobna lirika.
10. marca, Rev. Fr. Blatnik SDB: Oris osebnosti pok. dr. Farkaša.
14.	aprila, dr. Franjo Delak: Zdravje in šport.
12.	maja, prof. Rado Lenček: Pomen slovanskih jezikov v naši dobi-
16. junija, p. Jakob: O problemih novih naseljencev v Nici. (Izjemen večer predavanja.)
30. junija, inž. Ludvik Burgar: Problemi današnje aviacije.
Lepa u d e 1 e žba akademske mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila predavatelju in njegovim zanimivim izvajanjem, je ponovno potrdila, da se predvsem živo in najbolj zanima za sodobne aktualne probleme.
Za SKAS: France Gorše
ir mogoše verjeti, še manj pozabit!!
SO. CHICAGO, 111. — Namreč tega, kar smo videli in slišali v soboto zvečer, 17. junija, v dvorani sv. Štefana v Chicagu. Kot I pribiti smo bili na sedeže, niti dihati nismo upali. Saj nismo bili v tujini, bili smo doma, v mili slovenski domovini. Smilila se nam je domovina naša, o ka-
teri poje goriški slavček:	“O
vdova tožna, zapuščena, Ti mati tolikih sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot!”
Jedro prireditve je bilo: Literarni - Pevski večer zdomske poezije in glasbe. Zlata nit, ki se je vlekla skozi ves večer, je bila: Prenesi me, Bog, na rodna tla, tja, veš, kjer hruška medi — tja, veš, kjer so bele noči, tja, kjer je solz kot zvezda! Domovina, vdova tožna! Bolj prozorno: Večer je bil prikazan v šestih podobah dramsko-recitacij-skega nastopa s tremi pevskimi točkami v koncertnem delu.
Le trpin iz Sv. Pisma, Job, bi lahko ponazoril bolečino slovenske domovine, ki le hudo doživlja in nič dobrot. Avguštin Žele je zapisal, kako trdo življenje ima človek na Krasu, ker kraška tla so kot rešeto ... Krašovec je poljubil koso kot svetinjo, potem jo je zagnal od sebe in šel po svetu . ..
Branko Rozman je dal tvarini drugi podobi, ki je na steno obesil čas. Jok vetra narašča in narašča .. . Mrzel veter tebe žene, so zapeli mladi. “Kdo me kliče iz teme?” sprašuje Vinko Beličič. Kdo me kliče iz daljav? ali bije stenska ura v domači hiši? Ali pri trkava pri podružnici? Mrtvi z onstran ... ljubi znanci iz davnih let me kličejo! Spešim korak, da jih dohitim. Tresk in grom pretresa ozračje ... Naj izgine dan, v katerem sem bil rojen; oni dan naj se spremeni v temo ... Oj, vdova tožna, zapuščena!
Karel Mauser nas spremlja v gramozno jamo. Na plakatih so imena... in ta imena so živi ljudje. Ubogi talci poslušajo bitje cerkvene ure iz visokih mestnih cerkva bele, krvave Ljubljane. Čakajo na strele v tilnik. Kdaj je domovina toliko trpela, toliko grenkobe okusila kot v Onih dneh?
In prišlo je pismo, ki ga je narekoval begun iz doma smrti pisatelju Rudiju Jurčecu. Piše, kako je zbežal z morišča, kamor so zvezane pripeljali. Pismo polno strahu in grozote iz temne globine gozda ... Skeleča rana na prsih vdove tožne, zapuščene.
Pa je zapel zgoreli pesnik France Balantič:
Ko boš tujina vso mi kri izpila, ko neizgovorjena prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu se vrnila-
Na srce del prsti bom kot zdravila,
sprejel me vase bo pozdrav soseda,
spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila.
Okusil spet bom sok planinskih trav,
spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah.
Domači kraj, kako mi boš spet drag!
Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal.
Sonet pesnika je bil prvič u-glasben. Naredil je to zelo duhovito naš p. Vendelin špendov OEM. Ali nas je pesem potolažila, ko smo do zdaj gledali same smrtne sence, same koščene roke, ki so davile domovino, zapuščeno vdovo.
Popolnoma umiril pa nas je J. Grilančev spev: JAZ SEM VSTAJENJE IN ŽIVLJENJE. Kdor v me veruje, bo živel, četudi umrje! V vseh stoletjih je narod in domovino držala pokonci le vera v Boga.
Zato so čisto logično na koncu prireditve Rudija Jurčeca Vuzmenice. Veseli vuzem, srečno Veliko noč, vera v Vstajenje nas drži pokonci.
Prireditev sta oskrbela p. Vendelin pevski del in g. Jože Rus recitacij skega. Mladinski pevski zbor pod vodstvom p. Vendelina je lepo dozorel: poje prijetno, z lahkoto in zelo u-
brano. Izraža nje prvovrstno. Kako je zbor prireditev poživil! Mladi se tudi zavedajo, kaj imajo v p. Vendelinu in ga radi u-bogajo, četudi je natančen. Vsaka naselbina bi lahko bila srečna, če bi imela takega pevskega voditelja, pa še skladatelja. Kjer primerne pesmi ni na razpolago, se pater vsede, vzame pero v “desno roko” in pesem napiše, skomponira. Balantičev “Sen o vrnitvi” je biser glasbene skladbe.
Zdaj pa: Scenerija, osvetljava, zvočni efekti ter režija! To vse pa je imel na skrbi naš Jože Rus. Res: ves naš! Kako je igralce izvežbal! Dvanajst jih je bilo pri recitaciji: Neverjetno, če ne vidiš sam, če ne slišiš! Kakšna jasna izgovarjava, kakšno vzgledno podajanje s celim bitjem, kakšni premišljeni gibi. Kar grabilo nas je. Za vsak svetovni oder so naši fantje in dekleta. Kako je prodiral Andrej Fišinger; Lojze in Janko Arko sta osvajala s svojim prijetnim ponašanjem; Branko Magajne je bil tako umetniško moško .preprost; Dušan Škamperle je bil dostojanstven, Marjan Erman ml. naravnost izklesan in vsak tako siguren, gotov, prepričan. Vera Lavriša je vse kar očarala z nastopom in glasom, potem Angelca Vlašičeva. Obe sta samostojno nastopali- Občudovali smo Lenko Gregoričeve Darinko Rebrica, Marijo Ruse-vo in Milico Medvedovo, kak so upadale, kako so bile vedn točno na mestu in ob času, p-prijetno, duhovito.
