Pravni motivi v slovenskih narodnih pripo-
vedkah in pripovednih pesmih
Dt. Sergij Vilfan
Iz neizčrpnega vira človeškega dogajanja zajeti motivi imajo nujno
zvezo z zunanjim redom, ki ta dogajanja usmerja — s pravom, njego-
vimi pravili in izvrševanjem. Zato utegne marsikak motiv upravičeno
vzbuditi tudi pravnikovo zanimanje. Spoznanje, da sta umetnost in
pravo dve panogi kulturnega udejstvovanja, ki ju vežejo tesni stiki, je
rodilo obsežno delo Hansa F ehr a o pravil in umetnosti, čigar drugi
del obsega »Pravo v pesništvu«.^
Z narodopisnega, pa tudi s pravnozgodovinskega vidika zaslužijo
prav posebno pažnjo oni motivi, ki so duševna last preprostega ljud-
stva. Čeprav ljudsko izročilo navadno ne vsebuje zgodovinske resnice,
nam vendar pomaga, da zasledujemo vpliv, ki so ga imele razne pravne
uredbe v narodnem življenju, zlasti pa, da ugotovimo, kakšno stališče
je ljudstvo do njih zavzemalo. Ljudsko izročilo nam dalje odkriva na-
rodno pojmovanje o dobrem in slabem, o pravici in krivici, odkriva nam
ljudske pravne ideale in pravno logiko, podaja nam v ljudski perspek-
tivi opazovano pravno zgodovino.
Predmet te razprave je pravna vsebina slovenskih pripovedk" in
jiripovednih narodnih pesmi, dveh vrst ljudskega izročila, katerih zdru-
^ llans Feh)-, Kniist und Recht, II. Das Recht in der üichtiiiig, Bern.
- »Pripovedka« v sinishi. nemške »Sage«, to je »poročilo, ki se mod' ljudstvom
ustno prenaša in ki je — v nasprotju s pravljico — navezano na določeno čudno
zgodbo ali pozornost vzbujajoče dejstvo, čigar povzročitelj je neznan. Poročilo
hoče biti verodostojno, čeprav se bavi često z nadnaravnimi in čudovitimi stvarmi.«
(Erich-Beitl, Wörterbuch der deutschen Volkskunde, Leipzig, str. 619.) Po Ke-
lemini str. 5. (v op. 4. navedeno delo) izhajajo pripovedke iz bajk. Prim.
Ivan Pregelj, Osnovne črte iz književne teorije, Ljubljana 1956, zlasti str. 10. --
Ker se pojem pripovedke ne loči strogo od drugih vrst ljudskega pripovedništva,
segamo po zgledu E. v. Kiinssberga (Rechtliche Volkskunde, Halle/Saale 1936)
včasih tudi preko najožjega okvira pripovedk.
Pripovedke, ki so predmet tega pregleda, spadajo v skupino »pravnih pripo-
vedk« (Kiinssberg, o. c. 12 ss), ker obravnavajo pravno pravilo ali pravni odnošaj,
pravni spomenik ali za pravo pomembno osebnost. — Francoz Gaidoz in Nemec
Walter Schiller izvajata pravne pripovedke od orientalskih naro«dov; Kiinssberg
temu nasproti opozarja na pravno vsebino germanskih sag (Saga).
4 Sergij Vilfan:
žitev opravičuje njuna teoretska sorodnost. Izbrali smo si prav ti dve \
vrsti ljudskega pripovedništva iz vsebinskih razlogov, ker so v njih \
ohranjeni najštevilnejši pravni spomini, pa tudi iz zunanjih razlogov — ^
ker nudi literatura za pravni pregled teh dveh vrst še največ gradiva, '
zlasti v obliki zbirk narodnega blaga.^ |
Štrekljevo zbirko narodnih pesmi je s pravnega stališča že dvakrat
obravnaval Metod Dolenc," ki se je pri tem oziral na vse vrste na-j
rodnih pesmi, zlasti pa na pripovedne. Novejša slovstvena zgodovina ¦
nam za pravniški pregled pripovednih pesmi nudi novo snov in odpira j
nove vidike. V Glonarjevi zbirki Starih žalostnih je vsebovanih več i
pravnih motivov, ki doslej še niso bili upoštevani. — Metoda Ivana j
Graf enauer ja," ki išče zveze pesniškega motiva s kulturnimi raz-i
merami okolja, v katerem je zrasel, je pripomogla do presenetljivih re- '
zultatov, ki jih tudi pravni zgodovinar ne sme prezreti. — Tako se ;
kaže potreba, da vprašanje pravnih motivov v pripovednih pesmih po- \
novno načnemo. ]
Pri orisu pravnih moti^ov, ki jih vsebuje ta del slovenskega izročila,
si staA-ljamo za smoter, da ugotovimo predvsem nekaj najbolj zna-1
čilnih, vsebinsko sorodnih pravnih motivnih skupin in po možnosti tudi \
temeljne poteze pravnili spominov in nazorov v ljudskem izročilu, i
Kolikor so nam že zdaj na razpolago zanesljivejši zgodovinski podatki, i
s pomočjo katerih si moremo ustvariti zvezo med pesniškimi motivi in
pravnim življenjem, uporabljam to priložnost, da na to zvezo opozorim.
Med jnaviiimi piipovedkami moremo med drugimi ločiti tri velike skupine:
pravno ajtiološke (pri nas pripovedke o koseziii, razne razlage- svoboščin itd.), pri- '
povedke o pravnem spomeniku (n. pr. v zvezi s krvavim znamenjem pri Kamniku) ;
ter pripovedke o zločinu in kazni. S tega vidika nameravam navesti nekaj zgledov j
ob drugi priliki; v tem članku se oziram predvsem na pravno sistematiko. j
'Zbirke pripovedk: Jakob Keleniina, Bajke in pripovedke slovenskega'
ljudstva, Celje 1930 (odslej: Kelemina); Janko Orožen, Gradovi in graščine v^
narodnem izročilu, I. Gradovi in graščine ah Savinji, Sotli in Savi, Celje 193b ;
(odslej: Orožen, Gradovi). Upoštevani so tudi Trdinovi Zbrani spisi, Kotnikovc i
Storije T., Prevalje 1924. ter i'. Kocbekove Storije, Celje 1926. — Zbirke na-;
rodnih pesmi: Karel Štrckelj, Slovenske narodne pesmi (SNP): Joža Glo-;
nar. Stare žalostne, Ljubljana 1939 (SŽ). — Razen pri SNP pomenijo številke pri I
citatih povsod strani. — Citati večinoma niso popolnoma izčrpni; navedeni so le
tipični zgledi. '
^ Metod Dolenc, Pravniški razgled po slov. narOdnili pesmih, SP 1914, str.
509—319;   O pravnih spominih v slov. narodnih pesmih, Vodnikova pratika 1942,]
str. 5?—66. Citirani po novejši razpravi (Dolenc, PS).
^ Tvan Grafenauer, Lepa Vida, Ljubljana 1943 (odslej: Grafenauer, LV)-i
Opombe v knjigi »Peli so jih mati moja«, Ljubljana 1943, str. 151 ss, je po Grafen- :
auerjevih podatkih sestavil Miklavž Kuret (odslej: Grafenauer-Kuret). — Prof. dr. j
Grafenauer mi je iz prijaznosti dal tudi številne nasvete in podatke ter pregledal;
roko])is, za kar naj mu s tem izrečem svojo posebno zalivalo. . S
Pravni motivi 5
/. Motivi v zvezi z državnim in družabnim ustrojem.
O državnem ustroju in vodstvu države v narodnih pesmih in pri-
povedkah ne pridemo preko originalno naivnih predstav; tako na pri-
mer omenja narodna pesem vojno napoved z besedami: »Türk je pisal
beli list — za našga cesarja sveti iga: — ola, o la, cesarska svetlost!.. .«^
Za slog občevanja s cesarjem so tudi značilne besede: »Kaj ti pravim,
cesarost. ..«," »Le gor, le gor, svitli cesar«;' ta slog je prav dobro zadel
1-evstik v svojem Martinu Krpanu.
Država in njen ustroj sta bila predaleč odmaknjena od ljudstva,
da bi mogla zapustiti globlje sledove v njegovem izročilu. Kolikor pa je
ohranjenih motivov v zvezi z državnim in socialnim življenjem, jih po-
znamo večinoma v prozi in sicer predvsem s področja patrimonialne
uprave. Vzroka temu pojavu glede na državni položaj Slovencev ni
težko ugotoviti.
V ožjem stiku je bilo ljudstvo edino s patrimonialno upravo, zato
srečujemo o njej v ljudskem izročilu konkretnejše spomine.
S tem smo se približali vprašanjn, ki v zvezi z našimi narodnimi pesmimi vedno
znova prihaja na dan, vprašanju o njihovem lirskem ali epskem značaju. Pred krat-
kim se je s svojega vidika dotaknil tega vprašanja Miklavž Kuret,* ki meni, da
značaj in miselnost slovenskega Ijivdstva nista nikjer in nikoli epska; slovenska
duševnost po njegovem ni ne pripravljena in ne sposobna, da bi bajala, ampak se
kaže njeno izrazito nagnjenje in svojska sposobnost v obredjih. Slovenski človek
svojih pripovednih snovi zato ni bajal, ker jih je rajši rajal in pel. Trditve utegnejo
biti resnične in imajo gotovo marsikaj na sebi, a zadnji vzrok, zakaj slovenska du-
ševnost ni nagnjena k epiki, ostane še vedno neznan. — Ali ne utegne tičati eden
od sovzrokov tudi v dejstvu, da slovensko ljudstvo ni imelo neposrednih stikov /
višjim državnim vodstvom, niti vpogleda v državno življenje in hierarhijo družbe,
in zato iz tega področja življenja ni jemalo motivov? Epski motivi pa so radi zvezani
prav s tem življenjem.
1. Predstave o najstarejši državni organizaciji se rade mešajo!
z mitologijo. Pravljični »kraljičx<, ki ga opeva pesem o kresnicah,^ utegne j
biti bajeslovno bitje Kresnik, ki v nekaterih drugih pripovednih motivih I
dobiva že bolj konkretne poteze nekakega slovenskega vladarja;" vendar j
je močno sumljivo, da so prav ta mesta interpolirana v romantični dobi.
Zanimivo je, da so Kresnikove bajke našle oporišče v določenem kraju
— Vurberku. Kelemina domneva, da so iz starih plemenskih bogov
Kresnikov polagoma postali bajni slovenski knezi in spravlja v zvezo
s Kresnikovim mitom tudi lik kralja Matjaža.' j
1 SNP 26. 1
SNP 16. I
' SNP 21.      ¦        . ¦ .    i
' Graf enauer - Kuret 5 ss. j
•"' SNP 297, 299: prim. Gratenauer-Kuret 151/2.                                                i
» Kelemina 545, 550. i
' Isti 29. 3
6 Sergij Vilfan:
Kralj Matjaž/ čigar ime ka/.e. da so ga Slovenci prevzeli od Kaj-
kavcev, je osrednja oseba slovenskega izročila o državi in njenem vod-
stvu, je lik idealnega vladarja, kot si ga predstavlja slovensko ljudstvo.
Zlasti po dveh znakih se po ljudskem mnenju odlikuje dober vladar.
Oba znaka sta združena pri kralju Matjažu, ki deli bogatinom in reve-
žem enako pravico, ter kuje same zlate novce. Zanimiv je zlasti drugi
znak, ki kaže, kakšen ])omen so pripisovali kovanju dobrega denarja.
Če si predočimo denarno politiko vladarjev ob prehodu iz srednjega
v novi vek, nas ta pomen ne preseneča.
