'l^'&Ci nl&.^-r..) *^r**» %*3* V Cel**3, torek dtae 31* mala 1921. Paväalni franko. l CT^ L^-*^*^ J . ^ ^^^^^^^^K ^^^^^^^^H ^^J^^^^^K ^^^^^^^^H ^^^^^^h^I ^^HffiBES I^B^^^^^H ^^^^^H^^^hI^^^^^^^I^I^^^ ^^^bIh^IV ^09mB^B Stane celoletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm vJSlne stolpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osmrtnice in zahvaie K 1-50 - Pc^axriczna števtlha siane K 1*20 IzHaja vsak torek, čeftrtek in sobolo. Uretinlšlvo Sirossmajerjeva ul. st. 1,1/nadstr. Telefon St. 53. Upravnlšfvo Strossmajerjeva ul. št. 1. pritličje. Telefon St. 65 Račuri kr. poštnega Čekovnega urada št. 10,066. Bstlkanii'ein ? Pod tem naslovom je ravnateij ptuj- ske gimnazije g. Fr. Vajcla v »Ptujskein listn« priobeil članek, ki jc vreden, da ga čitajo tucli riaši bralci: Nckateri naši ljudje radi tarnajo, da smo v nevaruosti, da izgubimo svojo ikiilturo m se »ba]kaniziramo< vsled srb- skega vpliva. Glavni vzroki pritožb so: poslovanje carinarn, zavlačevauje urad- nih rcšitev iz Beograda. vojaška . služba in nesreeni daviki. Isti listi, ki so se pred POl letom zgražali nad Korošci, ker so nasedli nemškiin letakoni:,»A) češ v iMa- cedonijo ajnrukat«?, isti listi v zadnjem easu pišejo ravno taiko o naši državi, ka- kor so govorili o njei n cm Ski agitatorji na Koroškem. Carina je znabiti res prc- viisoka za nek a ter e predmete, vobčc pa gotovo lie Čc se danes plača carine toli- ]i() kron kakor prej krajcarjev, je to lc v razmerjn sedajnih ecu s prcjšnjiini. Dav- ki pa gotovo niso narasli v tem raznici- ju. Kar se tiče vojaške slnžbe. pa so 20- letni fantje vendar toliko odrasli, da sc jim ni treba držati mateincga krila! Vse te pritožbe so tnaterijalnega iz- vira, tičejo sc civilizaciie, to je zimanje- ^hnične kulture, uporabe telmičnih sred- stev v navadnem življenju. Teh telmic- lllh srutistev naša država žalibog res iii- ]"a, Po vojni jih tudi druffc nimajo, ki su Jih prej iniele. Toda s knltiiro v pravem pornenu besede nima to nie opraviti. - Kultiira je gojitev izobrazbe in v tem v- zirn naš država visoko nadkriljuje bivSo Avinjo! Poglejnio samo v Ptujn! NcmSkl Ptuj je namesto izobrazbe širil šnopsn- rijo med našim ljudstvom. Danes hnamo tu'kaj slove-iisko gimnazijo, slovensko de- kliško lTiešeansiko šolo, na stotine sloven- »kill, veeinoina kincekih ctrok sc izobra- zuje v svojem inatcrncm ieziku, katerc- ga govori vcs o-kraj. Prcj je prišel kinct- ki deček k mojstru, potisntli so K^ v obrl- no Solo, kjer ni razumel pouka In Jc Tz- ^iibil I ali 2 leti, predno sc jc naučil jezi- ka, strokoviK) pa sc ni mogel prav Iz- obraziti. Inianio že drugi Kospodinjski t?- čaj za knieoka dekleta- Kdo se je prej brigal za izobrazbo naših kmečkih ft'u- spodinj? Ce vojaki koraka.io skozi mc- sto, pojejo slovensko. hrvatske in srbske posnii, prej si slišal kveeoniti psovke! Prej so se niorali nasi poslanci leta in leta prepirati za vsako šolo, zdaj smo kar eez noč dobili vseneilišče v Ljnblja- ni z oddelkoin telmiškc visoke sole, kon- servatorij (fflasbena visoka sola) Hlasbe- DR. MILKO HRASOVEC: h Celja na vrhoye jugo- vzhodnih albanskih Alp. (Dalje.) V h(j.tdTu najdeino sobo s 3 poslelja- iTJi. Par Sip na oknih sicer manjka in vc- tcr pnjetno prčpilia celo sobo. Postelje in splo'h cela o-kolica ni poscbno vabljiva: pod uarni je lilev, zraven nas ciganska rodbina. Pa vojak se ničesar ne ustraSi. Pod vodstvo-m prijatalia Breeka se z so- limi nieči spravirno na mnoKobrojno s«- lazen ter do večera delo tako imciiitno opravimo, da smo po noei prav sladko spali. V macedouski lestavraeiji dobro ffi eeno večerjamo; za \2 -14 kron se po- šteno nasitiš. Zanimivc so tu knhinje. Pet je ločena po opekah v več jarkov, v ka- lerih se ktiri. Na ich stole veliki lonel z narodnimi jcdili: djuvcč, paprika, kriim- pir, pile, riža.-Vsa jedila v omaki, meso ih prikuha kuhano ze skupaj. Stvar je prav okusna •— kuharji pa- vpod sarni moš!:i. Sploh od Skoplja daljc nisem vidcl v nobeiii kavarni, hotel« all kuhinji žcnskd: vse poslc opravljajo !z- ne Matice se podržavi, dobili snio trjiov- sko šolo v Mariborn, rudarsko šolo v Celju, trgovsko akademijo v Ljubljani in kakih 30 niešeanskih šol, dočim sino pred vojno imeli eno edino nieščansko šolo v Postojni. Učiteljišča za slovenske uČite- lje in učiteljice so bila nunška, imeli smo 5 slovcnskih girmiazij na Kranjskem, eno napol slovensko realko v Jdriji, na-pol slovenske nižje razredc na ^iinnazijali v Celiu in Mariboru, zdai imamo !! Kinina- zij in 2 realki. Poglejmo še clalje v širjo douiovino! Novo osvobojeni kraji na jugu so pod Turčijo bili kulturno popolnonia zane- lnarjüiii. V 2 kratkih letih, polnih vretla, nemirov in nesijairnosti, so se osnovaie gimnazijc v Skopljn, IMtoljn, Prilepu, Ojevgjeliji, Pnzrenu, Kosovski Mitrovl- ci, Novem Pazarju, Prijepolju. Ohrid!, Kumanovem, Tctovem, Stipu bi Velesu. V Črni gori jc 6 novih srednjih šol, v Vojvodini (Banatu) je nad ducal «rednjm šol, več ko polovica jc novili, drugc so Srbi že prej pod madžarsko vlado vzvlr- ževali iz lastnih srcdstcv, v Rosnl m Herccgovini so se ustanovlle 1919 tn, 1920 pa dvc novi gimnaz-iji. In v kakSnrfi razinerah deluiejo te šole! Brez prirner- nili šolskih stavb, brez uenili pripomoC- kov, profesorji brez stanovanj! Da se to kulturno delo more prav presoditi, poglejmo.malo iiazaj in primcr- jajmo! »Visoko kulturna« Avstrija 3e l- 1878 zasedla Bosno in Hcrcc^ovino. V Sarajevu je bila srbska mala (nižja) gimnazija, katero so Srbi vzdrževali in Turki trpcii. Avstrija je 1. 1879 zaprJa tu zavod in namesto njega nstanovila >K. k. Unterrealgyiiniasiiini <. Do 1. 