Ko na odru vse tako lepo teče, smo veseli, zadovoljni, ne mislimo pa, koliko truda je vložene-go v tako prireditev. Koliko ponavljanja, piljenja in popravljanja, da potem teče kot namazano. In nekdo mora biti, ki zna, ki razume in ki ima rešpekt, da ga vsi ubogajo. In to je naš inž, Jože Rus. Pokazal se je velikega umetnika. Sodelavce si je popolnoma pridobil. Pripovedovali so mi, tako smo se učili, tako smo se vadili, tolikrat smo popravljali, toda g. Rusu zaupamo, ker vemo, da razume; popolnoma smo mu vdani. Da, vsaka slovenska naselbina bi lahko bila ponos na takega voditelja. Vsi mladi so bili ponosni, ko so videli, kaj se lahko doseže z vztrajnostjo. Na vsak ljubljanski oder si upamo iti, tako smo gotovi svoje zmage pod vodstvom g. Rusa. Natančen je bil, toda ne siten.
Le eno ni bilo prav: Obisk je bil preveč siromašen. Pa ni naselbina kriva vsega, ampak čas ni bil primeren: preveč v visokem poletju, ko že ljudi ni doma- Moja misel je in moj nujni nasvet: Prireditev je treba ponoviti tamle meseca novembra in sicer naj bo prireditev posvečena našim padlim junakom, ali kakor rečeno, naj bo to DOMOBRANSKA PRIREDITEV, ki je letos ni bilo. Z malenkostnimi spremembami, pa bo prireditev sijajno uspela. Škoda je truda za tako majhen obisk.
Kdor je bil navzoč, mi bo rad pritrdil in je tudi prepričan, da bo pri prvi prihodnji prireditvi dvorana natlačeno polna.
Take prireditve ni mogoče o-pustiti, še manj pa pozabiti! Res je! Tako je prepričan
P. Odilo OEM ,	---:—o-------
Muhast avtomat
Očitno preveč avtomatiziran je bil pralni stroj za čiščenje lokomotiv, ki so ga postavili na neki angleški železniški postaji. Sprva je začel “nenaročeno” delovati le kdaj pa kdaj. Tehniki so ugotovili, da ga je foto-celica sprožila vsakikrat, kadar je bilo sonce na določeni točki in je mimo priplaval oblak.
Včasih stroja sploh ni bilo mogoče ustaviti za dalj časa, enkrat je deloval neprekinjeno celih 8 ur, potem pa se je dokončno ustavil. Dokler ne bodo izpopolnili foto celice, , ga bodo vključevali ročno.
J

v DOKU VIRA
KANADSH4 DOMOVINA
Prvi Slovenski dan v Montrealu - lep uspeh
MONTREAL, Que. — Slovenci v Montrealu danes lahko zapišejo:	“Prvi Slovenski dan je
lepo uspel, čeprav so se nekoliko boječe lotili tega dela. Zamisel o Slovenskih dneh je pa tako lepa in tako privlačna, da Je premagala vse ovire, vso neizkušenost in vso bojazen- Pomagali sta jim slovenska zavest in volja do dela. In so uspeli.
Da so lažje uspeli, je treba Pripisati njihovi iznajdljivosti, ker so znali izrabiti okoliščine, ki so jim pri organizaciji prvega Slovenskega dne pomagale. Ena Je obisk svetovne razstave Expo 67- V teh dneh so tako rekoč vse °či sveta obrnjene v Montreal in skoraj vse stopinje so naravnane tja. Tudi kanadski državni praznik in letošnja stoletnica sta pomagala. In končno, a ne nazadnje, lepa in prostorna slovenska pristava kakih 30 milj °d središča Montreala. Le ena okoliščina jim ni bila naklonje-na, vreme. Jutranja oblačnost in nasičenost z vlago sta prinesli Popoldne dve nevihti. Dež ob takih prilikah ni prav nič dobrodošel, vendar pa ni preveč bokvaril dobre volje in navdu-' onja. Program dneva so izvedli >od streho lepe, nove lope, na-nesto pred njo.
Program dneva se je začel ob 12h s sv. mašo, ki jo je za Slovence daroval priljubljeni župnik č. g. Stanko Boljka CM. Vsebina njegovega kratkega nagovora med mašo je v enem stavku povedana: “Bog ohrani Slovence, ker umreti nočejo! Iz srca je prihajal množici prošnji klic, ko je molila s svojim duhovnikom: “Slov enski narod, blagoslavljaj o Gospod!” Tako se je prvi Slovenski dan v Montrealu začel, kot je bila želja prirediteljev, s sv- daritvijo in je tako dan zadobil res pravi značaj.
Po sv. maši je bilo nekako skupno kosilo. Kuhinja s pridnimi kuharicami je postregla z izvrstno hrano vsem lačnim in teh je bilo veliko, ker nihče ni prinesel ne hrane ne pijače s seboj. Tudi to skupno kosilo je bilo nekaka točka Slovenskega dne.
