Posamezna številka 1 K.
siev. 171.
Poitnina plaiana v gotovini.
VUMini, VRML dne 30,julija 1920.
LNO XLTE
»SLOVENEC« Tel)«
M polti B> TSS Btrul Jogo*
slavijo tn v LJubljani: ■a oelo leto naprej, K 180*— aa pel leu „ .. „ 80*— ca Četrt lata „ .. w 43'— ■a ea neeec „ ,. „ 15-—
Se Inozemstvo celoletno K 24EK
ss Sobotna izdaja: e
Se oelo Me.....K 30-—
n taoiamstve, 35*—
BmbMdm petttvnta (M mm
Uroka ta 3 - - - -
ae enkrat ,
KM
iu. •	99 K
m tvcjvii raromi Sejmesi« o«ki 50/« mm tM,
lakaja rak dan IranaH JM
aedeljsk ln lan po prandfa| ob 9* ni ifatra)i
MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllei štev. S/BL Rokopisi ae ne vračalo; neirauklran« pisma se ne sprejemajo. Dradn. telef. Str. »0, sprava, štv. 338.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Ja v Kopitarjevi al. 8. ■» Bačno poštne bratu IJaMJanske St. 830 sa aanSnlae la it 349 aa oglase, avstr. la 6eake 24.797, ogr. 2Wtl, boio.-haro, 7583.
n
u
llaša severna snela.
Spilje izpraznfeno. - Namška nasilstva. - Dr. Henner
v —*
LDU Špilje, 29. julija. Jugoslovanska posadka jc bila danes dopoldne odpoklicana iz Špilj. Ko je jugoslovenska posadka odkorakala, jc došlo avstrijsko orožništvo. Pri vkorakanju avstrijskih čet v Špilje je bil navzoč deželni glavar prof. dr. Rinte-len in šef podeželne osrednje pisarne, dvorni svetnik Glanz, Oba sta bila burno pozdravljena po prebivalstvu. Deželni glavar je ukrenil vse potrebno in si je dal na-značiti prošnje in želje prebivalstva.
LDU Ljubljana, 29. julija. (Uradno.) V smislu mirovne pogodbe smo danes izpraznili Špilje in Soboto.
Maribor, 29. julija. Danes ob 9. uri dopoldne smo izpraznili Špilje, Popoldne ob 4. je prišla nemška tolpa, broječa 200 do 300 oseb, pred župnišče v Spilje in je zahtevala, da se mora župnik Slovenec Leopold Vozlič odstraniti. Župnika so nato na pol bosega in na pol oblečenega privedli na dvorišče in ga v spremstvu štirih orožnikov in nemškega majorja ter v navzočnosti ententne komisije tirali čez železniško progo med divjanjem nemške množice, ki je na župnika pljuvala, metala blato, kamenje in ga celo pretepala s palicami. Na državni meji so ga izročili jugoslovanski posadki. Od tam se je župnik Vozlič podal k svojemu sosedlu župniku Vračku v Št. Ilj. Zastopnika jugoslovanske države pri ententni komisiji ni. Slovenci so v ozemlju, katero so te dni easedli Nemci, brezpravni.
LDU Radgona, 29. julija. Dunajski ko-respandenčni urad javlja; Dartes ob devetih dopoldne so došli v Radgono državni tajnik za zunanje posle, dr. Renner, državni tajnik za notranje zadeve dr. Brejski in
državni tajnik za vojsko dr. Deutsch. Na železniški postaji v Lipnici, kjer so zapustili vlak, jih je pozdravil vodja okrajnega , glavarstva Radgone, okrajni glavar dr. Matthias, nakar so se vsi odpeljali v avtomobilih skozi Cmurek v Radgono, kjer jih je kljub neugodnemu vremenu pričakovala velika množica ljudstva, ki je državne tajnike prisrčno pozdravila. Pr.ed mestno hišo se jc zbralo občinsko zastopstvo ter radgonski župan Kodolitsch, mestno uradništvo in javni funkcionarji. Župan Kodolitsch je pozdravil državne tajnike v dolgem govoru, v katerem se je zlasti zahvaljeval vladi in dr. Rennerju za njegov trud, da je osvobodil Radgono in okolico in ga prosil, naj mesto še dalje podpira. Državni tajnik dr, Renner je nagovoril ljudstvo in se mu zahvalil za prisrčen sprejem ter izrazil svoje veselje nad tem, da jc Radgona postala zopet nemška in da se jc prebivalstvo mesta in okolice obvarovalo vseh tuiih vplivov ter po svojem mišljenju zvesto ostalo Avstriji, Dr, Renner je obljubil, da bo mesto v vseh ozirih podpiral. Poživljal je prebivalstvo, naj se dobro drži in naj ohrani mladi republiki Avstriji svojo zvestobo še nadalje. Govor dr. Rennerja jc sprejela množica z navdušenim »Heil«. Popoldne je sprejemal državni tajnik dr. Renner deputacije in si dal predložiti prošnje in želje prebivalstva.
Ob dvanajstih jc bil državnim tajnikom na čast prirejen dejeneur, katerega so se udeležile vse oficielne osebnosti mesta Radgone, Tekom popoldneva bodo državni tajniki zapustili Radgono. Mesto jc slavnostno okrašeno.
Pr lil dan orlovskega ta
Maribor, 29. uliia. (Izvirno.) Ob 3. uri popoldne jc prispelo z osebnim vlakom Dfkrog 200 tekmovalcev in večje število dijakov in fantov v narodnih nošah. Na kolodvoru so jih sprejeli z godbo na čelu sprejemni odbor, deputacija Orlov in ttinogobrojno občinstvo. Ko so tekmovalci izstopili iz vlaka, je godba zasvirala arlovsko koračnico. Nato je tekmovalce v imenu pripravljalnega odbora pozdravil J. Vlado Pušenjak, ki jc povdarjal veliko lelo Orlov in uspeh, katerega je povzročilo. Omenil jc, da imajo največ zaslug za povzdigo orlovske organizacije vztrajni ielavci, h katerim spadajo v prvi vrsti tekmovalci, S željo, da bi dosegli cilj,
katerega so si postavili in da bi uspeh tekem povzdignil cclo orlovsko organizacijo, je v imenu pripravljavnega odbora Slovencev v Mariboru in ogromne večine ljudstva v mariborskem okraju, zlasti pa v imenu obmejnih Slovcnccv, zaklical prisrčen: Dobro došli!
Po govoru sc je razvil sprevod z godbo na čelu po Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici na Glavni trg čez dravski most, odkoder so lekmovalci odkorakali v grad Redkovo pri tekmovališču. Vso pot je innogobrojno občinstvo navdušeno pozdravljalo tekmovalce.
Maribor, 29, julija. Čehoslovaki pridejo jutri zjutraj cb 8. uri s posebnim vla-
kom v Maribor. Popoldne ob 4. pride posebni vlak iz Zagreba s hrvatskimi gosti.
Maribor, 29. julija, Danes popoldne so se vršila zborovanja jugoslovanskega katoliškega dijaštva. Akademiki so zborovali v* kazini, kjer jc bilo tudi zborovanje bogoslovcev. Srednješolci so zborovali v Narodnem domu, dijakinje pa v zavodu šolskih sester.
Maribor, 29. julija. Mesto se odeva v praznično lice. Posamezna javna poslopja, kakor tudi zasebne hiše, so okrašene z zelenjem in zastavami. Na Aleksandrovi cesti, ki vodi od glavnega kolodvora v mesto, jc postavljen velik slavolok, okusno okrašen z grbi in narodnimi zastavami. Zlasti je okrašena tudi mestna hiša na Glavnem trgu, ki je ovita z zelenimi venci in orlovskimi emblemi. Danes popoldne se je začela tekma Orlov za prvenstvo. Tekmuje 5 Orlov telovadcev, in sicer Leopold Rihar (Ljubljana, Sv. Peter), Jožef Hvale (Vič), Rado Kristan (Ljubljana, Sv, Peter), Ivan Kermavner (Ježica), Leopold Lojk (Vič). Pred tekmo je preiskal tekmovalece zdravnik g. dr. Jankovič. V razsodišču so: prof. Malnar, prof. Koblar, kaplan Jager, bogoslovcc lic, jurist Maks reterlin, asistent Stauko Velkavrh, poručnik Anton Kos, asistent Štefan Krhuc, učiteljiščnik Jožef Pavlič.
Tekma za prvenstvo se je radi slabega vremena morala vršiti v telovadnici drž. gimnazije. Tekma se jc pričela ob 2.50. Vrstni red je bil izžreban sledeči: Hvale, Lojk, Kermavner, Rihar, Kristan. Tekmovalci so izžrebaii četrto vaditelj-sko prosto vajo, ki so je najprej proizvajali. Nato so prišle na vrsto vaje na bradlji, zatem na krogih, na konju in drogu. Tekma, ki je vzbudila vsled težkih in precizno izvajanih vaj mnogo odobravanja in občudovanja, se je prekinila ob 5.30 ter se bo jutri ob 7, zjutraj nadaljevala na telovadišču.
Maribor, 29. julija. Francoski telovadci so brzojavili iz Inomosla, da pridejo jutri popoldne ob 2. v Leoben, odkoder nadaljujejo pot v Maribor. — Danes sta prišla v Maribor sarajevski škof dr. Šarič in ljubljanski škof dr. Jeglič. Istotako so danes došli v Maribor tudi zastopniki ameriških Slovencev ter gostje iz Hercegovine.
(Obširnejše poročilo v notranjosti lista.)
Še © presfl&gu.
