Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 153 UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 7» 1»n|a 1934 Cena J.- Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 312«. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celja. Strossmayerjeva ulica št- L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po velikih posetih Brutalni prelom v Nemčiji je tako absorbiral vso svetovno javnost, da so za trenutek vsi drugi problemi in dogodki stopili v ozadje. Niso pa zaradi tega izgubili ne svoje važnosti in ne svoje aktualnosti. To velja v polni meri tudi za posledice Barthoujevega obiska v Bukarešti m Beogradu, ki se kažejo vedno bolj vidno in to v pravcu, nad vse ugodnem. za Jugoslavijo, Malo antanto in ves mirovni blok v Evropi. Pred vsem je pomembno eno. Evropska politična javnost je imela priliko, da se je prepričala, kako trdna in hkrati kako realna je zveza, ki veže Francijo z MaLo antanto. Na tem spoznanju so se razbile marsikje iluzije, ki jih je pomagala. rediti premajhna odločnost na nekaterih mestih, kjer se more vsaki premalo decidirani obliki dajati napačen pomen. Vzemimo na primer Madžarsko. Koliko si je njena aristokracija prizadevala, da ustvari na zapadu ugodnejša tla za svojo revizijsko propagando in priznati moramo, da njena prizadevanja popolnoma brez uspeha vendarle niso ostala. Samo pomisliti nam je treba, da še^ni prav dolgo, kar so madžarski politični krogi znali pridobiti skupino francoskih parlamentarcev za poset v Budimpešti. Kako bi se bdi ta poset, čeprav njegovi udeleženci ne bi bili tako razpoloženi, izkoriščal v propagandne namene, in kako bi se z njim dopovedovalo nevtralnemu svetu, da je revizionistična ideja na zmagovitem pohodu in da ima odličnih prijateljev celo v Franciji, slično kakor se je komentiral že marsikateri pojav na zapadu v revizionistione namene. Sele v zadnjem trenutku se je posrečilo francoski poset preprečiti. No, sedaj pa se je zgodilo, da je Barthou na tako nedvomen način in tako konkretno zavrnil madžarski revizioni-zem, da bo madžarska propaganda imela ogromno posla, preden se ji bo posrečilo vsaj malo izbrisati zanjo porazni vtis francoskih enunciacij pred evropsko javnostjo. Zato ni čuda, da so govori v Bukarešti in Beogradu napravili v Budimpešta tako ogromen vtis in da so tamkaj hiteli mobilizirati ves političen aparat na demonstrativen protest. Ali v Maii antanti moremo beležiti z največjim zadovoljstvom, da so ravno odstavki iz govorov francoskega vnanje-ga ministra tako silno zbodli madžarske revizioniste. Zakaj iz tega moremo sklepati, kako silno so potrebne odločne izjave v zadevah, ki jih hočejo nekateri prikazati kot sporne. Francoska diplomacija bo imela največje zasluge za mirovno stvar, ako bo tudi nadalje napram onim, ki hočejo njeno politiko prikazati kot omahljivo, uporabljala izjave enake odločnosti in jasnosti. Ce bi v preteklosti ne bilo nekaterih izjem drugačnega zadržanja, na pr. v zadevi četvor-nega pakta, bi ne bilo nekaterih neljubih pojavov, kakor je na primer odtujitev poljske politike od poprej tako enotne črte. Barthoujev poset je prestiž Male antante še bolj povzdignil. Ne le v Srednji Evropi, marveč tudi na Balkanu, kjer se je oprl na slično usmerjeno novo balkansko zvezo. Balkanski pakt je ustvaril tu trdno osnovo za celotno politiko in učinek se je pričel kazati na raznih področjih. Lojalni od-nošaji sosedov do Bolgarije so v Sofiji močno preorientirali vso javnost. Nič ne moremo dvomiti, da se bodo sadovi tega prizadevanja v bližnji bodočnosti pokazat. še v konktretnejši obliki, vsemu Balkanskemu polotoku v prospeh. Ali zdi se, da se učinek nove balkanske politike uveljavlja tudi že v Albaniji. Ze dalje časi prihajajo od tamkaj poročila, da italijanski vpliv v deželi bledi, da ga izpod jedajo razni momenti. Na vodstvo albanske politike ne more ostati brez vpliva, ako se pokaže, kako velik ugled imajo balkanske države v Evropi in kako odločno je na njihovi strani velesila Francija. Ozadje čudne italijanske pomorske demonstracije v Draču še ni dovolj pojasnjeno in čim dalje bolj se zdi, da izhajajo njeni motivi iz hudovanja nacl albanskimi težnjami po osamosvojitvi. že dolgo se pojavljajo znaki, ki jih evropski komentarji označujejo kot znamenja, da fašistični diplomaciji spričo pogostih neuspehov popuščajo živci. Ali ni dogodek v draškem pristanišču res nelcaj podobnega? Učinek Barthoujevega poseta se prav gotovo mora označiti kot oškodovanje italijanskega prestiža na Balkanu, dasi so nekateri časopisni komentarji pot francoskega vnanjega ministra spremljali kot pripravo za zbli-žanje med Italijo in Jugoslavijo. Mi vsi si takega zbližanja, si sporazuma želimo, toda resničnega, iskrenega, poštenega in pravičnega, ne pa takega, ki bi samo povečal italijanski prestiž, ne rešil pa nobenega od problemov, ki nas loči. Francoska odločnost tudi po tej strani bo samo koristila stvari miru. Zgradba onega mednarodno - političnega sistema, ki trdno in odločno hoče ckraniti sedanje stanje, bo najuspešneje napredovala, ako bo mogla v svoje fun-damente uvrstiti čim več takih dogodkov, kakor so bila potovanja Barthouie-va ter njegove nedvoumne enunciacije. ZAKON O MESTIH SPREJET pospešeni razpravi Je Narodna skupščina, ki je imela tui dve seji, z ogromno večino odobrila zakon o mestnih občinah Beograd, 6. jotoja. p. Narodna skupščina je danes nadaljevala in končala razpravo o zakonskem predlogu o mestnih občinah. Po celodnevni lazipravi je bil zvečer ob 7. zakon v načelu in podrobnostih definitivno sprejet. Dopoldanska seja Dopoldanska seja se je pričela ob 10. dopoldne. Po običajnih foimalnostih ee je takoj nadaljevala razprava o zakonu o mestnih občinah. Opozicijski poslanec Hodžera je izjavil, da bo glesval proti. Med drjgim je zahteval, naj, ee kandidatne liste za mestne občine vežejo na odobrene politične stranke. Narodni poslanec Miljutin Pesie je v svojem govoru pobijal trditve opozicije in zagovarjal zakonski predlog, ki jamči široko samoupravo. Poslanec Miloš Dragovič je najiprvo govoril o zakonu samem m zahteval, da ee v mestih uvede ženska volilna pravica. Nato pa je omenjal ljubljanski ehod Narodne stranke in se opravičeval zaradi demagoških trditev o korupciji, češ, da se je to govorilo tudi že v Narodni skup^ ščini. Narodni poslanec dr. Mark0 Kožulj je v imeni Nerodnega kluba izjavil, da bo glasoval proti. Opozicijski poslanec Jovan Misirlic je razpravljal o zakonskem predlogu s političnega vidika. Poslanec Dragutin Perko se je obširno bavU z vlogo mest v kulturnem in nacionalnem pogledu in izrazil prepričanje, da bo novi zakon to vlogo mest le še okrepil. Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil narodni poslanec D juro Leušič, ki je bil mnenja, da bi bilo treba mestnim občinam dati še širši delokrog, kakor pa ga določa predloženi zakonski načrt. Po njegovem govoru je bila dopoldanska seja ob 13. prekinjena in se je nadalje-, vala popoldne ob 16. Popoldanska seja Na popoldanski seji so govorili še narodni poslanci: Todor Tomič za. Zivojin Luki* proti. Mita Dimitrijevic za in dr. Viktor Rušie za. Na opombe opozicije je nato odgovoril poročevalec večine skupščinskega odbora dr. Miloslav Stojadinovie. Odločno erj zavrnil trditve opozicije, da-je predloženi zakonski načrt reakcionaren. Opozaoija je med dnuigim ugovarjala določbi, da mora državna nadzorna oblast odobriti mestnim županom dopust nad 5 dni. Ta določba zakona je docela utemeljena že zaradi teea. ker bodo mestni žapani z uvedjavljenjam te*a zakona vršili posle sreskih načelnikov Nadzorna oblast ima zaradi tega popolno pravico in največji interes na tem. kako s« izvajajo agende podrejene oblasti. Za*o je tudi v največii meri zainteresirana na dopustih mestnih županov. Drugi ugovor opozicije ee nanaša na določbo, da eno tretjino članov občinskega sveta imenuje nadzorna oblast. Ta odredba je vse prej ko reakcionarna ter je vzeta iz češkoslovaškega zakona o mestnih občinah. V češkoslovaški državi se pač ne more trditi, da ne bd bila moderna in demokratična. 2e samo to dejstvo dokazuje, da ne drže ugovori opozicije, v mnogih drugih državah, ki prednjačijo po svoji demokracija, imajo v tem pogledu mnogo boli reakcionarne določbe. Nedavno ei n. pr. predsednik ameriških Zedinjemh držav Rooeevelt izjavil, da bo tako doigo razpiščal občinske uprave, dokler ne pridejo v nje ljudje, ki bodo nudili polno jamstvo za pravilno vodstvo komunalnih poslov. Enako nevzdržni so tudi vsi ostali govori opozicijie, ki ni našla za svojo kritiko nič stvarnega, marveč ie presojala rakon izključno iz svojih strankarsko političnih vidikov. Tišina po 30. juniju Ponolna negotovost položaja v Nemčiji — Ustreljene žrtve pokopane na skrival Berlin, 6. julija. g- Napetost, ki obstoja od 30. junija po vsej Nemčiji, se od dneva do dneva boli poostruje, ker orebivalstvo še vedno m poučeno o pravih dogodkih m zre z veliko negotovostjo v bodočnost Oficielna obvestila, češ, da je šlo za Roh-mov upor, so sprejeli po vsej Nemčijj z velikimi dvomi in sicer tembolj, ker ie prebivalstvo že vajeno, da sprejema vse oficielne vesti z znatno mero skepse. Ofi-cielni opis položaja, v katerem so našli Rohma z najboljšimi prijatelji v Wiesseiu. s številnimi odvratnimi podrobnostmi, zbuja prav malo verjetnosti, ker se zdi res nemogoče, da bi vodja prevrata mirno sral v majhnem bavarskem letovišču dočim naj bi v prestolnici nekai ar pozneje njegovi oddelki zasedi: vsa ministrstva in pomorili vse ministre. Francosko poslaništvo v Berlina je v odločnem demantiju označilo kot absurdno izmišljotino vse trditve. da bi bila Francija kakorkoli, udeležena nri načrtih za prevrat Nemški narod se prav tako ne more sprijazniti s številnimi usmrtitvami, dokler sploh ne bodo «h-javliena niti Imena ustreljenih. Zaradi krvave akcije obstoja še vedno veliko ozor-čenje, ki se stopnjuje tem boli. ker se vedno znova čujejo nova imena oseb, ki so tv-di baje m&a ustreljenimi žrtvami. V ostalem se še zmerom oričakuie rekonstrukcija vlade. Odstop gospodarskega ministra Schmitza je gotova stvar in «e kot njegov naslednik imenuje podpredsednik državne industrijske zveze Tietsch. ki je osebni prijatelj Hitlerja in ie v času njegove trdnjavske ječe prebil več mesecev pri njem v Monakovem. Tietsch je sedaj vodja gospodarsko-političnega urada narodno-socialistične stranke. Preuranjena vstaja Berlin, 6. julija, d. V tukajšnjih diplomatskih krogih so mnenja, da je bil upor napadalnih oddelkov nameravan šele za avgust ali september. Zaradi odrejenega dopusta napadalnih oddelkov in prepovedi njihove uniforme za čas dopusta, pa je upor izbruhnil prezgodaj, ker so sklepali voditelji upornikov, da je nameravana raz pustitev napadalnih oddelkov. Basel, 6. julija, g. Glavni urednik lista »Baseler Nachrichten« je prejel z nekega nemškega uradnega mesta opis dogodkov dne 30. junija, ki naj bi bil neke vrste opra vičilo. Po tem opisu je baje štabni šef Rohm s svojimi vrhovnimi voditelji dobival že več mesecev v veliki množini orožje iz inozemstva, predvsem strojnice in avtomatične pištole, ki so jih baje imeli napadalni oddelki skrite v stanu glavnega štaba. Do napetosti med Rohmom in Hitlerjem je prišlo takrat, ko je bil zavrnjen načrt, da bi se napadalni oddelki pretvorili v redno vojsko. Upor naj bi izbruhnil 30. junija ob 5. popoldne, ko bi napadalni oddelki zasedli vsa uradna poslopja in postrelili do zadnjega vse ministre. Pri-zanesti so nameravali baje samo Hitlerju, ki pa mu bi bili vzeli vso oblast. Nova vlada je bila baje že priprvaljena in sestavljena ministrska lista za vse resore Tem načrtom je napravil konec Hitler s svojo bliskovito akcijo O kakšnih zvezah med Rohmom in tujimi državami v tem opisu ni nobenega govora več in tudi Schleicherja ne spravlja več v zvezo t vso akcijo. Zakaj so bili t pa so jo morali odpovedati, ker se je med tem izkazalo, da je bilo tudi njegovo trup-lo vpepeljeno. Clausenerjeva žena, ki je zaprosila za dovoljenje, da bi smeta še enkrat videti truplo svojega moža, je bila zavrnjena. V četrtek ponoči so žare s pepelom ustreljenih pokopali na neznanih krajih. Hitlerjevo plačilo Berlin, 6. julija, d. Govore, da bo šef policije v Monakovem Himmler v kratkem postal član Hitlerieve vlade, ker ma. mora biti Hitler hvaležen zaradi udušitve vstaje v Nemčiji. Himmler je velik nasprotmk Židov in je svoj čas pred tremi mesec; podal senzacionalno izjavo, da bo v Nemčiji nastalo tako klanje Židov, kakor ga sve» še aj videl, če bo izvršen atentat na Hir tkrja. Cenzura telefonskih razgovorov Monakovo, 6. julija, d. Monakovska politična policija je prepovedala telefonske razgovore v tujih jez kih z inozemstvom. Svoj ukrep utemeljuje s tem. da morajo oblasti vedeti spričo obstoječega položaja, kakšna poročila se oddajajo v inozemstvo. Dopisniku »Timesa« so izjavali. da prisluškujejo telefonskim razgovorom « inozemstvom. kar so doslej zanikali. Poročevalec je poudarjal, da predrtavlja novi zakon vezno samoupravno reformo in unifikacijo občinske zakonodaje ter omogoča obenem kar najbolj enotno organizacijo •vseh mestnih občin v državi. Zaradi tega je prepričan, da pomeni ta zakon veliko pridobitev, da bosta z njegovim uveljavlje-niem položaj in vloga mest v naš«m javnem življenja še bolj podčrtana, na drugi strani pa bo zakon pospeševal tudi učvrstitev narodnega in dižavnega edinstva. V trdni veri, da bodo prišla mesta na podlagi tega zakona do še močnejšega in pravilnejš«ja izraza in da jim novi zakon bo v vsakem pogled« koristil, priporoča Narodna skupščini, da zakon odobri. Nato je na kratko govoril Se poročevalec manjšine narodni poslanec dr. Stjepan Bačič, ki je vztrajal pri svojem stališču in izjavil, da bodo on ln njegovi tovariši glasovali proti. Načelno razpravo je nato zaključil notranji minister g. Zivojin Lazič, ki je povzel glavne momente splošne razprave in odločno zavrnil trditve opozicije. Izrazil je prepričanje, da bo Narodna skupščina z glasovanjem za ta zakon izvršiia veli ko delp, ki bo koristno tako za mesta kakor za splošne državne interese. Glasovanje Po govoru notranjega ministra se je vršilo prvo glasovanje ter je bid zakon o mestnih občinah v načelu s 190 proti 12 glasovom sprejet. Takoj nato se je pričela podrobna debata. Brez razprave so bili sprejeti členi prvega poglavja do vključno člena 80. Pri členu 81., ki predvideva, da lahko mesta, ki imajo nad 50.000 prebivalcev prenesejo gotov del svojega delokroga na podžupana je bila sprejeta izprememba s tem, da se je črtal izraz nad 50.000 prebivalcev in ta- ko ra*8trila ta določba na vsa mesta, na