1S93, to- rej celih 15 let avstrijske oknpacije, je bila sarajevska gimnazija, ki se jc lcta 1883 razširila na višio gimnazijo, e d i n a srednja sola v celi Bosni in Mereegovint! Scveda. Avstrijeem in Madžaroiu ni bilo y.d izobrazbo naroda, tenneč za izkoriS- čanjc okupiranih dežel. Zdaj primerjajmo s tem, kaj je «balkanska« Srbija storiTa v kratkih 2 letih! To je osronino kultur- no delo- Jaz poznam samo srednje sole, gotovo sc z isto viiemo deluic tudi nn w- snovnih šolah. Res, tega »Balkaniztna« se nani m treba bati, na sstežaj mu odprhno vrata m ~ srea! Dogodki v BeogradiL Socijalno-RosPCKlarski del ustave v raz- . pravi. B e o g r a d 27. niaja. Danes je prl- eela konstituanta razpravo o tretjcm delu ustave, ki vsebuje vprašanja socijalne in gospodarske vsebine. Prvi je govoril re- ferent Juraj Demctrovič, ki je naglašal, da je ustavni odbor izdelal ta del nstavc z odlionim sodelovanjcm socijalistov- — Tretji oddelek temelji na nsposobljenostl za gospodarsko delo, na regulaciji odno- šajev nied privatno svojino in inleresi celine, na gospodarski osvoboji seljaka (agrai'na reforma), na podpiranju zadruž- ništva in iistanovitvi gospodarskega svc- ta. Pobija razne predloge opozicijc, zla- sti klerikalne, ki so vsi prepisani iz ncm- ske ustavc in niso za naše raznierc. Sc- daj — je naglašal končno — Je ugodnl trenutek, da si narod. Id jc prej osredo- točil vse svoj€ sile v obrambi domovine, ustvari sam vse pogoje zn uspešen m moderen razvoj države. Oovoril je še klerikalec dr. (3osar. poslaiiee SKS Rajar itd. Seja konstituante 28. maja. B e og rad 28. rnaja. V današnji st;- ji konstitnante je govoril soc. demokrat Divac, ki priznava. da je tretji oddelelc nslavnega načria mal nspeTi opozlclje. Demokrat Vukosavljevlč se izjavjja za nacrt. Klerikalec Roškar zabavlja, na- mesto, da bi govoril o naertu, na 8--um( dclavnik, na agrarno reformo, na policij- ski rcžim (spoiiMii se ga na policijske oa- redbe dr. Brejca in na lansko streljanje na Zaloški cesti v Ljubljani!). ter na dav- ke (pove se um, da jc vse današnje dav- ke podpisal dr. Korošee!). kljuejH) moški. VpUv moliamedanske vc- re!~ i Dnigi dan, v nondeljek, je imendan našega kralja Petra. Celo mesto je v ?a- str.vah. Ob 9. nri je slaviiostna služba bo- J žia, ki sc je udeležimo ludi n• j- V pravoslavni cerkvi je poliU) občln- stva, ki glcda prav zocudoiio nas — ro- marjc. Lep običaj prispevkov za cerkev ob takih prilikah jo navada, da vsak ver- iiik knpi večjo all nianjso, zelo tanko sve- Oo, ki jo z:ažge na posebnem žrtvcniku. Polno jc brlelo tch sveCic ta dan, pa tudi eerkovnik in pop sta so zadovoljno snien- Ijala, Her bira je bila bogata. Okrog cer- kvc je krit hodnik s klopmi, kjer scde verniki, ki nimajo v cerkvi prostora. Okrog cerkve jc pokopaJišče; na giobeh so silno velikc kamenite plošče; ženske prihajajo ^er poisčojo grobe-svo- jih.znanccv, pokleknejo, se dotaknejo z roko kameniL1 plošče, tcr se trikrat krstl- jo (pokrižajo po pravoslavncm naeinu). Popoldne je v vrtu sredi mesta ljud- ska slavnost z obiOajiiim koloni, igranko in drugim. Vmes pa razbija macedonska godba. Ta obstaja iz 2- 3 flavt in 2—3 veli'kih bobnov. Melodija večinoma ved- PciiiiLne vesti. Kastavsko ozemlje v Istri, ki je po rapallski pogodbi pripadlo naši državi, so naše oblasti 26. tm. slovesno zascdle. — Mesto Kastav in cela okoliea. ste bili v zastavali, inlajih, slavolokih in vencili. Ncpregledne množice so napolnilc mesto in z brezkoMčuiiiiij ovaeijami pozdravjja- le zastopnike jugoslov. vlade-, med njimi generala Maistra. Na večer 26. tm. je b!l ves Kastav čarobno razsvetljen, v okoll- ci pa je žarclo na stotinc kresov in streli iz topičcv, pušk in pistol so oznanjali ve- selje osvobojenega naroda — v ozadju pa jc plakala Istra, ki ie ostala še nadalje zasužnena. Z Učke gore so zasužnenl bratje odgovarjali s signali na pozdrave osvobojenili rojaikov- Ko je prišla med množico na kastavskem trgu skupina du- hovnikov, ki so jih fašis-ti pregnali >z lstre, in so s solzami v očeh blagrovail osvobojene brate, je šlo skozi množieo glasno ihtenje —- ki je pa biio obenern sveta prisega, da tudi danes šc zasnžiie- nim bratom zasije dan svobode! Baroš in Koroško. Italijanska vlada izjavlja, da ni uikoli stavila predloga, uajl Jugoslavija prcpnsti Reki luko Baros in da bo zato Italija pri vrhovnem svetu po- sredovala za priklopitev Koroske do Drave Jugoslaviji. Za Italijo je korosko vprašanje rešeno v smislu senzermenske pogodbe- (ieiieralni civilni kumisar za Julijsko Benečiio Moseoni je bil od italijanske vlade odpoklican, ker se jc izkazal kot popolnoma nesposoben. Dvomimo za en- krat, da bo naslednik glede postopanja napram Jugoslovenom boljši. Jugoslovenski poflanci v rimskera pariauientu. Narodni zastopr.ik dr. ViT- fan iz Trsta je izjavil sotrudniku milan- skih novin »La sera<, da bo njegovä skupina v zbornici podala izjavo, v kate- ri bo zahtevala spoštovanje principa sa*. moodločbe naroda. Jngoslovani ne sma- trajo izida volitev kot plebiscit ne za, ne proti aneksiji. Narodni zastopniki pojdejfö v Rim, da zaščitijo narodna eksistenco svojt'ga plemena ter da jih Italijani spo- znajo. Gornješlezko vprašanje. Da se v Got. Sleziji čimprcj vzpostavi red In mir. nainerava angleška vlada razun Stirlh bataljonov rurske anijade poslati še dva bataljona iz .^nglije. — Prcdsednik po-lj- ske republike je sprejel ostavko poljske- ga ministra zunanjih poslov in jc poveril vodstvo poslov tega ministrstva držav- neniu podtajni'ku Dombskemu. Polotok Krim je od rnske sovjetske vlade proglasen za avtoiionmn roi>nbliko v ruski državni zvezi. Na Angleškcni so .su zoper pričcTa pogajanja med rudarji in lastniki rudni- kov. Konferenco je otvoril 27. tin. Lloyd George z nagovorom, v katerem je po- vdaril potrebo sporazuma v interesu In— dustrije in delavstva. Cenc premogti se morajo doloeiti tako, da bo indnstrija zo- pet lahko konkurirala. Iz" Korotana. ^edež okrajnega glavarstva v Qu- štajnu se je iz službenih razlogov in t ozirom na intercs pretežne večine prebl- valstva v okraju premestil iz GuStanJa v Prevalje. V Blatem, kjer je dobila pri občln. volitv;ih slovenska stranka 11. vsi na- sprotniki 5 odbornikov, je župan Franc Tomic p. d. Koman, slovenski posttnjak. no ista, ki se stopnjuje od piano do skra]- uega tortissima. Ta pa i? že tak, da Je enak silnemu razbijanjn. Celo noe žumi in vrvi ta zabava pod nasinii okni, da na spanjc ni misliti. V zgodnjih jutranjlli '.nah pa vendar niaio zasphuo. ! >rugi dan nas poiegna avtornobil. ki i^ piišei na pomoč iz Bitolja, sreeno da- lic Zopet se vzpenjamo v divjo gorsko •s-moto, pokateri se vije cesta v velikan- skih serpentinah. Na tem potu vidinio pr- ve žandarske utrdbc, ki so dalje proti al- ö'inski incji stalnc prikazni- Pokrajina Je polria nezanesljivih elcmentov; posebno nevarni so vojaški ubežniki, ki se po dne- vn skrivajo po nepnstopnih soteskah In .uozdovih, po noči pa ropajo Tc orožniske in gruničarsTce trdnja- vice imajo posadko -1—5 mož, ki so dobro oborožcni. Postajj so med seboj teleton- slvo zvezane, ter v slučajn napadov dru- {Al\ dnigo podpirajo. Proti vrlm moramo iz vozov ter peš dalje, ker Je strmina pre- liuda. Ob 2. uri popoidne sc začnemo spu- ščati v dolino. Ob bistrctn potoku priče- nja zopet zcleneti ravnina, ki se odpTra bclj m bolj v bujno-rodovitno ohridsko poljc. Črnc bivolske krave vlečejo vozo- ve, polne težkih pšeničnih klasov. Orijcn^ talska vegetacija, živalstvo in prebival- stwj nas zopet objame. Kratka policijska kontrola in že dr- dramo po ulicah staroslavnega Oliridu. V senci velikanskih hrastov žubori živ shtdenec, nad rijem pa je z zlatimi cr- kami v mramor vklesan napis: ;>V veeen spomin osvobojenja Ohri- da po hrabri srbski vojski lcta 1918.