Št. 206 (15.650) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ I Zn/l I ID POŠIMNAPIAČANAVGOTOVM f LIK SPED. M ABS. POST. GR. 1 /50% TOREK, 17. SEPTEMBRA 1996 Bossi doživel fiasko, vendar.., Vojmir Tavčar VpT Padanije in vaSu1?- Seni tW’] sprLC bS^naben ti V ’ da S un1° Blasov ^ e^Prav v I Popoln uspeh I Odprte meje Jesenska izvedba odprte meje, ki sta jo v sodelovanju priredili občinski upravi Doline in Hr-pelj-Kozine, je privabila res veliko obiskovalcev, ki so se ob ugodnih vremenskih razmerah sprehodili ob malem mejnem prehodu čez Groča-no in Vrhoplje. V okviru gročanskega razstavnega sejma domačih kmetijskih pridelkov je bila tudi okrogla miza na temo novega deželnega zakona o parku na Krasu. Na 6. strani I Na osnovnih šolah I dan prvošolčkov TRST, GORICA - Včeraj se je začel pouk na osnovnih in nižjih srednjih šolah. V prve razrede slovenskih osnovnih šol je prvič stopilo 205 prvošolčkov, 144 na Tržaškem in 61 na Goriškem, to je enajst več kot lani. Na Tržaškem se je povečalo število otrok v otroških vrtcih, na nižjih srednjih šolah pa so - zaradi manjšega števila dijakov - ukinili tri razrede in deset profesorskih mest. Na 5. in 8. strani ___________BIH / PO PRVIH ŠE ZAČASNIH REZULTATIH__________ V vodstvu so voditelji treh glavnih nacionalnih strank V absolutnem številu Izetbegovič vodi pred Krajišnikom SARAJEVO - Po še začasnih rezultatih volitev sov vodstvu voditelji treh etničnih skupin, in sicer za Muslimane predsednik BiH Alija Izetbegovič (SDA), za Srbe MomCilo Krajišnik (SDS) in za Hrvate Krešimir Zubak (HDZ). Prvi je med Muslimani do sedaj prejel 82,26%, Krajišnik med Srbi 85,3%, medtem ko je Zubak prejel med Hrvati kar 90,7%. Kdo bo zmagovalec, še ni povsem jasno, ker je bil razkorak med Izetbe-govičem in Krajišnikom sinoči minimalen v korist dosedanjega predsednika BiH, Izetbegovičev tekmec Silajdžič je namreč prejel kar 15%. Na 11. strani SEVERNA LIGA / PO NEDELJSKI PROGLASITVI V BENETKAH -{ARETACIJE / NECCI ZA ZAPAHlk Obglavili italijanske železnice RIM - Italijo je včeraj pretresla novica o aretaciji pooblaščenega upravitelja državnih železnic Lorenza Neccija. Z njim so se v zaporu znašli še finančnik Francesco Pacini Battaglia, njegova tajnica Eliana Pensieroso in industrijec Emo Danesi. Sodniki iz La Spezie jih obtožujejo združevanja v zločinske namene, kraje javnega denarja, korupcije, izkoriščanja javne funkcije, prevare, lažnih bilanc in reciklaže. Preiskovalci naj bi odkrili podkupninsko mrežo, ki jo je upravljal poslovno-politični lobby. Imeli naj bi dovolj dokaznega gradiva o vpletenosti. četverice v afero o zakupih in dražbah državnih železnic, ker so posneli telefonske pogovore in naj bi imeli tudi dokaze o pretokih stomilijonskih všordbndrja, ki so bili povezani z deli italijanskih železnic. Neccijeva aretacija je seveda povzročila prati preplah in zaskrbljenost tako v sindikalnih kot političnih krogih. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je ob zaskrbljenosti sindikatov poudaril, da Neccijeva aretacija ne bo paralizirala državnih železnic in da bodo spoštovali sprejete obveznosti in nadaljevali z načrtovanimi deli. Na 2. strani Neodvisna Padanija: Bossi proti vsem Cecotti: Ostajam federalist Nejasna usoda vlade FJK TRST - Ostajam federalist, ne obsojam pa tistih, ki zahtevajo nekaj več. Tako je predsednik Dežele Sergio Cecotti izjavil po nedeljskih pobudah Lige, na katerih je sodeloval skupno z vsemi najvidnejšimi deželnimi voditelji stranke. Načelnik DSL Renzo Travanut je mnenja, da zadnja dogajanja še ne odpirajo politične krize, na potezi pa je sedaj Liga, ki bo morala jasno poveda- ti, kaj pravzaprav hoče. Na sinočnjem posvetu tržaškega krožka Orizzonti o deželni avtonomiji sta sodelovala tud podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Načelnik Berlusconijeve stranke »Forza Italia« v deželnem svetu Roberto Antonione je glasno oporekal predsedniku deželnega odbora. Na S.strani MILAN - Pobude Severne lige ob reki Pad in nedeljska proglasitev samostojnosti »neodvisne federalne države Pada-nije« v Benetkah je po splošni oceni izpadla klavrno, saj ni pritegnila milijonskih množic, kot je napovedoval Umberto Bossi. Ta pa vztraja, da so zbrali milijone glasovnic za neodvisnost in da so zato sedaj v Rimu pripravljeni na pogajanja s »padansko vlado«, kar pa je Prodijeva vlada demantirala. Na sinočnji tiskovni konferenci v Milanu je Bossi ostro napadel novinarje, češ da širijo lažne podatke o manifestaciji Lige, in grobo žalil kolegico, zaradi česar so novinarji zapustili tiskovno konferenco. Se pred tem je Bossi napovedal, da se bo proglasil za vojnega ujetnika v primeru, da bi ga aretirali, in da bi to spravilo na ulico milijone »Padan- Komentatorji in politiki soglasno ugotavljajo, da je kljub neuspehu Bossijeve pobude ob Padu treba pospešiti proces reforme italijanske države. Na 3. strani Davidu Bogatcu zlato v Budimpešti Mladinin rolkar David Bogateč je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti med naraščajniki po sobotnem 4. mestu med posamezniki v nedeljo z italijansko reprezentanco osvojil zlato kolajno v štafeti. Tudi drugi predstavnik kriškega društva Guido Masiero se je na tem SP odlično obnesel: v kategoriji master 1 je osvojil srebrno kolajno. Na strani 16 NOV PODKUPNINSKI ŠKANDAL / POVERJENI UPRAVITEL LORENZO NECC1 ZA ZAPAHI Z aretacijami je sodstvo obglavilo dižavne železnice Ob zaskrbljenosti sindikatov vlada zagotavlja, da ne bo zastojev FINANČNI ZAKON Veltroni: Postaviti temelje za ekonomski zagon NZz Gosparrijem napoveduje ostro bitko v porlomentu RIM - Kot strela z jasnega je včeraj Italijo pretresla vest, da je sodstvo iz La Spezie aretiralo poverjenega upravitelja državnih železnic Lorenza Neccija. Z njim so se v zaporu znašli še finančnik in bančnik Francesco Pacini Battaglia, njegova tajnica Eliana Pen-sieroso in industrijec Emo Danesi. V breme četverice je dolga in težka obtožnica, saj jih sodniki iz La Spezie obtožujejo združevanja v zločinske namene, kraje-javnega denarja, korupcije, izkoriščanja javne funkcije, prevare, lažnih bilanc in reciklaže. Kot se je izvedelo, naj bi preiskovalci odkrili podkupninsko mrežo, ki jo je upravljal poslovno-politiCni lobby s podobno metodo, kot je prišla na dan ob preiskavi Ciste roke. Preiskovalci naj bi imeli dovolj dokaznega gradiva o vpletenosti četverice v afero o zakupih in dražbah državnih železnic. Ob vsakem takem zakupu, naj bi vrh železnic stopil v stik z Batta-glio in Danesijem. Ta dvojica naj bi nato poskrbela za uresničitev zapletenih bančnih računov, na katere se je pretakal denar za javna dela zainteresiranih podjetnikov. Francesco Pacini Battaglia naj bi pri tem odigral podobno vlogo zbiratelja podkupnin kot je bil osumljen ob primera čmjh skladov Enija in zadeve Enimont. Poleg magnetofonskih zapisov telefonskih pogovorov, naj bi imeli preiskovalci tudi dokaze o pretokih stomilijonskih vsot denarja, ki so bili povezani z deli italijanskih železnic. Kot se je izvedelo, je preiskava stekla konec lanskega leta, in sicer v okviru preiskave Čargo, o mednarodni trgovini ukradenih gospod-skih avtomobilov. Preiskovalci seveda molčijo, kako so z ukradenih avtomobilov prešli na zakupe železnic. Kot kaže, pa so prišli na sled nekemu lobbyju, ki je podoben lobbyju v preiskavi »-Phoney Money«, ki jo vodi sodstvo iz Aoste. Preventivni pripor za Lorenzia Neccija in težka obtožnica sta seveda povzročila pravi preplah in zaskrbljenost tako v sindikalnih kot političnih krogih, ker so državne železnice ena najpomebnejših javnih družb, ki bi morala v razvoj hitrih prog vložiti 115 tisoC milijard lir. Zaprepadenost je toliko večja, ker je bil Necci od vseh spoštovani mene- džer, ki je brez pretresov preživel na Čelu železnic od zadnje Andreottijeve vlade leta 1990 do danes, tako da ga nista oplazila ne afera Čistih rok in ne prehod iz prve v drugo republiko. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je ob zaskrbljenosti sindikatov poudaril, da Neccijeva aretacija ne bo paralizirala državnih železnic in da bodo spoštovali sprejete obveznosti in nadaljevali z načrtovanimi deli. Politični krogi so bili seveda včeraj še skrajno previdni, ker zadeva še ni povsem jasna. Med drugim je med politiki še vedno precej takih, ki so mnenja, da sodstvo pretirava in da se je predal nevarnemu jakobinskemu »justicionali-zmu«. Poslovni uspehi Neccija, Battaglie in Danesija RIM - Od štirih aretiranih je nedvomno trojica Lorenzo Necci, Francesco Pacini Battaglia in Emo Danesi znana ne samo v svojem ozkem krogu temveč predstavlja neke vrste me-nedžmensko in finančno smetano. Lorenzo Necci je nedvomno eden od najbolj znanih italijanskih javnih menedžerjev, ki je neboleče prešel kot delegirani upravitelj državnih železnic iz prve v drugo republiko in je bil zaradi svoje strokovnosti sprejemljiv za vse vlade od leta 1990 do danes. Necci se je rodil v Fiuggiju leta 1939 in je končal upravno pravo leta 1961. Po pravnih izkušnjah v šestdesetih letih je Necci leta 1964 začel svoj menedžerski vzpon najprej v belgijski družbi Sofina. Istočasno je opravljal razne funkcije v dražbi za načrtovanje in proizvodnjo naftnih obratov CTIP. Skupaj z dragimi pa je ustanovil inženirsko in gradbeno družbo TPL. Več let je bil Necci elan republikanske stranke, v kateri je bil nekaj Časa celo elan strankinega vodstva. Leta 1975 je iz zasebnega prešel v javni sektor, in sicer v energetsko ustanovo ENI. Leta 1981 je postal predsednik Enichimica, leta 1988 pa predsednik Enimonta. Zaradi sporov med Enijem in Ferruzzijem je leta 1990 odstopil. Istega leta pa je bil imenovan na Celo državnih železnic. Francesco Pacini Battaglia se je rodil v Toskani pred 53 leti, a je švicarski državljan. Njegovo ime je postalo znano širši javnosti zaradi njegove vpletenosti v Črne sklade Enija. S svojo ženevsko banko Karfinco naj bi uresničil te Črne sklade, a njegove krivde niso uspeli nikoli dokazati, tako da so ga morah po aretaciji marca 1993 izpustiti na svobodo. Vpleten pa naj bi bil tudi v zadevo Enimont. V Cme sklade Enija in Montediso-na pa je bil vpleten tudi 61-letni Emo Danesi iz Livorna, ki je bil poslanec KD. Od leta 1976 do leta 1981 je bil elan direkcije KD, tajnikov namestnik in upravni tajnik. Leta 1981 je odstopil, ker se je njegovo ime pojavilo v seznamu 962. elanov Gellijeve tajne prostozidarske lože »P2«. Po tem odstopu se o njem dolgo Časa ni govorilo, dokler se ni leta 1995 pojavil v seznamu 127 oseb, proti katerim je milanski javni tožilec Francesco Greco sprožil sadni postopek zaradi Cmih skladov Enija in Montedisona. BARI - Oblikovati je treba nove pogoje za gospodarski zagon, temelj zagona pa morajo biti infrastrukture in zaposlitvena raven. Tako je poudaril včeraj podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki se je v Bariju udeležil vsedržavne skupščine sindikata Uil. »Upamo, da bodo vsi sprejeli finančni zakon kot odraz napora te vlade,« je dejal Veltroni. Po njegovem mnenju je vlada morala v nekaj mesecih poiskati okoli petdeset tisoC milijard lir, kar bi bil zelo velik napor za vsakogar. Finančni zakon, ki ga vlada oblikuje, pa bo po Veltronijevi oceni »odraz doslednosti vlade, ki je z dokumentom o finančnem in gospodarskem načrtovanju sprejela jasne obveze in jih sedaj spoštuje v prepričanju, da Italija ne sme iz Evrope in ne sme zgubljati Časa«. Italija je po mnenju podpredsednika vlade ustavljena, zato bo vlada v finančnem zakonu in med vsedržavno konferenco o zaposlitvi dala vrsto predlogov, glavni napor pa je namenjen oblikovanju pogojev za nov gospodarski zagon. Veltroni je bil dokaj optimistično razpoložen. Po njegovi oceni je »Italija država, ki je v zadnjih časih v evropskem merilu dosegla največ«, saj ima vrsto ugodnih pogojev kot so nižanje obrestnih mer, upočasnitev inflacije in sorazmerje med državnim dolgom in državnim proizvodom. Potrebna pa je politika, ki naj ustvarja nova delovna mesta z naložbami in za tako politiko bi se morala opredeliti vsa Evropa. ^ »Prepričan sem, da Italija ostala v Evrop1 , da bo v tem okviru h11. "" *—v - --------- nosilno vlogo,« je p011 .. - - i se r ril Veltroni. Pri tem -dotaknil tudi prom6® U.UIČ1K1JL11 IUU1 meril, ki jih zahteva P0”^ dba iz Maastrichta. . bi morali upoštevati ^ stvo, da se je gospodar5 rast upočasnila od ca ko je bil podpisan g0^ vor v Maastrichtu. T°.jL ne pomeni, da bo Ha ,'n prosila za popust. KoB^ so Časi, ko je Italija dovala pomoC in p°P ste,« je dejal Veltroni-^ Tudi minister za Tiziano Treu je v BarJ dejal, da vlada išče. do ^ tna sredstva za boj P^ brezposelnosti. Doda1^ da jo k temu zavezuje ^ kument o finanenen11 gospodarskem nacd0'! nju, ki ga je odobril Pj* ment. »Res je, da je z y shtvena raven odvisna vrste sinergij, res pa r^ di, da brez sredstev m la,« je poudaril Treu, obljubil, da bo kon ^ tnejši na konferenci 0 poslitvi, ki bo konec 0 meseca v Neaplju. ,j. Pred prevelikim °P mizmom pa je v^aC^jj(ai Idi6 svarila opozicija. raj ne misli, da bo sp manj e finančnega <( :e i parlamentu sprehod- . M dejal drugi človek v onalnem zavezništvu . urizio Gasparri. Dod LLL1AJLU VjaopcUAA. da je njegova stranka F pravljena organiziran nifestacije proti fina® ^ mu zaKonu, ce došcal potrebam dr Gasparri je še zlasti ziral napovedano ko - T • re5 0 renco o zaposlitvi, n ■ konference prireja 0P^a, cija, medtem ko mora rla o tv volom ciii ilVTGP^‘ NOVICE Huda prometna nesreča LODI - Na avtocesti blizu Lodija se je včeraj zjutraj pripetila težka prometna nesreča, v kateri so izgubili življenje štirje tuji priseljenci ter neki Milančan. Na odseku, kjer so promet zaradi del na cestišCu preusmerili na en sam vozni pas, sta se Čelno zaletela avtomobil alfa romeo 75, v katerem so bili trije Albanci, ter fiant uno, v katerem sta bila neki Milančan ter neki Senegalec. Kaže, da je nesrečo povzročil šofer alfe, ki naj bi se bil dotaknil cementnega zidu, ki loCi oba dela cestišča, in izgubil nadzor nad volanom. V oba avtomobila se je zaletel še tovornjak, ki je prevažal pet avtov znamke renault. Medtem ko je potekala reševalna akcija, se je na nasprotnem voznem pasu pripetilo še nekaj incidentov, v katerih se je najhuje poškodoval neki Kitajec, za katerega so si pridržali prognozo. Umoril mater in brata ter naredil samomor CREMONA - Giovanni Gradaschi, 22 let, se je že dalj Časa zdravil zaradi psihičnih motenj, vendar tako sosedom kot znancem ni nikoli razkril svoje nasilne narave. Drugače je bilo doma, kjer so bili prepiri nekaj vsakdanjega. Neka sorodnica je povedala, da se je hotel maščevati, ker so ga pred časom spravili v bolnišnico. Prejšnjo noč je zagrabil za nož in v spanju umoril 50-le-tno mater, s 25-letnim bratom pa se je spoprijel na vhodnih vratih ter tudi njega umoril. Zatem se je skril v neki telovadnici, v jutranjih urah pa je odšel do bližnje železniške proge, legel na tračnice in počakal na prvi vlak. Očeta v trenutku tragedije ni bilo doma, zdravi se v bolnišnici zaradi domnevne zastrupitve s hrano. iH BARI / SINDIKATI SOGLASNI h Potrjena stavka kovinarjev Vlade niso vprašali za poseg BARI - Sergio Coffe-rati, Sergio D’Antoni in Pietro Larizza, glavni tajniki CGIL, CISL in UIL so soglasno potrdili za 27. september napovedano stavko kovinarjev, ki naj bi predstavljala odgovor togemu stališču Feder-meccanice. Vsi trije so ponovoli tudi kritike na račun Confindu-strie in izrazili sum, da se za vsem skriva tudi namera, da bi tako vplivali na sporazum iz julija 1993 (v smislu, da se ga ne bi več držali) in pa na sam finančni zakon. Sindikalni predstavniki so tudi izrazili svoje nasprotovanje dodatnemu manevru. Cof-ferati je dejal, da za to ne vodi nobene potrebe: »Ce bo uresničen predvideni manever in Ce bo inflacija upadala, ni nobenega razloga, da bi predvideli ali naredili dodatne manevre. Poleg tega ne poznamo še vsebine manevra za leto 1997. Zato se mi zdi, da gre za jasen poskus, da bi ustvarili zmedo in širili zaskrbljenost.« Cofferati je obenem potrdil pripravljenost sindikata za razpravo o plačah, povezanih z delovnim urnikom, z usposabljanjem, vendar je opozoril, da se nihče ne sme dotikati z delovnimi pogodbami zajamčenih naj nižjih plaC. S svoje strani je D'Antoni pristavil, da sindikat se ne zavzema za morebitno posredovanje vlade, izjasniti pa bi se moral o sporazumu iz leta 1993. Oglasdil se je tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki je izrazil upanje, da bodo našli rešitev, za katero se zavzema tudi vlada, čeprav ni neposredno posegla. DAVKI / MINISTER VISCO Nadzor nad standardom Pri pregledu davčnih prijav bodo upoštevali standard davkoplače' RIM - Pri preverjanju davčnih prijav bo finančno ministrstvo upoštevalo tudi življenjski standard davkoplačevalčev, vendar to ne pomeni, da bo spet uvedlo tiste avtomatizme, ki naj bi merili standard in ki so bili odpravljeni pred tremi leti. Tako je povedal finančni minister Vincenzo Visco (na fotografiji skupaj z ravnateljem Cnela De Rito). Ministrova napoved je vzbudila zaskrbljenos di tega je z uradno noto finančno ^ strstvo potrdilo, da ne bo noben a ^ matizmov in da v davčni prijavi do od davkoplačevalčev zahteva i tnih informacij. DavCho prijavo preverjali s križanjem vseh P° .n, tis16 jih ima davčna uprava, in preverj^ prijave, pri katerih se zdo stan ^ čko uskladljiv s prijavljenim doho REAKCIJE / PO BOSSIJEVI RAZGLASITVI »FEDERALNE DR2AVE« »Neodvisnost Padanije« in odprti problemi Italije Vsi razen Severne lige ugotavljajo neuspeh pobude ob reki Pad - Zasmehljivi komentarji evropskega tiska Rim - Dan potem, ko je °ssi v Benetkah razglasil Neodvisno federalno re-Publiko Padanije«, velika eCina komentatorjev -r?Vzaprav vsi razen vodi-V|jev Severne lige - ugota-j R’ da ni tridnevna pobu-jja ob reki Pad niti zdaleč °segla pričakovanega ®peha. Včeraj so vodili |;avo vojno številk. Za Li-Se je pobudi pridružil Sal poldrug mihjon ljudi, . enetkah naj bi se nedelj-s|.e Uglasitve neodvisno-^deležilo več kot 70 ti-pT2 9udi. Podatki sil javne-„ 5®da pa so bistveno dru-r'ni: Bossinajnebivsega ^Paj zbral veC kot 120 -n hsoc privržencev, v k ^.^kah pa naj bi imel le J/hh 15 - 20 tisoč prista- Sev secesije. Na drugi strani je nedvo-^ Požel velik uspeh edsednik Nacionalnega ^vezništva Gianfranco Fi- Umberto Bossi med proglasitvijo neodvisnosti Padanije (AP) j, ldcija je privabila v j: .an VeC kot sto tisoč Iju-D ,lz Vse Italije. Po vsem ^otoku so bile številne tn ®e Manifestacije za eno-sam ^5ve'tr° ave, mu je *atotie:“ljeid oceni oigani-1n- zaploskalo 70 do *00 r°k v Parov padanskih kvekJ^Pajih je bilo s°C'Sa °v.d 15 do 20 ti- tistih npr-4 ^ i™1 Prišteh še Se zbrali l.deSethsoC' ki idi bilo * >>SVeti reki«, bi stih D ,8° manj od h-kfilatiu S° s ediii Finiju v Priklical;0 nede^° bi lahko Portiocin V sP°nun prav s so Med manifestacijo so spustili italijansko zastavo in dvignili padansko (Ap) °eio številk N: a Trgu sv. Marka je prah Bossiju z italijansko zastavo in napisom Bossi rasist manifestiral le en član Italijanskih socialistov iz Preganziola, nekaj hsoC pa je bilo policij- skih agentov in orožnikov, ki so s čeladami, ščiti, pendreki in puškami pazili na javni red. Akcija bi jim popolnoma uspela, Ce ne bi na železniški postaji kakih 500 avtonomistov ustavilo pet vlakov, ki so pripeljali »Padance« v laguno. Na mizah ob odru so le-ti prodajah vse, kar premore »ligaška« kramarija. Za tisoč italijanskih lir si dobil 500.000 (»cincentmila«) padanskih. Dve steklenici pontidskega vina sta stali 10 tisoč (italijanskih) lir, »slovita« zelena srajca 35 tisoč, Bossijevo temeljno delo II mio progetto pa 25 tisoč. Res čudno, kako je človeku, ki po mnenju nekdanjega prijatelja Miglia ni v svojem življenju prebral še nobene knjige, uspelo napisati to hgaško uspešnico. V Benetkah so Padanci demokratično volili svojo začasno vlado. Za vsako glasovnico si moral odšteti po tisoC (italijanskih) lir. Bossi je nato na odru povedal, da je glasoval poldrug mihjon ljudi, slabih deset minut kasneje pa je padan-ski zunanji minister Maroni svojega šefa »popravil«: glasovnic je bilo že več kot dva milijona. Med desettisočglavo množico smo se porazgovo-rili tudi z enim Slovencem-hgašem: »Ce manjka kapljica, ne prideš do litra,« je umno razmišljal o svoji pri- sotnosh na Nabrežju Schia-voni Ezio laconti iz Trsta. Ena od gostij na odru se je morala, zaradi slabosti, zateči po pomoč. Nudili so mu jo italijanski bolničarji, ker padanskih še niso izšo-lali... Na odru se je ob Bossiju zbralo 23 »očetov« nove države, ki so prebrali devet točk začasne padanske ustave. Italija ima - tako določa 3. odstavek prvega člena - eno leto časa, da pristane na odcepitev Severa, ki ga bo sestavljalo 14 dežel: Emilija, Furlanija, Lombardija, Marke, Piemont, Ro-magna, Siidtirol, Toskana, Trident, Umbria, Dolina Aosta, Veneto in Julijska krajina. Na odru je branju novih konfederalnih dežel zaploskal nežni del furlanske Severne lige v deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine: odbornica Gu-errova in svetovalka Londe-ro. Predsednik Cecotti je sledil rojstvu imaginarne države med občinstvom. Videl je tudi, kako so z dro- ga spustili v žalno črnino odeto italijansko zastavo, in nanj nato dvignili belo pa-danijsko s krogom in šestimi vrisanimi listi »alpskega sonca« zelene keltsko-ve-netske barve, kot piše v tretjem členu »ustave«. V njej je tudi zapisano, da bo Verdijev Va pensiero padanska himna, in da bodo padan-ski državljani vsi tisti, ki že pet let živijo v deželah Padanije. Nova 5-članska začasna vlada (Maroni, Pagliarini, Gnutti, Preioni, Cavaliere) bo danes razpravljala o treh prioritetnih točkah: zunanji politiki, obrambi in valuti. K stabilnosti padapske lire so pripomogle tudi televizije z vseh koncev sveta (tudi z Avstralije, iz Kanade, z Japonske), ki so plačale po 2 milijona italijanskih lir, da so si lahko kupile prostorček na odru, s katerega so v nedeljo popoldne oddajale epohalni dogodek. Ob takih milijonskih številkah se marsikateremu zavrti v glavi... Mimo padanske odcepitve, mimo fojb, mimo približevanja Slovenije Evropi in celo mimo ponovnih napovedi o zaščitnem zakonu se sredi setpembra že začenja nova delovna sezona za ustanove, zveze, organizacije, društva in interesne dejavnosti. V nekaterih pridnejših okoljih so se premaknili že pred dvema tednoma, v najpridnejših si pa čez poletje niso privoščili niti predaha. Ugotovitev se mi zdi umestna ne le mimo vsega naštetega, ampak tudi zaradi naštetega. Prepogosto se dogaja, da se pustimo zavesti od velenačrtov, veleu-tvar in velenapadov ter pozabljamo, da brez oprijemljivega ustvarjanja in poustvarjanja ne bomo prisotni, ne bomo prodorni, nas ne bo nihče upošteval in ne bomo rasli - niti kot skupnost niti kot posamezniki. Vzroki za zavajanja so tudi znotraj nas, ko prevladajo verbalizmi, drobnjakarstvo, vezano na osebne empatije in alergije, ter brezciljnost, ko nimamo naCrta in Časovnih rokov. Seveda bi napravili nesprejemljivo napako, Ce bi se vsi sicer zagnali v opravljanje pomembnih drobnih nalog, sestankovanj, najrazličnejših vadb, prireditev, proslav, brošuric, predavanj, predstavitev, razstav in kaj vsega še, pozabljali pa bi na srednjeročne in tudi dolgoročne smotre, namene in cilje. Potrebno je namreč oboje: uspešna sezonska proizvodnja v okviru srednjeročne vizije. Glede dolgoročne je itak znano, da vselej naskakujemo nebo. Srednjeročno videnje bi morali imeti osrednji strukturi narodne skupnosti v Italiji. Neposredno povedamo: Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Pa še pogojnik bom odpravil, zato: morata imeti. Pogoji, razmerja in odnosi se stalno spreminjajo. Pravijo, da v zadnjih letih hitreje kot prej. Prav. Zato pa je potrebno pogosteje in hitreje preverjati vloge in naloge. Siri se zaznava, da nas dogajanje izredno prehiteva in nismo veC kadrovsko kos zahtevam, ki se porajajo. Vzroke je potrebno iskati tudi v umiku sloja razočarancev in utrujenih. Težava je v tem, da ne gre za formalne umike. Občutek sicer imamo, da so nekateri tu, dejansko pa jih ni, ker so odklopih. Tako nekako kot v senilnosti, ko se premikaš, ješ, celo ver-baliziraš, v glavi pa te dejansko ni več. Ljudje, ki so zasluženo ah nezasluženo v osrednjih strukturah, imajo nalogo razmišljati, usklajevati in ustvarjati pogoje rasti. Zastavljeni vrstni red ni slučajen. Vem, da prvo ni enostavno tudi zaradi neštetih obveznosti in mašenja lukenj, a je neodložljivo. Pod usklajevanjem nimam v mislih le upravljanja, kar se pogosto dogaja, marveč povezovanje načrtov Članic in dajanje skupnih pobud z odločnim priporočilom, da jih interesenti skupaj izvajajo. Vem, da so slednje misli bogokletne za strukturo, v okviru katere se vrtim že nekaj desetletij, a takšen je pač moj pogled. Morda celo primeren za čas suhih krav, kakršen je sedanji in se napoveduje prihodnji. Ustvarjanje pogojev rasti je tesno povezano z razmišljanjem in se bije z izključnim interesom upravljanja. Statistično in računovodsko vemo, da gre Zal daleč najveCji delež resursov, s katerimi razpolaga manjšina, za vzdrževanje ustanov, mnogo manj pa za dejavnosti in rast, ker obilnejših sredstev paC ni. Toda če velja enako razmerje tudi za napor, to se pravi, da ga je največ usmerjenega v upravljanje in mnogo manj v razmišljanje in torej v rast, se nam slabo piše. Vloga krovnih organizacij je torej med ostalim, da ustvarjajo miselne pogoje in spodbude za rast, priložnosti preverjanja in soočanja. Seveda pod pogojem, da ne gre za priložnosti verbalnega nastopaštva, predvolilnih golažev in monopoliziranja mkrofona. Gre tudi za to, da se mlajši ali manj izkušeni družbeni navdušenci seznanijo s stanjem, s kvahtetami in hibami naše skupnosti. Gre za oblikovanje ljudi, ki se bodo sposobni soočati tudi z večinskem okoljem, da ne bomo le vselej užaljeno momljali za zapečkom, medtem ko bi s svojo sposobnostjo organiziranja lahko posegali v širše izseke prostora, ki ga prebivamo. Za kar se zavzemam, tudi ne stane dosti, ker nimam v mislih kloniranja Drage. Zadnja priložnost takšnega kova, ki sem sem je udeležil, je stala prireditelja 360.000 Ih. Prisotnih je bilo triintrideset oseb, ki so se v poldrugem dnevu, kakorkoli že, oplajale netto enajst ur. Glasnost in prosojnost. DUNAJ / URAD ZVEZNEGA KANCLERJA Zelena luč za nove dvojezične napise Ustavna služba za razširitev na dodatnih pet občin Dvojezični krajevni napisi na Koroškem CELOVEC, DUNAJ -Pozitivna novica za slovensko manjšino na Koroškem: ustavna služba Urada zveznega kanclerja na Dunaju je pred današnjo sejo narodnostnega sosveta za koroške Slovence v avstrijskem glavnem mestu presenetila javnost s skorajda senzacionalnim stališčem. Po obširni analizi popisov prebivalstva v letih 1981 in 1991 ter ob upoštevanju nadalnjih objektivnih indikatorjev o sestavu prebivalstva na dvojezičnem ozemlju Koroške (prijave k dvojezičnemu pouku, uporaba slovenskega jezika pri bogoslužju, itd.), so ustavni pravniki prišli do zaključka, naj se od leta 1976 dalje veljavni dve odrebi o dvojezičnih topografskih napisih razširita na vsaj pet dodatnih dvojezičnih občin - in sicer na občine Bistrica v Rožu, Zitara vas, Skocijan, Pliberk in Šentjakob v Rožu. Število krajev z dvojezižnimi topografskimi napisi se bi potemtakem zvišalo od trenutno 91 na nad 150! Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip in tajnik Enotne liste (EL) Rudi Vouk sta stališče ustavne službe pri Uradu zveznega kanclerja na včerajšnji tiskovni konferenci ocenila kot »korak v pravilno smer, kateremu pa morejo slediti nadaljnji«. Zahtevala sta, naj pri- stojne oblasti v najkrajšem Času, »po možnosti še jeseni letos«, poskrbijo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v navedenih petih občinah. Srednjeročna zahteva Narodnega sveta pa je, da se uresniči vsaj zakon o dvojezičnih topografskih napisih iz leta 1972, ki je sicer predvideval postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 205 krajih, vendar ni bili nikoli izpolnjen, ker so nemškona-cionalni skrajneži dobesedno odstranili dvojezične napise. Oba manjšinska politika sta nadalje zahtevala tudi razširitev veljavnostne-ga območja glede uporabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika pred upravnimi in sodniškimi organi1^ občinski, okrajni in n® želni ravni. Olip in Vouk sta ^ tiskovni konferenci zvezi z današjo sejo so sveta izrazila upanj6’ da bodo na njej vsi Cl ni sosveta, torej tu zastopniki vseh treh deželnem zboru zasto panih strank, podprl stališče Urada zvezn6 ga kanclerja in se izt® kli za takojšnjo posja vitev tabel v omenj6 nih občinah. Toda previdnost i obvezna: zastopni Ljudske stranke (Ov v sosvetu za korošt^ Slovence in poslanec zveznem zboru Fran Richau je še pred t6. dnom dni na tiskov^ konferenci poudark da njegova stranka P reševanju manjšinsjt • ga vprašanje vztraja p* tristrankarskem d0® j. voru, torej pri najmanj šem skupnem imen valcu, ki ga na Kor, škem slej ko prej dik rajo (Haiderjevi) sVu bodnjaki. Richau je tem napovedal, da 0 člana OVP na seji s6 sveta ne bosta podpn predlogov Narodneg sveta, ki predvide postavitev dodatn , dvojezičnih krajevn napisov in kažipot na Južnem Koroškem Negativno stah5 pa je politik ČVP P ^ povedal tudi v zve2 bolj svobodnjim re. mom na koroško-5 . venski meji, ki bi P, e padnikom slovem5^ manjšine na K°r škem zagotovil d0 tne olajšave pri P1 St0pUmeie-IvanLuka> KOMUNISTIČNA PRENOVA / OBISK ARMANDA COSUTTE V FJK / ODMEVNI POBUDI V ROMKAH^ PROJEKT SNAM »Secesionizem Lige poraziti s solidarnostjo SeverJug« Fojbe: Podpora treznemu razmišljanju, ne revizionizmu VIDEM - Secesionisti-čno politiko Severne lige je treba poraziti z novo solidarnostjo med Severom in Jugom, pri kateri naj imajo glavno besedo delavci ter zapostavljeni družbeni krogi. To je po mnenju Stranke komunistične prenove odgovor, ki ga morajo italijanske demokratične stranke in komponente dati politiki Umberta Bossija, da jutri ne bo vse skupaj prepozno. To je eno glavnih stališč, ki jih je med svojim nedeljskim obiskom v Furlaniji zagovarjal predsednik SKP Arman-do Cossutta (na fotografiji). Po sobotni novinarski konferenci v Vidmu je priletni politik govoril v Laucu v Karniji in popoldne v kraju Fiume Veneto pri Pordenonu. Cossutta je bil mne- Severa od Juga bi po nja, da je treba na ne- njegovem povzročila premišljeno politiko Li- ogromno ekonomsko ge odgovoriti s politi- škodo celotnemu drža-čnimi in ne s kazenski- vnemu ozemlju, priza-mi potezami. Odcepitev dela pa bi predvsem de- lavce in revnejše sloje. Komunistični voditelj je izrazil začudenje, kako lahko deželna DSL še naprej politično sodeluje s stranko, ki se odkrito zavzema ne samo za secesijo Severa, ampak tudi za ošibitev upravne ter politične avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Predsednik SKP se je navezal tudi na debato o fojbah ter o povojnih zločinih, ki so sicer obsodbe vredni, časopisna kampanja pa se je žal sprevrgla v poskus zgodovinske delegitimacije partizanskega gibanja. Podppreti je treba trezno soočenje, ne pa revizijo zgodovine, ki je samo voda na mlin desničarskih in nacionalističnih sil. Zelo različna mnenja o tržiškem terminalu Uplinjevolnik podpira Deželna zveza industrijcev Nabrežinsko upravo ni nihče vprašal za mnenje RONKE - Načrtovani plinski terminal, ki ga družba SNAM namerava zgraditi na področju Mo-ščenic pri Tržiču, še dalje razdvaja uprave, stranke in naravovarstvena gibanja. V Ronkah sta bili glede tega dve novinarski konferenci; na prvi so Svetovni sklad za naravo WWF, tržiški odbor »No terminal« in odbor za zaščito ozemlja Devina-Nabrežine ponovili nasprotovanje upli-njevalniku, ki so ga na drugi tiskovni konferenci zagovarjali zastopniki SNAM. Tržaški univerzitetni profesor Giacomo Costa je na pobudi WWF osve-til vprašanje načrtovanega izkopa kanala za terminal. Po njegovem vse- buje tamkajšnjo morsko dno velike količine živega srebra, s katerim naj bi Soča že zgodovinsko »polnila« Tržiški zaliv. Živo srebro naj bi reka »Črpala« s področja v okolici Idrije. SNAM namerava približno 13 milijonov kubičnih metrov blata z načrtovanega kanala odvažati na področje izlira Soče, kar bi po mnenju profesorja Coste povzročilo še dodatno hudo ekološko škodo. Novinarske konference se je udeležil tudi de-\dnsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher, ki - za razliko od tržiške-ga župana DSL Persija -odločno nasprotuje terminalu. Depangher, ki ima za sabo ves občinski svet, se je pritožil, ker so vlada in druga pristoj1) telesa pri tem vprašan! popolnoma prezrla sta1 šča Občine Devin-Na' brežina. In to kljub 6 mu, da nameravajo te minal zgraditi le kil001 ter stran od Ribisk6® naselja v nabrežinski o Cini. a Gradnjo terminala h podpira Zveza indus ) cev FJK. Njen prf . , dnik Andrea Pittin1) mnenja, da predstav I uplinjevalnik .1”a. žnost za gospodarski zvoj Posočja ter celo ^ ga deželnega teritorij?’(p je ne gre zamuditi- U sednik industrijcev je di pozval tržiške obe da na bližnjem ob U skem referendumu P , prejo načrt za upU11)6 nikSNAM. ŠOLSTVO / PRVI DAN POUKA Prvošolčki v šolo kot »prekaljeni« učenci No nižjih srednjih šolah trije razredi manj kot lani ^ Nekateri so prišli zju-N v slovenske osnovne ntlf ^ar s Šolskim nahrbt-kom na ramenih, kot Nekaljeni šolarji. Nebo-^6n Pogled in trden stisk stniCine roke pa je iz-aJal njihov šolski status ^ošolekov. Včeraj jih je n Vic prestopilo šolski f a§ 144, devet več kot le-s Jlrei- Mnogi so se med o° že poznali iz let oskega vrtca, drugi so ftialce spoprijateljili , , Prvimi sproščenimi nimi urami in med od-, °rom na dvoriščih, (j,en)a ni bilo na pretek. iteljiog so seznanile v Se. 8 šolsko opremo in 6nii potrebščinami, zapori S° ,sPreiele otroke en' sv.°ie odgovorno vz-)no-iZobraževalno ok-s le' Na nekaterih šolah dirU^080^6 pozdravili ra, a^taCne ravnateljice in j^atelj, da je bil uvod v bnV° 8°Nko avanturo še 1 resen in slovesen. dar,Cerai ie bH’ seveda, Da Prvošolčkov, ne gre naP°2abiti na vse druge otr S°lske in predšolske so? e’ bi so začeli novo bilo110 u.Cenia- V vrtcih je kot n?vincev mnogo več Sr„j ..ani, na nižjih dejanju 8olal1 )ih )e bilo pM k° .toliko kot leto lo v a-86 ie skuPno števi-ZatnPiS,anih zmanjšalo, šolak 6 uiei0 letos na teh 2aradilrije razredi man)' Pih a Cesar je bilo ukinje-iHe« n86,1 Profesorskih so o^^^i Profesorji, ki d0 8tali brez stolice, bo-zapolnili nezasedene Di/^llre’ da bo letos ne Pialr, srednjih šolah prav telish,SUplentov' Ravna' SolVv a 80 že pripravile Pouk»Urnike’ tako bc 'behsteL/ Pr|h0dniih tekel s polno paro. V Trebčah novi šolski prostori Na vseh naših osnovnih šolah je bilo vzdušje ob včerajšnjem prvem dnevu pouka slovesno, na trebenski celodnevni šoli Pinka Tomažiča pa je bilo morda še malce bolj slovesno kot drugje. Kako bi tudi ne bilo, ko pa so predali namenu nova prostora v prvem nadstropju, v katerih bo lahko šola obogatila svoje dejavnosti. Nekdanje hišnikovo stanovanje je bilo po odhodu hišnika dalj časa zaprto in neuporabno, zato so se učno in neučno osebje ter starši pred časom odločili, da ga prenovijo in uredijo za šolske potrebe. Občina je želji ugodila in preskrbela šoli potreben material, dela pa so opravili starši in drugi vaščani s prostovoljnim delom, pri katerem je bil še posebno pomemben delež sluginje Zorke Ferluga in njenega moža. Ko so bila preurejevalna dela dokonča- na, so prostora opremili z novimi šolskimi klopmi in drugo opremo, tako se je nekdanje hišnikovo stanovanje z letošnjim šolskim letom »spremenilo« v učilnico in večnamenski prostor. Predaje prostorov so se udeležili starši otrok in domačini s predstavnico domačega kulturnega društva Primorec na čelu, tržaško občino je predstavljal občinski svetovalec Igor Dolenc, potem ko so prerezali tradicionalni trak (na sliki - foto KROMA) pa je nove prostore požegnal župnik Sraka. Učencem, otrokom in staršem je spregovorila didaktična ravnateljica Stanka Cuk, ki je poudarila, da sta bila nova prostora za celodnevno šolo s 40 urami tedenskega pouka prepotrebna. V Trebčah se je torej novo šolsko leto začelo res na najlepši način. NADOMESTIL BO DE NICOLOJA Znani javni tožilec Raffaele Tito v Trstu Tito je vodil najbolj odmevne preiskave o podkupninskih aferah v naši deželi Javni tožilec Raffaele Tito (foto KROMA) V Trstu je včeraj nastopil službo znani por-denonski javni tožilec Raffaele Tito, katerega ime je postalo znano širši javnosti zaradi njegovih preiskav v zvezi s podkupninskimi aferami: dejansko je spravil ob zid deželni politični razred, začenši z nekdanjim deželnim predsednikom Adrianom Biasuttijem. Tito, ki je bil svojčas častnik finančne straže, bo prevzel mesto, ki ga je zapustil Antonio De Nicolo, ki je s svoje strani vodil nekatere od najvecjih tržaških preiskav o podkupninah. Prva dva tedna bo proučeval razne dokumente in vse, kar sodi k njegovemu delu, delno bo še sledil preiskavam v Pordenonu, tako da bo službo uradno nastopil 1. oktobra. Tistega dne bo tudi javni tožilec Filippo Gu-lotta zapustil sedanje mesto in sledil procesom na prizivnem sodišču. Raffaele Tito je junija letos začasno že bil v Trstu, ko je zaradi pomanjkanja osebja kot javni tožilec sledil nekemu kazenskemu procesu. Tedaj je napovedal svoj prihod v tukajšnjo sodno palačo, dejal je, da je vložil prošnjo za preme- stitev in da bo k nam prišel morda že konec poletja.To niso edine novosti v tržaški sodni palači. Jutri zjutraj bodo namreč slovesno umestili Giorgia Allegrija, ki bo prevzel mesto predsednika prizivnega sodišča. Popravek V nedeljski razpredelnici števila vpisov v otroške vrtce na Tržaškem je prišlo pri seštevku do tehnične napake, ker so bili ponovljeni skupni seštevki vpisov na osnovnih šolah. V prve letnike vrtcev se je vpisalo 168 otrok (lani 142), skupni vpis pa je znašal 459 otrok (lani 450). Letos se je torej v prve letnike vrtcev vpisalo 26 otrok več kot lani, kot je pravilno zabeleženo v članku ob razpredelnici. Kolesarjenje v dobrodelne namene Več kot 1.500 kolesarjev se je udeležilo nedeljske dobrodelne pobude, ki jo je priredil Ciclo Club Trieste s podporo tržaške občinske uprave. Izkupiček 13 milijonov lir - delno od vpisnin, delno pa od raznih sponzorjev - je šel deželnemu Združenju za cistično fibrozo in sicer centru, ki se ukvarja s to boleznijo v bolnišnici Burlo Garofolo, ter raziskovalcem, ki preučujejo to obolenje v okviru raziskovalnega področja pri Padričah. Udeleženci netekmovalne dirke so prekolesarili 25 kilometrov dolgo pot iz mesta do Gabrovca in nazaj, kjer jih je na cilju pričakal obilen prigrizek. Organizatorji so se zahvalili vsem udeležencem, sponzorjem in civilni zaščiti tržaške občine ter silam javnega reda, ki so omogočili prijetno pobudo, kateri je letos na srečo botrovalo lepo vreme. ŠOLA / NA TRGOVSKI ŠOLI IN ODDELKU ZA GEOMETRE Letos nekoliko drugačen začetek šolskega leta Šestdnevni tečaj z naslovom »Kako se učim, da se naučim« - Poudarek na skupinskem delu metre JT; ou m »*4£VSii nasll I8anizira Se naUdirnmV>Kako Cu •Vteh >onW\Sa) se ' s5uPOuka°vi TWJ0 lstoCasr »mnenje ždanja. iiA^0P0sebi Uo. **72"„bo11’ like težave pri organiziranju svojega časa za učenje. V letošnjem šolskem letu pa smo na trgovski uvedli tudi novo eksperimentalno poslovno-gospodarsko-podjet-niško smer, ki ima zahtevnejše programe. Zdelo se nam je, da tak tečaj lahko pomaga dijakom pri vseh predmetih, pa tudi delo v razredu bo lažje. Tečaj vodi 9 profesoric prvih razredov in sicer Magda Bizjak, Duša Gabrijelčič, Miryam Hvala, Viviana Križ-mančič, Barbara Lapornik, Nada Pretnar, Magda Rebula, Nidia Si- vdtz in Irena Žerjal. Vsak dan delamo v skupinah po tri v enem razredu, kar pomeni, da ena vodi, drugi dve pa jo poslušata in dopolnjujeta pri delu. Sploh pa ni merodajno, v katerem razredu smo, torej tudi v tistih, v katerih med šolskim letom ne bomo poučevale. Vse se bomo tako v teh šestih dneh srečale z vsemi prvošolci. Tudi način dela je drugačen. Dijaki stvari odkrivajo sami, delajo v dvojicah, skupinah (na sliki), skupaj izdelujemo plakate, ki so razobešeni v razredih, in prosojnice, ki jih fotokopiramo in si jih sh-ranijoi Frontalne oblike pouka je zelo malo oziroma samo takrat in toliko, kot je pač neobhodno potrebno. Dijaki vsak dan sproti urejajo zapiske, gradivo, pišejo domače naloge, me pa to skrbno pregledujemo. Prvi dan smo dijake povprašale, kaj pravzaprav pričakujejo od tega tečaja in med mnogimi vprašanji nas je morda nekje najbolj presenetilo tole: zakaj nam profesorji posvečate tako pozornost? Vsi vemo, kako zelo pomemben je dober začetek. Upamo, da smo pomagale premostiti prve težave pri vključevanju v delo in življenje na višji šoli. Kako bo uspešno? Tega ne vemo, pokazalo se bo s časom. Vsekakor pa smo sklenile, da je to lepa izkušnja ne le za dijake, ampak tudi za nas profesorje in jo zato nameravamo v prihodnje še izpopolniti. V sredo se bo naš tečaj zaključil s kratko družabnostjo, na kateri se bo dijakom predstavil novi ravnatelj prof. Zupan. V četrtek pa bomo spet začeli z običajnim poukom, čeprav upamo, da morda le malo drugače. Obvestilo KGS Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da lahko lastniki malih trgovinskih podjetij, ki so vodena družinsko ali osebno, dejanske družbe, osebne družbe in zadružne oblike z največ dvema nameščencema in ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti-Comunitd Montana del Carso v okrožjih, ki dne 20.10.1991 niso presegla 500 (petsto) prebivalcev, lahko predstavijo prošnje za prispevek, ki znaša največ 80 % za porabljena sredstva, in vsekakor na najvišjo vsoto L. 2.000.000,-za znižanje stroškov tehnično-gospodarske konzu-lentne službe s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva ze leto 1995. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti v tajništvu Kraške gorske skupnosi-Comunita Montana del Carso v Sesljanu 54/D do vključno 12. ure dne 4. oktobra 1996. Prošnje, ki ne bodo priložene pravočasno in/ali ne bodo popolne, se ne bodo upoštevale. Prošnje morajo vsebovati sledečo dokumentacijo: a) upravno dovoljenje za porodajo; b) potrdilo vpisu v Seznam podjetij, ustanovljen pri pristojni Zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo; c) nadomestno izjavo izpričevalne listine, izdano na podlagi 4. člena zakona št. 15 z dne 4.1.1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega obrata, odnosno število nameščencev; d) izjavo Zupana občine, v kateri deluje mali trgovski obrat, ki potrjuje, delovanje slednjega v kraju, ki dne 21.10.1991 ni presegel 500 (petsto) prebivalcev; e) izplačane fakture stroškov za tehnično-gospo-darsko konzulentno službo za leto 1995 s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva. Predsednik Ivan Sirca Torek, 17. septembra 1996 TRST ODPRTA MEJA / V GROČANi NATRPAN SPORED PRIREDITEV Posebno bogato jesenska izdaja privabila veliko obiskovalcev Na nedeljski okrogli mizi o kraškem parku več soglasja kot pomislekov Jesenska izvedba odprte meje, ki sta jo v sodelovanju priredili občinski upravi Doline in Hrpelj-Kozine, je privabila pozornost Številnih obiskovalcev, ki so se ob ugodnih vremenskih razmerah v soboto in nedeljo sprehodili ob malem mejnem prehodu čez Groča-no in Vrhoplje. Posebno bogata je bila ponudba prireditev v nedeljo, ko se je v Gročani odvijal osrednji del letos že 9. razstavnega sejma domačih kmetijskih pridelkov. 2e od jutranjih ur je bilo vse živo: najprej sejem prašičev, nato prodaja domačih p o vrtnin, sadja in zelenjave, medu in čebelarskih izdelkov, ogled panjev, očarljive razstave starega hišnega perila, predmetov, oblačil in fotografij. Od zgodnjih popoldanskih ur do mraka pa niz kulturnih utrinkov z nastopom Pihalnega orkestra Breg pod vodstvom Renza Mu-scovija, prisrčno ljudsko pesmijo brkinske skupine Hrušiških fantov, zbadljivim in razigranim klepetom Vanke in Tonce, razposajenimi melodijami godcev skupine Glas harmonike in seveda večernim plesom, ki je ogrel srca, pa tudi telo v že hladni kraški noči. Dopoldan pa se je v dvorani občinske hiše odvijala okrogla miza na temo novega deželnega zakona o parku na Krasu, ki jo je vodil doberdobski župan Marko Lavrenčič in je privabila pozornost predvsem predstavnikov oblasti, upraviteljev, stanovskih organizacij in sredstev množičnega obveščanja. Udeleženci okrogle mize o novem deželnem zakonu o parku na Krasu, desno posnetek z uspelega tradicionalnega praznika v Gročani (foto KROMA) Z vprašanjem kraskega parka se Slovenci ukvarjamo že četrt stoletja: 25 let je namreč mimo od t.i. Belcijevega zakonskega predloga, ki izpostavlja posamezna naravna območja in si zanje zamišlja posebno zaščito. Pred nekaj dnevi je tudi italijanska vlada odobrila deželni zakon, ki ga je pred nedavnim izglasoval deželni svet F-JK. Zakonsko osnovo torej imamo, sedaj je potrebno uvedenim pravilom vnesti prave vsebine. Z drugačnimi besedami: sedaj je potrebno ne več govoriti o tem, kakšen naj bi bil zakon o kraškem parku, temveč o tem, kakšen naj bo Park. Okrogla miza, ki jo je dolinska občina uvrstila med letošnje pobude jesenske odprte meje, je skušala odpreti razpravo o novem poglavju v upravljanju kraškega ozemlja, prav v upoštevanju nove zakonske danosti. Slo je za prvo tovrstno pobudo, ki je temeljila na res otipljivih izhodiščih: dobre tri ure zasedanja so sicer preskromne, da bi izluščile vse smernice bodočega delovanja, so pa kljub vsemu koristen začetek za razmišljanje in načrtovanje posegov, ki morajo soude-leževati bodisi krajevne javne uprave kot tudi vse, ki so na tem kraškem ozemlju organizirano prisotni. Uvodni poročili, ki sta ju po otvoritvenem pozdravu dolinskega župana Pangerca podala podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in strokovni izvedenec za vprašanja ureditve zalenih površin Vladimir Vremec, sta se na nekaterih mestih razhajali. V bistvenih točkah, pa je bilo le zaslutiti soglasje. Zaščita kraškega območja pomeni nedvomno poseg na ozemlje, ki hrani sledove zgodovinske prisotnosti slovenskega človeka, zato gre pri vsakršnem posegu upoštevati ne le naravne znamenitosti, temveč tudi in še posebej v širokem smislu kulturne prvine, ki jih je človek s svojo dejavnostjo in prisotnostjo vnesel v naravno okolje. Deželni zakon po-verja upravljanje in izvajanje zaščite krajevnim javnim upravam, ki jih s svojim glasom izvoli celotno krajevno prebivalstvo: s tem zadošča osnovnemu načelu družbenogospodarske reforme, ki ga predvideva italijansko pravo. Z deželno konferenco, pri kateri bodo soudeležene vse upravne enote obravnavanega območja, razširja možnost soupravljanja tudi na ju-sarske oz. srenjske odbore, za katere se je v svojem posegu še posebej zavzel Vadimir Vremec. Gre namreč za zgodovinsko uveljavljeno obliko krajevnega samoupravljanja skupne lastnine, ki v mnogih drugih evropskih državah uživa ugled suverene krajevne, upravne enote, v italijanskem prostoru pa je bila s krajevnim dekretom iz leta '27 skrčena zgolj na uživanje zemljiških dobrin. Ze dalj časa se jusarske in srenjske organizacije z združitvijo v pokrajinsko agrarno skupnost zavzemajo za ponovno uveljavitev nekdanjih pravic, ki temeljijo na več stoletij starih in spoštovanih pravilih. Pri uvajanju zaščite kraškega parka pa bi morale biti te organizacije prednostni sogovorniki Kraške gorske skupnosti, ki ji je z zakonom dana naloga upravnega subjekta. Precej pomislekov in zaskrbljenosti je izhajalo tudi iz posegov: naravovarstveniki so izrazili željo, da bi bodoči upravitelji s posebno občutljivostjo obravnavali naravne znamenitosti okolja. Predstavniki političnega življenja so opozorili na pomembnost cim tesnejšega sodelovanja s krajevnim prebivalstvom in se nekako obvezah, da bodo sami prispevali k najboljši rešitvi z lastno politično ustvarjalnostjo. Udejanjanje zaščite na Krasu bo preizkušnja za vse, v zagovor kmetijskih dejavnosti bo zato Kmečka zveza še posebno pozorna do ovrednotenja tovrstih gospodaskih dejavnosti. Jusarski oz. srenjski odbori pa se bodo vztrajno zavzeli za svojo pravico do prednostnega sogovornika. DamianaOta Jutri skupščina delavcev škedenjske železarne Jutri bo 13.30 skupščina zaposlenih v škedenjski železarni in v zunanjih podjetjih, ki delajo za ta obrat. Sestanek, ki so ga sklicala' sindikalna tajništva kovinarjev Cgil, Osi in Uil ter tovarniški svet, bo v menzi železarne. Na dnevnem redu so posledice »enostranskega posega podjetja po dopolnilni blagajni,« kot piše v tiskovnem sporočilu sindikatov. Govor bo tudi o vsedržavni stavki kovinarjev za obnovitev delovne pogodbe, ki bo prihodnjega 27. septembra. Vsekakor bo glavni poudarek na notranjih vprašanjih skedenj-skega obrata. Pred dvema tednoma so se zadnjič srečali predstavniki delavcev in zastopniki grupe Luc' chini, ki so najavili dopolnilno blagajno za 250 zaposlenih. Od takrat, pravijo sindikalisti, ni bilo več nobenega stika z lastništvom podjetja. Edini kolikor tohko pozitivni znak je, da včeraj niso prenehali z delom v jeklarskem oddelku, kot je bilo napovedano pred časoini kaže, da bo oddelek redno delal do konca meseca. Kar najbolj zaskrblja sindikate, j® možnost, da hi podjetje poslalo delavce v dopolnilno blagajno brez predhodnega dogovora, kar bi celo oviralo izplačevanje podpor začasno brezposelnim delavcem. __- NOVICE OB OBALNI CESTI Nova Maurensigova knjiga V knjigami Universitas na Drevoredu 20. septembra bodo jutri ob 19. uri predstavili novo knjigo goriškega pisatelja Paola Maurensiga z naslovom »II canone inverso«, ki je pravkar izšla pri Mon-dadoriju. Ob navzočnosti avtorja bo o knjigi spregovoril Giuseppe O. Longo. Budistični menih v Trstu Budistični menih Claude Thomas bo danes zvečer v dvorani pri cerkvi S. Maria Maggiore v Ul. del Collegio 6 spregovoril o svojih izkušnjah. Thomas je bil dve leti v Vietnamu kot ameriški vojak, kjer je bil tudi ranjen, po povratku v domovino pa je doživel grenko izkušnjo povratnika. Budizmu se je približal po srečanju z vietnamskim menihom Thich Nhat Hanhon, od leta 1990 pa je angažiran na mednarodnem področju za mir na svetu. Jutri zjutraj pa bo Thomas v Rižarni za skupno molitev vseh veroizpovedi. Pesek in ne »Pese« Uradno ime vasi je Pesek in ne Pese, kar potrjujejo tako državni zakoni kot tudi statut Občine Dolina. Na te zakone in na statut, ki jih morajo spoštovati državni organi, prebivalci in seveda tudi sredstva javnega obveščanja, se sklicuje Primož Sancin v pismu, ki ga je naslovil odgovornemu uredniku »11 Piccola« ter v vednost vladnemu komisarju, Občini Dolina, državnemu pravdniku, konzulatu RJ Sovenije v Trstu in sredstvom javnega obveščanja. Sancin opozarja uredništvo Piccola, naj napako popravi in naj se poslužuje pravega imena, pri čemer spominja, da mu je pred časom sam vladni komisar v odgovoru potrdil, da je ime »Pese« zgrešeno in torej ni nikjer predvideno. Padla mlada plezalka Gasilci so se precej časa trudih, preden so z vso mogočo previdnostjo prinesli do Obalne ceste 28-letno nemško državljanko Julio Uršulo Urbahn. Zenska je včeraj popoldne z možem plezala na steni ob naravnem predoru, ko je padla okrog 8-10 metrov v globino, kjer je obležala na