katera «« nanaša te zakoni. Nasle litičnib zvez in bi razen tega takšno pogodbo v okoliščinah lahko napačno razumeli na Japonskem. Litvinov je nedavno zaradi takšne nenaoadalne pogodbe sondiral teren pri ameriškem poslaniku v Mt> skvi Bulittu. Minister šum in rudnikov dr. Ulmanski v Ljubljani Prispel je, da osebno prouči konflikt med delavstvom ln vodstvom TPD — Izjava g. ministra našemu uredniku Ljubljana, 6. julija. Z beograjskim brzovlakom je danes ob 10. prispel v Ljubljano mirnister za šume in rude g. Ulmanski, da se pod njegovim osebnim vodstvom obnove pogajanja med rudarji in TPD. Z njim se je pripetjal tudi rudarski glavar inž. Močnik iz Zagreba. Na postaji sta g. ministra sprejela predstavnika ljubljanskega rudarskega glavarstva nadsvet-nik inž. Citaelka in inž. Zupančič. Vest o ministrovem prihodu se je naglo raznesla ik> Ljubljani, saj vse naše občinstvo z največjo pozornostjo zasleduje razvoj socialnega boja v revirjih. Takotf po prihodu v Ljubljano se ie Z- minister odpeljal na bansko upravo, kjer je deli časa konferiral z g. banom o položaju v trboveljskih rudnikih. Obenem je stopil v stik z generalno direkcijo TPD ter ukrenil, naj se še danes obnovijo pogajanja na novi bazi. Prvotno je imel g. minister v načrtu, da osebno obišče revirje in se na lastne oči prepriča o socialnem stanju rudarskega delavstva. Ker pa je zaradi drugih nujnih poslov moral obisk trboveljskih rudnikov odložiti, je dal takoj povabiti vse delavske zaupnike iz revirjev. S popoldanskimi vlaki so res prispeli zastopniki rudarjev zopet v Ljubljano Kakor znano, je g. minister takorekoč siar Ljubljančan, saj je bil po prevratu kot generalštabni podpolkovnik v službi naše pokrajinske vlade in je torei dober poznavalec Slovenije in naših razmer. Ko se je popoldne sestal v kavarni »Emoni« z nadsvetnikom inž. Cihelkom, inž. Zupančičem in zagrebškim rudarskim glavarjem inž. Močnikom na kratek posvet o stanju naše rudarske industrije in položaiu našega delavstva, se de nekajkrat pripetilo, da so vstali gostje od sosednih miz ter segli g. ministru kakor dobremu staremu znancu v roko. Izjava g. ministra Kakor kaže ves njegov nastop razumnega, skozinskoz demokratičnega politika in državnika, tako je g. minister prav ljubeznivo sprejel tudi našega poročevalca ter prijazno odgovoril na nekaj bežnih vprašanj o svojem prihodu v Ljubljano. »Sami si lahiko mislite, je z nasmeškom pričel g. minister, da nisem prišel v Ljubljano, ker je tako lepa, marveč da pomagam urediti težke trboveljske zadeve. Ves trboveljski problem je prav za prav šele v svojem začetnem razvoju. Kot resorni minister lahko dam toku stvari tendenco, kakršno mora imeti v interesu državne politike, to se pravi, da naj se vsaka reč uredi ne enostransko, niti samo s stališča podjetja, niti samo s stališča deloiemaJea, temveč z višjega stališča skupnih interesov, da bo rešitev ugodna za ceiokttpnost hi za vsako zainteresirano stranko. V tem težkem gospodarskem času moramo gledati predvsem na to, da v industriji ne pride do zastoja. Po vsem svetu opažamo v gospodarstvu vebik zastoj, katerega glavna posledica je brezposelnost. A brezposelnost je največje socialno zlo. To je oni ferment, ki rodi in ohranjuje gospodarsko krizo. Dolžnost vsakogar, tako delavca kakor podjetnika, zlasti pa gospodarskega voditelja je, da predvsem preprečuje možnost gospodarskega zastoja. Zato sem prepričan, da bodo tudi v tem primeru vsi prizadeti, tako delavci kakor podjetje in tudi vsi ostali činitelji, ki so zainteresirani na rešitvi spora brez dvorna poskrbeli, da se kratki zastoo, ki je nastal, prebrodi in da se čimprej zopet prične z rednim delom. Razume se, da se brez žrtev in brez kompromisa ničesar na svetu ne doseže.« Na vprašanje, kako presoja konkretno situacijo v revirjih TPD in nastali . spor med direkcijo in rudarji in kakšen ie trenutni položaj, je g. minister izjavil, da se bodo še danes nadaljevala pogajanja. Državna oblast mora skrbeti samo za to, da se bodo pogajanja vršila na osnovi, ki zagotavlja najugodnejši rezultat, ter v smeri, ki bo odgovarjala osnovnim načelom naše državne in nacionalne politike: to je, da se ohrani v delu vse, kar tvori elemente našega narodnega gospodarstva. Svoj pomenek je zaključil z optimistično besedo: »Že težje reči smo prebredU, pa bomo brez dvoma tu (M ta Samo dobro voljo in dobre živce je treba imeti.« Obnovljena pogajanja Takoj potem, ko so se pripeljali delavski zaupniki iz revirjev, so se zastopniki delavstva, družbe in oblastev sestali k razpravi v palači TPD. Razgovor je otvoril minister dr. Ulmanski, potem pa je vodil konferenco šef rudarskega glavarstva nadsvetnik inž. Cihelka, Za delavstvo so navzočni zaupniki iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, za družbo generalni direktor Sku-bec, njegov namestnik inž. Juiliard in tehnični direktor Heinrich. Med drugimi sO navzočni še rudarski glavar inž. Mpčnik iz Zagreba .in za ljubljansko rudarsko glavarstvo še inž. Zupančič Delavsko zbornico zastopajo predsednik Sedej, podpredsednik Zemlijič m tajnik Uratnik. Pogajanja trajajo pozno v noč. Po in- tencšjah ministra dr. Ulmanskega skušajo najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe prizadeti stranki. Mrak v Nemčiji Govoreč molk nemškega časopisja — Zarote najbrž sploh ni bilo — Močno boljševiško krilo med hitler-jevskimi udarniki — Nov spopad se zdi neizbežen Praga, 4. julija. Sodeč po pisanju nemških listov, bi človek mislil, da je Hitlerjev okrutni nastop proti dovčerajšnjim najbližjim sodelavcem in prijateljem nekaj tako enostavnega, da ni vredno izgubljati mnogo besedi o njem. Vendar pa stvar ni tako preprosta, kajti dejstvo je, da je vse nemško časopisje še zadnji dan pred pokoljem udarniških voditeljev pelo slednjim pretirane slavospeve, danes pa o njih molči, kakor da jih nikoli ni bilo v nemškem javnem življenju. Ta molk je nedvomno zgovor-nejši nego nedavno proslavljanje. Vlada doslej ni objavila spiska pomorjenih zarotnikov, pač pa je demantirala vesti o raznih drugih žrtvah, za katere sploh nihče ni mislil, da so poginili med zadnjo Hitlerjevo akcijo. S tako tajinstvenostjo se še bolj pospešuje divja fantazija in govorice o neštetih umorjencih so napolnile v&o nemško javnost. Veliko pozornost vzbuja justifikacija Robma, načelnika štaba udarnikov, državnega ministra in prijatelja Hitlerjevega iz početkov naJodno socialističnega pokreta. Rohm je bil edini, ki ga je Hitler tikal tudi v uradnem občevanju, njegova strankarska legitimacija pa je imela št. 60, iz česar se lahko zaključi, da je bil načelnik štaba udarnikov član one maloštevilne družine, ki je s Hitlerjem na čelu rušila weimarsko Nemčijo in ustvarila sedanje stanje. Glasilo stranke »Angriff« piše, da je Hitler že davno vedel, kako razuzdano življenje žive njegovi udarniki Razumel je popolnoma, da vojaki-udarniki niso pobožni menihi in da niso take vrste ljudje, da bi se lahko stavili za vzgled šolarčkom, toda po revoluciji bi se morali ti vojaki podrediti zakonom. Delali pa so po svoji stari navadi in s tem ^aigrali vse pravice zaslužnih bojevnikov.'Zato So morali umreti. Mnogo upravičenih dvomov vzbuja prizadevanje vlade, da bi dala zaroti čim najširši značaj in s tem opravičila prestroge ukrepe. Javnost močno dvomi, da bi se dali v skupno zaroto spraviti tako različni elementi kakor so bili levičarski udarniki, desničarski general Schleicher, vedno re-voltirajoči Gregor Strasser, vodja katoliške akcije Klausener in oba Papenova tajnika. Zarota iz pristašev Herrenkluba, katoliške akcije in udarnikov Rohmove, Hei-nesove in Ernstove vrste je ne samo neverjetna, marveč nemogoča, kajti prvi dve skupini gotovo nista navdušeni za levičarske akcije. Vrhu tega trdi Strasserjev brat, da ne more biti govora o intimnem sodelovanju generala Schleicherja in Gregorja Strasserja, kajti slednji je bil tvorec poli- tične organizacije narodnega socializma in nikakor ni hotel uničevati svojega dolgoletnega dela na ljubo generalu. Strasser je bil zadnji dve leti v nemilosti pri Hitlerju, imel pa je v stranki mnogo pristašev in prijateljev, zlasti med visoko hierarhijo. Udarniki, polni fanatizma zaradi desetletne agitacije, so zaman čakali, kdaj se bo začela borba proti osovraženim bogatašem. Schleicher je dobro vedel za to razpoloženje, zanašal pa se je čvrsto na armado, ki bo zagosipodarila nad položajem, bržko se bodo začeli v stranki prepiri in boji med desničarskim in levičarskim krilom. Ako smemo verjeti informacijam »Frankfurter Zeitung«, je bilo med moštvom udarnikov 30% prepričanih boljševikov, ki so bili nestrpni zaradi Hitlerjevega oklevanja. General Schleicher je še nedavno izjavil, da je razdor med vodstvom in pristaši tako zelo napredoval, da bosta Hitler in Goring že čez pol leta visela iia kandelabrih. Ko so ga opozorili, da ga take izjave lahko stanejo življenje, je smeje odgovoril: »Danes ne več«. V tem se je mož vsekakor temeljito zmotil. Dasi je tedaj krvaav sobota zavita še popolnoma v meglo m vlada ne kaže niti najmajše volje, da bi razpršila temo, vendar je danes že toliko jasno, da je Hitler prehitel levičarje, preden so sploh započeli kako akcijo, ki bi dišala po veleizdajstvu. Zločina prav za prav še ni bilo in že je nastopila tako kruta in brezobzirna kazen. Vlada se zaveda te slabosti in je sobotni pokolj naknadno opremila z zakonitostjo. Javnost pa se kljub temu čudi, da se poboj utemeljuje tudi z razuzdanostjo postrelja-nih udarniških vodij, ko je vendar znano, da so enake »navadice« močno razširjene tudi med onimi Hitlerjevci, ki so ostali zvesti kancelarju. Očividno pa je v sodobni Nemčiji velikanski zločin že sama misel, da sta Hitler in G5ring preveč kompro-misarska in da bi ju bilo zato treba odstraniti z vodstva. Pravega spopada med konservativno in levičarsko strujo v stranki po tem takem še ni bilo, gotovo pa je, da bo Hitlerjev kruti poseg dokončno ločil duhove in ostro razmejil oba tabora. Boj med voditelji obeh kril je praktično končan, pri tem pa so v zmedi ali z namenom bili zadeti tudi nekateri, ki s tem sporom nimajo neposredne zveze. Kadar pa se bo moštvo udarniških oddelkov opomoglo od nedavnega strahu in se bo začelo buniti, bo nastal pravi boj. Omenjenih 30% levičarjev ima gotovo dobre zveze s političnim podzemljem, ki bo ojačilo vrste upornikov. Dosedanji vodje so te stike onemogočali z veliko »motnostjo, «d«j pa mamjm nI ovire. Izbruh odkrite vojne Je skoroda neizbežen ln tedaj bodo levičarji imeli proti aebi še redno vojsko, ki je odločno proti vsaki novi revoluciji, ki je ne bi vodila sama. Vsekakor pa je položaj Hitlerja zelo težaven, ko se mora boriti na dve strani: proti SA in proti Papenovi skupini konservativne goepode. Vendar pa mnogi mislijo, da je Fuhrer dovolj močan, da bo opravil z obema, vsaj začasno. Seja sreskega odbora JNS za brežiški okraj Brežice, 5. julija Sreski odbor JNS za srez brežiški ie imel na Vidov dan v Brežicah plenarno sejo, katere so se udeležili vsi člani odbora in vsi predsedniki občin. Z narodnim poslancem g. Ivanom U rekom in predsednikom sreskdga odbora JNS g. dr. Jankom Drnovškom na čelu so se vsi udeležili svečane službe božje v župni cerkvi, ki se ie darovala v spomin vseh za domovino padlih znanih in neznanih junakov. Lepo je bilo videti to množico naših podeželskih nacionalnih delavcev, ki so z jugoslovanskimi odlikovanji na prsih izkazali doižno spoštovanje vsem vidovdanskim junaxom, obenem pa s svojo disciplinirano udelei-oo pokazali kako je vse javne delavce, ki v srezu res nekaj predstavljajo, povezalo okrog svojega političnega voditelja in narodnega poslanca Ivana Ureka v iskreno prijateljstvo in neomajno zvestobo cmo gnilo jajce ki je bilo vrženo nanj iz vrst »bojevnikov« dne 29. aprila 1934... Po službi božji je bila svečana plenarna seja, na kateri sta poročala narodni poslanec Urek in sreski predsednik JNS dr. Drnovšek o političnih dogodkih zadnjih mesecev. Ves plenarni odbor je z navdušenimi ovacijami in soglasno odobril politične korake, ki sta jih v razmerju stranke JNS do takozvanega pokreta »bojevnikov« zavzela poslanec Urek in sreski odbor JNS. V smislu tozadevnega mišljenja glavnega odbora JNS je sreski odbor soglasno sprejel sklep, da JNS z ono družbo, ki vidi svojo »nacionalno« nalogo samo v tem, da vsevprek kleveta, kriči in hujska, ne more imeti nikakih stikov in da radi tega noben član JNS, včlanjen v katerikoli občinski organizaciji JNS sreza brežiškega, ne more biti istočasno član »Boja«, ampak mora izvajati posledice ali na eno ali na drugo stran. Sreski odbor je nato sprejel pomembne sklepe iz gospodarskega področja, ki se tičejo našega sreza. Predvsem je prišla na seji do izraza enodušna volja vseh udeleženih činiteljev, da se morajo vsa ▼ srezu započeta javna dela čimprej dovršiti. Sreski odbor je razpravljal tudi o režijskih vožnjah železničarjev,, končno pa z zadovoljstvom ugotovil, da je bil bojevniški shod dne 29. aprila ipak koristen za JNS. Na njem se je pokazalo, kako malo nacionalizma in kako mnogo hujskanja je v bojevniškem pokretu. Na drugi strani pa smo enkrat imeli priliko ugotoviti vs« one — sicer maloštevilne — člane JNS, ki so ob prvi priliki pripravljeni svojo stranko sramotno izdati. Vsekakor je politično ozračje po 29. aprihi v brežiškem srezu bolj čisto kakor je bilo prej. In to je velik pozitiven uspeh za JNS. Izredni občni zbor JNS v Ptuju PtttJ, 4, jnJija. V ponedeljek zvečer se je vršil v zgornji dvorani Narodnega doma izredni občni zbor mestne organizacije -JNS v Ptuju. Zbor Je oil zelo dobro obiskan. Predsednik g. dr. Šalamun je predvsem prečita! vda-noetao brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdrav predsedniku vlade g. Uzunoviču, ki jih Je sprejel občni zbor z burnim pritrjevanjem, nato pa je pozdravil navzočega mestnega župana g. Jeršeta, predsednika sreske organizacije in banskega svetnika g. dr. Senčarja, kakor tudi vse prisotne Zborovale«. Ker je bila na dnevnem redu edina točka zavzem stališča napram organizaciji >Bojc, je predsednik g. dr. Šalamun predvsem posegel nazaj v zgodovino našega parlamenta, v strastne strankarske boje do 6. januarja. V sedaj že pomirjenem ozračju se je pojavila organizacija »Boj«. To akdjo je od začetka vsak zaveden nacionalist pozdravil, vendar pa se je kmalu pokazalo, da se skrivajo za navidezno nepolitično in patriotično firmo pretežno politične špekulacije. To se je pokazalo tudi pri zadnjem delegatskem zborovanju, kjer so v političnem pravcu tudi spremenili avoja pravila, predsednik je poudarjal, da je naša dolžnost, da sledimo dosledno programu JNS in da visoko držimo njen prapor. Občni zbor «e Je razen dveh glasov pridružil sklepu glavnega vodstva JNS v Beograda, da ne more biti noben član JNS ob enem čl3« društva »Boj«. Na občnem zboru so se nato tudi razpravljala razna pereča gosjpodarska vprašanja. V debato so zlasti posegli gg. Saga-din, ravnatelj Kveder, dr. Fermevc, Vad-njakl,- Koren, Milko Senčar itd. Občni zbor je nato soglasno odobril odborov sklep, da se izključijo iz organizacije JNS vsi oni člani, ki se javno udeležujejo pokreta organizacije »Boja«. Občni zbor je končno tudi soglasno sprejel predlagano resolucijo, ki govori o draginjskih dokladah za poročene uradnice in za uradnike in uradnice, ki žive pri starših, dalje o režijskih kartah za železničarje. Resolucija protestira proti poslabšanju obrtnega zakona, ki ga zahtevajo nekatere deloda-jsiske organizacije na škodo delojemalcev, in izraža željo, da se vsaj v poletnih mesecih po državnih uradih zopet vpeljejo ne-deljene uradne ure. Lepo uspeli izredni občni zbor Je predsednik zaključil tik pred polnočjo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, poloblačno ali vedro, toplev §e vreme. Novosadska vremenska napoved ca soboto: Vedro in toplo vreme bo bržkone trajalo v vsej državi Se nekai Časa. Dunajska vremenska napoved >a soboto: Lepo vreme bo trajalo cM je. Splošen pregled vremena -r Jugoslaviji 6. t. m.: Vedro v vsej državi. Temperatura je nekoliko narasla, minimum Plevljie 4.0, maksimum Omišalj 28.0. Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" XII. kongres ]ugoslovensk!h strojevodij je trajal dva dni — Število 2400 — Lep potek kongresa Vršil se je v Mariboru in članstva se je povečalo na Maribor, 6. julija. Obmejni Maribor se skoro ni zavedel, da je imel v svoji sredi zadnja dva dneva delegate jugoslovenskih strojevodij in ladijskih strojnikov rečne plovbe iz vse države. Včeraj in danes so imeli svoj XII. letni kongres v dvorani Delavske zbornice. Kongresa se* je udeležilo nad 100 delegatov, navzoča pa sta bila tudi zastopnik generalne direkcije načelnik inž. Fine in šef mariborske kurilnice inž. Vidic. Kongres je otvoril v četrtek ob 9. predsednik centralne uprave združenja Drago Jovanovič iz Beograda. Preden je podal predsedniško poročilo, so zborovalci ne njegov predlog poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter kraljeviču Tomislavu in pozdravne brzojavke ministru n. r. dr. Kramerju, prometnemu ministru generalu Milosavljeviču in generalnemu direktorju državnih železnic. Tajniško poročilo je podal Sava Dimitrijevič, blagajniško pa Rudolf Vodišek. V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico Ljubomir Miloše-vič. Iz poročil posameznih funkcionarjev centralne uprave je razvidno intenzivno delovanje v vseh smereh, zlasti pa za zboljšanje gmotnega položaja jugoslovenskih železniških strojevodij. Pri volitveh centralne uprave je bil soglasno izvoljen stari odbor z Dragom Jovanovičem na čelu. Sledila je razprava o pismenih predlogih raznih podružnic in oblastnih odborov, ki je bila zaključena v četrtek popoldne, z njo vred pa tudi dnevni red prvega dneva kongresa. Glavni in najvažnejši del dnevnega reda se je pričel davi ob 9. Predsednik Jovanovič je v bodrilnih besedah obrazložil težavno stališče naših strojevodij in nagla-sil nujnost izpremembe zakona glede na gmotni položaj ter prekategorizacijo strojevodij, ki so z novimi zakonskimi določbami moralno in finančno hudo prizadeti. Sporočil je tudi, da je na dnevnem redu sprejem kluba brodarskih strojnikov rečne plovbe v združenje strojevodij kraljevine Jugoslavije. Dal je predlog za sprejem na glasovanje m so bili po daljši ter zelo živahni debati sprejeti ladijski strojniki naše rečne plovbe soglasno v združenje, v katerem bo tvoril njihov klub šesto oblastno upravo. S tem se je tudi povečala armada naših strojevodij, ki je štela že doslej 2400 članov za nad 200 novih. Debata o resolucijah je trajala nato ves dopoldan. Sprejetih je bik) soglasno 24 obsežnih točk resolucij, ki jih bo centralna uprava predložila prometnemu ministru in o tem obvestila tudi predsednika lir. vlade s posebno prošnjo za ugodno Tešitev. • Popoldne se je začelo zborovanje ob 14. ter so bile na dnevnem redu raznoterosti in izprememba pravil združenja. Soglasno je bilos klenjeno, da se bo vsako leto kongres centralne uprave vršil v maju in da morajo glede na to sklicati posamezne uprave svoje letne občne zbore že v tem mesecu. Iz živahne debate se je moglo posneti, da polagajo merodajni činitelji premalo pažnje odgovornemu stanu naših strojevodij, ki so prav za prav temelj in steber našega prometa, kateremu vsa naša javnost, kakor tudi država sama izroča v varnost milijonska premoženja za prevoz ter življenje lastnih in tujih državljanov. Ce- lotni potek kongresa je pokazal, da predstavljajo naši strojevodje disciplinirano enoto in da so popolnoma solidarni v boju za svoje interese, kakor tudi, da zashažijo, cla jim merodajni činitelji posvetijo ob trenutkih, ko jim režejo kruh, vso pozornost Pozdraviti je treba tudi dejstvo, da se bodo odslej naši strojevodje m ladijski strojniki iz vse države borili skupno za zboljšanje svojega položaja. Kongres je bil zaključen v trdni veri v boljšo bodočnost in z izrazi ljubezni do drage domovine Jugoslavije. Jutri dopoldne se bodo odpe^al! udeleženci kongresa na Falo, kjer si bodo ogledali elektrarno, popoldne pa še nekatere zanimivosti obmejnega Maribora. Z večernim vlakom bodo odšli na svoje domove. Prepričani smo, da bodo odnesli najlepše vtise iz neše obmejne prestolnice. Nove veznine v brzovlaidh Beogad, 6. julija Generalno ravnateljstvo državnih železnic poroča, da se od 1. julija t 1. dalje v prometu z inozemstvom pri uporabi brzih vlakov od mejnih prestopov in do njih računajo za razdalje do 50 km tele vocne ce-ne: za razdaljo od 1 do 5 km v i. razredu 8 Din, v IL razredu 7 Din, v BOL razreda 4 Din; za 6 do 10 km v I razredu 13.50 D"in, ▼ H. razredu 12 Din, t 10. razredu 730 Din. za II do 15 km v L razredu 20 TTln, v H. razredu 17.50 Din, v III. razredu 10.50 Din; za 16 do 20 km v L razredu 2530 Din, ▼ IL razredu 22 Din, v BI razredu 17 Din; za 26 do 30 km v I. razredu 3830 Din, v U. razredu 34.50 Din, v 10. razredu 21 Din; za 31 do 35 km v I. razredu 4430 Din, T H. razredu 40 Din, v 01. razredu 24 Din; za 36 do 40 km v I. razredu 5030 Din, V II. razredu 45 Din, v 0L razredu 27.50 Dltc za 41 do 45 km v I. razredu 56 Din, v I*, razredu 50.50 Din, v 01. razredu 3030 Dfc» m za 46 do 50 km v L razredu 6230 Din v 0. razredu 5530 Din, v III. razredu 3$ Din. Francoski počitniški sSpemSstl Beograd, 6. julija, p. Francoska vlada Je podelila tako zrvane [počitniške štipendije za izpopolnitev v francoskem jeziku studentM filozofske fakultete v Ljubljani Fedori Ravnihar - Umekovi, učiteljici na zavoda uršulinskih sester v Ljubljani, Ivanu Kure tu, bivšemu profesorju in predsednika Društva prijateljev Francije v Kranju, go, spej Mihajli šaričevi, članici Narodnega gledališča v Ljubljani in Ivanu DobrovSku, profesorju francoskega jezika na klasični gimnaziji v Ljubljani. Pokalna tekma v Zagrebu Zagreb, 6. julija, n. Včerajšnja noSsn tekma med Concordijo in Haškam se je končala s 5:2 (1:2) za Concordijo. Concor-dija je igrala bol^e in je zmago tudi zasiu-žila, zlasti v premoči pa je bila v drugem po'času. Hašfc je bil v prvem polčasu na mestu, v drugem podčasu pa sta odpovedali njegerva krilska vrsta in oforamba. —• Sodil je brez napake Mlmarlč. ALOJZ KRAJC naznanja v globoki žalosti v svojem ter imenu svoje žene Zorke, roj. Žagar, svojih otrok Leje, Matije in Nikolaja, kakor tudi v imenu svojega zeta ing. arh. Janka Omahna in vnuka Tomaža vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest o smrti nad vse ljubljenega sina, odnosno brata, svaka in strica absolventa trgovske akademije ki se je dne 27. junija t. L ponesrečil pri kopanju v Savi. Pogreb bo v nedeljo, dne 8. t. m-, ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti v Grahovem na domače pokopališče, kjer se pokojnikovo truplo položi k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ Suptd cerkvi v Grahovem. Vsi, ki s te našega Toneta poznali in radi imeli, ohranite ga še nadalje v toplem spominu! Grahovo pri Cerknici, dne 6. julija 1934. ... . , ' v —*v '. v ; *■ •" • v — ' J.. . : a -t V sredo, dne 27. junija, je odšel od nas zahajajočemu solncu v objem naš TOME absolvent trgovske akademije ljubljanske Ljubljana, dne 6. julija 1934. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE. * Maši kraji in ljudje N}. Vet kraljica in kraljeviči na Bledo Včeraj dopoldne ob 9. je prispela na Bled družina Nj. VeL ^^^l^51 Mari^ je pripeljala svoje tri kraljeviče, da se po solncenju ob obafl sinjega Jjtdrana pri Hercegnovem še bolj utrdijo in osvežijo v luci m senci našega gorenjskega bisera, Bleda. Delo Higienskega zavoda za zdravje naroda Ljubijana, 6. julija. Poročita o delu Higienskega zavoda kot ©srednje zdravstvene institucije v dravski banovini, ki smo jih objavili te dni, naj zaključimo še z nekaj podatki o delu so-cia 1-nom-edi cinsk zga oddelka in o napredku zdravstvene organizacije v Sloveniji. Naloge socialno-medicinskega oddelka Higienskega zavoda so: zdravstvena pro-sveta naroda in zdravstveno proučevanje prebivalstva. V času proti tuberkuloznega kongresa je priredil oddelek v zvezi z našimi zdravilišči in korporacijami od 10. do 20. maja na vel esej mskam prostoru posebno proti tuberkulozno razstavo, ki je dosegla splošno priznanje. Obiskalo jo je 10.000 oseb. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je registriral oddelek 208 zdravstvenih predavanj s 14430 obiskovalci. V evrho zdravstvene prosvete je bilo brezplačno izdanih prebivalstvu, šolam in društvom 155 zdravstveno poljudnih knjig in brošur, 300 slik in 4000 lepakov. Izposojenih je bilo 200 zdravstvenih filmov, 26 serij diapozitivov in 19 serij slik. V radiu Ljubljani je bila stalna zdravstvena ura. Statistični odsek oddelka je preučil vsakokratna mesečna poročila o delu podrejenih ustanov in tedenska poročila o gibanju nalezljivih bolezni. Napravil je tabele o gibanju nalezljivih bolezni v dravski banovini za leto 1933 in tabele o umrljivosti za nalezljivimi boleznimi v letu 1933. Obdelal je življenjsko statistiko prebivalstva v dravski banovini v letu 1933 in napravil tabele o razdelitvi prebivalstva dravske banovine po starosti in spolu za leta 1920 do 1930 ter izpopolnil diagrame o nalezljivih boleznih v letu 1933 za vsak srez in vsako bolezen posebej. Poleg tega je odsek izdelal za bansko upravo posebne tabele o zdravstvenih razmerah v banovini od leta 1920 do leta 1933. Jeseni priredi socialno-medicinski oddelek razstavo »Mati in dete« na veleseimu in razstavo o asanaciji vasi na Bledu ob priliki kongresa Jugoslovenskega zdravniškega društva in kmečkega tabora, če bodo denarna sredstva na razpolago. Kot posebno nalogo ima oddelek v letošnjem letu: preučen je prebivalstva v obmurskih vaseh v Prekmurju. kjer je v nekaterih vaseh odstotek duševno zaostalega prebivalstva zelo velik. Delo na področju zdravstvene organizacije se je kljub zmanjšanim proračunom povečalo. V teku leta so se ali se bodo o tvorili: protituberkulozni dispanzer v Tržiču, posvetovalnica za matere in dojenčke v Celju in Mursiki Soboti, nova zdravstvena domova v Dolnji Lendavi in Ponikvi na Dolenjskem in štacija za mater in dojenčke v Mariboru. Pričela se bo tudi gradnja nove stavbe okrevališča za deco na Rakitni. Zavod je sodeloval v zdravstvenih vprašanjih z vojaškimi oblastvi, s protituber-kulozno ligo in z raznimi drugimi društvi, ki imajo v programu dvig narodnega zdravja. Truplo Toneta Krajca so našli Prepeljan bo v domači kraj, v Grahovo na Notranjskem Ljubljana, 6. julija. Danes popoldne ob pol 17. je bilo najdeno truplo nad teden dni pogrešanega Toneta Krajca, abiturienta trgovske akademije. Pokojnika sta našla v Savi akademik L. Šmajdek, sin šolskega upravitelja v šmartnem pod šmarno goro, in pa Stane Delničar iz Kamne gorice pri Šmartnem. Kakor smo poročali, je Tone Kraje šel prejšnjo sredo, dva dni po srečno prestani maturi s svojimi tovariši na izlet v Medno. Popoldne so se fantje pod znano Cirma-novo gostilno podali kopat v Savo. Okrog 17. ure pa se je Tone Kraje odstranil, od-£el je proti toku m poslej je za njim izginila vsaka sled, le obleka je ostala in Sčala, da se je Tone najbrž utopil. Vse anje je bik) zaman. Šele danes popoldne sta Ladislav Šmajdek in Stane Dolničar opazila pri kopanju nasproti Šmartnemu, da plava po Savi truplo.. Izprva sta menila, da je kakšen kopalec, ki plava pod vodo. Kmalu sta pa uvidela, da je to mrlič. Vrgla sta se za njim In potegnila utopljenca na breg. Truplo je bilo le neznatno poškodovano na obrazu in malce nabuhlo, vendar pa so v njem lahko takoj prepoznali nesrečnega Toneta Krajca, zlasti še po opisu v »Ponedeljskem Jutru« in pa po sliki, ki jo je »Jutro« priobčilo preteklo nedeljo. Kraj, kjer so Toneta našli, je kake 4 km od tam, kjer se je utopiL Prav gotovo je torej bilo truplo od utopitve dalje celih osem dni kje zataknjeno in ga je Sava šele danes popoldne ponesla dalje. O najdbi trupla je bila nemudoma obveščena orožniška postaja v Šmartnem in sta prišla k ogledu narednik Fran Vrščc in pa kaplar Ivan Vilar. Ukrenila sta, da je bilo Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po eno četrtinko »Franz Josefove« vode. