Telefon št. 74. /Posamna Številka 10 h. Po priti prejemu: u cdo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt > > 6 > 50 » meseo > 2 »20» V apravalitva prejemao: za celo leto naprej 20 K — h pel leta Četrt » meseo 10. 6 „ — » 1.70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Inseratft sprejema upravnlitvo t Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice tt. 8, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemkjo. Uredništvo je t Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne. Štev. 272 V Ljubljani, v torek, 24. novembra 1903. Letnik XXXI. Dr. Susteršič v Trnovem. Na shodu v Trnovem je v nedeljo govoril državni in deželni poslanec dr. S u -s t e r š i č. S svojim govorom, v katorem je pojasnjeval nastop katoliško - narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru, je vnel zborovalce za pravično Btvar, in ljudstvo je soglasno izrekalo, da se ne ukloni krivičnemu razmerju, da bi imelo, kakor so pokazale številke zadnjih volitev v kranjski deželni zbor 4 0.1 80 kmečkih volivcev 16 poslancev. 4927 volivcev mest, trgov in trg. zbornice 10 poslancev in 90 veleposestnikov 10 poslancev. Soglasno so zborovalci pritrjevali govorniku, da naši poslanci kot vestni zastopniki ljudstva ne smejo priznati take večine! Napram taki veČini so na mestu najskrajnejša sredstva. Govornik se je nato bavil z liberalno jezo na opravilnik dežel, zbora, ki je dobro služil našim poslancam. Ta opravilnik ao liberalci sami skovali in sedaj naj uživajo sadove svoje neumnosti. Liberalci so bili tako prijazni s svojo zahtevo, naj ustavimo obstrukcijo, da bo s tem takorekoč hoteli reči: mi imamo sekiro, sedaj nam pa dajte še roč iz rok. Mi pa smo jim odgovorili, da smo pripravljeni odnehati Ie pod pogojem, da ljudstvo v dogledoem času poleg roča dobi v r-jke tudi sekiro. Dr. Sasteršič je nato prešel na dr. Tavčarja, ki je v Novem mestu dejal, da vprašanje volivne reforme ni čisto nič nujno, v zbornici jo pa glasoval za nujnost našega predloga. (Klic: »Kak mož je to ?") Predrzno je trditi, da ni zadnji čas odpraviti krivice, ki je že 40 let stara. Dr. Tavčar je spravljal našo stranko v nasprotstvo z meščanstvom in vendar naša stranka nastopa tudi v prid svobode pravega meščanstva, kajti sedaj mandati v mestih niso mandtti pravega meščanstva, ampak mandati liberal nega uradništva. O onem delu dr. Tavčarjevega novomeškega govora, v katerem se je bavil z deželnim gledališčem, je dejal dr. Susteršič: V Novem mestu je dr. Tavčar cel kup psovk nagromadil na mojo osebo, ker sem deja', da je krivica, ako se toliko dež. denarja porablja za zabavo ljub- ljanske gospode. Na to polje nn bom sledil. Ce takih psovk ni sramdjj^avčarja in njegovih volivcev, c. br. i^SiffilSSS-flfcioram c boje skupaj obžalovati. Uradniki so v N >veisi mestu p-s'ufali dr. Tavčarja in Če »Nnrorl« poroča rvan c \ bo mu živahno ploskali. Dr. Tavčar je dejal, da sem sleparii s tem, kar sem povedal na cerkniškem shodu. Jaz vsako tistih številk, ki sem jih v Cerknici navedel, popolnoma vzdržujem ter trdim, da dr. Tavčar v Novem mestu ni res niče govori). (Klici: »Ker ni navajen!.) Dr. Tavčar je v Novem meatu dejal: Res, 24.000 kron dobi gledališče podpore, ta podpora pa je iz najemnine za lože pokrita, tako da dežela doplača le 5505 kron. Poglejmo pa sedaj računske sklepe iz 1. 