87. številka. Ljubljana, sredo 18. aprila. X. leto, 1877. I*f:Hj:i vsak dan, izvztuiiii po.uj.cljko in dneve po praznicih, :er velja po polti prejoiuan za a v h t r o - og e r s k o rieielfl za celo leto 16 gld., za pol lt;ta 8 gld , tm četrt leta 4 gid. — Za Ljubljano orez pošiljanja na dom za celo leto 13 glu., ia četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »o računa 10 kr. en mesec 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poAtnina iznaša. —Za gospodu učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniliol cena in sicer: Z t. Ljubljano za četrt leta "2 gld. 50 kr., po pošti prejemau za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje o J četiriBtopne petit-vrste »> kr., če «<• oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. će se tri- ali većknit tiska. Dopisi nuj ne izvole frankirati. — Kokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stnlba". Op-h inštvo, na katero naj Me blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 vojski. Iz Peterburga ima „Pol. Corr." 16. aprila ta-le telegram : Diploinatiena borba je za gotovo definitivno dokončana. H uski car potuje najbrž 10. t. ni. k vojski. Dunajskemu „Tagbl." se poroča, da je liže poseben vlak pripravljen, ki bode ruskega carja, cesarjeviča naslednika in Še već odlič-nikov v vojni tabor kiše nevsk i pripe-lj a 1. Car bode vojsko ogledal, potem pa jej ukaz dal, zasesti Bulgarijo. Sodi se, da vojne Turkom niti napovedovali ne bodo, ker ko bi Turčija pustila mirno zasesti Bulgarijo, da se reforme izvedo, vojne niti ne bi bilo. Tega so ve da Turčija no bode storila, te-muč se bode krepko v bran postavila. Itusi bodo vojevali tedaj užo četrto vo no v tem stoletji s Turkom. Valjda so se naučili Ogibati se napak prejšnjih svojih vojska; ali tudi Turki so so mnogo naučili. Le ti bodo gotovo le kolikor mogoče zašancani in utrjeni branili se. In datidenes, ko je strelno orožje za bratnbo postulo tako strahovito, in ko je turški fanatizem tako silovito razpiban in razpaljen, i in a m o s t ra S D o k r-vavo borbe pričakovati. Ruski generali, vodeči gotovo da bolje izurjeno, bolje oboroženo in obskrbljeno vojsko na bojišče, valjda so vse to dobro preštudirali in bodo znali vse veliko težave premagati; odrezavši turškej vojski pot do Carigrada, bodo jo tako mogli sestradati v tvrdnjavab, če se bodo ogibala polja. Velik zgodovinar je dokazal, da vsaka velika vojna je nekako pospeševala po svojib nasledkih kulturo človeško. Gotovo pa se nij nobena vojska vojevala, katera bode tolikanj pospešila občno kulturo, zlasti pa pospešila Mfttek. Prižigalec. (Komun, v angleškem Bpisala Misa M. Cummins poslovenil J.) T> v iii£ i del. Tretje poglavje. (Daljo.) Katinka je, čudno dovolj, bila popolnem porabila, da je pred nekoliko tedni imela Jerico za soljubnico, sedaj pa jo je izvolia za prisrčno, najbolj zaupljivo prijateljico. Njena teta je bila preveč neolikana in surova, Bela preveč sebična in napušna, da bi jima zaupala svojo srčne zadeve; čo ravno pa Katinka nij mislila, da bi jej priznala svojo udanost k gospodu Brusu, bila je vendar tako jasnega in prozornega značaja, da je izdala Jerici svojo skrivnost in že celo vedela nij, da je to storila. Če prav razen Jerice blezo uikdo nij zapazil, vendar so je bila Katinka čudovito spre- in povzdignila razvoj velicega, nadarjenega, marljivega, mladega naroda slovanskega kakor jo bode nastopajoča vojna rusko-turška, ako Bog blagoslovi slovansko-krščansko orožje ruske roke. Za to molimo vsi Slovunje v prvej vrsti, pa gotovo tudi vsi pravi