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z naboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. truplo preneseno v mrtvašnico na Smartin- skem pokopališču, kjer bo ostalo do nadaljnjih odredb, obenem pa je g. narednik Vršeč telefonično obvestil o najdbi pokojnikovega bratranca ravnatelja ljubljanske plinarne inž. Ivana Bartla, ta pa ostale sorodnike. Ljubljenega Toneta Krajnca bodo prepeljali v domači kraj Grahovo. Bil je sin uglednega veleposestnika in lesnega trgovca iz Grahovega pri Cerknici, kjer bi bil moral po srečno prestani maturi na trgovski akademiji sodelovati pri vodstvu obširnega gospodarstva. Ravno pred tednom so je nameraval odpeljati domov. Usoda je, žal, hotela drugače. Minister za some in rudnike Divadelni list«, ki ga izdaja ondotno gledališče, zgoščeno tn lepo stjdijo »Ivan Cankar jako dramatiki'. R. Habfina je že ponovno pisal o Cankarju, tako je praški »Lumir« priobčil lani iz njegovega peresa daljšo razpravo o Cankarjevi umetnosti in nje etični vsebini. V >IMvadelnem listu« pravi češki častilec v uvodu to-le: »Slovenske dTame si ni mogoče predstaviti brez njenega najmočnejšega pojava, a lo je nesporno prvi mojster slovenske proze, pesnik neskončnega hrepenenja in besedno muzikalni poveličevalec vseh ubogih in ponižanih, — Ivan Cankar. Zakafl to, kar eo Angležem Shakespeare, Francozom Corneil-!e in Moliere, Norvežanom Ibsen in Rusom Gogolj, je Slovencem Cankar: d ramo tek i klasik, vedno živ stiudenec. vsekdar prisotna preteklost, ki so vedno znova prenaša v bodočnost kot večna darovalka življenja in razvoje. In tidi mi. ki ga gledamo s spoštovanjem — ne s spoštovanjem, ki bi poteklo iz praznega občudovanja, marveč, ki sloni na temelju spoznavanja in kritičnega vrednocenija, — tudi mi smo mu hvaležni za divojni vzvišeni vzgled: Prvič, kako nas je po vzoru svojega prvotaega učitelja Fried-richa Nietzseheia učil filoraofirati ne le s kladivom, marveč tudi s srcem, in drugič, kako nas je učil bojevati se med slabostjo in zdravjem. Njegova 'imetnost je vedno stala v odprti areni življenja in, boreč se za svojo novo vsebino, se je že od samega začetka postavila v njegovo pesniško službo. Ako je bila bolestna razdvojenost med propadom in hrepenenjem po ustvaritvi novih vrednot osredinji živec Cankarjeve dramatike in dedno znamenje njegovih junakov, ki ji™ je ta »tujec vsem in sebi« dajal psihološki podnaslov »romantične duše«, kajipak ni bil Cankar edini, ki je trpel zaradi notranje razdvojenosti. Vseživljenj^ka rešitev problema dekadence datiTa posebno določno in prebojno od Cankarjevega učitelja Nietzscheja, ko je ta smeli predranež iz rodu demonič-nih upornikov in prometejskega trpljenja zavrgel stare deske vrednot in je pričel ustvarjati nove. V časovnem ugašam j'j naturalizma sta rešila isti problem duna:ska dramatika Schnitzler in Hofmannsthiail. In pni teh se je Cankar učil, ko je bil 1. 1896. usodno prišel na Dunaj. Duhovni kaos in dekadentna praznota, ki sta mučila srca s svojo posladkano lažjo, in iz tega izhajajoče žaiobno iskanje nove resnice, — to so bila poglavitna znamenja generacije ob koncu preteklega stoletja. Toda Cankarjev dra-matski odnos nasproti bedi in notranjemu gladi, nasproti hrepenenju in potrebam časa, njegov tragični odnos do rešitve problema dekadence, je za razliko od predhodnikov in vrstnikov povsem svojski in čisto subjektiven. Svojevrsten je po vsebdni svoje notranje dinamike: globoka razdvojenost med notranjostjo in življenjem, spor vsega bitja z resničnostjo, srečavanje sanj s krutim realizmom vsakdanjosti in namosled boi etičnega individualista z obupnim mehanizmom časa, — to so vrelci, ki se zlivajo v mogočno reko in v nji eo poglavitne struje: nenehna melanholija, etična žeja in iz njiju se porajajoče hrepenenje. Svojevrsten je Cankar, tudi po umetnostnem izrazu. Cankar, preko katerega šele prihaja slovenska dramatika poleg Župančiča v evropsko višino, išče za svoje notranje etične poraze in zm»-ge izraz, ki se oddaljuje romanski m germanski obliki.« Nato R. Habfina prikaeije na samih dramah Cankarjev razvoj in iskanje ter pone-zoruje to, kar ie bil povedal uvodoma, na njihovih glavnih osebah. Svoj esej, ki ima po miselni poglobljenosti in stilistični strnjen osti več nego priložnostni značaj, sklepa R. Habfina tako-le: »Hrepenenje po ubegn i« dekadence in a, hrepenenje po novem zdravja in 3MJUH ne&fu> ottHv&eh flertego-otroka prenese tneAAo- palmira milo vsfen mejnik ▼ društvenem delu hi postavljajo amernice za delo organizacije, ki Jte-je v naši banovini 3360 članov. Vse učiteljske predstavnike, ki se bodo zbrali v Ljubljani iz vseh predelov naše banovine, naj-iskrenejše pozdravljamo z željo, da jim prinese zbor novih pobud za uspehe v stanovskem pa tudi splošno prosvetnem pogledu! —— Borba za verouk na kongresu profesorjev Kakor smo poročali, jo na banjakiškean kongresa profesorjev povzročile mnogo burje razprava o tem, ali naj so verouk odpravi iz srednjih šol. Besedo je povzel dr. Stjepan Tornič iz Sarajeva in njegov nastop jo pozdravilo večje število kongres*-stov s ploskanjem. Dr. Tomič je izvajal: — Naša šola bi morala biti enoten organizem, toda jaz moram poudariti, da sestoji i* dveh organizmov. Gre za verski pouk v arednji šoli t <2e te govornikove besede so vzbudile nemir in je predsednik dr. Oivac začel zvoniti. Dr. Tomič pa je nadaljeval:) »Glavna uprava Jugoslovenskega profesorskega društva ni priznala temu vprašanju aktualnosti m ga je zavrnila, čeprav obstoji o tem zaključek sarajevske sekcije!« . . _i m Nastal je vihar, v katerem so imele zlasti velik delež ženske in profesorji verouka. Predsednik n druženja prof. Divac je slednjič odgovoril: — Glavna uprava je posvetila pozornost vprašanju ene skupine sarajevskih profesorjev, ne pa sarajevske sekcije, kakor tp trdi dr. Tomič. Jaz sem ae glede vprašanja verotdca rezerviral, ker je to vprašanje dvojno težavno. O njem je treba dolgo razpravljati, razen tega kna političen značaj. Tisti, ki so to vprašanje sprožili, ga niso zadostno obrazložili. Zato bomo počakali, da vsa stvar dozori. Predlagam, da se to vprašanje stavi pozneje, med predlogi. To je povzročilo novo razburjenje, zlasti med večino. Dr. Tomič je znova zahteval besedo; čuli so se protesti. Ko je predsednik kongresa prof. Vujasinovid vprašal na-vzočne, ali so za to, da se razpravlja o vprašanju verskega pouka, je nastal znova nemir, nekateri profesorji-svečeniki so mahali z rokami in glasno diskutirali med seboj. Slednjič je vendarle bHo z večino glasov sprejeto, da se Za drugi dan določi diskusija o vprašanju verskega pouka na srednjih šolah. Prof. Vladimir Babič iz S^ ska je nato temperamentno kritiziral delovanje glavne uprave, rekoč: _ Poslušali smo retorične ti rade predsednika Divca, toda glavna uprava nima pravice sklepati o tem. ali se bo razvila diskusija o posameznih vprašanjih. Vsak član ima pravico pokreniti kakšno vprašanje, o katerem mora kongres razpravljati. Zato naj se mi odgovori na vprašanje: Kakšno ingerenco ima v srednji šoli cerkev in kakšno moč šola? Svečeniki so trdili naslednje: Človek ne more biti moralen m nacionalen, ako ni veren. Toda to ni točno. Poglejte, gospoda, v Srbiji pred vojno ni bilo nikakršne dogmatike, ti ljudje se domala niso znali prekrižati, pa so se vendar izkazali večji rodoljubi kakor oni. ki so mahali s križem. Zopet je nastala burja, slednjič pa je lo bilo z večino glasov sklenjeno, da pride to vprašanje na dnevni red kongresa. Smrtna nesreča pod tramvajskim vozom Ljubljana, 6. julija. V Gradišču poleg nunske cerkve se je pripetila danes dopoldne po 9. huda nesreča. Tisti čas jo prihitela po Kongresnem trgu neznana ženska srednjih let, ki je stopila, namesto da bi ostala na hodniku, ho-teč zaviti proti dramskemu gledališču, na tramvajski tir. Prav tedaj pa je privozil v smeri poti proti glavni pošti tramvajski voz. Voznik Anton Vovk, ki je upravljal voz, je opazil neznanko tik pred seboj. Zavrl je vozilo z vso sik) in zvonil, kar se je dalo, vendar je ostal ves njegov trud za- man. ženska je obstala kakor ukopana n« jo je voz v naslednjem trenutku poLepa Vida« (1912). Njegova Vida lahko pri-haja kot sestra, fcisbica in žena vedno m k vsem, k živim in mrtvim, zakaj pot jo vodi z druge življenjske obale, iz daljne Španije, iz neskončnega kraljestva Hrepenenja, skratka: iz absolutnega. Od neutešljivega hrepenenja fe Cankar hi dospel do slovenske metafizifine lavstijade, ki je izpopolnjevala Lessingovo misel, da je iskanje resnice vzvišenejše od same resnice; potemtakem je hrepeneti več nego doseči smoter hrepenenja. S tem pa je bil Cankarjev dra-matski razvoj zaključen, zakaj iz neprijem-Ijšvega fluida hrepenenja ni bilo več mogoče 'jutvai jati dramatskih likov. Ivana Cankarju ostajamo hvcOefai, da Je s svojim dmmatskim delom uvrstil med gledalce in — če smo za to notranje vaposobljeni — za sodelavce pri velikem procesu, ki ga Je prizadevno pripravljala njegova duša. In ta duša je bila vsa razplamtela od »ravne sile, neumorne, kadar je šlo za vtelešenje večnega hrepenenja, in odkupovala se je z bolestjo. Njegovo kruto smešenje in njegova moč sta le na videz razdiralna: raizkrinkavata fantome in fetiše, da bi jih vrgla v zgodovino in da bi osvojila novo življenje, novo zdravje. Prav v tem ie stalna časovnost in nadčasovnost Ivana Cankarja. Kako naj bi miu torej ne bil hvaležen, kdorkoli je le trenutek posedal z njim in se gostil za njegovo obilno pogrnjeno mizo, ko je vendar nenadno občutil, da ja postal zdravejii in sposobnejši za življenje nego je bil prej?!c Izvajanja R. Habf ine smo navedli nekoliko obširneje, saj je zanimi/vo, kako skuša mlad češki kritik in pesnik prodreti do idejnega, umetniškega in formalnega bistva Cankarjevih spisov. Vrh tega bo t® donesek k naši Cankariani, ki je izšel v priložnostni publikaciji, kdaj pozneje težko dostopen. Tiskovna zadrnca v leta 19%. Kakor izvemo. je Tiskovna zadruga v Ljubljani že pripravila svoj književni program za prihodnje leto. V zbirki »Ljudski roman« izda prvi popoln prevod znamenitega Kšpiingo-vega romana »Džungla«, ki bo tjifi v bo- DANES OB 4, 7.15 IN 9.15 PREMIERA. Slavni komik GREORG ALEKSANDER in lepa ELSE ELSTER v mmdkatai komediji NIČ BREZ LJUBEZNI Nov »Paramormtov zvočni tednik«. — ELITNI KINO MATICA. Telefon St. 21-24. Ilomače vesti ♦ Dar Nj. Vel. kralja gasilcem v Kragu-jevcu. V nedelje bodo imeli v Kragujevcu velike gasilske svečanosti. Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja bo blagoslovljen novi moderni gasilski dom, v katerega je vzidana posebna spominska plošča in obenem bo razvit prapor, ki ga je gasilcem poklonil vladar. Kragujevska gasilska četa deluje že 47 let in si je v tej lepi dobi pridobila mnogo častnih zaslug. Vsa velika prizadevanja so zdaj kronana z vidnim uspehom: v najmodernejšem slogu je dograjen gasilski dom, ki je veljal nad 450.0000 Din K graditvi je v veliki meri pripomogla S&-Jelena Radojkičeva, vdova bivšega blagajnika v prosvetnem ministrstvu, ki je sama darovala za zgradbo 300.000 Din. Nj. Vel. kralj pa je kragujevške gasilce počastil s praporom, ki je izredno lepo vezen. Svečanosti bodo trajale tri dni, a glavne prireditve »bodo v nedeljo.__ § minut strokovnega pouka o fotografiranju ln že jahko vzamete fotoaparat na izlet, turo ali ko greste na počitnice. Za 5 Din dnevne odškodnine pa dobite na posodo lep, dober fotoaparat. Poslužite se prilike pri Foto Touristu - Lojze šnracn Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 8. ♦ Osebne vesti s pošte. Za pogodbeno po-Btarico sta imenovani Regina Trampuš v Polhovem gradou in Angela Smole v Srednji vasi v Bohinju. Premeščeni pa so: inšpektor Karel Krulej iz Gornje Radgone s. direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, kontrolor Franc Brumec iz Cankove v Gornjo Radgono, kontro'lorka Rikarda GseLman iz Maribora v Cankovo Štefanija Schifrer iz Maribora 1 v Slatino Radenci, Amton Sitar iz Rajhetiburga na Maribor 2, Jožefa Ferluga od direkcije k mestni sekciji v Ljubljani, Viktor Rozman iz Ljubljane 1 k HI. sekciji v Ljubljani, Ivan Pučel iz Ljubljane 1 na Vič, FrančišKa Vesenjak iz Murske Sobote na Maribor 1, Erna Korenini iz Ormoža na Maribor L Anica Ko-ifcol iz Petrovca na Maribor 1, Franja Mi-helčič iz Novega mesta v Kočevje, Alojzij Strne iz Maribora v Novo mesto, Stanislava Burdiac iz Celja v Laško, Cirila Veho-vec rz Novega mesta v Mežo, Ivan Rebec dz Ljubljane v Šmarje pri Jelšah, Avgust Kramberger iz Maribora k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in Stanko Ceglar od Sv. Lenarta v Slovenkih goricah na Maribor 2. U pokoj »a a je Matilda Jak, kontrolo-rica pošte Ljubljana 1. ♦ Diplomiran je bil na ekonomsko-komer-ciatai visoki sodi v Zagreba g. KrešLmir Korošak. čestitamo! ♦ Izlet naših pravnikov v Bolgarijo. VCe-raj je iz Beograda odpotovala prva skupina 100 jugosdovenskih pravnikov z ladjo preko Vidina v Sofijo na obisk bolgarskih pravnikov. Druga skupina odpotuje z vlakom danes preko Caribroda. Vodja potovanja je vseučiliški profesor dr. Arandjelovič Jutri bo v Sofiji svečana akademija ▼ po-čaščenje naših in bolgarskih pravnikov. Bol garski pravniki pripravljajo j ugoslo venskim tovarišem bratski sprejem. ♦ Vasja Pire v Splitu. Naš odlični šahovski mojster Vasja Pire priredi prihodnjo sredo v Splitu šahovsko produkcijo, za katero vlada veliko zanimanje med tamoš-njimi šahisti. ♦ (Podaljšanje tujskeprometme konvencije s češkoslovaško. Protokol o tujskem prometu med češkoslovaško in Jugoslavijo je podaljšan do 30. oktobra 1934. S tem Je za naš tujski promet zasigurana tudi letošnja sezona. Kako velik delež imajo če-hoslovaki na našem tujskem prometu, povedo številke. Od 21«.