Kdor je zadnje dni bral članke, v katerih so liberalni prvaki napadali našo pokrajinsko vlado, češ, da jc ona odo-brila povišanje cene premogu, in v katerih so se cedili usmiljenja za ubogega Ljubljančana, se jc moral koj začuditi. Ta
občutljivost za žep malega človeka, zai prezebanje nagega ljudstva je pri prvakiH stranke bančnega kapitala nekaj tako ne* navadnega in. reči moramo, abnormalne-gs, da vzbuja po vsej pravici sum. Ljudje čakajo zime v vagonih h? liberalni prvaki se bore proti naredbi, ki hoče spraviti brezstanovanica pod streho; to je v naravi kapitalistične stranke. Kako da se sedaj isli liberalni prvaki razgrevajo, če malega človeka zebe? Da razumemo notranjo doslednost te zunanje nedoslednosti, si je treba bolje ogledati liberalno srce; našli ga bomo v denarnici. Če liberalec govori o ljudst /u, misli ija delnice.
Uradni list št. 211 jc 18. maja letošnjega leta razglasil, cla je naš blagovni promet v notranjosti države popolnoma prost. To ve tudi trboveljska družba. Ona ve, da ji deželna vlada ne more diktirali cen, kakor tega nc moreta ljubljanski župan in podžupan. Trboveljska družba ve, da ji deželna vlada ne more drugega storiti, razen da ji povzroča kakšne sitnosti pri prevozu ali v podobnih slučajih. A ker družba tudi teh sitnosti noče imeti, se je začela razgovarjati z deželno vlado. Pri vseh takih pogajanjih jc družba močnejša od deželne vlade; ona lahko proda premog v drugih pokrajinah kraljevine mnogo dražje nego pri nas; ona lahko sama nastavi ceno svojemu produktu in je ca-grozila vladi, da bo to ludi storila, če se nc zjedinijo. Čc tedaj vlada ni hotela oškodovati dežele, čc m hotela izzvati na zimo najhujše gospodarske in življenjske krize, se je morala glede cen prepoga pogajati z družbo. In pribiti je treba: dasi je imel rudnik toliko prednosti pred njo, je vlada vendar storila vse, kar ji veleva dolžnost kot zastopnici ljudske stranke.
Vlada je dosegla, da se bo produkcija premoga znatno zvišala. Ali vedo liberalci in socialisti, kaj to pomeni za naše gospodarsko življenje? Ali vedo, da je od tega odvisno toliko malih gospodinjstev in toliko delavskih eksistenc, da. je od tega odvisna vsa produkcija, promet in prehrana? Vlada jc dosego, da se je cena premogu znatno znižala, pod ceno, ki jo je namerjala nastaviti družba, in je prihranila konsumentu nad 20 milijonov na leto. Vlada je zagotovila aprovizaciji za Slovenijo 1000 vagonov cenejšega premoga in jc naknadno iaposlovala. da sc bo to število šc pomnožilo.. Kaj bi mogel g, Triller še več storiti, razen če bi morda, izposloval cenejši premog za svoje vele-podjetje v Vevčah?
Da, za to gre liberalnim prvakom! Kakor bi bilo tieumljivo, zakaj bi vlada, ki jo vodi SLS, holoma odirala malega človeka, svojega volivca, tako jc le vsled zveze liberalnih prvakov z delniškimi ve-
LISTEK.
Brata.
Spisala Eliza Orzeszkovva. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar.
(Dalje.)
Tu s? ic naglo odprlo eno izmed akenj, ki so gledala na vrt in oster ženski flas jc zaklical:
»Angelka, pojdi se učit!«
Mrak v Horniczevih možganih sc je vnovič zgostil. Bil je zelo hvaležen Roza-Kji, da je poučevala otroke, kajti to ga jc oprostilo veliko skrbi in izdatkov; toda ta važna usluga mu je napravljala občutno trpkost, kolikorkrat so jo opravljali kislost, prepir in mrkost. Hvaležnost bi bila zanj razkošno čustvo, ko bi bile te usluge dobrota, napravljena z dobro voljo. Toda mogoče je delati dobro stvar na slab način, in Rozalija je v veliki meri znala to umetnost. Zelo pogosto jc poučevala otroka z obrazom učenice, žrtvujoče se za sestro, ki je neskončno nižja kot ona — in za neljubega svaka. V resnici se jc prigodilo, da je ta služnost privzela prijetno zunanjost, a spomin na slabe tre-notke je zastrupil dobre. To je napravlja-lo majhno, a občutno muko. Življenje jc uolno malih muk, s katerimi se včasih
zmešajo velike, kakor kamenje v dvokol-mci, napolnjeni z gramozom.
V skednju so mlatili zgodnje žito, ki ga jc bilo čez nekaj tednov treba poslati v mesto; bilo je pravzaprav že prodano, vendar o nekaterih točkah kupne pogodbe si še niso bili na jasnem, kar je oviralo končni sklep pogodbe. Horniczu je to zavlačevanje napravljalo skrbi in nemir.
Velike važnosti je bilo, kako in kje proda to žito, kajti v kratkem bo treba izvršiti neka izplačila in poravnali gotove domače potrebe.
Dohodkov ni bilo veliko in dolgov je bilo nekaj, ne sicer grozečih, ali potreba jc bila z njimi previdno ravnati, da jih ne poveča.
Ko je tedaj hodil po skednju in se razgovarjal z gumničarjem o kakovosti in teži omlatenega žita, je mislil na neurejene točke pogodbe. V čem je mogoče kupcu ugoditi in v čem ni mogoče? Kaj pove kupcu, ki čez nekaj dni pride po jasen odgovor?
Te misli jc prekinil gumničar, star, širokopleč mož modrih oči, ki sc je malo skrivnostno, malo zlobno posmehoval, rekoč:
»Ali veste gospod, da moramo gledati, da nas Pavlek nc zapusti?«
Hornicz je obstal kakor vkovan. S Pavlekom jc bila zadeva ta-le: Ko je Hornicz pred osemnastimi leti prevzel Zapo-lanko v svojo posest, sc mu je zdelo, da
jc vas premajhna in on premlad, da bi potreboval pri upravnem delu voditelja in namestnika.
Tisti čas je bilo tupalam v njem toliko žalosti nad tistim, kar je zavrgel in čemur se jc odpovedal, da sc mu je zdelo delo prava rešitev. Zato je končno opu-stih započeto in vzljubljeno kariero, da bi mu nc bilo treba pustiti tega koščeka zemlje. Tudi pozneje ni. nikoli najel za pomoč nobeuega oskrbnika ali ekonoma. Pri gospodarstvu sta mu veduo pomagala samo dva človeka: stari gumničar in mlad deček, ki je bil pomalem pisar, pomalem praktikant. Dva taka dečka je imel po nekaj let v Zapolanki in oba je vzgojil v dobra gospodarja. Poženila sta se in si najela manjša posestva. Tretji jc bil Pavlek, ta ga je imel najrajši, morda zalo, ker mu jc storil največ dobrega. Ko je bil še otrok, ga je vzel iz male plemiške pristave, zelo uboge — pravzaprav olel ga jc vsestranske bede. Deček jc dorastel v njegovi hiši v zdravega mladeniča, dobil jc prav šolsko vzgojo in postal ljubljenec cele rodbine. Celo Rozalija mu je kazala izpremenljivost svoje čudi redkeje kakor drugim; bil je v mnogem njen učenec več let. Pri obedr ie sedel z družino Hornicze-vo, a danes ga ni bilo samo zato pri obedu, ker jc že zjutraj prosil, naj mu dovolijo, da gre za nekaj ur po svojih opravkih. Hornicz je mislil, da se je gotovo kje zagledal, da se bo v kratkem oženil in o;dšcl
za laslnim gospodarstvom, kakor so napravili oni.
Treba mu bo pri tem pomagati, kakor je pomagal onim. Četrt ure je razmišljal, v kaki obliki in meri naj bi bila ta pomoč, ki naj pomaga Pavleku, da se naseli na očetovi pristavi ali na kakem ne velikem tujem posestvu? Tudi gumničar-jevc besede so v njem zbudile živo zanimanje. Kakor ukopan je stal in t nasmehom vprašal:
Kaj? Ženi sc gotovo! Ali jc t<*bi zaupal? Čemu z menoj ne govori o tem?«
Starec sc je zasmejal žc čisto zlobno,
>Kje naj se ženi! On hoče iti na posestva, ki jih bo oskrboval gospod G6r-kiewicz ... Najbrž sta se žc domenila o vsem. Gospod Gorkievvicz že dva meseca nagovarja Pavleka in on se je danes podal k njemu ...«
Horniczu jc udarila kri v glavo..»
»Ali saj to ni resi« jc zaklical. »Gor-kie"wicz ne pojde nikamor; sam mi je dejal pred enim tednom, da so to same spletke ...«
Gumničar sc je smejal, da mu je ve!« niča v roki letala vsled smeha.
»Lagal je, gospod, Bog ve, da jc lagal in to gotovo zato, ker bi bili vi gospod nanj hudi radi lega: hodi in nagovarja Pavleka, da bi odšel z njim..,«
lepodjetji razumljivo, da sedaj ti prvaki skrbijo za malega človeka. Vevška papirnica je dpslcj delala z dobičkom, ki je do-sezal 50% — sedaj se boji za ta dobiček, ki so ga ji plačevali naši ubogi šolarčki, iu g. Triller govori o revnem konsumentu, ko misli na Vevče. Tudi »Naprej« se oglaša s svojim godrnjanjem namesto da bi bil vladi hvaležen, da skrbi za red in pravilno produkcijo v Sloveniji; če bi bilo po volji g. Kristana, bi imel na zimo še več komunistov proti sebi, in kaj to pomeni, more prehoditi najbolje sam, ki niti sedanjim ni kos.
mi toče Italija?
Trst, 27. julija.