človekoljubi z nami vred. Nemške novine po večini hudobno in divje hujskajo proti Rusiji, da nema pravice, vojne s Turkom začeti. Ali iste novine so zagovarjale vspebe pri Solferinu, Sadovi in Se-danu, in prej vojsko v Šlezvik-IIolsteiuu. In vendar tukaj isti princip velja, princip narodnosti, samo, dajo tu poblažen z idejo k ršč a list v a in kulture proti poganstvu in turškemu barbarizmu. Kar je za Nemca prav , zakaj ne bi za Slovana bilo? Bismark in Andrassy. Občno je mnenje, da sta nam Bismark in nemško prijateljstvo največ pomogla, da je bil vržen Beust, ki se je bil, to se ve da, tudi prekasno podučil, da v Avstriji je skoro polovica vsega prebivalstva slovanska, in daje nastopil And ras sy. Ko je zadnje dni novica rojena bila in po vsem svetu šla, da je Bismark od vladanja odstopil, izrekala se je tedaj po vseh novinah misel, da tudi Andrassv pojdo in se tudi pri nas izpremeni vnanja politika. To je še vedno mogoče, zlasti po prvih zmagah ruskih. Da ga Bismark podpiral ne bode, to se nam zdi gotovo, ker Bismark vendar le gre in najbrž ga uiti več nazaj ne bode. To je vidno iz njegovega pisma do predsednika trgovinske komore v Bremenu. Bismark se mu zahvaljuje za zaupanje, ki mu ga bremensko meščanstvo izreklo in pravi: „Č u t, da moja menila. Poprej radostna, zmirom se smehljajoča, neskrbna Katinka je bda sedaj vsa zamišljena. Njeno solnčno lice je bilo pogostem zakrito z oblaki in je izgubilo vso ogreva-jočo veselost. Sedaj je bila nenavadno divja in živa, sedaj pa nenavadno zamišljena; na skrivnem se je ozirala in polna skrbi gledala gospodu Brusu v lice, kot bi ugibala in presojala njegove čuti in misli. Kadar je videla Jerico v vrtu se sprehajati ali pa samo sedeti v njenej sobi, približala se jej je, objela jo, oprla se na njeno rame ter je govorila o priljubljenem svojem predmetu. Pripovedovala jej je nekoliko prostosrčno, nekoliko pa bedasto o uljudnosti gospoda Brusa proti njej, govorila je celo uro o njeni in je vprašala, kaj Jerica misli o njegovih dobrih lastnostih in odkritosrčnosti njegovega naklonovanja. Omenila je napako, katero je na njem zapazila, toda ta je bila v njenih očeh skoro krepost. Kadar jej je pritegnila Jerica, ter obžalovala ono očitno napako, napela jo vso uže nekaj let pomanjšana delavna moč ne zadostuje več, moral me je nagniti, da sem prosil nj. vel. za svojo ostavko. Ker mi je pa najv. on to prošnjo odbil in mi zraven tega odpust dal, da svoje zdravje okrepim, smatram za svojo dolžnost, da se ne odtezam službi eesarjevej in domovinskej tako dolgo, dokler mi upanje ostane, da boni moči nazaj dobil, katere ta služba terja." To nij več govor pogumnega moža, to nij več jezik onega krepkega trdega Nemca Bisniarka, ki se je solzam Francoza Favni v obraz smijal, plakajočim nad nesrečo domovine, onega Bisniarka, ki je energično delal svojo domovine zjedinjevanje z brezpravjem, s krvjo in železom, in ki je baje mej bitvijo pri Sadovi revolver nabit v roci držal, da bi se moževsko-odloino ustrelil sam, če Trusi izgubo. To je jezik bolnikov, ki ima le še upanje, a je uže res moč izgubil. Bodi si, da je Bismarkova bolehnost res le fizična, knkor pravi, ali pa je druge vrste, iz tega pisma soditi, on ide in več kot mogoče, da ga ne bode več. Dunajsk tednik „\Varrens Woeliensehrifta piše o tem predno, mu je še to pismo znano bilo: „Knez Bismark se je dal sicer pregovoriti, da je začasno omejen odpust dobil, ali s tem so težave, ki so bile protivne njegovemu <> s tanj u v uradu, na strani puščene, a nikakor ne s pota spravljene. Boj Bismarkov