« Vcseli, da je mtičiiega potovanja ko- nec, poskaeerno iz vozov, si poiščcmo prenoeišča ter se napotimo proti jezeru. Ohridsko jezero. kolikokrat sem ij{- tal o tvoji krasoti in tvojem bogastvu rib, kolikokrat sem si slikal v mislih tvo- je bregove: evo me sedaj tu, ko U gle- dam v resnici. 35 km dolgo in čez 17 km široko, je to jezero brezdvomno cno naj- vcčjih v naši državi. Izvzemši malega koščka na jugovzhodn, leži celo jezero na naši zernlji- Obdano jc krog in krog od višjih in nižjih gora, le pri Ohridn m Podgradu Siroka, rodovitna ravnina, ter pri Strugi, kjer vali svoje valovje iz je- zera «Črni Drin«, ki tvori rnejo med na- So državo in Albanijo ter se izteka v Skadrsko jezero. (Dalje prili.) Stran 2. * N ^j A J" ° B A * V Bilčovsl j«j županom izvoljeu ! Slovenec Lovro šclande/. i V Ledinah pri Borovliah k pri Tai- j panski volitvi žreb odloeii za vrlega Slo- vciica Ivan a Arncjca p. d. Vaznika v Sp. Boro-vljan. V Žitarivasi so sc pri volitvi župaru soc demokrati združili z grofovsklmi privrženei in izvolili za žiipana soe- dc- nio,kratii, kovača Fr. Oprisnika p- d. Brc- zarja z Brega. V Selah, kjer so Slovcnei menda v edijii občini na Koroškem zmagali pri obeiins'kih volitvah z vsemi svojimi kan- didati. je župan velepo-sestnik Ivan .Ta- govc iz tiomeliš. V Št. Jakobu v Rožu, kjcv linaj..) Slovenci 9, sou. demokrati 10 in Baucrn- bund 3 odbornike, so soc. demokrati pri županskih volitvah volili bauernbun- dovca. Na Koroškem sc vrše due 19. junija volitve v koroški deželni zbor in v av- strijsko n a rod no skupščino. Koroška ]c razdeljcna za volitve v deželni zbor v 2 vo-lUna okraja: »Zgornja Koroška« (pol. okraji Beijak, Spital in Smolior) tcr »Spodnja Koroška < (pol. okraji okolica Celovec, St. Vid. Velikovee in Volšperk). Na prvi odpadc 16, na drngi 26 deželnth poslancev- Za volitve v narodno skiip-, ščino je eela Koroška en volilni okrai, fcl voli 9 poslancev. Koroška slovenska stranka sc na volitve pridno prlpravfla in prireja sestankc Zdravje dekana Limpla, ki je bil od podivjanega nemškufarja težko ranjcn in lcži v celovškem sanaloriiu »Marij? po- magaj«, se polagoma zboljsujc. Wariborske novice. Odločen nastop obmejiiega Sloven- ca. Zavoduega sloveiiskega poscstnika Braoka na Kresnici pri Sv. Tljti ie raznie- jitve-na komisija brez n.iegovega privoljL1- nja dodelila Avstriji. Ko so hoteli y>&- stavljati državne mejnike, je Bračko od- ločno ugovarjal in zahteval, da cstane : on Kot zavedeii Jugoslovan v jugoslo- j vainski državi. Mož ni odnchal. ln posre- čilo se mn je. da *o niorali njegovo po- j sestvo zo-pet prkleliti juKO-slovanskeinu ozemljn. Umrla je v četrtek ponoči na poro- du uöWeljica gospa Milka Lavrcnčič. so- proga učitelja. Tndi novorojenček Je nmrl ž njo vred- Stekienico karbolove klsline je v čeirtek izp-ila soproga poročnikova E. C v Mariborn. Radi družinskih prepirov je poskušala sainomor. V bolnici so ji izpra- li želodec in jo rcšili. Velika avtomobilska nesreea se je na Tclovo zgodila pri Svečini. Sofer raz.- meiitvene komisije /Wikl je brez dovolje- ! nja vzel avto komisije ter se odpeljal proti Zg. Kungoti, kjer ga je čakal šoicr Puch in še 10 izletnikov. Odtam so se j odpcljali v Svečino in tain veseljačili po \ Rostiliiah. Ko so se zvečer vinteni vrafa- li. jc šofer vozil tako ueprevidno, da je pri mostu, ki vo
  • «- fok. Paznik fin. stražc Klasinc jc bil na mestn m-rtev, Mat. Trinkaus iz Zg. Kiin- gote težko ranjen, ostali so dobiü maiij- se poškodbe na rokah in nogah. ^otcr Mikl je pobcgnil čez m^jo- Vrši se strofta preiskava. Roparski umor se jc izvršil v noči od čotrtka na pctesk na posestvu inž. Rei- serja v Pekrah. V sobo oskrbnika Bog. Kolenca se je ponoei splaz.il nekdo, iuno- ril sp'dcega Kolcnca in se polastil 13000 K. Dclovodja Tos. Hren, ki ie v isten» času izginil z veleposestva. je osumljeTi nmo- ra in ropa. VioHnsk? virtuoz Bunnester koncer- tira v Mariboru 6. jun- Kavarna Mcran, ki je prešla v na- rodne roke gospc Zorčičcve, ?c Imenujc sedaj kavarna Bcograd. V Studenclh Je lzvo!jen županom soe. deiuokrat Alojz Kalloch. Tudi vsi sveto- valci so soc. demokratlc. Ptujske novice. Župansko volitev v Ptuiu je deželna vlada potrdila ter razveljavila odlok ptujskcjra glavarstva- Na Ptujski gori je izvoljcn županom posestnik RodošeU, pristaš ^KS. Tuüi vsi svetovalci so naprednjaki. Klerikale! so popolimma pogoreli. Za vojaškcga duhovnika za garnizi- jo v Ptuju ic imcnovan gospod Tvan Mlakar. Ceijske nnvice* Iz vojaške službe. Za Iionorarnega vojaškega duliovnika za garnizijo v CcTju je imenovan g. Jeronim Streniingcr. Porotne razprave v drugem zase- daiiju pri okrožnem sodiš^u v Ccljn. l')o- slej so razpisani sledeči slučaji: Dne (). junija: Viktor Zilnik (tatvina); hVatic Do- ličnik (goljnfija). Dnc 7. jnnija: ringc!- bert Frece (umor). — l^ne S. junija: Ste- fan Cvahte (uboj); Valentin Krajnc in to- variši (tatvina). — l)ne 9. iunija: Leo- pold Brieman (tatvina); AIojz Goričar (posilstvo); Vladislav Kncz (tatvina). — Dne 10. junija: Peter Slivšek (uboj); Al- fonz Plahuta (tatvina); Karol Koželj (go- Ijufija). Razpisanih bo šc kakili šest slu- čajev. Radi žaljenja Nj. Vel. kralja Petra jc bil 29. tm. arctiran Viktor Reich, krojaC v Razlagovi ulici št. M; policija gu je otl- dala državnemii pravdništvn. Državna krajeviia zaščita dece in uiladiiie v Celju prircdi v celjskeni Narotf- nem domu v nedeljo, dnc 5. junija oh 2n. iiri dobrodclno prireditev v prld ubognn otrokom s slcdečim vsporcdorn: 1. Po- z-drav. 2. Otroški pies- 3. Rnodejanka »Za letovišče« — režiser g. Kreil, 4. Zbor Celjskega pevskega društva. 5. C. M. v. Weber: »Poziv na pies«, izvajata vijoli- nist g. Beno Serajnik in pianist g. Mirko Gruden. 