Tržaški »Piccolo« razpravlja v uvodniku o verjetnosti in neverjetnosti vojne med Jugoslavijo in Italijo in prihaja do zaključka, da Jugoslavija nikakor ni v takem položaju, da bi mogla misliti na vojno z Italijo, »Piccolo« pravi, da jugoslovanska vojska ne šteje več ko 10 divizij z okoli 150 bataljoni pehote, čemur je treba še prišteti gardno divizijo, ki pa je le bolj paradnega značaja. Uredba vojske da je teri-torijalna in je kretanjc čet popolnoma navezano na dotična skladišča, a še tembolj, ker so prometna sredstva zelo pomanjkljiva, tako da tvorijo skoraj nepremagljive ovire. Konj in druge živine za vojsko ni skoraj čisto nič, avtomobilov tudi manjka, domača industrija ni pripravljena na znatnejše proizvajanje, dovoz iz inozemstva pa je tudi zelo počasen in pičel. Železnicam
E)rimanjkuje vozil in pomankanje premoga e še otežuje itak težavni položaj železnic. Proga Zagreb—Belgrad je enotirna in se mora še uporabljati za preskrbo Srbije z živili. Sploh je železniško omrežje nezadostno. Vest o splošni mobilizaciji ni resnična, vsaj znakov da ni za to, pač pa je bilo pet letnikov poklicanih k dvameseč-nim orožnim vajam, toda to niso popolni letniki, temveč le one osebe, ki i/ raznih razlogov šc niso vojaški izvežbane. V zadnjem času io bili poklicani ped orožje novinci drugega poluletja 1599. Ž njimi vred posamezni bataljoni ne štejejo čez 500 mož, tako, da ima Jugoslavija vsega skupaj oko-li 150 do 160 tisoč mož pod orožjem. Četrti bataljon pri polkih se je odpravil. S temi 200 tisoč možmi, če se šteje vse, kar služi, mora Jugoslavija poleg italijanske Suvati še pet front, enake kočljivih in nevarnih: madžarsko v Prekmurju, severo-albansko, rumunsko v Banatu, avstrijsko v celovški kotlini z ozirom na ljudsko glasovanje, in končno bolgarsko, »kjer se že lavljajo vpadi, katerim bi morda mogel storiti konec bolgarsko-jugoslovanskl sporazum, za katerega se zatrjuje, da se skoraj sklene.« Potem so pa še notranji nemiri v Bosni in Črni gori, kjer prihaja neprestano do avtonomističnih eksplozij, in pa v Srbiji sami, kjer da se je roparstvo razširilo že naravnost strahovito. Z ozirom na vse to da bi Jugoslavija proti Lahom na približno 250 kilometrov dolgi fronti ne mogla prvi hip postaviti več ko šest ali sedem bataljonov, ki bi )ib mogla v kakih 5 do 8 dneh pomnožiti na 25 do 30 in ne več. Potemtakem pravi »Piccolo«, so moči s katerimi more Juooslavija razpolagati proti Lahom, znatno slabše od onih, ki jih ima Italija v zasedenem ozemlju, to se pravi, tik ob meji, in laške čele razpolagajo z izb ornim obilnim topovskim in municijskim materijalom, dočim ima Jugo slavija pač neko število topov, ki so ji jih podarile kot miloščino razne pokroviteljske vlasti, nima pa dovolj municije, ki je jugoslovanske tvornice ne morejo izdela-vati za tako raznovrsten materijal. »Piccolo« pravi končno, da Jugoslavija torej ma-terijalno ni pripravljena za vojno z Italijo, pač pa da so duhovi v Jugoslaviji pripravljeni nanjo. To razpoloženje za vojno pa more le že razvnemati prepričanje ali pa domnevo o nasprotnikovi moralni slabot-nosti. Če Italijani vsestransko z disciplino odvzamejo Jugoslovanom to domnevo, store zelo veliko za svojo stvar in stvar toiru.
Stvar se prvi hip čita, kakor bi bilo ^-Piccolu« res za mir; toda kdor po/na bolje italijansko duševnost in pa tiste skrite gonilne sile, ki prav sedaj z vsemi močmi delujejo v Italiji, vidi takoj, da članek ni nič drugega, nego hujskanje na vojno, s čimer se »Piccolo« pridružuje vojnim hujskačem okoli »Giornala d' Italia« in »Idee Nazionale«. Predstavljanje slabosti Jugoslavije naj bi strahopetnemu Lahu utrdilo kolena in mu dalo poguma za boj proti Jugoslaviji. za vojno, katere si iz vseh svojih žepov in blagajnic žele laški vojni špeku-lontje, ki tiče za nacionalističnimi 4isti. Sonninov »Giornale d' Italia« kar naravnost hoče vojno z Jugoslavijo in tudi z Albanijo, in upa kakor pravi rimski ?Lavo-ratorjev« poročevalec, da Giolitti morda izrabi zbornične počitnice v to, da prekrši obljubo, ki jo je dal pod socialisliškim pritiskom, namreč obljubo, da se ne zaplete v vojno. »Lavoratore« pripominja, da sc moti »Giornale d' Italia«, če misli, da se mu izpolni ta želja.
Laški nacionalisti hočejo vojno z Jugoslavijo. in odtod tudi vsa izrivanja v
Dalmaciji in našem zasedenem ozemlju; socialisti so odločno proti vojni, a v sredi med obojnimi stoji vlada, ki se ne upa z jasnostjo na dan, ker se boji odpora socialistov, ki ji morejo s svojimi štrajki temeljito pokvariti morebitne vojne načrte. Zato tudi naenkrat taka prijaznost napram socialistom: ko so nacionalci v Rimu razbili tiskarno socialističnega »Avantija«, se je uvedla preiskava, se zasledujejo krivci itd., se hoče dati zadoščenje itd. Ta prijazna naklonjenost je več ko sumljiva! Ljudje, ki v Jugoslaviji vedre in oblaČe, bodo pač znali pravilno presoditi položaj.
m
Frskmurje.
Česar smo se toliko bali, to se je zgodilo. Spraznile 6o naše čete in oblasti Radgono in ostali smo odrezani od Slovenije, brez ceste, brez železnice, brez mostov. Že koj po okupaciji naše pokrajine se nam je obetalo, da dobimo železnico, in sicer iz Murske Sobote čez Muro ali čez Ljutomer, ali pa čez Veršej na Novo mesto in v Reko. Tedanji merodajni faktorji, sosebno vladni tajnik dr. Berbuč, so delali z vnemo na to, ustanovil se je železniški odbor, stopil je v stike z odbori v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Ptuju in drugimi, a — sedaj se ne sliši ničesar več, Z veseljem smo sledili temu delu in upali smo, da bomo vendar enkrat zvezani z Slovenijo.
Ker pa se je že tedaj opozarjalo na dejstvo, da se bo pač zavlekla gradnja te železnice, se nam je obljubilo, da se zgradi vsaj en most pri Dekleženju čez Muro. Vojaška oblast je bila še bolj radodarna in je hotela graditi kar tri mostove.
Pripeljali so tja mnogo materijala, težkih avtomobilov, pijonirje, potem pa so zopet odpeljali vse in mi se vozimo čez Muro še vedno v nevarnem brodu, ako sploh more voziti.
Ako pa hočemo priti v Slovenijo, smo navezani na milost Nemcev. Čudno se nam dozdeva, da naša vlada, bodisi pokrajinska aii centralna, in naše vojaške oblasti do danes še niso prišle do prepričanja, da je to stanje nevzdržno in da, ako bi nas napadli Madžari in nam preprečili Nemci prehod čez Radgono, nimamo izhoda iz Prekmurja. Pomisliti je treba, da je ravno ta pokrajina žitnica za Slovenijo in da ako ni železnice, mostov in cest, pe bo moglo žito, živina, perutnina iz Prekmurja v Slovenijo, marveč da bo vzelo vse pot skozi Dol. Lendavo v Čakovec na Hrvatsko. Od tam pa boste kupovali v Sloveniii naše slovensko žito po židovskih cenah. Neverjetno je, da se nobeden več ne pobriga, da bi se vendar enkrat rešilo to za Prekmurje najnujnejše in najbolj pereče vprašanje,
Ako je možno graditi v raznih drugih delih države železnice in mostove, kjer je potreba morda manj nujna, zakaj se ne stori to tudi za našo pokrajino?! Apeliramo na poslance Slovenije, naj se pobrigajo tudi za nas. Poskrbite, da narod pride v dotiko s Slovenijo, da se bolje spoznamo, da sc združimo popolnoma. To bo gotovo vplivalo ugodno, to je edino sredstvo, da zadamo smrtni udarec nevarni madžaronski in židovski kliki. Nadejamo se, da vsaj ko bo končal plebiscit na Koroškem, bodo imeli razni faktorji več prilike zanimati se tudi za našo pokrajino. Ali bomo mari tudi v tem upu varam?
Hnnssa psireofe
Francoska prekinila stike z Wranglotn.
LDU Pariz, 28. julija. (DKU) Bonar Law je izjavil v spodnji zbornici, da fian-coska vlada nima nobenih stikov z generalom Wranglom. Ta mora tedaj pričeti direktna pogajanja s sovjetsko Rur;jo.
WiIson odstopil kot načelnik demokratične stranke. LDU Pariz, 28. julija. (DKU) Po poročilu iz Washingtona se je predsednik Wil-son odločil, da spričo nezadovoljnosti gotovih demokratičnih elementov, ki hočejo vzpostaviti enotnost v stranki, poda demi-sijo kot šef demokratične stranke v korist senatorja Knoxa.
dan u mar!-
Maribor, 29, julija.
Danes dopoldne so se pričela zborovanja katoliškega akademičnega dijaštva. Ob pol 8. zjutraj je daroval v frančiškanski cerkvi sv. mašo škof dr. Nyaradi. Ob 9. dopoldne se je pričelo v Gotzovi dvorani svečanostno zborovanje celokupnega jugoslovanskega katoliškega dijaštva. Velika dvorana je bila polna. Zborovanje je počastil s svojim obiskom tudi škof dr. Nyaradi, poverjenik dr. Karel Verstovšek ter mnogi drugi odlični gostje. Zborovanje je otvorii predsednik katoliške dijaške lige g. Kolorck, ki je povdarjal potnen in delo organizacije iutfoslovanskega katoli-
škega akademičnega dijaštva ter ideje, ki jih hoče udejstvovati.