naravni polički. Sprva je celo kazalo, da si je poškodovala hrbtenico, vendar so kasneje ugotovili, da poškodbe niso hude (utrpela naj bi nekaj zlomov) in za njeno zdravstveno stanje v bolnišnicio na Katinari niso zaskrbljeni. Urbahnovi, ki je bila pri zavesti, je že na prizorišču nesreče nudila najnujnejšo pomoč zdravnica Rdečega križa. Zatem so jo gasilci naložili na nosila in se začeli vzpenjati po steni, pri čemer so si pomagali tudi z žerjavom, ki je bil na cesti, okrog 20 metrov više. Pobude in posveti ob 30. obletnici sindikata Cisl V okviru praznovanj 30-letni-ce ustanovitve tržaškega sindikata Cisl bo danes ob 9. uri v dvorani Irfop na Stopnišču Capuccini (med Ul. Pondares in Ul. Capito-lina) okrogla miza o privatizacij občinskih podjetij. Od 17. ure dalje bodo v Ul. Genova na vogalu z Ul. S. Spiridione na razpolago funkcionarji sindikata za nasvete občanom, zvečer pa bo na Trgu Sv. Antona nastop glasbene skupine Fumo di Londra, ki bo igrala od 20. do 23. ure. Najpomembnejša pobuda v nizu, ki ga prireja sindikat Cisl, pa bo vsekakor v petek, 20. t.m., ko bo v dvorani Irfop posvet o mednarodnem sodelovanju med vzhodno in zahodno Evropo tudi v odnosu s pristopom Slovenije v Evropsko unijo. Na posvetu, ki se bo začel ob 9.30, bodo poročali ambasador Luigi Vittorio Fer-raris, državni svetnik in podtajnik na zunanjem ministrstvu za časa Dinijeve vlade, novinar Mitja Volčič, posl. Corrado Belci, predsednik devinskega Zavoda združenega sveta, ter novinar Paolo Rumiz. Posvet bo zaključil vsedržavni tajnik Cisl Sergio D’Antoni. IZLET KRAŠKE BANKE ZA SVOJE ČLAj*l Z banko po vinski cesti v Venetu Ogledali so si vinorodne kraje v pokrajini Treviso Upravni svet Zadružne kraške banke je prisluhnil željam svojih članov in za letošnji članski praznik organiziral izlet v bližnji Veneta. V nedeljo so odpeljali z Opčin oziroma iz Nabrežine kar štirje avtobusi s približno 200 udeleženci. Pot je izletnike popeljala v slikovite kraje ob vinski cesti v pokrajini Treviso. Gre za vinsko cesto znanih penečih se vin od Co-negliana mimo Pieve di Soligo do Valdobbiadene. Ta znani vinorodni okoliš leži v predgorskem svetu ter se razteza v 15 občinah na skoraj 3.300 hektarih vinogradov, kjer seveda pridelujejo vino s kontroliranim poreklom. To je naj starejša vinska cesta v Italiji. Speljana oziroma označena je bila že leta 1966. Ob krasnem vremenu so udeleženci z živahno razlago prijaznih vodičk spoznali nadvse lepe in zanimive kraje ter se naužili ob pogledu na razgibano gričevnato pokrajino, vsepovsod posejano z zaselki in s trtami, ki dajejo kakovostna in vrhunska vina ter zelo visoko življenjsko raven tamkajšnjim kajem in ljudem. Prvi cilj s postankom je bil v znameniti kleti vin »Prosecco«« in »Cartizze« Mionetto v kraju Val- dobbiadene. Pokušnji je sled1^ kratka razlaga o pridelov®11'. omenjenih vin in seveda o njih0 komercializaciji. Kdor je že^° jj; vino lahko tudi naročil v večji manjši količini. Sedil je ogled z® tobusi še drugih krajev v tej na se prijetni pokrajini. , Družabno srečanje z dobrim šilom je bilo v srednjeveškem & du v kraju Cison di Vahnarm Mogočen grad obvladuje s svoj6 privzdignjene lege zelo obseZf10 pokrajino. V 13. stoletju j® P miška družina Brandolini vol ile- iaško pomagala Beneški republiki, tapa ji je v zameno dodehla v fevd^ sežno vinorodno območje, m 5,0. v naslednjih letih razvijalo m seglo nadvse zavidljivo gosp00 sko rast. Obenem so na tem F dročju nastali tudi zanimivi dovinski in umetniški spornem10 Po kratkem postanku ob vz- nožju griča, na katerem s° stavljena zelo številna spombi obeležja padlim alpincem vse . sov je izletnike pot popeljala P ^ domu. Tisti prijavljenci, ki5 nedeljo niso mogli iz orgamz skih razlogov udeležiti izleta,s bodo lahko v nedeljo, 22. seP > - - iJfBr bra. Marijani "^joSEK / V SOBOTO KONCERT V KULTURNEM DOMU n Pol stoletja glasbenega delovanja Slavka Luxe i Godbeno društvo Prosek bo v so-p0t0 Priredilo v Kulturnem domu na poseku koncert s katerim, bo slavi-0 50-letnico neprekinjenega delo-^ja klarinetista in bivšega dirigen-ta Slavka Luxe. J 92 letih zgodovine proseške 8°dbe je tako visoko priznanje preje-0 sedem elanov. Ob priliki proslave j "letnice ustanovitve je bil v ^ Ukševi Manderji (1.8.54) na Pro-ku odlikovan Ivan Danev, ki je gral pri godbi od ustanovitve. Na etanovo leto kasneje pa so v dvo-, ni kontovelskega Gospodarskega rustva podelili priznanje Karlu trkavcu in Andreju Stoki za 50-let- e°rik °vanie" aPrHa 1961 pa so 6°dbeniki, prav tako v kontovelski vorani priredili proslavo za 53-let-0 delovanje Josipa Cuka in 50-let-0 delovanje Ivana Pirjevca. V tesni j1 zadnjega kotička nabito polni 'TTeni SošCeve hiše na Proseku je godba 17.li.73 priredila koncert ob ; ~ . nici delovanja Franca Kapuna 111 Ninija Ukmarja. ^lavko Luxa je torej osmi elan ° obe, ki je deležen priznanja. Ce-^av )e slavljenec letos 2. junija F aznoval 65 let, se dobro počuti v bp°^U Pretežno mladih elanov God-osM°a ^rustva Prosek, ker je v njem rad' 86 ve(^no mlodi duh, morda zalet 1 *6Sa’ ■*cer mu je otroška in mlada gjia.P08ojevalo težko vojno obdobje. 0, . i® Se kratkohlačnik, ko je zaCel takS^0Vat* slesbeni tečaj, ki ga je p Priredila godba v prostorih Tbp • .ne 'Pri Zajki” na Proseku. Hat9 i6 v zaCetku vodil Ivan Rebula, 31 °, Pa Franc Kapun. Ker se je turv’j ucii klarineta, je večkrat šel u \ oo Matije Bukavca, ki je igral km 1inet:. Pri godbi. Slavko se je tako 194r \zucii inštrumenta in je leta be Pristopil v vrste proseške god-Hik' alu nato ie s svojimi sovrst-0ri 1 Ustanovil narodno zabavni pr .ester "Veseli veter”, ki je igral ! a*no za plese vse do leta 1958. pel iU(ii z Ljudskim odrom in zbn Pr8i v mladinskem pevskem veirU’ Tat0 Pri oktetu Prosek-Konto-te ’ Takar še vrsto let pri domačem tudi 6fn ^uru Vasilij Mirk in dobil Gail Z ato Gallusovo odličje. Zlato godh180-^0 znaCko je dobil tudi kot Vsgj611^ prejel pa je tudi priznanje VfA ^ega združenja godb ANBI-nn je tudi elan nekdanjega .. .. ~ Slavko Luxa na posnetku iz našega arhiva orkestra Miramar in večkrat igral v vrstah trebenske godbe. Je elan SD Primorje, Društvene gostilne in Zadruge kulturni dom. Najbolj navezan je seveda na Godbeno društvo Prosek in njemu gre gotovo velika zasluga za obstoj in razvoj godbe, saj poleg tega, da igra klarinet, že vec let sedi v odboru društva in je leta 1978, po odstopu dirigenta Zdravka Kanteta, prevzel dirigentsko paličico z velikim Čutom odgovornosti. Takrat je prišlo do zgodovinskega preobrata godbe. Poleg tega, da je Slavko opravljal vlogo dirigenta, je prevzel tudi vodstvo glasbenega tečaja, to je uCenje mladih godbenikov. Vpisalo se jih je kar 35, katere je izučil in sedaj so ti stebri godbe in prav ti mladi, ki so ga vzljubili, si prizadevajo, da bi sobotni koncert uspel. Slavko je po desetih letih dirigiranja prepustil na koncertu 26.12.88 dirigentsko mesto mlademu Aljoši Starcu, ki je za sobotni koncert zbral izbor skladb pretežno slovenskih avtorjev, to pa so tiste melodije, ki so se jih godbeniki naučili in igrali pod Slavkovim vodstvom. Na Proseku bo torej v soboto gotovo praznično in mislimo, da si to praznovanje požrtvovalni, neutrudljivi in še vedno aktivni klarinetist Slavko Luxa res zasluži. Bruno Rupel Giustina Marchesich, 87-letni Giordano Loredan. Danas> TOREK, 17. eptembra 1996 o J-ambert Za,QneCnhV?ide ob 6-46 in ^eva 12 ov9'1? " Dolžina °b . 'Zf - Luna vzide 2l.3g ' m zatone ob 1jVIur“ VČERAJ ob 2raka 1 h o temperatura ni tlak in3ont0p!nje’ zrac" veter m 1 mb narašča, t0vzhn8nn mo seve-50'°dstotn Z bu?0, vla8a p0oblacenna’ nebo rahfo t6lnperat,0’ morie mimo, StoPinje 1 Pa mor)a 20,4 SMRTI 5hSy>?*id.nSEi/.J?„' ^jlvana a Ut^'. 75"letna Silvana Ts9umi, 70-letna LudniiiimaTsini’ 83-let-,etna GUnf8 Irmann> 67-,3'1etni pafranca Fabris, trii, 65 fj^cesco Volto-ni, 734^ Albino Gia-cbelinj tm Antonio Mi-Prizzi, 8’4^4; etna Nora CeSCa Fredei!eSrtna ■ ■ LEKARNE Od PONEDELJKA, 9., do SOBOTE, 14. septembra 1996 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89- Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere., Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. belpoggio 4, Istrska ulica 33, Ul. Flavia (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel.638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. _______________KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Striptease« r. Andrevv Bergman, i. Demi Moore, Burt Reynolds. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.45 »La mia generazione«, i. Silvio Orlando, Claudio Amendola. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15 »Vesna va veloce«, r. Car-lo Mazzacurati. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »Mission Impossible«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.45, 22.30 »The Rock«, i. Sean Connery. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Qualcosa di personale«, i. Robert Redford, Mi-chelle Pfeiffer. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II rompiscatole«, i. Jim Car-rey, Mathevv Broderick. NAZIONALE 4 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bound - Torbido ingan-no«, i. Jennifer Tilly, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orgasmi anali sul Danubio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Crying Freeman«, r. C. Gans. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 » L’albero di Antonia«, r. Marleen Gor-ris. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Hooligans«, r. Philip Davis, i. Reece Din-sdale, Richard Graham. E5 ČESTITKE Danes slavi naša draga MAMA. Mi vsi ji Čestitamo in ji želimo še toliko takih zdravih in srečnih dni. Marisa in VValter z družinama. Srečno ji čestita tudi Car-leto. Danes praznuje v Logu INES STEFANI 60. rojstni dan. Iskreno ji čestita SKD Slavec. V Dolini naša VALENTINA danes rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo mama, tata, nona, nono, brat Daniele in stric VValter. PRIREDITVE POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD RdeCa zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v BrišCikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! M IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Kamnik, ki bo 25.t.m. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Cicero-ne 8, v dopoldanskih urah, tel. 360324 SPI-CGIL sindikat upokojencev - kraška sekcija Nabrežina, organizira v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Alano di Piave. Informacije in vpisovanje na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in na Opčinah. Telefoni 200698, 220710, 214222. lH OBVESTILA SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Obiskovalci likovnega tečaja se bomo ponovno srečali danes, ob 20. uri. DEKLIŠKI pevski zbor Vesna začenja novo sezono v petek, 20.t.m. Dobimo se ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabljene stare in nove pevke. SKD VIGRED obvešča, da bo prvo srečanje nadaljevalnega tečaja ve-zenja-štikanja v torek, 24. t.m., ob 17. uri, v društvenih prostorih. Vabljena dekleta in žene, ki jim je všeč roCno delo. KD SLOVAN - PadriCe. Pričakujemo te na prvi pevski vaji, ki bo v torek, 24. t.m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in Glasbena matica - Trst prirejata tudi letos tečaje tolkal, pihal in trobil za otroke in odrasle, ki bi se radi ukvarjali z glasbo in vstopili v godbo. Tečaje bodo vodili diplomirani profesorji Glasbene matice in se bodo vršili na sedežu Godbenega društva Nabrežina v Nabrežini. Vsi zainteresirani so vabljeni, da se udeležijo informativnega srečanja, ki bo v sredo, 25. t.m., ob 18.30 na sedežu društva v II. nadstropju srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča stare in nove pevce, orkestraše, soliste in recitatorje, da bo vaja za ves ansambel v petek, 20.t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu na Pa-dricah št. 80 na cesti proti Bazovici. V nedeljo, 29. t.m. bo nastop v Trebčah ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM- Srečko Kosovel v Trstu nudi naslednje storitve: varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok (tudi ob sobotah), dnevno in poldnevno bivanje uCencev in dijakov osnovnih, srednjih in viših Sol, pomoC pri učenju, pomoC v premagovanju specifičnih učnih težav v branju in pisanju, pomoC družinam v težavah, bivanje univerzitetnih študentov, rekreacijo, telovadbo. Ravnateljstvo doma obvešča, da je vpisovanje v teku do zasedbe predvidenih mest. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu st. 573141 in na našem sedežu v ul. Ginnastica 72. SPD PRIMOREC - TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in Se kaj - Avdicija in vpisovanje prvih elanov otroškega zbora Primorec-Tabor (iz 1., 2. in 3. razreda osnovnih šol) bo v sredo, 2. oktobra od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Za pojasnila kličite zvečer Nidio Si-vitz ( tel. 212688) ali Vilmo Padovan-Scek (tel.215157). ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarske-ga premoženja - Prosek obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko predložijo prošnje za odvažanje že posekanih borovih dreves, od 19. do 20. ure, do vključno 20. septembra. Odbor sprejema tudi prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. KRUT obvešča, da se začnejo 1. oktobra tedenske plavalne ure v termalnih bazenih v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka vsaki dan razen sobote od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17. ure; tel. 3720062 ali 360072. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Sestanek s starši in plesalci bo v Četrtek, 19.t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SKD VIGRED obvešča, da bo prva pevska vaja in spoznavni sestanek s starši otroškega pevskega zbora v ponedeljek, 23.t.m., ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. Vabljeni stari in novi pevci. SKD VIGRED vabi vašCane Sempolaja, Praprota, Prečnika, Trnovce in Slivnega ter prijatelje društva, da se udeležijo sestanka za prireditev Prvi kraški Oktoberfešt, ki bo v Praprotu od 10. do 14. oktobra. Sestanek bo v društvenih prostorih v Sempolaju danes, ob 20.30. UREDNIŠTVO GALEBA sporoča, da bo Galebov dnevnik, zaradi tehničnih ovir tiskan nekoliko kasneje. Za zamudo se opravičujemo in prosimo za razumevanje. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj, ob- vešča, da so popravni izpiti iz teorije jutri, 18.t.m., ob 15.30 na sedežu šole. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAJAMO različne vrste medu. Bandi - Pre-beneg - tel. 231865 NUJNO iščem delo pri družini kot čistilka v ju-tranih urah. Tel.828251. NUDIM pomoC starejši osebi 2-3 ure dnevno. Telefon 573460. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel.0481-32410 po 19. uri. GOSPA, sama, isce manjše stanovanje v najem na Opčinah, za dobo treh let. Tel. 55378. PISARNA isce sposobno, že izkušeno knjigovodjo za tajniško delo. Zaželjena oseba, ki rade volje kontaktira z ljudmi. Curruculum osebno dostaviti studiu Strain, ul. sv. Frančiška 12, Trst od 15. do 18. ure. KUPIM gorilnik na olje v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel.040-228563 od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, v ostalem Času telefonska tajnica. V LOGU prodam hišo z dvoriščem. Telefon 040-228113 ob uri kosila. V SEŽANI prodamo novo opremljeno stanovanje 70 kv.m. Tel. 040-225192 ali 00386-67-32031. V NABREŽINI prodajamo samostojno hišo v gradnji z vrtom za 450 milijonov. Tel.212267. PRODAM mlin droz-galnik. Telefon 200156 ob uri kosila. PRODAM 10 - 15 hi cementne cisterne za vino. Tel. 0481/78066 ob uri obedov. CLIO 1.4 RT, letnik 91, metalno Črne barve, lita platišča, alarmna naprava (ali brez) v odličnem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 040-220540 v popoldanskih in večernih urah. PRODAM Opel Corsa v odličnem stanju. Telefonirati ob večernih urah na št. 229224. POHIŠTVO, nove omare različnih vrst po polovični ceni. Ponudba velja do izčrpanosti. Pohištvo KorsiC, pri Sv. Ivanu, Trst - tel. 040-54390. PIVNICA in. Generazione v Boljuncu obvešča vse ljubitelje piva, da točijo pivo z Oktoberfesta in da bo v soboto, 21. t.m. praznik piva s presenečenji in glasbo. KMEČKI turizem je odprl Lupine v Praprotu, toči sortirana vina. PRISPEVKI V spomin na Brunota GrdoviCa darujejo Majda in Livio Eva ter Fabio PeCar z družino 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. OB 2. obletnici smrti Pierine Kjuder ter 30.obletnici smrti maksa Pečarja darujeta hci Majda in sin Fabio 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Marcelo Tence daruje družina Igo Legišša 70.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Zvonka Malalana darujet Irma in Stojan Udovič 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. V spomin na Pepco PišCanc, Zvonka Malalana in Ivana Husuja darujeta Irma in Egon 150.000 lir za SD Polet. Ob 3. obletnici smrti dragega Marjana Zerjula Ticijani, Branku in Martini se je pridružil Matej Obili sreče in zdravja mu želijo none in nonoti. daruje žena Nives 100.000 lir za SKP občine Dolina. V počastitev spomina dragega nonota Jožka BolciCa darujeta Mirjam in Danjel 50.000 lir za GOS F. Venturini iz Boljunca in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Josipa BolciCa darujejo družine Žerjal Miro, Stano in Branko 50.000 lir za COS F. Venturini iz Boljunca in 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago Olgo Sedmak vd. Petaros darujejo marija in Albin Hrvatic 25.000 lir za PD Slavec in 25.000 lir za cerkev v Borštu, Ladi in Boža Vouk 25.000 lir za PD Slovenec in 25.000 lir za cerkev v Borštu ter Ketty in Mia Slavec 20.000 lir za cerkev v Borštu. V spomin na dragega brata Josipa BolciCa daruje brat Milan 100.000 lir za KD Prešeren in 100.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na teto Ivo Golob darujejo Ana, Cvetka in Roberto 40.000 lir za SKD Tabor in 40.000 lir za CPZ sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ive Golob darujeta Eda in DinCi 30.000 lir za Knjižnico P.Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Zvonka Malalana darujeta Barbara in Gabrijela 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ivana Husu darujeta Marija in Silvester Grgič - Bazovica 30.000 lir za SKD Grad -Bani. Namesto cvetja na grob pok. Zofije Guštin darujeta družini Škabar in Rebec - Repen 30 - 30.000 lir za Skupnost družina OpCine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. 16.9.1992 16.9.1996 Ob 4. obletnici smrti naše drage Ličke Mokole por. Legiša se je spominjajo mož m otroci z družinami Prečnik, 17.9.1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 8 Torek, 17. septembra 1996 GORICA _____ŠOLSTVO / VČERAJ ODPRU VRATA TUDI OTROŠKI VRTCI_ Začetek šolskega leta v šolah obveznega ciklusa Solo Trinko v novem (začasnem) sedežu v Ul. Leopardi GORICA / AKCIJA V POLEMIKI S SECESIJO SKP: proč z rasističnimi napisi Prepleskali so zidove zasebnih hiš, na javnih pa naj bi poskrbela občina Medtem ko se je tudi nekaj go-riskih ligašev udeležilo dokaj klavrne razglasitve padanske secesije v Benetkah, so elani mestnega krožka SKP v nedeljo očistili z mestnih zidov napise v prid secesiji, zaradi katerih je osumljen sam pokrajinski tajnik Severne lige Martin Stein. Člani SKP sicer niso mogli odstraniti vseh rasističnih napisov, ker niso dobili dovoljenja, da bi posegli na javnih poslopjih. Z občine so zagotovili, da bodo poskrbeli sami (kaj vendar Čakajo, saj so napisi stari že nekaj mesecev?). PaC pa so aktivisti SKP s Čopiči in spray jeklenkami pobelili nekaj zidov zasebnih poslopij v centru mesta in z njih odstranili vzklikanje “svobodni Padaniji”. Upati je, da po Berlusconijevih izjavaih v Veroni sedaj ne začnejo packati zidov Se pristaši Forza Italia... Na sliki (foto Bumbaca): aktivisti SKP so prepleskali pomazane zidove Včeraj so se za skoraj 700 malčkov in šoloobveznih otrok odprla vrata slovenskih šol in otroških vrtcev na Goriškem. Kak triletni malček, ki se je prvič loCil od mame, je potočil kako solzo potem pa se kmalu znaj del v družbi novih prijateljev. Prav tako posebno pomemben je bil dan za prvošolčke, ki so z včerajšnjim dnem začeli dolgo uCno pot v osnovnih šolah. Prvi dan je bil seveda za vse namenjen pretežno medsebojnemu spoznavanju, odkrivanju novega okolja ali pa ponovnem navezovanju stikov s starimi prijatelji. Resneje se bodo pouka in drugih dejavnosti lotili danes in v naslednjih dneh. Se posebno pomemben je bil dan za dijake ter osebje slovenske srednje šole Ivan Trinko (na sliki - foto Bumbaca), ki nadaljuje svojo odisejado po Gorici v pričakovanju ureditve stalnega sedeža v Kapucinski ulici. Kljub novi preselitvi pa je na šoli vCeraj prevladovalo veselo vzdušje. V poslopju nekdanje osnovne šole v Ul. Leopardi nasproti šolskega skrbništva so pogoji za pouk neprimerno boljši, kot so bili lani Pod Kapelo. Tajništvo in ravnateljstvo sta ponovno združeni s šolo, učil- nice so prostornejše. Kak prostor več za dodatne dejavnosti morda ne bi škodil, so nam povedali v šoli, po lanski izkušnji pa je to res najmanjši problem, s katerim se je glede na začasnost rešitve mogoče sprijazniti brez prevelikih težav. Stolice: skrbnik sklical sindikate Bratina v Rimu pri ministru Protestne akcije zoper odlok goriške-ga šolskega skrbništva, ki je na slovenskih višjih srednjih šolah z letošnjim šolskim letom ukinilo kar 22 odstotkov vseh profesorskih stolic, se nadaljujejo, obenem pa prihajajo s skrbništva tudi signali o ponovnem razmisleku če že ne o možnem preklicu spornega odloka. Po protestu, ki ga je Sindikat slovenske šole naslovil skrbniku, deželnemu šolskemu nadzorniku, goriškima parlamentarcema in ministrstvoma za zunanje zadeve Italije in Slovenije, so priziv zoper odlok vložili tudi vsi slovenski profesorji, ki bi jih neposredno prizadelo Črtanje stolic. O problemu bo govor tudi v Rimu, kjer se bo senator Darko Bratina ob vrnitvi z misije opazovalca v Bosni danes srečal z ministrom za šolstvo Luigijem Berlin-guerjem. Vsi ti pritiski in protesti so goriškega šolskega skrbnika dr. Manninija pripravili do tega, da je sklical predstavnike šolskih sindikatov na sestanek, ki bo danes dopoldne. Na dnevnem redu je prav problem stolic na slovenskih šolah. Bo skrbnik napovedal kaj novega s tem v zvezi? GLASBA / NATEČAJ L1P1ZER Prva nagrada 1 Metni violinistki iz Stuttgarta Zmagala je Tanja Becker-Bend^ Tanja Becker-Bender, 18-letna nemška violinistka iz Stuttgarta se je predsinoci vpisala v seznam zmagovalcev prestižnega mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodolfo Lipizer v Gorici. Tanja je prikupno dekle z oaCrljivim pogledom, bolj kot njene mile oci pa je žirijo očarala milina zvokov, ki jih je znala pričarati iz svoje violine, ko je v finalnih nastopih brezhibno izvedla koncerta Dvoraka in KaCaturjana ob spremljavi romunskega orkestra iz Ploiestija. Z zmago na letošnjem, 15. natečaju Lipizer si je mlada Tanja, ki se je igranju violine posvetila že pred 12 leti, poleg denarnih in drugih nagrad zagotovila tudi turnejo po pomembnih italijanskih in mednarodnih glasbenih odrih, ki bo lahko postala odločilna odskočna deska za njeno sofistično kariero. Svetla glasbena bo- dočnost pa najbrž cak tudi druge med šestič^ finalisti, ki so jih y ^ deljo zvečer nagradili ^ slavnostnem koncertu Kulturnem domu, ti6 se je odvijal letošnji vi finski natečaj. Na drug^ mesto se je uvrstil 1 letni Rus Rodion Petro*: ki je do zadnjega ogroz prvo mesto Becker-B6®. derjeve in je požel tu ^ največ posebnih nagra (kar tri) za izvedbe p°s. meznih skladb. Tretja J bila Aroussiak Baltai3 (Armenka iz Bolgari)®.’ četrti komaj 14-letni ™ j loš Petrovič (Srbija)-je dobil posebno prj nanje kot najmlajši v1^ linist na natečaju, na P pa- to in šesto mesto pa se uvrstila Litvanec rius Dikšaitis Poljakinja Domini Falger. , Na sliki (foto Burno*, ca) zmagovalka med n stopom NOVICE Ločitev med bolnišnicama v Gorici in Tržiču? Svetovalska skupina “Cittadini per Flsontino” v go-riškem občinskem svetu je včeraj predložila županu nujno interpelacijo, v kateri sprašuje, ali drži, da je Dežela pri odobritvi proračuna Zdravstvene ustanove za Goriško ločila bolnišnici v Gorici in Tržiču. Doslej je veljalo, da sta to ločeni enoti skupne pokrajinske bolnišnice, po novem pa naj bi bili upravno in finančno povsem ločeni. Podpisniki hočejo vedeti, ali se je o tem izrekla konferenca županov in Ce se je, zahtevajo nemudni sklic načelnikov občinskih svetovalskih skupin. Trčenje v štandrežu Dela na glavni šandreški ulici povzročajo vrsto nevšečnosti. Med temi je tudi preusmeritev prometa na preozke ulice z nepreglednimi križišči, kar je v soboto zvečer povzročilo slikovito trčenje. 21-let-ni Mario Krajnik iz Standreža je s volkvvagnom Polo pripeljal iz Ul. Monte Festa in v križišču z Ul. Regg. Piemonte Reale trdi v A112, ki se je prevrnil na streho. 