Zgodovina priča, da so ^ladal¦ji skušali svoje slabo finančno stanje izboljšati na
ta način, da so stare novce zamenjavali z novimi, ki so imeli manjšo kovinsko vreti-
iiost. Proti poslabšanju denarja so se pri nas vztrajno borili zlasti štajerski deželni
stanovi, ki so 1. 12'57. od cesarja Friderika dosegli načelni predpis, da deželni knez.
ne sme izdajati novega, slabšega denarja »brez splošnega pristanka« štajerskih mini-
sterialov; če ga pa izda, naj ostane v novi »teži« vsaj pet let. Že dejstvo, da je to
prva zakonska določba, ki naravnost odreja pristanek ministerialov in da ta določba
predstavlja eno prvih pravniii podlag stanovske monarhije, priča o velikem pomenu,
ki so ga pripisovali vprašanju dobrega denarja. Čeprav so se take določbe ponavljale
(1.1277. in deloma 1.1292. za -štajersko. 1.1444, za Koroško), so imele le malo praktič-
nega uspeha, kar najbolj kažejo avgsbur.ški libeli iz 1. 1510, v katerih se notranje-
avstrijske dežele in še posebej Kranjska, pritožujejo nad slabim denarjem." Majhna
denarna vrednost pa je konec koncev najbolj pritiskala na kmete, katerih dajatve
so se piav ob prehodu iz srednjega ^ novi vek izpreminjnle v denarne; ker pa se je
denar vedno bolj |ioslabševal, so graščaki — da bi dobili realno vrednost — navijali
denarne dajatve navzgor. Piazumlji^o je zato, da so si kmetje želeli stalnosti denaija,
ki jo je dejansko Matija Korvin uvedel v svoji državi.
Drugih stvarnih predstav o vladanju kralja Matjaža v slovenskem
izročilu ni. Slovenci niso izrabili priložnosti, da bi si ob kralju Matjažu
ustvarili oziroma izoblikovali slovensko epsko snov. Tega niso storili,
ker so jim bile stvarne predstave o kralju tuje in z likom kralja Matjaža
niso vedeli kaj veliko početi. Nanj so navezali bajeslovno pričakovanje
idealnega odrešilnega kralja," ga zamenjavali s karantanskim knezom,
ki so ga ustoličevali na Gosposvetskem polju, poslali na primer na
Turško reševat ženo in slednjič so ga popolnoma sprejeli v svoje bližnje
okolje in mu naprtili celo zgodbo z Bobnarco. Da je osebnost kralja
Matjaža res vsestransko izrabljena, so ga poslali tudi pred pekel re-
ševat svojo mater. — Motivov, ki bi bili resnično primerni za glavnega
junaka-kralja, pa se ljudstvo ni spomnilo.
"KeleJiiina 555, G r af e ii a ii e r - K ii ret 156, Zenon Kuzelja, Ugorsjkij
Korolj Matvij Korvin, Zapiski Ševčeiikove družbe XLV1I.
' Vsi omenjeni viri so jjonatisnjeni- v deželnih ročinih Štajerske, Koroške in
Kranjske.
" Kelemina 555. Prim. prerokbo o Borutovem kraljestvu, o. c. 570, ter o
povratku Celjanov  Orožen: Gradovi 44.
Pravni motivi 7
Druge osebe slovenskega izročila o.prvotni državni organizaciji so trije glavarji: i
Leh, Čeh, Meh, iz katerih se izvajajo tri kraljestva — lesko, češko in meško (rusko). ;
Živeli so Ijaje blizu Krapine." — Nekaj podobnega pripoveduje izročilo o knezu 1
Kraku, ki je vodil del Slovencev iz Karantanije proti severu in postal leski ali poljski!
vladar.'^ Oseljnost landarske kraljice Slovence\ v beneški ravnini'' nas spominja na j
češko Libušo. Slednjič ve ljudsko izročilo povedati tudi ime kneza Svetoslava in J
kraj njegovega groba." j
Plemensko razdelitev omenja bajka v zvezi s Kresnikovim gradom Kačjakoiii. j
ki je bil baje kasneje središče slovenskega plemena Doljancev in ki so ga po pri- ,
povedovanju začeli staviti 1. 111. pred Kr.'"' i
2. Na realnejša tla nas postavi pripovedka o knezu Ingu, prva za-|
pisana slovenska pripovedka,^" ki nam nudi važne podatke o slovenskem \
družabnem ustroju v 8. in 9. stoletju, torej v dobi, ko sta se med'
Slovenci obenem z vero začela boriti tudi stari in novi pravni red.
;>Dux« ali ;>comes« Ingo je povabil k sebi sužnje-kristjauc. Postregel jim je;
Ud časten način, njihovim gospodarjem pa, ki so bili še neverniki, je dal pred hišo-
jesti v počrnelih posodah. Ko so ga vprašali, zakaj tako ravna, jim je odgovoril, da
niso vredni biti v družbi onih, ki jih je očistil krst. Nato so se neverniki dali poučiti J
v veri in krstiti. •
Literatura, se je že ponovno bavila z vprašanjem, kakšen je pravni i
značaj »kneza«, kakšne narodnosti je bil knez Ingo, in kaj je zgodo-i
vinsko jedro pripovedke. Milko Kos, ki je podal pregled te literature, j
meni, da je »knez« neke vrste plemič in dostojanstvenik staroslovenske j
družbe, paralela nemškemu grofu, višji od župana, a nižji od »velikega^
kneza«. Ingo sam in njegova gostija je po mnenju večine raziskovalcev
bajeslovni motiv, ki pa vsebuje zgodovinsko jedro. Po Milku Kosu je to j
jedro sledeče: staroslovenska družba je v resnici poznala poleg drugih 1
neke privilegirane stanove (plemiče), ki so bili pogani, in sužnje, ki so]
bili večinoma kristjani. Stan sužnjev so namreč tvorili predvsem prvotni
prebivalci slovenskih dežel (Vlahi), ki so ohranili krščansko vero še iz i
prejšnjih časov ali so bili vsaj dovzetnejši za pokristjanjenje, ter vojni j
ujetniki. Verjetno pa se je tudi slovensko prebivalstvo nižjih stanov prej j
oprijelo krščanske vere kot velikaši, ki so se že iz političnih razlogov j
upirali krščanstvu. Ta povezanost verskih in stanovskih borb je poj
Kosu jedro pripovedke o knezu Ingu. j
5. V poznejši dobi je na Slovenskem sviženjstvo prenehalo. Položaji
nesvobodnih kmetov ni suženjstvo, marveč rojenjaštvo, milejša oblika j
nesvobode. Da Slovenci kljub temu niso pozabili pojma suženjstva, soj
poskrbele sile od zunaj. Do 12. stoletja so Saraceni plenili po obalah
Sredozemskega morja ne le mrtvo, ampak tudi človeško blago." Spomin
Kelemina 559.
" O. C. 540.
" Zapisana je bila v 9. stoletju. Tisk: Milko Kos, Conversio Bagoariorum !
et Carantanorum, Ljubljana 1956, 157 ss, 61 ss. 1
''Prim. Grafen au er-K ur et 155, 156. i
8 Sergij Vilfan:
na to se nam je ohranil v pesmi o Zariki in Sončici:'* Turški car (prvotno
Saracen) ukrade Sonco, ki potem pride na trg kot sužnja. Prav tak
spomin tiči verjetno tudi v pesmi o onečaščeni sveti hostiji." — Ko je
prenehalo saracensko plenjenje, se je kmalu začelo turško. Motivov o
turških ugrabitvah v narodnih pesmih ne manjka,"" nekatere so se zdru-
žile z motivom o otmici.
4. V zvezi s stanovskim ustrojem so tudi nekatere razmeroma
mlajše pripovedke, ki razlagajo nastanek in značaj svoboščin tehar-
skih kosezov. Po ljudskem mnenju so kosezi plemiči, ki vsi skupaj
štejejo le za enega."^ Do svojega privilegija pa so prišli teharski kosezi
v zvezi z nemoralnim življenjem celjskih grofov (Ffermana IL, Fride-
rika II. ali Ulrika II.).
Po eni varianti je neki kmet zalotil pri svoji ličeri celjskega grofa, ki se je
izmotal iz zadrege s tem, da je Teliarčane poplemenitil. Po drugi varianti pa je grof
zalezoval gozdarjevo hčer. Njen oče je zasnoval proti grofu zaroto, ki jo je pa
hči izdala. Grof je iz hvaležnosti do dekleta zarotnikom odpustil in jim celo podelil
lilemstvo. Pripoveduje se tudi, da je grof zalezoval dekle Mlinarjevega Janeza, ki je
grofa s pomočjo tovarišev pri tem podvigu ujel. Grofa so izpustili le proti obljubi,
da jih bo poplemenitil. Zanimiva je tudi varianta, ki pravi, da so imeli celjski grofje
veliko nezakonskih otrok, ki so jih dajali Teharčanom v vzgojo. Ker svojih otrolc
slednjič niso več znali razločevati, in ker se jim ni zdelo primerno, da bi bili ti
otroci navadni kmetje, je eden od celjskih grofov vse Teliarčane poplemenitil.--
Zgodovinsko jedro vseh teh pripovedk utegne biti kvečjemu ne-
moralno življenje celjskih grofov, o katerem nam ve sploh ljudsko,iz-
ročilo mnogo povedati. Kar pa je tu govora o izvoru koseških svoboščin,
je v celoti neresnično, saj sega privilegirani položaj kosezov v mnogo
starejšo dobo in sloni na popolnoma drugačnih temeljih. Zanimive so pa
te ljudske razlage predvsem kot značilen primer pripovedke o izvoru
(Ursprungssage).
5. Tem pripovedkam moremo vzporediti še nekatere nadaljnje
ljudske razlage svoboščin, zlasti pripovedko, ki pravi, da je Friderik III.
oprostil davka nekaj hiš v Motniku, ker so mu Motničani pomagali v
bojih za celjsko dediščino. Napadli so namreč v družbi z nekaterimi
drugimi kmeti 1. 1457. Vitovca na vrhu Kozjaka in razbili njegovo voj-
sko.''' To ljudsko izročilo sloni na globoko ukoreninjeni misli, da mora
biti vsaka svoboščina na nek način zaslužena, najbolje z vojaškimi
" Prav tam. SNP 71, 72.
" SNP 519, Grafenauer-Kuret 164.
Vendar se suženjstvo v tej zvezi ne omenja ali pa taka omemba ni prvotna.
Prim. nasprotno celo dobri položaj ugrabljenca v pesmi »Brat najde med roma-
ricanii sestro«, SŽ 157.
" Seidl-Strmšek, Šmarska dolina leta 1859, 6/7.
-- Vse te variante gi. Orožen, Gradovi 57 ss; prim. tudi Ign. Orožen, Das
Bistum und die Diözese Lavant IlL, Celje 1880, 528.
Pavle Urankar, Zgodovina trga Motnika, Ljubljana 1940, 25.
Pravni motivi 9
Čini.'' Na isti misli sloni pripovedka o Petru Klepcu, kateremu je »neki
kralj« v zahvalo za vojaške zasluge podelil pravico lova, davčno pro-
stost in nekatere druge pravice. Celo plemstvo je baje dobil Peter in
ves njegov rodni kraj, vendar so ga naslednji rodovi po nemarnosti za-
pravili.'^
6. Pretežni del pripovedk o socialnem življenju se nanaša na
položaj slovenskega kmeta v tlačanski dobi. Motivi niso stari, nekaterim
se naravnost pozna, da so nastali šele v dobi Jožefa II. ali celo pozneje.
Kljub temu niso brez pomena, kajti v njih lahko zasledujemo, kako je
ljudsko izročilo izpreminjalo nam sicer že znane pojave. Obenem nam
nazorno slikajo čustva, s katerimi je ljudstvo prenašalo svoj družabni
položaj. Kljub temu, da so ti motivi velikokrat naravnost izmišljeni in
od drugod prevzeti (nekatera mučilna orodja) ter do grotesknosti pre-
tirani (most iz jermenov, ki jih graščak reže iz hrbtov svojih kmetov),^"'^
vsebujejo vendar neko zgodovinsko jedro in nam na zanimiv način
osvetljujejo naše zgodovinsko zimuje o tlačanski dobi.