Kmalu po drugi uri se je o-glasil vodja Slovenskega dne in duša vseh priprav g. Anton Stibernik. Pozval je ljudi k pozornosti in mladina je zapela n°vi domovini na čast: “O Ca-' ^at° je pa g. Štibernik , e naPovedovati program in lcati nastopajoče. Prva je v narodni noši nastopila Potočni-ova Marjanca in je deklamira-a' V planine grem”. Na har-ritoniko je zaigral Jožko Pod-reznik. Sledil je pozdrav pred-sednika cerkvenega odbora g.
ntona Antolina. Po njegovem pozdravu je zadonela pesem slovenskih fantov. Zapeli so: 1ll?aim„tri ljubice”, “Kako bom ?U 1 a in llOb večerni uri”- Peli so: gg. Žohar, Valič, Uršič, Madon, Klanjšček, Kukoviča in Skrij.
Pesmi je zopet sledila beseda pozdravov. Slovenski pozdrav iz Toronta je prinesel g. Peter
Gramofonske plošče
SLOVENSKE IN IIRUGE
uvožene iz starega kraja Največja izbira na tem kontinentu!
Zahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
COMET RECORDS
555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Canada
Markeš, predsednik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij in član pripravljalnega odbora za Slovenske dneve v Torontu. Rojakom v Montrealu je za njihovo skupno delo čestital in se jim zahvalil za topel sprejem. Povabil jih je tudi na osmi Slovenski dan v Toronto. Navdušeno je bil tudi sprejet slovenski pozdrav iz Cevelanda. Prinesel ga je g. J. J. Brodnik z gospo soprogo. Bil je rojen v Ameriki, a je rojake nagovoril v slovenščini. Tudi se je med njimi počutil nad vse odlično- Pozdrav in čestitke iz mesta Quebeca je izrekla univerzitetna profesorica ga. dr. Čujec. (Omenjena Slovenka poučuje na univerzi Laval fiziko, njen mož dr. Anton Čujec je pa profesor na učiteljišču istotam.)
Za pozdravi se je oglasila harmonika. Marko Rabzelj je zaigral “Diero - Povratek”. Sledil je pozdravni nagovor g. I. Rupnika, predsednika odbora za Slovensko pristavo. Navzoči so bili tudi odborniki Slovenskega Baragovega društva s predsednikom g. B. Madon. Prešernovo “Železno cesto” sta deklamirala gdč. Marija Terenta in g- L. Kovačič.
Končno je prišla najvažnejša točka — glavni govor. Imel ga je g. Anton Štibernik. Zaradi njegove tehtne vsebine ga v nekaj skrajšanega objavljamo na drugem mestu. In končno je g. Rabzelj pozval množico, naj stoje zapoje “Hej Slovenci” in za-orila je slovenska pesem kot zaključek uradnega programa. Nato se je razvila zabava ob zvokih poskočnih melodij, ki je trajala do poznega večera. Znanci so si segali v roke, saj se morda niso videli veliko let. Sklepala so se nova poznanja in piijateljstva. Vezi so se krepile, misli izmenjavale, dobra volja je rastla in dozorela v trden sklep: Prvemu Slovenskemu dnevu v Montrealu mora slediti drugi in temu tretji in tako dalje, da se bosta slovensko čutenje in slovenska govorica ohranjala iz sedanjega roda v naslednjega in še in še.
*
Slovenci v Montrealu so dobri ljudje. Za skupno stvar radi žrtvujejo in radi poprimejo za delo." Njihove ustanove s cerkvijo in župnijo vred nimajo dolga. Med njimi so zastopani rojaki iz vseh slovenskih pokrajin- Večino pa imajo Prekmurci. Tudi oni so znani po svoji zavednosti in dobroti srca. Na prvi Slovenski dan so rojaki prihiteli v velikem številu. Po udeležbi je bila to njihova največja prireditev. Udeležba je pokazalo, da med njimi ni posebnih prepirov, da je med njimi veliko sloge za skupne dobre zadeve. Za Slovenski dan so vsi poprijeli brez razlike na politično prepričanje. Tudi župnija in g. župnik so pomagali in s skupnimi močmi so dosegli skupen uspeh.
Za cerkveno petje lepo skrbi g. Janez Rabzelj. G. župniku pa zvesto pomaga br. Ciril Hribar CM, oba bi pa potrebovala še kako duhovsko pomoč, ker je Montreal res veliko mesto in so verniki slovenske župnije raztreseni po dveh škofijah in v o-gromnih razdaljah do slovenske cerkve.
Slovenski popotnik, naj pride od katerekoli strani, je v Montrealu sprejet gostoljubno in se
SLOVENSKA KNJIGARNA V TORONTO
a izbiro imamo mnogo lepih slovenskih knjig, gramofonskih, plošč in vionske časopise iz domovine. Na čast 100-letnice Kanade dajemo vsem 'Slovencem v toku meseca julija 25% popusta na vseh knjigah in Ploščah. Tako Vas plošče stanejo $1.43 in 7^ taxe.
Vljudno vabimo vse rojake, naj iskoristijo to edinstveno priliko za nakup s ovenskih knjig in plošč po tako nizkih cenah. Za brezplačne kataloge Se obrnite na
CENTRAL NEWS STAND & VARIETY 456 Augusta Ave. Tel. 924-5370	Toronto 2B, Ontario
med svojimi ljudmi počuti doma.
Potujoči por.
------o-------
Govor g. šlibemika na f. slovenskem dnevu v Montrealu
Dragi g. župnik, dragi gostje, dragi rojaki!
Ob proslavi 1. slov- dne t Montrealu vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in se vam naj lepše zahvaljujem v imenu vse slovenske skupnosti iz Montreala za tako lep odziv na ta naš prvi slovenski praznik. Posebni pozdrav našim rojakom iz Amerike in ostale Kanade. Prosim vas, dragi sorojaki iz Amerike in drugod, ponesite v vaše kraje tople pozdrave od Slovencev iz Montreala, in povejte jim, da v Montrealu živi mala skupina Slovencev, ki je ostala zvesta Bogu, narodu in domovini.