38-letna Luisa Binik iz Sovodenj, ki se je peljala v njem na srečo ni dobila težjih poškodb. m Ki II 6 lil Si KRMIN / RENESANČNI SPREVOD V KOSTUMIH Spomnili so se Maksimilijana Veliko zanimanje za letošnjo novost, srednjeveški turnir konjenikov V Krminu ocenjujejo, da je skoraj 10 tisoC ljudi v nedeljo sledilo zgodovinski manifestaciji, ki jo vsako leto v tem Času prirejajo v spomin na cesarja Maksimilijana. Okrog 400 ljudi v pisanih renesančnih kostumih se je udeležilo sprevoda in obujanja spomina na priznanje mestnih pravic in oprostitve dašCin, ki ju je Maksimilijan leta 1518 priznal Krmincanom v zahvalo za njihovo kljubovanje beneški vojski. Ob tem so v Krminu uprizorili tudi druge spektakularne nastope (metanje zastav, “bitka” z meči in kiji, ki so jo ponazorili elani Češke skupine Dominik). NajveCje zanimanje je pritegnil srednjeveški turnir na konjih, ki sta mu (v zgodovinskih kostumih) sledila tudi župana Krmina Maurizio Paselli in pobratenega avstrijskega Friesacha Maximilian Koschinz. Na sliki (foto Bumbaca) z zgodovinske manifestacije v Krminu □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo prva vaja telovadbe za upokojence v telovadnici Kulturnega doma v Gorici v torek, 1. oktobra, ob 14.45. Vadba bo ob torkih in petkih. Vabljeni! MPZ JEZERO vabi elane, da se danes ob 20. uri udeležijo prve pevske vaje v novi sezoni. PIHALNI ORKESTER KRAS priredi v sodelovanju z Glasbeno matico -Gorica godbeniško šolo. Informacije nudijo vsak dan od 12. do 13. ure do 30. septembra (telefon: 78350 ali 78077). Sprejemajo prijave za pihala, trobila in tolkala. PODRUŽNICA PATRONATA INČA v So-vodnjah obvešča, da je urad v Kulturnem domu v Sovodnjah odprt ob torkih od 16.30 do 18. ure. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ obvešča, da je do zasedbe mest v teku vpisovanje gojencev za šolsko leto 1996/97. Vpisovanje in informacije v upravi v Ul. Montesanto 84 (tel. 533495) od 10. do 16. ure. GORICA , CORSO 18.00-20-u,._ 22.00 »Mission imp' ossi' ble«. Igra Tom Cruise- TR2JC COMUNALE Zaprt°' LEKARNE DEŽURNA LEKARN V GORICI _ gV. PROVVIDENTI, >ra nik 34, tel. 531972. dežurna: V TRŽIČU To. RISMONDO, UL E- 1972. LEKAB^ ti 52, tel. 410701. LEKARNA V DOBU AL LAGO - P RU, Vrtna ul. 78300. dobe*' RI JEB 2, te ' Gorici; ob Danes v Lrorn.*; i 10.10, Cecilia LupF ob Perrone iz bolnišnic® ^ neza od Boga v Trži®’ 12.45, Giorgio Z°xze\& iz bolnišnice Jan®.2 ,je; Boga v Foljan-Sredip i ob 13.15, Gino Seculio splošne bolnišnice v raro. J*ARI / GLAVNI RAVNATELJ BI Po zadnjih napovedih rast bruto proizvoda morda manjša od 1% Vzrok zastoja predvsem manjši izvoz žavn^ ' PoveCanie dr-u . ®§a bruto proizvoda, )fi lani znašalo 3%, bo p,?rda letos manjše od j°- Podatek je navedel Ital-111 ravnateli Banke u b6 Vincenzo Desario, 2 s® je včeraj udeležil j. Sedanja na sejmu v Bale ^ upočasnitvi rasti j^plival izvoz, ki je v polovici lanskega Vfia ZaCel upadati, v gla-, 6tn zaradi negativne ,un)unkture v Evropi, „ r so glavni italijanski Rudarski partnerji. sr-?1 Pri porabi italijan-(j a družin še vedno vla-En IIlr*:vd0' »Prebujenje« je aP°darske dejavnosti je «1C6r °Paziti v Nemčiji, Desario, med-k° je rast pospešena v ZDA in na Japonskem. Desario je omenil tudi nove prijeme, s katerimi naj bi premostili gospodarsko zaostalost Juga, predvsem večjo prožnost raznih določil kot tudi samih plač zaposlenih: v tem smislu bi morali tudi stroške za delovno silo prilagoditi manjši produktivnosti, ki označuje podjetja na Jugu. Glavni ravnatelj se je zaustavil tudi pri bančnem sistemu, pri katerem so bile posledice recesije zelo težke. Ta sistem bi moral spet postati učinkovit, s podjetji bi moral ustvariti trajnejše vezi, obenem pa bi mu lahko pod določenimi pogoji tudi država priskočila na pomoč. OLIVETTI / FRANCESCON1 JE IMEL PRAV? Francesco Caio prejel jamstveno obvestilo Trikrat prekinili kotacije delnic Olivettija IVREA - Poverjeni upravitelj Olivettija Fran-cesca Caio je prejel sodno jamstveno obvestilo, ker ga je državno pravdništvo iz Ivree vpisalo v seznam osumljencev pod obtožbo lažnih družbenih sporočil glede bilančnih podatkov tega italijanskega elektronskega podjetja. Namestnika državnega pravdnika Lorenco Fomace in Alberto Braghin sta v petek deset ur zasliševala nekdanjega glavnega direktorja Olivettija Renza France-sconija, ki je 4. decembra odstopil, ker se ni strinjal z odločitvami upravnega sveta in je trdil, da je pri-mankljaj Olivettija višji, kot so navedb v šestmesečnem bilančnem obraču- nu. Dan pred Francesconi-jevim odstopom je namreč odstopil predsednik Olivettija Carlo De Benedetti. Po sodnem jamstvenem obvestilu je sedaj popolnoma jasno, da sodstvo verjame Francesconiju in ne Caiu. Navsezadnje je komisija za nadzorstvo borze Consob 5. septembra poslušala pojasnila tako Caia kot novega predsednika Olivettija Umber-ta Tesoneja, a njuna pojasnila niso prepričala, tako da se je začel neustavljivi padec vrednosti delnic Olivettija. Te so izgubile na vrednosti tudi včeraj po objavi vesti o jamstvenem obvestilu, tako da so jih morali kar trikrat umakniti iz borznih operacij, ker se je njihove vrednost znižala za 10 odstotkov. Položaj seveda zaskr-blja zaposlene in sindikate. Kot kaže, poskuša novo vodstvo Olivettija rešiti položaj s klestenjem v računalniških segmentih, tako da bi dali prednost mobilni telefoniji. Včeraj se je poverjeni upravitelj Caio tri ure pogovarjal s sindikalnimi predstavniki in z državnim tajnikom FIOM Giampierom Casta-nom in v bistvu potrdil, da bo podjetje reševalo predvsem mobilno telefonijo. Nič čudnega torej, da so sindikati in delavci zelo zaskrbljeni, ker je lahko vsakomur jasno, da so na prepihu številna delovna mesta. rC: LJUBLJANA / POMEMBNA VLOGA LJUBLJANSKEGA RAZSTAVIŠČA Do konca leta vrsta sejemskih prireditev Zakaj ni nobeno slovensko razstavišče pristopilo v skupnost sejmov srednje in vzhodne Evrope? b Ljubljana - Lju- Stiska sejemska stanova je najstarejša v loveniji. Prvi sejem slovenskem gla- yaem mestu je bil že reta 1921. Nekaj let ni Siveie 80 Ljubljanča-bili celo med usta-°Vttelji mednarodne q Pze sejmov UFI. Umišče v Ljubljani )e razvilo še zlasti L 2- svetovni vojni, drugod v Evropi Sramu1 tu na sejmišču .mjbli paviljone v ra-Cnih časih, pri tem Upoštevali vedno Vraščajoče potrebe ,aZstavljalcev. Kar te-bn °Va.Ji so z Zagre-ščn*1’ ^er Je bilo sredi-si: S6jemske dejavno-Var,Z? UuJotnO jugoslo-Va^ko državo. seiri083 Jjubljanskega boj. je postala še oPomembna po ie i ri?0sv°jitvi. Čeprav dai K az8ubljeno nek-sko t°g.at0 jugoslovan-te bZišce tudi zaradi na tj )e v Bosni in ^_Plrvaškem divjala vojna, srbski trg pa je postal za slovenske proizvode povsem zaprt, so bili v Ljubljani prepričani, da se bodo vrnili boljši časi in da bo tudi v prihodnje slovenska posredovalna vloga na balkanskih trgih pomembna. S privatizacijo pa so nastali novi problemi. Našli so se v Ljubljani nekateri, ki ljubljanskemu sejmu ne priznavajo vodilne vloge in skušajo podobne prireditve prirejati na svoj način. Zaradi tega se je zgodilo, da'so v prejšnjih letih morali nekatere sejemske prireditve odpovedati. Ni pa rečeno, da so konkurenčne prireditve uspele. Sedaj je na vrsti tudi sejem Vino. Kot je znano so njegov datum pred nekaj leti spremenili. Nič več na začetku septembra, marveč v juniju. To zaradi uspoštevanja mednarodnega kole- darja sorodnih sejmov. Nekateri slovenski vinogradniki in vinarji so zaradi tega nezadovoljni. Na letošnji izvedbi so izrazili tudi svoje glasno nezadovoljstvo. In vendar so prav slovenska vina na tem vinskem sejmu dobila lepa priznanja. Ta pa imajo mednarodno vrednost, saj je sestava žirije pokuševalcev vin mednarodna. Vinski sejem v Ljubljani je med najpomembnejšimi v Evropi, sodi v sam vrh tovrstnih prireditev. Kolajna, dobljena na tem sejmu, nekaj pomeni. Vprašanje zase pa je, ali slovenski trgovci znajo svoja vina prodajati na tuje. Nemogoče je namreč, da je slovensko vino, skupno z romunskimi, med tistimi z najnižjo ceno v londonskih trgovinah (»Primorsko kakovostno vino« se prodaja po 3, 49 fun- tov, briško vino z italijanske strani pa po 12, 49 funtov!). To ni stvar proizvajalca ali sejmarja, to je stvar prodajalca. Letos so v Ljubljani imeli že dvanajst sejmov. 2187 je bilo raz-stavljalcev, od teh 930 tujih. Veliko jih je bilo tudi iz Italije in iz Furlanije - Julijske krajine še posebej, saj italijanski trgovci dobro vedo, kaj prodajati na slovenskem trgu. Na jesen in zimo bo še nekaj sejmov. Prvi z naslovom »Narava -zdravje« bo že od 25. do 29. septembra, v začetku oktobra je na vrsti sejem »Sodobna elektronika«. Sledili jima bodo sejem medicinske opreme Me-dilab, pohištveni sejem, sejem športa in rekreacije ter tik pred prazniki sejem z naslovom »Veseli september«. Ljubljanski sejem se povezuje s sejmi Sre- dnje Evrope, centrala tega povezovanja je v Miinchnu. Začuda pa noben slovenski sejem ni pristopil v skupnost sejmov srednje in vzhodne Evrope, ki je bila prejšnji teden ustanovljena v Pordenonu. Na slovenskem so namreč še nakatera druga sejmišča. Najpomembnejša so v Celju, Kranju in Gornji Radgoni. V Celju v teh dneh poteka 29. mednarodni obrtni sejem. To je velika prireditev, po številu obiskovalcev najbolj pomembna v Sloveniji. Slovenski obrtniki in trgovci so lani množici 150.000 obiskovalcev pokazali svoje proizvode in blago in seveda našli vrsto kupcev. Tudi na tem sejmu je vse polno tujih razstavljalcev, med njimi tudi tisti iz Furlanije - Julijske krajine. Marko VValtritsch LIRA TOR SRE ČET PET PON 1516,8 1521,2 1527,1 1527,7 1527,4 i ] /i.:.; NOVICE Nad sto tisoč obiskovalcev v Pordenonu PORDENON - 105.000 obiskovalcev so v dvetih dneh imeli na sejmišču v Pordenonu, kjer so v nedeljo zaprli 50. jubilejni splošni jesenski sejem. Razstavljalcev na sejmu je bilo nad 400. Upravitelji in razstavljale! so seveda zelo zadovoljni. Tja do konca leta bodo v Pordenonu še nekateri sejmi. V prvih dneh oktobra bosta sejma EHS iN ARES, tj. sejma elektronike in vojaške opreme. Od 10 do 13. oktobra bo tam sejem-strojev za industrijo plastike Samuplat, od 31. oktobra do 3. novembra knmjižni sejem je Edit Expo. V drugi polovici novembra pa bo sejem Fieramotori, ki dolgo let privablja zlasti mlado publiko. (m.w.) Oktobra v Trstu posvet o gospodarski stvarnosti srednje Evrope TRST - Trst, Gorica, Videm in številna druga mesta Veneta so že bila prizorišče srečanj italijanskih podjetnikov, finančnikov in funkcionarjev, ki so se seznanjali z gospodarsko stvarnostjo držav Srednje in Vzhodne Evrope, kjer v teh letih prehajajo iz državnega v tržno gospo-dastvo. Se zlasti mali in srednji podjetniki prihajajo na takšne posvete, saj zvedo marsikaj o novih potencialnih tržiščih. Rimska družba Business International bo 23. in 24. oktobra v hotelu Savoia Excelsior v Trstu priredila še en tak posvet. Z njo sodelujejo Občina Trst, Center za evropsko pobudo, in agencija Fimago iz Nove Gorice. Tokrat bo govor o kar treh državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije: Sloveniji, Hrvaški in Bosni-Hercegovini. Sodelovali bodo župani Trsta Illy, Ljubljane Rupel, Zagreba Dropulič in predsednik kantona Sarajevo Hadzovič. Uvodna poročila bodo imeli Elido Fazi, direktor BI, Danica Purg s centra na Brdu pri Kranju in Paul Hartig, direktor INČE iz Trsta. Zatem bodo govorili Izudin Kapeta-novič, predsednik vlade BIh, Davor Štern, minister za gospodarstvo Hrvaške in Metod Dragonja, minister za gospodarstvo Slovenije. Govoril bo tudi italijanski minister Augusto Fan-tozzi. Finančniki bodo govorili o raznih aspketih finansiranja italijanskih podjetnikov teh državah. Posebna poročila bodo o vsaki teh treh držav. Slovensko stvarnost naj bi osvetlili Vojka Ravbar, Draško Veselinovič, Marko Kranjec in Danica Purg. Govorila bosta tudi dva italijanska podjetnika, ki poslujeta v Sloveniji: Gianni Dondi in Paolo Perencini. Za zaključek naj bi spregovorila podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino in predsednik deželne vlade Ser-gio Cecotti. Posvet bo trajal dva polna dni. (mw) < v |1 ta II It 8> 16. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1508,00 1547,00 nemška marka 999,00 1023,00 francoski frank 292,00 301,00 holandski gulden 887,00 914,00 belgijski frank 48,10 50,00 funt šterling 2338,00 2409,00 irski šterling 2418,00 2492,00 danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1098,00 1132,00 japonski jen 13,60 14,10 švicarski frank 1211,00 1248,00 avstrjski šiling 141,30 145,60 norveška krona 232,00 239,00 švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,70 12,20 avstralski dolar 1191,00 1228,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,10 11,70 hrvaška kuna 270,00 300,00 1 r 13. SEPTEMBER 1996 v LIRAH 13. SEPTEMBER 199 )V LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1514,00 1544,00 ameriški dolar ECU 1527,740 1912,270 nemška marka 1004,00 1022,00 francoski frank 291,00 301,00 nemška marka 1010,750 holandski gulden 886,00 911,00 francoski frank 296,020 belgijski frank 48,22 50,02 funt šterling 2375,640 funt šterling 2337,00 2417,00 holandski gulden 901,910 irski šterling 2415,00 2510,00 belgijski frank španska pezeta 49,092 11,979 danska krona 258,00 268,00 danska krona 262,250 grška drahma 6,15 6,75 irski funt 2457,520 kanadski dolar 1095,00 1130,00 grška drahma 6,342 švicarski frank 1221,00 1246,00 portugalski escudo 9,882 avstrijski šiling 141,14 145,64 kanadski dolar japonski jen 1113,270 13,841 slovenski tolar 11,20 11,50 švicarski frank 1234,540 avstrijski šiling 143,640 norveška krona 235,740 švedska krona 228,600 finska marka 334,440 MILANSKI BORZNI TRG 13. SEPTEMBER 1996 INDEKS MIB-30: +2,49% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.891 +3,59 italcementi 9.712 -1,25 Bca di Roma 1.224 +2,94 Italgas 5.460 +3,21 Benetton 18.081 +2,09 La Fondiaria 5.908 +2,58 Comit 2.864 + 1,74 Mediobanca 8.307 + 1,97 Credit 1.705 +1,06 Montedison 948 + 1,91 Edison 8.516 +2,44 Olivetti 573 -2,25 Eni 6.834 +2,75 Parmalat 1.905 + 1,27 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.675 +2,09 Fiat 4.388 +1,52 Ras 13.779 +1,35 Gemina 668 +1,95 Rinascente 9.095 -0,40 Generali 34.360 +1,92 Sai 12.531 +2,28 Ifi p. 11.730 +2,77 San Paolo To 9.630 +2,24 Ifil 3.986 +3,34 Sirti 9.388 +0,60 Imi 11.839 +1,85 Štet 4.841 +0,60 ina 2.192 +1,62 Telecom ita 3.055 +2,58 V VIDMU / OB 300-LETNICI ROJSTVA GIAMBATTISTE TIEPOLA V TRŽIČU IN V VILI MANIN}' Slikarji beneškega »Settecen-ta« so že nekaj desetletij v ospredju zanimanja tistih, ki prirejajo razstave, ki pritegnejo velike množice obiskovalcev. V prvi vrsti so tu seveda Benetke, kjer so takšne razstave na vrsti že sko-ro vsako leto. Letos je tam, v znameniti palači Rezzonico, razstava del Giambattista Tiepola, ki so jo priredili ob 300-letnici njegovega rojstva. Razstave del tega plodnega slikarja kot tudi njegovega sina Giandomenica so bile in so na vrsti tudi drugod. Pred 25 leti so v takrat, po zaslugi deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, ponovno odprti vili Manin v Passa-rianu pri Codroipu, rezidenci zadnjega beneškega doža, odprti Tiepolovo razstavo, ki je za takratne pojme imela izreden uspeh: 325.000 obiskovalcev. To je bil zares dogodek, saj so se s podobnimi in še večjimi številkami šele kasneje lahko dicili v Benetkah. V kasnejših letih smo tudi v Gorici, najprej v PalaCi Attems, kasneje pa v gradu, imeli celo vrsto razstav del beneških likovnikov. Na teh so seveda bila tudi nekatera dela obeh Tiepolov. Letos, ob 300-letnici rojstva starejšega umetnika s tem priimkom je umetniška Italija na nogah. Tudi poštna uprava se je prebudila in že v marcu izdala znamko z nominalno vrednostjo 1.000 lir ter na njej upodobila Tiepolovo fresko v videmski patriarhalni palači. Kot že rečeno Benetke v letošnjem proslavljanju slovitega umetnika prednjačijo. Tudi tisto »podeželje«, ki je v letih pred prihodom Francozov sodilo v Beneško republiko, proslavlja to pomembno obletnico. V Vidmu so ponosni zaradi tega, ker jim je uspelo prirediti dve razstavi, ki dopolnjujeta beneško. Nadejajo si, da bo tja do konca leta v Videm prišlo kakšnih 50.000 obiskovalcev. Zakaj dve razstavi? Giambattista Tiepolo je v Furlanijo iz Be- »Pulcinellova mladost« Giandomenica Tiepola netk prišel sredi 18. stoletja, najprej v Oglej, zatem pa v Videm. Naročili so mu, da poslika notranjost cerkva in palaCe patriarhata v Vidmu, kasneje tudi notranjost gradu na griču sredi Vidma. Nekatere teh fresk so vidne prav v osrednji palači na gradu, kjer je v soboto bila otvoritvena svečanost. V nekdanji cerkvi sv. Frančiška sredi Vidma, ki so jo že pred leti preurediti v muzejsko - razstavno dvorano, so na ogled slike Giambattiste Tiepola. Ne gre za razstavo - dvojnik tiste, ki je v Benetkah. Tu so predvsem tiste stike in freske, ki imajo »furlansko identiteto«, tj. bile so narejene v Furlaniji ali po naročilu furlanskih ljudi. V Videm so jih pripeljali iz raznih krajev sveta, ne le iz Itatije. Tu so stike, ki jih hranijo bodisi muzeji kot zasebniki v več državah Evrope kot tudi v ZDA. V dvoranah na gradu pa je na ogled 150 risb Giandomenica Tiepola. To je bil sin letošnjega slavljenca Giambattiste. Giando-menico Tiepolo se je zelo rad uvakrjal z risbami. Cenijo, da jih je naredil kakšnih štiritisoc. V Vidmu je sedaj na ogled 150 takih risb. Posodilo jih je kar 110 zbiralcev oz. muzejev. Levji delež na tej razstavi imajo zbiralci iz ZDA. Tja bo ta razstava slik tudi romala, potem ko jo bodo v Vidmu zaprti. Na otvoritveni svečanosti je direktor videmskh mestnih muzejev Giuseppe Bergamini povedal, kako so potekale priprave, ob sodelovanju zelo znanih italijanskih in ameriških ter drugih kritikov, župan Enzo Barazza pa je podčrtal dejstvo, da je Videm bil zelo pomembna postojanka ze beneške mojstre tistega Časa. Znana italijanska založba Electra je izdala dva kataloga. Najbrž bo že kar skoro nujno, da bodo ljubitelji obeh Tiepolov letos morali kar v dva kraja, v Benetke in v Videm. Razstavi v Vidmu bosta odprti non stop tja do 31. decembra letos, vsak dan, razen ponedeljka. Marko VValtritsch Likovniki šestih držav srednje Evrope v Vidmu Ljubitelji likovne umetnosti v Vidmu se ne ubadajo samo z velikimi razstavami ob pomembnih obletnicah. Tam je v tem času namreč odprta razstava slik in fresk Giambattista Tiepola (v cerkvi sv. Frančiška) in risb Giandomenica Tiepola (v grajskih dvoranah). V Vidmu so na sporedu že dolgo vrsto let ustaljene likovne prireditve, ki imajo mednarodni značaj. Brez dvoma je najpomembnejša med njimi tista, ki jo prireja videmsld »Centra friulano arti plastiche«. Ze dolgo vrsto let, od 1965, so na razstavah, ki so najprej imele značaj srečanja med likovnimi umetniki sosednjih dežel oz. držav, imenovali so jih In-tart, sodelovali tudi likovniki iz Slovenije in Koroške. Pred leti, leta 1993, po odprtju do takrat zaprtih meja, so Furlani to svoje področje mzšrili na Srednjo Evropo. Pred leti je motor tega centra bil poslanec Vittorio Marangone, ki je sicer bil tudi priznan likovni kritik. Sedaj ga vodi Gianfranco Ehero. V soboto, 14. septembm so to razstavo odprli v prostorih tega centra, ki se nahaja v središču mesta, pmv nasproti cerkve sv. Frančiška, kjer je Tiepolovo razstava. Ljubitelji likovne umetnosti nimajo zamdi tega nobenih težav. Letos so na ogled dela likovnikov iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češke, Slovenije in Švice. Le nekaj imen mzstavljalcev. Koroško zastopajo Heiko Bres-snik, Melitta Moschik in Fredrich Steinkellner. Iz naše dežele svoja dela razstavljajo Dom Bassi, Mas-similiano Busan, Silvia Collavino, Isabella Doganis, Giancarlo Doliac, Aldo Farna, Fulvio Monai, Silva Pellegrini, Bruno Ponte in Carlo Venturini. Slovenijo zastopajo Darko Birsa, Črtomir Frelih in Tomo | Vran. Slovenski likovniki spadajo v povojno generacijo Likovnikov, so že uveljavljeni, mzstavljali so že v I več krajih Primorske na obeh straneh državne meje. ij MIV. !! Rock v dveh različicah: Ligabue in Baglioni Italijanska glasbenika Baglioni in Ligabue sta minuli konec tedna zaključila letošnjo sezono koncertov na prostem. Kljub mrazu in vlagi se je v petek zvečer skoraj šesttisoc mladih iz dežele in Veneta zbralo v vili Manin na koncertu, na katerem se je Baghoni predstavil v rock obleki. Oder je bil postavljen kar na tovornjaku, na tovornjakih je bilo postavljeno tudi ozvočenje, del katerega je celo visel nad skopim odrom. Obdajal nas je občutek, da smo na kaki vaški šagri in ne na koncertu enega med najbolj rafiniranimi in pikolovskimi italijanskimi glasbeniki. Seveda ni to bilo slučajno, saj je Baghoni sam želel predstaviti program, ki bi glasbo čimbolj približal poslušalcem. Zato seje tudi odločil za popularno ceno vstopnic in za izbor pesmi, ki je globoko segal v njegova začetna dela, ko je pel preprostost in vsakdanjost življenja revnejših rimskih četrti. Tem, in tudi novejšim skladbam je spremenil glasbeno spremljavo, tako da so skoraj vse skladbe postale mnogo bolj »električne« s tipičnimi elementi rock glasbe. V dveh urah in pol je Baghoni segrel predvsem žensko občinstvo s hiti kot so La vita e adesso, V.O.T., Noi no, Via, starejšimi Ancora la pioggia cadra, Naso di falco, lo tu e la cana femmina, Quanto di vogho, z dvema medleyema najprej »prazgodovinskih« Lam-pada Osram, Viva ITn-ghilterra, Porta Portese, A modo mio in potem še njegovih najbolj znanih uspešnic E tu, Solo, Saba to pomeriggio in Tv come stai. Koncert se je zaklučil z obveznimi de, datki, med katerimi je Baghoni podal popolnoma spremenjeno Questo piccolo grande amore iv zadnjo uspešnico lo sono qui. Popolnoma drugačna publika se je zbrala na sobotnem nastopu Ha' hjanskega rockerja Liga-bueja v Tržiču. Energij3 njegovih nastopov iv uspeh zadnje plošč6 Buon Compleanno Elvif je privabilo približno SV' htisoč ljudi na zadnji letošnji nastop emilijan-skega kantavtorja v naš1 dežeh. Ligabue je na mogočnem odru nastopil s solidnim rock bendom v sestavi bobnarja Robyja Pellatija, basista Mann3 Righettija kitaristov Paola Cantiolija in Federica Poggipollinija. V dobrin dveh urah je Ligabue pv dal ekskurzus skozi bogato kariero, ki se staln0 opira na Ameriko, ki J° poznamo iz filmov in pesmi, kot pravi tudi Gv6' cini. Večji del nastopa ]e seveda namenil hitom P zadnjega albuma (BvoV Compleanno Elvis, z ogromno lutko Elvis3 Presleya na odru, Vivo, morto o x, Viva, Sedvt° in riva al fosso in lep0 rock balado Certe notVl’ poslušali pa smo lank tudi številne njegove sta rejše pesmi, od Balkan10 sul mondo do LiberanoS a malo, v katerih nap°l pridejo do izraza žel]6’ sanje, občutki in bojam1 mlajših generacij. h Aleš Waltritsčh A / PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Knjigi o svetovnih vojnah LJUBLJANA - Državna založba Slovenije je izdala knjigi Prva svetovna vojna in Druga svetovna vojna izpod peresa poljskega zgodovinarja Janusza Piekalkievvicza. Prvo svetovno vojno je dokončal tik pred smrtjo. Umrl je leta 1988. Bil je nečak Jana Piekalkievvicza, vodje poljskega odporniškega gibanja, ki so ga leta 1943 umorili pripadniki gestapa. Pri sedemnajstih se je pridružil poljskim partizanom, preživel je varšavsko vstajo in potem tudi koncentracijsko taborišče v Berlinu. Leta 1946 je maturiral in se vpisal na filmsko akademijo v Lodžu ter študiral novodobno zgodovino. Leta 1956 je sodeloval v madžarski vstaji, leto kasneje se je na Dunaju preživljal kot pometač, nato pa si je predvsem z dokumentarnimi filmi utrl pot v Parizu, Londonu in Nemčiji. Njegova televizijska nadaljevanka v 26-tih delih Vohuni, agenti, vojaki - tajni komandosi druge svetovne vojne, ki smo jo gledali tudi pri nas, je na 9. mednarodnem televizijskem festivalu v Montrealu dobila zlato nimfo. Prva svetovna vojna dopolnjuje njegovo monumentalno Drugo svetovno vojno. Ima preko 600 strani z več kot tisoč v veliki meri še neobjavljenimi fot ografij ami, zemljevidi in preglednicami. V tej knjigi je prvič v kronološkem zaporedju popisan taktični in strateški razvoj dogodkov na vseh bojiščih, hkrati pa so podrobno predstavljene tudi najpomembnejše politične in diplomatske dejavnosti z vidika vseh udeleženih držav. Vojske so se v prvi svetovni vojni prvič spopadle v negibni pozicijski vojni. Za nekaj kvadratnih metrov je moralo največkrat pasti več desettisoč mož. Prvič so uporabljali kemična sredstva in pri tem zavesta odobrili smrt bataljonov. V Drugi svetovni vojni je avtor spopad prav tako prikazal iz zornih kotov vseh udeleženih narodov, opisal je vsak dan posebej, taktične in strateške dogodke na vseh bojiščih ter pomembnejša politična dogajanja. Dogodke največje tragedije v novejši zgodovini ponazarja na več kot 1110 straneh z več kot 2000 večinoma še neobjvljenimi fotografijami, faksimili, dokumenti, letaki, karikaturami in zemljevidi. S knjigo bodo zadovoljni celo filatelisti, ki se bodo seznanili s pisemskimi znamkami, ki so jih med drugo svetovno vojno izdali vojskujoči narodi. Irena Pirman V OKVIRU MANIFESTACIJE ROSANDRA CROSSING Skupina Ustmamo v Boljuncii TisoCpetstoglava množica se je zbrala v torek zvečer pod šotor, postavljen pri boljunskem gledališču Prešeren in nestrpno Čakala, da se na oder prikažejo elani znane italijanske skupine Ustmamo. Ta glasbeni dogodek je bil predzadnji na vrsti bogate ponudbe, ki ga je nudila manifestacija ”Rosan-dra Crossing”, od konca avgusta do začetka septembra meseca v Boljuncu. Znana glasbena imena, pa gledatiške predstave in projekcije filmov, vse to je privabilo res veliko mladih in manj mladih, tako iz naših krajev kot tudi iz Slovenije. Lep pa je bil pogled na to maso mladine, ki se je razvnela, ko se je skupina pojavila na oder in začela izvajati pesem "Schermo splendente”. Sledile so povečini skladbe iz zadnjega CD ”Ust”, nekaj pa je bilo tudi iz prejšnjih dveh albumov. Po koncertu, ki je trajal skoraj dve uri, sem se pomenila z Maro, ki je pevka skupine. Na italijanski glasbeni sceni ste leta delovali nekako v podzemlju. Kaj je bilo tisto, ki je vašo glasbo poneslo med množico? Sledimo zgodovini in tradicijam naših krajev, emilijanskih Apeninov, saj tudi samo ime sku- pine je povzeto po našem dialektu (Ustmamo: prav sedaj). Tudi pomen samega imena skupine razkrije, kakšna je naša