6. Kvartet Celjskega pevskega društva- 7. Pevski zbor celjske lneščah- s'ke sole. 8. Kuplcti, poje g. Pfeifer. -- Iz prijaznosti sodeluie Sokolski orkester ti Laškcga. — Vstopuina: sedež v veliki •dvorani 5 din., sedež na galoriji 2 din. in stojišče istolani I din. Prireditev se vrši ' pri pogrnjenih mizah. K obilni udoležbl vabi odbor drž. kraj. zašeitc deee in m!a- dine. Zabavni večer »Kola iugoslov. se- ster« minulo soboto zvečer se je zelo i lc])o obnesel in upanio, da jc Kolo tud'l z niaterijelniin iispchoni zadovoliuo. Obšir- liejše poročilo objavwno v četrtek. Olepševaliio društvo v Ccl.ui naznn- nja vscni interescntoni,- da se bo vršila javna dražba košnje v parku due 5. juni- ja 1921 ob 9. uri dop. pred vrtr.arsko Til- šico. . (k) »Velctrgovcc« Peter Zaie, o katerem se je svo.i čas iz Cirntlca poročulo, dn jc uiiirJ v ramkajsnjili zaporili, je bil v sobo- to 28. trn. z popoldanskim vlakom od o- rožnikov pripeljan v Celje tcr oddan v zapore tukajšnjega okrožuega sodišča. Tiskarna bratov Rode v Razlagovi ulici ic te dni price la obratovati- Posiljeiia in okradena ie bila 29. tm. od ncpoznancga čioveka Roza Sovič ß Petrovč. Aretirana sta bila 29. tm- od celjslvö policije Ivan Baronik in Gcza Fidler, de- lavca cirkusa Slavija, ki se mudi te dni v Celju, ker sta hot.ela v Iilevu Skoberncta posiliti neko Pavlo Kovač. Sokolstvo. Zopetna izdaja sokolskih znakov In legitimacij se vrši v torek 31. inaja od 6. do 7. urc poipoldnc v pisarni Celjskega Soikola. Sliko jc prenesti scboj. Ta dan se lahko plača tiidi clanariua. t. Za Jugoslovensko Sokolsko Matlco je daroval br. B. Slahta, restavrater v Narodncm domu 260 kron. Iskrena liva- la! Bratje, zbirajte ob vsaki priliki za Sokolsko Matico! II. pokrajhiski sokoiski zlet v Oslfe- ku. Nedaleč od madzarskj granice — v lepem trgovskem sr^dišču Osijeku — sc zbere na Vidovdan jugoslovensko So- kolstvo, da preglida svoje vrste in ina- nifestira za ideje svo.jega vclikega ueite- lja Tyrsa. Priprave v Osijeku so v pol- nem tiru in Sokolstvo iupt za katere Je izict obvezen, se živahtio pripravlja za n.'islop. Vabimo pa ponovno vse Sokol- stvo, da sc zlcta v kar največjcn: StevIIu udelcži- Zlct naj bode sijaina manifesta- cija Sakolstva. Poletimo v kar naivečjem štev.ilu v južne kraje naše državc, cTa spoziiamo tamošnjc uavade in razmcrc. Ob zletu bo v Osijeku tiidi gospodarska razstava ter se prircdi vcč manj.ših izle- tov v okolico Osijeku. predvsem v Dja- kovo, sedež velike vladike StrossTiiajer- ja. Bratje, na delo! Ne odlašajie s prija- vami do zadnjega trenutka. Bratje in se- strc, ki sc udclcže zleta v Osijeku, se uaj takoj javijo pri svojih druStvih. DruStva naj ne javljajo lidelcžbc direktno Save- zu, temveč svojim župam. Vozra cena je poloviena, vsaka župa naj se informl- ra pri svoji postaji glede voznih slro- škuv do Osijeka. Vsak udeleziiik moia { imeti prcdpisano legitimjicijo. | ! Sokolska zmaga v LHlu. Pri veliktli i ! tekmah francoskih gimuastov v Litlu, j j katerih se je udeležilo tudi češko SokoT- ! i stvo, so odnesli zmago češkj Sokoli. Sokolski znak i» legitlmacija. Jugo- slovenski Sokolski Saw/ je vpeljal za vse člaiie in clanice enoten sokolski ztiak in eiiotne legitimacije s sliko. Sokolski znak je zakonito zavarovan in je vsako ponarejanje znaka kaznjivo. Znak se do- biva saino pri drustvih proti podpisu. — Zajedno so izdana tudi pravila za nošnjo skupnega sokolskega znaka. Povdarja- mo, da mora biti sokolski znak zunanjl dokaz, da je tisti, ki ga nosi, Clan sokol- ske organizacije, vsled Cesar g:i smelo 1 no'siti samo clani in člauice društva, t. 3- ! oni, ki so dosegli že 18. leto, vsakomnr ! drugeniu pa je nošnja znaka prepovecln- na- Dolžnost odborov in vscga Sokolstva je, .da strogo pazijo na izvrsevanje pravil 1 o nošnji znaka in da proti vsaki ncpra- , vilnosti takoj nastopijo. Znak nosi vsak clan prostovoljitio. Vsakdo pa, ki ga no», sc naj zaveda dostojnosti in velike.^a pomena Sokolstva in se naj dr/i istlji predpisov, kakor pri uastopu v sokol- skem krojn. Znak se nosi saino na civiloi obleki. Kdor irna znak, mora imeti s se- boj lastnoročno podpisano, od Saveza '/.- da.no legitimacijo s sliko, s katero se mo- ra legitimirati, aiko to zahteva Clan so- kolskcga dništva, ki sc je takisto legiti- iniral. Vsi, ki nosijo sokolski znak, se po« zdravljajo s sokolskini »Zdravo«. DolZ- nost mlajSih ie, da pozdravljajo stareJSe brate Jiaproj i»n ne eakajo na njihov i>o- zidrav- iPrepovedano Ie noslti sokolski znak pri pouličnih ali poltticnili Jeinon- stracijah, pri volilnih agitacijal» lk\. Znak sine dobiti samo oni član (-ica). ki jc 7c prestal triinesečno preizkusno dobo. So- kolstvo ponovno opozarjanio na te prcd- pisc in ga pozivIjamo — zlasti pa dru- štvciie odbore, da strogo pazijo na njl- hovo izvršitev. Vsem drnštvom Sii žiipniu so bile te dni razposlanc proste vajc za vsesokol- ski zlet v letu 1922- Društva. ki potrebn- jejo se te vaje, naj jili unroče pri Savc- zu. Cena je 14 K. Iz češkega Sokolsivti. Prcil kratkim jc invui edeu najstarcjšiii in naJbolJSlh sokolskih delavcev br. dr. Pippich. — 50- letnico prazniije te dni zir.ini sokolski de- la vec in član predsedstva COS. br. dr- Mašak, ki je kot zdravuik znan sokolski pisatelj- — COS. priredi v lctosnjem po- letju osem vell'kih zletov na Slovasko. , Vse župe so razdoljeiic na osem delov In vsaki je določen kraj, kamor idc na zlet. Izbrani so samo najbolisi telovadci. So- | Ivolsko društvo v Plzmi je otvorilo prvo ! telova-dnico za dijake in naraščaj. Miio- gini je šc v spomiuu, da so lanskc- lcto ob priliki stavbe telovadišča začeli de- lavci s stavko. Ker je bil s tern ogro/en zlet v Pragi. so Sokoli sami prijcli za de- U) in porabili vse proste urc, da so delo dokoncaü. So'kolsko drustvo v Kladnu .ic poslalo cez 100 delavecv-Sokolov. T-ctos priredi župa Kladno svoj zlet v KladnM. Da j)ovine Praga Kladnu svoj dolg, p«- letela je zadnjo nedeljo /upa .limgmano- va v Kladno, kjer so vsi Sokoli zagrabiTi za delo, da dovrSe telovadiSče za župni zlet. Od navadnega delavca pa do nnriT- j strskega svetuika. od naraščaia pa do i 80-letnega starčka, vsi so kopali, oclva- zal'i zemljo itd. ter priponioffli k lcpcmu uspchu- Naj bi ti vzorni delavci-Sokol! nafili pri nas mnogo posnemalcev. Turistika in sport. Hotel pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru jc v polnem obraiu. Lcz\ dobro uro hoda od postage Bistrica--BolnnjsKo jczcro ob vzhoduji, najlepši obali div.lc- romantičnega jezera. Vozovi pri vsaketn vlaku na postaji ali v vasi Boh. Bitrici. Gostom tcga najlepšcga in najmodernej- 5e oprernljeuega alpskega letovišea je za prinicrne cene na razjiolago: 40 sob s po euo in dvema posteljama (več na za- htevo) z razgledom v gozd, na park all na jezero, prvovrstna obilna hrana m preskrba, kopališče, čolni za vožnje po jezeru. Poštni, brzojavni in intenirJ- tc- lefonski urad v liKi. Krasni i*prehodi v bližnjo in dalino okolico. Izlcti k baviui, k sedmerim triglavskim jezerom, na l H- glavske "Ä itd. Kdor lioCo prczivoti nir dill ali tednov v najlepsem mini m brczšunniemu tihožitju ter umiriti svoje razdražene živce, naj pride gori, ne bo mu žal. Dopisi in vprašanja naj se naslo- ve na upravo, ki bo v\>ako željo točno llpošti>v:ila- t .