zoper dvorne klike, zoper neplodnost in neznosnost svojih niinistrov-kolegov, zoper razrovano par* lamentarnost, v katerej nij lehko dobival celotne večine za vse svoje gospodarstvene in socijalno-politične namere in predloge, — vse to je ravno tako razdraženo proti njemu še pri življenji po odpustu, kakor pred \ svojo moč in bistroumnost, da bi jej dokazala, da ste se obe motili, ker ste mu pripiaavali ono napako; in če ima kako napako, ta je zares le tej naravnost nasprotna. Povpraševala je, ali Jerica zares misli, da gospod Brus vse misli in čuti, kar govori, in pristavljala je, da ona sama so ve da tega no veruje, — vso je le neumna bedarija. Tako priliko je navadno porabovala Jerica ter je Izrazovala iste misli iti trdila, da nij dobro zaupavati njegovemu mnogo obetajočemu pri-lizovanju; uboga Katinka pa je bila vsa potrta, ter je naštevala svoje razloge, zakaj se jej časih dozdeva, da pošteno misli,ker tako odkritosrčno in resnobno govori. Nič nij pomoglo opomniti jo in svariti. Katinka je bila vsa občarana. Nazadnje se je zdelo gospodu Brusu primerno, da je Jeričino stanovitnost poskusil s tem, da jej jo ponudil dragocen prstan. Močno se čude njegovoj predrznosti, zavrnila ga je brez obotavljanja in ovinkov, in drugi dan ga je videla na prstu odpustom ia bode prej ali kasneje do razpoka prišlo/4 Ves ta premislek nam torej upanje vzbuja, da za mojstrom utegne iti na vse zadnje vendar še učenec, naš grof Andrassv. Za pri-hodnjost naše monarhije in dinastije l>i bilo neizmerne važnosti, ko bi ne stal ta Al.tgjar na čelu vnaujega ministerstva zdaj, ko Rusija! rešuje svojo plemenito nalogo osvobojevanja krščanskih bratov naših, Jugoslovanov. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (II. seja. 18. aprila.) Deželni glavar opominja, da je jutri godovni dan cesarjeviča Rudolfa, kar je tem važneje, ker je cesarjeviČ dokončal svoje študije in bode začel sedaj posvečevati javnemu delovanju svojo moč. Glavar nadalje pravi, da pojutrajšnjem bode praznoval sin zmagovalca pri Aspernu, nadvojvoda Albrecht štiridesetletnico svojega službovanja v vojski. Glavar naglašuje, da je nadvojvoda Albrecht pri vseh narodih v Avstriji prijubljen, ker je kot najvišji poveljnik armade pravi reprezentant avstrijske ideje. Glavar prosi deželni zbor, da ga o polnomoči, obema čestitati brzojavnim potem. Zbor to zahvalno odobri. Postave za sušenje močvirja cesar nij potrdil. Izroči se gospodarskemu odseku. Dr. 131 e i w e i s nasvetuje, naj se gospodarski odsek pomnoži za dva uda. To se sprejme. Ministerstvo notranjih zadev je odgovorilo na sklepe, katere je bil deželni zbor lansko sesijo napravd in ki se tičejo doneskov kranjske dežele v sanitarnih zadevah. Ministerstvo pravi, da je pri deželnemu zboru slobodno ukreniti po kakej deželnoj postavi, kdo plača '/i stroškov pri epidemijah. Od slej bodo vlada plačala vozne stroške pri epidemijah, povrniti pa neče istih vožnjih stroškov, katerih je dežela leta in leta pri epidemijah nezavezana plačala in ki znašajo nad 40.000 gld. Za zdravila pri epidemičnih sifilitičnih boleznih mora i nadalje dežela stroške plačati. Odgovor minnisterstva so izroči finančnem odseku v poročanje. Občina litijska prosi, da bi se njej za šolsko zidanje dovolila 35°/0 doklada na davke na štiri leta in se njenej podarilo iz šolsko-normalnega zaklada 500 gld. Izroči se finančnemu odseku. V pomnoženi gospodarski odsek se volita poslanca Kotnik in dr. Poklukar. Dr. Poklukar stavi nujni nasvet, naj zbor sklene prošnjo do ministerstva notranjih zadev, da bi zborovanje