Pozdrav škofa dr. Mahniča.
Nato se je prečitalo pozdravno pismo škofa dr. Mahniča, poslano predsedniku katoliške dijaške lige, ki ga priobčimo jutri.
Pismo je izzvalo dolgotrajno viharno odobravanje. Soglasno je bilo sprejeto, da se odpošlje nastopna brzojavka:
»Dr. Anton Mahnič, biskup, Varaž-dlnske Toplice. — U borbi za katoličku ideju i rekristianizacijo jugoslovanskog naroda šalje s mariborskog slavija svom omiljenom vodji izraz sinovske udanosti jug. kat. dijaštvo. — Predsedništvo,«
Pozdrav Poljakov.
Nato se je prečital pismen pozdrav kat, akademičnega društva »Polonia« v Krakovu ki pravi med drugim: »Ne moremo danes niti misliti na to, da bi prišli na zlet. Domovina je v nevarnosti. Akademska omladina se je stavila v službo vojske, a nesposobni morajo uporabiti vse sile za notranje delo, Radi tega nam oprostite, da ne moremo sodelovati na mariborskem zletu; v duhu smo z vami, bratje Iz Jugoslavije in se pridružujemo vsemu vašemu poslovanju in vsem vašim sklepom.«
Za tem je referiral cand. jur. Nikola Galkovski, član »Domagoja«, o idejnih smernicah katoliške akcije,
Cand. iur. Ivan Protulipac, član »Do-magoja«, je referiral o katoliškem dijaštvu v boju za svoja načela ter predlagal končno nastopno resolucijo: »Jugoslovansko katol. dijaštvo, zbrano na velikem slavnostnem zborovanju v Mariboru, naglasa načelo svobode kulturne dijaške organizacije. Zato zahteva, da se njemu in ostalim organizacijam po zakonu dovoli svoboda kulturnega organiziranja.«
Resolucija je bila z odobravanjem soglasno sprejeta.
Pozdravi dostojanstvenikov.
Nato je pozdravil v imenu jugoslovanskega episkopata zbor viharno pozdravljen škof dr. N y a r a d i, ki je med drugim naglašal potrebo vsakršnih žrtev za udejstvovanje katoliške misli. Katoličani smo in zato ljubimo tudi naše brate pravoslavne in muslimane. Reči pa moramo vsakemu: Bodite prepričanja, kakor se vam zdi prav, toda prepričani bodite, da je resnica samo ena. Govor škofa dr, Ny-aradija je bil burno aklamiran.
Starosta češkoslovaškega Orla v Brnu, Donalsley, je pozdravil med burnim odobravanjem zborovanje v imenu češkoslovaške omladine. Povdarjal je, da se tudi v češkoslovaški republiki širi čimda-lje bolj katoliška ideja, čemur je ravno dokaz nedavno zborovanje katoliškega dijaštva v Brnu. Sporoča pozdrave iz češkoslovaške republike v imenu cirilmetodske ideje združenega slovanstva. Jutri pride v Maribor več stotin čeških Orlov, katerih organizacija se kljub težkim razmeram v češkoslovaški republiki čimdalje bolj širi.
Pozdravlja zbor v imenu čeških Orlov, v imenu edinstvenega dela za združenje vseh sinov majke Slave. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
V imenu hrvatskega katoliškega se-nioriata je pozdravil zbor dr. Ljubo M o -r a k o v i č, V imenu tužne Istre je pozdravil zborovalce frančiškan o. Miloše-v i č, Svoj govor je končal z vzklikom: »Živela jugoslovanska Istra!« kar je izzvalo burne ovacije za zasedeno ozemlje.
Proti italijanskemu nasilju.
Nato je bila med burnim odobravanjem sprejela soglasno nastopna resolucija:
»Jugoslovansko katoliško dijaštvo. zbrano na sestanku v Mariboru, v imenu pravice in edinstva našega naroda protestira proti poseganju italijanske iredente po naših jugoslovanskih krajih ter poziva vse Jugoslovane, naj napravijo konec raacchiavelističnim mahinacijam na našem edinstvenem narodu v okupiranih krajih.
Pozdrav prestolonasledniku.
Med viharnim, dolgotrajnim odobra-venjem ln navdušenjem je bil »prejet predlog predsedstva, da se odpošlje regentu kraljeviču Aleksandru nastopna brzojavka:
»Njegovemu Visočanstvu regentu Aleksandru, Predstavnika ujedinjenog lia-reda i prvog sina slobodne Jugoslavije sa svog manifestacienog zborovanja u Mariboru pozdravlja organizovano Jugoslov, kat. djaštvo.«
Nato se je zborovanje, ki mu jo prisostvovalo okoli 2000 dijakov in gostov, zaključilo ter so zborovalci zapeli stojž »Lepo našo domovino«, »Hej Slovani« in himno »Bože pravde«.
Akademsko zborovanje.
Tajnik Jugoslovanske Dijaške Lige iur. Š i m e t i n otvori zborovanje, pojasni živo potrebo današnjega sestanka in pozdravi vse navzoče. Za predsednika zborovanja predlaga med. P f y k r i 1 a in za podpredsednika tov. K a 1 a n a. Novoizvoljeni predsednik govori o prvi točki dnevnega reda; ooročilo akade-
mičnega sekret ari j a t a o stanju akademičnih društev. Iz poročila se vidi, da je bilo vse delo v poedi-nih društvih namenjeno predvsem notranji preureditvi in konsolidaciji, ki je bila potrebna po ranah, ki jih je zadala vojna. Vsa društva so po vojni silno narastla. Tudi na zunaj so si znala društva pridobiti dovolj ugleda in uvaževanja.
Druga točka dnevnega reda je bil referat eltsp. akademika Franceta Z a r n a o študiju socialnih problemov in praktičnem delu v akademičnih društvih. Kaj je socializem in socialni poleret? Kje so vzroki teh po-kretov? Liberalno kapitalistično gospo« darstvo. Vsi vzroki socialnih pokretov leže v prvi vrsti na gospodarskem polju. Dosedanji poskusi rešitve socialnega vprašanja niso zadeli prave smeri in zato je ostalo vse brez uspeha. Dve ekstremni smeri opažamo: eno, ki zanika vsako individualnost, in njeno nasprotje: kapitalistično smer. Mi se držimo srednje poti: krščanskega solidarizma. — Kako bo dijaštvo pomagalo pri reševanju teh vprašanj? Predavatelj priporoča študij zadružništva.
Med predavanjem so prišli na zboro« vanje ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, mariborski škof dr. M. Napotnik in grško-ka-toliški škof v Križevcih dr. Nyaradi, ki jih pozdravi zbrana akademska mladina z velikim navdušenjem.
Tretjo točko dnevnega reda je tvoril referat iur. Papeža o reorganizaciji akademičnih društev. Referent poda kratek pregled raznih naših društev v preteklih letih. Kaj je namen društva? Društvo naj vzgaja značajne, narodno zavedne in krščansko misleče akademike. Govornik poda mnogo praktičnih nasvetov glede reorganizacije društev z ozirom na notranje in zunanje življenje. Posebno priporoča društva z omejenim številom članov. Glavno načelo naj nam boi ne vzgajajmo množice, ampak značajel Koncem svojega referata predlaga resolucije, o katerih se je razvila po desetminutni pavzi daljša debata, ki je trajala več nego dve uri.
Jugoslovanski katoliški akademiki, zbrani na mariborskem kongresu dne 29. julija 1920, so sklenili glede reorganizacije katol. akad. društev nastopno:
1.	Jugoslovanska katol. akad. društva se lahko dele v dvoje ali več društev, kakor hitro prekoračijo število 50 članov.
2.	V jugoslov. kat. akad. društva se sprejmejo samo oni akademiki, ki sa načelno katoliškega prepričanja in ki se pred vstopom v društvo pismeno zavežejo. hočejo po svojih močeh v društvu £ iti.
Jdgoja društvenih novincev naj bo teii.. in naj se poveri zglednemu starejšemu članu, ki ga voli občni zbor.
4.	Odločno sc svetuje, da bodi vsak član jugoslovanskega kat. akad. društva tudi član telovadnega odseka Orla.
5.	Društva v inozemstvu naj posvete posebno skrb strokovni znanstveni izobrazbi svojih članov.
6.	Posamezna jugoslovanska kat. aka-demična društva, posebno tista, ki se nahajajo v istem univerzitetnem mestu, naj bodo medseboj v najtesnejši zvezi.
7.	Jugoslovanska kat. akad. društva naj posvetijo posebno pozornost praktičnemu udejstvovanju verskega prepričanja. Uvedejo naj se redna mesečna sv. obhajila. Članom se toplo priporoča, da so v svrho lastne samovzgoje člani akademične marijanske kongregacije.
8.	Vodstvo zunanjega dela se poveri odseku, ki ga v vsakem univerzitetnem mestu sestavijo bratska akademična društva,
9.	Izdelajo naj se kolikor mogoče enotna pravila in enoten poslovnik za vsa jugoslovanska kat. akad. društva.
Po sprejetju teh resolucij je zaključil predsednik zborovanje ob sedmih zvečer.
Zborovanje bogoslovcev.
Istočasno so zborovali v II. nadstropju Kazine bogoslovci. Predsednik je pozdravil zlasti tovariše iz Bosne in podal sliko o letošnjem delovanju bogoslovskega sekretariata v Zagrebu, v katerem so bila združena skoro vsa društva jugoslovanskih bogoslovecv, Glavno delo je bilo to leto, da so bogoslovci po vojski zopet stopili medseboj v stik; posebno važno je pri tem, da se je pričelo sknpno delovanje Hrvatov in Slovencev.