&54 tujcev, M so lani obiskali našo državo, je bilo «3.947 Ceho-slovakov. To je bil rekord v poslednjih štirih letih. Takoj za čeboslovaki so Av- ZDRAVILNE TOPLICE za srčne in žen. bolezni Tatzmarmsdorf Gradiščansko (Burgenland) Mineralne, močvirne in naravne ogljikovokisle vrelne kopeli. Pojasnila in prospekte daje: zdraviliščna direkcija in zdraviliščna komisija Toplice Tatzmannsdorf Gradiščansko (Burgenland) strijci, ki jih Je bilo lani pri nas 59.594, nato Nemci (21.134) in Madžari (16.117). če-hosdovaki se posebno zanimajo za naše Primorje, počutijo se na našem Jadranu tako domia, kakor mL V teku zadnjih let so si uredili čisto svoje kolonije z udobnimi, lepimi vilami in domovi. ♦ Vsem ferjalcem — letoviščnlkom. Dravska oblast Ferijalnega saveza je podelila 12 ferjalcem brezplačno letovanje na Bole. Odhod celotne kolonije iz Zagreba na Bol prefco Splita bo v torek 10. julija ob 25. uri, prihod v Split 11. julija ob 9.03, na kar si bodo ferjalci ogledali Split. Prihod na Bol in Jelšo ob 17. uri. Do Zagreba naj se naši ferjalci peljejo s polovično karto in sicer morajo odpotovati najkasneje v torek 10. julija ob 18.25 z osebnim vlakom ali pa ob 20. z brzim vlakom, da pridejo pravočasno do 23. ure v Zagreb. Od Zagreba na Bol vživajo vsi ferijalci četr-tinsko vožnjo, če se pravočasno pridružijo skupni koloniji in če predhodno vsaj do 8. julija plačajo 94 Din na naslov: Savska oblast Ferijalnega saveza šenoina 21-1. Naši ferijalci naj se javijo vodji kolonije g. prof. Jovanoviču na peronu zagrebškega kolodvora takoj po prihodu beograjske skupine okoli 22.15. ♦ Triglavske koče SPD ao vse dostopne ter vsa pota pregažena. Turisti morajo biti visokogorskim turam primerno opremljeni, da se izognejo morebitnim nesrečam. Iz Mojstrane mimo Aljaževega doma na Triglav je najkrajša pot. Staničeva koča, Aleksandrov dom, Triglavski dom na Kredarici in Vodnikova koča so stalno oskrbovane ter nudijo planincem udobna prenočišča. Poset je posebno priporočljiv v prvi polovici Julija za one, ki ljubijo mir v planinah, ker kasneje je Triglav mravljišče turistov. ♦ Stalno bivanje na Golici Je omogočeno ljubiteljem planin v Spodnji koči. Golica je znana razgledna gora na eni strani na Triglavsko skupino, na drugi strani na ves Korotan. Majhni izleti po Madnem gozdu ter mir je za počitniki oddih. Podrobne informacije prejmete v pisarni S1PD, Ljubljana, Masarykova cesta, telefon 29-63. ♦ Gora Lisca pri Zidanem mostu Je postala zaradi lahke pristopnosti in obsežnega razgleda in posebno, odkar je na gori dobro oskrbovan planinski dom najpriljub-ljenejša izletna točka v Zasavju, če še niste napravili te ture, napravite Jo jutri, 8. julija, da prisostvujete obletnici otvoritve koče! Ob pol 11. uri bo sv. maša, nato pa prosta zabava s sodelovanjem godbe. Za dobro jedačo ln pijačo obilno preskrbljeno ♦ Teden nizkih cen, prirejen v Sarajevu aa časa sokolskega zleta na pobudo trgov-sbo-industrijske zbornice, je uspel v popolno zadovoljstvo trgovcev. Promet ie bil podesetorjen. Največji delež so imeli trgovci z živili, izdelovalci raznih orientalskih ln okrasnih predmetov ter hotelirji. Odbor M je teden organiziral, je zdaj dovršil bilanco ta ugotovil, da so gostje za časa zleta pustili r Sarajevu nad 10 milijonov dinarjev. ♦ Litija v egiptovski temi. Poročajo nam: Na Kunstlerjevi žagi, ki daje Litiji in okolici elektriko je v četrte* pri .parnem kotlu odneslo batu glavo. K sreči je bil strojnik g Potočnik tisti čas zaposlen v drugem koncu kurilnice. Stroj se Je sunkoma ustavil, posledica je pa bila, da so se ustavili TOi »troji dveh lednih Industrij, Litija pa je priffla ob luč. Takoj je lastnik elektrarne odšel v LJubljano k zastopniku strojne tovarne H Nemčije, ki je dobavila parni stroj. AH pokvarjeni del bo gotov šele v treh tednih. Litija se Je znašla na mah v veHki zadregi. Stojimo tik pred proslavo 25 letnice Sokola. Prireditveni odbor ima naštudiran za sobotno akademijo obširen program. Storjeno pa je tako, da bo vsaj v nedeljo, ko bo pred Sokolskim domom velika narodna veselica, svetila posebna elektrarna, ki naj pokaže, kako smo iznajdljivi v stiski. Zaenkrat so pa spet v službi petrolejke. ♦ NadučttefJ Josip Zajec t- ▼ Trebnjem na Dolenjskem je umrl g. Josip Z a j e t, nadučitelj v pokoju. V Trebnje se je priselil pred leti in si ustvaril idilično domačijo. Njegov sin je tu šolski upravitelj, takisto so hčerke v učiteljski službi. Glavarja družine, ki se je tako častno posvetila narodni prosveti, bodo pokopali v nedeljo ob 16. — Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Marmorne gusle bo poklonil kralju. V Beograd je prispel stari guslar Jovan šurvatovič iz Bršnja v črni gori. Pisali srno že o njem, da je s finim okusom izklesal umetniške gusle iz domačega mar-morja. To svojo umetnino bo zdaj poklonil Nj. Vel. kralju. ♦ Poročila sta se dne 1>. t. m. v Zagrebu inž. Janko Seljak pri kr. šum s ki upravi v Zagrebu in gdč. Anica Flajsova iz Soče. Bilo srečno! ♦ Vrtna prireditev društva »Tabor« bo jutri popoldne na vrtu restavracije »Pri levu« (Gosposvetska cesta). Spored bo pester. Nastopijo društveni pevski zbor in priznani umetniki. Vstopnina neznatna. Bo prav prijetno! ♦ Vsi, ki imajo od bivše dunajske poštne hranilnice terjati denarne vloge, se vabijo na sestanek, Ki bo v nedeljo 8. t m. ob 15. v gostilni »Pri levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrin uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. VVandera Prikuho 8 Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radL »Hordenzjm« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 89.—. ♦ Prodaja ribjega olja v drogerijah. Na pritožbo proti prepovedi prodaje ribjega olja v drogerijah je izdala banska uprava dravske banovine pod VI. No. 5486-3 z dne 4. maja letos naslednjo odločbo glede prodaje ribjega olja v drogerijah: Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z odlokom S. br. 6613 z dne 21. maja 1932. dejansko dovolilo prodajo očiščenega ribjega olja razen v javnih lekarnah in sanitetnih ustanovah, ki po zakonu nimajo pravice prodajati to olje, tudi drogerijam, pod pogojem, da jih vodijo strokovnjaki. Ministrstvo je izdalo 28. marca 1934 pod št 2649 tozadevno tolmačenje, da se pod strokovnaki v rešitvi 6613 z leta 1932. morajo smatrati tudi oni drogisti, ki vodijo drogerije v smislu člena 60-6 obrtnega zakona in ki izpoljnjujejo n ju je jo pogoje ČL 66-1 obrtnega zakona. Prepoved prodaje ribjega olja Je torej v nasprotju z ministrskim odlokom št. 6613 z dne 21. maja 1932. in St. 2644 z dne 28. marca 1934. Ribje olje morejo prodajati torej tudi drogerije. 1 Sobota 8.30, nedelja 6. In 8.30, ponedeljek 8.30 pevka svetovnega slovesa Marija Jerltza v opereti Kneginja Aleksandra Pride: »ŽENA PANTEBA« Kdor se hoče dobro zabavati, naj pohiti v nedeljo na senčnati vrt restavracije S teple, kjer priredi prostovoljna gas. četa veliko VRTNO VESELICO pri kateri bo sodelovala godba 40 pešpolka. Vstopnina prosta, bogat srečolov, lepi dobitki. Začetek ob 15., konec ob 2. uri ponoči. Ples. Za obilen obisk se priporoča odbor. dočrrosti klasična knjiga mlajših in ^arej-ših čitaieijev. V zibiTki »Mojstri in sodobniki« ee obeta prevod Hameunovega romana »Poslednje poglavje« in Merež-kovskoga mogočni romam >Car Peter Jn carjevi? Aleksej«. Zbirka »Slovenski pisatelji" prinese tudi prihodnje leto delo izredne in trajne vrednosti. Nadalje se pripravlja izbor humoresk pokojnega Fr. Mil-činekesa. Izšel bo tudi nov zvezek Zupan-čičevesa Shakespeareja. Zbirka »Slovenske poti?, ki bo štela več zvezkov nego letos, ima na programu nekatera zanimiva izvirna dela. Podrobnosti bodo objavljene v jeseni. _ Več letošnjih knjig ie v tisku in izidejo še med počitnicami. — V dneh, ko vzbujajo naši rudarji v Trbovljah pozornost in skrb vsega naroda, ee posebno priporoča največji roman h radarskega življenj)®, kar ga premore slobeneka prevodna književnost, namreč Zolajev »G e r m i n a k (v prevodu A. Crspana in v izdaji Tiskovne zadruge). Roman je klasično delo naturalističnega pripovedovanja in je preveden v vse pomembnejše jezike omikanega človeštva. Literarna propaganda za tujski promet }e pri nas večidel dokaj primitivna. Delno io pišejo ljudje, ki dragim podtikajo lastno naivnost in upajo, da bo na tem preprostem duševnem limu obtičalo kaj kalinov. Kako r?sno ekrbe za propagando tujskega prometa drisod. pričujejo izdaje praškega »Orbi-ea«. Po krasno opremljeni francoski knjigi o Češkoslovaški, ki »i je Karel Capek tfpi- sal predgovor, je izšla nedavno v podobnem stiki opremljena knjiga Marie Majerove >0 fl est p ase 6 Charlie?« Knjigo, ki prijetno preseneča po svoji lepoti, (mojster te vrste opreme je Slavoboj Tusar), je izdala za inozemee zavarovalnica >Le Phe-nix« v Pragi. (Pri nas zavodi te viste pač na kažejo smisla za tako propagando.) Mae rie Majerovi je odlična češka pisateljica. Zgornja povest .je v bistvu propaganda za tarjski promet, toda spisana je tako duhovito in inteligentno, tako nevsiljivo in vendar učinkovito, da bi kaj takega želeli tudi naši domovini. Dvoje mladih Američanov gre v Evropo, prepotuje Češkoslovaško in kaij vse vidi, kako doživlja lepote in posebnosti te dežele 1 Pri nas bi i« take snovi nastala prisiljena agodiba z neokusnimi ocvirki primitivno pojmovanje patriotizma, tu pa imaš dobro knjigo iz odličnega peresa, sijajno opremljeno!, polno vabljivih 6lik m nič vsiljivo. v ničemer neodosno! Čehi to znajo, in zaradi tega bi bilo treba tudi na tem področju k njim v Šolo! Slovanski institut v Pragi je na nedavnem občnem zboru izvolil nove člane. Mod dragim je bdi imenovan za dopisnega člana ljubljanski vseučil. profesor dr. St. Lapaj-ne. — Izmed čeških novih članov omenjamo za zbližanje i Jugoslovani zaslužne: bivšega poslanika v Beosnadu dr. R. Fliederja (v gospodarski sekciji), doc. dr. Julija Hei-deinreicha, prof. dr. B. Vydro. doc. dr. Jana Stanislava (v kulturni sekciji). Razdraženi Srd, nespečnost, nevolja do dela so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno ln na prijeten način ROGAŠKA SLATINA ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja in obtok krvi. ♦ Avtomobilska vožnja Rakek-Starl trg. Prejeli smo: Zadnje čase vozi poštni avto samo nekaj dni na teden % Rakeka v Stari trg in obratno, pa še takrat vedno preko Bloške Police, Loža v Stari trg. Glede na ta vozni red je prizadetih deset vasi, ki so ostale brez avtomobilske zveze. Prizadeti prosijo avtomobilsko podjetje, če ne more usmeriti preko Žirovnice, Gornjega Jezera, Nadleska v Stari trg, da jo upostavi vsaj dvakrat na teden zjutraj in zvečer, ker preko Bloške Police že tako redno vozi avto Ljubljana-Nova vas-Bloška Polica- Lo4-Stari trg. ♦ Obsodba po zakonu o zaščiti države. Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu se je vršila obravnava proti Janku Peku, Petru Mačku, šandorju Hujiču in Valentinu Skri-vaku, ki so bili obtoženi po členu 3. zakona o zaščiti države. Sodišče je obsodilo Peka na leto dni težke ječe in dve leti izgube častnih pravic. Petra Mačka na 600 dinarjev denarne globe, ostala obtoženca pa sta bila oproščena. ♦ Strela ubila ženo pri molitvi .V Mut-nlku pri Banji Luki je strela udarila v hišo uglednega posestnika Murata Harbaša in ubila njegovo ženo, ki je v strahu ob hudi nevihti molila v sobi. Nesrečna žena zapušča štiri mladoletne otroke. ♦ V obrambi svoje sestre je zaklal vrstnika. Lani v septembru je mladenič Rasim Kostič v vasi Trnograči pri Bihaču sklenil, da ugrabi vaško lepotico AJko Elezovičevo. Vedel je, da se nahaja pri ličkanju koruze, zato se je napotil tja s štirimi tovariši. Priplazil se je na dvorišče. Ko Je slučajno prišla Ajka mimo, se jo je takoj lotil. Na njen klic je priletel 201etni brat čamil Elezovič ln zasadil osvajaču nož v prsi. Dva dni je zdaj v Bihaču trajala raaprava proti čamilu Elezoviču ln je bil obsojen zaradi uboja na 8 let ječe. ♦ Pajdaši Jovana čaruge ie vedno niso Iztrebi jeni. Okrog Vinko vcev in v vsem županskem srezu so se zadnja leta venomer ponavljale drzne tatvine in nekateri ljudje so bili tudi napadeni od dveh razbojnikov, ki sta bila dobro oborožena s strelivom in nož'. Celo leto »o orožniki ondotnih krajev pazili na sumljivce, ali vendar razbojnikoma niso mogli priti na sled. Zdaj so vendarle ujeli Stjepana Sa-ba in Marjana Oreča, dočim Je njuna zaveznica bila Marija Stojanovičeva. Pri njej so našli znatno zalogo pokradenih stvari, že doslej je zločinska trojica priznala nad 40 tatvin in razbojstev. Izkazalo se je, da sta bila Stjepan Sabo ta Marjan Oreč svoj čas zaveznika zloglasnega razbojnika Jovana čaruge, ki bo ga obesili v Osljeku. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane Sreska organizacija JN3 za mesto Ljubljana javlja, da «e sreaka skupščina določena na 7. t m. ob 17. uri v Kazini, preloži, ker je poslanec minister 9. dr. Kramer nujno zadržan v Beogradu zaradi obravnave zakona o avtonomnih mestih v Narodni skupščini. Kdaj se bo občni zbor vršil, bo objavljeno v najkrajšem času. u— Nov odbornik mestne občine ljubljanske. Minister za notranje posle je postavil g. Ambrožiča Josipa, učitelja v Ljubljani, za odbornika (občinskega svetnika) mestne občine ljubljanske na izpraznjeno mesto pokojnega Likozarja Antona. u— Viškim občanom I So kol s ko društvo Vič proslavi jutri srebrni jubilej z razvitjem naraščajskega prapora in javno telovadbo. Praporu kumuje Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. S tem odlikovanjem ni počaščeno samo naše društvo, marveč tudi vse prebivalstvo viške občine, zato se obrača Sokole ko društvo do vseh hišnih posestnikov, da razobesijo zastave in ob priliki bakla/de razsvetlijo okna. Obenem vabi društvo vse občane, da se svečanosti udeležijo v čim večjem številu in s tem pokažejo priznanje Sokolu za njegovo 25 letno delovanje za telesno ta duševno kulturo. u— Zahvala. Ob koncu junija ao priredili policijski uslužbenci ta nameščenci mestnega dohod arstvenega urada r LJubljani nogometno tekmo, katere čisti dobiček je namenjen dobrodelnim svrham. V Bredo t t m. so ta dobiček v znesku 3^67.50 Din prireditelji izročili ljubijan-skemu županu g. dr. Pucu, da Jih uporabi za podporo ubožcev ta brezposelnih mesta Ljubljane. Mestno načelstvo izreka prirediteljem ▼ imenu najpotrebnejših najlepšo zahvalo za njihovo požrtvovalnost, župan ln mestni načelnik dr. Dinko Puc. u— Učiteljski pevovodekl tečaj Val ml-javljencl s0 v tečaj sprejeti. Pričetek 14. t. m. ob 8. uri v Glasbeni Matici. Vsak naj prinese s seboj vse številke »Grlice« ta pesmarico Glasbene Matice. u— Absolventi in absolventki Je državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani tz I. 1923-24. prirede o priliki lOletnlce sestanek 21. t. m. v salonu restavracije »Pri Nacetu«, šmartinska cesta 3. Obvezne prijave je -poslati, odnosno sporočiti na naslov: Jože Marinko, Ljubljana, Prisojna ulica 7, telefon 32-07. u— Iz ženeve je prispela protlbrea<>ožnL ška razstava mednarodne akcije »Ptro D©o« ki hoče predočiti nevarnost sodobnega protlver8kega gibanja. Slavnostna otvoritev razstave bo v torek 10. t. m. ob 9. r prostorih šentjakobske šole. Razstava bo odprta za občinstvo že od jutrišnje nedelje od 9. do 12. ta od IS. do 17. u— Na mestnem socialnem «ra-či skoro do konca. Preostalo je le dobrih 30 m struge, katere tlakovanje bo danes končano. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki Je sama vodila vsa letošnja dela, se je prav izkazala. Gre Ji torej -vse priznanje. u— Huda nesreča delavca. V fiotsfcen drevoredu nasproti Mayerjeve vetetrgm t-oe ee Je včeraj dopoldne okrog 10. prii^ tila 411etnemu delavcu Matiji Pavlfc u nslužbenemn pri prevozniku Sdmiku na M-dovdanski cesti, huda nesreča. Pavlin, 1 d. Je pripeljal h kupu trugo gramoaa, Jo nameraval s pomočjo dvigala brugo prevrni"i. Medtem ko je bil zaposlen s tem, pa ao potegnili konji ta se je trn ga s peskom vred prevrnila nanj. Padla mu je na noge ta nm jih zmečkala. Poškodovanca ao neanud-ao prepeljali v bolnišnico, kjer bo motal ostati na dolgotrajnem zdravljenja. Ples se nadaljuje.