še za drugi teden podaljšalo, ker je mnogo važnih stvarij še ne-uognanih. Sprejme se. Poslanec Braune poroča v imenu večine gospodarskega odseka naj se preko poročila deželnega odbora, kateri nasvetuje napravo mitnice na Reškej cesti, preide na dnevni red. Poslanec Dežman pak v imenu manjšine nasvetuje, naj se naprava mitnice dovoli in od deželnega odbora nasvetovana postava v tej stvari odobri. Prične se v tej zadevi jako široka debata, ki se pa suče večjidel samo okolo lokalnih zadev te ceste. Za napravo mitnice govori dr. Schrei. On pravi, tla je popolnem v redu, da tudi kupci in obrtniki pomagajo vzdržavati mitnice, katere rnbijo. Po njegovem računu bode mitnica nesla kakih 1500 gld. čistega dobička, kar bo užo nekaj, da se kaj leto za letom popravi. Dr. Bleivveis pravi, da je istinito, da deželni zbor v teku 10 let nij dovolil naprave nobene mitnice, ali temu je bila najbolj vlada kriva, ki se je mitnicam strogo protivila. Zdaj pa nema vlada nič proti napravi mitnic. Govornik prosi poslance, naj z davkom toliko obteženega kmeta stanje nekoliko olajšajo, da mu tudi obrtnik in kupec malo pomaguta izdržavati ceste. Poslanec Obreza tudi poudarja napravo mitnice in nasvetuje, ako bi obveljal predlog večine, naj bi se cestnim okrajem postonjskemu in bistriškemu skozi štiri leta dalo vsako leto 400 gld. za bolje vzdržavanje cest. Tudi Za-gorec je za napravo mitnico. Dežman zagovarja napravo mitnice, predlogu g. Obreze se pa protivi. Poročevalec večiue odbora, Braune ne govori nič. Glasuje se po imenih in se zavrže prestop na dnevni red z 20 proti 11 glasom. Potem se po deželnemu odboru nasvetovana postava o napravi mitnice na Iteškej cesti brez daljše debate sprejme. Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada. Katinkinem, katerej se je močno mudilo povedati jej o darilu. nIn vi ste ga sprejeli?" vprašala je Jerica tako začudena, da jo je zapazila Katinka in da ne bi očitno priznala, da ga je sprejela, rekla jo vsa zarudela, da ga bode nosila le malo časa. „Jaz bi tega ne storila," rekla je Jerica. „ Zakaj no?u „Prvič zdi se mi nespodobno sprejemati bogata darila od gospodov; in potem če vas vidijo tujci, delali bodo vam neprijetne pomenljivo opombe." „Kaj bi vi storili ž njim?" vprašala je Katinka. „Vrnila bi mu ga." Katinka je bila nedoločena; a po dolgem premišljevanji je sklenila, ponuditi ga gospodu Brusu ter mu povedati, kar je rekla Jerica. Storila je to. Ker pa gospod Brus nij znal ceniti Jeričinih razlogov in je le mislil, da bi rada nemir sejala med njim in Katinko, sklepal je, da je njeno srce vendar le pridobil in da jo bode kmalu popolnem zmagal. A nada njegova ga je močno prevarila, ko je pri prvi priliki ž njim ravnala z mrzlo uljudnostjo, kot je to zadnji čas zmerom storila; celo dozdevalo se mu je, da bi bila še manj marala za njegove prednosti, nego poprej. Ker je nag-loma zapustil hišo, žalovala je Katinka močno po njem ter je ves dan le premišljevala, kar je storila in govorila in kaj bi ga bilo morebiti razžalilo. Gospod Brus je poiskal staro priljubljeno mu mesto pod hruško ter je neprestano premišljeval jako važno vprašanje. Ben Brus se je čutil le redkokrat pri-moranega, da bi bil kako stvar opazoval z resnobnega stališča. Le redkoma je bil vajen napenjati svoje duševne moči ter kako reč ogledavati od obeh strani. Ker svoje žive dni nij poznal višega namena, kot da je pospeševal svojo sebično veselje, bil je navajen pozabiti vsako priliko, da se je zabaval ter pomagati si celo z nizkimi zvijačami, da bi izvršil svojo namere. Ker je bil