Rahel spomin na razne načine oddajanja zemljišč podložnim kme-
tom je ohranjen na primer v besedni igri o oddaji kmetije v »štant«
(zakup):
Neki kmetic iz Podvina (grad Polzela) jc neredno liodil na tlako. Zagrozili so
mu zato, da bodo dali njegovo kmetijo v štant (drugemu). Kmet je odvrnil, naj jo
le dajo v štant in to še jutri, če jo morejo. Štant pomeni namreč tudi del kozolca.'**'
Podložni kmet je bil navezan na zemljo; brez gospodarjevega do-
voljenja je Iii smel zapustiti. Znano pa je, da so kmetje na skrivaj za
puščali domove in se izseljevali zlasti na Hrvaško. Spomini na to so se
ohranili v ljudskem izročilu o Kozjanskem gradu in njegovem hudem
oskrbniku Bertoldu,"* pa tudi v ljudski razlagi imena Pusta gora (se-
verno od Forhteneka).
Na Pusti gori je bila nekoč vas, ki je spadala pod forliteneško graščino. Ker
so gospodje kmete zatirali, so se ti izselili in se podali pod viderdriškega gospoda.
Da bi svoj odhod zakrili, so prej v pečeh močno zakurili. Dim naj bi graščaka varal,
da je vas še obljudena. Naselbina je propadla in kraj je dobil ime Pusta gora.-"
S podložniškim položajem sta bili združeni predvsem dve dolžnosti:
dajatve in tlaka. Obe sta zapisani v črni knjigi slovenskega ljudskega
izročila. Znan je zlasti motiv o kmetu, ki je dolžan dajatev (»štibra«)
pa ga graščak zato vrže v keho in mu zapleni živino. Ta motiv opeva
narodna pesem v več variantah, tudi v zvezi z gospodom, ki strelja na
-* Prim. Kiinssberg, o. c. 15.
-¦' Kelemina 376. Nekaj podobnega gl. Kotnik, Storije 5i.
Orožen, Gradovi 166.
" O. c. 68.
O. c. 216.
O. C. 117.
10 Sergij Vilfan:
razpelo.™ Mnogo spominoA* na visoke dajatve vsebuje pesem o skopen\
grašcaku, ki po smrti ne najde miru. Spomin na način oddajanja dese-
tine je ohranjen v naslednji anekdoti:
Graščak je pobiral desetino tako, da je jemal žito z vsake desete late v kozolcu.
Zato so kmetje dajali na vsako deseto lato manj žita. Če je graščak štel v isti smeri,
je bil prikrajšan, če pa je štel v nasprotni smeri, zvijača ni uspela.^' — Drugod
so pobirali desetino Jia ta način, da so graščinski ljudje pobirali z njiv vsak deseti
snop.^-'
Glede tlake naj omenimo najprej nekaj spominov na njeno orga-
nizacijo. Pripovedke omenjajo razne vrste tlake: Najpogosteje pač tlako
na polju^' in vožnjo,'^* mestoma pa tudi zidanje gradov (zlasti vožnjo
kamnov),'*'' prenašanje grajskih gospa in gospodičen'" in gonjo na lovu."
— Tlaka na polju pod graščino Zalog je bila razdeljena po vaseh tako,
da je vsaka vas opravljala svoj posel: Arjani so na primer pokosili
travnike, Dobrišani pa so pospravili seno."" Tlaka se je navadno ozna-
njevala s trobljenjem.""
Z ljudskimi pripovedkami o kmetovem tlačanstvu so ozko povezani
motivi o zlobnem graščaku, med katerimi motivi o dobrem graščaku'"
kar izginejo. Vsa doslej našteta ljudska izročila — gre večinoma za zgo-
dovinske anekdote in lokalne spomine — so po vsebini razmeroma stvar-
na: podložniški položaj, ki smo ga z njihovo pomočjo orisali, utegne v
znatnem delu ustrezati resnici. Motiv o hudobnem graščaku pa nas
povede na pravo področje ljudskih pripovedk, področje, na katerem se
je ljudska domišljija večkrat bujno razbohotila. Hudobni graščak se
poslužuje najrazličnejših načinov muk, s katerimi trpinči svoje kmete.
Ječa in pretepanje'^ se večkrat omenjata, navajajo pa se kot načini
usmrtitve in muke tudi metanje kmeta ribam," trkanje kmeta s kozlom"
in podobno. V drugih ljudskih izročilih se a opise trpinčenja mešajo
SNP 281—287, SŽ 158 ss. »Kmetic je bil štibro dovžan. — Toko je leku hud'
gospod, — hud gospod, srdit' gospod: ,Jast bom pa tebe v keho djav.'« SŽ 140.
Orožen, Gradovi 150.
^= O. C 91.
O. C. passim.
^ O. C. 140/7.
Soteska — o. c. 58; Forhtenek — o. c. 117. Prim. o. c. 209, Kelemina 501.
Orožen, Gradovi 195 (Žusem).
O. C. 216 (Koizje), 220 (Pilštajn), Kelemina 301.
Orožen, Gradovi 61.
O. C. 117, 150, 204. Prim. tudi 197.
*" Motivi o dabrem graščaku, n. pr. o. c. 56, 147, 177, 231.
" »Grajske vice«, koš s palicami za pretepanje kmetov navaja po Trdini Ke-
lemina, Slovenske pravne starine v filološki luči, GMDS XIV., Ljubljana 1935, 89.
Kelemina 567.
" O. c. 368.
Pravni motivi 11
tudi predstave iz kazenskega prava, zlasti se omenjajo v tej zvezi razne
priprave, ki so se sicer uporabljale v kazenskem pravosodstvu.
Ljudski čvit pravičnosti zahteva, da zlobnega graščaka zadene ka-
zen. Včasih — a le redko — izvrši to kazen višja oblast: cesar na pri-
mer pošlje v Žusem svoje biriče, ki graščaka privežejo na voz in ga
vlačijo do smrti." Kjer pa ne pomaga cesar, si pomaga kmet sam:
Tjjudstvo si pripoveduje anekdote, da je kmet pretepel biriča.'"' Celo staro ži-
valsko pravljico o niedvedu-sluiri so prikrojili po svojih razmerah: Neki kmet je
bil bolan in m mogel na tlako. Grajski hlapec ga je sihl, naj gre vsaj graščaka
muhe preganjat. Čevljar, ki je tedaj ravno delal pri tem kmetu, se je ponudil,
da pojde on nanu'Sto kmeta. Vzel je naskrivaj kladivo in se napotil na tlako.
Ko je priletela graščakn muha na nos, je kresnil čevljar z vso silo po njej. Kaj
se je z muho zgodilo, izročilo 7ie pove, pač pa je bil graščak mrtev.'"
Razen takih podvigov posameznikov omenjajo pripovedke tudi ne-
kaj večjih upornosti.
Na Gradišču so kmetje na sodnem zboru v sodni d\orani gradn ()l)so;li]i krutega
graščaka na smrt." Zaprli so ga v sod z žeblji, ki so ga spustili po severnem pobočju
^¦ jezero.
loda le redko je zadela hudobnega graščaka kazen od človeške
roke: prav gotovo pa ga je zadela božja roka, če že ne na tem svetu,
¦pa na onem.
Pri Šaleškem gradu kažejo prepad, ki ga je dal izkopati giaščak, da bi našel
svojo hčerko Požrla jo je namreč bila zemlja, ko je mučila starega tlačana.'" Nešteto
je krajevnih spominov, ki govore o graščakih, ki so še po smrti strašili, ker jim nji-
hovi grehi niso dali mini. Pravne zanimivosti je v teh motivih pač le toliko, kolikor
nam dokazujejo, kako pravni čut našemu kmetu ni dal, da bi opisoval zlobna dela
kakega človeka, ne da bi vedel povedati tudi kaj o kazni, ki ga je zadela.
Na drugi strani ]îa čaka ubogega tlačana povračilo za prestane
muke.
-V našem turnu pa drozga ni — kakor en kupic kosti. — Iz vsake koSčice lučca
gori. — Vnn je skočil en bel goloib — gotovo je bil sam sveti Duh.«'"
Tudi spomin na pravno reformo, ki je napravila konec tlaki, je
zapustil sledove v ljudskih pripovedkah.'" Prav tako so Jožefove samo-
" Orožen, Gradovi 194.
'" O. C. 58, 191. Knu-t zazida graščaka: o. c. 99.
'« O. C. 89.
" Prim. tudi 53. 56, 58 (kmetje ovirajo zidanje gradu). .Spomini na kmečke
upore gl. o. C. 226 (»puntarska cesta« pri Brežicah), 58, prehod kmetov pod drugo
graščino v zvezi s kmetskimi upori. Primere takih upornosti navaja tudi Trdina.
'" Orožen, Gradovi 119.
'" SNP 284: pri/n. Dolenc, PS 62.
Orožen, Gradovi 142, 237. Kako dobro je bil v ljudskem javnem mnenju
zapisan cesar Jožef 11., nam kaže dogodek, ki ga opisuje Ign. Orožen, o. c. IV.,
433 (v op.): ko se je razširila vest o cesarjevi smrti, so se zbrali kmetje okrog laškega
12 Sergij Vilfan:
siaiiske reforme ponekod ostale ljudstvu v prijetnem spominu, in to
v zvezi z ukinitvijo Novega kloštra'^', ki ga je cesar menda ukinil zato,
ker se je sam v njem šolal in videl napake menihov.
Ljudski motivi o kmečkem tlačanstvu vsebujejo temne spomine
na družabni položaj slovenskega ljudstva. Kljub temu pa v ljudskem
izročilu ni čutiti morečega pesimizma: na koncu skoraj vedno zmaga
dobro nad zlim, pravica nad krivico."
II. Motioi iz osebnega in rodbinskega praoa.
Kakor prevladuje med pripovedkami s področja javnega prava
proza, tako so nam ohranjeni spomini na osebno in rodbinsko pravo
skoraj izključno v vezani besedi. Motivi te vrste običajno niso vezani
jm kraj, da bi se v zvezi z njim prenašali iz roda v rod. Zato jim pa
daje stalnost — verz. A' nevezani besedi je tak motiv — razen kolikor
gre za izrazit pravljični ali legendarni motiv s svojevrstno vsebino —
silno spremenljiv in laže zapade pozabi. \ vezani besedi pa je izredno
trdoživ, in kot dokazujejo raziskave prof. dr. Gr af enauer j a, preživi
lahko stoletja in tisočletja kot skrivnosten, večkrat do nerazumljivosti
izmaličen preostanek prastarih pravnih oblik.
Rodbinsko življenje je najtesneje zvezano s človekovim čustvo-
vanjem, zato so motivi iz tega življenja za pesništvo še prav posebno
hvaležna snov. Ne preseneča nas zato, če moremo ugotoviti v narodnih
pesmih številne sledove rodbinskega prava. Po Dolencu segajo
nekateri teh spominov še nazaj v dobo materinskega prava :^ mati
proda otroka, mati daje hčer v zamož, sin uboga mater.
Obsežna skupina motivov se nanaša na že nit no pravo. Ne-
kateri od njih segajo celo v bajeslovje: poroka z lastno sestro je do-
puščena le med bajeslovnimi bitji, in sicer v pripovedkah o Kresniku,
ki ugrabi sovražniku svojo lastno sestro Devo ali Vesno in se z njo
poroči." Toda tudi tu prihaja — verjetno kot novejši vrinek — do
izraza mnenje, da to praviloma ne gre; kača, kateri je Kresnik ugrabil
gradu in vpili, da cesar ni umrl in da jih hočejo ogoljufati. Gosposka se je o- tem
z njimi pogajala (!), dokler ni prišla na pomoč vojska iz Celja, Tedaj so nekaj
glavnih kričačev prijeli in jih pretepali tako dolgo, da so priznali, da je cesar
res umrl.