1901. Računski sklep dež. zaklada za kto 1901 izkazuje: Primanjkljaj gledališkega zaklada 2413 K 46 v. Vpeljava električne ra?svetljave v deželno gledališče 8499 K 80 v. Podpora dramatičnemu društv u v L ubljani 13.000 K. Podpora nemškemu gledališkemu d r u š t v u 13 000 K. (Klici: »Cujmo !«) Podpore za izobraževanje slovenskih igralcev 600 K. Iz deželnega zaklada izplača dežela torej 36 513 K 26 v. Te številke som tudi v Cerknici povedal. Svoji »inteligerci« pa je pravil dr. Tavčar v Novem mestu, da sleparim in da pokrije podporo gledališkima podjetjema najemščina od lož. Pri gledališkem zakladu, ki je zaklad zase, je najemrina za lože že o d -računan 9. Nedcstatek gled. zaklada po sklepu 1901. I. pa znaša 2413 K 46 v., in ta primanjkljaj se mora pokriti iz splošnih stroškov. Razen tega primanjkljaja se še da i z splošnega dohodka davkov 36.513 K 26 v, kar vse je vzeti do zadnjega vinarja iz deželnega zaklada. Kaj naj torej mi rečemo o dr. Tavčarju, če pravi svojim »inteligentnim« volivcem, da dežela da iz računa davkov samo 5000 kron? Ce dr. Tavčar kaj takega trdi, tedaj, ali stvari ne razume, ker pa sedi v dež. odboru in pozna razmere in vendar kaj takega trdi, tedaj je žalostno zanj, in jaz nočem rabiti druge besede, ker ga nočem psovati Vedomaje neresnico govoril in »inteligentni« gospodje bo mu odobravali, dasi niti eden tistih, ki so mu ploskali, ni imel v rokah dež. proračuna. Gledališče pa velja deželo še več nego okoli 36.000 kron na leto. Dežela i« iz svojega Zidala poslopje, ki je veljalo 600.000 kron. Gl< d liški zaklad izkazuje po < dbitku dolgov 3 3 7,000 kron čistega premoženja, Ri "a nič ne nese, ki je m r t e v kapital. Če vzamemo, da da dežela za gledališče na leto samo 27,000 kron — za podporo po uimah poškodovanim'da'ha leto veliko manj, samo 22 000 krem, . ;tedaj. bi" bila za 27.000 kron potrebna glavnica Obrestovana po 4 odstotke — 6 7 5, 'OtO<6; krpri. Skupno torej 337000 + 675.000 kron, 1,012.000 kron mrtvega kapitala in to pri samo treh mili jonih kron dohodkov 1 (Klici: Iz tega de narja bi lahko zvišali plače učiteljem, ako bi liberalcem res bilo v prvi vrsti na srcu učiteljstvo in ne kaj druzega!) V npdalnjem svojem govoru se je gospod dr. Susteršič bavil z onim odstavkom dr. Tavčarjevega govora, v keterem je dr. Tavčar trdil, da je bil nujni predleg katol. narodne stranke za pomoč po uimah poškodovanim »špekulacija na nevednost kmetskih volivcev«. On je pa sam glasoval za nujnost. Torej so liberalci spekulovali na »nevednost volilcev«, ker so mislili s tem se kazati, da so vendar prijatelji ljudstva. V odseku so pa pokazali svojo protiljudsko barvo in niso hoteli spraviti predloga v razgovor. Dr. T a v č a r je dejal, da d e ž e 1 a nima denar ja za podporo, zakaj kaj takega ne trdi o gledališču? Mi pasmo ndar tudi predlagali, naj se pozove vlada, da še kaj da, in to je dr. Tavčar zamolčal! Vlada na Dunaju je čakala, da jo pozove dež. zbor, naj ša kaj da, liberalci so pa iz same nagajivosti, iz samega strankarskega sovraštva preprečili, da bi nekaj tisočakov prišlo od vlade v podporo kmetov. O učiteljskih zadevah je izjavil dr. Šusteršič: Del učiteljstva s posebno slastjo drži v lastno škodo z liberalno stranko. Ker pa mi ne maramo