Nato je poročal bogoslovec Ivan Ga-špert iz Zagreba o smeri in načinu dela v bogoslovskih zborih. Zakaj smo prišli v Maribor? Da začrtamo smer dela za bodočnost. Govori o razmerju posameznih bogoslovskih zborov do sekretarijata. Doslej ni bilo skupne organizacije za vse bo-goslovce. Treba jo je sedaj ustvariti. Referent poda kratko zgodovino sekretarijata in posameznih zborov. Pri tem omenja tudi poizkus, da bi se bila vpostavila v letošnjem letu edinstvena bogoslovska organizacija ter pojasni, zakaj se je ta poizkus ponesrečil.
Za bogoslovca je prva stvar strokovni študij in askeza. Vso pripravo v semenišču ie treba presojati z ozirom na bodoči po-
klic. Vsak bogoslovec se mora dalje v gotovih vprašanjih posvetiti Specialnemu študiju, Kdor svojega duha ne dvigne že v Šoli nad niveau tega, kar šola zahteva, ta ga v življenju ne bo dvignil niti nad najpotrebnejše v lastnem poklicu. Dijaštvu je potrebno teoretično delo v društvu: gojenje znanosti, pisateljevanje, govorništvo, knjigovodstvo, nigijena; zanemarjati se pa ne sme tudi praktično delo: proučavati mora psihologijo našega ljudstva, spoznavati najaktualnejša časovna, krajevna in stanovska vprašanja in ljudske potrebe. To se najlažje zgodi v počitnicah.
Na katera vprašanja moramo obračati posebno pozornost?
1.	Na versko-nravna ln misijonska vprašanja, na prcučavanje pravoslavja in na ljudsko mc"i1o;
2.	na souakn vprašanja: izobraževalna društvi, Orel, dijaška društva;
4, na politiko in programe političnih strank ter na časovni obzor.
Na ta način bomo dosegli lepe uspehe. Čez leta bomo lahko s ponosom zrli na delo, 6torjeno za narod. To delo nam je bilo zato mogoče, ker smo se kot bogo-slovci pripravljali nanje z vso skrbjo in resnostjo.
O predavanju se je razvila daljša debata, ki so se je udeleževali zlasti Hrvatje.
Frančiškan pater R. Mikulič govori o vlogi, ki naj bi jo imeli posamezni bogo-slovski zbori v Ligi. Gojiti in krepiti je treba katoliški radikalizem med dijaštvom in navajati dijake na čuvanje cerkvene avtoritete ter na sodelovanje pri dijaških glasilih.
Po predavanju se je otvorila živahna debata. !?o odmoru so se predložila zboru pravila za skupno organizacijo. Pra\Ja so se sprejela z nekaterimi izpremembami. Nato je predsednik zaključil zborovanje.
Žeasko zborovanje.
2ensko zborovanje se je vršilo v lepo okrašenem zavodu šolskih sester ob navzočnosti kakih 300 največ hrvatskih dijakinj. Prva je govorila članica zagrebškega Domagoja med. Leopoldina Gulin o potrebi, da se osnujejo katoliške ženske dijaške organizacije. Nato je referirala cand. phar. Milka pl. Peičič o katoliškem ženskem pokretu na Hrvatskem. V kratkem, jedrnatem govoru je podala zgodovino katoliškega ženskega gibanja na Hrvatskem in njegove uspehe. Senior dr. Ljubomir Ma-rakovič je govoril o početku katoliškega dijaškega gibanja na Hrvaškem, ki ga je doživel sam kot dijak. — Zborovanje so obiskali tudi škofje: dr. Jeglič, dr. Napotnik in dr. Nyaradi. Navzoč je bil tudi predsednik katoliške dijaške lige Kolarek.
Istočasno se je vršilo tudi zborovanje srednješolcev v Narodnem domu, o katerem še nimamo poročila.
Politične novice.
-f- V domovino Mahniča in Krenai
Nad 700 visokošolskega in srednješolskega dijaštva iz vseh hrvatskih dežela uiti na mariborski kongres... Ob tej priliki prinaša »Narodna Politika« uvodnik, v katerem opozarja na čudovito rast semena, ki sta ga vsejala veliki škof Mahnič in laj-večji socialni organizator Krek. Njuna katoliška in socialna misel z neodoljivo gilo osvajata srca omladine širom Jugoslavije. Ta omladina, ki hiti na mariborski tabor, bo videla v domovini Ma'nnča in Kreka, kaj zmoreta velika misel in požrtvovalno delo. Videla bo Slovenijo, ki je nekoč stala na tisti stopnji kulture, kakor so danes hrvatske dežele, a se je dvignila tako visoko, da služi sedaj ostalim jugoslovanskim plemenom kot ideal. Naj bi hrvatska mladina — zaključuje list — prinesla iz Slovenije čim več Mahničevega in Krekovega duha! Bog dajl
-f Za Koroško! Nad 500 zborovalcev, zbranih dne 25. julija 1920 ra protestnem shodu pred cerkvijo Sv. Tomaža pri Ormožu, najodločnejŠe protestira proti nameravani opustitvi demarkacijske črte med conama A in B na Koroškem, 1. ker bi se z odpravo te črte kršila velevažna določila mirovne pogodbe, ki za plebiscitno ozemlje določa na Koroškem dve strogo ločeni coni do konca plebiscita; 2. ker bi s to krivično opustitvijo demarkacijske črte nastala za našo državo ogromna, ne-dogledna financielna in gospodarska škoda; 3. ker bi z ukinjenjem demarkacijske črte v najkrajšem času nastale razmere, ki bi obnovile krvave izbruhe političnih strasti in sovraštva in privedle do pretepov, ropov in pobojev. Zborovalci pozivajo vlado, da se tej zahtevi nikakor ne ukloni.
-f Protestni shod v Kranju. V nedeljo, dre 25. t. m., se je vršila v Kranju dobro obiskana protestna manifestacija proti opustitvi demarkacijske črte med 'onama A in B. Govornika, gg. prof. dr. S. Dolar in V. Marinko sta v kratkih in jedrnatih besedah pojasnila udeležencem Hanašnji položaj na Koroškem, ki ga ogroža najnovejša, povsem krivična zahteva antante, da se odpravi demarkacijska črta. Odobrile so se rcsoluciie. ki so vnoslale po-
krajinski vladi za Slovenijo. Po protestnem shodu se je vršil ustanovni občni zbor toroškega odbora. Za predsednika je Lil izvoljen g. prof. V, Marinko.
4- Zborovalci sodnega okraja Vinšja-gora, zbrani na protestnem shodu za koroške Slovence v Višnjigori dne 25. julija 920 odločno protestiramo: 1, Da bi se opustila demarkacijska črta med conama A in B na Koroškem pred izvr.šenim ple-nscitom in pozivamo centralno vlado v 3elgradu in pokrajinsko vlado v Ljubljani, da se nikakor ne ukloni krivičnemu, neutemeljenemu pritisku pariške mirovne tonference. Vsi zborovalci stojimo za Koroške Slovence kot en mož. — 2. Najglo-jokejše sočustvujemo s trpečimi l:ati v Dalmaciji, Goriški in vsi Primorski in najodločnejŠe obsojamo italijanski vandall-zem nad imetjem naših bratov in pozivamo centralno vlado, da zahteva zadoščenja in povračila za vso storjeno škodo. — 3. Obžalujemo demisijo koncentracijske vlade v trenutku, ko nam je tako nujno potrebno solidarno postopanje v in zunaj države in najodločneje zahtevamo vzpostavitev legalnih razmer,
+ »Naprejeva« logika. V Belgradu je ministrski predsednik priredil obed, h kateremu je bil razen regenta in nekaterih diplomatov povabljen tudi dr, Korošec. Pri tem obedu se je baje razpravljalo o tem, ali naj se Jugoslavija udeleži vojaške akcije proti Rusiji, O vsem tem smo že poročali, a sedaj poroča to tudi »Naprej«, Preko dveh stolpcev je razgrnil svojo senzacijo z naslovom: Pognali bi radi našo državo v vojsko — dr. Korošec pri tem pomaga! Ta logika je kaj značilna za glasilo g. Kristana, toda pravilna ni. Če bi na primer kdo rekel; Gosp. Kristan stoji na čelu stranki proletarcev, torej je sam siromak — bi to bila logika zdrave pameti, dasi je zmotna. Če pa kdo reče: ker se je dr. Korošec udeležil pogovora o vojski z Rusijo, hoče vojsko — je to popolnoma napačno. Pravilen sklep, ljubi »Naprej«, bi se moral glasiti: Ker se je dr. Korošec udeležil pogovora o vojski z Rusijo — vojske ne bo!