-¦: Laško. Zgodovinsko proslavo gasil- nei?;a dništva imamo za sabo in ni ga udeleženea, ki se ue bode Se čez leta spominjal na dan slavnosti. Preobširno bi se morali baviti z opisom slavnosti In preiaskavo bi morali opisati delo požrt- vovalnih sotrudnic. Samo deloma s.ton veselioni odbor laskega gasilstva prijot- iio dolžnost, oe se tern potom javno za- hviiljuje kmnioi gospej Aneti l-lsbaclier- jevi za dobrotljivo naklonjcnost, gospouu vladnernu svetnikn dr. /'iižeku kot za- stcpniku nase vlade, za trudapoliio fn najsijajneje nspelo -požrtvovalnost da- marr. Dcrgan Veri, Drobnič Amaliji. Pe- rcjičak Kozini, Haas /Viari.ii, Osolin Ma- riji. Selič Josipini, Tadina Mariji in vsem dnigim, ki so pri sotorih izvrsevale na- ])orna gostoljubna dcla; gospodu deknnu dr. Kruljcu za ginljivi slavnostui nago- vor, gospodični Kroner Mariji za okusno ovenčanje oltarja na prosteni in skratka vsem požrtvovalnhn osebarn. Osobito se zahvaljujemo gospodu gerentu Konrad EisbacluTju za naklouienost obchic hi pozdravni govor, gospodu ravnatel.m Widra Adolfu in Goiselreiter Karelu za darila in podpore. Odposlanci gasilnid društev Trbovljc-rudnik in -trg, lirast- nik. Dol, Cven pri Ljutomeru, Prevalje, Ljubljana, Rogatec, Slov. Bistrica, 2a- Icc, Gaberjc, St. Jurij ob juž- žel-, Sevni- ca. Radcčc. Lo'ka, Varaždiu in Zagreb, kojili je bilo 235, so po>d vodstvom žal- skega žiipncga podnačelnika stavbencga inojstra Gologranca napravili z leplm nastopom najgloblji utis. Ginljiv prizor je nudilo častno sprernstvo in asistenca Doliiišek Gustava i>ri blagoslovu zasta- ve. Tako ie mogoče, da je društvo pla- č-ilo dragoceno zastavo pc K5.000 kron i'l doseglo še preko 4000 kron dobička. Mvala priisrcna vsem pvijateljem in Jo- brotnikom. Naj ostane ta zgodovinski dan vsem v častnem sponiinu! Laško. S prvim junijem otvori znano I^astovo gostilno v Laskein zavedna Slo- venka Marija Haas-ova, zavedna tudi v (istih dneli, ko- je v tern lepem trgu pHial Zidaniiiiost V Loki sc je v noči od 25. na 26. tm. izvrsil vlom v trgovino Jo- žefa Novaka. Pokradenega je raznega •blaga za 28-580 K. O zlocincirdossej se ni sledu. Trbovije. Komimistično društvo >'L"c- dina« je iz drzavnili intcrcsov razpu- ščeno. Orižc. Župaiiom je izvoljen pristaS soc. dem. stranke Andrei Kajtna. Tndi svetovalci so pristaši iste stranke, eden (Milia Pospeh) pa SKS. Iz Šoštanja. Podružnica Jugoslov. malice za SuleSko doliiv) je jjrircdila dnc 22. maia 1921 veliko iavno tonibolo na Glavnem trgu v šoStanju. Čeravno Je prejsnii dan nebo obilo rosilo tcr ic tudi ta dan le niočo obetalo. Ceravno ie prej inarsikdo le zmajcval z glavo in liialo pozabavlial, ve-ndar se je ob napovedaui tretji uri popoldne zbralo mnogo ljndstva iz cele Šaleškc, pa tudi Savinjskc dollne. Marsikateri bi še rad kupil tablico, saj so lili nekateri kupovali še. ko so se razde- ljevale terne. vendar je bilo treba radl pretečili oblakov pričeU točno ob tre,h- — Prieelo se je, igralo in odigralo v splöüno zadovoljnost. — »Saj je že vse zmenje- no, kdo bo kaj dobil! I'eleta, ja to je Ze oddano! Kakšen počeu piskrček boš že še dobil! Bejžte, bejžte!« tako so si po- šepetavali. Ko pa so se pričele razdeljc- vati am-be, terne, kvatenie in cinkvine, se ie vse zganilo in prikimavalo: »Lejtc, nol Saj gre vse pošteno in pravično! Kdo bi si njislil!« — »Tombole! 19 tombol!« Kdor potegnc številko 19. dobi teict« .... Tele se je vlcglo, se bolj ubutjio oei m m zastrmelo v to pteano množiLO. Kdo vc, h komu si jc želelo?! -- te las! sc pru nrost delavcc iz škalske hue. Obotavlja- e sc je prci knpH ono samo fablico. Seg- ue 'v vrečico in potegue številko. «VaSe jC tele!« »Ali res?« »Tu ga lmate!« Ko je potcgnil za vrv, sc ni videlo, kdo Jc vi- se poskoči!. Prodal ga je za 1040 K. — Razdelili so sc še ostali dobitki in IJud- stvo se je mirno razšlo. Nekdo Je potožll: Desöt tablic sein kupil, Pa nie zadel! Ali ¦ni škoda? »Pojdi, pojdi«, .ea Je potolazli kmetiški človek, »lcj, lepse nama je mi- nil čas, kakor bi v gostilni; tarn bi 5e več zapravila. Ta denar pa tudi ni izgnbljen; so pa naši brati pod Lahom in Nemccm »KCVA 0 O tf A * Strait 3. bolj vcscli in korajžni, če vcjo, da se jili spoiiiinjanio. Res bcxlo vcscli, kajti vrti ¦prebivalci Saleiske dolinc so pri tej priliki zložili 10.000 kron čistetfa dobieka, ki jili •pošljeino tja preko. Bhavna kremka»» Novo staiiovanjsko naredbo ie mini- ster dr. Ku'kovec, ker so prišlc pritožbc orfeaiiizacijf hišnili posestnikov proti nc- katerini določbani, do nadaljucga odtfff- dil. Dircktui železniški prumct z brzo- vlaki se otvori s 1. junijem mcd Zaj{re- bo-m—Biidiiri.pešto in Beotfradom — s5u- dimpešto. Karl Habsburg jc dobil od Spanlje dovoljeiije, da sc tam nascli in se name- rava koncein avjjnsta iz Svice tia izsc- liti. Ljubezeii preč je, preč! 0 priliki vo- litcv v koiistituanto jc klcrikalno časo- pisje z veliko swwpatijo govorilo o naroil- nosocijalistiCni stranki in dr. Korošcc jo le na vseh svojih takratiiili shodih Icpo božal, češ le lepo pridna bodi in po de- mokratih udrihaj, mi klerikalci ti ne sto- rimo niO hudeica. Ta ljnbczen je obstoja- la sc do ncdavna- Zato scm sc odkrlto cndi-1, ko sein dobil v roke »Stražov< Od -7. jiiaja ter tatn čitafl o »cidbamboli-Io- Siki', o »nelo^icncm političnem početffc PoHticne dccc iz vrst narodnili socijalt- stov.« Kaj za božjo voljo pa je ohladiTo klerikalno ljubezen — pod ničlo? Ej, na- rodnosocijalna posiaiica sta fflasovala zn — kancdparajrraf. Nadaljni komcntar Jc ncpotrcbcn. Klerikuiiia v/Roja. 1/ Ruš poroeajo: V pondeliek, due 17. tin. jc bil pri Sv. Achu. kjor se nahaja tucli /nana RiiSka koča S. P. I)., cerkven shod. Pod votf- slvo-iii 'A- kaplana C. iz Smartnega na Pohorju so se ga udeležili tndi OrTj in Marijine družbc — z lastnim krčmar- jetn! Ob 2. iiri popoklne so bili že tako vinjeni — mo-ski in ženskc — da so se zgražali vsi navzoci- Nckatcri od njili so prišii poteni v Ruško koeo, kier sc jc na- hajala drnžba izletnikov Rnsanov. kl ]c Prepevala. Ko so povali ti tndi sokolsko rcseni, so pričeli vinjeni Orli in Orllcc ra/AO'ajati, nakar so jih orožniki izjinaii iz knee k ostnlhn «božjupntirikoni« prcx! ecrkev- Tam pa so iz joze polornili o.uin- jo, ki jc last SPD in obdn.ia drnStveno laslnino. Vsa cast! Za Avstrljo da — za Jugoslavijo nel Kdo sc nc spominja, s kako vnemo sn kterikalni easopisi. zlasti mariborska »Slnt&u. ddali propatfando za avstrij- ska vojna posojila. Naša narodna država pa hoee scdaj dobiti pri raziiih nnšili