O. C. 66.
Nadaljnji motivi iz stanovskega prava: spomin na svoboščine sta-
rega rodu (Trdina, ZS 111., 70): službe ;>štalarj:i«, »kuharji«, »ferboltarji« (prim.
Dolenc, PS 60); kmet — trgovec v mestu (Trdina, ZS 111., 54); zapis obveznosti
tlačanov (Orožen, Gradovi 216); k položaju tlačanov (Trdina, ZS III., 69).
1 Dolenc, PS 57, kjer citira med drugim SNP 295—295, 90, 92, 154. Mati
ženi sina v SNP 105, 246. Verjankova nmti pravi v SNP 159 »moj sin me nikdar
še prebogal ni«. (Po drugi varianti pa Verjanko ženi mater — SNP 141).
- Kelemina 11, 56, 542.
J'ravni motivi 13
sestro, ga svari, češ da mu ne bo v prid, če jemlje svojo lastno sestro.'
Isto prihaja do izraza v sorodnih pesmih o Irdoglavu in Marjetici, v
katerih pravi Trdoglav kraljicu: »Saj ti ne bo nič nucala, ker je
prava sestra tvoja,« ter v bolj krščanski obliki: »Tisto je ta prava sestra
tvoja: — nikar ne stor' greha tega — de b' jo za ženo vzel.«^
V nekaterih bajkah srečujemo tudi spomine mi eno najstarejših
vrst sklenitve zakona, na otmico. Kot ugrabitelji se omenjajo: kra-
ljevič," Volkodlak," Povodni mož.' V drugih pesmih o otmici sta ugra-
bitelj in ugrabljenka človeški bitji. Če pustimo ob strani navadne
ugrabitve brez sklenitve zakona,"* moremo te motive razdeliti na štiri
skupine.
Prvo skupino tvorijo pesmi, v katerih ugrabi Turek krščansko
deklico. Pesem o ugrabljeni ženi, ki ne sme obiskati matere," opisuje
tako ugrabitev z besedami: »Hudi Türk za njo stoji — prime belo
nje roko — pelje jo na luršk sabo«. Tam živi pri njem kot žena.
]Ni izključeno, da je Turek prišel v pesem kot tuj element šele po-
zneje, ko se je motiv pesmi — otmica — odtujil narodovemu živ-
ljenju in ko je začel v ljudskem pripovedovanju zavzemati Turek
večino manj simpatičnih ali nerazumljivih slog. To postane še ver-
jetneje, če ])rimerjamo to pesem s pesmijo o kaznovanih nezvestih
zaročenkah, ki jim odsekajo glavo — trije Turki." Podobno morda velja
o Ribniški Alenčici, h kateri se Turek celo splazi do kamrice in se ji
izdajći za brata ter jo na ta način skuša ugrabiti. Pesem pač ni na-
stala pod neposrednim vtisom turških navalov.^*^
Druga skupina pesmi o otmici opeva nasilno ali zvijačno
otmico, ki je ne izvrši Turek, marveč kdo drugi. V to skupino šte-
jemo predvsem balado o krvavi ženitvi, ki opeva ugrabitev neveste
zoper voljo njenih svojcev: ugrabitelj pri tem ubije ngrabljenki očeta
in mater ter brata: nevesta pa še v prvi noči umre. Pri nas je ta
motiv znan v baladi »Mlinarjeva hči«*' iz Krope; ohranjena celotna
inačica, prevod nemške pesmi enake vsebine, je spodrinila starejšo
domačo, ki je zapustila sledove v kontaminirani inačici." Grafenauer
^ O. C. 542.
* SNP 88, 87. Prim. Dolenc, PS 58.
SNP 299.   Prim.  Grafenauer-Kuret  151/2 ter Kelemina 58,   varijanti
X—XI. Po citiranili delih se »kraljevič« izvaja iz Kresnika, vendar je to še dvomljivo.
" Kelemina 115.
' Kelemina 225; prim. SNP 81, 82.
* Navajajo se zlasti v zvezi z nasilno gospodo (n. pr. Orožen, Gradovi 59/40).
« SNP 90, 91.
'O SNP 145.
SNP 92.
^- SNP 257/8.
^•^ Grafenauer, LY 194—197. Ker ugrabi mlinarjevo hčer grof, jueni Dolenc,
da gre za spomin na položaj tlačanskih hčera, ki so bile popolnoma brez zaščite ,
14 Sergij Yilfan:
sodi, da iz ijesnii odsevajo še kulturne in družabne razmere, ki so de-;
diščina mlajše pastirskonomadistične kulture. Motiv zvijačne otmice
je podlaga narodne pesmi »Meljavšica«." Meljavšico ugrabi po kralje-
vičevetn naročilu mlad godček, ki jo zvabi na ladjo, na kateri je uredil \
\epo štacuno. i
Zanijnivo je tudi Valvasorjevo^' poročilo o nasilni ugrabitvi go-'
spodične Gall po zadnjem gospodu iz rodu Schnitzenbaumov. Val-;
vasor govori o tem na dveh mestih, obakrat kot o zgodovinskem;
dejstvu. Morda je osnova teh poročil resnična, okolnosti pa so gola ;
pripovedka, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da jih Valvasor riše j
v vsakem od obeh opisov bistveno različno. Po eni verziji se je ugrab-
ljena gospodična iz obupa zastrupila, ugrabitelj pa je nato iz žalosti j
umrl, po drugi verziji pa si je ugrabitelj zlomil tilnik pri padcu s
konja. V obeh primerih je ljudsko pojmovanje smatralo ugrabitev kot j
nedovoljeno dejanje, kateremu mora slediti kazen; najbolj priljubljene'
pa so kazni, ki so nekako skrivnostne. — A^alvasorjevi poročili pred-i
stavljala zgled, kako se iz zgodovinskega poročila razvijajo motivi \
pripovedk. j
Nadaljnji motivi o otmici se tičejo dogovorjene otmice, to je;
ugrabitve, ki se izvrši v sporazumu med ugrabiteljem in ugrabljenko.
Nekoliko zabrisan je ta motiv v baladi o Primorki," iz nje je prešel tudi '
v kočevske nemške balade o Scheane Merarin ter v kočevske inačice o I
Lepi Vidi (Scheane Mare). — Prava sporazumna otmica je podana v
baladi o nevarni snubitvi, »Mladi Zori«," ki jo kraljic ugrabi njenima i
bratoma,  ki jo stražita.   Po dogovoru z njim se Zora s »korenom-^
lečenom« napravi mrtvo, da jo odnesejo iz gradu, lako se je polastil
kraljic. Ko brata izvesta, da je Zora še živa, jo ugrabita nazaj in ko
ju kraljic zasleduje, ga ubijeta. j
Podoben motiv srečujemo v pesmi o zaljubljenem mladeniču, ki se napravi:
mrtvega, da ga pride dekle kropit, ker bi se sicer ne ponudila prilika, da se proti-
volji njenih svojcev poročita.'* Tu gre že bolj za pobeg dekleta, kot za zvijačno i
otmico.
Razmerja navedenih motivov o otmici do prava, ki je v zgodovinski |
dobi veljalo na Slovenskem, zaenkrat še ne moremo opredeliti, ker nam)
- ¦ }
pred nasilstvi gospode. Vendar izhaja iz pesmi same, še bolj pa iz njene zgodovine,;
da gre za star motiv prave otmice. |
'* Sž 84 (prim. motive nasilne otmice v SNP 1594, 1595, 5277/8). ^
'' Valvasor,  Die Ehre des Herzogtums Krain,  Ljubljana 1689, novomeška]
izdaja 1877, XI., str. 477 in 540. i
SNP 906. Motiv poznajo Srbi, Hrvati in Slovenci (Grafenauer, LV 20, kij
citira tudi Kelemino, Die Meererin, Siidostforschungen 1941). \
" SNP 114. Prim. Grafenauer, LV 289. ]
SNP 112. 1
Pravni motivi 15
to pravo še ni dovolj znano. Zato je s pravnozgodovinskega stališča i
tembolj zanimiva narodna pesem o »nesrečni kraljevi«.*' J
Kraljično zaročita oče in mati »daleč v to deveto deželo«. Kmalu po zaroki]
sporoči kraljeva to vest svojemu dragemu, mlademu kraljicu ter se opraviči z bese-'
dami: »Pa to ni bila volja moja, — vem, de, kraljic, tud ni tvoja, — volja je bla '
raojiga očeta ino moje gospe niatei-e.« Kraljic pa vdere ponoči v njeno sobo in jo,
ubije. Ko zaslišuje drugega dne pravi ženin vratarico, koga je pustila a grad, pra^ i ;
ona: »Peršle .so ble maškarade v šeme, — h o tli so kraljevo ukrasti,'— o j
vašo pravo zaročnico.«
Vrataričina izjava ni prišla v pesem le slučajno: zgodovinski viri
dokazujejo, da je bil v slovenskih krajih običaj, da so fantje ugrabljali'
dekleta, ki so jih starši drugemu obljubili v zakon (otmica obljub-l
1 jenih nevest)."" Spomin na ta običaj nam je ohranjen v citiranih;
mestih narodne pesmi, v katerih je bil motiv otmice obljubljene ne-]
veste prvotno morda še bolj poudarjen. ]
Na kup neveste v narodnih pesmih skoraj nimamo spominov,"'i
pač pa na pravico  staršev,  da odločajo o zakonu  otroka,
zlasti da dajo hčer v zamož." Najštevilnejši so ti spomini v pesmih j
o daleč omoženi,'^ ki pravi na primer: »Nesrečni moji stariši, — ki
mene tako daleč može, — oj daleč preč, oj daleč preč, — v deveto
deželo k županu...«"* Do tega spoznanja pride v drugi varianti mati^
sama: »Mat nobena prav ne stri, — k' svojo hčer moži tako, — kot;
sim bila jez svojo. — Notri v to deveto džel — Bog pred časom jo ^
je vzel.«'^ — V eni pesmi prekolne hči mater, ker jo je nesrečno omo- ]
žila."" — Včasih se pridružuje tudi morala:   »To bodi vsaki materij
v nauk, ktera da daleč svojo hčer možu.«"
Zanimivo je zlasti, kdo odloča o dekletovi možitvi. V mo-i
tivih o daleč omoženi odloča o tem z redkimi izjemami"" — mati; pravi
tako tudi o motivih o deklici, ki mora umreti, ker jo je mati v samo-:
stan obljubila pa jo misli poročiti.'" — Očetovo odločitev o možitvi \
SŽ 80 ss. V drugi inačici (SNP 120) je pravni položaj bistveno drugačen.       i
'-'"O otmici obljubljenih nevest gl. S. Vilfan, Dva pojava ljudskega jjrava i
med Slovenci v 16. stoJ., 81. Pr. LVI1./1945, str. 219 ss. — Zdi se, da gre za ol)ičaj, ^
ki izvira iz indoevropskih pravnih razmer, ker ga moremo ugotoviti tudi na Češkem 1
in pri — Hetitih.
Prekmurska inačica SNP 213 (»kupo je devojko«): podobno varaždinska ina-
čica SNP 216, 217. {
-- To besedo nahajamo \  SNP 210, 226.                                                         ]
SŽ 80, 92, 94, 96 ter SNP n. pr. 209, 212.
-* SŽ 92, prim. SNP lOS. . i
" SŽ 91, SNP 97, 98. i
-» SNP 212. '
" SNP 106.
»Starši« v SŽ 92. Prim. SNP 99; gl. tudi SŽ 80.