—	Seznam slovenskih ujetnikov v Skobelevu, Dr. Rok Jesenic o nam je poslal naslednji spisek Slovencev, ki se nahajajo še v ujetništvu v Skobolevu oziroma v okraju Skobelevu. Pisom je datirano 4. marca 1920. V mestu Skobelevu so: Va-lentič Anton, pred vojno: Trst, državna žel. Dr. Jesenko Rok, pred vojno: Celovec. Bokal Jožef Litija, Rotar Anton, Gradec, Štajersko. Toplak Alojzij, Št. Peter pri Mariboru. Švarc Peter, Waiz pri Gradcu. Šošič Viktor, Opčina pri Trstu, Rož-man Franc, Mala Nedejla pri Ljutomeru, Golob Ivan, Solkan. Škorjanc Janez, Ber-klen pri Ljubljani. Peršič Ivan, Opčina št. 42 pri Trstu. Bohorč Anton, Rajhenštajn 44., Štajersko. Rudolf Valentin, Godovič, Logatec, Kranjsko. Križmančič Jožef, Ko-per-Černikal, Istra. Lemut Alojzij, Postoj-na-Col. Skočaj Jakob, Meduna, Gradiška, Tobernič Ljudovik, Zagorje, Hrvatsko, Gradišek Jože, Strajna, Kranjsko, Simo-nišek Janez, Rajhenburk, Štajersko. Ku-mer, Železna Kaplja, Koroško. Novak Janez, Št. Lorenc, Štajersko. Štepic Janez, Št, Jernei, Dolenjsko. Pajnik Ljudovik, Ruše pri Mariboru. Pleteršek Fric, Pcberž pri Mariboru. Ortner, Luče (Leutschach) pri Mariboru. Grafounar Andrej, Maribor. Pisk Franc, Kranjsko, Vidmar Ivan, Ljubljana. — V kraju Kizil Kija, okraj Skobelev bivajo: Hlacar Alojzij, Roblek Franc, Ljubljana, Petrič Ivan, Lož, Kranjsko. Obreza Jožef, Trbovlje, Štajersko. Melhjor Miha, Štajersko. Tomšič Ivan, Ljubljana. Avzec Jožef, Kašelj-Ljubljana. Suša Lovrenc, Ubeljsko, Kranjsko. Mo-škat Ivan, Cerkno-Tolmin. Korče Ivan, Ubeljsko. Pilnaver, Št. Rupert, Dolenjs-ko. Vozel Alojzij, Krško. Kapljar Alojzij, Bučka, Junc Jožef, Št, Jernej, Dolenjsko, Vraber Anton, Leoben, Štajersko. Javor-nik Jože, Velika Morceva (?), Kranjsko. Kvas Miha, Augenbach, Štajersko. Ornik Ivan, Ploderperk. Lohkar Janez, Litija, Kranjsko. — V Santo, okraj Skobelev je medicinec Vidmar Drago iz Ljubljane, v Čimionu, okraj Skobelev pa Kovačič Vinko iz tržaške okolice.
—	Tabor »Svete vojslie« bo o priliki I. slovanskega orlovskega tabora v ponedeljek, dne 2. avgusta 1920 v Narodnem domu. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Govorili bodo: Dr. Matej Justin: Alkoholizem in ljudsko zdravje. Dr. Andrej Gosar: Socija-lizttn in alkoholizem. Dr. Franc Kovačič: Delo za treznost na Štajerskem. Pavao Je-sih: Sveta vojska na Hrvatskem. Marija Stupca: Boj zoper nenravnost. Antonija Stupca: Boj zoper surovost. Zastopnik ameriške dcputacije poroča o prepovedi alkohola v Ameriki. Vse, ki boste na taboru, prosimo in pozivljcmo, da počakate in se udeležite tudi našega taboral Posebno pa šo vabimo Štajerce, ki imajo najbližje, da p/idejo in pokažejo zanimanj o za to našo stvar. Kajti haš na Štajerskem Svc« voiska ni naj mani potrebna.
—	Zborovanje »Dobrodelnosti« bo v
ponedeljek popoldne ob 2. uri v Narodnem demu v Mariboru. Poročajo: Župnik Anton Mrkun: Potreba dobrodelnosti. Župnik Matej Štrakl: Dobrodelnost na Štajerskem. Nadzornik Fr. Lavtižar: Zveza jugoslovanskih dobrodelnih društev. Udeležtie se tudi tegal Nato sestanek duhovnikov, razgovor o stanovskih zadevah.
—	Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze v Mariboru. Vse obrtnike, ki se bodo ob priliki Orlovskega tabora nahajali v Mariboru, opozarjamo na občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze, ki se bo vršil dne 31. julija ob 2. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Namen zborovanja je, osvežiti obrtno organizacijo, dati ji nove pobude in ognja za politično in gospodarsko delo, poglobiti medsebojne vezi in pomnožiti vrste njenih somišljenikov. Udeležba naj bo številna. Konsolidirajte vrste naših obrtnikov, da se boste mogli postaviti v bran sovražnim navalom,
—	Kronska zbirka za Koroško. Društvo »Gosposvetski Zvon« se prisrčno zahvaljuje prezidiju poštnega in brzojavnega ravnateljstva, kakor tudi vsem uradnikom — darovalcem in nabiralcem, ki so s svojo rodoljubno požrtvovalnostjo potom Kronske zbirke za Koroško nabrali v kratkem času veliko svoto 50.000 K. Polovica zneska se je nakazala Narodnemu svetu v Velikovcu, drugo polovico bo uporabil »Gosposvetski Zvon« za propagandne namene na Koroškem v A in B coni.
—	Naznanilo. Vsem onim, kateri me večkrat zaman iščejo, naznanjam sledeče: Na razpolago bom za ustmena sporočila in pogovore v sredo dne 4. avgusta, ko se vrnem iz Maribora, in sicer od 9. ure zjutraj dc 12. ure opoldne pri gospodu Simonu Kmetec v pisarni Kolodvorska ulica 36 in od 1. do 3. ure popoldne pa na vrtu hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. Kdor je oddaljen in ne more priti, lahko sporoča pismeno na naslov g, Kmeieca do 14. avgusta. Ta dan nameravani imeti predavanje v Ljudskem domu v Ljubljani. Potem odhajam na svoj dom, kjer bom na Veliki Šmaren na Žalostni gori pri Preserju razdal vsa darila, katera še imam iz Amerike za one, ki so izročili njih prijatelji ali sorodniki. Vsi interesente z Vrhnike, iz Bevk, Borovnice ali Žirov bodo dobili pismena povabila za ta dan. Ob tej priliki bom popoldne tudi pojasnjeval svojim nekdanjim prijateljem, kako živimo v Ameriki. Vsem onim, katerih morebiti nisem mogel ali ne bom mogel obiskati na dolenjski ali gorenjski strani, bom poslal obvestila po pošli ali pa jih izročil gospodu Kmetecu, da se ob priliki zglasite. Moj povratek v Ameriko bo okelu 17. ali 18. avgusta, ker parnik odhaja iz Trsta 21. avgusta. Do dne 14. avgusta pa me dobite kot rečeno v Ljubljani. To sem oglasil zato, da ne bedo nekateri izgubljali časa in denarja, ker me iščejo, ne vedoč, kje sem. Imam mnogo opravka po deželi. S prijateljskim pozdravom
Anton Grdina.
—	Prost, gasilno društvo v Žebnici pri Škol.i Loki priredi v nedeljo dne 1. avgusta 1920 vrtno veselico na vrtu gosp. Josipa Logonder, p. d. pri Jergu. Začetek točno ob 15 .uri popoldne. Za zabavo in postrežbo bo kar najbolje preskrbljeno. Čisti dobiček jc namenjen v prid gasilnemu društvu. Zatorej vsi prijatelji gasilstva dobrodošli! — Odbor.	(k)
—	Poseben brzi tovorni vlak za zelenjavo so uvedli na progah Novi Sad—Belgrad in Novi Sad—Zagreb. Novi Sad je prej izvažal na Dunaj, v Pešto in Berlin po 50 vagonov zelenjave dnevno.
—	Zanimiva pravda, Nedavno je bil vseučliški prof. dr. J. Ude, predsednik društva za preganjanje javns nenravnosti pred poroto* v Gradcu. Tožil ga je zaradi razžaljenja časti vseučiliščni prof. dr. R, Polland, špecijalist za spolne bolezni v Gradcu. Prof. Ude je namreč spisal knjižico: »Univerzitatsprofessor und Bordell-besitzer«, v kateri očita Pollandu, ki je na javnem zborovanju zagovarjal bordele v Imenu ljudskega zdravja, »da nikakor ni mogel in smel tega storiti, ne da bi ga zadel očitek nepoštenosti in preloma prisege, kajti v službeni prisegi se je zavezal, da ne bo učil nič protipo-stavnega. S tem pa, ker je Polland branil bordele se je pregrešil proti § 512, ki govori o svooništvu. Poleg tega so pa bor-deli kotišča najgrše bolezni in venerične infekcije.« — Dne 3. jul je bila obravnava, ki je trajala 10 ur. Prof, Ude in zagovornik njegov dr. Orel, sta sijajno zmagala. Dr. Ude sam s svojim eno uro trajajočim govorom je napravil očividen vtis na porotnike ter jih je prepričal, da si zagovornik bordelov naloži na svojo vest velikansko odgovornost in da nikakor in z nobenim razlogom ne more opravičiti svojega .stališča, Dr. Ude je bil popolnoma oproščen; njegova knjižica, ki je bila zaplenjena, je zopet v prosti razprodaji,
k Podružnica S. P. D. za Kož z sedežem v Borovljah priredi v nedeljo dne 1. avgusta t. L društven izlet na Mačensko
planino k »Rožanski koči« (prej »Celovška koča«), Koča, ki leži pod Stolom na severni strani 1630 m visoko, je popolnoma oskrbovana in ima okoli 20 postelj, ter skupno ležišče. Dobi se tam vsakovrstne pjjače, tople in mrzle jedi, posebno tudi surovo maslo, sladko in kislo mleko, žgan-ci. Za izletnike s Kranjskega se priporoča pot na Stol k »Prešernovi koči« (2198 m) in odtod na kor. stran k »Rožanski koči navzdol. Kor. izletniki se peljejo do Bistrice (481 m) z vlakom, od koder pelje -pot skoz senčnat gozd polagoma navzgor na sinjo Mačensko planino. — Odbor.
k Oddaja kolodvorske restavracije V Fodroščlci. Na postaji Podroščica se odda restavracija- Zapečatene ponudbe opremljene s kolkom 12 K, naj se do 10. avgusta t. 1. do dvanajstih pošljejo direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mihanovi-Ceva ulica br. 12.	c
š Z g. Savinjska dolina. Podružnica Jugoslovanske Matice za občine Mozirje, Rečica in Kokarje priredi dne 22. avgusta v prostorih grada Vrbovec pri Mozirju večjo ljudsko slavnost, na katero opozarjamo že danes.