de- narnih zavodih veejc notranjo posojiTo. In kdo jc tisM. ki nastapa hnjskajoče proti tcinu? I no, »Straza'<, ki naravnost poziva pasojilnice in liranilnicc, nai ne cla.H) državi nobenega posojila. Seveda, če bi šlo • za Karla in Cito in za gnllo liabsbursko dinastijo, bi »Straža» žc r»ri- vnMla! Socijalna politika. KAJ PRAVI NOVA STANOVANJSKA NAREDBA ? Za vse ozemlje kraljevine izvzemši Srbijo in Črnogoro je podpisana od regenta nova stanovanjska naredba, ki vsebuje sledeče bistvene doloČbe: Za osnovnico vseh novih stanarin velja čista najemnina brez doklad od 1. julija 1914. Osnovna stansrina po- množena s Stevilom tri daie normalno višino današnje stanarine za stanova- nja. Pri ekonomsko slabejših, kamor spadajo predvsem oni, ki žive pretežno od stalne svoje place ali mirovine, se sme osnovna stanarina pomnožiti naj- več s številom dve. Pri stanovaniih, katerih zakupnina je znašala 1. julija 1914 na leto več kot dva tisoČ kron ali v katerih stanujejo zakupci, kojih letni dohodki znašajo od 120.000 do 200.000 K, se lahko pomnoži osnovna stanarina na največ s Številom šest. — Najemnikom, ki imajo dohodkov preko 200 000 kron na leto, sme gospodar svobodno poviSati stanarino brez ob- zira na obstoječe pogodbe. Za poslovne prostore se no- va stanarina giblje med tri- in osem- kratno zakupnino (čisto najemnino od 1. julija 1914). Ako se gospodar in na- jemnik ne moreta sporazurneti, določi ceno stanovanjska oblast, ki se pa mora pri presoji ozirati na ekonomsk: položaj najemnika in gospodarja, kakor tudi na druge okolnosli, katerih namen je zaščititi slabejSe situirane. Od državne, vojne uprave, javnib zavodov v najem vzeti prostori plačajo največ trikratno čisto najemnino 1. ju- lija 1914. Vodarino, kanalizacijo, odnašanje smeti, čiščenje dimnikov in osvetlenje stopnic nosijo najemniki ?. gospodarjem vred sorazmerno. Davke, gostažčino, popravila na biši in še druge more- bitne postranske izdatke mora trpeti gospodar sam. III. del naredbe govori o onih zgradbah, ki so popolnoma svobodne in za katere ni nobenega omejevanja niti glede višine najemnine, niti giede razpolaganja. Sem spadajo vse nove zgradbe, v starih zgradbah pa oni pro- stori, ki se preje niso uporabljali za stanovanja, pa so bili tako temeliito predelani, da služijo sedaj za stano- vanja. Za te vrste zgradb velja tudi naredba od 19. julija 1920, v kateri se zanjeuzakonujejoobsežne davčne opro- stitve do 25 let in druge ugodnosti. Sodna odpoved od strani gospo- darja je po novi naredbi mogoča, ako potrebuje gospodar stanovanje zase. Te pravice se pa lahko poslnžiijejo le hišni gospodarji, ki so postali Isstniki pred 1. januarjem 1916 in ki stanujejo se- daj kot najemniki v drugih hiSah ter so brez svoje krivde prisiljeni se iz- seliti iz sedanjega stanovanja. Nadaljni razlogi za sodno odpoved so: Če na- jemnik ne plača pravočasno najemnine, te kvari stanovanje, če hudo krši hišni red, če se mora stavba poruSiti in na novo sezidati. Odpovedati jedaljemožno stanovanje tüjcem, kojih stalno bivanje v državi ali v posameznih pokrajinah ni potrebno in zaželjeno, ako to od- poved vnaprej odobri stauovanjska oblast. Poslovne prostore je dalje mogoče odpovedati iz razloga, ako jih lastnik ali njegovi otroci neobhodno potrebu- jejo za izvr5evanje svojega, na uspo- sobljenostni dokaz vezanega rokodel- skega obrta ali za trg-ovino; a v tern slučaju se mora dokazati, da so se s trgovino bavili pred 1. juiiiem 1914, in velja ugodnost le za hišne posest- nike izza 1. januarja 1916. Gospodar, oziroma njegov pravni naslednlk more odpovedati poslovne prostore siranki, ki se je vselila brez dovoljenja stano- vanjske oblasti in brez izrecnega pri- voljenja gospodarja. Pravico razpolajjanja s stanovanji ima izključno stanovanjska oblast. Po- drobnosti o tern izdajo pokrajinske vlade. Stanovaniska oblast dodeljuje stanovanja in njih dele v prvi vrsti osebam, ki morajo v dotičncm kraju stanovati v državnem interesu in Sele potem onim, ki morajo lanikaj stano- vati v javnem interesu, oziroma nimajo stanovanj, pa se jih mora iz socijalnih ozirov ščititi. Stanovanjsko oblastvo ima pravi- co odvzeti v stanovanjske svrhe po- slovne prostore denarnim zavodom, zavarovalnim družbam, trgovskim, in- dustrijskim in podobnim podjetjem, ki imajo značaj veleobrata, ako v roku, ki jim ga stavi stanovanjska oblast (največ eno leto), ne zgrade his za sta- novanja svojih nameščencev in za svoje poslovne prostore. Izvzeta so ona pod- jetja, ki so v navedene svrhe Že zgra- dila svoje stavbe. Pokrajinskim oblastvom je prepu- Sčena ureditev vprašanja stanovanj v vojaških barakah, ki stoje na tujem svetu. Prepovedano je plačevanje na- jemnine v zlatu, srebru ali tuji valuti. Naredba stopi v veljavo z dnevom objave v »Službenih Novinah«. Na- jemnine, ki jih ustanavlja naredba, so plačljive s prvim plačilnim rokom po uveljavljenju naredbe. Narodno gospodarstvo. Ribarska razstava se vrši o pri- liki vsesokolskega zleta v Osieku. Vprašanje kavcij pri državnlh Hcitacijab. »Jugoslovenski Lloyd« za- hteva, da se mora nujno urediti vpra- šanje kavcij, ki se morajo polagati pri državnih licitaciiah. Vsled nerednega poslovanja uradov leže kavcije često po celo leto in še dalje časa po uradih in jih licitanti sploh ne morejo dobiti nazaj. Posledioa tega je, da so trgovci in sploh vsi interesenti 2e kar očitno pričeli bojkotirati državne Iicitacije. LetoSn;a letlna. Upanje na dobro letino se je v zadnjem Času znatno zboljžalo. Setve stoje prav ugodno, zlasti v Vojvodini, in tudi sadna letina obeta vkljub spomladanski nizki tem- peraturi bogat pridelek. Če se pričako- VLinje naših kmetovalcev glede ugodne Ietine uresniči, potem smemo računati ' z zuatnim izboljžanjem naše valiite. ! Zaščita domače industrije se bo | vršila na Švedskem po sklepu vlade na ta način, da se bo dajala pri na- kupih za račun države prednost šved- skemu blagu tudi v slučajn, da so inozemski produkti nižje oferirani. Dobra žetev v Rumuniji se gla- som poročila rurnunskega poljedelskega ministrstva obeta za letos. Za ustanovitev tvornJce za iz- delavo vagonov in lokomotiv ter za izgradnjo velike popravljalnice se po- gajajo v Beogradu odposlanci več nem- Skih družb. Pri podjetju bi bil udeležen tudi nizozemski kapital. Izvoz iz Amerike se ie za polovlco znižal* Iz Washingtona poročaio: V nc- kcrn govorn o zunanji politiki Zcdinjenlli držav je izjavil preliraujcvalni minister Hoover, da se jc izvoz v zadnjih 5 mesc- cih zniz.al za polovieo. Koliko premosa bonio dobili iz pre- mogovnikov Peciiha? Rcparacijska