metodika glasbenega ustvarjanja: sledimo temu, kar samo pride v trenutku na um. Nismo vajeni, da našo glasbo nekako planiramo za mizico. Zato pa je glasba podvržena stalni dinamičnosti. Ge je kdo sledil Ustmamo od vsega začetka, pa je lahko v teku let opazil, da skupina doživlja neko preobrazbo, kar je povsem normalno. Mogoče je prav ta naš razvoj bilo tisto, kar je vzbudilo zanimanje pri publiki. Zaceli smo postopoma polagati mnogo vec pozornosti prav na zvok skupine, ki zveni kot neraz-družljiva celota. Vaš zadnji album ”Ust”, ki je sicer tretji v vaši karieri, je pravo presenečenje za tistega, ki je sledil vašemu prejšnjemu glasbenemu stilu. Zapustili smo naša producenta (Ferretti & Zamboni), ki sta sicer ostala naša menedžerja in prav na njun nasvet smo kapilarno pregledali, kaj nam lahko nudi italijanska scena. Po dolgem iskanju smo si za novega producenta izbrali mladega, a zelo bojevitega Roberta Vemetta. Prav Roberto nam j6's ® dil pri uresničitvi našega zadnjG ^ albuma in nam svetoval tudi dUj gačne glasbene prijeme in p0;^ Začeli smo obdelovati moj glaS g ga polagati bolj v ospredje, Pol®° tega pa smo vključili v alb11 ^ mnogo elektronike. Opustili sl® skoraj v celoti etnični pristop a glasbe, ostalo je le nekaj tekstov ^ dialektu, druge pa sem sama nap sala. To je tudi velika novost, že ska duša v tekstih. , Ali imate že nadte za bodo album? z Jeseni bo na tržišču mim-CU’ novo popevko v raznih verzija0 pa še s štirimi ali petimi sklad mi, ki so bile posnete v živo. si bomo vsi nekoliko oddahnil1 počivali za mesec dni, poieff L. bomo zaceli s pisanjem novih ladb za prihodnji album. Jaz sl^ar pišem kar naprej, saj ne moreš ustaviti ustvarjanja, a do sedaj ^ mamo dokončane še nobene n pesmi za bodoči album. Z® . Vt,j da bi v našem novem Pr°U j,0 zazvenele strune in da bi f prišle v ospredje kitare in vio ^ To pa je spet nova preobraz skupine. PRVI NEURADNI IZIDI VOLITEV V BOSNI IN HERCEGOVINI Zmagovalci so Zubak, tzetbegovič in Krajišnik Neodvisni opazovalci poročajo o številnih nepravilnostih SARAJEVO (Reuter, S.J.) - Alija Izetbegovič, Krešimir Zubak in MomCilo Krajišnik bodo sestavljali predsedstvo Bosne in Hercegovine, če bodo obveljali prvi neuradni izidi sobotnih volitev. Izetbegovič naj bi dobil tri četrtine muslimanskih glasov in tako premagal nekdanjega predsednika bosanske vlade Harisa Silajdžiča, ki naj bi mu zaupala le petina Muslimanov. Precej tesneje pa je bilo fla volitvah hrvaškega člana predsedstva, saj naj bi Zu-oak prejel le nekaj čez 50 odstotkov, medtem ko naj bi Ivo Komšič dobil 45 odstopov. Krajišnik pa v Republiki Srbski ni imel resnega Protikanidata, saj naj bi mu svoj glas zaupalo prek 90 odstotkov volilcev. Bosanski Srbi naj bi med volitvami nekaj volišč postavili na »neprijetna mesta«, da bi s tem prestrašili be-Sonce, ki so upali, da se bodo vsaj za dan vrnili na svoja ognjišča. Eno od volišč so Postavili v šolo v neki vzho- dni vasi, kjer naj bi Srbi pobili večjo skupino Muslimanov iz Srebrenice. Sicer pa je začasna volilna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) prejela 75 pritožb v zvezi z izvedbo volitev. Volilna komisija se mora o pritožbah izreci v 72 urah, volilni izidi pa bodo neuradni do rešitve vseh ugovorov. Med ugovori je tudi napoved Stranke demokratične akcije (SDA), da izidov volitev na srbskem ozemlju ne bo priznala, češ da so sleparski. Opazovalci neodvisne Mednarodne krizne skupine (ICG), ki jo podpira fondacija Soros, so opazili številne nepravilnosti v izvedbi volitev. Prek 200 tisoč beguncev iz tujine naj ne bi moglo voliti zaradi napak tehnične narave pri sestavljanju spiskov volilnih upravičencev. Zgolj 15 tisoč od 150 tisoč razseljenih oseb pa si je upalo prestopiti razmejitvene črte in voliti na ozemlju; s katerega so jih pregnali v štiriletni vojni, je sporočilo prestavništvo Združenih narodov. Ameriški tvorci dayton-skega mirovnega sporazuma in predstavniki OVSE pa so volitve razglasih za »poštene z nekaj manjšimi nepravilnostmi«. Za nizko volilno udeležbo krivijo predvsem pomanjkanje avtobusov, ki naj bi begunce voziti prek razmejitvenih črt. Prevoz je bil moten iz različnih razlogov, med drugim tudi zaradi preložitve volitev na nekaterih voliščih in zaradi splošnega vzdušja strahu. Sicer pa so bili odmevi mednarodnih političnih krogov na prve povojne volitve v Bosni v glavnem ugodni. Ruski zunanji minister Primakov je pozdravil »miren in zakonit potek glasovanja«, kar naj bi bila zlasti zasluga OVSE. Tudi iz Londona so čestitali tej organizaciji za izvedbo »zapletene operacije, ki se je dobro iztekla. Sef avstrijske diplomacije VVolfgang Schiissel je ocenil, da so volitve podlaga za »previdno zadovoljstvo«, precej manj optimističen pa je bil nekdanji evropski upravitelj Mostarja Hans Koschnik, ki je opozoril, da nevarnost razdelitve Bosne in Hercegovine še zdaleč ni minila. '--sprav so Perrvja v Turčiji zelo prijateljsko sprejeli, pa ni dobil vsega, po kar je prišel (AP) AMERIŠKI OBRAMBNI MINISTER VVILLIAM PERRV JE KONČAL BUŽNJEVZHODNO TURNEJO Odpor do novih napadov ANAKRA, BAGDAD, VVASHINGTON (Reuter, M.S.) - Ameriški obrambni minister VVillim Perry je včeraj obiskal Ankaro, kjer je skusal izposlovati podporo nadaljnji vojaški operaciji proti Sada-mu Huseinu, vendar je turška zunanja ministrica vnovič zagotovila, da ZDA za napade ne bodo mogle uporabljati letalskega oporišča Inclirc na jugu Turčije. »To ne bi bil pravi pristop v skladu z našimi interesi, je izjavila Cilerjeva, ki pa je poudarila, da ZDA niso izrecno zahtevale uporabo oporišča. »Nobene spremembe ne bo v turski politiki,« je ocenila Cil-lerjeva. Perry je na bllžnjevz-hodni turneji, s katero skuša oživiti zavezništvo proti Sadamu Huseinu iz časov zalivske vojne, več uspeha dosegel v Kuvajtu, ki je včeraj odobril ameriško zahtevo po namestitvi dodatnih enot v državi. »Soglasno smo odobrili vse ameriške predloge Kuvajtu za ohranitev varnosti in stabilnosti,« je sporočil kuvajtski minister za informiranje Sa-ud Naser Saud al-Sabah, ki je poudaril da pri sprejetju predlogov niso niti za trenutek oklevali. »Storili bomo vse, kar je potrebno, da zagotovimo varnost Kuvajta in preprečimo ponovitev ira- ške invazije iz leta 1990«. Povedal je še, da gre za nekaj manj kot pet tisoč vojakov. Tudi tiskovni predstavnik veleposlaništva Združenih držav v Kuvajtu je potrdil, da so dobili uradno kuvajtsko odobritev. Nekateri ameriški komentatorji so čas, ki so ga v Kuvajtu porabili za sprejetje odločitve, ocenili kot odpor ameriške zaveznice. Vendar pa diplomati menijo, da ne gre za odlog, saj naj bi v Kuvajtu poziv, ki so ga ZDA sicer izdale že v petek, zaradi nenavadne -pravzaprav sramotne - napake v amri-škem diplomatskem protokolu, dobili šele v nedeljo. Po njihove mnenju bo omenjena skupina vojakov opravljala predvsem obrambne naloge, saj jih je premalo, da bi ZDA z njimi lahko začele invazijo na Irak. »Povsem drugače bi bilo, ča bi ZDA skušale namestiti dodatna lovska letala, ki lahko poletijo tja do Bagdada,« je ocenil neki diplomat, ki meni da Saudova Arabija, najtesnejša ameriška zaveznica v Zalivu, zagotovo ne bo podprla novih napadov na Irak ali krepitve ameriških vojaških sil na tem območju. »Ge bodo ZDA samo še enkrat napadle Irak brez resne provokacije, mednarodna skupnost ne bo imel razumevanja,« je pojasnil diplomat. BAHREINSKEMU REŽIMU JE KONČNO USPELO OBRZDATI NASILNE NASPROTNIKE Še ena priložnost za zalivsko finančno središče MANAMA - Bahreinu je po več kot dveh letih nasilja uspelo pomiriti napetosti med šiitsko ve-ln°> ki so resno ogrozile položaj države kot naj-P°inembnejsega zalivskega finančnega središča, najmanjša in najmanj bogata od držav v Arab-kern zalivu zdaj uživa trenutke miru, potem ko s° varnostne sile obrzdale nasprotnike režima, ki j.0 s Požigi, sabotažami in nemiri, zahtevali poli-1Cne in gospodarske reforme. Vendar najpomem-nejša vprašanja še ve-n° ostajajo odprta. To ® a nezaposlenost in vo-rive v lokalne svete. eprav nasilja na uli-,ail ni več in tudi po-s ovanje se počasi nor-Jnaiizira, pa diplomati bankirji menijo, da morala sunitska Jada še zelo potruditi, P eden bodo stvari spet na svojem mestu. »Ba-hreinska vlada bo morala obravnavati še številne zadeve. Največji problem je v gospodarstvu. Veliko je brezposelnih, če pa so zaposleni, imajo zelo nizke plače, čeprav mislim, da v Bahreinu revščine ni,« je dejal eden od tujih diplomatov. »Ljudje močno občutijo prepad med bogatimi in revnimi, kar je značilno za vse zalivske države. Ba-hreinska vlada bo morala najti način za premostitev tega prepada, če hoče obdržati stabilnost v svoji državi.« Uradni podatki pravijo, da je v Bahreinu 1, 4 odstotka za delo sposobnega prebivalstva oziroma 3.300 ljudi od 239.000 brezposelnih. Neodvisni ekonomisti pa trdijo, da je odstotek brezposelnosti nekje od 10 do 15 odstotkov. Diplomati pravijo, da je Bahrein začel resno upoštevati negativne gospodarske posledice, ki bi jih imelo zanema- Abbas Salman / Reuter rjanje tega problema. »Menim, da imajo sosednje države podobne težave. Enostavno nimajo dovolj sredstev za odpravo gospodarskih težav,« je dejal nek diplomat. Vlada Bahreina trdi, da so začeli pospešeno iskati rešitve problema brezposelnosti, ki je bila glavni vzrok za izbruh nemirov, ki so se začeli leta 1994. Podsekretar za delo in socialne zadeve Šejk Ahmed bin Sager al-Khalifa trdi, da je nje- • govo ministrstvo v mesecu juliju našlo zaposlitev 800 ljudem. V načrtu imajo tudi projekte v vrednosti 2, 4 milijo- na ameriških dolarjev, med katerimi so izgradnja naftovoda, elektrarne, mostu, pristanišča ter turistične in storitvene dejavnosti. Kljub optimističnim napovedim vlade pa bankirji trdijo, da bo Bahrein sicer ostal največje finančno središče v Zalivu in na Bližnjem vzhodu, vendar naj pri zaposlovanju domačega prebivalstva vlada ne računa na bančni sektor. »Vlada ne more računati na zaposlovanje v bančništvu zaradi moderne tehnologije in znanja, ki ga tako delo zahteva, Bahreinci pa pač niso dovolj izobra- ženi,« je dejal eden od bančnikov. Diplomati pa opozarjajo na politične pomanjkljivosti v državi, ki je sicer ena najbolj liberalnih na svojem območju, vendar bo morala omogočiti širšo zastopanost pri sodelovanju v lokalnih svetih. Zaenkrat je vse v rokah vladajoče družine, ljudje pa ne morejo izvoliti predstavnikov po svojem okusu. Zaradi tega tuji diplomati pozdravljajo odločitev vlade o povečanju članstva v posvetovalnem telesu, imenovanem Sura (neke vrste parlament). Sura je bila usta- novljena leta 1992 kot pomoč emirju Šejku Isi bin Sulmanu al-Kalifu in daje mnenje o zakonih, ki jih pripravlja vlada, preden o njih dokončno odloči emir. Slednji je obljubil, da bo Suro razširil in ji dal večje pristojnosti pri odločanju o državnih zadevah. To pa je premalo za nezadovoljneže, ki zahtevajo korenitejše gospodarske in politične reforme, vključno s ponovno vzpostavitvijo volilne skupščine, ki jo je vlada leta 1975 ukinila. V zadnjih nemirih je bilo ubitih najmanj 26 ljudi, med njimi trije policisti. MEDNARODNA POLITIKA Torek, 17. septembra 1996 ESTONSKI ZUNANJI MINISTER V LJUBLJANI Mnogo možnosti za sodelovanje Državi imata podobne želje in težave LJUBLJANA (STA, L.S.) - Na uradnem obisku v Sloveniji plomacije se je dopoldne se mudi estonski zunanji minister Siim Kallas, ki se je včeraj. sestal s slovenskim kole-v Ljubljani pogovarjal s slovenskim kolegom Davorinom Kra- gom Davorinom Kracu-Cunom in z obrambnim ministrom Jelkom Kacinom, sprejel nom, nato pa je bil na obi-pa ga je tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. sku pri obrambnem mini- stru Jelku Kacinu. Z mini- Poleg vprašanj, ki zade- mnenja in stališča o evrop- strstva za obrambo so spo-vajo dvostranske odnose, skih varnostnih in gospo- ročih, da sta se Kallas in so slovenski in estonski so- darskih integracijskih pro- Jelko Kacin pogovarjala o govorniki izmenjali tudi cesih. Vodja estonske di- procesu širitve zveze Nato in o varnostnih vprašanjih v Evropi, glavna tema srečanja pa je bilo poglabljanje dvostranskih odnosov med državama. Zgodaj popoldne je imel estonski diplomat Se pogovore s premieram Janezom Drnovškom. Iz kabineta predsednika vlade so po srečanju sporočili, da sta sogovornika ugotovila, da se odnosi med državama dobro razvijajo in da obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti za širitev sodelovanja. Posebno pozornost Predsednik Kučan v bavarski prestolnici LJUBLJANA (STA) - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj odšel na enodnevni delovni obisk v Miinchen. V bavarski prestolnici se je najprej sešel s predsednikom krščanskih sociahstov (CSU) in nemškim finančnim ministrom Theom VVaiglom, nato pa se je udeležil seje predsedstva deželnega vodstva CSU. Na seji je slovenski predsednik predstavil politični in gospodarski položaj naše države, z ministrom VVaiglom pa sta imela nato še novinarsko konferenco. Popoldne je predsednik Kučan predaval v zunanjepolitičnem klubu CSU na temo Slovenija in Evropska unija. Premier Drnovšek in zunanji minister Kallas sta soglašala, da se odnosi med državama dobro razvijajo (Foto: Barbara Reya) sta Drnovšek in Kallas posvetila približevanju Slovenije in Estonije Evropski uniji ter Severnoatlantski zvezi, pri čemer se državi soočata s podobnimi problemi. Sogovornika sta poudarila, da poleg dvostranskega sodelovanja obstaja- jo možnosti in interes za vzajemno pomoč in podporo tudi v večstranskem sodelovanju, predvsem pri vstopanju v različne mednarodne organizacije. Drnovšek je šefa estonske diplomacije obvestil tudi o odločitvi Slovenije, da vlo- ži kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje od 1998 do 1999. Minister Kallas je dejal, da lahko Slovenija pri tem vsekakor računa na podporo Estonije. Gosta iz Estonije bo da- nes sprejel še predsednik republike Milan Kučan, obisk v Sloveniji pa bo Siim Kallas sklenil s tiskovno konferenco, na kateri bosta z gostiteljem Davorinom Kračunom novinarjem predstavila rezultate obiska. PODPIS SPORAZUMA O PRIJATELJSTVU MED ROMUNIJO IN MADŽARSKO NOVICE Madžarski predsednik Gdncz in prvi mož Nata Solana med včerajšnjim srečanjem v Bruslju (Reuter) FERENC DAVID NA OBISKU V UREDNIŠTVU REPUBLIKE Madžarska si želi imeti z vsemi sosedami tako dobre odnose, kot jih ima s Slovenijo TEMISVAR (Reuter, S.J.J - Več sto romunskih nacionalističnih protestnikov je včeraj z glasnimi vzkliki in žvižgi pričakalo predsednika romunske in madžarske vlade Nicolaea Vacaroiuja in Gyulo Horna, ki sta v Temi-Svaru podpisala sporazum o prijateljstvu. Dogovor naj bi delno pomiril zahteve madžarske manjšine po večjih pravicah, a se romunski nacionalisti bojijo predvsem tega, da želi Budimpešta zahrbtno zavrteti kolo zgodovine nazaj v obdobje, ko je delu Romunije, kjer prebiva madžarska manjšina, vladalo Avstro-Ogrško cesarstvo. Nacionalisti sicer ne nasprotujejo sami vsebini sporazuma, a se bojijo do-mevnih ozemeljskih teženj madžarske vlade, ki naj bi načrtovala priključitev Transilvanije k svojem ozemlju. Budimpešta zavrača strahove romunskih nacionalistov, saj se je zaradi zagotovitve spoštovanja manjšinskih pravic odpovedala zahtevam po avtonomiji madžarske manjšine v Romuniji. Sporazum, ki ga vladi obeh držav ocenjujeta kot pomemben korak k ureditvi odnosov med državama, je opozicijska Romunska nacionalistična stranka enotnosti (-PUNR) označila kot »ogrožanje romunske suverenosti in ozemeljske celovitosti«. Romunska vlada pa je te očitke ostro zavrnila, češ da je med pogajanji vztrajala ravno na potrditvi načela o nespremenljivosti meja. Vsebina sporazuma, ki naj bi končal stoletja sovražnih odnosov med sosedama, se je kovala v petletnih pogajanjih med obema diplomacijama. Do podpisa sporazuma, ki sta ga vladi nepričakovano napovedali minuli mesec, je končno prišlo tudi zaradi pritiska Zahoda, ki se je bal novega balkanskega kotla, če bi se nacionalistična čustva še bolj razgrela. S podpisom sporazuma sta si nekdanji komunistični državi povečali možnosti za vstop v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zvezo. Madžarska in romunska vlada se nista zmenili za nasprotovanja iz obeh nacionalističnih taborov, ki nista zadovoljna s sporazumom iz različnih razlogov. Diplomaciji obeh držav sta sklenili končati dolgoletna pogajanja s sporazumom, ki naj bi postavil temelje za zgodovinsko spravo. »Sporazum je sprejemljiv kompromis,« je ocenil romunski zunanji minister Teodor Melescanu. Dodal je, da sporazum sicer ne bo rešil vseh težav v medso-sedskih odnosih, a je »pomemben okvir, ki bo državama pomagal reševati medsebojne spore z majhnimi koraki«. »Bili smo priča zgodovinskemu dogodku, ki je postavil temelje na katerih bomo lahko gradili prijateljske odnose z Budimpešto,« pa je podpis pompozno označil romunski premier Vacaro-iu. »Pomemben pa ne bo le za romunsko-madžarske odnose, temveč bo imel tudi pomemben mednarodni odmev, še zlasti v evropskih odnosih.« Podpisu sporazuma v mestu na romunsko-jugoslovanski meji, ki je bilo leta 1989 prizorišče upora proti komunistični oblasti, je prisostvoval tudi romunski predsednik Ion Iliescu. Ferenc David, ataše za tisk na Veleposlaništvu Republike Madžarske v Sloveniji, je na prvem obisku v naši časopisni hiši posebej za Republiko izjavil, da je včerajšnji podpis Sporazuma o manjšinah med Madžarsko in Romunijo prvi korak k izboljšanju odnosov med državama. Sporazum, ki so ga pripravljali pet let in ga je Zahod že neučakano pričakoval, naj bi zaključil politično nestrpnost med Budimpešto in Bukarešto ter položil temelje za zgodovinsko spravo. David je potrdil, da je Zahod vladama Madžarske in Romunije svetoval, naj v kratkem le dosežeta kompromis glede sporazuma o prijateljstvu, a je zanikal, da bi bil to razlog za včerajšnji podpis. Ta je namreč dokaz pripravljenosti vlad obeh držav, da dokončno pokopljeta zgodovinske spore in zgradi- Ferenc David (Foto: B. P.) ta medsebojne odnose na novih temeljih. • Eno in pol milijonski madžarski manjšini v Romuniji sporazum zagotavlja večje pravice na področju izobraževanja in uporabe materinega jezi- ka. Sporazum torej temelji na pripravljenost obeh držav, da pereče vprašanje manjšin rešujeta v skladu z evropskimi standardi. David je nato ocenil gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje med Madžarsko in Slovenijo kot zelo pozitivno, kar se kaže tako v podpisu sporazuma o neposredni železniški povezavi med državama, kot tudi v projektu odprtja novih mejnih prehodov. Državi si želita vključevanje v zahodnoevropske integracije in Nato, kar lahko dosežeta s skupnim sodelovanjem in medsebojno pomočjo. »Slovenije ne smatram kot konkurenčne države,« je dejal David, »pač pa kot sestrsko državo, s katero lahko z roko v roki vstopimo v Evropo.« (bes) Arpad Gdncz o rastočem pomenu Slovenije BRUSELJ (STA) - Madžarski predsednik Arpad G6-ncz, ki je včeraj prišel na prvi uradni obisk v Belgijo, kjer bo obiskal Nato in Evropsko komisijo, je v pogovoru za dnevnik La Libre Belgique med drugim ocenil, da je »rastoči pomen Slovenije v očeh Nata sedaj omogočil vojaško sodelovanje med Ljubljano, Rimom in Budimpešto«. »Zaradi tega smo bolj brezbrižni do sprememb razpoloženja ali nezadovoljstva Rusov. Jasno je tudi, da bo naše sodelovanje v Natu olajšalo vključitev v EU,« je poudaril Gdncz. Sekretar Golob v nordijskih članicah Nata KOBENHAVN (STA) - Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob je v okviru diplomatskih prizadevanj Slovenije za vključitev v zvezo Nato na obisku v nordijskih državah članicah Severnoatlantske zveze, in sicer na Danskem, Islandiji in Norveškem. Državni sekretar Golob bo sogovornikom v teh državah pojasnil razloge za interes Slovenije za članstvo v Natu. Italijanski politiki o Bossijevem polomu RIM (STA) - Italijanska levica in desnica soglašata o tem, da je bila nedeljska razglasitev neodvisnosti severnega dela Italije prava polomija. Podpredsednik vlade Valter Veltroni, član Demokratične stranke levice, je dejal, da gre za popoln neuspeh Severne lige, saj je njen voditelj Umberto Bossi napovedoval milijonske množice »Padancev«, ki jih nihče ni videl-Zunanji minister Lamberto Dini meni, da je šlo za manifestacije, ki ne morejo biti vzrok za zaskrbljenost, podsekretar v zunanjem ministrstvu Pierro Fasy sino pa je bil še ostrejši. Po njegovem mnenju je Bossi doživel popoln polom, ki potrjuje, da je velikanska večina Italijanov v severnem delu države, tudi tistih, ki volijo Severno ligo, proti odcepitvi. Predsednik poslanske skupine Berlusconijeve stranke Naprej, ha' lija! Giuseppe Pisanu se strinja, da gre za velik neuspeh, obenem pa opominja, da ne gre pozabiti na vzroke za protest med volilci Severne lige. Vodja neofašističnega Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je ocenil, da je bila Bossijeva predstava »kolosa-len blef«. Fini je izrazil upanje, da bodo Bossija p°' slej »imeli za to, kar v resnici je - osebnost, ki ne predstavlja nič resnega«. General Lebed se vrača v Čečenijo MOSKVA (STA/AFP) - Lebedov obisk na sedeZU zveze Nato je za zdaj še vprašljiv. Tiskovni predstavnik Barhatov je povedal, da je sekretar ruskega Sveta za varnost od generalnega sekretarja Severno atlantske zveze Javierja Solane dobil vabilo, naj '• oktobra obišče sedež Nata. Lebed menda nima no benih »načelnih ugovorov« proti taksnemu obisK > vendar pa ima trenutno »obilico dela« in je »ze obremenjen«. .,. Ze danes bo znova odpotoval v Čečenijo, kjer naj D se srečal s poveljniki ruskih sil in razpravljal o uresničevanju mirovnega sporazuma. DRŽAVNI ZBOR / PREISKOVALNI KOMISIJI IN ODBOR ZA ZDRAVSTVO ŠOLANJE - Minstrstvo 23 delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravi-Cence do otroških dodatkov, ki so starejši od 15 let, da do 30. septembra 1996 Predložijo potrdilo o Solarju centrom za socialno delo, ki so o njihovi pravici do otroškega dodatka odlo-Cali. Otroški dodatki za otroke, starjše od 15 let, za katere ne bodo pravočasno predložena potrdila o šola-nju, bodo utinjeni. OZON - Ob 16. septembru, mednarodnem dnevu Zaščite ozonske plasti, je •ninistrstvo za okolje in Prostor sporočilo, da smo v Sloveniji letos prenehali uporabljati CFC-je, izdelan P3 je tudi program opušča-nia uporabe ozonu škodljivih snovi za najvecje porabnike, s katerim je država pridobila 6,2 milijona dolarjev mednarodne pomoči. VITEZI - Na Dunaju so bili preteklo soboto v ugledni mednarodni red vitezov šampanjca sprejeti trije Slovenci. Fedorju Pirkmaje-r)u, kot doslej edinemu za-Prisezencu reda vitezov šarnpanjca, so se pridružib V® radgonski enolog Alojz ruipic, zasebni izdelovalec Ponin Janez Menic in dire-„ ktor Slovenske vinske akademije Veritas s Ptuja Branko Vodušek KNJIGA - ČZP Enotnost b° danes predstavila knjigo Spomenke Hribar Svet kot ^ta, ki je, kot prati avto-rilja, poskus analize logike Valjenja in delovanja polivka Janeza Janše. elaborati - v prosto- r,b Informacijsko doku-nientacijgkega centra za oblikovanje v Ljubljani bodo jutri odprti razstavo na-sCajnih elaboratov za idej-uo rešitev nove stavbe Gospodarske zbornice Slove-urje na Dimičevi ulici. Raz-!