SNP 224, 226. Nadalje se zdi, da odloča mati v nekaterih motivih o Mladi ]
Bredi (SNP 105). i
16 Sergij Vilfan:
hčera srečujemo v raznih zvezah. Lepo je izražena v pesmi o lurkovi
nevesti, kjer pravi oče ženinovim ljudem: »Jaz sem vam Ajnčiko
obečao, pa vam tudi taki bom jo dao«,^' čeprav je hči prosila: »Ne
dajte vi mene, oča moj!«"'^ — V mnogih pesmih je govora kar o starših."'
Včasih zaroče nevesto že v zibki (»ko smo v zibki te takali«).'' Redkejše
so pesmi, v katerih daje brat sestro v zamož ali ji prepove poroko^' ali
v katerih odloča oče o sinovi možitvi.''"
Volja dekleta je pri možitvi pravno neupoštevna. Navadno gre
narodna pesem kar preko nje ali pa pove jasno, da starši silijo dekle
v zakon proti njegovi volji. Le včasih se omenja dekletova volja; na
primer v pesmih, v katerih se dekle ne poroči, ker nobenega ne mara;
pa še tu jo zadene prekletstvo.'"
Y splošnem torej narodne pesmi poznajo oblast staršev, da odlo-
čajo o poroki otrok, zlasti hčera. Če jo grajajo, jo grajajo navadno le
v zvezi z možitvijo v daljne kraje. — V teh mestih narodnih pesmi
lahko zasledimo ostanke starega prava, ki je veljalo pri nas vsaj še do
16. stoletja, in ki je v srednjem veku veljalo sploh po vsej Evropi."
Možno je torej, da je pravo še v razmeroma novejši dobi vplivalo na
ta mesta narodnih pesmi.
O pravnih formalnostih pri sklepanju zakona nam pripo-
vedne pesmi povedo le malo. Omenjajo pač likof,'** jutrno,™ zaženilo*"
(»zaženim ti«) in doto," a vse le mimogrede in precej nejasno, ludi
o imovinskem razmerju med zakoncema po sklenitvi zakona nam
pesmi ne povedo mnogo. Ženina gospodinjska oblast je simbolizirana
s šopom ključev," ki jih omenja narodna pesem zlasti, ko opisuje na
pragu stoječo ženo:   »Birtinja na pragu stoji... en pušelj ključov v
Sž 100. Prim. SNP 104, kjer deklica prosi »ne dajte me, oče, v turški kraj«.
Prim. o očetovi odločitvi tudi SNP 68, 23i;   v 112 in 25" oče noče dati
hčerke.
" Prim. op. 28 in pesem o Nesrečni kraljevi, SŽ 81. V SNP 90 neveste Turku
»niso teli dat«; zato jo ugrabi. Prim. dalje SNP 101, 5079.
SNP 102. Siljenju v zakon je soroden motiv o nesrečni nuni, ki jo je vtaknil
v samostan oče (SNP 277: prim. 255) aU starši (na primer SNP 275—6, 278/9; SŽ 190).
" SNP 10, 67, 114.
SNP 9.
™ Na pr. Sž 102.
" Prim. zgoraj v op. 20 citirani članek, zlasti 228 ss.
SNP 18. Morda pomeni tu likof sklenitev ženitne pogodbe, kar pomeni ta
beseda še v novejših časih. (Gašper Križnik v odgovoru na Bogišičeva vpra-
šanja: 1. 1885.)
Jutrna SNP 108.   Pomen te jutrnc je problematičen.  Razlago gl. Dolenc,
PS 95.
SNP 748, 750. Prim. Dolenc, 1. c.
" Na pr. SNP 80. Prim. Dolenc, 1. c.
V nemškem pravnem jeziku se ženina oblast imenuje Schlüsselgewalt.
Praviiii motivi 17
rokali drži.«" V kočevskih pesmih o Lepi Vidi obljublja ugrabilec
ugrabljenki, da bo postala njegova žena — nositeljica ključev (Schlüssel-
trägerin)."
Žena je po pojmovanju narodnih pesmi dolžna možu zvestobo:
nezvesto ženo in zapeljivca zadene kazen. Bobnar zabode kralja Ma-
tjaža in svojo nezvesto ženo ter zbeži, hlapcu pa ne gre v glavo, čemu
beži mož od doma zaradi nezveste žene." Po drugi verziji izsekajo
kralja Matjaža knezovi hlapci, ker je lazil k mladi knezovki, knez
sam pa vrže »mladi knezovki glavco preč«.*" Obglavljenje zakonolomcev
omenja tiidi pesem o svetem Lukežu oz. Matiji, ki ubije očeta in mater,
ker misli, da sta to žena in kak njen ljubimec.*' Nezvesto grofinjo vrže
mož skozi okno.*^ Odsekanje roke omenja pesem o ženinu, ki odseka roko
mački, namesto nezvesti zaročenki.*" V drugi pesmi doleti nezvesto za-
ročenko smrt;^" tudi zapeljivcu svojega dekleta odseče fant glavo."' —
Ase naštete kazni izvede mož oziroma zaročenec sam. — Grafenau er
je v teh kaznih za zakonsko nezvestobo ugotovil usedline starega indo-
evropskega prava. Ostanke veljavnosti tega prava moremo zaslediti še
razmeroma pozno v krščanski dobi, v 8. in 9. stoletju. Sinoda v Triburu''
1. 895. tej moževi pravici ni ugovarjala, še manj ji je nasprotovala
država.'*^ Pesmi, ki pojejo o obglavljenju prešestnikov ali o defene-
straciji nezveste žene, so po mnenju prof. Grafenauerja večinoma zelo
stare in izvirajo iz dobe, ko so se take kazni po pravu dejansko izvr-
ševale. Ne velja pa to sploh za vse pesmi, v katerih zadene nezvesto
ženo ali zapeljivca kazen; pesem o Iravnarju"* je na primer v primeri
z drugimi zelo mlada.
" SŽ 204, 206, 209, 211; SNP 616—622, 521.
" Prim. pesmi, ki jih objavlja F. M ar o It v Kočevskem zborniku (1940), str.
175 ss, zlasti 285 ss.
" SNP 12. Dolenc razlaga hlapčevo stališče takole: »Hlapec — seveda je
mišljen kot oproda — je tu zastopnik prostega ljudstva, ki je pač mnenja, da
usmrtitev nezveste soproge... ni kazniva.«
" SŽ 14/15. ¦
" SNP 608, SŽ 174; prim. nadalje SNP 142; v SNP 145/4 odseka mož nezvesti
ženi roki; v SNP 122, 146 jo ubije.
^« SNP 121, SŽ 26.
»Mačkin frajman« (rabelj) SNP 718 iu dr.
SNP 120, 145.
SŽ 54. Str. 56 zabode zapeljivcc.
C 46; MG, Capitularia II., 240. (Gratenauer.)
Prim. tudi zanimivo odločbo v Decretum Vermeriense (758—768?) (MG Cap. I.,
p. 40): »Si qua niulier mortem viri sni cum aliis honiinibus conciliavit, et ipse vir
ipsius liominem se defendendo occiderit et hoc probare polest, ille \ir polest ipsam
uxorem dimittere et, si voluerit, aliam accipiat.« (Grafenauer.)
SNP 151, 152: SŽ 178, 180, 181.
Etnolog 2
18 Sergij Vilfan:
Pesmi o moževi nezvestobi nudijo manj enotno sliko. Neka-
tere od njih^ sicer obsojajo nezvestega moža in njegovo ljubico, vendar
ne obsojajo moževe nezvestobe kot take, marveč je njihova ost na-
perjena predvsem zoper ljubico, ki hoče odstraniti ženo in (v neka-
terih verzijah) postati gospa.^— Po drugih pesmih pa doleti preva-
rano ženo ista usoda kot nezvesto ženo: mož jo ubije, večinoma zato,
da bi jo kaznoval za umor ljubice ali nezakonskega otroka.'" — Obsodbe
moževe nezvestobe v starejših pripovednih motivih ne nahajamo.
Zakon je od pokristjanjenja dalje nerazvezl jiv ; to pravilo je
obveljalo tudi v prepričanju preprostega ljudstva. V tej zvezi vsebu-
jejo zanimiv pravni problem motivi o vrnitvi moža na ženino sva-
tovščino, čigar osnova je tale:
Mož odide na vojsko in naroči ženi, naj ga čaka določeno število
let: če se pa ^ tem času ne vrne, se lahko poroči z drugim. Mož se
v resnici ne vrne v dogovorjenem roku in žena se drugič moži. Prvi
mož pa se vrne pray na dan ženine poroke. Ko ga žena spozna, opusti
misel na drugo poroko in mu ostane zvesta."
Navadno je doba odsotnosti določena na sedem let.^ Pretek dobe
sam na sebi ne povzroča razveze zakonske vezi, marveč ust-sarja le
podlago za domnevo smrti, smrt pa ima za posledico prenehanje
zakonske vezi.^' Čim se domneva smrti izkaže za neresnično, se ugo-
tovi, da ostane prvi zakon v veljavi. — Podobno zgodbo srečujemo v
zamenjanih vlogah (ženina odsotnost) v pripovedki o Miklo^i Zali.""
Sedemletno čakanje se omenja tudi v pesmi o zvesti deklici ter v ne-
koliko drugačni zvezi v pesmi o dekletu, ki ji je več do tega, da se
ji vrne iz vojske brat kot pa ljubi."*
Težko je ugotoviti pravno idejo v pesmi o Galjotu."" Ali se sme
žena veslača na galeji drugič poročiti ali nei* Grafenauer loči v
pesmi dve plasti, dve pravni ideji, ki se med seboj borita. Prvotni
galjot je bil zasužnjen človek, ki je prišel kot veslač na galejo: zdi se
da se je smela njegova žena po prastarem pravnem pojmovanju drugič
poročiti. — Pozneje je iz prvotnega galjota - sužnja postal galjot -j
kaznjenec. V ohranjeni inačici pesmi, ki nosi znake razmeroma no-
« SNP 78, 79. Prim. Sž 35, 151.
SNP 125—128; Sž 30.
" SNP 215—218 (prekmurske in kajkavske inačice). Motiv je znan od Indiji
do zadnjega konca Evrope in ni le germanski. Grafenauer, LV 225/6.
Ta doba je znana v srbskih, hrvatskih, slovenskih, bolgarskih, ruskih, grškil
in drugih inačicah (o. c. 124). — »Kitica o sedmih letih je locus communis staril
balad« (o. e. 317). Omenja se tudi doba 9 in 3 let.
Prim. Grafenauer, o. c. 226/7.
Kelemina 364.
" SNP 711—714: zaročenec se vrne 775—794.
SNP 250, 251. Prim. G ra f euau er - Kure t 158/9.
Pravni motivi 19
vej še dobe, je čutiti pravno naziranje, da tudi za galjotovo ženo velja
zadržek zakonske vezi; to prepričanje daje smisel zadnjemu dejanju
ubogega galjota, ki pošlje ženi vest o svoji smrti in odrine iskat smrti
na širnem morju. Tega naša pesem ne opisuje kot dejanje iz obupa,
marveč kot velikodušno žrtev človeka, ki noče drugemu kaliti sreče.
V zvezi z zgodovino balade o Lepi A idi je Grafenauer do podrob-
nosti raziskal tudi sledove položaja vdov in sirot v prastarili
pravnih in družabnih razmerah, ki so ukoreninjene v praindoevropski
pastirskoncmiadistični kulturi."' Motivi o tem položaju (t. zv. motivi o
mladi materi vdovi) so bili znani tudi slovenskemu ljudskemu pes-
ništvu."* PeSmi o osiroteli mladi materi vdovi, katerih tipičen pri-
mer je ohranjen v srbski »Ljubi Malog Radojice«, opevajo razmerje
vdove do rodbine svojih staršev; v tem razmerju prihaja do izraza
brezpravnost žene, ki je vedno pod oblastjo — najprej pod oblastjo
očeta ali najstarejšega brata, nato pa pod moževo oblastjo. Če mož
iimre, se položaj vdove v moževi rodbini še poslabša. Če jo pa rodbina
njenih staršev vzame k sebi, se mora ločiti od otrok, sama pa pride
zopet pod popolno oblast staršev oziroma najstarejšega brata, ki jo
smejo zopet možiti po svoji volji. — Tudi pod oblast odraslega sina
utegne mati priti, na kar nas spominja materina prošnja Verjankotu:
»Sebe ženi al' mene udaji«.""