Kaj je domovina? Zemlja in ljudje, ki na njej živijo! Je pa še nekaj več, kar se ne da povedati, posebno to občutimo ob takih prilikah kot je današnji dan. Lahko bi imenoval to našo lepo domovino, ki ji Slovenija pravimo, košček raja na zemlji. To je naša zemlja, od reke Idrijce na skrajnem zapadu, od morja s Koprom in Piranom na jugu, z rekama Kolpo in Sotlo na jugovzhodu in vzhodu, z madžarskimi sosedi v Prekmurju in z Dravo na severu. Lepa je ta zemlja, lepše zemlje za nas na svetu ni, kot je slovenska zemlja. S polnimi prgišči je razsul Bog svoje lepote na te kraje. Ni lepa zato, ker je naša, vedno več je tujcev, ki so jo spoznali in' se v njeno lepoto zaljubili. Ni bogata, pa tudi revna ni, a za nas jp to naj-bogatejša zemlja na svetu. Hranila je nas, hranila je mnogo, mnogo rodov več kot tisoč let in hrani še danes naše brate in sestre v domovini.
Izseljevanje se je začelo pred slabimi sto leti, pa ne zato, ker je zemlja opešala, ampak so bili drugi razlogi. Zemlja naša, gozdovi, polja, rudniki in vse, kar naravno bogastvo predelava.
Svojo dušo ima ta zemlja, kot jo ima vsaka. Do izraza pride v pesmi, fantje na vasi, tedaj jim poje duša, vriska in joče- To je pesem, ki umre v nas, ko se ustnice za vedno zapro.
Naša domovina so ljudje, ki na naši zemlji živijo in naš jezik govorijo. Važna je zemlja, važnejši, pomembnejši so ljudje! Različni smo Slovenci, sinovi iste slovenske matere, otroci iste zemlje slovenske, ker nas je zgodovina dolga stoletja ločila. Prekmurje pod Madžarsko, Koroška, Gorenjska, Štajerska, Dolenjska pod Avstrijo, Primorje pod Italijo. Naši predniki, ki so bili večinoma kmetje, so živeli pod tujimi grofi, tuja imena so nosili in tujo dušo. In nujno je bilo, da se nas je nekaj tujega prijelo. Različni smo, a smo ljudje in Slovenci smo.
Današnji dan bo dosegel svoj namen, če se spomnimo:
1.	Da nas je ista zemlja, ki ji je Slovenija ime, vsaj nekaj časa hranila.
2.	Da nas je zgodovina pred slabimi 50 leti združila v eno državno telo.
3.	Da smo dolga stoletja podedovali isti narodni jezik, ki je
Slovenci doma in po svetu v letu jubilejev
TORONTO, Ont. — Leto 1967 je za Slovence v domovini in po svetu, zlasti še v Kanadi, doba pomembnih dogodkov. Julijski dnevi stopajo v poletje. Z njimi prihajajo prazniki, katere smo pričakovali kot včasih žeg-nanja pri fari ali domači podružnici- Vera in dom sta za Slovence nerazdružljiva pojma. Ob letošnjih slovesnostih znova pričamo globoko resnico svojega naroda, ko se zbiramo k proslavam 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev in stoletnice Kanadske države.
Zvenenje cerkva, gromko bobnenje topov in bliskanje žarometov je v prvih trenutkih 1. julija zbudilo in razsvetlilo torontsko ozračje in naznanilo milijonskemu velemestu, da je napočil veliki dan Dominiona, ko stopa Kanada v drugo stoletje svojega obstoja. K mnogoterim slavnostim in izrazom narodnega navdušenja smo se pridružili tudi Slovenci, da pokažemo hvaležnosti svobodni zemlji in ljubezen do vzvišenih idealov k r š č a n ske demokracije. Stoletnica Kanade pomeni sto let svobode vere in jezika, sto let skupnega dela za zboljšanje gospodarskih razmer in socialne strukture, oblikovanja kanadske skupnosti narodov v enotno državo, ki obsega enajst pokrajin od Atlantika do Pacifika in Arktike. Stoletnica Kanade je praznik bratstva, sad trudov in naporov idealnih voditeljev, ki so svojo državo varno krmarili v velikih vojnih viharjih in posredovali za mir na svetu. Ob stoletnici Kanade se zahvaljujemo Stvarniku, ki nas je popeljal v to širno deželo tisočerih jezer, brezmejnih žitnih polj in strmih gora, da tu slavimo Njegovo ime
Nam je manjkalo kruha za telo? Nam je manjkalo svobode za duha? Vsak sam ve odgovor na to vprašanje!
V tujini smo, a misel in srce se pogosto vračata. In Slovenski dan služi za to, da se bo misel nas vseh vrnila na očetnjavo, nazaj v planinski raj, nazaj v Pomurje, nazaj na dolenjske griče, pod Karavanke in pod Alpe in k oknu slovenskemu ob Jadranskem morju. Nazaj med cmečke hiše in cerkvice na gričku z ozadjem planin in gora!
Dragi bratje in sestre, ledina je zorana, ne dopustimo, da se delo, ki je bilo opravljeno z velikimi težavami in z veliko ljubeznijo do slovenskega naroda, zopet zaraste! Delo za boljšo bodočnost slovenske skupnosti v Montrealu se mora nadaljevati z ljubeznijo do naroda in do so-rojakov. Lahko rečem, da med nami vlada ljubezen in prijateljstvo in ne smemo dopustiti, da bi ta ljubezen ugasnila, ker le na ta način nam je v tujini zagotovljena bodočnost, nam in našim otrokom, da bodo dobri Slovenci in zvesti državljani v novi domovini.
Dragi brat, draga sestra! Mogoče si danes prvič na tej naši zemlji, obljubi danes, na prvi Slovenski dan, da boš pogosteje zahajal na ta košček zemlje in med naše ljudi, ker Slovenci tam čakamo z odprtimi rokami. Pridruži se, pomagaj nam, ker
različen po dialektih, a isti v ko-! hočemo, da tudi ti po svojih reninah.	! močeh in zmožnostih pridaš
4. Od bratov Cirila in Metoda vsaj mali delež za slovensko dalje smo imeli eno vero v Bo- skupnost v Montrealu!
ga, ki smo jo skupaj z jezikom nesli v tujino. Za pogovor z našimi brati in Bogom rabimo še vedno jezik naših dedov- In resnično zaboli, ko poslušamo, kako se starši s svojimi otroci pogovarjajo v tujem jeziku.