ko- uiisija jc odloC-iJa na svoji seji dne 27. iiprila 1921, da dobi naša država 54% produkcijc promoga od vseh sedem pre- liiog-ovnikov pečuškcga bazcna in siccr: Pcčuh, Vasas, Szabolcs. Szomogy, Konilo, Szatvar in Nagymanyok. Teh 54 odstotkov je določila rcparacijska komi- sija na osn-ovi predvoiticga percentualne- ga razporcda iz vseh rndnikov na našem in madžarskein tcritoriju, Kakor znano, jc Jiasa vlada razpolajjala doslcj cdino-Jc s piodukcijo prcmoga iz 4 preniogovnikov, ki sc danes nahaja jo pod naso upravo. Ostali trijc premogovniki se ualiajajo na oni strani dcrnarkacijskc linijc, to so Komlo, Szatvar in Nagymanyok. Kcr tvorijo vsi trijc rudniki jno celoto, jc od- locila jeparaciJska komisija, da bo naSa ¦država 'razpola^al a z isto iunožiiio pre- nioga kot doslcj, ki pa jc neobliodiio j>o- trebna za vzdižcvanic i)rometa v I3ana- tu. Bat'ki in Slavoniji. Presajauje tobačuih rastlin. Presa- jüvanje tobačnih sadik se od početka maja dalje do srede juni.ja izvršava. V skrajni sili more se to izvršiti cclo v dm- gi polovici nieseca jiinija- Sadike nrora- jo iuicti 6 do 8 listov pri presaianju. Sta- rejže sadike z odrevenelim steblom nTso za prcsajanj'tj sposobnc, kcr sc potem po prcsadu slabo razvijajo. Stebelca sadik morajo biti se mehka, tako da sc, ako sc stisne stcbclce s palcem in kazalcem, more isto brez posebnega odpora strctl (prctisniti). Kako jc prcsajati. razvidno je iz navodila na zadnji strani licence, ki jo jc prcjcl vsak opraviceni sadilec to- Ixika. Kcr tobačni poscvi pri posamez- nih sadilcüi radi nepiiniernih leh (gredic) vsled suše in poznejc trajajočg močc Ic> tos niso povsodi uspeli, treba je, da si sadilci, ki nimajo lastnih sadik, poskrbe tc iz rezerv. Rczervc sadik so: 1. V Ptu- lu pri monopolskem uradu in Mariboru «a vinarski in sadiarski soli za sadilce tobaka v okrajih: Ljutonicr. üornja Rad- Novi vozni red na pro^& Celje-Dravograd od 1. junija 1921 naprej. _____Steyilka _yjaka______ . ______Številka vlaka 4811 ; 4813 j 4815 |4817*[ 4819 PoS Uje 4812 4814" 4816 4818 4852 7l2|ilžž 18^121^1 — _prih. jgelje odh. 8^ i5lg|20^l -— —' - 9^ 165-°1 -¦ I - jrih. ^^^^odh. 95-I 17g-5 - - 6*> Z[Z Ž~Z 25 ^^Jgrade^ ^ "FŽ|z^"^ — 7% i5gT*^Ti9*lg odh. Dravograd ~~"pr7h7 T?B~?9g l ~ 5l?~ — *) Vlak štev. 4817 vozi samo ob nedeljah in praznikih iz Velenja v Celje. Vlak štev. 4852 med Velenjem in Slovenjgradcetn je mešani vlak. Z. državna razredna loter ij a Pa vo žrebanle 15. in 16. julija tl. 5 premij! 100.0DG srech = 50 000 dobitkov Apsolutna sigurnost in drž. jamstvo. V teku od pet meseeetf izžrebalo se bode 69,140.000 K brez veakcfja odbitka v goto vent denarju. Z eno srečko se more dobiti 1 mllllone krön, Z mllllcnn ^d.qdo, 1 mi- 1 ijon 6oq poo, Boo.oco, 6oo.ooot ^qd.odo, 3Z0.D0D, Z8D.DC0, 21D.DDG, ZCOODD, 160 tlsni, IZo.oon, Bo.ooo \tt ifd. Priporočamo sledeče, še neprodane srečke na izbiro: 1 4233 I I 8004 | | 12960 | | 14477 | | 15462 | | 18572 | | 24669 | \ 29804 | \ 34732 | | 36470 | | 38701 | | 44818 |, _______ / | 49501 | | 52960 | \ 58854 | 64982 | | 67120 | | 76147 | Vi srečka Din. 48 — ali K I92 - 1I2 srečke Din. 24— ali K 96- V4 srečke Din. I2 — a|i K 48- V8 s rečke Din. 6* — ali K 24 - Listo dobitkov brez odiaSanja takoj po vsakem žrebanjn! Hitra in točna po- strežba. Naročila iz cole države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne raz- redne loterije. (oddelek razretfne loterije) nikoličeua 7 Zagreb Gajeua ul. 8 Telefon II-I9 in 23 98. Strtn 4. »NOVA DOBA. Stev. 63 sfcurrs * ceiju "LÄSTNI DOM" Rezervnl zaklad 128.000 K. Rcstnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. Sprejema hpaniine »loge in jih itipi in pol ®d sio \T*z |2 |oJP 468-27 Hranilne vloges 2,000.900 K. gona, Maribor, Slov. Bistrica, Št. Lenart, ! Ptni, Orniož, Rogatcc, Preknuirjo. 2. Na j drž. kmctiiski šoli v St. Jurju za okraje: i Celje, Laško, Šmarje pri Jelsah, Vran- ! sko, Brežice. Sevnica. 3- Na drž. krnetij- j ski šoli v Novemniestu (Onmi) dobljo tobauie sadike sadilci v okrajih: Krško, Mokronog, Novomesto, Crnomelj. Sadike v teh posevih so vobče. zlasti Pa v St. Jurju, krepko razvitc. Oni sadilci toba- ka, ki nimaio iz lastnih posevov sadlk, naj prej ko mogoče pohite v oineiijcnc sole tcr se izkažejo z licenco, da morejo dobiti sadik in da sc njihova imena pribi- Iježiju- Nasprotno pa oni. ki hnajo zaclo- sti sadik v lastnih razsadnikih, naj te po- sade. Ker sc pri razsajcnih sadikah ute- guc nekaj rastlin posušiti, treba za ta slneaj iincti primerno število rastlin za ta primer rczcrviranih- Ljublianski veliki semen j od 13. do 24. avRiista 1921. Zaninianje za to velc- važno liarodiio-gospodarsko prireditcv jc vsesplošno in sejmskemu uradu doha- ja dnevno vcčje število prijavnic k nile- lcžbi kot razstavljalec. Onim krogom, ki še oinahujejo, bi se li semnja s svojlnii proizvodi udeležili ali ne, odločno svetu- jeni'O, da to v njih lastnem interesu sta- re. Pat am izpostavitve svojih izdelkov na semnju, kateri bo brezdvomno dobro obiskan, bodo naredili za svoja podjetja najizdatncjp reklamo. Prav posebno opo- zarjamo vsc interesovane kroge, da ta priroditev ni enaka kaki razstavi, na ka- teri se ne sme delati nikakih knpčij, am- pak da bo mogel vsakdo, ki vzorce svo- jega blaga razstavi, sklepati na lieu me- sta na podlagi tch vzorccv tucli kupčlje. Vsakdo, ki se sejma udeleži kot razstav- ljalec, bode naveden s polniin nazivom svoje tvrdke in pripombo, kako blago ima na razpolago, v posebnom sejm- skem katalogu, ki sc bode v inn ago tisoč eksemplarjih oddajal iz cele države in inozemstva prihajajočim obiskovalcem. Na ta naeim se bo za vsakega razslav- ljaljpR napravila popolnoma brczplačna in ipajizborncja reklama, kajti sejmskega ka.ialoga ne bo nihec vrgel proč, ampak si ga bo hranil in gn uporabljal, kadar bo hotel naročiti to ali ono blago, katero je* vidcl razstavljeno. Nekateri krogl iijlajo radi udcležbe še pomisleke radi näjemnih cen prostorom. katere se jlm zde visoke. Opozarjamo, da so cene po- polnoina v sorazrneriu z slieuimi prirc- "ditvami inozemstva in so po natančncm Wenwtrivanju določene tako. da sc sein- k nja vsakdo lahko udeleži. Koliko je že sama reklama vredna. Ker bo smel vsak razstavljalec delati tudi na podlagi ra?,- stavljenih vzorccv kupčije, bo pač z lah- koto kril stroške za najemnino. KoneCiro še pripoininjamo, da so ncinfonnirani krogi mnenja, da bo semenj neke vrste zabavišče. To je popolnoma napačno. -- Semcni je vseskozi resna, strogo trgov- ska prireditev. na kateri bo za razvedrl- lo preskrbljeno le v oni neobhodno po- trebni