Če pa ima vdova nedorasle otroke, tudi oni v moževi rodbini ne
zavzemajo več onega položaja, kot so ga imeli, ko^ je bil oče še živ.
O tem so nam ohranjeni spomini v pesmi o Gospodu Barodi,"" ki je
sicer v nam znani obliki odeta v zunanjost fevdalne dobe (gospod in
njegov sluga — ministerial), a postane razumljiva le, če postavimo
njene početke prav v iste kulturne razmere, iz katerih je vzniknil
motiv o mladi materi vdovi. Ne bi namreč ustrezalo fevdalnemu pravu,
da bi ministerial po gospodovi smrti stopil na njegovo mesto in da bi
mu gospodar moral v poslednji volji naročati, naj s sirotami preslabo
ne ravna. Razumljive je postane tako naročilo, če si mislimo, da je bil
sluga prvotno — mlajši brat, ki bo prevzel glavno besedo v rodbini.
S to razlago, ki jo je našel Grafenauer na podlagi zgodovinskega raz-
a'oja te pesmi, se v resnici razblinijo razne nejasnosti v zvezi z go-
spodom Barodo. — Da bi te zadrnžnopravne uredbe veljale med Slo-
venci tudi v zgodovinski dobi, zaenkrat ne moremo trditi."'
Grafenancr, LV 214.
Ti motivi so bili namreč zdrttženi z motivom pogovora s soncem, ki je
prešel v Lepo Vido. O. c. 343.
SNP 141.
"O SNP 52, 55.
•"DrugI motivi iz rodbinskega prava: 1. K ženitnemu pravu:
godnost dekleta za možitev z 11, ozir. 12 leti (SNP 6712, 6096); zadržek zakonske
vezi (SNP 9, 10); zadržek različnosti vere (SNP 88); med Turki in kristjani se ne
20 Sergij Vilfan:
///. Motivi iz imovinskega in dednega prava.
Imovinsko pravo ljudskemu izročilu ne nudi mnogo zanimivih
motivov. Eden najznačilnejših motivov, v katerem je osnovna misel
pripovedke zvezana z imovinskim pravom, je šaljiva bajka o Pustu,
ki ga sveti Peter ni pustil v nebesa.' Pust je zato vrgel skozi vrata v
nebesa klobuk in si izprosil dovoljenje, da gre ponj. Ko pa je bil že
znotraj, je sedel na klobuk in izjavil: »Bog je dal tako pravico, da sme
vsak na svojem sedeti.« In ostal je v nebesih. Težko bi se dalo načelo
o nedotakljivosti imovine drastičneje izraziti.
Sicer moremo zaslediti kvečjemu le mimogrede kako omembo v
zvezi s stvarnim pravom. Prehod fevda v last se omenja v neki
varianti o Pegamu in Lambergarju:' izraz puša za kmetijo omenja
izročilo na primer v zvezi s čarostrelcem Lampretom."
Iz obveznostnega prava nas zanima motiv preklica daritve
iz razloga, da obdarovanec za stvar ni nič dal.* Pripovedka k temu
pravnemu problemu ne zavzame nikakega pravnega stališča, ampak
ga reši na popolnoma nejuridičen način. \ službeno pravo nam daje
nekoliko vpogleda pesem o mladem hlevarju," ki omenja običaj, da se
posli menjavajo vsako leto na dan sv. Štefana: »In Štefanj dan tud
daleč ni, — de hlevar službo zapusti«. Prodajo plesa omenja pesem
o kralju Matjažu in Alenčici (pod drugo lipo »raj prodajajo«)." Tudi
žreb se večkrat omenja; vrši se običajno s pomočjo kart. Kresnik in
kraljica kvartata za kraljičino krono, sinovi svete Jederte kvartajo za
svojo mater, fantje za kelnarco."
Pesem o gospodu Barodi govori o branju oporoke, torej o pisa-
nem testamentu ; prepir med bogatinovimi dediči omenja narodna pesem
s kratkimi in pomenljivimi besedami: »Za blago se kregajo, na dušo
omenja (SNP )Ü5), kar kaže, da Turek v teli pesmih ni prvotna oseba. Nečistn.ice
se ne smejo poročiti (Trdina, Bajke VIII., 128). Enakorodnost (SNP 115/6). Siljenje
v zamož (Orožen, Gradovi 55; SNP 641—645): brat brata oženi (SNP 857); mož proda
ženo (SNP 907): zmagovalcu pripade premagančeva žena (Dolenc, PS 60: SNP 15 b).
Mož zakoplje ljubimca svoje žene do vratu v zemljo — gospoda ga zato kaznuje
(Trdina, Bajke VIII., 168): druge kazid za nezvestol)o (Trdina, Bajke Il.„ 55). —
2. Otroško pravo: Mati proda otroka (SNP 295—295); sirotinski oče (Kelemina
257); preživitkarstvo (SNP 609): prim. Grafenauer-Kuret 168, kjer pravi, da je le-
genda zrasla iz slovenskih razmer; izpoložba deteta gl. Dolenc, PS 65.
^ Kelemina 60. Prim. varianto im str. 64. Motiv je znan po vsej Evropi; gl.
Anmerkungen zu Kinder- und liausmärchen der Brüder Grimm, II,, 81, 82, str.
149—189.
- SNP 15; prim. Dolenc, PS 60.
^ Kelemina 75.
' Podšavniiški,   Slovenske pripovedke iz Motnika,  Celovec 1874, str. 6—8.
SNP 245.
" SNP 1—8: prim. Sž 119.
^ Kelemina 545: SNP 609, 610, 910—914.
Pravini motivi 21
nič ne spomnijo.« Delitev imovine med dediči je mišljena ver-
jetno v tožbi Verjankove matere, da bo šla imovina na »razdelj«."
IV. MoHoi o zločinu in kazni.
1. Motivi o zločinih. Narodno izročilo ne loči zločina od greha,
zato sega tudi opis ljudskega naziranja o zločinih na področje ljudske
morale. Zločinca zadene v pripovedkah le redkokdaj kazen svetnega
oblastva; skoraj vedno je kazen nadnaravna; zločinca kaznuje Bog ali
duhovi. — Včasih zadene človeka nadnaravna kazen za dejanje, ki
sploh ni ne greh ne zločin, na primer okameni, če se dotakne neke vode;
otroka ugrabi Trdoglav, ker ga ne prekrižajo.' V takih primerih gre
le za navadna praznoverstva. Navadno pa iz ljudskega pripovedovanja
prav jasno izhaja, da je zlo prizadejano kot povračilo za greh ali
zločin, torej kot kazen. — Ne da bi se spuščali v razne oblike nad-
naravnih kazni (grešnik okameni, po smrti ne najde miru, pride v
pekel ali kako drugače daje zadoščenje za svoja dejanja), se vprašamo,
kakšne so predstave preprostega ljudstva o raznih grehih, zlasti o
tistih, ki so obenem tudi zločini.
Najvažnejša skupina je v tem pogledu skupina pesmi o treh
najtežjih grehih, la skupina vsebuje pesmi o dušah, ki hočejo
v nebesa, pesmi o kelnarci, ki izprašuje študente, in druge pesmi. —
Kot je ugotovil prof. Grafenauer, sega predstava o najtežjih grehih,
ki jo pri nas srečujemo tudi v Brižinskih spomenikih, v prakrščansko
dobo in ima svoje prve temelje v Pismu Galačanom. Za te grehe je
v stari cerkvi bilo treba delati dosmrtno pokoro.' Kolikor moremo danes
ugotoviti, so šteli med te grehe zlasti: malikovanje, iimor iu nečisto-
vanje. Tz cerkvenega življenja je prišla ta predstava v ljudsko moralo
in je dobila izraza v narodni pesmi. Ta je naštevanje kvalificiranih
grehov še nekoliko prikrojila po slovenskem moralnem in pravnem
pojmovanju, pozneje pa sploh uvedla nove tipe kvalificiranih grehov.
Tako našteva narodna pesem kot posebno hude grešnike v raznih vari-
antah te-le »duše«; »kera je na Bogi cagala«; »ker boter z botroj pre-
greši«: dušo, ki ni hotela botra biti: »ker druže druže umori«: na veke
so pogubljene matere, ki otroka umore, pa tudi otroci, ki s starši slabo
ravnajo, jih preklinjajo ali pa »čez prag posujejo«.^ Med posebno hude
grešnike šteje pesem tudi ljudi, ki vodo v vino devljejo.' Naštevanje
" SNP 52 (prim. Dolenc, PS 65), 569, 159.
^Kelemina 291, SNP 86—88.
- Predpis o dosmrtni pokori je zapustil sledove v slovenskih narodnih pesmih,
ki opisujejo grešnika, ki tako dolgo kleči, da zraste z zemljo.
' SNP 592, 595, 594, 597—404. Prim. Trdina, ZS III., 126, kjer omenja kot
tri največje zločine: uboj, požig in krivo prisego.
' .SNP 592, 594.
22 Sergij Yilfan:
treh grehov vsebujejo tudi pesmi o spokorjenem grešniku, ki pravi:
>očeta in mater sem ubil, strijčka sem predal, sestrico sem čez dal«,
ali pa »Oca se' majku umoril, — sestru sem, braca utopil, s krsnom
sem kumom zagrešil i dva sem draga razdružil«.^ Že ti zgledi nam po-
kažejo, da so se predstave o kvalificiranih grehih menjavale,.a se vendar
sučejo okoli nekaterih določenih ti]iov.
Sliko nam utegnejo izpopolniti še nekatere nadaljnje pesmi, pred-
vsem pesmi o detomoru, ki ga v določenih primerih niti Jezus ne od-
pusti (zlasti če mati ubije dva otroka in se še naprej nosi kot dekle)."
Zaradi bratomora Jurij s piišo še po smrti ne najde miru; brat pre-
kolne morilca — brata, da se pogrezne z gradom vred: umor matere
omenja pripovedka v zvezi s tolmunom v Drnovem pri Kamniku.^ Za--
nimiva je inačica o komposteljskem romarju, ki je iz prvotnega motiva
o nedolžni obsodbi napravila motiv o obsodbi zaradi podtaknjene tat-
vine kot božji kazni za greh proti četrti zapovedi.** — Večkrat se omenja
goljufanje pri meri (smrt pride po mlinarja, »da rajtengo Bogu boš
dal, — prevelke merce si jemal«)" ter prestavljanje mejnikov. Slednji
motivi temelje na daleč razširjeni ljudski veri, da se duše onih, ki
prestavljajo mejnike, vračajo dotlej, dokler jim kdo na vprašanje, »kam
bi del?« ne odgovori, »kjer si vzel!«." — V zvezi s požigom neke
cerkve pravi Zabukovec" po ljudskem izročilu, da bi bili ljudje poži-
galce kar vrgli v ogenj, če bi jih bili dobili. »Ljudstvo pripoveduje...,
da so požigalci zgoreli ob požaru v Klenku 1. 185-4. To ve povedati
vsak Pivčan in trdi, da je bila to očitna kazen božja.« To izročilo ni
nič drugega kot pripovedka, ki najbrž tudi ni posebno stara. V njej
zasledimo usedline ljudskega pravnega naziranja, da je požig posebno
hud zločin in da je sploh najbolje, da ljudje požigalce kar vržejo v
ogenj, saj jim greh nikoli ne bo odpuščen."