®V0 sta pripravila GZS in Urustvo arhitektov Ljublja- SOLA - Minister za šolstvo ju šport dr. Slavko Gaber bo Jutri položil temeljni kamen za novo šolsko stavbo Sre-duje zdravstvene šole ob Po-‘Otiiikovi cesti v Ljubljani. LCBENIK - Ministrstvo . i Šolstvo in šport je izdalo bCenik in delovni zvezek in k0)^ s*ovenskega jezika 1 Jdture v tujini. Avtor uC-uika z naslovom Dober Uto, slovenščina! je sloven- V ^a(IbIur UNIVERZA - Maribor- ?r praznuje letos w , co ustanovitve. V 6D1 okviru sta bila včeraj svet o slovenskih obmej-narečjih in okrogla mi- 2 0 visokošolskem izobra-Z^iu m znanosti v Slo-, k osrednja proslava pa nL,°, dnevu univerze sredi lin- a’ tudi teden Uluverze v Mariboru. [ESTIVAI.. Konec »a be » Vel,nju tradicio-t "- Pikin festival, kate-skf Pukrovitelj je Sloven-ki odbor za LTnicef. Festi-ie v preteklih ietih dobil es najvecje otroške pri-ie 8 V ^ovuniji, letos pa J Prerasel v mednarodne- SeSOVale^doSledali-vasM nGSne skupine iz Hi-- n^e, Bosne in Hercegovi- inAv5emSke’MadžarSke Kaj je Kučan res vedel? O Elanu ponovno prihodnji ponedeljek - SKD vztraja pri podaljšanju porodniške LJUBLJANA - Nekdanji delavec Službe državne varnosti Miran Frumen in Ivan Borštner, nekdanji zasta-vnik JLA in eden od Četverice obsojenih v procesu JBTZ, naj bi vCeraj kot priči nastopila pred parlamentarno komisijo, Id raziskuje odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe in izvršitev obsodb proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Oba naj bi članom komisije pomagala spoznati še nekatere podrobnosti iz delovanja JLA in takratnih organov represije. Miran Frumen se zaradi službene odsotnosti zaslišanja ni udeležil, kot priča pa je nastopil Ivan Borštner, ki je v glavnem odgovarjal na vprašanja pravnega zastopnika predsednika države Milana Kučana, Emila Zakonjška. Zakonjška so zanimale predvsem podrobnosti v zvezi z dokumentom, ki ga je Borštner vzel v vojašnici, ga fotokopiral in ga posredoval uredništvu Mladine. Na vprašanje, kateri dokument je imel Borštner v misbh, ko je na enem od zaslišanj dejal, da je Kučan vedel za aretacije, je odgovoril, da je imel v mislih dva dokumenta: prvi je tisti, v katerem so bili opisani ukrepi, ki naj bi jih v primem potrebe izvedla JLA, drugi pa je bil Kučanov nastop pred uslužbenci RSNZ v Tacnu 15. aprila 1988. Iz slednjega naj bi po Borš-tnerjevem sklepanju izhajalo, da je Kučan vedel, da obstaja nek načrt, s katerim bi JLA onemogočila njej neprijetne intelektualce. Na to, da bi odtujeni dokument utegnil predstavljati nevarnost za Slovenijo, pa je Borštner sklepal iz dejstva, da so bili v dokumentu navedeni premiki tankovskih enot z lokacij, ki so strateško pomembne, v Ljubljano, ki strateško ni bila tako pomembna. V oči ga je zbodla tudi informacija o sestavljanju posebnih vodov vojaške policije, ki naj bi varovali zapore, kamor bi po njegovem sklepanju zaprli tiste, »M so JLA mešali štrene«. Zakonjška je zanimalo tudi protislovje med Borš-tnerjevima izjavama, saj je ta enkrat dejal, da je dokument hotel spraviti do slovenskega vodstva in tudi Milana Kučana, dragic pa, da je Kučan vedel za pripravljanje aretacij. Borštner je pojasnil, da je v tistem času resnično verjel, da bi se Kučan in vodstvo Slovenije ter celo slovenski generali v JLA postavili na stran slovenske države, kasneje pa je uvidel, da ni tako in da je torej navidezna protislovnost njegovih izjav plod kasnejših dodatnih spoznanj, vendar za takšne izjave ne more ponuditi dokazov, saj je le sklepal iz tistega, kar je vedel. Sicer pa se konusiji bliža rok, v katerem bo morala izdelati poročilo, vendar bo zaradi nasprotovanja med nekateremi pričevanji treba opraviti še nekatera dodatna in ponovna zaslišanja, ki bodo omogočila izdelavo poročila. (A. K.) Soočenje Kodra in Bogataja Preiskovalna komisija državnega zbora, ki pod vrodstvom Polone Dobrajc (SNS) raziskuje domnevne zlorabe nosilcev javnih pooblastil v petih različnih primerih, je v delu parlamentarne preiskave o raziskovanju secev tudi vršilcem dolžnosti generalnega direktorja. Kljub temu, da je Pavle Koder, zoper katerega še vedno tečejo sodni postopki, v uvodu seje poudaril, da k vsemu tistemu, kar je pred parlamentarnimi preiskovalci povedal že na prvem zaslišanju julija 1993, nima »nič dodati in nič odvzeti«, je najprej sam in potem še skupaj z nekdanjim službenim kolegom dobri dve uri odgovarjal na vprašanja poslancev ter pri tem med dragim tudi napovedal, da bo v kratkem času izdal knjigo, v kateri bo ja- vzrokov za zlom begunjskega podjetja Elan ponovno zaslišala nekdanjega finančnega direktorja Pavla Kodra in za tem opravila tudi soočenje med njim inVinkom Bogatajem, dolgoletnim direktorjem podjetja Elan International iz Bmice na avstrijskem Koroškem in v času Elanovega »potopa« v letu 1990 za nekaj me- nje prek tako imenovanih črnih računov v tujini pa obrazložil s sklicevanjem na nevzdržne gospodarske razmere v nekdanji Jugoslaviji, v kateri je lahko izrazito izvozno naravnani Elan skrbel za plačevanje svoje tekmovalne ekipe in potrebno promocijo zgolj na ta sicer nezakonit način. Pri odločitvah nanj »od tedanje politične sfere« ni vplival nihče, vendar je hkrati tudi »vedel, da je Elan za Slovenijo in takratno Jugoslavijo takšnega pomena, da določenih odločitev nikakor ni bilo mogoče izpeljati brez pridobitve ustreznih so- vnosti predstavil lastna videnja o vzrokih za zlom Elana. Sicer pa je med drugim zanikal izjave nekdanjih sodelavcev, da naj bi bil prav on izključni krivec za domnevno sporno poslovanje Elana. Parlamentarnim preiskovalcem je podrobno predstavil organizacijo Elanovih podjetij v tujini, domnevno sporno poslova- tni trditvi, da naj bi ravno Koder ob odhodu iz Elana odnesel tudi »pet fasciklov« z obremenilnimi dokumenti o finančno-materialnem poslovanju podjetja, je Bogataj odvrnil, da tega ni videl in da je na minulem zaslišanju o tem govoril zgolj na podlagi trditev uradne preiskave. Svojo takratno oceno, da bi morala preiskovalna komisija domnevno izgubljeni Elanov denar iskati po drugi poti in da bi morali poslanci o tem povprašati Pavla Kodra, je pričevalec v drugo pojasnil s tem, da še enkrat »z vso odgovornostjo izjavlja, glasij«. Za kasnejše soočenje Pavla Kodra in Vinka Bogataja so se parlamentarni preiskovalci odločili po pričanju Vinka Bogataja julija letos, ko je slednji med odgovori na vprašanja v zvezi z domnevno spornimi odločitvami v Elanu večkrat omenil Kodravo ime. Na vprašanje Marjana Podobnika (-SLS), ah vztraja pri takra- da denarja v Elanovih podjetjih v tujini ni in da ga po tej poti torej tudi ni mogoče najti«. Na Podobnikovo vprašanje, zakaj meni, da je sodišče v primeru sodnega postopka zoper Kodra zamudilo z izročitvijo pravnomočne sodbe in ga na ta način »oprostilo«, Bogataj ni želel odgovoriti niti pod pogojem, da bi to storil ob odsotnosti javnosti. Ker želi preiskovalna komisija čimbolj pojasniti sporne zadeve v Elanu in o tem v čim krajšem času pripraviti tudi poročilo, ki naj bi ga državni zbor obravnaval Se pred iztekom mandata, bodo že naslednji ponedeljek, 23. septembra, na zaslišanje povabili stečajnega sodnika Elana Vojka Pintarja in člana stečajnega senata ter sodnika, ki je prepozno posredoval razsodbo v primera Pavla Kodra, Antona Šubica. (STA) Odbor za zdravstvo o jamstvenem skladu Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na včerajšnji seji podprl hitri postopek sprejemanja vladnega predloga zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije, ki bo uredil ustanovitev in poslovanje sklada kot posebne finančne organizacije za poravnavo zajamčenih pravic delavcev, ki so izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. Poleg tega je odbor zavrnil hitri postopek sprejemanja novel zakonov o delovnih razmerjih in o družinskih prejemkih, s katerima trije poslanci SKD predlagajo podaljšanje porodniškega dopusta na dve leti. (STA) Ivan Borštner je ponovil nekatere že povedane stvari (Foto: Barbara Reya) STRANKE / ZLSD Janša in kislo grozdje LJUBLJANA - Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič je včerajšnjo izredno novinarsko konferenco izkoristil za komentiranje izjav in »podtikanj« predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janeza Janše ob sprejemu ZLSD v polnopravno članstvo Socialistične internacionalne (SI) ter pisma, ki ga je prejšnji teden v javnost poslala Komisija za pravičnost in mir, podpisal pa ga je Anton Stres. Kocijančič je zavrni Janševo trditev, da se o sprejemu ZLSD v SI ni glasovalo. »Združena lista je bila sprejeta soglasno, za sprejem pa vsaka stranka potrebuje podporo najmanj dveh tretjin članic,« je pojasnil Kocijančič in ob tem še obrazložil proceduro, ki je potrebna za sprejem v polnopravno članstvo v SI. ZLSD je po Kocijančičevih besedah vložila prošnjo za sprejem takoj po ustanovnem kongresu stranke. »Prošnje, ki so prispele na naslov SI v času med obema kongresoma, je najprej obravnaval komite za finančna in administrativna vprašanja, od katerega je ZLSD dobila popolno pod- poro. O tem je razpravljal tudi Svet SI v Budimpešti decembra leta 1994, ki je soglasno sprejel sklep, da se kongresu predlaga sprejem ZLSD v članstvo. Na kongresu v New Yorku je bila združena lista po razpravi sprejeta v polnopravno članstvo SI,« je pojasnil Kocijančič. Janša je med drugim trdil, da SDS nikoli ni zaprosila za polnopravno članstvo v SI. Kocijančič je novinarjem predložil dokumente, iz katerih je razvidno, da je SDS to storila najprej leta 1989, nato leta 1990 in 1992 ter ponovno tudi letos, vendar so bile vse njene prošnje zavrnjene. Predsednik SDS tudi trdi, da ji je ZLSD poskušala pre- prečiti vstop v SI, in sicer tako, da je podtalno vodila najbolj umazano kampanjo. Predsednik ZLSD je tudi v zvezi s tem novinarjem pokazal dokumente - te naj bi SDS pošiljala strankam po svetu in delila na kongresu SI -, v katerih je Janša med drugim zapisal, da je ZLSD naslednica Komunistične partije, da se kot stranka nikoli ni opredelila do zlorab, storjenih v zadnjih petdesetih letih, ter da na jesenskih volitvah ne bo dosegla niti volilnega praga, ki je potreben za vstop v parlament. Janša je minuli petek na novinarski konferenci tudi izjavil, da je SI v hudi krizi, saj združuje izredno veliko programsko različnih strank, od padca berlinskega zidu pa se je znotraj nje pojavil tudi problem razlikovanja nove socialdemokracije in komunističnih strank, prebarvanih v socialdemokracijo, kar je krizo še poglobilo. »Najprej rineš v neko organizacijo in ko te ne sprejemejo, rečeš, da je ta organizacija v krizi,« je k temu dodal Kocijančič.. »S strani SDS je bilo tudi slišati, da ZLSD ne bo nikoli sprejeta v to organizacijo, kasneje da bodo sami izstopili iz nje, če bo ZLSD sprejeta, in na koncu, da bodo v takem primeru zamrznili svoj status. »Do zdaj nič od tega še niso uresničili, poleg tega zamrzovanje niti ni potrebno, če si že predhodno zmrznil,« je dodal predsednik ZLSD. Na koncu je Kocijančič komentiral se pismo Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, v kateri je govora tudi o njegovem predlogu za razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. Po Kocijančičevi oceni gre za enostransko politično stališče in obliko političnega pritiska, ki nima nobene zveze s pravičnostjo in mirom, prav tako pa mu ni jasno, zakaj se cerkveni dostojanstveniki zavzemajo za tako militantno stališče. (V. V.) r STRANKE / ZELENA ALTERNATIVA Država mora rešiti problem starostnikov LJUBLJANA - Med programskimi točkami Zelene alternative ob zavzemanju za reševanje okoljskih vprašanj pomembno mesto zavzemajo tudi socialne teme, je na včerajšnji strankarski novinarski konferenci povedal predsednik stranke Ivo Ferbežar, zato je predsednica sveta stranke Marjana Salehar spregovorila o problematiki varstva ostarelih ljudi, ki je po njenem mnenju zelo pomembno, saj je v Sloveniji vec kot deset odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. Tranzicija se kaže tudi v dejstvu, da so vprašanja skrbi za starostnike marginalizirana in da se v infrastrukturo, ki bi omogočala boljšo skrb zanje, ne investitra vec. V državi namreč že štirinajst let ni bil zgrajen noben nov dom za ostarele, zaradi cesar letno zavrnejo približno šest tisoč prošenj za sprejem v domove z obrazložitvijo, da ni prostora, je dejala Saleharjeva. Problem starostnikov zaradi tega pade na rame družin in najbližjih, največkrat pa skrb ostane ženskam, ki se morajo ob službi, gospodinjenju in vzgoji otrok spopadati še z dodatno obveznostjo. Država bi morala zato po mnenju Zelene alternative izdelati nacionalni program skrbi za starostnike, oblikovati bi bilo treba sklade za zagotavljanje nege v starosti, velik delovni potencial pa predstavljajo tudi vojaški obvezniki, ki vojni rok sluzijo civilno. Pomembno bi lahko pri zagotavljanju življenske ravni starostnikov pomagala tudi spremenjena davčna politka, ki bi zajemala na mestih, kjer je kaj zajeti, je še povedala Marjana Salehar. (A. K.) Torek, 17. septembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG V petek, 20. t.m., ob 11. uri bo v foyerju «Kulturnega doma v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili repertoar za sezono 1996/97. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Od 25. do 27. t.m. gostovanje gledališča Verdi v Budimpešti v gledališču Elker z Bellinijevo »Normo». Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Pri blagajni gledališča ali v PasaZi Protti lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 20. t. m. Gledališče Dei Fabbri V pričakovanju Rossettija - Od jutri, 17. do 22.t.m. ob 21. uri bo na sporedu »II solletico» z Dodom Gagliardejem. Vstop prost za abonente gledališča Rossetti. Gledališče Cristallo La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 28. t. m. SALEŽ Poletni veCeri v zgoniski občini V četrtek, 19. t. m. bo v Briščikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4. V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. GLEDALIŠČA SMG Vilharjeva 11 Ljubljana Danes, 17. septembra, ob 21. uri: LEPA VIDA. Dobitnica Borštnikove nagrade. Zadnja ponovitev pred gostovanjem v Spolettu, Italija. Za izven. Napovedujemo: V sredo, 25. septembra, ob 21. uri: Draga Potočnjak: SLEPE MIŠI. Režija: Jan Zakonjšek. V četrtek, 26. septembra, ob 19.30 uri: MESTO, KJER NISEM BIL. Režija: Matjaž Pograjc. V soboto, 28. septembra, ob 18. uri: VVaecheter-Dekleva: KLOVNI. Režija: Eduard Miler. V četrtek, 19. septembra, ob 21. uri in soboto, 21. septembra, ob 20. uri: Emil Filipčič: VESELJA DOM. Za izven. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Ljubljana PREMIERA Danes, 17., septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma torek popoldanski in izven Jutri, 18. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma sreda in izven. V četrtek, 19. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Stajerc v Ljubljani. Za izven in konto (razprodano). V petek, 20. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma petek in izven. V soboto, 21. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politaka, bolezen moja. Za abonma vikend in izven. SNG DRAMA Slovenska 27 Liubliana Cenjene gledalce obveščamo, da smo rok za vpis abonmajev podaljšali do srede, 18. septembra, od 9. do 14. ure (službeni vhod s Slovenske). Študentske abonmaje bomo vpisovali od 1. do 12. oktobra. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČI Dališki trg 5 Celje V četrtek, 19. septembra, ob IS.uri: T? T flliiplip" FLORENTINSKI SLAMNIK. Režiser: Vito Taufer. Za izven. Vse gledalce, ki se nam želijo v tej sezoni pridružiti, obveščamo, da bomo vpisovali abonma v času od 23. septembra do 5. oktobra 1996. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE : RIS KOROŠKA CELOVEC Mohorjeva knjigama - Danes, 17. t.m., ob 18.30 - Literarni večer z Bemdtom Rie-gerjem ob izidu njegovega romana Engel. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: v petek, 20. t.m., ob 19.00 - Otvoritev bosanskih dnevov z raszta-vo »Poniževanje lepote«: ob 20.00 -Koncert akademskega ženskega ansambla Preporod iz Sarajeva. V Četrtek, 26. t.m., ob 19.30 - Predstavitev sodobne bosansko-hercegovske literature. V soboto, 28. t.m., ob 20.00 - gledališčna predstava »Govor malemu človeku« Wilhelma Reicha. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4: v torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Eiszeit - Ledena doba» in »Bo bilo - Es wird gewesen sein«. TINJE Dom: danes, 17. t.m., ob 20.00 - Predavanje o rastlinskih Čistilnih napravah L. Tammegerjja. TRST Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Grad sv. Justa Triestate ’96 - Danes, 17. t.m., se zaključi ta poletna prireditev, ki je trajala od polovice junija. Prisotni bodo vsi sodelujoči DJ in Vaieria Vix, ki se bodo na začetek ob 22.00. XIX. Tržaški glasbeni september Capella civica V nedeljo, 22.t.m., ob 19.00 bodo v anglikanski cerkvi nastopili Claudia Vigini (sopranistka), Clara Giangaspe-ro (mezzosopranistka) in Elisabetta Buffulini (klavir). V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 pa bo v katedrali sv. Justa nastopil orglar Mauro Macri. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 18. t. m., ob 21. uri veder video filma: Jim Dine’s »A self portrait on the walls«; v Četrtek, ob 21. uri pa video »Ali about looking«. V petek, 20. t.m., ob 21.00 pa bo srečanje na temo »Kuhinja in besede«. Sodelovali bodo avtorji videa in knjige »Trst v kuhinji«. V soboto, 21. t.m., ob 21.00 - na ogled bo video plesne predstave. Prisotna bosta interpreta Elisabetta Caron in Massimo Gerardi. REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se nadaljujejo 2e tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Na drugem koncertu,ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 18.00 bo nastopila skupina Enseble vocale Istituzioni Harmoniche iz Bologne. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. RAZSTAVI TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: do 22. t. m. sta na ogled razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993) in razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 in 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do20. t. m. je na ogled razstava Fabia Zubinija. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brown, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabili-to, Fulvio Giannini in Lucia Pescador. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): Do 28. t.m. bo na ogled razstava slikarke Ne-vie Gregorovich. BEN ECI J A-SPETER V Beneški galeriji bo do 25. t.m., na ogled razstava slikarjev Alessandre Bernardis in Hermana Kosiča. Otvoritev ob 19. uri, Umik raztave vsak dan od 17. do 19. ure razen nedelje. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz kruSne sredice Emanuele Minchio. SEŽANA Mala galerija: Do 20.9. bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Motrans in ZKO Sežana. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Stras-se):do 10. oktobra je na ogled razstava Vernichtungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hewige Bledi. DANES Ob 20. uri (do sobote, 21. septembra, v ponedeljek, 23., ter v torek, 24., in v sredo, 25. septembra, ob 20. uri): Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dream), 1992. Režija: Emir Kusturica. Zagotovljen simultan prevod v slovenščino, podnapisi v srbohrvaščini. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. Ob 21. uri, premiera (in v torek, 17., ob 21. uri): FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodobni ples. Produkcija FGL in Art agencija, d.o.o., koprodukcija Cankarjev dom. Koreografija Matjaž Farič. GLASBA Sreda, 18. septembra, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob mednarodnem simpoziju o interpretaciji svetega pisma. Nastopajo: Komorni zbor RTV Slovenija, Mešani pevski zbor Obala Koper, Mladinski pevski zbor Maribor in Simfonični orkester RTV' Slovenija. Dirigent: Marko Munih in solisti. Program: J. Gallus, J. S. Bach, J. Brahms, P. Merku, F. Mendelssohn-Bartholdy, M. M. Ippolitov - Ivanov, M. Head, P. Kostianinen, A. Bmckner. V petek, 20. septembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consor-tium Musicum. Dirigent: Marko Letonja in solisti. Program: recitacija svetopisemskih besedil; L. Bernstein, F. Mendelssohn-Bartholdy. Za oba koncerta posebni popusti za skupine, dijake, študente in abonente Zlatega in Srebrnega abonmaja. ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Gledalisko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenti (če pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Gledališko-plesni abonma - ko ves, da imaš svoje mesto! Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica DC za sezono 1996/97. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA Zdraviliški trg 1 Rogaška Slatina V sredo, 18. septembra, ob 20. uri (Pavilijon Tem-pel): Serenade - ZPZ Rogaška Slatina, zborovodka: Mihaela Pihler. V soboto, 21. septembra, ob 20. uri (Kristalna dvorana): Koncert MePZ »Karntner-sAnger«, Innsbruck; zborovodja Kurt Baumgart-ner in MePZ »Upanje« Rogaška Slatina; zbroro-vodka Andreja Došler. METELKOVA Ljubljana Danes, 17. septembra, ob 20. uri: Koncert CANNIBAL CORPSE, MMOLATION, GODSCARD. Po uspešnem koncertu pred dvemi leti, se Cannibal Corpse zopet vračajo v Ljubljano v sklopu širše jugoslovanske turneje. Cannibal Corpse predstavljajo višek svetovnega death metala in so poslanci new yourske smrtne scene. V Ljubljano tokrat prihajajo s sosedi Im-molation. BLED ZELSKA CERKVICA Zelše ori Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelški cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Preprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošC Rec - Rec, Vom, Vinil-manija, Aligator v Kranju, Sračje Gnezdo v Novem mestu. INSTITUT »TOZEF STEFAN« lamova 39 Ljubljana Danes, 17. septembra, ob 14. uri, bo v avli Instituta »Jožef Stefan« otvoritev razstave slik Klavdija Palčiča. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9 Ljubljana V četrtek, 19. septembra, ob 20. mi bo v novem krilu Narodne galerije otvoritev razstave Biblija na Slovenskem. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušič in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Ljubljana Vojko Hemaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERI- JA Dunajska 31 Liubliana Na ogled je razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. Razstavo si lahko ogledate do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALEPI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMEP-CE Einsoilerieva 6 Ljubljana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. KUD F. PREŠEREN Korunova 14 Ljubljana Jutri, 17. septembra, ob 21. uri bo otvoritev razstave instalacij Čarobne Krause in Jiirgena Georga VVolfstadterja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revoilfc ciie 7 Ljubljana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Liubliana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Liubliana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duSe«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. RaZ' stavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem Zidovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2 Ljubljano Od 10. septembra je na ogled razstava samo- stojnega grafičnega obn kovalca Zdenka Bračev ca. (Do 5. oktobra) ŠPORT KOŠARKA / V NEDELJO START V Al LIGI Ih KOŠARKA / EVROPA NEDELJSKI IZIDI Za dvig kvalitete potrebne zmage Novi sponzor prvenstvo letno prispeva 2 milijardi lir - Dodatna sredstva z loterijo? MILAN - V nedeljo se bo zadelo 5' košarkarsko prvenstvo Italije, Uradna predstavitev pa je bila vde-aj v Milanu. Letos bo sponzor pr-Venstva skupina Nestle s svojo zDamko Polo, košarka pa si je izbo-• . ,®e dodatni prostor tudi na tele-Vlziji, saj bodo vsako nedeljo ob 19. Uri po RAI neposredno prenašali rugi polčas najpomembnejše ne-, uljske tekme. Novi sponzor ošarkarske lige bo prvi dve leti Pnspeval v blagajno po 2 milijardi »letno, pogodbo z Nestlejem pa ahko nato podaljšajo še za dve leti, s tem da bi Nestle letno nato pri-sPeyal 2, 25 milijarde lir. Skupaj s Pavicami za TV prenose bo tako Li-§a razpolagala letos s približno 4 ilijardami, kar pa kljub vsemu ne 0 zadostovalo za kritje vseh stroškov. Zato novi predsednik Lige Ange- 0 Kovati že govori, da bi ob more- 1 nnvem ietobasketu ali totosportu ahko dodatna sredstava zagotovili s srečkami ekspres loterije po vzoru »Gratta e vinci« ali pa z drugačno obliko loterije (kot je na primer za Monzo). Kovati je že napovedal, da bo do konca leta finančno ministrstvo zaprosil za odobritev. Toda denar sam po sebi prav gotovo ne bo prinesel tudi večje kvalitete. Tega se Kovati dovolj dobro zaveda in pravi, da zdaj košarka potrebuje tudi zmage. »Nic nam ne pomaga, da govorimo, da je naše prvenstvo najmočnejše po prvenstvu NBA, če tega ne potrdimo na igriščih po Evropi,« pravi. Zato vsi upajo, da bo na finalu Evropske lige v Rimu prisoten vsaj en italijanski predstavnik in da bo državna reprezentanca začela zmagovati. Kar pa se prihodnosti tiče, se pri Ligi zavzemajo, da bi v Evropi prišlo do kontinentalnega prvenstva po vzoru NBA, pri Čemer bi morali biti pogoji (finacna sredstva in infrastrukture) za nastop v takem prvenstvu zelo jasno določeni. Za pet italijanski ekip štart v evropskih pokalih Danes Scavolini, jutri v Veroni z angleško ekipo tudi Jan Budin RIM - Se pred začetkom italijanskega košarkarskega prvenstva pa Čaka pet italijanskih ekip že štart v evropskih tekmovanjih, razen v pokalu Radivoja KoraCa, kjer bodo štiri italijanske ekipe nastopile kasneje. Že danes, jutri in v Četrtek bo v areni pet prvoligašev. V evropskem pokalu bo Scavolini v Pesaru danes gostil Rabotnicki iz Skopja, drugi italijanski predstavnik Mash pa bi jutri v Veroni gostil angleškega predstavnika London Towers, za katerega bo letos igral tudi Jan Budin (na sliki) . V evropski ligi bodo Italijo zastopali Stefanel iz Milana in Kinder (Virtus) ter Teamsystem iz Bologne. Stefanel in Kinder bosta v Četrtek igrala v Istanbulu proti Ulkerju oziroma Efes Pilsnu, medtem ko bo Teamsystem isti dan doma igral s skromnim belgijskim predstavnikom Charleroijem. Dvajset dni zapora za Tombo ascoli pice N0 - Z.prarU da >>Mahe< Ascolij; lani bi berto r ^vajset Por, ka globo Jij on Tomb zato, k ko je snel prio K foto bi Po in AVTOMOBILIZEM / PQ RALLVJU PO AVSTRALIJI ___ Finec Tommi Makinen že svetovni prvak Do konca še dve dirki, toda njegova prednost je prevelika - Drugi trenutno Sainz ANKARA - Italijanska ženska mladinska odbojkarska reprezentanca je prvič v svoji zgodovini osvojila naslov evropskih mladinskih prvakinj, v finalu pa je gladko s 3:0 (15:9, 15:9, 15:9) premagala vrstnice iz Rusije, ki so (tudi kot Sovjetska zveza in Skupnost neodvisnih držav) doslej zmagale na vseh štirinajstih predhodnih evropskih prvenstvih. Nekateri zdaj že razmišljajo, da bi se tudi v ženski italijanski odbojki lahko začel zmagoviti ciklus, kot je bil to slučaj z moškimi, ki so leta 1989 po devetih zaporednih zmagah odvzeli evropski naslov takratni Sovjetski zvezi. Pred to zmago so Italijanke na mladinskih EP trikrat osvojile srebrnem kolajno. Uspeh mladink lahko nedvomno povežemo z načrtnim delom na mladinskem področju in z iskanjem visokih talentiranih igralk (poprečna višina mladinske ženske reprezentance je skoraj 185 cm), ki naj bi se uveljavile tudi v članski konkurenci. Toda ta zmaga kljub vsemu še ne pomeni, da se Italiji obetajo boljši časi tudi na članskem področju. Samo ena od teh igralk, ki so v Turčiji osvojile zlato, je namreč v svoji ekipi v začetni šesterki, vse ostale pa se bodo morale najbrž tudi letos zadovoljiti predvsem s treniranjem in gretjem rezervne klopi, kjer pa težko pridobiš ustrezne izkušnje za zaključevanje odločilnih žog. Tretje mesto so osvojile Poljakinje, ki so v tekmi za bron s 3:0 (15:10, 