kljubu svojoj kratkej pameti vendar precej prekanjen, kot Stroški za šolo v posameznih okrajih so sledeči: n* Slu/licna Funkfijsk« Sta- iinlflj«*! tloLluda iloklnilf imvnina šolski okraj gld. kr. ghl. kr. gld. kr. gld. kr. Postojna 21850 — 8J8JO — 400 — 160 — Črnomelj 110O0 — 233 34 3,00 — 84 - Kočevje 188:i0 — 493 33 666 67 80 — Krško 17000 — 450 — 808 33 320 — Kranj 16155 — 616 66 350 — 240 — Oblin LjiUjan I58O0 — 453 34 358 33 120 — Litija 13000 - 303 33 524 99 24 — Logatec 8200 — 333 34 308 32 -- Radovljica 9050 — 333 33 100 — 80 — Novomesto 13G87 50 206 67 200 — 160 — Kamnik 11100 — 216 66 250 — 111 50 Vkup 156372 50 403O — 4260 65 1307 50 Poslanec pl. Zavinšek nasvetuje, naj bi se za občino Mavre nastavil v proračun učitelj s plačo 500 golđ., ker še v teku t. 1. nameravajo napraviti šolo. Poslanec Kramarič podpira ta predlog in želi, da bi se tudi občini Radovici kaj pomagalo pri zidanji nove šole. Dr. Poklukar ugovarja predlogu. Kaj pomaga nova učiteljska mesta kreirati, ko pa so stare šole brez učiteljev. Zdaj je uže 31 praznih učit. mest. Če nova učiteljska mesta z boljšo plačo nastavljamo, bode šo več starih šol, kjer imajo učitelji le po 400 gold., — praznih stalo. Predlog dr. pl. Zuvinška se zavrže. Poslanec Braune nasvetuje, naj bi imel 3. in 4. učitelj na štirirazrodnej šoli v Kočevji namesto 400 vsaj 450 gld. plače. Življenje je v Kočevji ravno tako drago, kot v Ljubljani, tako, da učitelji s 400 gold. teško izhajajo. Vladni zastopnik Hočevar potrjuje ta predlog tem bolj, ker je na Kočevskej Šoli treba dobrih učiteljev, kajti tam se pripravlja največji del materijala za kočevsko realno-gim-nazijo. Dr. Poklukar pravi, da v Kranji imajo učitelji ravno isto plačo kot v Kočevji, ako ravno je tam tudi spodnja gimnazija. Govornik pravi, da je treba počakati kake dve loti, da pride naraščaj pri učiteljstvu, potom se lahko zboljšava. Dr. Schrei podpira Braunetov predlog. Poročevalec Dežman pa jo toga mnenja, se po gostem sliši, bil je le redkoma prevaran ali v svojih pravicah prikraćen. Poznal je veljavo svojega denarja in svojega položaja ter se nikdar nij žrtvoval namenom onih, ki so se nadejali pomoči so ž njim. Žrtvovanja samega sebe tudi nij poznal ter nij imel ni-kakega sočutja za to pri drugih. Sedaj pa je bil nastopil oni trenotek, ko so se njegove koristi in njegovo želje križalo in razhajale, ko ga je sila silila, eno izmed obeh žrtvovati drugemu in se med njima določiti. To jo bilo treba dobro pretehtati; prvikrat v svojem življenji je celi popoludan resnobno premišljeval ter natanko primerjal naskrižne si moči; storil pa je to, ker se jo imel določiti o najvažnejšem vprašanji, ki je kedaj pretresalo njegovo srce, „Kaj se naj določim," mislil si je, da bi to ubogo devojko vzel za ženo? Kaj naj se jaz z lepim premoženjem in še lepšimi na-dami odpovem, da no bi se bogato oženil? Kaj, naj ponižam ter naj svoje bogastvo in svojo veljavo v družbi delim s to rejenko ■da naj ostane tako, kakor je finančni odbor določil. Bravnetov predlog se odbije. Poslanec v. Vesteneck nasvetuje, naj se vstavi v proračun, remuneraclja za učitelja veronauka na štirirazrednej Soli v Smartinu pri Litiji, kajti po šolskej postavi mu remu-neracija gre. Podpira se predlog še s tem, da sti g. katehet tudi na dvarazrednej šoli v Litiji podučuje. (Se sprejme.) Baron Tauffrer stavi nasvet, naj se za Veliki Gaber ustanovi mesto učitelja, ker se bode še to leto šola napravila tam. Vitez Vesteneck podpira predlog. Dr. Bleivveis pravi, da je potreba šolo v Velikem Gabru le narejena. Sola