Iz te na prvi pogled razbite slike ljudskega pojmovanja o posebno
zavržnih dejanjih moremo izluščiti osnovne vidike, glede na katere
presoja ljudstvo težo zločina. Dva vidika sta za kvalifikacijo posebno
merodajna: vidik krvnega ali duhovnega sorodstva ter gospo-
darski vidik. Iz pomena, ki ga ljudstvo pripisuje prvemu vidiku, lahko
» SNP 487, 488 in druge.
» SNP 449, 465, 465: prim. 171—175 ter SŽ 129, 151.
¦ Kelemina 14, 565, 290.
* Sž 169; prim. Grafenauer-Kuret 156.
" SNP 359; prim. tudi 675 ter Orožen, Gradovi 181.
»Svečnjak«.  Prim. Kelemina 19, 144.   če ljudsko izročilo dobi konkret-
nejše oblike,   postane lahko iz vraže — pripovedka.   Tako pripovedko priobčuje
Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev, Ljubljana 1884, 9/10.
" Zabukovec, Slavina, Ljubljana 1910, 18?.
Prim. Kociper,   Pravne starine iz ormoškega okraja,   ČZN XXXV.  1940,
str. 57.
Pravni motivi 23
sklepamo na pomen rodbinske vezi med našim ljudstvom, pa tudi na
globoko ukoreninjenost krščanske institucije duhovnega sorodstva. —
Gospodarski moment, ki odloča med našim ljudstvom pri pre-
soji zločina, pa izvira iz naravne lastnosti človeka, da najbolj pobija
tista dejanja, ki so posebno nasprotna pogojem njegovega obstoja ali
ki ga najpogosteje ogražajo.'' Kmetov obstoj je posebno vezan na zemljo
in dom, zato ga prestavitev mejnikov in požig doma najbolj zadeneta;
najpogosteje pa ga ogražajo tat (poljska tatvina) ter mlinar in krčmar
s slabo mero in vago ter krščenim v inom. V tlačanski dobi je kmetove
interese najpogosteje ogražal graščak, zato je tudi ta postal važna
oseba v pripovedkah o posebno hudih dejanjih, ki jih kaznuje sam
Bog z nadnaravno kaznijo.
Iz gornjega opisa ljudskih predstav o posebno hudih grehih smo
izvzeli tri skupine motivov o grehu, ki ga zadene nadnaravna kazen:
izvzeli smo motive (poganske in deloma krščansko pobarvane), ki bi
jih lahko imenovali »motive o žalitvi višjih sil«; izvzeli zato, ker s
pravom nimajo ožje zveze." Isto velja o skupini motivov o kazno-
vanju dejanj, v katerih se kaže pokvarjeni značaj storilca, ne da bi
mogli dejanje samo označiti kot zločin.'" Kot tretjo skupino smo izločili
motive o zločinih, ki jih ne moremo označiti kot posebno kvalificirane.
Omembe takih zločinov so razmeroma redke. Z njihovim naštevanjem
zagrešimo golo kazuistiko, iz katere ne moremo posneti enotne črte:
neko vas je na primer zadela božja kazen, ker so v njej prodajali
ženske (babji semenj) in grdo ravnali z ljudmi; roparski vitezi straše
po smrti; mož, ki je prišel na krivičen način do denarja, postavi v
zadoščenje križ; duh graščaka, ki je poneveril tujo imovino, straši."*
2. Motivi o kazni. Jedro ljudskega izročila o izvrševanju sta-
rega kazenskega prava najtočneje opredelimo z besedami nedolžno
obsojenega kmeta: »Gospodi malo zaupaj!« Razlog: »Yi ste me obsodili
k smrti; tudi vam ni vsega zaupati, ker ste me nedolžno obsodili«."
Sodno oblast je v malih kazenskih zadevah — prav tako kot v
civilnih zadevah — vršil zemljiški gospod. Za večje kazenske zadeve
je bilo pristojno deželsko sodišče; deželskosodna oblast pa je bila zopet
v rokah kakega uglednega plemiča. Nič čudnega torej, če je bilo ka-
zensko sodstvo teh oblastev slabo zapisano v javnem mnenju sloven-
N
" Primerjaj osno\ne misli Jheringo vega spisa »Der Kampf ums Recht« (1872)!
" K tem motivom štejem motive o zasmehovanju duhov (Kelemina 20, 94,
149;, Orožen. Ca-adovi 49, 65), o preklinjanju (Kelemina 26), o blasfemeji (Kele-
mina 51, 141; Ortfžen, Gradovi na mnogih mestih).
" Skopost in odganjanje beračev (SNP 616, 618; Keleniina 66, 256, 286, 28;
Orožen 152 itd.); nevoščljivost (Kelemina 154).
" Kelemina 505, 128, 145, 160, 161 in n. pr. F. S. Pokom, Besnica pri
Kranju, Ljubljana 1<)09, str. 5, ter Orožen, Gradovi, passim.
" Podšavniški, o. c- 5.
24 Sergij Yilfan:
skega ljudstva — zadošča, da pomislimo na spomine, ki jih je zapustil
»hudobni graščak« v slovenskem ljudskem izročilu. Sicer pa nena-
klonjenost rednemu pravosodstvu ni le značilna poteza slovenskega
izročila. Isti pojav opazuje v zvezi s pregovori in reki tudi Künssberg'"
med Nemci in ga razlaga s tem, da o pravdi navadno veliko več pri-
poveduje stranka, ki jo je zgubila, kot njena nasprotnica. Tudi ta mo-
ment je utegnil vplivati na slovensko izročilo o gosposkem sodstvu.
Zemljiški gospod je vršil tudi disciplinsko oblast nad podložnimi
kmeti, in to zlasti ob priliki tlake. Zato se tudi predstave o disci-
plinskih sredstvih in kaznih v ljudskem izročilu zamenjujejo. — Slika,
ki nam jo nudijo ljudski spomini na izrekanje in uporabo kazni v
starejši dobi, se bo torej bistveno razlikovala od slike, ki smo si jo
vajeni ustvarjati na podlagi pisanih zgodovinskih virov.
Kakor velja glede zločinov, da jih ljudsko izročilo omenja veči-
noma le v zvezi z nadnaravnimi kaznimi, tako velja tudi o kaznih
svetnega značaja, da jih ljudsko izročilo omenja le redko kot povra-
čilo za resnično storjen zločin. Z raznimi kazenskimi sredstvi starejšega
prava se zato navadno seznanimo v popolnoma drugi zvezi, to je v
zvezi z motivi o tlačanstvu slovenskega kmeta. Ječe, natezalnice, oslica,
mučilne plošče, pretepanje in druga kazenska in preiskovalna sredstva
se omenjajo v tej zvezi.*"
Druga skupina pripovedk in pripovednih pesmi, ki omenjajo sta-
rejša kazenska sredstva, jih navaja sicer v zvezi s kazenskim sod-
stvom (torej ne kot disciplinarna sredstva ali kot mučila, s katerimi
se graščak svojevoljno znaša nad kmeti), vendar je v njih celotna ka-
zenska pravda orisana bolj kot orodje krivice kot pravice. Sem štejejo
motivi o nedolžno obsojenih, med katerimi je najbolj znana pesem o
komjjosteljskih romarjih
Oče in sin gresta na romanje: nekdo podtakne sinu dz zlobnosti ali maščeval-
nosti ukradeno stvar: sina zato ol)esijo kot tatu, oče pa roma naprej in ko se vrača,
sin že trideseti dan visi na vislicah, a še vedno živi, ker ga je sv. Jakob podpiral.
Oče sporoči vest o tem čudežu sodniku. Ko se ta prepriča o resničnosti sporočila,
oprosti sina in kaznuje pravega tatu. Pri usmrtitvi nedolžnih se dogajajo še drugi
čudeži: obešenčeva glava se pri obešanju odtrga in skotali po bregu navzdol.-"^
Motiv nedolžne obsodbe omenja tudi pripovedka o dečku, ki mu
sojenice sodijo, da bo obešen."  V resnici ga doleti smrt z obešen jem
'''Kiinssberg, o. c. 55 s.
'' Orožen, Gradovi na razudi mestih. Ker gre večinoma za lokalne spomine
na razne kazenskopravne starine, nameravam ta mesta sistematično zbrati ob
drugi priliki.
SŽ 165: prim. Grafenauer-Kuret 111. Elza Eešnik (»Šumi, šumi Dra-
\a..Maribor 1925, Cirilova knjižnica X1TI., str. 25—27) pripoveduje to zgodbo
kot razlaga nastanka cerkve na Kamenu pri Vuzenici.
Orožen, Gradovi 256.
Kelemina 165/6.
Pravni motivi 25
zaradi konjske tatvine, ki je sploh ni izvršil, in sicer tako, da ga pri-
vežejo na štiri upognjena drevesa, ki ga raztrgajo. Zapor zaradi lovske
tatvine slika pripovedka kot brezsrčnost in smatra za nedolžno ubogo
ženo, ki jo je zagrešila.""* Značilna poteza ljudskega čustvovanja je,
da sočustvuje z obsojenci"* — seveda če po njihovem zločinu niso ne-
posredno prizadeti interesi sočustvujočih.
5. Motivi o zločinu, kateremu po pravu sledi zaslužena
kazen. — Najstarejša oblika povračila za zločin je krvna osveta. Y
narodnih pesmih in pripovedkah so ohranjeni razmeroma številni
motivi, da oškodovanec sam povrne prizadeto zlo s tem, da zločincu
odseka glavo, roko, ga zabode ali podobno."' Ni vedno lahko določiti,
ali gre le za navadno maščevanje ali za prave spomine na krvno osveto
kot pravno institucijo. Jedro krvne osvete utegne tičati zlasti v na-
slednjih pesmih: »Marko odseče materi glavo«,"" ker je bila kriva sna-
hine smrti (»naj ide glava za glavoj, naj ide duša za dušoj«). — »Gospa
ubije majerici sinka«"' — gospod pa maščuje svojo kri na ženi. Krvna
osveta je odločilni nagib, da pojde Alenčica, sestra Gregčeva, v moški
obleki imd Turke."" — Mati govori Boliki, naj nikar ne hodi na Šent-
lovrenško goro, kajti »tvoj oča je tam gor enga vbil, kir je devet sinov
imel. Če tebe, Bolika, dobijo, sej te resnično vbijejo« — morda še naj-
bolj razločen spomin na krvno osveto med dvema rodbinama."" Zna-
čilno je, da označuje druga verzija maščevalce kot Hrvate."" — Celo
že nameravana usmrtitev dovoljuje osveto. Cigan hoče obesiti Alenčico;
za kazen ga obesijo njeni bratje. Verjanko ubije Rošlina, ki mu streže
po življenju"' (in ki mu je ubil že očeta in brata).
Spomini na krvno osveto so skriti tudi v pravljičnem motivu o
pojoči kosti:"" iz kosti ubitega napravi nekdo piščalko, ki poje o mo-
rilčevi krivdi in zahteva maščevanje. Ta motiv pozna slovensko ljudsko
pripovedništvo v zvezi z gradom na Kalu"" in slovenska narodna pesem
»Mrtva sestra se oglasi«, v kateri je običajna vsebina še nekoliko fanta-
stične je razpredena: Ribič ujame ribo in si iz njenih koščic napravi
gosli, ki pojejo o krivdi sestre, ki je ubila sestro. »On je začijevi milo
Orožen, Gradovi 190.
-» O. C. 72.
Zlasti veliko takili kazni omenja narodna pesem v zvezi z zakonsko ne-
zvestobo (gl. ženitno pravo).
SNP 51.
" SNP 125.
-« SNP 55.
SŽ 58.
» SŽ 61.
" Prim. Dolenc, PS 65: n. pr. SNP 154, 159.
" Prim. Künssberg, o. c. 29.
Orožen, Gradovi 95.