š Tatvina. Iz zaklenjene električne centrale pri granitnem kamnolomu v Ce« slaku, občina Kot, okraj Konjice, sta bila ukradena na škodo kneza Windischgrae-tza dva, gonilna jermena, vredna do 15-000 kron. Tat je v gozdu blizu centrale jermena razrezal in odnesel boljšo dele, drugo je pa tam pustil.
Ussfellsaislte novice«
lj Krščansko žeasko društvo si usoja v svrho prireditve komerza v Unionu z dne 2. avgusta na čast našim vrlim gostom opozoriti svoje člane z vljudno prošnjo, da v svoji velikodušnosti prispevajo v obliki je-stvin k sijajnejšemu uspehu omenjene prireditve. Vsa, tudi najmanjša darila se hvaležno sprejemajo v ponedeljek, 2, avgusta od 6, do 7. ure v Unionu.
lj Društvo poštnih uradnikov in urad* eic priredi v nedeljo, dne 1, avgusta sestanek v vrtnem salonu pri »Novem svetu«, na katerem bo poročal delegat o pragma-tiki. Člani se vabijo	(k)
lj Sekcija sa trasiranje novih prog v Slovesi)! se jc osnovala v Ljubljani. Za vodjo sekcije jc imenovan stavbni svetnik ing. Rudolf Kavčič.
lj Umrli so v Ljubljani: Milena Vičič, hči železničarja, 7 mesecev. — Marija Si-mončič, šoferjeva hči, 2 leti. — Marija Trpin, kečarjeva žena, 37 let, — Angela Vrečar, pisarniška pomočnica, 23 let. —■ Danica Žitnik, delavčeva hči, 7 mesecev, — IvfuiaMlakar, premogarjeva žena, 40 let, Karel Korošec, ključavničarjev sin, 11 le?ecev. — Marjan Ravnihar, urarjev sin, 4 mesece. — Josip Pili, svetilničarjev sin, 13 mesecev. — Helena Tomšič, uradniko-va hči, pol leta. — Pavel Trampuš, posestnikov sin, 1 uro. — Fabiola Kolenc, urad-nilcova hči, 3 ure. — Vojteh Brabec, stavbenikov sin, 11 mesecev. — Ana Jurgl, služkinja, 48 let. — Štefan Kocet, zasebnik, 33 let. — Anton Gartner, sin šivilje, 20 dni, — Ivanka Žnidar, rejenka, 6 mesecev. — Primož Štern, hlapec, 68 let. -h Marija Oblak, mestna uboga, 78 let.
lj Gkradeni gledališki igralec. Pri gospodu gledališkemu igralcu Cirilu Brato-šu, kateri stanuje v hotelu »Tivoli«, je bilo vlomljeno. Zločinci so mu odnesli temno-sivo zimsko suknjo, 4 nove, bele srajce, več robcev in nogavic, rjav klobuk in siv suknjič. Gospod Bratoš je oškodovan za 6000 kron.
lj Prevelika zaupljivost. V Zvezdi je izročil te dni g. Anton Terček nekemu »pi iatelju« 2 srebrni, 1 nikelnasto in eno zlato verižico v vrednosti 1400 K z naročilom, da naj mu iih proda. »Prijatelj« je vzel verižice, toda denarja g. Terčku ni prinesel.	■'■■S-'.
H^flUlipSI; POTtlli«
VLADNA KRIZA AKUTNA.
' Belgrad, 29. julija. Danes dopoldne ob desetih so imeli v ministrskem predsedstvu sejo delegati parlamentarne in demokratske zajednice: dr. Vesnič, dr. Ninčič, Draškovič in Pribičevič. Parlamentarna zajednica je šla že včeraj v popuščanju do skrajne meje, kolikor je le mogla. Zato sta imela njena delegata naročilo, da se ali pogajanja prekinejo, če ostanejo demokrati pri svojih pretiranih zahtevah, ali pa se sestavi na podlagi dosedanjih dogovorov koncentracijski kabinet. Na seji so se pretresala sporna vprašanja, Ko ni prišlo do sporazuma, so se delegati razšli, ne da bi bili določili čas prihodnje seje. Tako je prišla kriza do vrhunca. Demokratska zajednica je imela danes sejo, na kateri bo izprcgovorila zadnjo besedo. Z ozirom na vse to se zdi, da bo Vesnič jutri ali pojutrišnjem vrnil regentu mandat. Zato sc vrne tudi regent iz Topole, da poveri rešitev krize eventualno drugemu politiku.
Belgrad, 29. julija. Vesnič je i: javil na seji radikalnega kluba, da ne more dalje trpeti zavlačevanja krize.
Belgrad, 29. julija. Po brezuspešnih poizkusih, cla bi sc sestavil koncentracijski kabinet, ste mogoči dve možnosti: da sc poveri sestava vlade ali parlamentarni ali demokratski zajednici, Niti kabinet parlamentarne zajedr.ice, niti kabinet demokratske zajednice bi ne imel kvoruma v parlamentu. Zato bi sc tudi volilni zakon ne mogel sprejeti rednim potom v drugem branju.
Belgrad, 29. julija. Demokratje zahtevajo, da se pred rešitvijo ministrske krize odpravi ženska volilna pravica pri občinskih volitvah v Sloveniji, ki je že dovoljena s kraljevim ukazom.
Belgrad, 29. julija. Po sporazumu med sfrankami naj bi imeli pasivno volilno pravico izmed uradnikov samo ministri in profesorji pravne fakultete. Jugoslovanski klub hoče k temu paragrafu (§ 15) dostaviti še to, da se vzame pasivna volilna pravica podjetnikom, dobaviteljem in vsem osebam, ki se nahajajo z državo v poslovni zvezi, ker je mesto poslanca s takimi posli nezdružljivo.
Belgrad, 29, julija. Parlamentarna zajcdnica želi, da se takoj po objavi volilnega zakona razpišejo volitve za konsti-iuanto.
Belgrad, 29. julija. Glede bosanske vlade je prišlo do sporazuma. Predsednik vlade bi bil radikalec iz Bosne. Demokratje bi dobili poverjeništvo za pravosodje. Ostala poverjeništva bi si razdelili fučka in Težačka stranka,
Belgrad, 29. julija. Na Hrvaškem so težave s sestave nove vlade izredno velike. Demokratje absolutno zahtevajo zase poverjeništvo za prosveto, a Narodni klub nikakor noče v tem vprašanju popustiti. Radikalci skušajo vplivati na Narodni klub, da bi popustil v tej točki.
LDU Belgrad, 29. ulija. Včeraj so bili poedini klubi obveščeni o poteku dosedanjih pogajanj glede sestave nove vlade. Danes so imeli sejo zastopniki parlamentarne in demokratske zaednice, kjer so došli v gotovih točkah do sporazuma. Zastopnika radikalcev dr. Vesnič in dr. M, Ninčič sta podala radikalnemu klubu poročilo o dosedanjih razgovorih. Radikalni klub je vzel to poročilo na znanje ter pustil Protiču svobodne roke, da vodi na-daljna pogajanja do odločitve. Istotako je bil Demokratski klub obveščen po svojih poslancih. Narodni klub obstaja pri svoji zahtevi, da ostane dr. Bazala še nadalje poverjenik za prosveto in vero na Hrvatskem, dočim Jugoslovanski klub ni opustil svoje zahteve, da dobe pri občinskih volitvah na Slovenskem vse ženske vo-livno pravico. V vprašanju izvoza je dosežen sporazum, kakor že javljeno, da se sme koruza prosto izvažati, a pšenica le v kontingentu. Demokrati smatrajo za umestno, da bi se dovolilo prosto kupovanje, dočim menijo radikalci, da je za našega producenta bolje, da izvršuje ta posel središnja zadruga za izvoz. Minister za konstituanto jc poslal ministru za agrarno reformo dr. Krizmanu pismo, v katerem razvija svoje nazore o rešitvi agrarnega vprašanja ter izraža željo, da bi se dr. Krizman na podlagi teh nazorov pogajal. Radikalci zahtevajo, da se ustanovi agrarni odbor, obstoječ iz ministrov, katerih resorti so zainteresirani pri rešitvi tega vprašanja. Protič meni, da se mora izplačati begem hak (desetina) za leta 1918, 1919 in 1920 in da morajo se-Ijaki zapustiti posestva begev, ki so jih pred letom sami zasedli. V splošnem vlada mnenje, da se danes ali jutri zaključijo pogajanja, da poda nato dr. Vesnič regentu prestolonasledniku Aleksandru isto listo in da bo na ta način reaktivirano staro ministrstvo.
OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
Belgrad, 29. julija. Pri občinskih volitvah v Belgradu so se zedinili demokrati in radikalci, da dobe demokratje 18 mandatov, radikalci pa 12.
L sSasvanski orlovski tabor
Orlom in Orlicnm! Vsi prinesite s seboj jedilno posodo in oroclje, ker brez tega jc skupna prehrana nemogoča. Odbor za orlovski tabor v Mariboru.
Za izlet na Bled bodeta vozila v torek, 3. avgusta, dva posebna vlaka, in sicer pelje br. Hrvate vlak, ki odide ob peti uri 17 min,, Čchoslovake in Slovence pa oni, ki odide 10 minut za tem. Hrvati se vrnejo že 3. avgusta zvečer ob 23. uri 25 minut, Čchoslovaki odidejo 4. avgusta ob 10, uri 52 minut proti Vetrinju čez Celovec proti Mariboru.