5. In še eno nam je danes pred očmi. V domovini so bile take razmere, da smo se prostovoljno ali prisiljeno odločili za tujino.
in živimo v svobodi in miru.
Ob 1. juliju je naša dolžnost, da se iz ozke predanosti materialističnemu okolju povzpnemo k čistejšim, višjim mislim o božji svobodi in ljubezni in podamo poročilo o svojem delu: koliko smo v času bivanja v svobodni deželi dobrega storili; kako nam še utripa slovensko srce; o čem še po slovensko mislimo in govorimo. Kanada nam daje toliko možnosti, neizmerni so zakladi, ki čakajo odkritij in naših prizadevanj ne bo nihče ustavljal, če so le v korist bližnjemu. Kanada je dežela priložnosti, dežela rasti in napredka, tradicije in nove kulture; dežela Indijancev in Eskimov, ponosnih Anglosaksonov in tradi cijonalnih Francozov, druga domovina milijonov Slovanov in mnogo drugin rodov. Kanada je mozaik svetovnih ljudstev. V tem je njena posebna veličina in svojstvena lepota.
To značilnost smo opazili na torontski “Centennial parade ki se je v soboto, L julija, dopoldne razpela po glavnih mestnih cestah- Čez 50,000 ljudi je gledalo sprevod plapolajočih zastav, uniform, mogočnih godb, indijanskih konj in jezdecev, starinskih noš in avtomobilov, regimenta torontskih policajev in gasilcev iz stare dobe, čete vojnih veteranov in kadetov, mladih skavtov in karabinskih bobnarjev. Skupine “Orangemen”, “Shrinners” in “Lions” so vtisnile paradi predvsem staroka-nadski angleški značaj. Prireditelji letošnje parade pa so imeli namen predstaviti občinstvu vse elemente, ki sestavljajo kanadsko ali krajevno torontsko sliko. Tako so ustavili v obstoječe člene parade nove skupine, izmed katerih je bila naj večja japonska s krasnim vozom češnjevega cvetja. V vrsti narodnostnih skupin so nastopali tudi bratje Hrvati, med katerimi smo zagledali slovenskega rojaka č. g. Skumavca, kaplana pri hrvaški župniji, kjer je priljubljen in zgleden vodnik.
Slovenske narodne noše morajo imeti v očeh drugih ljudi poseben čar. Ob vsaki priliki jim hočejo dati posebno mesto in značaj. Res, srce prosto zadiha, kadar slovensko dekle z belim robčkom pozdravlja, kadar slovenski fant dviga klobuk s pušeljcem in krivcem. Kadar se zablišče beli rokavci in zlate avbe, je praznik... To smo doživeli ob letošnji “Centennial parade”. Naša folklorna skupina “Nagelj” je zaključila sprevod. N a z n a nilu TV komentatorja pred mestno hišo, da prihajajo veseli, živahni Slovenci, je sledilo burno ploskanje občinstva-S pesmijo in nasmehom se je naša mladina polnoštevilno predstavila torontski javnosti. Z naravno živahnostjo in ličnimi, svežimi obrazi so naši fantje in dekleta ob torontskem praznovanju stoletnice Kanade predstavljali ljubljeno daljno deželo svojih staršev, drago Slovenijo, ki ni svobodna in hrepeni dočakati čas, kakršnega Kanada letos obhaja.
Za soboto je prišla nedelja, 2. julija. Katoliški dan, praznik naše vere, dan zahvale in prošnje. . . Kot prejšnja leta smo se zbrali ob svojih duhovnikih na Slovenskem letovišču, da se ponovno spominjamo 1200-letnice krščanstva, po katerem smo kot narod še na svetu. To pot vreme ni bilo najboljše. Vse dopoldne je močno deževalo od Toronta do letovišča. Če bi bilo vedro, bi
Danes na prvi Slovenski dan v Montrealu tudi naša nova domovina praznuje.:;Tq, kap mi čutimo,’; za Slo-vehijo,. Kanadčani čutijo za svojo domovino. Spoštujmo to ljubezen in zavedaj-(morda ne bilo za vse dovolj promo se, da če bomo ostali dobri, štora, če sodimo po številu po-Slovenci, bomo s tem tudi naši | gumnih, ki so se v temnem de-kanadski domovini največ po- ževnem jutru podali na pot. magali.	| Med sv. mašo, ki jo je s čč. gg.
Bog vas živi!	|Kopačem in Zrnecem sodaroval
msgr- Kunstelj, vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev, ki je prišel iz Anglije na obisk, se je pesem in molitev vernikov kosala z močjo dežja, ki je tolklo po strehi letoviške lope. Č. g. Zrnec je v pridigi predstavil pomen Katoliškega dne. Brez vere, ki sta jo Slovanom prinesla sv. Ciril in Metod, bi Slovenci tudi doma ne imeli. Izginili bi iz osrčja Evrope z drugimi poganskimi narodi tistega časa. S krščansko vero pa smo pridobili tudi omiko, ki nam odpira pota v božje lepote in uvršča v vrsto visokokulturnih narodov. Zato se zbiramo ob takih prilikah, da poglobimo versko prepričanje, se zahvalimo za svoj obstoj. Ob koncu sv. maše smo vsi pobožno zapeli “Hvala večnemu Bogu”. Za kosilo je dež ponehal. Popoldne ob dveh smo prisostvovali nastopu “De la Salle High School Band”, ki jo je pripravljalni odbor Katoliškega dne povabil k lepšemu uspehu našega praznika. Ob pol treh se je pri kapelici vršil drugi del programa. Po ponovnem nastopu godbe je Oktet slovenskih fantov pod vodstvom č. g- Zrneca odpel dve lepi pesmi, da je v domovinski ljubezni vztrepetalo srce. G. France Pajk nam prikaže pomen stoletnice Kanade v sporedju z današnim slovenskim praznovanjem. Sledi dra-matski nastop igralcev župnije Marije Pomagaj, ki v režiji g. Stankota Brunška doživeto nakažejo odlomek iz stare slo-ske zgodovine. V kratki sceni zaživi svetniški škof Modest, a-postol karantanskih Slovencev in preprosta duša kneza Boruta,
Moški dobijo delo
Pometač
Iščemo treznega moškega za ob sobotih, $1.50 na uro.