izrneri, katera bo v polnem so- glasju z resnostjo prireditve. Pozivamo zatorcj vse one, ki so prejcli scjrnske re- de in priglasnice, pa jih 5e niso odposlall izpolnjenih sejmskemu uradu, nadalje vse one, ki še niso na jasnem, bi se li semnja udeležili ali ne, da kar niožno takoj ude- ležbo prijavijo, ker sedaj razpolaga scjm- ski wad še s pro-storowi, razen tega pa poide rok za prijave dne 31. maja tl. Vsi oni, kateri se pa za to prireditev interc- sirajo, pa niso prejcli še prijavnic ali sejmskega reda, naj se takoj obrnejo na sejmski urad, ki Jim' bo vse zaželjeno poslal. Vse načrte, kakor iudi vse infor- macije daje brezplačno urad »Ljubljan- skega veli'kega semnja« v Ljubljani, na TuriaSkem trgu 6/II. Na Češkem je stavkalo 26. maja It 30.000 kovinskih dclavcev. Stavka pa se še vedno Siri. Cene žitu so v Vojvodini znatno pa- dle. V Zenti stane pšenica 800—830 kron, koruza 340—360 K, oves 260—280 K, rž 750_800 K. Za fižol se pomija samo 2m kron. »Balkansko banko« v Budimpešti je osnovala zagrcbSka Narodna banka v svrho posredovanja med naRimi in mad- žarskimi bankami, ker so vse madžarske banke v naši državi pod sekvestrom. Tvornice za priy avljanje sardin. V Osjeku se Je utanovila delniška družba »Sardina«. ki je povišala glavnico od 4 na 5 milijonov kron in kupila v Dalmaei- ji 4 nemške tvornice za pripravo sardln. Semeni v Poznaiiju. Poljsko posla- ništvo v ßeogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nekaj izvo- dov prospekta za semenj v l3oznanju, ki se bo vršil od 28. maja do 6. junija tl. — Zbornica opozarja interesente na ta se- menj s pristavkom, da so jim prospekti na razpolago- Prijave za semenj spreje- ma poljski generalni konzulat v Zagre- bu, ulica I3oškovičeva 2/1, ki daje tudi vse informacije. B e o K r a d 29. maja. V Parizu je 28. | tin. ob 16. uri nenadoniu unirl dr. Milen- ko Vesiiič, naš poslauik v Franciji in blv- ši min. predscdnik. Truplo bo pokopano na državne stroške v Parizu. Kasncjc se uredi vprašanje prevoza trupla v donio- vino. B e o g r a d 29. maja. Min. preds. Ni- kola 'Pašič je prejel iz Pariza naslopno brzojavko: Ko doznavam žalostno vest o smrti dr. Milenka Vesniča, smatram zn- svojo dolžnost, da izrazim globoko soža- lje in žalost zaradi izgube, ki je zadela kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v osebi njenega odličnega poslanika v Parizu, ki je izvršil toliko uslug zaveznl- kom in svoji državi tekom vojjie. V casu svoje karijere v Franciji je dr. Milenko Vesnič znal doseči spoštovanje in prija- teljstvo vseh, ki so ga poznali. Briand. Dogovor med Jugoslavijo in Ci^iko radi Soluna. B e o g r a d 29. maja. Iz Aten poro- čajo: Med konzulom kraljcvine SHS in grskim generalnim guvcrncrjem za Tra- cijo in Maccdomijo je bil sklenjcn dogD- vor glede uporabe solunskega pristauisča s strain našc državc za trgovino- Vladna ka*iza na Po?j skein, V a r š a v a 29. maja. Min. predsed- nik Witos je predscdiiiku republike pred- ložil prošnjo za sprejem demisije kabine- ta. Predsednik je odklonil demisijo in sc sklicuje pri tern na državljansko sluzbo- vanje in opozarja, da je sedajna vlada znala s svojo avtoritativno odločnostjo povcčati ugled državnih oblasti. Radite- ga prosi. da Witosev kablnet prcklice demisijo. Psretep v tupškem tiarla- mentu v Anyori. — Af^ii- tat na Izzet-pašo» B e o g r a d 29. maja. »Politika« po- roča iz Smirne: V tajni seji angorskeg-ct parlamenta je došlo do burnih prizorov in pretepa. Na Izzet-pašo je bil izvršen aitentat, ko je sei iz dvorane. Pa§a ]e lati- ko ranjen. Več njegovih pristažev Je ubitih. Qlasovanje na SoBno- graš&een. 99% za priklopljenje k Nemčiji. Salzburg 29. maja. Ljudsko gla- sovanje radi priklopitve k Nemčiji se je po dozdaj došlih poročilih vršilo povsod brez posebnih pripctljajev. Oficijelne o- blasti se niso udeležile izvršbe glasc/vanja in jc imelo to povsem zascbni znaeaj. Od 68.210 oddanili Klasov ie bilo 67.533 sla- sov za priklopUcnie k Ncinčiji, 677 protl. D ii li a j 29. maja. Oledc Ijmls:kCR;-i glasovanja na Solnograškem je državni kancler dr. Mayer iziavil, da spravlja dr- žavo v kritičen položaj. OdgovornostI ne nosi vlada, ampak strankc, ki so glaso- vanje izvedle. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekcslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Prodaifllka - vešča mešane stroke, se Sprejme. Do- bra tnanufakturna moČ- ima prednost. Ponudbe s spričevali direktno natvrdko Franjo Černe, Radeče pri Zid. mostu. t ysahoprstne liskouine izvršuje v najmodernejSi izpeljavi 9 hm tita, Celje. ^gf ¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦M Proda se takoj fotografični aparat 13-18, pravo tur- ško siikno, svetel solnčnik, postelja, pisalna miza, stoli, mize, preše za pr- tiče, umivalna miza in mongo v Raz- lagovi ul. St. 1, pritlično. 613 1 Licitacija raznih stvari (kuhinjska posoda, ko- zarci, prazne steklenice, sodi za vino itd.) se vrži v soboto 4. junija v Vod- nikovi ulici 9. 614 1 Gostilna pripravna za lesno trgovino, s pose- stvom, se takoj proda. Naslov v upravn. CENE ZMERNE! iiMIn in ita TRGOUINA öelje, Kralja Pefr^ o. ' ; se ppipopoča za : ^ ronogobrojen obisk. | 1POSTREŽBA TOČNA! ii. &E. SKABERNE, L}nbl|ana, Mestna trg 10 ManufaKtarno in pleteno blago na ^liljo priporočajo svoje bogato skladišče / ž*ti$fsih, ntosHitt In otrolHik ttop^ic. ^ Za sedanjo sezono raznovrstne fine „flor »DgaVi(«M in velike partije otročjih patent nogavic čme, sive in bele barve. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidnejSe 290 17-9 Glavni cenik z vcč tisoČ slikami se požlje !! vsakemu zastonj !! iens'io in moiko konfekoijo, moško in žensko perilts, biuze, ": - iwate, na- ramnice, žepnc robce, galanterijs( paffumerije, nožef kovčkc in razno modno In galanfcrijsko blago kupite v ogromni fzbiri in zaradi velikanskega direktnega nakupa po cudoyito nizkih 25 cenah v veletrgovini 24 R. Stermecki, Celje KOMPAS špedicijsko podjetje, carinska agentura in informacijska pisarna v Celju, Razlagova ulica štev. ii. prevzema preselitve, prevoz, zacarinjenie, revizijo tovornih listov, reklamacij*3, daje vsakovrstne infor- macije tersprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Najtočnejšo in solidno ter kulantno postrežbo zago- tavlja^ podjetnik in lastnik Dragolln GObeC. oglejle si manuf aklurnc trgovtno jr. blxji>i®z Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici prestolonasledniKa Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. r-------—~~—¦ Dospela je velika mnozina mozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturno blago.