15:10, 15:11) premagale Francijo. IZIDI ZADNJIH TEKEM Za 1. mesto: Italija -Rusija 3:0 (15:9, 15:9, 15:9), za 3. mesto: Poljska - Francija 3:0 (15:10, 15:10, 15:11), za 5. mesto: Ukrajina -Hrvaška 3:0 (15:3, 15:3, 15:7), za 7. mesto: Grčija - Romunija 3:2; za 9. mesto: Nemčija -Češka 3:2, za 11. mesto: Turčija - Španija 3:1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Italija, 2. Rusija, 3. Poljska, 4. Francija, 5. Ukrajina, 6. Hrvaška, 7. Grčija, 8. Romunija, 9. Nemčija, 10. Češka, 11. Turčija, 12. Španija. PERTH - Z zmago na rallyju po Avstraliji, ki je veljal kot sedma preizkušnja za svetovno prvenstvo, je 32-let-ni Finec Tommi Makinen za volanom mitsu-bishi lancerja (na sliki AP levo skupaj s sovoznikom Seppom Harjan-nejem) osvojil svoj prvi svetovni naslov. Do konca manjkata sicer še dve dirki, toda Makinen ima 115 točk, njegov najnevarnejši tekmec, Spanec Carlos Sainz (ford escort co-sworth), pa zaostaja že za 41 točk in ga ne more ve c prehiteti. Dvakratnega svetovnega prvaka Sainza pa v boju za drugo mesto lahko prehiti Šved Eriksson (subaru im-preza), ki ima 66 točk, oziroma le 5 manj od Sainza. Branilec svetovnega naslova Škot Colin McRae (subaru impre-za) je izgubil preveč točk na začetku letošnjega prvenstva. Makinen je učenec štirikratnega svetovnega prvaka Juha Kankkune-na, doslej pa so o njem govorili kot o veCnem talentu, ki pa se mora še dokazati. In to mu je letos končno tudi uspelo. Vrstni red rallyja po Avstraliji: 1. Makinen (Fin/mitsubishi lancer) 4 ure 8 minut 50 sekund; 2. Eriksson (Sve/subaru impreza) +1 minuta 17 sekund; 3. Sainz (Spa/ford e c ort) +1:21 itd. Vrstni red za SP: 1. Makinen (Fin) 115, 2. Sainz (Spa) 74, 3. Eriksson (Sve) 66, 4. McRae (škot) 52, 5. Liatti (Ita) 41 itd.; vrstni red konstruktorjev: 1. Mitsubishi 293, 2. Subaru 284, 3. Ford 220. r ODBOJKA / EVROPSKO PRVENSTVO ZA MLADINKE Italijanke prekinile rusko dominacijo Bologna presenetljivo na vrhu A lige MILAN - Roma, Inter in presenetljiva Bologna so po dveh kolih še brez izgubljenih točk na čelu prvoligaške nogometne lige, medtem ko je Tabarezov Milan po nepričakovanem porazu v Ligi prvakov v sredo doma proti Portu v nedeljo izgubil Se v Genovi proti Sampdorii. Tokrat je presenetil Udinese, ki je z golom Bie iz enajstmetrovke sredi Rima premagal Lazio. Zemanovo moštvo je tako po dveh kolih skupaj z novincem Verono tudi edino še brez točk. IZIDI 2. KROGA: Atalanta - Fiorentina 2:2, Inter - Perugia 1:0, Juventus - Cagliari 2:1, Lazio - Udinese 0:1, Napoli -Reggiana 1:0, Piacenza - Roma 0:0, Sampdoria - Milan 2:1, Verona - Bologna 0:2, Vicenza - Roma 0:2. VRSTNI RED: Roma, Bologna in Inter 6, Parma in Juventus 4, Milan, Cagliari, Vicenza, Sampdoria, Pemgia, Udinese in Napoli 3, Reggiana, Fiorentina, Atalanta in Piacenza 1, Lazio in Verona 0. PRIHODNJI KROG: Bologna - Milan, Cagliari - Udinese, Fiorentina - Verona, Inter - Lazio (sobota), Napoli - Piacenza, Panna - Reggiana (sobota), Perugia - Juventus, Roma -Sampdoria (sobota), Vicenza - Atalanta. Tretji zaporedni remi Triestine v C2 ligi RIMINI - Nogometaši Triestine so tudi v 3. krogu prvenstva v C2 ligi samo remizirali. V Riminiju so proti istioi-menskemu domačemu klubu igrali 1:1. Strelec zadetka za Tržačane je bil Marsich v 22. minuti, le dve minuti kasneje pa je Mosca zadel še vratnico. Domačini so izenačili v zadnji minuti prvega dela, v 58. minuti pa je vratar Triestine Vinti ubranil enajsmetrovko. Rimini - Triestina 1:1 (1:1) Strelca: Marsich v 22. in Comacchia v 45. min. TRIESTINA: Vinti, Zanotto, Grandini, Brevi, Auba-meyang, Scattini, Gubellini (od 59. min. Aldrovandi), Pava-nel, Mosca (od 51. min. Taribello), Do Costanzo, Marsich (od 77. min. Polmonari). IZIDI 3: KROGA: Baracca - Livorno 2:2, Iperzola - Forli 2:1, Maceratese - Ponsacco 1:0, Piša - Fano 2:0, Rimini -Triestina 1:1, Sandona - Massese 1:0, Temana - Arezzo 0:0. Tolentino - Pontedera 1:1, Vis Pesaro - Giorgione 2:1. VRSTNI RED: Piša in Maceratese 7, Sandona 6, Tolenti no, Iperzola in Temana 5, Livorno, Fano, Pontedera, Vis Pesaro in Ponsacco 4, Triestina, Arezzo in Massese 3, Baracca 2, Giorgione, Rimini in Forli 1. PRIHODNJI KROG: Arezzo - Iperzola, Fano - Tolentino, Forli - Baracca, Giorgione - Maceratese, Livorno - Temana, Massese - Vis Pesaro, Ponsacco - Rimini, Pontedera - Piša, Triestina - Sandona. B liga: samo Lecce s polnim izkupičkom IZIDI 2. KROGA: Brescia - Palermo 1:1, Cesena - Reggina 3:1, Cosenza - Bari 1:0, Cremonese - Genoa 2:1, Empoli - Sa-lemitana 2:0, Foggia - C. di Sangro 2:0, Lecce - Padova 3:0. Lucchese - Chievo 0:0, Pescara - Ravenna 2:1, Venezia - Torino 1:1. VRSTNI RED: Lecce 6, Pescara, Torino in Vhievo 4, Cesena, Bari, Empoli, Ravenna, Cremonese, Foggia, Salemita-na, Cosenza, Castel di Sangro in Padova 3, Lucchese in Palermo 2, Genoa, Venezia in Brescia 1, Reggina 0. PRIHODNJI KROG: Brescia . Lucchese, Castel di Sangro - Cremonese, Chievo - Cesena, Genoa - Cosenza, Lecce - j Foggia, Padova - Venezia, Ravenna - Empoli, Reggina - Pe- \ scara, Salemitana - Palermo, Torino - Bari (sobota). SNL: SCT Olimpija še brez zmage LJUBLJANA - Ljubljanska SCT Olimpija je po sedmih krogih slovenskega nogometnega prvenstva še edina brez zmage in presenetljivo na zadnjem mestu. IZIDI 7. KROGA: Publikum - SCT Olimpija 1:0, Koper -Mura 0:1, Korotan - Hit Gorica 0:0, Primorje - Maribor Branik 1:0, AS Beltinci - Rudar 1:1. VRSTNI RED: Rudar 15, Primorje 12, Maribor Branik, j HTT Gorica, Mura in Beltinci 11, Publikum in Koper 7, Ko- \ rotan 6, SCT Olimpija 3. Salzburg še naprej v vodstu DUNAJ - V 9. kolu nogometnega prvenstva v avstrijski 1. zvezni ligi je SV Salzburg utrdil prvo mesto na lestvici. V gosteh je slavil prepričljivo zmago (4:0) nad dimajsko Au-strio in doslej osvojil 20 točk. Na drugem mestu z 18 točkami je enajsterica FC Tirol iz Innsbrucka, ki je tokrat - prav tako v gosteh - premagala Sturm Gradec z 1:0, tretji pa je -kljub porazu - Austria Dunaj s 15 točkami. Z zmago nad SCN/Admira (4:1) se je Rapid Dunaj povzpel na četrto me sto. Rapid ima 12 točk, toda tekmo manj. (I.L.) SAK dobil derbi proti Pliberku 1:0 CELOVEC - V šestem Kolu prvenstva v avstrijski regionalni ligi (3. divizija) so nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) slaviti tretjo zmago. Pred skoraj 1000 gledalcev v celovškem štadikonu so varovanci trenerja Helmuta Kiri-sitsa premagati močno ekipo iz Pliberka z 1:0 (1:0) in se na lestvici povzpeli od sedmega na peto mesto. Zmagoviti gol je dal hrvaški legionar Grujič iz enajstmetrovke. SAK ima deset točk, za prvouvrščenim VVelsom pa slej ko prej zaostaja kar osem točk. Najboljši koroški klub v ligi pa je še naprej WAC iz VVolfsberga s 15 točkami. (I.L.) Uspešen štart odbojkarjev ŠK Dob CELOVEC - Odbojkarska ekipa SK Dob je uspešno štarta-la v prvenstvo v 1. avstrijski zvezni ligi. Moštvo, ki ga trenira slovenski trener Bojan Ivartnik, je v koroškem derbiju po hudi borbi premagalo celovški Hypo-VBK tesno s 3:2 (2/-12) 9/-16/10). Med najboljšimi pri Dobu jebil tudi tokrat Bojan Mlakar iz Slovenije, uspešen pa je bil tudi prvi nastop tretjega legionarja v ekipi Doba, Redjinalda Visnapoua iz Latvije. (I.L.) Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: Xll 21X 122 1X11; DOBITKI: 13 (96 dobitnikov) 93.989.000 lir; 12 (3387 dobitnikov) 2.661.000 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 1-3-10-14-16-18-25-29; DOBITKI: 8 (28 dobitnikov) 131.278.000 lir; 7 (1808 dobitnikov) 1.521.800 tir; 6 (55912 dobitnikov) 48.900 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI 22 X2 H XI XX; dodatna dirka: 9-15; 14 (ni dobitnikov, prenos v nagradni sklad za naslednje kolo 423.028.299 lir), 12 (25 dobitnikov) 16.921.000 lir; 11 (556 dobitnikov) 760.000 lir; 10 (5.360 dobitnikov) 78.000 lir. ŠPORT Torek, 17. septembra 1996 ROLKANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI KOŠARKA / TURNIR DEL NEGRO David Bogateč osvojil zlato kolajno v štafetnem teku Veliko zadoščenje za Mladininega rolkarja po sobotnem 4. mestu med posamezniki - Guido Masiero, sicer Mladinin član, »srebrn« med masterji 7 Za Mladininega rolkarja Davida Bogatca je bil nastop na svetovnem prvenstvu v Budimpešti izjemno uspešen. Po odličnem 4. mestu v soboto med naraščajniki je Bogateč osvojil v nedeljo v isti kategoriji zlato kolajno v štafeti. Sicer pa je bilo SP v Budimpešti sploh zelo uspešno za Mladino, saj je njen prestavnik Guuido Masiero med posamezniki v kategoriji master 1 osvojil srebrno kolajno, bil je slabši le za »nepremagljivim« nemškim prestavnikom. V soboto v zasledovalnem teku je David Bogateč imel dokajšnjo smolo, saj mu je le padec preprečil Se večje zadoščenje, to je eno izmed kolajn. Proga (18 km dolga) je bila spolzka in stalno je deževalo, David pa je malo pred koncem padel in tako izgubil najmanj 15 sekund, kar ga je verjetno stalo 3. mesto. Sicer je, glede na pro- log, nadoknadil dve mesti, od 6. se je povzpel na 4 mesto. VRSTNI RED: 1. David Giles-sen (Švedska) 32:50, 0; 2. Jeney Gyula (Madžarska) 33:50, 0; 3. Simone Buziol (Italija) 34:23, 0; 4. David Bogateč (Italija) 34:46, 0. Ge je bil David v soboto malce razočaran, saj je 4. mesto med športniki vselej »zelo nehvaležno«, saj ti za las uide kolajna, mu je naslednji dan prinesel veliko zadoščenje. V štafeti med naraščajniki je namreč z italijansko reprezentanco premočno osvojil prvo mesto in s tem tudi zlato kolajno. Na 24 km dolgi in razgibani progi (vsak tekmovalec je moral premikati 8 km) so startah skupaj masterji, mladinci in naraščajniki. David je startal kot prvi in je bil mladincem stalno za petami. Ta taktika se mu je še kako obreestovala, saj je kot naraščajnik bil daleC najboljši in predal štafetno palico Robertu Sighelu s 50 sekundami prednosti pred drugouvrščenim. Tako Sighel kot Buziol sta nato brez težav obdržala prednost in italijanska štafeta je tako tudi premočno zmagala. VRSTNI RED: 1. Italija (David Bogateč, Roberto Sighel, Simone Buziol) 45:10, 0; 2. Madžarska 46:11, 0; 3. Nizozemska 46:20, 0; 4. Nemčija 48:20, 0. »Z zlato kolajno sem seveda izredno zadovoljen in žal mi je, da mi ni upselo osvojih eno izmed kolajn tudi med posamezniki. V štafeti sem dokazal, da lahko dosežem veliko veC. To prvenstvo je bilo zame izredno koristno, poleg tekmovalnih izkušenj, ki sem si jih nabral na tem prvenstvu, sem lahko spoznal tudi novosti glede treniranja in sploh sem spoznal tudi veliko novih ljudi,« je zadovoljen dejal David Bogateč, (bi) Jadranovci so se morali zadovoljiti z drugim mestom V velikem finalu zaslužen uspeh Gemone - Tudi mladinci drugi H NOGOMET / TURNIR ŠD VESNA h NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Drevi odločilna tekma med Juventino in Vesno Primorje in Zarja ostala praznih rok Manzanese pretrd oreh za Prosečane - Bazovci bi lahko presenetili San Sergio V okviru turnirja ŠD Vesna bo drevi ob 20. uri v Križu odločilno srečanje med štandresko Juventino in domačo Vesno. Danes bi morah sicer odigrati dve tekmi, ker pa je Zarja, zaradi številnih poškodovanih igralcev, odstopila s turnirja, bo na sporedu le ena tekma med Križani in Standrežci. In prav to srečanje bo tudi odločalo o prvem mestu na tem turnirju, saj ima Vesna po dve kolih 6 točk, Juventina pa 5. Medtem ko bi Križanom za 1. mesto zadostoval tudi neodločen izid, pa morajo drevi Standrežci nujno zmagati, če želijo osvojiti pokal. Po tekmi bo na sporedu nagrajevanje. Memorial Husu: jutri finale ob 20.30 Finale memoriala bratov Husu med Primorjem in Bregom, ki bi moral biti na sporedu že v petek, so dokončno preložili na jutri. Srečanje se bo začelo ob 20.30. Upati je, da bo tokrat vreme organizatorju le bolj naklonjeno in da bo predvsem proseško igrišče nared za tekmo. Zarja - San Sergio 1:2 (0:2) STRELCI: Luče v 8. min., Di Donato v 35.min. in Pettarosso v 60. minuti. ZARJA: R. Kočevar, Dussoni (od 40. Lorenzi), Pettarosso, Kariš (od 75. G. KrižmanCiC), Valzano, Leonardi, Pri-sco, Fajt, Ravalico, Sclaunich, Deste (od 82. min. F. Kočevar). Proti San Sergiu, eni izmed boljših ekip elitnega prvenstva, je Zarja igrala po svojih moCeh: potek tekme je v bistvu bil odvisen od San Ser-gia, ki je v prvem polča- su igral, kot zna, v drugem pa dokaj lagodno, če ne že počitniško. Tako so gostje v prvem polčasu dosegli dva gola in bili Se nekajkrat nevarni, v drugem pa so ob netočnosti napadalcev, nekaterim drznim posegom »Zenge« Kočevarja (standardno mesto je upravičeno spet njegovo) celo tvegali, da iz Bazovice odidejo brez zmage. Zarja je namreC kmalu znižala zaostanek (krasen predložek Fajta in strel z glavo Pettarossa) in tudi imela nekaj priložnosti, da pripravi presenečenje. Sicer pa je, kljub dobri predstavi, stanje v bazovskem taboru bolj sivo kot rožnato obarvano, saj seje pet dni pred prvenstvom znašla brez obrambe: Grgič je na odsluženju vojaškega roka, Štrukelj je poškodovan, Dussoni pa se je poškodoval v nedeljo. Resnici na ljubo, je treba priznati, da so včeraj nastopili kar trije mladinci oziroma naraščajniki, ki so svojo nalogo opravili res solidno: Kariš, Lorenzi in KrižmanCiC bodo verjetno v teku prvenstva prišli še kako prav. H NOGOMET / NAŠE EKIPE 2.7n 3. AMATERSKE LIGE V DEŽELNEM POKALU Vesna zamudila priložnost Breg A in Kras zmagala SKUPINA A San Giovanni - Vesna 2:1 (0:1) VESNIN STRELEC: Fonda v 30. min. VESNA: De Rota, Giovini, Germani (Blocar), Graniero, Soavi, Malusa, Morassut (Poli), Cutrara, Fonda (Pussini), Sedmak (Majcen), Košuta. Kriška ekipa je izgubila lepo priložnost, da bi osvojila vsaj točko na tem srečanju. Vesna je namreC v prvem polčasu taktično dokaj strumno igrala in tudi zasluženo povedla z Egonom Fon-do, ki je prisebno izkoristil predložek Saše Košute. V drugem polčasu so gostitelji odločno prejeli pobudo v svoje roke, imeli terensko premoč, izenačili pa so šele 15 minut pred koncem po napaki kriške obrambe. Zmagoviti gol pa so dosegli dokaj sreCno in tudi tega po napaki Vesnine obrambe 10 minut pred iztekom tekme. OSTALI IZID: San Lorenzo -Isonzo San Pier 1:1. VRSTNI RED: Isonzo San Pier 7, San Giovanni 6, Vesna 3, San Lorenzo 1. KVALIFICIRAN: Isonzo San Pier. OSTALI IZID: Venus - CGS SKUPINA C2 V tej skupini je bila doberdob-ska Mladost v nedlejo prosta. OSTALA IZIDA: Pro Farra -Isonzo Turriaco 3:0, Sagrado -Pieris 1:0. VRSTNI RED: Pro Farra 7, Mladost, Isonzo Turjak in Sagrado 3, Pieris 1. PRIHODNJE KOLO: Pieris - Mladost. SKUPINA Dl Breg - Campanelle 2:0 (1:0) STRELEC: Laurizza v 33. in 75. min. obakrat iz 11-metrovke. BREG: G. D’Agnolo, Maiorano, Paoletti, Laurizza, Švab, Prašelj (Chermaz), Slavec, Sancin, Ole-nik, Vuk, Buzzi (Naldi). Brežani so dosegli že tretjo zaporedno zmago v deželnem pokalu in si tako dve koli pred koncem zagotovili igranje v naslednjem delu pokala. Tekma ni bila zelo zanimiva. Domačini so oba zadetka dosegli iz enajstmetrovk. V prvem primeru je bila morda sodniška odločitev dvomljiva, v drugem pa je bil prekršek nad Chermazom očiten. prekrš (E.B.) 2:0, prosta Chiarbola. VRSTNI RED: Breg 9, Venus 4, Chiarbola 3, Campanelle 1. PRIHODNJE KOLO: CGS - Breg. SKUPINA D2 Kras - Montebello Don Bosco 4:0 (1:0) STRELCI: Vatta 2, Indiano, Macor. KRAS: Rebez, Bratovic, Angelini, Vatta, Norbedo, Ridolfo, Mauro (Salice), Vlah (Macor), Vodopivec, Chies, Indiano. Krašovci so brez večjih težav odpravili tudi drugo oviro v tem pokalu in tako skupno s Portua-lejem vodijo na lestvici te skupine. In prav v nedeljo se bosta vodilna pomerila med seboj. O nedeljskem srečanju ni dosti kaj reči, takšna je bila namreč premoč Krasove ekipe, ki je bila v vseh elementih boljša od Monte-bella in je poleg tega zgrešila tudi enajstmetrovko. Portuale - Breg B 7:1 (3:0) BREGOV STRELEC: Scibilia v 80. minuti. BREG B: Buranello (Corrente), Scibilia, Babudri, Kozina, Bekar (Kariš), Camassa, Biondi, Curzo-lo, Rocchetti, Ota, Luisa (Udo-vicic) V zadnjem srečanju deželnega pokala je druga ekipa Brega doživela pravi polom, Vendar, kot je sam trener Tron priznal, Portuale je igral brezhibno in poskrbel Brežanom s pravo nogometno lekcijo. Kot delno opravičilo naj omenimo, da so »plavi« nastopili v okrnjeni postavi. (E.B.) VRSTNI RED: Kras in Portuale 6; Breg B in Don Bosco Montebello 1. PRIHODNJE KOLO: Kras - Portuale (22. trn.). Na sliki (foto KROMA): Vesnin trener Moreno Nonis. Ni odveč še potrošiti nekaj besed o naravnost fantastičnem bazovskem pravokotniku, ki močno spominja na kako perzijsko (zeleno) preprogo. Marko Fajt je o njem dejal: »DaleC naokrog ni takega...!« (dk) Primorje - Manzanese 0:3 (0:2) STRELCA: Tolloi v 12. min. in 55. min. ter Mansutti v 80. minuti. PRIMORJE: Babich (od 75. min. Savarin), Crocetti, Guštin, M. Stoka (od 46. min. Bralni), Matcovich, Emili, Štolfa (od 70. min. Ban), Škabar, Zucchi, SardoC, Blanos. Manzanese je bil po pričakovanju pretrd oreh, saj je to ekipa, ki letos starta na povratek v meddeželno ligo in »poldruga liga razlike« je na Rouni očitno prišla na dan. Pro-seCani so bili stalno v podrejenem položaju in če k temu še prištejemo dejstvo, da so igrali brez dveh morda najbolj izkušenih igralcev, to je Pescato-rija in Misleja, manjkal pa je tudi »companero« Peter Stoka, ki se danes vrne iz Kube, je jasno, da drugačen potek tekme ne bi mogel biti. Srednja starost »rdeče-rumenih« je bila 22 let, pri Manzaneseju pa je igralo nekaj takih mačkov, ki so celo za elitno ligo pravi luksuz. Eden izmed teh je gotovo Riccardo Tolloi, ki je redno spravljal v težavo pro-seško obrambo in svojo predstavo »zabelil« z dvema goloma. Skratka, nic več kot trening tekma proti močnejšemu nasprotniku. (dk) URTMin „ fadran TK° Arena 9’ 'omasini E ZA 3. MESTO rirso - Don BosC° h RED: L ran TKB, 3. ^ DonBosco. INSKI TURNK E ZA 1. MESTO . - Jadran N: Franco j 2, Poz^ IT :linsky 8, Sla zci so zaradi Džnost, ^ mesto na j so bili tebflP so pomang. . Gen10' ODBOJKA / 2ENSKI TURNIR ZA POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV Zmagal Brno, združena ekipa Koimpex pa takoj za Čehinjami Naša ekipa je kljub pomanjkanju treninga in neuigranosti dokazala, da bo v letošnjem prvenstvu zelo konkurenčna - 3. Martignacco, 4. Kastav )°čih ekip in najbolj osameznjc (na sliki f tna) se je v nedeljo tn?C^na^ zaključila snja izvedba metin ar ,®§a ženskega odbojk 2Q68a turnirja za pokal' teHtf ??žrtev’ ki ga j® 1 o, 1*° Sportao združe °ga pod pokrovitel DnH 1Q hi ci TTn-r/ioo Lurnir jt o° .onia uspel, tako Sanacijskega kot ti paničnega vidika. N t^manja pa tudi i : n°sti je v slovet i. .,sPl°h tržaških jkarskih krogih zb I udi po druge dnevu je 7 kot po prven Se žvbra' Ceprav ^ uigrana in se j: 6 ^na’ da ima za £ eden skupnega f ’ zelo dobro obet T6rla seveda ‘.cm številen se je v dve rV^o 14 odboji Jjlagopajihb sm( 3r ie že zdaj j ek;0 ^ združitvi kr p dobili enoto ^aiocem se prv, Prav gotovo ■ltlYna- Vodstv je^djo zadeh i Ste fia * lvulot. ki aujeesP2mnari fc6mbni°b l0d6tn°bStOja ntnico soc podjetjem Koimpex, ki je tudi glavni sponsor združene ženske ekipe. Povrnimo se na strogo tekmovalni del. Po dveh sobotnih tekmah, o katerih smo že poročali, so bile v nedeljo na sporedu Se Štiri, saj jih je vsaka ekipa odigrala po dve. Brno, ki je v svoji najtežji tekmi že v soboto odpravil Koim-pex s tesnim 3:2, je imel v nedeljo lažje delo, saj je le Martignaccu uspelo, da mu je odvzel set. Češka Sesterka je tako osvojila prvo mesto in tudi drugič zapored prehodno trofejo, iz krnskega kamna stilizirani bazoviški spomenik, delo umetnika Pavla Hrovatina. Tudi Koimpex se je odlično odrezal, saj je tako jutranjo kot popoldansko tekmo osvojil brez izgubljenega niza. Lažjo nalogo je imel popoldne, ko mu utrujeni Martignacco ni nudil hujšega odpora, zjutraj pa je kar dva niza osvojil z minimalno razliko v točkah. Kastav, hrvaški prvoligaš, je resda nastopil nekoliko okrnjen, vendar smo od njega le pričakovali veC. Martignacco pa se je predstavil kot dobro uigrana celota, ki bo v C 1 ligi prav gotovo odigrala vidno vlogo. Nedeljski izidi: Koim-pex - Kastav 3:0 (16:14, 15:8, 17:15), Brno - Martignacco 3:1, Brno - Kastav 3:0 (15:6, 15:10, 15:10), Koimpex - Martignacco 3:0 (15:3,15:5,15:6). Lestvica: 1: Brno, 2. Koimpex, 3. Martignacco, 4. Kastav. KOIMPEK: Benevol, Ciocchi, Cok, Fabrizi, Fle-go, Barbara in Paola Gre-gori, Gruden, Mamillo, Masten, Pertot, Sricchia, Vodopivec, Zadnik. KOŠARKA / TURNIR K2 SPORI Italmonfalcone na koncu zasluženo pred vsemi Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, med katerim se je Slogin tajnik Ivan Peterlin najprej zahvalil podjetju Eurosava za pokroviteljstvo tega pomembnega turnirja. Vse nastopajoče ekipe so dobile pokale, ki so jih v nagradni sklad prispevali naše ustanove in podjetja. Nagrado pa so prejele še Maxi Sricchia (Koimpex) kot najboljša tolkacica, Petra SrCinova (Brno) kot najboljša podajaCica, za najboljšo igralko pa je bila izbrana Martina Strašako-va (Brno). Ob tej priložnosti je Športno združenje Sloga podelilo priznanje tudi nekdanjemu mednarodnemu sodniku in velikemu prijatelju odbojke Ginu Ca-puttu, ki je prav v soboto praznoval »zlato poroko« z odbojko. (INKA) Tretja trofeja K2 Šport se je zaključila z zasluženo zmago ekipe Italmon-falcona, ki je v finalni tekmi suvereno 84:74 premagala ekipo Puiatti La gioielleria iz Gradišča, pri kateri pa ni igral poškodovani bivši prvoligaš Moreno Sfiligoj. V malem finalu za 3. in 4. mesto pa je tržiški Pom pregal Florimar iz Sta-rancana 74:63. Vse nastopajoče ekipe so dokazale, da razpolagajo z zares kakovostnim igralskim kadrom, saj so se znatno okrepile z igralci iz višjih lig, tako da bodo verjetno odigrale vidno vlogo v svojih prvenstvih. O domačem moštvu, organizatorju turnirja Domu Agorest, pa je vsaka sodba preuranjena, saj ekipa trenira komaj dva tedna. Gotovo pa se vsi igralci zavedajo, da bo sezona naporna in da je končni uspeh odvisen le od vloženega truda. KonCna lestvica trofeje K2 Šport: 1. Italmonfalcone, 2. Puiatti La gioielleria, 3. Pom, 4. Florimar Starancan, 5. Dom Agorest in Ardita Gorica. Za najboljšega igralca pe je bil izbran Roberto Samsa (Pom). (Semolič) "GjAMlŽM TENIS / NA PRVEM KVALIFIKACIJSKEM TURNIRJU TRETJEKATEGORNIKOV n Uspel namiznoteniški kamp v organizaciji Romskega društva r^i teden septembra se je v zgoniški telo-adnici odvijal namiznoteniški kamp. Na- eia kampa, ki ga že vrsto let organizira biM^0 ^ ^ras ie bil ta, da bi se mladi Iju-telji športa lahko seznanili z namiznim te-s°ni. Sodelovalo je kar 24 uCencev osnov-111 nižjih srednjih, ki so vsak dan inten-ža?0 Vacbb od 9.00 do 11.30, po kosilu in n. Uženem počitku pa so nadaljevali s tre-lrigom od 14. do 17. ure. Veliko Časa je bilo posvečenega tudi splošni telesni vadbi. S r" strim urnikom je teden kar prehitro minil. Ver°kom je bilo še posebno všeC, da jih je cine namiznega tenisa učil glavni Krasov ner, Kitajec Ge Keqiang, njegova žena Xuelan, Sonja in Robi Milic. Njim je s^magal0 še šest Krasovih igralk. Ob koncu y Popravili še turnir z bogatimi nagradami. RaG/u lupini popolnih začetnikov je zma-ce ■ ex Jevnikar pred Robertom Vodopiv-ln Andrejo Farneti, v drugi skupini Sara Sv*ar*n Preri Alessio Gerebizza in Zaneto p ,ara’ y tretji skupini je med krasovci zma-Mot jUrb Vere pred Urošem Fabianijem in 2 a®° Doglia. Športnike je bil kamp lepa izkušnja. Uštvu pa upajo, da se bodo njihove vrste P°VeCale z novimi igralci. UJ.) Martina Milič premagala vse svoje nasprotnice Na splošno je Krasova ekspedicija dosegla lep uspeh Na prvem državnem kvalifikacijskem turnirju za tretjo kategorijo v Padovi je bila Krasova ženska vrsta izredno uspešna. Zmagala je 12-letna Martina Milič. Za mlado krasovko, Članico reprezentance, je bila to velika potrditev. Na turnirjih po jakostnih rangih so namreč leta postranskega pomena. Martina se je moraja prebijati do zmage v hudih spopadih z veterankami. V skupini je nadigrala turinsko veteranko Bongertovo (-19,15,16) in Ne-potijevo (2:0) ter D’aprile (2:1), da je zasedla vodilno pozicijo. V osmini finala je naletela na Miriam Rossi iz Cunea, s katero je Martinina mama Sonja Mihe osvojila državni naslov v ženskih dvojicah veterank. Mlada krasovka jo je v ogorčenem boju premagala z 2:0 v setih. V polfinalu in finalu je Martina porazila še dve igralki iz Južne Tirolske, in sicer Pichlerjevo (-9, 19, 19) in Sabrino Segrer (19, 18). Lep uspeh je z 9. do 16. mestom dosegla tudi Irena Rus tja. Zmagovalka svoje skupine je po gladki zmagi prvega kroga nad Adrianovo (6, 13) v osmini finala naletela na Rossijevo (-20, 20, -18). Med prvih dvaintrideset se je uvrstila Nina Milic, v prvem krogu drugega dela tekmovanja pa ji je stala nasproti polfinalistka Pichlerjeva (- 18,11, -15), v skupini pa je bila njena nasprotnica tudi finalistka Segrer. Od treh Krasovih novopečenih tretjekategornic je prijetno presenetila Barbara Santini, ki je svoj krst kronala s prvimi kvalifikacijskimi točkami in uvrstitvijo med prvih 32 igralk. Jasmin Kralj in Kristina Stubelj sta imeli občutno težje nasprotnice v skupini. V Jasminini so bile Rosso, Orlandi in Mattijeva, pri Kristini pa uveljavljene igralke tretje kategorije kot Crespijeva in Alghisi, ki so jima preprečile nadaljnjo igro. Krasovke so segle Se po bronu v igri dvojic s parom Irena Rustja/Martina Milic. Po dveh zaporednih zmagah sta morali krasovki priznati premoč para Molina/Caimi. Dvojici Nina Milic/Kristina Stubelj in Jasmin Kralj/Barbara Santini sta se morali zadovoljiti z uvrstitvijo med prvih 16 parov. Med 128 igralci je edini Krasov moški predstavnik Andrea Bertolotti dosegel uvrstitev med Stiriinšestdeseterico. V predtekmovanju skupin si je z zmagami nad Bernuzzijem, Onofrijem in Savoio zagotovil vodilno mesto, zatem pa v nadaljevanju v drugem izločilnem krogu ko-lonil proti Sigolu, obakrat na 18. točki. JADRANJE / REGATA »OPTIMISTOV« Lara Prašelj (Sirena) povsem zasluženo osvojila 1. mesto Odlična organizacija - Tudi ostali naši jadralci so zadovoljili Mednarodna regata optimistov, ki jo je v nedlejo priredil TKP Sirena, je povsem uspela, tako glede odlične organizacije kot udeležbe. Na startu je bilo namreč kar 60 jadrnic v prestavništ-vu 12 društev. Za Sireno pa je bila regata še toliko bolj uspešna, sa je prav Sirenina jadralka Lara Prašelj posegla po prvem mestu. Sicer pa so se nedeljske prireditve udeležili skoraj vsi mladi jadralci obeh naših društev in z uvrstitvami tudi povsem zadovoljili. Organizator je imel sreCo pri vseh treh plovili, saj so bile vremenske razmere dokaj ugodne. V prvem plovu je burja pihala z jakostjo 6-8 m na sekundo, v ostalih dveh pa je bil maestral z 2-4 m na sekundo. REZULTATI 1. plov: 1. Giorgio Ra-mundo (Adriaco Ts); 2. Lara Prašelj (Sirena); 3. Michele Bassa (GV Ts). 