** WHhelm Dieterle, Liszi Arna in Anton Pointner v filmu iz apaškega podzemlja velemesta. Danes ob 4, 7. in 9-Cene D4n 4.50, 6.50 ZVOČNI KINO DVOR. Telef. «30 B— Izleti z razglednim avtobueome S. t-m. Logarska dolina s hrano 120 Din. Jezersko 70 Din, 22. ta 23. t- m. krožna -vožnja po Sloveniji: Dolenjska, Bizeljsbo, Haloze, Dravograd, Logarska dolina 250 Ora. Informacije v tra£i&i Praprotnik. h Maribora a— 0rožn&4 poročnik Svetazar Kaež*. vlfi. k! je že več iet shržbova* uri mariborski* orožniški četi kot vodnik drugega voda, je premeščen k orožniški četi v Dolu* Lendavi V času svojega službovanja » i« pridobil med meščanstvom in prebrv stvom svoje za rajona mnogo simpatS-1'jtoo trm na novem službenem mest« o4>;!o uspehov. ar- Po«trfaq dom Kraljice JKasOe vA Sv. Martina na Pohorju. Otroci, ti so namenjeni za letovanje v drugi skupitri ▼ p-o. čitniški koloniji doma Kraljice Marije p d Sv. Martinu na Pohorju, »e odpeljejo a Maribora v torek 10. t m. z vlakom ob 9.40t Svojo prtljago naj prinesejo v ponedeljek 9. t m. ob 9- v Zdravstveni doni v Koroščevi ulici, kjer bodo todi zdravniško pregledani- Na kolodvor naj pripeljejo starši otroke vsaj pol ure pred odhodom vteka. Otroci prve skupine počitniške bcdoirije se bodo vm9i po enomesečnem letovanja v ponedeljek J. t m. z vlakom oft> 1L09 dopoldne. Starši naj jih pričakujejo na kolodvoru. a— Otvoritev ID. Skavtskega foptiega tabora. V Limbušn pri Bistrici so se »taborili naši skavti Ponovno opozarjamo n* otvoritev tabora, ki bo jutrt ob 10. na taborišča. Nad taborom ie prevzel pokroviteljstvo minister za telesno vzgojo d£- An-djeftnovič, ki bo osebno prisostvoval otvoritvi. a— Promenada! koncert Jutri dopofcdnt bo med 11. in 12. uro promenadni koncert t mestnem parka, ferala bo železnZairsk-a godba »Drave«. a— Davkoplačevalcem. Devčoa apcav* za mesto opozarja, da je zapadel ▼ plačilo ie L joHja tretji četrtletni obrok zgsrad^-rine, pridobnine, rentnine, družbenega da vka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet ter roj niče. Prvi polletni obrok zgradarine pa bo zapadel v piačilo 5. avgusta. Davčni obvezniki splošnega davka na poslovni promet pa morajo predložiti prijave in plačati odgovarjajoči davek za drugo četrtletje najka'!neje do 30. t m. a— Krst »Rdečega Franceljna«. Mestna občina mariborska je naročila nov avtoka-r ca daljše Mete. V zelo udobnem voza, ki, ga je izdelala tovajna Saurer na Dunaju, i najmodernejšo ki res elegantno karoserijo pa opremila Ijubijanska tvrdfca Rojina,. je prostora za 33 potnikov. Da se voz preizkusi, je bila v četrtek opoidne poizkusn* vožnja ▼ Rogaško Slatino jn Cetje, ki so se je udeležili mestni župan dr- Ltpold, podžupan Rudoif Golouh, sreska načelnika dr„ Scnekovič in Makar ter drugi. Pred mestno mejo se Je avtokar ob vrnitvi ustavfl iu pri tej priliki j« Spregovoril načehnk rav-nateljstva MP, občinski svetnik Sabo*y ter 06 razbitja steklenice vina na motorju krit 0g« in »Ogg-185 — 206 (eremska, slavonska 1® — 195); >2« 165 — 1® (165 — 175); »5« 145 — 163 (145 - 155); »6« 125 - 145) (125 - 135); >7« 105 — 110 (105 _ 110); »8« 10750 du 112.50 (10750 — 112.50). — Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90; banatski 85 — 87.50. + somborska blagovna borza (6. t m.). Tendenca srednja, promet 96 vagonov. — pšenica: baška okol. Sombor, stara, 76 kg 108—110, nova 79 kg 107.50—111; gornje-baška, stara 76 kg 110 50—115, nova 79 kg 110—112.50; sremsko-slavonska, stara, 76 kilogramov 112—114; baška in banatska potiska, stara 76 kg 116—118, nova 115 do 117.50. Ječmen: baški, sremski novi 83 do 85. Koruza: baška, sremska 100—102; baška za avgust 102—104; ladja Duma/v, Tisa 106—108. Moka: baška »Og« in »Ogg« 185 do 205; »2« 165—185; »5« 145—165; »6« 125—145; »7« 105—110; >8« 107—112.50. Otrobi: baški 87.50—90. + Budimpeštanska terminska borza (6. t. m.) Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za oktober '15.73 — 15.76, za marc 16.76 — 16.80; koruza: za julaj 10.40 do 10.42, za avgjst 10.31 — 10.33. 21 VIN A. + Mariborski živinski sejem za pra»u»j. Na sejem 6. t. m. so pripeljaJi 343 prašičev. Kupčija je bila dobra in jih je bilo prodanih 140. Cene mladih prašičev so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 70 do 90 Din. 7 do 9 tednov 100 do 140 Din, 3 do 4 mesece 200 do 220 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 320 Din, 8 do 10 mesecev 350 do 360 dinarjev, leto dni stari 450 do 560 Din; kilogram žive teže 5 do 6 Din, mrtve teže 8 do 9.50 Din. »Nikar ne kričite, mogoče je pa le, zakaj bi drugače kupoval vino, je pritaknil Matija, ki se je bal, da bi zgubil kupca. »Kaj ne gospod kupec, vino je izborno, kdaj pridete ponj?« »Ne vem, je odgovoril kupec užaljen. »Toto vino mi ne diši!« »Preje ste pa rekli: Toto vino je moje, vsega bom kupil. Ali boste snedli besedo?« * ' »Si bom premislil, saj pridem nazaj,« je dejal kupec. Zagledal je tropo žensk, ki so plele trto. Krenil je proti njim. »čujte, gospod,« je začel Nace zaupljivo. »Ne dajte mu vina, vas bo naplahtal, saj ni Damijan!« »Naj bo, kdor hoče, ako plača, dobi vino. Brez denarja seveda ne,« je menil nejevoljno Matija. »Le zakaj ste ga nahrullli! Zdaj bo pa šel, ne da bi kaj kupil!« »To je prefriganec, gotovo Je tisti, ki je lani kupoval vino pri Kolariču. Dal se je gostiti od njega tri dni, ponoči je pa izginil. Njemu se je izdal za Zemljiča iz Sobote. Pa ni ne eno, ne drugo, temveč kak mešetar. Saj se mu pozna po glasu, ves je hripav in prepit kakor živinjski mešetar. Kar zdi se mi, da sem ga videl na sejmu v Lendavi.« »Pa bi vendar počakali, da bi se sam kako izdal! Mogoče bi mi dal aro, še nič nisem prodal vina, In potreboval bi! Vsak teden ste nad menoj, od kod bom pa jemal!« Takrat se je zaslišal vrišč in žensko kričanje iz vinograda. Pokalo je, kot bi padale zaušnice, slišalo se Je, kot bi se metala ln ravsala dva medveda. Zasmejali so se ženski glasovi, zacvilili, nekdo je zaklel. »Kakšnega vraga pa ste nam poslali sem,« je vpila rdeča viničarka in je hitela med trsjem proti koči. »Ha-ha-ha,« se je živahno razlegalo. »Ali imaš dosti, Mažar nemarni; je miši U, da bo kar tako! Pa jo je izkupfl!« »Kaj pa je bilo,« je vprašal presenečeno Matija. »Kaj ste pa imele z njim?« »Silil je v nas, pijanec nemarni! Le kaj si misli takle star zamazan ec!« Nace je letel k ženskam, ki so kričale in se krohotale. Držale so se za rame in gledale kupca, ki je ležal ves raztrgan in povaljan pod trsjem. Hotel se je vzdigniti, pa se zopet zavalil po zemlji. »Na pravega kupca sem naletel, je menil Matija, ki je prihajal po grabici. »Kaj pa vam je, gospod, ali vam je slabo?« »E, nič hudega, ampak močno je vaše vino. Kar zdelalo me je, pa sem ga navajen. Jaz ga bom kupil, pristno je in močno kot vrag.« Naslonil se je na komolec, ki se mu je vgrezal v blatno zemljo, in kimal z glavo. »Nekoliko se bom spočil.« »Pridite v sobo, lahko ležete v posteljo, saj imam vse pripravljeno za take slučaje.« »Je že dobro, kar pustite me, nekoliko poležim pa pridem.« Oni se je stisnil pod trs, položil glavo h kolu in potegnil klobuk na oči. »Imenitno, sedaj je spoznal sam, kako močno je toto vino,« se je pošalil Matija in šel v klet. »E, moje vino ni karsibodi, nekaterega je že ukanilo, pride za človekom. Ali to se mi dobro zdi, da ga je vino samo kaznovalo za njegove pregrešne besede. Seveda nikaklh pretiranih cen ne bom stavil, ampak kar je prav in pošteno. Ja-bolčnice mu seveda ne bom dajal.« Smehljal se je Matija, in smehljaje in dobre volje je stopil čez uro v vinograd, da pogleda za kupcem, a nikjer ga ni bilo. In še danes ga Išče, pa ni o njem ne duha, ne sluha. (Konec.) Zopet smrtni žarki Ameriški fizik izumil stroj za proizvajanje smrtonosnih valov Pred nedavnim smo poročali, da je ameriška vlada prepovedala javne eksperimente z novo vrsto smrtnih žarkov, ki so se vršili že šest mesecev in ki so bili baje tako učinkoviti, da je vlada v korist deželne hrambe smatrala za potrebno, da se javnost izključi. V zadnjih letih je zadeva s smrtnimi žarki, ki naj bi iz daljave uničevali bitja in sovražne bojne pripomočke, prešla precej v pozabljenje. Londonski rnženjer Grindell Matthews je bil, kakor se bo ta in oni še spominjal, prvi, ki je v povojnem času trdil, da je zgradil aparaturo, ki •je sposobna oddajati brezžično toliko električne sile, da uniči v določeni daljavi vsako bitje. Angleški vojni krogi so se silno zanimali za Matthewsov izum, toda čez nekaj časa je šel izumitelj svoje poskuse vršit iz neznanega razloga na Francosko. Odločilni eksperiment pa s* je tu končal precej klavrno. Izkazalo se je, da ni njegova priprava zmožna ubiti na daljavo 50 metrov niti miške. Po tem fiasku je Grindell Matthews izginil iz javnosti in se je pojavil šele nekoliko let pozneje v Ameriki, ne da bi imel kakršenkoli uspeh. Med tem pa so dnigi možje skušali uresničiti njegovo idejo na razne načine in s trdovratnostjo, ki je značilna za človeka, kadar gre za izumitev kakšnega novega, še strašnejšega uničevalnega pripomočka. Vsak trenutek so se pojavljali izumitelji takšnih uničevalnih strojev, toda vedno se je izkazalo, da se ideja vsaj na podlagi brezžičnega prenosa električne sile v zadostni količini ne da spraviti v življenje. Pojavil se je zato nov načrt Zrak je, kakor znano, zelo slab prevodnik za elektriko, treba ga je napraviti šele prevodnega. To se pa da do neke meje doseči z nevidnimi ultravioletnimi fcarlci. !z centrale naj bi n. pr. usmerili talkšne nevidne žarke do sovražnega letala in ob teh žarkih bi ga dosegel potem električni tok ter ga uničil. Fizikalno tej zamisli ni bilo ničesar oporekati, toda v praksi je padla y vodo. Dolgo časa je bil potem s smrtnimi žarki mir. Le tu pa tam se je pojavil človek, ki je opozarjal na to, da bi se dali namestu električnih valov uporabiti tudi tako zva-ni nadzvočni valovi, t. j. zvočni valovi s toliko tresljaji na sekundo, da jih človeško uho ne sliši več. Takšni zvočni valovi imajo v resnici usodne lastnosti na živa bitja. Če jih usmerimo skozi vodo, usmrtijo v nekoliko sekundah n. pr. tudi večje ribe. Poskusi z mišmi, mačkami, kunci itd. so imeli podoben uspeh, a tudi z mikrobi in bacili, zaradi česar bi se dali na primeren način uporabiti tudi za pobijanje kužnih ibolezni. Clevelandski fizik Longoaria je sedaj zgradil stroj za proizvajanje in usmerjanje nadzvočnih valov, ki naj bi bil uporaben tudi za vojne namene. Kako daleč sega učinek tega stroja, se ne da povedati, ker je ameriška vlada, kakor povedano, javno eksperimentiranje prepovedala. Baje pa so Longoarievi uspehi precejšnji. Skrivnostna wimbledonska bolezen Številne žrtve na teluni za mednarodno prvenstvo v belem športu Teniški turnir v Wimbledonu je odkril novo bolezen, ki se doslej ni pojavila na t^irftnih prireditvah, žrtve te bolezni postajajo ne le teniški igralci, marveč tudi sodniki, voditelji igre, garderoberji ter celo telefonisti in dečki, ki pobirajo teniške žoge. Bolezen se pojavlja v obliki nenavadnega obolenja v grlu. Nastopi nekakšna angina z visoko temperaturo in morečim glavobolom. Tako je n. pr. zbolel znani igralec F. C. Crawford, ki je igral proti Jaga-mišiju. Deset minut po zmagi nad Japoncem so se piri njem pojavili simptomi bolez- ni in so ga morali odnesti v bolnišnico. Tudi nemški tekmovalec v. Cramm trpi na tej bolezni in mora neprestano odlagati udeležbo na tekmah., ker ne more niti vstati s postelje. Najbolj povzroča zmedo med igralci misel, koga bo bolezen napadla zdaj? štirje odlični teniški mojstri ležijo v bolnišnici in ne morejo na temišče. Poleg njih je v zdravniški oskrbi kakšnih dvajset uradnikov teniške prireditve. Zdravniki menijo, da gre za bolezensko klico, ki je nastala po dolgi suši in nenadno sledečem deževju. Element „bohemium" Inž en j er Odolen Koblic, ki je odkril v Jahomcuvu 93. element »bohemkim« pojasnjuje v praških listih, da kažejo poskusi, ki jih je doslej napravil z novim elementom, da je »bohemium« izredno trajen m dolgožlv, kajti ruda, iz katere se mu je posrečilo izolirati novi element, mora biti po njegovi sodbi vsaj 300 milijonov let stara. 2e to dokazuje, pravi učenjak, da je >bo-hemium« neznatno aktiven element. Doba, ko razpade »bohemium« do polovice, traja po Koblicevih računih 500 let. Sicer pa raziskovanja o novem elementu še niso zaključena, pokazala pa bodo vsekako presenetljive rezultate. Turška iznajdba proti strupenim plinom Iz Carigrada poročajo, da je izumil postajni načelnik oz Keč Burle, ki se v prostem času bavi z raznimi konstrukcijami, posebno impregniraino blago, ki ne prepušča nobenega strupenega plina. Izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo pred tehničnimi strokovnjaki. Eksperimenta so pokazali, da tako im-pregnirano blago najmanj tri dni vzdrži naval strupenih plinov. Izumitelj, Halil Hamdy bej izrjavlja, da bo dal iznajdbo patentirati ter izročil ves dobiček, M bi ga vrglo izdelovanje novega izuma, turškemu Rdečemu polumesecu. Koristno zehanje Kdor se v poletnem času prehladi in zasluzi, ima poleg mnogih neučinkovitih zdravil na razpolago tudi zelo preprosto m oe-neno sredstvo za odpravo katarja. Krepko zehanje, ki se da doseči tudii umetno, povzroči s tem, da se muskulatura ust in grla močne pretegne, iztisnenje sluze, tako da se dihalni organi osvobodijo sluzavosti, ki jih ovira pri dihanju. Približno enak učinek dosežemo tudi z močnim žvečenjem na levi in desni strani ust. Najmanjša francoska občina V francoskem departementu Haute Sao" ne, nedaleč švicarske meje, stoji naselbina, ki ni ponosna na svojo razsežnost, pač pa na svoj pičli obseg. To je vasica La Vil-ledieu les Ouemoche, k$ sestoji iz treh hišic, dveh družin in 13 prebivalcev, od katerih je šest volilcev. Ker pa določajo francoski zakoni, da mora imeti vsaka samostojna občina najmanj deset občanskih svetovalcev, ne glede na svojo velikost, je šest vofilcev volilo sebe in izvolilo še štiri druge v občinski svet. Občinski urad predstavlja v tej občini omara, v kateri shranjuje župan uradne akte. Umorjeni Štabni šef S. A. Rohm, eden izmed prvih voditeljev rjave vojske in edini član vlade, s katerim se je Hitler tikal Trije akrobati so se ubili V ljudski areni mestnega gozdiča pri Budimpešti so imeli te dni akrobati predstavo. Med neko nevarno produkcijo so vsi trije sodelujoči padli iz višine 18 m na zemljo. Dva sta kmalu po padcu podlegla poškodbam. V cirkusu se je polastila gledalcev silna panika.. Več žensk se je onesvestilo, da so jih morali močiti z vodo ki jih odvesti iz arene, predstava pa se Je zaradi poimirjenja ljudi po kratkem odmoru nadaljevala. Belgijska misija na Japonskem Aforizmi Morje je povsod eno. Vode iz Južnega morja tečejo v Vzhodno morje. Kakšen spomenik tovarištva vsega, kar je na zemlji! Samo tisti, ki je moral krotiti v sebi sa tisoče hudičev, lahko postane svetnik, kajti le najtemnejša telesa izžarevajo najjasnejši svit. Samovolja je često le okamenela slabost volje. Mnogokaj se zdi ljudem viadaželj-nost, pa je samo pedanterija. Vse, kar misli o sebi, da je važno, je te dolgočasno, čnm manj si kdo domišlja o sebi, tem važnejši je v resnici. Izkušnja veli, da je največ uči uprtih v tistega, ki se najbolj preprosto obnaša. šele