v Št. Vidu se bode za en razred razširila in zadostuje. Govornik pravi, da noče osoben postati, dru gačo bi marsikaj povedal, posebno kar so tiče umeščenja necoga učitelja. Predlog baron TanlVrerjev se zavrže. Ko je uže debata skleneim, hoče Tauflrer, — ta po Vestenecku poleg sebe nekdaj v „Pressi" kot izvrsten parlamentarec naznanjen baron Ta u tire r, niti nij vedel še predloge staviti. Deželni glavar mu, to se ve, ne dovoli. Vpraša zbornico, ali ta tudi ne dovoli, češ, naj se tako „izvrstna moč" uči opravilnega reda zbornice. Prošnja „slovenskoga učiteljskega društva", da b dobili tudi vodje enorazrednih šol funkcijske doklade, se po predlogu dr. Bleivveisa izroči deželnemu odboru z nalogom, naj v dogovoru s c. kr. deželnim Šolskim svetom stvar preišče in v prihodnjem zasedanji o njej poroča. Vitez Vesteneck nasvetuje, naj se občini v Litiji dovoli iz šolskega zaklada za olajšanje plačil za šolske zadeve 500 gld. Občina je imela 11.000 gl. stroškov za šolo. Ko dr. Zamik ta predlog gorko priporoča, ga zbornica sprejme. Toslanec dr. pl. Zavinšek nasvetuje, da se deželnemu odboru naroči, da kadar se bodo dajalo podpore za zidanje šol, poseben ozir vzame na občino Radovica. Poslanec Kramarič podpira predlog, katerega zbornica odobri. Proračun normalno-šolskega zaklada se potem s potrebščino z 179.092 gld. 50 kr. in z dohodki 14.G22 gold. 62'/» kr., tedaj z primankljajem 1G5.3G9 gold. H7l/a kr. odobri. V poravnanje primaukljaja lG5.:iG9 gld. 87V2 kr. so dovoli za »eto 1878 18% de- Grabamovo, ki mi kljubu svojoj revščini ne privošči še smehljaja, razen če so tvegam vseh svojih posestev? Ko bi bila le manj prijetna, privaril bi vendar njene nado ! Rad bi vedel, kaj bi rekla, • ko bi so poročil s Katinko. Res da bi ne imel nikdar veselja to izvedeti, kajti tako ponosna je, da bi prišla na mojo svatbo, da bi vitki vrat pripognila tako prijetno kot zmerom in da bi tako uljudno in mirno, kot sedaj vselej, kadar odhajam domov, rekla: „Dober večer, gospodine Brus!" Jezj me kadar vidim, da se revna devojka tako obnaša; ko pa bi bila gospa Brusova, bil bi ponosen na tako obnašanje. Rad bi vedel, kako sem se zaljubil vanjo. Tega zares ne vem. Zala nij, vsaj mati misli, da zala nij, in ravno tako misli Bela Klinto-nova. Lajjuman.t pzborne pa jo jo hipoma zapazil, ko je stopila v sobano; in Francika navdušeno govori o njenej lepoti. Zdi se ipj, da me je očarala, tako da ne morem jasno soditi; a če prav nij krasotica, ima pa nekaj boljšega nego je gola telesna lepota." želnih prikiadov za normalno šolski zaklad na neposredne pri klado za deželni in zemljiščno-odvezni zaklad podvržene davke, izvzemši one ljubljanskega mestnega okrožja in naroča se deželnemu odboru skrb, da ta sklep dobode cesarsko potrditev, in da se priklade pobirajo. Tudi ta predlog se odobri, kakor tudi ves proračun v tretjem branji. Prihodnja seja je v sredo (denes). Politični razgled. V L j u b! ji>. ni 17. aprila Na Duuaji praznjuje nadvojvoda Al* bfffJit te dni svojo 40 letnico vojnega službovanja. Mej drugim je došel tudi poslanik ruskega carja knez Aleksander Meter-ski da se te slavnosti udeleži. V tem času ima dohod vsacega tacega ruskega veljaka dober političen pomen. I/. 