26 Sergij Yilfan:
guosti, an starši sestra milo jokati«. Tu se pesem žal prekine, ker nam
je pomanjkljivo ohranjena.«^'
Krvna osveta, ki je bila v srednjem veku razširjena na področju
germanskega prava (fajda), je imela kot posledico obenem tudi pre-
Ijoved poroke med člani obeh sovražnih si rodbin. To pravilo se nam
je ohranilo v pripovedki o Cerkniškem jezeru,^" ki govori o mladeniču
in dekletu, ki se nista mogla poročiti, ker sta bili njuni rodbini v
sovraštvu.
O kaznovanju zločincev pred rednimi sodišči si moremo ustva-
riti le površno sliko: ubijalca kaznujejo z galejo,'" morilca splete jo
na kolo," detomorilko'' vržejo v »vozo«, iz katere je nikoli več ne bo.
Druge pesmi naravnost povedo, da so jo obglavili. Obglavijo tudi
fanta, ki zapeljuje poročene žene.'" Fanta in dekle, ki ju zalotijo v
grehu, pa ženejo k županu: zadene ju najprej sramotilna kazen: »njega
so v klado djali — v to klado globoko, — njo pa so na lanec djali, —-
k škednji njo perklenoli«.*" Nato pa ju spravijo v ječo. Globok vtis
so v ljudstvu zapustile tudi čarovniške pravde."
V. Motivi iz sodnega postopanja.
Ena najznačilnejših lastnosti starejšega sodnega postopanja je nje-
gova obličnost in bogata simbolika. Prav zato je nudilo sodno posto-
panje razmeroma dosti snovi narodnim pesmim, iz katerih navajamo
naslednje epizode:*
Zločinca lovijo organi deželskega sodišča (»kmal so ble ven tri
rihte, — kriška, goriška, smleška«). Zasledovanec skoči v Savo, za-
sledovalci pa mu obljubijo življenje, če pride iz vode.' — Nejasno je,
ali gre tu za navaden beg ali za azil,' ali morda celo za izmaličen spo-
min na božjo' sodbo s potapljanjem.
Sž 45.
Kelemina 295 ss.
SŽ 54, 57.
" Kelemina 156.
^» Sž 121, (25, 124: SNP 182. Dolenc, PS 65: »Usmrtitev po sodbi omenja na-
rodna pesem le pri detomorilkah.«
SŽ 179.
SNP 705. Podobne kazni navaja Al. Hudo vernik (Pravni običaji Slo-
venski, SI. Pr. III. 1885, 6) kot gorenjski pravni običaj.
" O čarovnicah gl. na. pr. SNP 159—169. — Veliko je krajevnih spominov v
zvezi s čarovniškimi pravdami in sežiganjem čarovnic.
^ Kratek opis postopanja gl. v SNP 698.
= SŽ 56.
' Misel azila srečujemo zlasti v pesmi o gospodu, ki strelja na razpelo, ker
se je kmet skril pod njim (Sž 140).
Pravni motivi 27
Ujetega zločinca peljejo v Ljubljani rihtarjevi hlapci zvezanega
na trančo, kjer se mu tako godi, da si po enem letu sam smrti prosi.'
Slednjič »sodijo« zločincu »pravdo«. Sodbo izreče krvni sodnik
(panrihtar), ki pri tem simbolično prelomi palico nad obsojenčevo
glavo: »pravda je že obsojena, — palca tud prelomljena«.'* Sodbo iz-
vrši rabelj: »panrihtar men' sodbo bere, — frajman seka glavo preč«."
Včasih pa se meša pojem rablja in krvnega sodnika. Skesana deto-
morilka teče k »frajmanu«, da jo kar precej v rihto vzame.' Pred
izvršitvijo kazni (obglavljenja) zavežejo obsojencu oči.** Če obsojenec
med usmrtitvijo moli in rabelj odseka glavo prezgodaj, odmoli odse-
kana glava molitev do konca;" tako narodna pripovedka. Če se je obso-
jenec pred smrtjo spokoril, prideta po njegovo dušo »dva bela go-
lobčka, dva nebeška ajngelca«," na f raj mana pa se vsa obsojenčeva
kri spusti."
Vendar si obsojenec v času med obsodbo in usmrtitvijo včasih
lahko reši življenje, zlasti s tem, da opravi kako težko delo." Celo
zaradi lepe pesmi pomilosti sodišče zločinca." Če se na smrt obsojena
ženska poroči z rabljem, ji odpuste smrtno kazen." To pravilo, ki ga
omenjajo narodne pesmi, je v resnici veljalo. — Sploh je priljubljen
motiv, da se obsojenec v zadnjem trenutku reši izpod vislic ali dre-
vesa, določenega za obešanje." Narodna pesem pozna ta motiv zlasti
v zvezi z Lajnarjem ali ciganom, ki hoče obesiti svojo ženo. Y zvezi
s sodnim postopanjem pa omenja motiv rešitve izpod vislic šala o
Kurentu, ki si pod vislicami izprosi kot poslednjo željo, da bi smel
še enkrat zagosti na svoje čudovite gosli. Njegova godba ima tako
čudežno moč, da vsi okoli stoječi zaplešejo: melgovt (rabelj) si pri
tem zlomi nogo. Kurent pa zbeži."
Kot posebno skupino motivov navajam motive o dokaznih
sredstvih, ki se najpogosteje uporabljajo prav v sodnem postopanju.
V pripovedkah in pripovednih pesmih se scAcda omenjajo predvsem
* SŽ 1S6.
^ Prav tam.
« SNP 187.
' SNP 182.
« SŽ 39.
" Orožen, Gradovi 223.
" SŽ 185, 189, 125/4.
" SŽ 124.
" Izkoplje vodnjak (Orožen, Gradovi 61; Kelemina 540); se spusti v no-
tranjost jame (Kelemina 244, podobno 315); prim. Kelemina 95/6.
" Trdina, Bajke VIII., 165.
" SNP 182, 187; SŽ 125, 125. Krvnik je »persona turpis«. Obsojenka ga noče
vzeti in rajši umre, da ne bi bila na veke »ferdamana« (SNP 182).
"Star indoevropski motiv. Graf en au er, LV 12/15.
" Kelemina 62. a
28 Sergij Vilfan:
taka dokazna sredstva, pri katerih se udejstvujejo kake skrivnostne
sile. Zlasti hudič ali kak drug hudoben duh kaznuje krivoprisežnika.
\ poganskem okolju se suče pripovedka o Trdoglavu, ki gre na Ogrsko po dve
duši, ki bosta po krivem prisegli.^^ — Sorodna je vraža o »živi prisegi«, pri kateri
krivoprisežnika na licu mesta hudič vzame.'* Tako prisego vsebuje pesem o pogub-
ljeni nevesti in zveličanem detetu: Nevesta zanika, da bi bila ubila nezakonsko dete:
»Če je temu tako, — naj pride tolikanj hudobe, — k'je listja in trave«. — »Strila
se je gosta meglica, — prišlo je tolikanj hudobe, — ko je listja in trave. — Vzeli
so jo z dušo in telesam, nesli so jo na dno pekla.«"
Ime »Hudičkov gozd« si izročilo razlaga s tem, da je hudič prestavil gozd z
ravnine na pobočje gore, ker se je neki kmet pri pravdi rotil, da je gozd njegov, če
ne, naj ga hudič odnese na vrh Grintovca.'"'
V zvezi s prisego so pripovedke o sredstvih, s katerimi si pomaga krivoprisežnik.
— Prisega, čigava je zemlja, se izvrši navadno na samem spornem zemljišču. Krivo-
prisežnik pa si nasuje v čevlje nekaj domače zemlje in s prisego potrdi, da stoji res
na svoji zemlji.-'
Nadnaravno dokazno sredstvo, sorodno prisegi, je klicanje svet-
nikov za priče. O tem nam pripoA-eduje legenda o priči iz j)ekla"'''
sledeče :
Smledniški graščak je nekoč terjal od kmeta dajatev, ki je bila že plačana
graščakovemu očetu. Kmet je pred sodiščem klical za pričo samega svetega Antona.
Tedaj so se vrata odprla in hudiči so prignali v sobo umrlega graščaka, ki je kot
priča potrdil kmetovo izpoved. Pripovedka je upodobljena tudi na mnogih panjskih
.končnicah, ki kažejo v sredi sv. Antona ter za mizo sedečega sodnika, nadalje
kmeta, peklenščka in umrlega graščaka.
Sploh so čudeži priljubljeno sredstvo za dokaz kake trditve:
Sodniku, ki noče verjeti, da obešenec še trideseti dan živi, (»Pravi: ,Tulk tvoj
sin živi--k'ta kokuš, k' v skled leži.s) zleti kokoš iz sklede.-'' — Isto.se zgodi ne-
vesti, ki lažno trdi, da ni uliila nezakonskega otroka.-"'
Ti čudežni dogodki so notranje sorodni motivom božje sodbe
(ordala), ki jo je poznalo starejše kazensko dokazno postopanje kot
dokaz o krivdi ali nedolžnosti obtoženca. Vrsta takega ordala je bila
tudi preizkušnja ob rakvi (Bahrprobe): osumljenca so privedli ob rakev
žrtve. Če je bil osumljenec res storilec, so po splošnem prepričanju
" Na pr. SNP 86, 87, Kelemina 52.
'" Milčinski, O narodnih pravnih nazorih, SI. Pr. 1914, str. 566 ss. Prim.
Kiinssberg, o. C. 19.
" SŽ 125 ss, zlasti 129.
Kelemina 507.
Zabukovec, o. c. 10.
St. Vurnik, Slovenske panjske končnice. Etnolog 1929, 157—178 navaja
št. 2540, 2541, 2457; prim. dalje Bukovec, Naše panjske končnice, Slovenski čebe-
lar XLVI. 1945, str. 4.
SŽ 168. . ,
SŽ 151.
Pravni motivi 29
začele umorjenčeve rane krvaveti.'"' To prepričanje se je tudi pri nas
obdržalo kot vraža in je prešlo v pripovedko, ki jo je Valvasor"'" za-
beležil v zvezi z gradom Kacenbergom:
Prešestnica je ubila moža ]n ga vrgla v jarek ob cesti; kadar koli jc hodila mimo,
je truplo začelo krvaveti.
Ob zaključku tega opisa pravnih pripovednih motivov moramo
omeniti najznačilnejšo vrsto »pravnih pripovedk« — pripovedko o
modrem sodniku." Kolikor imamo danes vpogleda v ljudsko izro-
čilo, se zdi, da takih pripovedk med Slovenci ni bilo veliko in da niso
bile priljubljene. To nam pokaže zgled, ki ga je v okolici Motnika
zapisal Gašper Križnik:"'^
Jedro te pripovedke je pravno vprašanje, ali je darilo veljavno, če obdarovanec
zanj ni ničesar dal. — Pi'avda pride pred sodnika. Namesto da bi rešil vprašanje,
stavi sodnik tri uganke, ki s stvarjo samo nimajo prav nikake zveze. Uganke reši
obdarovančeva hči. — Pripovedka se vedno bolj razpreda in sploh pozabi na svoj
•začetek; sodnik vzame pametno dekle za ženo, slabo z njo ravna itd.
Ta povodenela verzija neke prvotne pravne pripovedke kaže, da
za pravne probleme naše ljudstvo ni imelo mnogo smisla. Tudi tu je
morda vplivalo dejstvo, da motiv modrega sodnika ni vzbudil med
ljudstvom simpatij, ker je bila predstava o sodniku le preveč zdru-
žena s predstavo o graščaku in gospodi. — Ljudstvo je bilo v splošnem
pri izrekanju sodb v novem veku le redkokdaj udeleženo, zato se
proti sodbam bolj rezervirano drži. — Zopet isti pojav, ki smo ga že
večkrat opazili ob tem pregledu narodnih motivov: slovenski kmet je
bil pri vodstvu države, pri sodstvu in upravi le malo udeležen, zato
se z motivi s tega področja njegova misel ni toliko bavila kot z oseb-
nim življenjem posameznikov.