zveza daje vrednost Vsaka stvar postane važna tedaj, če se žrtvuje za višji smoter. Z ženskami — tako uči mitologija —t prihaja prepir na svet Moški pa delajo iz tega zgodovino. Posebno belgijsko odposlanstvo je v temle sprevodu naznanilo japonskemu mikadu Hirohitn zasedbo belgijskega prestola po kralja Leopoldu m. Evropa bo umrla od žeje Zanimiva podmena francoskih učenjakov: v Evropi bo zmanjkalo pitne vode! ©s Je res to, kar napovedujeta francoska učenjaka Charles Richet in prof. Numlle, čakajo Evropo že v najbližnji prihodnosti žalostne izkušnje. Pred vsem nam ne obeta nič dobrega dejstvo, da se bo evropsko prebivalstvo v prihodnjih desetih letih pomnožilo samo za 20 milijonov ljudi, dočim bo narasla Azija v tem času za 120 milijonov. Največji prirastek kaže zaenkrat Šangfcaj, za njfan Tokio in Osaka, potem pride presledek in šele nato slede »"beia mesta« New York, Buenos Aires, London in Pariz. Problem, ki ga povzroča naraščanje prebivalstva, vidita francoska učenjaka v cej- stvu, da bo začelo naposled sladke pdtne vode. če ne bo belokožcev po. gazila rumena rasa, pravita učenjaka, j&t bo uničila žeja. Sladke vode že dandanes, ponekod primanjkuje (zlasti na Angleškem), v bodoče bo ta stiska še večja. In ker bo treba začeti s štednjo vode pri zemlji, lahko postane to za človeški rod še posebno usodno. Zemlja, ki ne bo imela dovolj moče, ne bo rodila in ne bo mogla prehranjevati ljudi. Zato stoje znanstveniki čedalje bolj v zadregi pred vprašanjem, kaj storiti, da bodo imeli ljudje dovolj sladke vode, brez katere ni življenja na zenrtJL Prekletstvo dedne bolezni Umor in samomor v Bukarešti, ki sta zbudila večje sočutje kakor senzacijo V hotelu »Royal« v Bukarešti so našli te dni v najeti sobi truplo elegantne dame in njenega dvajsetletnega sina. Dama se je vpisala v tujsko knjigo za »gospo Terko«. Ker je ni bilo na izpregled m se ni odzvala ponovnemu trkanju, so odprli spalnico, ki je bila napolnjena z dimom. Sredi sobe je stalo kovinasto ognjišče in iz njega se je še vedno kadil dim. Policijska komisija, ki je prišla v sobo na poziv hotelske uprave, je ugotovila, da sita dama in njen sin izvršila samomor. Ko so odpeljali mater tn sina v mrtvašnico, so začeli poizvedovati po pravem imenu obeh, kajti bflo je jasno, da je dama zatajila pravi priimek. Tu je prišel komisiji na pomoč neki služabnik, ki je našel v košari za papir iztrgano stran potnega lista z imenom Pasoal. Takoj je bila policija prepričana, da je samomorilka žena nedavno umrlega romunskega mtdft&milijonarja Pa-scala. Da bi se popolnoma prepričali o istovetnosti pokojnice. so šli po hišno Pascalove in jo pripeljali k mrtvaškemu odru. na katerem je ležalo truplo gospodinje. Hišna jo j® takoj spoznala. Povedala je, da je dama sflno trpela zaradi prirojene neozdravljive duševne bolezni svojega sina. Dokler je bil mla^i, ga je pošiljala s klinike na kliniko, iz sanatorija v sanatorij. 2a!, brez uspeha. Milijone sta izdala roditelja za sinovo zdravljenje, a otrok se je od povsod vračafl domov (takšen, kakor so ga bili podali z doma. Zdravniki so šele na koncu prišli do prepričanja, da fantu ni pomoči. Petkrat so ga spravili na operacijsko mizo m trikrat so mu odprli lobanjo. Ko je oče sprevidel, da ni mogoče izboljšati sinovega zdravja, je obupal in umrl od žaiosfcL Tedaj je vzela mati otrokovo usodo v pvoje roke. Paranoja, na kateri je trpel sin, pa se ni dala ozdraviti. Nasprotno, poslafc&evaUa se je stalno in slednjič je bil fant pcpotoo-ma bloden. Vedno bolj redki eo postajal! trenutki, ko je aoumeval tragiko svojega življenja. V nekem takšnem svetlem tremutfaa je prosil mater, naj ga vendar utaje, da bo konec njegovega nezmiseinega življenja. Mati na hotela v začetku ničesar slišati o tem. Ko pa je videla, da je spravilo sinotvo stanje očeta v prerani grob. je sklenfla, da preseka vozel. Napravila je načrt za samomor. Položila je sina na zofo, kjer je mirno zaspal, sama pa je sedla na fotelj poteg njega in prižgala oglje. Dim sa je dvigal in gostil, slednjič je napolnil sobo in mati in sin sta se v njem zadušila. Konec ljubavne in tatinske komedije Trojno življenje madžarskega gostilničarja Pred desetfmi leti se je oženil na Madžarskem gostilničar Julij Szabo. Zena mu je rodila v desetih letih tri otroke m zakon je bil ves čas srečen. Kajti Szabo je bil stremljiv in skromen človek Tako sta si mož in žena v dveh letih prihranila lepe de-narce. V tretjem letu svojega zakona je stopil Szabo pred ženo in ji dejal: »Vidim, da lahko vodiš podjetje sama brez mene. Zato sem si izbral poklic potnika in bom vsak teden tri dni z doma.« Zena ni ugovarjala. Szabo je potoval vsak teden tri dni, domov pa se je vračal vedno bolj praznih rok, kakor je odhajal z doma. Tožil je, da nima sreče. Ker pa je gostilna dobro uspevala, ni kazala žena niti na j man? nejevolje m je pustila moža, naj dela kar hoče. Ko je hodil mož po svojih poslovnih potih, pa »o izginjali iz hiše krčmarice Szabo-jeve vsakovrstni predmeti. Kdo je kradel se T*i dalo ugotoviti. Žena je tožila možu o tatvinah, ta pa jo je tolažil, češ, se bo že enkrat našel tat, pa ga bomo takrat prijeli. A tatu niso zalotili. Iz hiše pa so izginjale preproge, slike, stoli, mize, omare, noži, vdlice, skratka vse, kar se je dalo ukrasti Pred štirimi tedni pa je treščila v hišo Szabojeve novica: »Pridite takoj v Ujpest g. Szabo je umrl.« 2ena se je odpravila in sedla v avtomobil ter oddirjala v Ljpest. V prvem nadstropju je stala na vratih tablica, k* je pričala, da stanuje tamkaj Julij Szabo. Vdova je debelo pogledala. A še bolj so se ji razširile oči, ko je stopila čez prag m je našla v spalnici ne le svojega mrtvega moža, ampak tudi niz predmetov, ki so ji bifi ukradeni iz stanovanja Vdova je zaplakala nad smrtjo svojega moža. Saj je bil vedno tako dober z njo, nikoli se nista bila sporekla. Ko pa se je trgal plač za možem iz njenih prsi, je stopila k nji neka ženska in ji je zašepetala: »Tiho, tiho, tukaj so tudi otroci!« Vdova je prestrašeno pogledala. In še preden je utegnila za-popasti, kar ji je razodel trenutek, se je približala ženama še tretja ženska ter bridko zaplakala. Vse tri so zdaj zdihovale in plakale nad izgubo, ki jih je zadela, v sosedni sobi pa je jokalo osem otrok, ki so imeli pokojnika za očeta. Druga Szabojeva vdova je pojasnila krč-marioi dejanski položaj. Ko je Szabo smrtno zbolel, jo je poklical k sebi in ji povedal, kako je prav za prav z njim. Odkril ji je. da ima še dve ženi m z obema otroke. Rekel je: »Jaz nisem potnik, pač pa gostilničar. Moja prva žena ima gostilno m Konec pešcev v Ameriki Motorizacija prometa v Ameriki je dolgo bila Evropi v zgled, kako je treba živeti na cestah. Kaj se je izcimilo iz taja onstran velike luže, jasno kaže naslednji opis. Američanu rabijo noge samo še za ples ali za golf, mogoče tudi še za okras pri mizi ali na stolu. Da bi mu rabile za sprehajanje, na to je Američan že davno pozabil. Na betonskih cestah v Ameriki nima pešec nobenega opravka več, v mestih pa se itak nihče ne sprehaja, ker je preveč prahu in nesnage. Američan, ki se mu mudi po poslovnih ali privatnih potih, najame avto, če ga že nima sam. Ali pa sede v podzemno železnico, kjer se prepelje za borih 5 centov z ekspresnim vlakom, kamor želi priti. Taksi nudi sodobnemu Američanu vse, kar si želi, da ga razvedri in kratkočasi med vožnjo. Vsi avtomobili so že opremljeni z zvočniki, šoferji vozijo z največjo naglico, na ljudi se ne ozirajo prav nič. Ce jim je kdo na poti, ga kratkomalo povozijo. Pravijo, da je to potrebno, kajti če bi čakali na to, da se jim pešci umaknejo, ne bi imeli nikoli prazne ceste. Vsak vozač z lastnim avtomobilom mora napraviti skušnjo, preden ga spuste na ulico. Vozaška licenca pa je poglavje zase. Skušnja se dela navadno v kakšni stranski ulici. Tam visijo razne tablice z napdsi — kakor pri kakšnem zdravniku za oči. po sumarični bralni skušnji sedeta vozaški kandidat in izpraševalni uradnik v vozilo. Vozač k volanu, uradnik poleg njega. Uradnik preišče najprej žepe pri avtomobilskih vratih, če najde v njih manj dolarjev, kakor je pričakoval, kandidat pade. če najde dovolj denarja, potrdi vozača takoj, če pa odkrije, da ima opraviti z »zelencem«, ga gladko povabi na ponovitev vožnje. Z zlatom natovorjeni osel je torej v Ameriki vsakdanja in tudi potrebna prikazen. Ce imaš licenco za šofiranje v žepu, nisi s tem še rešen vseh skrbi. Kaj še, včasi se zdi, da se skrbi šele začno. Kajti v Ameriki je prava umetnost, iztakniti prostor za parkiranje avtomobilov. Ta stvar dela mnogim premožnim ljudem prav sive lase. V New Torku je prav mnogo zelo pametnih in še bolj imovitih družin, ld prav zaradi parkiranja nimajo vozila. Dogajajo se primeri, da imajo vsi služabniki takšne hiše vsak svoj avto, gospodar ga pa nima, ker ne ve, kam z njim. Stvar je takšna, da se marsikdo rajši kakor z avtom vozi z železnico, v nedeljo pa si takšen človek temeljito premisli, preden sede v avto, ker ve, da bo moral voziti v »verigi« za tisoč ln tisoč dragimi Zato se rajši odpove temu užitku. AvtomObil ima v ameriškem življenju še drug pomen. To je nekakšno zavetišče in zaklonišče za zaljubljence. Lahko bi ga imenovali »uto ljubezni«, kar tudi je. Saj je Amerika dežela svobode v tisoč ozirih, zakaj bi ravno tu stavila ljudem meje ? Zaljubljenci pijejo coctail in whisky, plešejo tesni prižeti drug k drugemu, včasi se tudi dolgočasijo brez mere in meje. Zato ni zameriti mlademu fantu, če vzame damo, ki se je z njo seznanil, s seboj v avtomobil, ker je v takšnem položaju najboljša prilika, da se z njo dodobra seznani. Najpogostejši so primeri, da prosi takšen mladec damico, naj mu dovoli, da jo odpelje domov. Na takšni vožnji se mladcu nudi priložnost, da se z vozilom medpotoma ustavi, povabi sopotnico s seboj k vodi ali v božjo naravo ter ji tam razodene svoje srčne občutke. V nadaljevanju vožnje pade usodna beseda o poroki in stvar je narejena, usoda drveh življenj zapečatena. Mladi mož seveda ni mislil tako resno, ko je dal mladenki svojo obljubo, zato pa jo je vzela sopotnica tem resnejše. Prelom dane obljube za zakon je v Ameriki zelo draga reč, ki si jo more le redki privoščiti. Zato se lahko reče, da je avtomobil v Ameriki edini, ki bi vedel povedati, če je ameriška mladina moralna ali brez nravstvenih načel, romantična ali rafinirana. Vsak avtomobil ima zaradi potrebne diskrecije zavese. V Evropi se človek le po tehtnem premisleku odloči za nakup avtomobila. V Ameriki je to drugače. Za malenkosten denar si tam lahko kupiš veterana, ki te zastonj pelje na počitnice ali na veselo vožnjo. Na takšnih potovanjih srečuješ tudi cele stanovanjske avtomobile s kuhinjami in spalnicami. Američani radi šatorijo kraj gozdov ali ob velikih cestah. Avtomobil jim v tem primeru nadomešča hotel. Ne more se jim očitati, da niso praktični. Ameriške ceste niso vse betonirane. Dobre in kolikor toliko udobne so samo državne in deželne ceste, na ostalih naleti vozač na luknje, ki jih ob neprevictai vožnji lahko plača z življenjem. In takšna reč se vozaču pri stokilometerskem tempu kaj lahko primeri. Po betonska cestah pa je vožnja v Ameriki dolgočasna in monotona. Ker ni ovinkov, mine vozača kmalu veselje do vožnje, tembolj, če ni ozemlje vzdolž ceste nič po-gozdovano. Največji tekmeci ameriških avtomobilov pa so tako zvani »hrti«, veliki in težki avtobusi, ki brzijo po cestah z neznansKO brzino in delajo nevarno konkurenco ameriškim železnicam. Ta konkurenca je tem bolj občutna, ker vozijo »torti« za polovično ceno. Pc fcnik lahko vzame na takšne vožnjo s seboj prtljage kolikor hoče. Z njo se laUco pelje več dni in noči zaporedoma in če mu ni tega dovolj, lahko presede na novega beta* ki ga pelje še najprej. vsi predmeti v tem stanovanja »o cjens last Kadar irrrrrem, obvesti obe moji drogi ženi, kako sem sklenil življenje. In povej obema, da želim imeti vse svoje otroke dobro vzgojene, za kar skrbite vse tri stopaj.« Tri vdove so videle v tem migljaj pokojnika, naj žive pod eno streho in st> se res spravile skupaj, da jim bo življenje lažje in lepše. Napoleonovi dokumenti Kakor srno že poročali, so odkr3i pri jse-stavracijskih delih v Kremlju skrinjico z doslej neznanimi Napoleonovimi listinami. »Corriere della Sera« piše, da vsebuje skrinjica 360 dokumentov. Med njimi so razna pisma, povelja an operativni načrti. Večino dokumentov je napisal lastnoročno Napoleon, manjši del pa po cesarjevem naročilu njegov tajnik. Del pisem predstavlja Napoleonovo korespondenco s pariško vlado, drugi del pa pisma družini. Najzanimivejši, zgodovinsko in psihološko najvažnejši pa so papirji, ki vsebujejo Napoleonove vtise o razvoju vojnega pohoda v Rusijo. Napoleon govori tudi o izgledih svojega podjetja. Po podatkih milanskega dnevnika izhaja iz teh dokumentov vsa Napoleonova muhavost ki se je držala cesarja v kritičnih dneh ne roških tleh. Kitajski kaznjenci si želijo sinov Sodna oblast v Kantonu je prejeia dolgo prošnjo kaznjencev iz kaznilnice Nanšfcmg. Kaznjenci se v prošnji sklicujejo na nauka Konfucija in prosijo v naravnost učeni ce-remonialni obliki oblast, da jim dovoli redne sestanke s svojimi ženami Prošnja dobesedno pravi: »Tri vrste prekletstva poznamo; najhujša oblika pa je smrt brez potomstva.« Na/to našteva spomenica niz argumentov, da se pregreši proti občni etiki vsakdo, ki »oropava mater njenega materinstva«. Na koncu prošnje pravijo kaznjenci, da si sami želijo sinov, ki bodo bolj pošteni in boljši člani človeške družbe kakor so sami. NAMESTU ANEKDOTE »Ti, čigave pa so že »Vesele žene«? »I, čigave naj bi bile, če ne Windorske1< VSAK DAN ENA Po šoli »(Pomotoma si bi! včeraj zaprt pol tire več nego je bilo treba« »Gospod učitelj, me boste pa drugič pol ure jpcpj fcoifstOi don$pw »JUTRO« št 153 okolitvo Ob srebrnem jubileju Sokola na Viču Vič, 7. julij«. Sokolsko društvo Vič proslavi v nedeljo 8. t m. na slavnosten način 25 letnico obstoja z razvitjem naraščajskega prapora, ki mu kumuje Nj. Vis. prestolonaslednik Pe-tcsr. Veličastni H. slovensild vsesokolski zlet v Ljubljani 1904. in pa ustanovitev Slovenske sokolske zveze 1905. sta začela vzbuja d po »sej Sloveniji zanimanje za Sokol-stvo, saj so bila prav sokolska društva najboljše sredstvo za poglobitev narodne zavesti. Tako so se tudi na Viču zbudili rodoljubi in ustanovili Sokola. Prvi začetki soko-lovanja segajo že v leto 1904, ko so se začele priprave za ustanovitev Sokola v Kožni dolini. Bilo je sicer mnogo dobre volje, aH do uresničenja na Viču je prišlo sele o let kasneje, 1. maj* 1909- V staroznani gostilni pri »Bal j i« v Rožni dolini je bil ob polnoštevilni udeležbi naprednih viških fantov in mož ustanovni občni zbor Sokola. Soglasno je bil izvoljen za starosto Josip Tribuč, za podstarosto Franc Boltežar, 7a načelnika Slavko Novak, v odbor pa Janez Gašperin, Avgust Praprotnik, Ivan Ro-pret, Jože Lojk, Viktor Jeločnik, Milko Je-sih, Peter Vovk, Jože Drenovec, Miha Jeločnik in Ferdo Balja. 