CARL’S CAFE 361-8997	1301 Marquette
(x)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PHEUMATI0 Tool 0a.
*784 E. 78 Si. S41-17Q®
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Cory.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRGTEL
Contouring and profiling Machine*
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
enginFlathes
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do S. pop. ali kličite 341-170» za čas sestanka An Iqual Opportunity Employe-
(132)
r«
ki po sv. krstu prinese luč vere svojemu ljudstvu.
Med programom povzame besedo č. msgr. Kunstelj in v kratkem naroča Slovencem, da čuvajo bogastvo vere in kulture v kanadskem mozaiku narodov in skrbijo za narodno bogastvo, ki Slovencem po svetu prinašajo besede: Toronto — Kanada.
V naslednjih dveh točkah se pokaže mladina. Pevski zbor č. g. Zrneca zapoje dve najstarejši slovenski pesmi božične vsebine v staroslovenščini- Mladenke župnije Brezmadežne pa po narodnih pesmih ob spremljavi harmonike izvedejo ljubko rajanje.
Tako smo v enournem programu združili slovensko misel s krščanstvom in uradno zaključili Katoliški dan. Po čistem modrem nebu so se plazili težki o-blaki. Izza hladnega hriba se je čudilo sonce in se zrcalilo v o-čeh slovenske mladine, ki se je navdušena in žejna lepih idealov zbrala od mnogih slovenskih naselbin po Kanadi. Ob skrbni roki staršev in slovenskih duhovnikov želimo mlademu rodu mnogo blagoslova v iskanju sreče in smisla življenja.
Anica Resnik
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za “pizza” prodajalno, samo za ven; polni čas in pripravljena delati koncem tedna, v starosti od 25 do 50; bonus in plača. Eno miljo vzhodno od Richmond Mali, pri Wilson Mills Rd. Oglasite se osebno po 1. uri pop. Zaprto ob ponedeljkih.
GIUDO S PIZZA PARLOR 797 Bishop Rd. Highland Ilts.
__________________(133)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, lahka hišna dela, največ za družabnico bolnici. Rajši tako, ki bi tu živela; svojo sobo in plačo. Kličite med 8:30 do 9:00 zvečer KE 1-5590.
(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Mr. Turk GL 1-2500 ali kličite 531-2953.
(134)
TONY KRISTAVNDC
PAINTING and DECORATING 1171 East Gist. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, na novo dekorirane, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997.
-(132)
V	najem
Oddamo odraslim 5 sob, spodaj kopalnica, nov furnez, na Addison Rd. Kličite BE 2-0722. _______________________ (131)
V	najem
Oddamo 3 neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, na 1048 E. 71 St. Kličite 361-0989. ________________________(134)
Dober kup
Prav blizu Holmes Ave., cerkve in šole, 2-družinska hiša, 4-4, v prav dobrem stanju, lep vrt, garaža, cena samo $13.900.
Na 71 St. blizu St. Clairja
Zidana 2-družinska hiša, 6-6, in lesena 2-družinska, 6-6, obe na enem prostornem lotu. Dobri dohodki, cena nizka.
Na Neff Rd. blizu Blvd.
Novejša zidana 2-družinska hiša, 5-5, prostorne sobe, dvojna zidana garaža, lep vrt, na lepem prostoru, blizu do vsega. Cena prava.
JOHN KNIFIC REALTOR 820 E. 185 St.	IV 1-9980
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko hišo v prvovrstnem stanju, garaža, lepo dvorišče. Kličite 361-6895 - 391-8862- 881-0121.	—(133)
AMERIŠKA DOMOVINA
JANKO KAC:
J
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI

sen Sie nur. Er wird keinen Morgen mehr erleben-”
Francelj ga je široko pogledal, pa se je odločil: “Ne bom umrl!” Smešna je taka beseda. Prav pa je vendar imel, ni ga še vzelo.
Videl sem pozneje mnogo laikih ljudi, ki niso hoteli umreti, Idasi so imeli že dušo med zob-
Sunkovito je sedla: “Kaj si ti, \ Kako bi bil prišel sin Fran- CHICAGO« ILL.
mi. Nekaterim je obveljalo. Zakaj, mi ni povedal noben profesor, nobena knjiga ...
Sin Tone je stal tisto uro v svoji trgovini nekje v Ameriki in prodajal črncem salame in žganje. Kako naj ve, da mu mati
CHICAGO, ILL.
Francelj ?”
Ko je videla, čfe se je zmotila, je tiho zajokala: ““Saj ga ne bo, nikogar ne bo, ne Franceljne, ne Tonča. Še Milke ne! Daleč so vsi! Sama Devica jih obvaruj!
celj, gospodar, ko je ležal v Ajdovščini v barakah ves nem s tablico nad glavo: Typhus ab-domjnalis! Istega večera je šla .vizita mimo, pa je zamahnili Izdravnil z belo roko: “Den las-
MALE HELP
CHICAGO, ILL
MALE HELP
hero COMMANDER
i I
Engineers
Z?'

1.
^ ?
Apply in Person or send resume R. F. WEBER
rt Manager, Industrial Relations, Dept. G
t AERO i COMMANDER
rr-
Ji
iil
T"1

Division of

Rockwell-Standard Corporation
7300 N.W. 50	Oklahoma City, Okla.

An Equal Opportunity Employer
(131)
Excellent Immediate Openings
WELDERS
Good working conditions. Steady Work.