2. plov: 1. Andrea Mi-calli (Barcola Grignano); 2. Giacomo de Gavardo (YC Adriaco); 3. Lara Prašelj (Sirena). 3. plov: 1. Giacomo de Gavardo (YC Adriaco); 2. Lara Prašelj (Sirena); 3. Marco Vascotto (GV Ts). SKUPNI VRSTNI RED: 1. Lara Prašelj (Sirena); 2. Giacomo de Gavardo (YC Adriaco); 3. Andrea Micalli (Barcola Grignano); 15. Dean Cec-chi (Sirena); 33. Mirjan Malalan (Cupa); 36. Dejan Mahne Kalin; 42. Alan Mahne Kalin (oba Sirena); 47. Tomaž Le-giša; 50. Sandi Suc (oba Cupa); 52. Erik Černigoj (Sirena); 53. Alessio Spa-doni; 56. Marina Piculin (oba Cupa); 58. Matej Rebula (Sirena); 60. Tomaž Jazbec (Cupa). Po nagrajevanju je sledila zakuska, tako da so mladi tekmovalci zares preživeli lepo »jadralno nedeljo«. Lari Prašelj je priznanje izročil Bruno Bogateč (F. Kroma) Obvestila MINIB ASKET BOR Košarkarski klub Bor organizira tudi letos tečaj miniba-sketa. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci. Najmlajši 1, 2 in 3 razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 16.30, starejši pa uro kasneje. Informacije Corbatti, Tel. 361476 ob uri kosila. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 1996/97 Solo plavanja in rekreacijo v bazenu na Alturi v Trstu. Vpis in informacije še do petka, 20. t.m., po tel. St. 51377 od 18. do 19. me. SKBRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba ProseSka ul. 131 - OpCine, vsak ponedeljek do 30. t.m., od 19. do 20.30. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer mlajša skupina torek in Četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri ali pa po telefonu St. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SD BREG - košarkarska sekcija sporoča, da so se pričeli treningi s sledečim umikom: propaganda letnik 84/85 ob torkih, sredah in petkih od 15. do 16.30; minibasket letniki 86, 87, 88, 89 in 90 ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vaditelja David Pregare in Pierpaolo Brazzani. Vse informacije tel. St. 228334. ŽENSKA ROKOMETNA EKIPA KRAS obvešča, da se bodo treningi začeli DANES, 17. septembra, ob 19.30 v Športnem centru v Zgoniku. Treningi bodo ob torkih, Četrtkih in petkih. Vabljene tudi nove igralke. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO 18 Torek, 17. septembra 1996 z" Horoskop il¥ OVEN 21. 3. - 20.4: S partneijem se bosta sporekla glede skupnega olja, M si ga predstavljata vsak po svoje. Ne vztrajajte pri svojem, dokler se ne prepričate, alijesplohizvedljiv. BIK 21.4. - 20. 5.: Bistroumni boste, zato vas bo-1 do nadrejeni radi. pokušali in vam z veseljem predali vodstvo nad poslom, ti se mu sami ne Čutijo kos. Toli- ko bolje zj vaš ponos. M M <61 M M) M kh DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Zadnji čas za obdaritev nekoga, M vam je v preteklosti nesebično pomagal, kajti spet priliaja btdcbje, ko boste potrebovali njegovo modrost, izpeljano iz bogatih izkušenj, RAK 22.6. - 22. 7.: Zamikalo vas bo, da bi se podali v poslovno tveganje z nekom, ti ga poznate slabše kot lastne nohte. Ne tvegajte, preden se ne prepričate o nj^ovih resničnih sposobnostih. LEV 23.7. - 23.8.: Kljub zadovoljivo polni denarnici boste vseskozi tarnali nad revsdno in hlepeli po bogastvu. Pojdite za eno noč med klošarje, izpraznite denarnico in okusite tla DEVICA248.-22.9.: Kljub zavidljivim uspehom še zmeraj ne boste zadovoljni Kako bi le bili, ko pa se nenehno izogibate pravim vzrokom nezadovoljstva ter se slepite z fluzijami. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Želeli boste povdariti svojo pomembnost, žeto boste s prstom kazali na slabosti drugih. Napak; veliko več boste dosegli, te boste samokritično pkazali na svoje. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Usmerjeni boste zlasti k sebi, zato bodo bližnji marsikdaj na trnih; pomislili bodo namreč, da se v vaši notranjosti znova pripravlja nevilrta, ki bo namočila tudi njih. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Želeli boste izzvati pohvalo nadrejenih, zato boste pri debi nadvse vestni in natančni. Za pohvalo povsem dovolj, za napredovanje pa boste morali pokazati veC. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z zvito ukano boste m svojo stran pridobili nekoga, ki slovi po močnih zvezah. A kaj vam bodo zveze, ko pa nimate niti načrta niti poguma, da bi jih izkoristili VODNAR 21.1.»19. 2.: Partner vam bo s svojimi izpadi tečnobe zlezel vrh glave. Kritizirali ga boste po dolgem in počez, ne da bi se zavedali, da pravzaprav trosite svoje nezadovoljstvo. RIBI 20.2. - 20. 3.: .Želeli boste povdariti svojo pomembnost, žeto boste s prstom kazali na slabosti dru-gili. Napak; veliko več boste dosegli, te boste samokritično pokazali na svoje. Petindvajset let Greenpeacea Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace te dni praznuje 25-ietnico svojega obstoja. Njena prva akcija se je namreč začela septembra leta 1971 v kanadskem mestu Vancouver, od koder so odpluli na Aljasko, kjer so Američani izvajali jedrske poskuse. (Foto: Reuter) Michael Jackson se nikamor ne odpravi brez maske na obrazu Ameriški pop pevec Michael Jackson se pred druženjem z ljudmi obvezno zaščiti z obrazno masko. Tako je bilo tudi med sprehodom po Moskvi, kjer bo nocoj nastopil pred množico mladih oboževalcev. (Foto: Reuter) Sireetball s Kareemom Abdulom Jabbarjem Legendarni ameriški košarkar Kareem Abdul Job-bar je obiskal Budimpešto, kjer se je pridružil mto' dini, ki se navdušuje nad vedno bolj popularnim streetballom. (Foto: Reuter) Potovanje iz Tajske v Belgijo s triciklom tuk-tuk BANGKOK (STA/dpa) - Z enim od deset tisočih motornih triciklov tuk-tuk, ki vozijo po bangkoških ulicah, se je na 20.000 kilometrov dolgo pot iz tajskega glavnega mesta v Belgijo podal 32-letni Axel Evvbank, ki želi tako prispevati k povečanju turizma v svoji državi. Na vožnji, ki bo predvidoma bajala osem mesecev, ga bo spremljal tudi njegov pes Raja. Pot bo Evvbanka vodila preko Malezije, Bangladeša, Indije, Nepala, V Evropi pa se bo zaradi močnih izpuhov tehnološko povsem zastarelega tuk-tuka saj bo moral zaobiti Avstrijo in Švico, kjer mu ne bodo dovoEi vožnje s tem nenavadnim pr6" voznim sredstvom. Tricikel je prav zaradi smrdečih izpušnih plinov vedno manj popularen tudi Tajskem. RESTE\ KRIŽANKE •j.gu.vj.s -osv ‘^MISV 'Viri -VHV 'LNV3D ‘W3 ‘OTOV ‘WllA ‘NVOVJJ ‘S3SHVN ‘alNVA®* -VIN ‘TIN ‘ONVTNVO ‘INVŽHTHV ‘OZ ‘INO ‘IAH ‘miD cDH ‘Nonsdi 'mi ‘Nocns ‘vavhvn ‘isnvraNM ‘ma 'S®1, -vn 'osaMoNrusvii ‘onolisodv ‘sinvd ‘vcnvsma :0aABW. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / DEZER- TEREKA VNETJE GRLA MUSLIMAN. ZIME GOSPODAR. DEJAVNOST, PANOGA IGRALEC PACINO REKA V ČRNI GORI, SRBIJI IN BOSNI SIVCARSKI PISATEU (JOHN, VIA MALA) ANTIČNI BEOTIJiCI X DEL TENISKE IGRE PESNICA NEGRI SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) RIM. DRŽAVNIK / STARI SLOVANI GALU UTEMEUE- NOST PODKOŽNO TKIVO PRI PRAŠIČIH REKA V BENEŠKI SLOVENUI AM. ZVEZNA DRŽAVA (GL. MESTO BOISE) PESNIK BIRSA GOZDNA ŽIRAFA BALERINA DIVJA KOZA V GORAH SLIKAR CARRACCI GLASBENIK MORRISON ŽIVAL, KI SE HRANI Z RASRINAMI POSLEDICA STANE SEVER DRŽAVNA BLAGAJNA, ERARIUM KDOR NAJMANJ PRIRODA PASTIR IZ ZAHTEVA VIKINGI DNEGU- ROCKE POSODICA ZA VODO [PRI KOLESIH) EKIPA, TEAM DEUVEC, KI KIDA GNOJ Y TRENUTEK NASLOJENA P0SUŠ. RIBA TEKMEC IDEN- TIČNOST ZIV0 BITJE, ZOON NARODNA BALKANU SRBSKA SOUTA EVA ILJUBKOV.I OSEBNI ZAIMEK REŽISER KUROSAVA NOVOZEL. PAPIGA TREPET ŽIVKO G0SP0- DINOV PREBIVALCI ARLESA MESTO V KAIIFORNUI ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO GR. BOG. PREPIRA peneče SE VINO JEZERO IITALLI.) GAUTEJIN LJUBIMEC NAJDALJŠA REKAMA SVETU ČAŠČENJE MALIKOV BIZANTIN. OSVAJALEC 4. INI. ČRKA IZRASTEK NAGUVI PREBIVALEC ITAKE VALJAST PREDMET Z NAVOJI ZA PRITRJEVAN. IGRALEC BRATINA VOZIČEK NA DVEH KOI PSIH SOSEDNJI ČRKI TANTAL ROMI BRŠLJANU PODOBNA RASTLINA ČLOVEK SLABOTNE POSTAVE JAPONSKI NARODNI PARK IVANA KOBILCA RIMSKI HIŠNI BOG (V BESEDI KLARISA) MLEČNI IZDELEK IGRALEC NEPO- MEMBNE VLOGE TV SPORED Torek, 17. sptembra 1996 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) 3 Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Barney TV dnevnik RAI 2 RETE 4 ITAKA 1 {r Slovenija 1 §1 Koper RAI 1 Jutranji dnevnik I Jutranja oddaja Unomat tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ uomo nel cielo (dram., VB ’57, i. J. Havvkins, E. Sellars) Dnevnik Nan.: Corsie in allegria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem • Beli dežni plaže (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Flirt (kom.. It. ’83, r. R. Russo, i. M. Vitti, Jean Luc Bideau) Mladinski variete Solleti-c°. vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-uaglie Dnevnik TV film: La Piovra 7 -Hobotnica (dram., It. ’95, i. P. Millardet, Raoul Bo-I * I * * * * va, Remo Girone, 2. del) Vremenska napoved Dnevnik in šport TV film: Senza cuore (dram., It. ’95, i. E. Bri-gliadori, P. Leroy, 2. del) Dnevnik Glasb, odd.: Premic co-lonna sonora ’96 - Paolo Conte Glasba: Sanremo Blues 1996 Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Green (vodi Sandro Lai) Aktualno: Sottovoce -Potihoma (vodi Gigi Mar-zullo) Variete: Studio Uno Nan.: Paradise Beach Dok.: Natio liberi Dok.: V kraljestvu nara- TV film: French Silk ve, nato risanke in nan. Film: Lo Sceicco Rosso Nad.: Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 (pust., It. ’62, i. C. Pol-lock, L. Gilli, E. Manini) Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della Variete: I fatti vostri Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Šport in kratke vesti Nan.: Un caso per due Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Film: Arma letale (krim., ZDA ’87, i. Mel Gibson, Danny Glover) Aktualno: Perdenti - Poraženci Dnevnik in vreme,Tg2 Neon o kinu Tgs - Šport Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113 Variete: Separe RAI 3 fortuna Dnevnik Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri Film: Gilda (dram., ZDA ’46, i. R. Hayworth) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: L’ ultima notte a VVarlock (vestern. ZDA '59, i. H. Fonda, A. Quinn, R. Widmark) Filmske novosti: Ciak Film: Uno scomodo testi-mone (krim.. ZDA ’81) Pregled tiska CANALE 5 I Na prvi strani, vreme I Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Očetovi prijatelji, 10.20 A-Team, 11.30 MacGyver Aktualno: Secondo noi -Naše mnenje Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Ciao Ciao Parade Variete:Niente panico Nan.: Willy. il principe di Bel Air, 15.00 Svveet Valley High, 15.30 Ultra-man Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Mills, 17.55 Helen in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Alta marea (i. Y. Bisson, G. Segal), 20.00 Primi baci - Prvi poljubi Nan.: Paty of five (i. P. Devicq, M. Fox) Film: Le ragazze della Terra sono facili (fant., ZDA ’89, i. G. Davis) Italija 1 šport # TELE 4 Videostrani Otroški program: - Hevvit je pac drugačen, angl. dokumentarna oddaja Daniel Boone, pon. avstralskega filma Poročila Lingo, pon. tv igrice Atlas človeškega telesa, 13. del izobraževalne serije Obzorja duha M BegoviC: Kvartet, hrvaška drama Južna Amerika: SMG turneja, 3. oddaja Mostovi TV Dnevnik 1 Sredi galaksije zavij levo, 18. del avstralske naniz. Jakec in Čarobna lučka, angleška risana serija Jakec in čarobna lučka, Oscar Junior Delničarji, 3. del Risanka Kolo sreče, tv igrica TV Dnevnik 2 Šport V žarišču Dosje Po obrokih - 2. del nizoz. TV Dnevnik 3 Šport Sova: Splošne poizvedbe Davov svet, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke Slovenija 2 Jutranji dnevnik. Drobci diani Film: Tolgo il disturbo Nad,: Beautiful (i. Ron gjg|j| Tedenski izbor: (dram., It. '90) Moss, K, Kellv Lang) 22.35, 23.50 Dogodki in Videosapere: Domača te- Aktualne teme v oddaji: odmevi Osmi dan lovadnica, Kinematogra- Uomini e donne Nogomet C2 lige Svetovi zemlje - 1. del fija, Potovanje po Italiji, Nan.: Sisters (i. Sela ran Dokumentarec angleške serije Filozofija, Media/Mente VVard, S. Kurtz) mjj Nan.: Great Detective Alpe Jadran Dnevnik Variete za najmlajSe Bim BmS Dnevnik v nemščini Satie in Suzana, Nan.: In famiglia e con Bum Bani in risanke im Film: Piccole donne kanadska plesna oddaja gli amici (i. T. Busfield) Nan.: Investigatori invisi- (kom., ZDA '35) Zoom, Iz Olimpije v Atlanto, bili (i. C. P. Branili;lia) Nad.: Amore gitano ponovitev 13.15 II luogo del pensie- Risanke: Siamo quel!i di Pustolovščine in odkritja. ro, 13.25 dokumenti Beverly Hill s Dr. Quinnova, Deželne vesti,dnevnik Aktualna kronika: Veris- (•) MONTECARLO 14. dela ameriške naniz. Okolje Italija simo - Tutti i colori della Sova, ponovitev: Športno popoldne cronaca Red in zakonitost, Nan.: U.F.O., 18.00 Star Variete: Vinca il migliore Pravice mladostnikov Trek - Deep Space 9 (vodi Gerry Scotti) 20.00, 22.30, 0.45 Dnev- (Unicef) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 nik, 13.30,19.50 Šport Davov svet - amer. naniz. Variete: Drobci Variete: Estatissima Nan.: Matlock Včeraj, danes, jutri Film: Toto Diabolicus Sprint (vodita Gabibbo, Nad.: Acapulco Bay V območju Somraka, (kom., It. '62, i. Toto, Miriana Trevisan) Variete: Tappeto volante 16. del ameriške naniz. Luigi Pavese) Nan.: Cascina Vianello Variete: Ko bi bil Sher- VVildbach, - 4. del nem- Dnevnik, deželne vesti Dnevnik lock Holmesera. 16.30 El- ške nanizanke Dok.: La notte della re- Variete: Maurizio Costan- lery Queen Studio City pubblica (S. Zavoli) zo Show, vmes (0.00) Variete: Zap Zap Trend Resnične zgodbe noCni dnevnik Nanizanka Mednarodnega kongresa Dnevnik, pregled tiska, Sgarbi quotidiani Film: Vado in pensione biblicistov nočna kultura, vreme Estatissima sprint |jj|Sh (krim., ZDA ’94) Oci kritike Variete: Fuori orario Pregled tiska Nanizanka Fantom iz opere. Euronevvs Dokumentarna oddaja Alicia, evropski kulturni magazin TV šola Slovenski program Studio 2 pogovor Glasbeni mtermezzo IBEh Primorska kronika Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Slovenski magazin Naravnost v pekel, ameriški film, 1987 Režija: Alex Cox. Igrajo: Elvis Costello, Dennis Hopper in drugi. TV dnevnik Vsedanes Dialogi TV dnevnik Vsedanes Hrvaška 1 Poročila Santa Barbara, 1342. del nadaljevanke Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Zajedalci na človeku Parazitizem je skupnost v kateri ima en organizem - parazit - koristi, drugi, pa je prikrajšan. Človeku ti organizmi povzročajo velike preglavice. Tako bomo spoznali parazita, ki povzroči spalno bolezen, amebo, trakuljo in otroške gliste in se naučili, kako se obvarovati pred njimi. Nagradna igra Ogroženost Plitvičkih jezer Ne le razglednica Prismuknjena družina, 22. del Poročila Ljubezenske vezi, 18. del nadaljevanke Ogoljufan, ' aon. ameriškega filma Dtroški program Risanka Izobraževalni program Poročila Dr. Quinnova - 41. dol ameriške nanizanke Kolo sreče Vaša denarnica Hugo, tv igrica Nocoj... Dnevnik Glasbena oddaja TV parlament Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Hollywo’odski otroci, Ponovitev 3. dela ameriške dokumentarne oddaje Slovenija 1 ^00- 6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 2'00- 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Po-0čila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, Toči; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ži-O;10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji ^an; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtni-'n obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; ■30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob lh: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slo-®nska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Gla-°eni utrinki; 21.05 Igra; 21.56 Medigra; ■00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; ^•OS Literarni nokturno. Slovenija 2 6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Dn'50- 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Q, ®Vnil<; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni preteci ’ Kolodar prireditev; 9.35 Popevki n nQ; H-00 Glasb, novosti; 12.00 Opold- 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in od-nii/V6'^ Popevki tedna; 16.20 Lingvistič-! Kotiček,- 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta 19.30 štos - še v torek obujamo spo-e; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo n ®Va- vreme, promet; 22.20 Stoletje im-pro^rane glasbe. Slovenija 3 ^ 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročilo; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Prevedeni esej; 17.00 Glasba za pevske glasove in orkester (M. Gould); 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan;7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Gl. rubrika Od vrha do dna; 10.45 Horoskop; 11.00 Daljnega dneva; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasba ; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.15 Glasb, želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E, Galletti; 11.00 Dove, co-me, guando; 11.30 Souvenir d' ltaly; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Locandina; 14.40 Sigla single; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Kino; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Znanstvene raziskave; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes ; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: Pariz (P. Varano, prip. Š. Drolc); 11.40 Pot-puri; 12.00 Na počitnice; 12.30 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otrok - ritem - gib; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kom.: Vdova RoSlinka; 18.25 Mode in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika. Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fomiatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG / f središče SREDISCE ANTI-. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA _______ _____ FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 C A VREMENSKA SLIKA Nad severno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam s severozahodnimi vetrovi hladen in nekoliko bolj suh zrak. 1020^ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.43 in zašlo ob 19.09. Dan bo dolg 12 ur in 26 minut. fLUNINE MENE Luna bo vzšla ob 11.12 in zašla ob 21.31. PLIMOVANJE DANES: ob 6.03 najnižje -30 cm, ob 12.21 najvisje 44 cm, ob 18.59 najnižje -38 cm. JUTRI: ob 1.04 najvisje 20 cm, ob 6.36 najnižje -21 cm, ob 12.56 najvisje 37 cm, ob 19.50 najnižje -33 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC 10,5 Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha 12,0 Ljubljanica Moste 13,5 POSTAJA Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje stC 10,2 BI0PR0GN0ZA Vreme na splošno počutje in razpoloženje ljudi ne bo bistveno vplivalo. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS TEMPERATURE MORJA | TEMPERATURE V GORAH °c °c Portorož 20,0 500 m 15 Poreč 20.0 1000 m 10 Rovinj 2T,0 1500 m 5 Zadar T9,0 2000 m 1 Komiža 20,0 2500 m -2 Hvar 2T,0 2864 m -3 ^ v J DANES TRBIŽ £'nX cl3 GRADEC 5/17 <65 M. SOBOTA O S/17 n OTA CELOVEC o */** to o KRANJSKA GORA _ -1/17 O TRŽIČ 2/18 O KRANJ OVIDEM 6/22 »N. GORICA GORICA o 6/22 O 5/19 MARIBOR O 4/18 S. GRADEC 2/17 O PTUJ CELJE O 3/19 TRST 9/22 PORTOROŽ O POSTOJNA o 0,17 m. N. MESTO O 4/1*p ZAGREB 6/19 O UMAG bREČ PAZIN OPATIJA REKA 9/22 KOČEVJE N°X!rCRNOM5W /5 Slovenija: Danes bo prevladovalo sonCD° vreme. V notranjosti bo občasno zmerno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo P° nižinah megla ali nizka oblačnost. Nanp' žne jutranje temperature bodo od 1 do • ob morju okoli 9, najvisje dnevne od 1 do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj k Sosednje pokrajine: V sosednjih pokra)1' nah bo večinoma sončno, ponekod ziner jio oblačno._______________ JUTRI GRADEC 5/17 M. SOBOTA O 4/17 UMAG ° opatija POREČ^PA21N O o O REKA n/21 Slovenija: V sredo in četrte' bo zmerno do pretežno obla eno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Se bo prehladno za ta letni cas. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Atlantis poletel v vesolje, da bi zamenjal Lucidovo Požar v Lubecku: sodijo Libanoncu BERUN - Osem mesecev po tragičnem požaru, ki je v nekem zavetišču za tujce v Lubecku terjal življenje desetih oseb, medtem ko je bilo 38 tujcev lažje in težje ranjenih, se je v tem pribaltskem mestu začel proces proti edinemu osumljencu, Libanoncu Sefvvanu Eididu (na sliki AP). V svoji obtožnici je javni tožilec Michael Bocknhauer obtožil mladega Libanonca hudega zločinskega požara, ki je povzročil težke in smrtne telesne poškodbe. Sefvvan Eidid, ki naj bi bil star 20 let, naj bi »v sodelovanju z neznanci« polil bencin v prvem nadstropju zavetišča za tujce. To je storil, kljub temu da je s svojo družino stanoval prav v tem zavetišču. Po mnenju javnega tožilca je to storil, ker je bil v sporu z drugimi stanovalci zavetišča. RT CANAVERAL - Včeraj ob 4.54 po krajevnem Času so z ameriškega vesoljskega izstrelišCa Kennedy na floridskem Rtu Canaveral izstrelili vesoljski trajekt Atlantis, ki ima na krovu šest astronavtov (na sliki AP). Glavni cilj desetdnevne misije je spojitev z rusko vesoljsko postajo Mir. Na njej se od marca nahaja ameriška astronavtka Shannon Lucid, ki jo bo v sredo zamenjal astronavt John Blaha. Poleg te zamenjave bodo na Atlantisu izvedli še serijo znanstvenih poizkusov. V glavnem bodo to zdravstveno-biološki poizkusi. Tako bodo preverili kristalizacijo beljakovin v breztežnostnem stanju, regeneracijo tkiva sesalcev in nastajanje protiteles. Ob zamenjavi astronavtov bodo na Atlantis pretovorili znastveni material z ruske vesoljske postaje Mir, nanjo pa natovorili nov svež material ameriške, evropske in ruske vesoljske agencije. To bo uvod v še tesnejše zanstveno sodelovanje med tremi agencijami, ki bo postalo rutinsko, ko bodo zgradili mednarodno vesoljsko postajo Alpha. Temeljni »kamen« te postaje bodo postavili konec prihodnjega leta. Spojitev med Atlantisom in Mirom bo že četrta v seriji devetih srečanj, ki jih načrtujejo do leta 1998. Shannon Lucid, ki je potolkla vse dosedanje ameriške rekorde bivanja v vesolju, se bo torej Cez deset dni vrnila na Zemljo. V teh dolgih mesecih tesnega bivanja s svojimi ruskimi kolegi je morala požreti marsikatero grenko. Njeni ruski moški kolegi ji namreč niso zaupali, tako da so ji dosledno prepovedali, da se dotakne komandne plošče, ko so se podali na vesoljske »sprehode«. Američanka pa je to nezaupljivost opravičevala, ker bi tudi sama isto storila, ko bi imela za goste tuje astronavte. iufnocrriški pastor žrtev para lezbijk JOHANNESBURG - Neki 61-letni pastor Holandske reformatorske Cerkve iz južnoafriškega Pori Elisabetha je med svojim nočnim iskanjem zapuščenih otrok po odročnih predmestnih ulicah sreCal lezbijki, ki ju je zamenjal za zaljubljeni par.. Ponudil se je, da ju popelje na varno, a v avtu je prišlo do zapleta. Zenski trdita, da je pastor skusal izkoristiti situacijo in začel spolno nadlegovati najmlaj-so, tako da sta ga lezbijki vrgli iz avta. Sodnik pa jima ni verjel, ker je starejša bolj podobna moškemu kot ženski, tako da je bil pastor prepričan, da ima opravka z mladim parom in ne z lezbijkami, tako da se ne bi v nobenem primeru lotil mlajše, ker bi se bal reakcij njenega »fanta«. Izvenzemeijska trnja so se zneski nad Židom TEL AVTV - Od letošnjega poletja se v Izraelu stopnjuje psihoza Neznanih letečih predmetov (NLP). V nedeljo so tako v bolnišnico sprejeli nekega zidovskega kuharja z Gornjega Nazareta (Nazrat-Illit), ki trdi, da so ga izvenzemeljska bitja ugrabila in ga tri ure zadržala na njihovem letečem krožniku. Preden so ga izpustili, je eno od bitij pljunilo vanj zelenkasto slino, ki mu je povzročila opekline. Predstavnik za tisk krajevne policije je potrdil, da je ruskega Zida, 40-letnega Jurija Izakova, opekla neka čudna kemikalija, ki je baje podobna kislini. Vsekakor bodo sedaj poskušali laboratorijsko ugotoviti izvor te kisline, ker so preiskovalci prepričani, da je kdo v kuharja vrgel kislino, ta pa si je vso zgodbo z NLP izmislil. Ozonska luknjo je dosegla Južno Ameriko ŽENEVA - Svetovna1«^ teorološka organizacija J ob včerajšnjem medna1 dnem dnevu za zašCi ozonske plasti sporo611 ’ da se je ozonska hn91’ nad Antarktiko letos r3^ širila do take mere, da j dosegla južna obm° > latinskoameriškega ko tinenta. Montrealski P tokol iz leta 1987, k*.^ omejil proizvodnjo porabo floroklorooglp y vodikov, je res prpP^L najhujše, a te kenukanj še vedno uničujejo ozo