2e v prvem letu je Sokol kljub raznim zaprekam uspešno napredoval ter priredil 5. septembra istega leta sijajno uspelo javno telovadbo. Da se ie viški Sokol dobro zavedal poslanstva velikega TvrSa. nam najbolj dokazuje ustanovitev odseka viškega Sokola v Notranjih goricah pri Brezovici 1. maja 1910. Odsek je pred vojno dobro uspeval, 1. 1923_pa se jc prostovoljno razšel. Na novo pa ie oživel z ustanovitvijo SKJ m danes deluje v Notranjih goricah krepka sokolska četa. Vse delovanje viškega Sokola do svetovne vojne je bilo leto za letom uspešnejše, telovadili so vsi oddelki redno in ravno na dan 26. julija 1914, ko bi se moral vršiti javni nastop, je izbruhnili svetovna vojna, ki je namah ustavila sokolsko delovanje. Večina članov je morala v bratomorno vojno, tisti pa, ki so ostali doma, so bili pod strogim policijskim nadzorstvom. Po vojni je Sokol ponovno razpel svoja krila in začel s podvojeno silo in močjo delovati. Dne 22. decembra 1918 je bil na rednem občnem zboru izvoljen za starosto zaslužki Janez Gašperin, za načelnika Albert Derganc. Delo se je poživilo in takoj po novem letu 1919 se je pričelo z redrfo telovadbo v narodni šoli na Viču. V tem letu je Sokol proslavil 10 letnico z velikim župnim zletom 7. septembra. Ta sijajna manifestacija sokolske misli na Viču pa je imela za posledico, da so nasprotniki hoteli p repna ti Sokola iz šolske telovadnice m mu odvzeti dva telovadna večera. Sokol hi prišel v težak položaj, da se niso zanj pobrigali bratje Praprotnik, Tribuš, Golob Thaler, Lojk, Jeločnik, Gašperin in mnogi drugi. Pomladi 1920. »o mtanovili »Društvo za zgradbo in vzdrževanje bokol-ske<*a doma na Viču«, kupili gostilno pri »Polti«. V juniju 1920 so pričeli z zgradbo doma; delo je pod vodstvom stavbenika br. Marinčiča naglo napredovalo, tako da je bila interna otvoritev Sokolskega doma že 4. decembra z gledaliSko predstavo »Naša kri«. Slovesna otvoritev z delnim župnim zletom ljubljanske sokolske župe pa je bila 5. junija 1921. Z otvoritvijo doma se je pričela nova doba. Poleg telovadbe so se vršile v zimski sezoni tudi gledaliSke predstave, akademija, plesi, predavanja itd., ki so vsa dobro uspela in bila dobro obiskana. Malo krizo v tehničnem oziru 1. 1922. je društvo brez večjih posledic dobro prestalo. Iz Rusije se je vrnil po 7 letnem ujetništvu br. Bruno Borštnik, ki je takoj prevzel vodstvo telovadbe in dvignil Sokola na prvotno višino. 15 letnico je Sokol proslavil 12. julija 1925 z razvitjem prapora, ki mu je kumovala pokojna sestra Amalija Zorčičeva. V letu 1927 Jžeoo Panterkac. Dodatek Paramountov zvočni tednik, ki prikazuje med drugimi zanimivosti tudi veliko rudniško katastrofo v Kaknju pri Sarajevu. r— Izlet v Logar«lco dolino se Je zaradi slabega vremena preložil na nedeljo dne 8. t. m. Odhod avtobusa iz Kranja bo ob 4. zjutraj, povratek v Kranj ob. 22. Cena za vožnjo 80 Din za osebo. Prijave se sprejemajo v trafiki Komatar nasiproti hotela »Stara Pošta«, Kranj, najkasneje do 7. t. m. opoldne. Avtopodjetje I. Goričan. r— Avtobusni izlet v Gorico, Benetke ki Tr*t bo od 14. do 16. julija. Odhod avtobusa ▼ soboto 14. t- m. ob 15. v Gorico (prenočišče). 15. t. m. odhod iz Gorice ob 7. gjutraj v Benetke, prihod ob 11. uri, 16., t m. ob 10. dop. v Trst (postanek 4 ure), povratek v Ljubljano ob 22. Vožnja tja te nazaj 360 Din za osebo, prijave na avtopodjetje L Goričan, Tržič. Iz Tržiča 6— Izlet v Logarsko dolino se je zaradi slabega vremena preložil na nedeljo dne 8. t. m. Odhod avtobusa lz Tržiča ob pol 4. zjutraj, povratek Ob 23. Prijave na avtopodjetje L Goričan. Iz Kamnika ka— Občinske volitve bodo v nedeljo v novi občini Nevljah, ki obsega ves sever-nov2b.odni del prejšnje občine Kamnika -okolice, to je Nevlje, nekdanjo občino Pod-hruško brez Srednje vasi, Paloviče, Veliko Ijaštao to Gozd. Občina se razprostira na precej velikem ozemlju, a ima le 250 volil-cev. Za volitve vlada veliko zanimanje. Nosilec nacionalne liste je posestnik g. Hočevar, nasprotne pa g. Novak. Isti dan bi se morale vršiti tudi volitve v drugi največji občini kamniškega sreza, v Lukovici, pa so bile pred tednom preložene na avgust. ka— Kino K*mnfk bo predvajal veselo fftmsko delo »Huzarji prihajajo«. Iz Zagorja z— Društvo Rdečega križa v Zagorju je v plemeniti težnji, da pridobi sredstva za podpiranje siromašne dece, prevzelo za poletne mesece v svojo režijo zagorski kino in bo od sobote 7. t. m. dalje dvakrat tedensko dajalo predstave kot nadomestek za junijtke nabiralne dneve. Pri tem opozarjamo, da je društvo sklenilo pogodbo z najboljšo in zato tudi najdražjo izposojevalnico filmov v državi to bo zato predvajalo samo najboljše kulturne in druge, umetniško tako dovršene zvočne filme, kakor jih te vrste v Zagorju doslej še nismo videli. Prvi film, ki se bo predvajal danes to v nedeljo, bo eden najboljših ameriških vojnih filmov »Zemlja v plamenih«. Ker bo predvajanje teh filmov združeno z velikimi stroški, dohodek predstav pa je v celoti namenjen siromašni zagorski deci, vabimo k čim številnejši udeležbi. Cene vstopnic smo znižali gioboko pod običajno vstopnino. Cene prostorov so le: 2. 4 to 6 Din. Iz Trbovelj t— Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah sporoča aktivnim članom in članicam, da do nadaljnega zaenkrat odpadejo vaje mešanega zbora. O pričetku pevskih vaj se bo članstvo obve-tilo. Iz Novega mesta n— Nesrgči. v zdravniško oskrbo bolnišnice sta se morala zateči Rataj Franc te Dolenje vasi, ker mu je cirkularka odrezala Štiri prste na levici, in posestnik Cesar Alojzi j iz Netople vasi pri Semiču, ki se je ponesrečil pri košnji. Možu je pri delu na neki strmini spodrsnilo, zaradi česar je padel na koso tako nesrečno, da si je nevarno prereza! levico n— Trpinčenje živali. Neki ljubljanski izvoznik je Imel naloženih poln tovorni avto telet, ki 50 ležala vsa prepotena, dru- go na drugem. Pasantl so se nad takim postopanjem zgražali ta protestirali. Po naključju mimo idoči orožnik je zadevo prijavil pristojnemu oblastvu. Lastnik tovora se je očitno 2M posledic, ker svoje poti nI nadaljeval po Ljubljanski cesti yv: L. Keren, LjuiHjana. Poštni predal 130. 17882-»16 Kupim kniižice Banovinske, Mestne, Ljudske ali Kmets-ke. Ponudite na oglasni oddelek Jutra pod »Od mah«. 17901-16 Nudim posojilo knjn-žice Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Večji znesek«. 17926-16 Hišo oeen»tanova.nj&ko, X velikim vrtom, ~ ceir>trn Maribora za 170.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru, Siovenska oli-oi štev. 26. 17837-20 Dvostanovanj. hišo enonads tropino takoj poceni prodam, deloma prevzem hipoteke. Sišika. Cer-netova št. 32 (bližina nove cerkve). 17908-20 Avtomatski bufet zelo dobičikunosno podjetje v večjem mestu Slovenije prodam najboljšemu kupcu Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avtomat«. 17930-20 Enonadstropno vilo v Celju zelo moderno, 900 m1, prodom. Polovico je plačati v gotovini, ostalo polovico oa sprejmem v hranilnih knjižicah ljubljanskih ali mariborskih denarnih zavodov Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 17934-20 Posestvo aR hišo pri Celju krapian e hranilno tnjižico Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Trgovina«. 179S-20 Stanovanja rteeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek *'< Din. Mak), zračno sobo in kuhinjo iSe • 1» avgustom sam*« samostojna šrviija. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17565-ai/a. Sobe išče Beseda 50 par«, davek 2 Din sa šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 19 Din Opremljeno sobo mesečno, s separatnimi vbodom s stopn jašč« iščem za takoj. Cen j. ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »29«. 17749-23/» Opremljeno sobo malo večjo, r bližini Starega trga aH na Bleiweiso-vi cesti iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soba«. 17846-2S/* Veliko prazno sobo s separatnim vbodom, suho in zračno, i 8 č e Aržarroe nradnioa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnica«. 17878-23/a Stanovanje odda Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Štirisob. stanovanje lepo, solnčno in brezhibno, t vsemi pritiklinami, v I. nadstropju vile v centru, t uporabo vrta takoj oddam t Knafljevi ul. št. 13/IL 17590-21 Štirisob. stanovanje r I. nadstropju, moderen komfort- vb« pritikline, v bližini kavarne Evropa, in poslovne prostore v pritličju ietotam, 3 sobe i modernim komfortom — oddam e 1. avgustom. Vprašanja pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«, ali pa se ietotam poixve naslov. 17768-21 Šestsob. stanovanje komfortno, i lepimi prita-klinami, pripravno za izvrševanje zdravniške ali stične prakse, oddani na Zrinjskega cesti 7/1. 17881-31 ■ Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 6. julija 1934. ob 15. uri po kratkem, muke-polnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš preljubi oče, gospod 3 os i p Zajec nadučitelj v pok. in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. julija 1934.. ob 16. uri na domače pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek v farni cerkvi v Trebnjem. Prosimo tihega sožalja! Trebnje, dne 6. julija 1934. JOSIP, sin; ERNA, OLGA, SLAVA, hčerke; ERNESTA roj. BLAŽIC , sinaha; VLADKA vnukinja. 5837 Dvosob. stanovanje kletjo in drvarnico takoj oddam v Mostah — pod Ježami ite>r. 19. 17872-21 Enosob. stanovanje r Sp. 85Sfc! oddam i »v-gustom odraslim osebam. Naslov t oglasnem oddelku »Jut««. 17657-91 Trisob. stanovanje ▼ L nadstropju oddam za 600 Din na Zabjeku št. 7. Vprašati med 2. m S. uro. 17847-31 Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. «vgaet ▼ I. nadstropju komfortno stanovanje, obstoječ« a 5 velikih sob hi 2 kabinet«*. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 17883-21 Štirisob. stanovanje v v»ofc««n pritličju oddam t Gledališki alici Ste. 7. 17879-21 3 trisobna stanovanja oMm. ©opova ulic« 19^3, Prisojna ul. št. 3/1 'n H. 17880-31 Dvosob. stanovanje lepo, * balkonom, s 1. vr-pustom oddam M Mirju, Riharj-erra ulica 2 (»a obrtno šolo)- 17914-21 Trisofr. stanovanje komfortno, oddam v Je- gličevi ulici 99. Poiuie se v L nadstropju. 17912-31 Mu7/' iL' Beseds tt> para. davek i Din n tttro ali dajanje naslova 3 Din Naj-manjši ennek 19 Din Kabinet lepo urejen, t elektriko in postrežbo, ▼ eeotru mesta takoj oddam aa 300 Din. Knafljeva alica 13/11 17(569-23 Opremljeno sobo popolnoma separira.no, v vili m Vrtača oddam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 17612-33 Opremljeno sobo v visokem prtotočju, • separatnim vbodom takoj oddam. Naslov po«v« ogl. oddelek »Juitra*. 17737-12 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam v Rožni uMei iterr. 8. 17853-23 Prazno sobo parketirano, z elefrbriko, oddam v Židovski ul. 3/1. 17822-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom s stopnjte, tekočo vodo, balkonom ki elektriko, v Šiška oddam takoj za 900—350 Din — event. tndi t vso oskrbo. Goriška ulica SI. 17180-23 Opremljeno sobo s souporaiM) kopalnic«, v Beotbovn-ovi ulici poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 17856-23 Sobo prazno aH opremljen« takoj oddam na Mirju. Ri-harjerva ulica. 2 (za obrtno šolo). 17915-25 Sobo soteSno in mimo, oddam takoj 2 gospodoma. NasJow v oglasnem oddelku Jutra. 179L1-23 Sobo lepe opremljeno, s posebnim vibodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17932-23 ifflurn Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Zdiskreditirano je posredovanje Postanite sam svoj posrednik m diskreciju, bez provizij«. Isbor ženitbenih ponuda za Din 10 (marke) raizašilje »Daru varčen« — Daruvar. 17602-25 Glasbila Beeeda 1 Din. davek 2 Din. za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kratek klavir in razno pohištvo radi odpobovanja takoj poceni naprodaj na Jegličevi cesti 29. 17862-26 Stroji eseseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni stroj i« rabljen, a r vsakem oiiru dobro ohranjen, 300 HP, z dvema kotloma, kupimo. Ponudbe na premogovnik Peklenica, Mursko Središč«. 17640-29 Šivalni stroj pogrezljiv, ki šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj v Dvorak ovi ulici št. 3, L nadstropje. 17933-29 Informacije tieeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Naznanilo Vljudno naznanjava, da bora otvorila n« aovo preurejeno gostilno v lastni hiši, poprej »Zadružni dom« Točila bova pristna štajerska in dolenjska vina po zmerni ceni. Aboneoti M sprejemajo na dobro domačo brano. Vse C en j. gost« vabiva v nedeljo one 8. julij« oa otvoritev e koncertom. Priporočava se za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Anton in Minka Hiiklšč, Glince. 17907-31 Beseda 1 Din da ves 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš1 znesek 17 ntn Telefon 2059 Premog m Karbopakete drva ln koks ^^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Sodobni poklic: iozrn e.tičarka i — fe-^rairhm poedincev. Vpisovanje dnei»-no. Informacije daje Kozmetični institut lieantv-Cult, ZasTf^b, J-ij-tSSč^t« uš. št. la, IV kat. 17851-37 Beseda 1 Din. davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zlato zapestno aro •sem izgubita na Bie5weiso-vi cesti, Vrtača Rutarjerv* ulici. Poštno najditelj naj jo odda na. poMciju 17906-38 K U B A H Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepfia živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 BODITE PREVIDNI PEI OTROCIH! In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja, »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 Neštevilno zdravnikov uporablja in priporoča kot prvovrstno ,011a' Tropie BELI »OLLA« OMOT iz lastnih vinogradov, letnikov 1931, 1932 in 1933, belo namizno, graševi-no in traminca proda JOSIP RANER veleposestnik Zlatar, savska banovina 5727 Kakšne blesteče, bele zobe imate! V prav kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči z običajnimi pastami za zobe. KOLTNOS se peni t vsaki razpokli-ni, ugonablja rumenkaste madeže in lise in nikdar ne kvari zobne sklennie. Uporabite KOLTNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLTNOSA še danes! Urejuje Davorin Ravijen, izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Frane Jezerdek. Za taueratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v. Ljubljani.