ST. JOHN & CO.
5810 So. Seely Chicago, 111.
(131)
Propulsion & Systems Engineer
Supervises, trains and assigns personnel in the performance of propulsion and system design and analysis. Assures preparation of preliminary design drawings, specification drawings and production drawings for propulsion, fluid and pneumatic systems and components. Assures analysis of propulsion and System Design to assure adequacy of performance.
Loads Engineer
Flutter analysis experience in ground resonance testing and analytical flutter analysis desired. Test aircraft structure. Test experience with background in stress analysis desired.
Associate Aerodynamics Engineer
Develops aircraft performance data. Performs preliminary studies and establishes flight test plans, analyzes test results.
M.L.O. Draftsman
4
Experience in M.L.O. drafting needed.	,r
Drawing Checker
Five years drafting or aircraft planning experience or two years drawing checking experience desired.
Tool Designers
Experience in large and small jig and fixture works. Some die and machine tooling experience desired.
Jig Builders 1
Build jig and fixtures for aircraft manufacturing within four decimal tolerance. Interprets blue prints tooling drawings and lost data.
Programmer 1
New department opportunity. Minimum of 1400 series disk programming experience in manufacturing. 360 background desirable. Should have related systems experience.
Buyer	r
Purchasing experience in hydraulic systems, electrical systems, aircraft engines, and associated hardware. Minimum two years experience desired.
Warehouse Men
| We are now accepting- applications on 2nd shift
hours 4 p.m. until midnight Apply in Person Ask for Mr. Vivian
G. A. Roberts Go.
2401 — 25th Avenue Franklin Park
(134)
QUALIFIED ELECTRO-PLATERS WANTED
I For printed circuit manufacturing J company. Top pay for good people.
CALL MR. CURRIE
Basic Electronics Manufacturing Corporation
Grayslake, 111. 223-5555 _____	(133)
WAREHOUSEMAN (For wire rope div. of steel Co. Shipping-Receiving. Self supervision. $2.50 per hr, starting Sal. Overtime available. Apply: 275 N.
[ 12th St. Wheeling or PH: Lillian 537-8400	(134)
-TURRET LATHE & SCREW MACHINE OPERS. j Exp. man to setup & run hand screw mach., & turret lathes. Chance for advancement for right man. Pd. vacation, holidays & group insurance. POKORNEY MFG. CO., 10148 Pacific‘Ave., Franklin Pk. (132)
HELP WANTED
COOK’S HELPER
Full time and part time cook. Good starting salary. Excellent company benefits. Experienced preferred, but not necessary.
- Apply Mr. Tarter
THE W. T. GRANT LUNCHEONETTE 599 Roosevelt Rd. Glen Ellyn, 111.
(131)
Ko so jo sprevideli, je ležala mati vsa srečna kakor spokojen otrok. Čudovit smehljaj se ji je vtisnil v lice. Mučenci so umirali s takimi lici — vsaj na starih podobah so jih slikali take. Naše matere, v trpljenju spočete, v trpljenju živeče, v trpljenju umirajoče: milijoni svetnic brez kanonizacije in pratike ...
Edina hčerka Milka, redovnica, je prišla. Sedela je pri vzglavju v črni halji z belimi za-ličniki kakor sama smrt in je šepstaje molila psalne iz knjige z rdečo obrezo. Mati ni mogla več govoriti, le s pogledom je božala svojega ljubega otroka.
Na god svojega patrona Fran-
umira, ko ž4 dve leti ni glasu čiška, 4. oktobra, je mati tiho od doma...	ugasnila. Vse solze ji je izpilo
življenje, da še zadnje smrtne ni bilo izpod napol zaprtih vek. Razgrnil sem srajco na njenih prsih in posluhnil na srce — vse tiho! Kdor je čul obstajati materino srce, ki je užilo toliko gorja, ki je samo dajalo in nikoli jemalo, in ni zaslutil, da je Bog blizu, je kakor mrtva skala. Mu-čeništvo mater mora biti poplačano, sicer ne smejo več cvesti rože, ne ptički peti in solnce ne sijati.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICAL
ENGINEER
LICENSED ENGINEER For Laun-I dry & Linen Supply Co. Top wages, Good working conditions. Mechanic for truck & Body Maintenance. Top wages. Apply Immediately.
COSMOPOLITAN LINEN & TOWEL SUPPLY CO. ______5758 S. Halsted St. (131)
NORMAN MOTORS is now interviewing AUTO MECHANICS. Top Sal. plus incentive. GM exp. pref. Clean, modern 10 lift shop. Hosp., retirement & med’l. plan. Apply 1012 Chicago Ave., Evanston or PH: 869-5700.	(133)
BUILDING MAINTENANCE
Medium sized warehouse facility needs maintenance man who has the experience and ability to handle general maintenance work. Excellent wages and fringe benefits.
THE HERST ALLEN COMPANY 1901 West Carrol. Street Chicago, Illinois
d3i)
OUR POSITIONS ARE FOR YOUNG MEN WHO WANT RESPONSIBILITY, CHALLENGE AND A REWARDING CAREER, WITH THE WORLD’S LEADING INTERNATIONAL MANUFACTURER OF MEDICAL AND SURGICAL SUPPLIES.
Degree in Mechanical Engineering required. Recent graduates are welcome, as well as the experienced M. E.
Position involves machine design and development work.
We are expanding our staff engineering in. a non-defense area. We presently have 3 plants in Nebraska and currently employ over 1,100 persons.
These are excellent career opportunities with a stable, progressive company. Working conditions are tops and our fringe benefits program is second to none.
SALARY OPEN
Send resume in confidence, include education background, type and length of experience, and responsibilities of this position.
WRITE, VISIT OR CALL PERSONNEL MANAGER.
Ph. (402) 564-3181
Bedon, Dickinson & Co.