'JF.v šuteim: se poroča dunajskemu listu, da so v Srbiji snujejo vojni oddelki prostovoljcev in da srbska vlada ne bode mogla lehko skleuenega mini s Turčijo obdržati. ti it t:: it n .9 k t minister vnanjih poslovanj Cogoltiičennu jo diplomatičniin agentom pri druzih dvorih poslal okrožnico z izjavo, da rumunska vlada bode skušala tako politikovati, da no be ii" ga narodnega interesa ne pusti oskruniti, pa da se striktne neutra-litete drži. To se menda pravi, da, če bode Turčija skušala pri Kalafatu črez Donavo iti na romunsko zemljo, bode so rumunska vojska tej ,,skrunitvi narodnega interesa" vstavljala. O ftt.v T. vt-.ii carji so nemške novine lagale, da ima kamen v mehurji, da ga bodo morali zdravniki operirati itd. Iz Peterburga se oncijalno javlja, da je vso to bilo čisto izmišljeno. V i*<°i-i*ti jo ruski poslanik knez Orlov imel 15. t. m. več ur dolg političen pogovor. Dopisi. NloT. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se jo nad 70 društvenih udeležilo. Iz nagovora predsednika g. Hariša posnamemo, da društvo v gmotnem oziru slabe je stoji, nego lansko leto, ker o-Btaja v društveni blagajni letos manj gotovega denarja, nego lanskega leta. 1'zrok temu, pravi predsednik, je veče število bolnikov in pa, kar je posebno naglašal, nekaka malomarnost moj prostim ljudstvom in sovraštvo od drugih stra-nij do tega društva, akoravno nij nobenega drugega takega društva, ki bi, kar se human-nega namena in tako vspešnega dobrodejnega delovanja tiče, se moglo ž njim meriti. — Med podpiratelji je edina slavna ljubljanska hranilnica, katera je, kakor vsako loto, tudi letos blagovolila podeliti društvu 100 gld. za kateri blagodušni čin so je s tem, da so vsi navzoči od sedežev vstali, hvala izrekla — Novih udov jo pristopilo v letu 57 in šteje društvo zdaj nad :J00 udov. — Izplačalo se jo zbolelim drušvenikov v tedenskih podporah in za zdravila 1811 gld. Gotovo velika svota, čo se primerja s številom udov. — Izmed toček dnevnega reda jo bil predlog odbora, da se z ozi-rom na slabo stanje društvene blagajno tedenska podpora od D gld. na 4 gld. vsaj za tri mesece zniža, naj važnejši in ki ima namen, da se blagajna nekoliko opomore. O tem predlogu se je vnela precej živahna debata, katere so se posebno predsednik, društveni zdravnik dr. Derč, G rilec in drugi vdeležili, in bil je predlog nazadnje pod točko „predlogi posameznih društvenikov" skoraj enoglasno sprejet s to spremembo, da velja znižana podpora za celo leto. — Volitev novega odbora so nij mogla vršiti, ker je veliko društvenikov prej odšlo in je bilo premalo volilnih listkov oddanih. — (Z Gorenjskega) se 10. aprila „81." piše: Velikonočno nedeljo zvečer gre v Ratečah neki mož s svojim sedemletnim sinkom po poti, ne misleč, da mu kaj hudega preti. Kar planejo nanj pijani fantje in ga ubijejo. Čakali so hudobneži necega druzega fanta, ali zarad teme, pijanosti in jeze menda nijso prav videli, in so ubili mirno po potu gredočega moža. Enako žalosten prigodek se je zgodil na Mileh selške tare v noči pred belo nedeljo. Nek ponočnjak nasloni lestvico na okno in gre po njej gori. Ali v tem tre-notku mu zalezovalec spodnese lestvico, da pade in potem še tako hudo mahne po nesrečnežu, da kmalu izdihne svojo dušo. Ob zadnjem semnju v Kamniku, hotela sta dva človeka v neki gostilnici ponarejen desetak zmenjati. Gostilničar spoznavši, da desetak nij pravi, naznani to hitro uradu in koj so jo utaknili v ječo. Doma «ta bila menda oba iz lzdatolj in urednik Josip Jurčič. Ljubnoga, in eden je menda še le minulo leto iz ječe prišel, kjer je bil 6 let zarad ponarejenih bankovcev zaprt. Nedavno je bila komisija prišla v Ljubno, kjer je vse, kar mogoče preiskovala. Ali je li prišla na pravo sled, in je li našla še kaj enacih bankovcev, mi nij znano. — (Surovost.) V Radgoni na Stajer skem so po noči 14. aprila hudobneži v mestnem drevoredu olupili okolo 80 