Izlet na Bled. V splošno informacijo dajemo sledeča navodila: Za izlet je treba posebnih izkaznic, ki jih izdaja taborska pisarna v Ljubljani in v Mariboru za ceno 1 K. Med potjo se lahko pridružijo izletnikom drugi udeleženci, ki se vračajo še isti dar. na večer s hrvatskim posebnim vlakom, ki odhaja z Bleda ob 11. uri zvečer. Zahtevajte torej takoj šc posebne iz-letne izkaznice!	t,
Iluminacija Blejskega jezera.' J
Na Bledu bo dne 3. avgusta na čast došlim gostom prirejena svečana iluminacija. Prireditev bo vodil poseben odbor, v katerem se nahajajo praški tehniki. Proizvajalo se bo 10 kombinacij z raznimi slikami,
Najpreje se bo uprizorilo ognjeno solnce, temu slede fontane, rimske sveče, pahljače, mlini na veter, ognjena drevesa in ognjena kaskada. Lepe bodo simbolične slike Orla, pri katerih bodo svetili re-
flektorji. Iluminacijo bo zaključila živa slika.
Pri tej iluminaciji bodo sodelovali polnoštevilna jeseniška godba in društvena pevska zbora z Bleda in Zg. Gorij, ki se bosta nahajala na posebnih splavih. Na vseh gričih okoli jezera bodo goreli kresovi.
Za vožnjo po jezeru bo pripravljenih 30 čolnov. Vstopnice za čolne se bodo dobile na Bledu v Društvenem domu.
■.«
Turistška in šport.
Floridsdorfer A. C. Wien — Ilirija. V so.
boto ob pol 19. uri se vrši na prostoru Ilirije velika internacionalna nogometna tekma med Dtvimi moštvi Floridsdorfer Atletic-Cluba z Dunaja in Ilirijo. Moštvo Floridsdorfa stoji danes na četrtem mestu dunajskih prvorazrednih klubov, a opomniti ie treba, da ie bilo isto moštvo v letih 1917—1918 prvak bivše. Avstrije, torej na prvem mestu pred Rapidom, V moštvu je pet reprezentativnih igralcev:; Amon, Ister, Hummelberger, Neubauer in PI-: hak, ki ie eden izmed najl oljših dunajskih' golmanov, dočim je Neubauer sigurno najboljši dunajski centerhalf. Moštvo je telesno izvan« redno močno, goji visoko igro, izvrstno teh« niko in skupno igro. Igrali so proti Wiener Sportklub 2 : 0, Hašku 5:1, Concordiji 1 : 0, Graškim Amaterjem 4 : 1 in Gradjanskemu 3:2. —• Vstopnina: sedeži po 24 in 16 K, sto«t jišče 10 K, dijaško (člansko) stojišče le v pred« prodaji 6 K (na prostoru Ilirije v petek od 18.—20.30 ure). Predprodaja drugih vstopnic' v drogeriji Kane, Židovska ulica in pri tvrdki »Svetla«, Mestni trg. Tekma se bode vršila' ob vsakem vremenu.	(k)
Koča na Jepiei 1587 m pod Kepo. Vso. turiste opozarjamo, da se vrši v nedeljo, t. j. dne 1. avgusta t. 1, slovesna otvoritev omenjene koče, ki jo jc nemška solelateska za prevrat« popolnoma oropala in uničila ter jo jo sedaj dalo SPD na, novo popraviti in opremiti. Planinci in planinke iz Posavja in Podravja, udeležite se tega slavija kolikor mogoče mnogo« številno! — I\oča slovi po svoji znameniti legi z divnim razgledom na biser Gornjega Roža —. Blažko jezero! Pristop iz železn. postaje Dovje skozi Belico 3 ure, iz Blač ob Blaškem jezeru 3 in pol clo i uro (najložje) ali iz Dovjega preko sedla Mliuicc in vrha Kepa 5 ur (za izveia bane turiste).'

£oža pougan pr, T^udol/ perhavc
poročena
Celje 24. julija 1920. Jvlaribor
0(\Zr Hememovgp soba
razsvetljavo in posebnim vhodom. — Pismene ponudbe se prosi na upravo .Slovenca" pod šifro »Soba«.
IfSria išče mablovano ali prazno
______llliiS sobo pri boljši družini
najraje s hrano. Ponudbe pod S. A. U. na upravništvo.
B>ea?ni clFfli tipa ,Ha'nmond«> dobro
NjSuIS ollUj ohranjen, se proda za 4000 K v Kamniku pri Krištofu, Šutna. Kdor ga rabi, naj si ga ogleda. 3063
začetnik, išče mesta pri i odvetniku v Mariboru. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod »Koncipijent 3068«.
osel in oslica. Kje? pove upravništvo .Slovenca" pod St. 307$.
Brnita CD roCni mlin. Napraviti se nUUU JtJ da tudi na gepel ali elektriko. Melje od črne do najfinejše bele moke. Ravno tam se prodasta 2 omari za ied, biljard in pisalna miza po nizki ceni. — Kje, pove upravništvo ..Slovenca" pod št. 3067.
Alfftil 8e Proda- Pandi Jeram, Rim-/1 * liti ska cesta 24, II. nadstr., levo.
NOVfi Aišfl80 proda 7 ®lcoi'i i01"'—
Kranj.
Vprašanje na P. Žontar,
3023
Cvetlično semena
nageljčki, levkoje, primule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva, se dobe pri Sever & Kom;., LJubljana, WolSova nlica št. 12.	2'J54
Mali mlin za moko na motor aligepelj lflUll Milili izmelje 100 kg na uro, krušna peč za 10 hlebov, železni masivni štedilnik, 1 valjar za vrt je naprodaj. Ogleda se Resljeva cesta št. 30. Felix Toman.
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi med svoje nebeške krilatce našega ljubega, nepozabnega sinčka
Henrika
Pogreb se vrši v petek. 30. t. m. ob 3. uri popoldne iz
mrtvašnice.
Ljubljana, 29. julija 1920.
Josip in Ema Kovačič starši.
..'•> . . ,,. 1"'a,v.-> >>»" ■•'C,! t '«•;! • ...	T-"'.S .	;V .':•/•',.'. -V.'.	.•>*«*••• ■'>V'V--i-' V^V
K. UfORSCHE - MARIBOR
Gosposka ulica št. 10.
Veletrgovina i manuioKiurnim »logom.
'toS^K po jako znižanih cenah.
■BBOBRSasa
H?

pa globoko znižanih cenah
iE&CI
&ffls'j2as®£$s5ia cesta n. - Vegoaa nKca
ijSBE^^««™^	'; m&BSSBBi 5
Išče se za takojšnji nastop ispraSanl
kiarjac
kateri se razume na montažo in elektrotehniko. Opravljal bo lokomobilo ter dinamo. Ponudbe pod »Dolenjsko 3059e na upravništvo .Slovenca".
Dr. Rodoscliegg
zobozdravnik
v Ljubljani, Stari trg 2
ne ordinira od 31. julija do 22. avgusta.

KrojaSka Cvrcika
Ljubljana, Sodna ulica št. 3
naznanja, da se je lastnik iste zopet
mr povrnil T&jjg
z orožne vaje in se cenjenim odjemalcem vljudno priporoča.
kupuje: Tovarna lesnih žebljev Tacnu pod Šmarno qoro.
v vsaki množini dobavlja
F. &
Brzojavi: Ukersped. — Telefon 117,
SfiHSS, podgane, stenice, iCurkf
lil y«n golazen mor* poginiti, ako porabljate moja imiboljo preizkušena in splosno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K. 10, zu podgane in mlfil li 10; za udurke K 10; posebno močna vrsta K 20; tinktura za atoaloo lv 10 unioovaleo moljev K 10.; prušek proti mrčesom K lOin 12.- mazilo proti ušem uri ljudeh K. S,—10.; mazilo r.a usl pri živini 6,-10.; pr«. šok za uSl v obleki in perUu K o in 10.; trn-ktura proti mraeeu na sadju in zelenja«) (nniiiev. rastlin) K to. 1'raiok proti mravljam K. lo. Mazilo proti ijarjam K10. — Pošilja po povzetju Zavoii zu oksport.
M. Junker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trgovcem pri voSJera odjemu popust.
I'L
GARJE
srbečico, hraste, lliaje, onlčl pit človeku io Sivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po poŠti K 12"50 pošt-| nine prosto. — Prodaja te razpoiii)a lekarna Xrnk6cry t Ljubljani, zraven rotovža.	16.31
Dorprlun 21 oralov, obstoječe z lepim rffdbjlVU sadnim vrtom, gozdom, travniki, njivami in novimi gospodarskimi poslopji, ležeče 10 minut od državne cesto, ki vodi v Sv. Lenart v Slov. Goricah, se proda za 200.CC0 K. Ponudbe na: Fr. Kurnik, Slovenska ulica 15, Maribor.
hiša
na najprometnejšem kraju Maribora se takoj proda. Ponudbe pod št, »250« na zastopstvo Jugoslov. novlo, Maribor, Slovenska ulica 15.
Trgovci s premogom. • Pozor!!!
Izvrstno idoča
.
na ročni obrat, 100.000 kg pritiska, izdeluje do 0000 komadov v 24 urah, komad ca. 1 kg težak, se radi pomanjkanja prostora takoj proda. Prašni premog in voz se na željo preskrbi. Veletrgovina M. Oswatit«cb, Celje.
Na prosti stojnici Vodnikov trg se pro* daja prve vrste
med, race, piščanci in jajca«
Med se dobi tudi na debelo.
prirodni
z rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se dobe tudi ekstrakti za umetne soke itd.
SrečHa Puli, NetelNova ulica
ljubljana (popre) zaloga Mengiške pive).
Brez posebnega obvestila.
Josip Ciuha, trgovec v Ljubljani, naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njegov družabnik, gospod
rane Jesih
trgovec
danes dne 29. t. m. ob 12. uri dopoldne po kratki, mučni bolezni mirno preminul. y Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 31. t. m. ob 4. url popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križn.
V Ljubljani, dne 29. julija 1920.
Mestni pogrebni ZBVod v Ljubljani.