OF NEBRASKA
INDUSTRIAL SITE	COLUMBUS, NEBRASKA
68601
An Equal Opportunity Employer
(132)
Tistega dne se je po štirih mesecih prvič napravilo za dež, ki je napojil zemljo, drevesa, ljudi in živino. Vse je oživelo. Mati pa je ležala, same kosti, prevlečene z voščeno kožo, sredi rož in se je zadovoljno smehljala, kakor da vidi to napojeno zemljo z zadnjim pridelkom leta. s sočnato repo. Z ohlajenjem je ponehala tudi griža.
Fortunat Končan, ki pase 2500 duš svetega Pavla, je zapisal na starega leta v kroniko: “1917. Vojna je ubila letos 20 vojakov,
od 30 ni vse leto besede. Dva meseca je kosila krvava griža in je pobrala 17 duš. V celem jih je umrlo za kugo, vojno in lakoto 92, rodilo se jih je 8. Suša je uničila razen repe ves jesenski pridelek. Kako bo živela živina ob pičli slami, ljudje pa pri nezabeljeni repi?”
*
Vihar se je nenadno dvignil nad mesto. Pred grozečimi oblaki bežijo ljudje pod streho v mojo vežo in se pogovarjajo živahno o športnih tekmah. Pa si grem z dlanjo preko čela: “Ah, saj res. Vse tisto je minilo. Ostal je še komaj spomin ...”
KARANTENA
Pokojni profesor za higijeno Schattenfroh nam je pred leti na Dunaju predaval o kugah. Omenil je pri tem, da imajo kužne bolezni svoja pota in da nastopajo vedno v nekih razdobjih. Zadnje desetletje smo v tem spoznanju zelo napredovali in že se vidijo obrisi nove epidemiologije, ki bo lahko točno napovedala nastop kužne bolezni.
(Dalje prihodnjič)
Set Up & run special & high production equipment. Top flight operators can earn top flight money. If you have been looking for a position that will give you a chance to prove yourself and be rewarded for superior performance, this may be your kind of job.
• Profit Sharing • Pension Plan
• Hospitalization
• Group Insurance • Paid Vacation
• Air Conditioned Plant
All it takes is a phone call to see if you qualify. Call Mr. Howard at 242-1582.
(133)
PRIDITE NA VELIKANSKI PETNAJSTI LETNI POLETNI FESTIVAL FARE SV. VIDA
KARNEVAL
OD SREDE 12. JULIJA DO NEDELJE 16. JULIJA
POSEBNO ZA OTROKE V NEDELJO POPOLDNE OD 2 - 5 NA ŠOLSKEM DVORIŠČU, E. 62 ST. in ST. CLAIR AVE.
V ČET. ZV. nastopita “Lojze in Janez,” sloviti Pecon-Trebar duo. V NEDELJO SE BO ODDALO 1967 MERCURY COUGAR
V petek ribja pečenka — v nedeljo pečena govedina (Roast Beef)
VOŽNJE — ZABAVE — OKREPČILA ZASTONJ $100 OB 11:30 VSAK VEČER — (Morate biti navzoči) ZABAVA ZA VSE — MLADE IN STARE!
ZASTONJ PARKANJE na lotih od A.G.A. laboratorija severno od St. Clair Ave.
Deležni boste tudi DARILA ZASTONJ, ako odrežete spodnji kupon.
POSEBNO SAMO ZA ČETRTEK VEČER, 13. JULIJA
Izpolnite ta kupon in ga oddajte na karnivalu sv. Vida. Nekdo bo popolnoma ZASTONJ dobil 3-kosno aluminijasto poletno pohištvo! Samo en kupon na osebo.
Ime ..............
Naslov
(Morate biti navzoči)
CHICAGO STATE COLLEGE
6800 S. STEWART
Immediate opportunities in growing College. Good Salary. 35 hour work week.
• AUDIO VISUAL TECHNICIAN • MULTI-LITH OPERATOR
For Appointment Miss Lazar
224-3900 EXT. 239
(131)
FEMALE HELP
Modern progressive co. has immed. openings for GENERAL OFFICE GIRL. Exp. desirable for perm, position. Exc. Sal. Pleas, working cond. Call Mr. Collins: 827-0119; 2510 Dempster, Des Plaines, 111.
(132)
SECRETARY
Get set now for an interesting position. Should be a capable Typist and competent in. taking Dictation.
Good Starting Salary Many Company Benefits
The Geo. S. May Internajtional Co.
IH S. Washington Park Ridge
Mr. Sandow — 825-8806
(132)
MACHINISTS
WORK IN
Southern California
The nations largest tactical weapons development and production facility needs:
•	MACHINISTS
•	TOOL AND DEMAKERS
•	JIG BORE MACHINISTS
•	MILLING MACHINE
•	GORING MILL
•	HORIZONTAL MACHINE
TOP PAY • EXCELLENT FRINGE BENRFITS LIBERAL HOUSEHOLD AND PERSONAL TRAVEL ALLOWANCES
IMPORTANT WORK ON LONG-TERM PROJECTS U.S. CITIZENSHIP REQUIRED SEND INQUIRY TO:
ED GLASSON, Employment Manager
General Dynamics
1675 West Fifth St., POMONA, California An Equal Opportunity Employer
MUILMIY POGREBNI ZMOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•A’ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
Tk Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
K isSfe K
(134)
S
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
|	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
3 • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 = • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
3 ; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
| K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
| Premoženje-----------------------$16,300,000.00 I
I Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500 I
= Veljavna zavarovalnina ___ $39,700,000.00 * Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
(K. S. K. J.)
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351->353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
EME .................................
NASLOV MESTO ...
DRŽAVA
.••(a>«aa(aa(sa((a><




CODE
4ii!iiiiiiiiiiinii[iiNiiiimiHiimiiimiiiimii!immiiiiiiniiimiimiiiiiiiimmmiiimnmmmniimi!iiiiii!mmmnniimiii!!i^