kostanjevih dreves, tako, da se bodo vsa posušila ; izbrali so si najlepše in najmočnejše kostanje. Nekoga, ki je bil vodja pri tej surovosti, imajo uže zaprtega. — (Iz Celja) se piše nSl.u, da je judovski urednik „Cillier Zeitungo" Goldmann, ki je blizu eno leto v svojem listu vsake vrste laži zoper naš slovenski narod razglaševal, svoja šila in kopita pobral, pobegnil ter tiskarju Rakužu blizo 700 gld. — dolgov v spomin zapustil. Mi v ,,Slovenskem Narodu" smo nemško-celjskej „C. Ztg." uže za njenega početka tak konec prorokovali. Judje, hvala Rogu, ne opravijo pri nas užo nič. Kmalu bomo tudi drugačno tujce prerastu*, vztrajati in delati treba. Dunajska borza 17. aprila. (Izvirno telegrafično poročil i>.) Enotni drž. dolg v bankovcih 58 gld . 40 kr. Enotni dri. dolg v srobru r>3 n 25 _ Zlata renta ...... . 69 40 IbtiO drl. posojilo 105 it 75 Akcije narodne banke 762 it — Krmli,nu akcije 184 n 50 London ;30 50 Napol. 10 44 n C k. cekini 15 Srebro :14 75 Državne marke .... 64 n — n Posestnikom Mopilov v Oriiiii7.ii iti okolici. Dovoljujem si s tom vsakovrstno železne d rate />a vinograde namestil doaedaj rabljenih losenih rant, kor jo zdaj drat tako po coni, priporočali, in jih imain tako zvarjene in v navadnih sortah na prodaj. V Ormužu, 12. aprila 1877. J. N. Kautzhammer, (5)3—2) trgovec z zelenjem v O r m užu. Umeteljni zobje in zobovja z zračnim tiskom ali hrez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in no da bi so korenine izruvalo, postavljajo. Vco muM"iein>- plombiranje z zlatom V OKj V|FL;1 rtVIJfj. a]j drugimi sposobnimi polnili, piljenje, cistenje in dren ju zob, »o, kakor so je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri 370—22) Paichelu, Zvonove harmonično ubrani s figuralnimi olepšavami. Brizgalnice jm ia ogenj in za na vrl, pumpe vsake vrste, prodajajo jako solidno izdelane prav po coni Oesterreicher & Freund, MasrluiiMi-FahrikN-Nieilcrlage, lliitdciuicslnisHC I. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher44, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalif o ruske povesti" od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „Tiff/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. 4. „Ara Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr. 5. „Župnik Wakefielriel Piccoli, lekarjii, na dunajskej centi v IJuhljani. zdravniku za zobe, pri llradockcga moBtu, v Malyevej hiši I. nadstropje. Samo 80 kr. I par nožev z vilicami iz pravega, vedno bolo oetajočega britanskoga srebra, V, duc. 4 gld. Žličice za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 80, 40. Žlice za jed, „ „ :J0, 40, 50, b'0, 70. 1 zajouialeo za mleko, kr. 60, HO, gl. 1, 1.20, 1.50. 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, g). 2, 3, 4, 5, ti. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3.f)0. 1 okvir za fotografijo, lin, kr. 80._ Vso drugo jako cono. HHH Naslov: M. Hressler, ■Ziltttff** ŠŠH't411»IVtJtt hl i—i m > 1'iis« luni proti ftililitfi, «.Ki olnlo/i. proti n n. l'«'\Iliali#.UIII, inoli liol* /iiiiii v ni* In. rji, na kOŠl in / «n-K i m Im>I< /nun. l*ol : ud ■»Miijijii ali po južnoj že- leznici do IturOn ali Si«.u n.: Od Slaka s parobrodom, oii ii»i'«>u z vozem. Na telegrafsko poročilo pošilja uprava kopeli dobre, krito vozove na imenovano postaje za goalo. (U4—1) Glavne /.uloge lipiško vode; iHiuiij pri II. Jtlutioui, Pešt pri Lud. Edeakutjr, Osjrk pri Goketskjr« Dopisi na Iki|m liKi-/ui;iiiii>ilu vodstvo in direkcijo J>t>. J\t,n. Mm ms '^1 »*•-----——j — m * i , m \x>i 11» i.a.-.iniLtt in uatL 9Narodne tiskarne*.