tistih liberalnih učiteljev, ki p s u j e j o, kričč nekateri seve liberalni listi, da smo nasprotniki učiteljskega stanu, dočim je res, da liberalcem ni dejansko nič za učiteljstvo in da se vsak liberalec smatra visoko nad učiteljem. Liberalcem še nikdar ni prišlo na um, da bi v kakem svojem sigurnem okraju kandidirali učitelja. Ker pa mi spoštujemo pošteno učiteljstvo, dali smo mu zastopstvo v dež. zboru. Kaj je bila posledica? Ker je učitelj-poslanec Jaklič imel pogum, da se n sklonil sedanjemu našemu narodu pogubnemu sistemu, hočejo ga na vsak način uničiti. Ali je to spoštovanje do učiteljstva, da se mu prepričanja ne pusti? Mi nismo proti osebnemu prepričanju posameznih učiteljev, če dostojno zastopajo svoje prepričanje in če pridemo mi do večine, kar se gotovo prej ali slej zgodi, liberalno učiteljstvo radi svojega mišljenja ne bo preganjano. Liberalci pa srdito preganjajo vsakega, kdor ne trobi v njihov rog. (Burno odobravanje.) Klika par kričačev hitro avanzira, dočim drugi reveži, ki niso od tiste klike in so tudi dobri učitelji ostanejo zadaj, vendar pa še vedno trobijo v liberalni rog in res mislijo, da se bo med cedil, če še dalje ostane v naši deželi liberalno gospodarstvo. Doslej ni bila liberalna skrb za učiteljstvo prida in tudi ne bo! Govori se o povišanju učiteljskih plač na deželne stroške. Deželno gospodarstvo je tako zavoženo, da so liberalni dežel, gospodarji že letos hoteli zvišati doklade, kako bi jih pa morali še zvišati, ako bi se zboljšale učiteljske plače na deželne stroške! Že sedaj manjka nad 800.000 kron. Jaz pravim in na vsakem shodu poudarjam, da so učitelji slabo plačani, (Klici: »Dobri učitelji so slabo plačani!), na račun kmeta pa učiteljskih plač ne moremo zvišati. Da jo uči'<3ljstvo na slabem, kriva je drža', a, ki je uredila šolstvo po svoji glavi, plačati ga pa noče. Dežela nima kje vzeti, stroški za šolstvo so sa zadnja leta potrojili, da se pa učiteljem pomore, je dolžnost države, dati za to sredstva. Drživa naj uredi poseben šolski zakon na premožnejše stanove, na tiste, ki imajo velike dohodke. (Klici : »Ziakaj tega nočejo liberalni mogotci, če jim je toliko za učiteljstvo ? Tisti učitelji, ki ne vidijo, da se liberalci le radi svojih žepov temu upirajo, so slepi.«) Jaz ne govorim zasu, jaz bom moral tak davek sam plačati, a kmeta ae ne sme več obremeniti. (Hrupno pritrjevanje.) Laž, popolna laž je pa, kar p e zadnji »Učiteljski Tovariš«, da smo v našem klubu govorili o regulaciji učiteljskih plač in da so izmej 16 poslancev bili za zboljšanje samo štirje! Tisti, ki je to pisal, je slišal travo rast i ! Vsaki seii sem predsedoval, a tega, kar trdi »Učit. Tovariš«, ni bilo. Zadnji »Učiteljski Tovariš« zopet psuje, kar se da. Če mislijo liberalni učitelji, da koristijo svojemu stanu, naj psujejo dalje, mi pa ostanemo na stališču, da dokler liberalno učiteljstvo ne da zadoščenja za te L j. Pisma s pota. Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Ob eni po polnoči odideva s tovarišem navzdol, zameniva obleko in perilo, premočeno navzlic lakiranim plaščem do zadnje niti, nato se slečeva ter vleževa k počitku. Toda vsa noč je bila nemirna. Časih se je bilo treba držati, da nismo popadali iz predalov. Ladja se je gugala tako, da smo ležeč v postelji stali sedaj na nogah, kar je bilo dobro, Bedaj na glavi, kar je bilo malo slabše. Kožuh, viseč na nasprotni steni, za> gledam naenkrat, da visi nad menoj. Kov-čegi in škornji so se trkljali po vsem podu in bili z velikim ropotom ob stene. Potne torbe, viseče na kavljih, so se gugale po zraku, kakor bi jih veter majal. Ob dveh se v kajutab, ležečih bliže stopnjic, začuje krič. Mislil sem, da se je pripetila kaka nezgoda, tembolj, ker sem obenem začul pljusk vode, ki je drla s šumom po notranjem hodniku. Vsi so so zbudili; klic »voda! vodal« se je razlegal po vsej ladji. Ženske so jele kričati ter dirjati po hodnikih v obleki, katere preprostost bi ne bilo moč opisati. Končno je dospel mlad mornar, ves premočen, z licem, zardelim od borbe, ter naznanil gospem, da je veda na nenavaden način dospela čez stopnjice na hodnik, da pa sicer ni nobene nevarnoi-ti. Drugo jutro je morje bilo še razburkano, toda Teter je že ponehal; proti poldnevu se je pomirilo tudi morje. Množica oseb je prišla k obedu. Smejali so se in zbijali šale iz včerajšnjega strahu. Pripovedovali so Bi pri tem o smešnih dogodkih, kakršne je ponoči povzročil vihar. Evo, pregraje, narejene v kajuiah, ne sežejo popolnoma do tal, zaradi tega se je množina drobnejših stvari zmuznila vsled nasilnega guganja ladje iz enih kajut v druge. Mislite si torej začudenje in jezo našega Otella, ko zarano vstane, pa zapazi \ kajuti Desde-mone nele svoje brezpetnike, marveč še druge predmete moške garderobe. Otello jame res razgrajati, Dasdemona se sklicuje na svojo nedolžnost in se roti pri blesku srebrnega meseca, da ne ve ničesar; pastor v sosedni kajuti ne more iti k obedu ter zahteva, naj mu izvleko njegov kovčeg iz dna ladje. St&wart mu prinese čez nekaj časa izgubljene reči, toda velečastiti jih smatra za omadeževane ter želi imeti kovčeg iz dna ladje. Ko mu pa povedo, da kovčega ni moči dobiti, napove, da napoči v enem letu konec sveta, ter obleče svojo prejšnjo obleko. Seveda ni v tej dogodbici niti besedice res, vendar jo pripovedujejo vsi. Lepo vreme in mirno morje čudovito dobro vplivata na dobro voljo popotnikov. Zapazil sem množic* oseb, katerih še nisem videl doslej. Ženske so imele čednejšo obleko nego navadno. Po 1 u n c h u in črni kavi smo se šetali po krovu; seznanimo se tu kmalu. Male spletke krožijo od ust do ust. Časih Be mi zdi, da se nahajam kje v toplicah daleč za mejo cesarstva; ako bi ne odmeval povsod angleški jezik in ako bi bila razlika med aristokrtcijo in demokracijo, bi si bil mislil, da se sprehajam po ščavniških stopah, ali po tehotinski tovarni. Toda razlike med aristokracijo in demokracijo tukaj ni videti, kajti popotniki so večinoma Američani. Dasiravno so v tej družbi ljudje, ki so že potovali po Evropi, begati in kakor bi sklepali, olikani, se vendar njih olika ne more meriti z evropejsko, ter ne zadošča niti najskromnejšim zahtevam. Nekateri izmed teh gospodov sedajo k mizi v kučmah; neki gentleman, Bedeč m sproti gosp6 Iranccskega konzula iz San Francisco, si vsak dan proti koncu obada sezuje škornje in pravi, da mu to kaj dobro de ter prigovarja drugim, naj ga posnemajo. Po obedu si nekateri krajšajo čas s čitanjem ilustrirovanih časopisov. Pri tem pa položi noge na mizo; drugače ne čitajo. Američani se vedejo vobča rezko. Le malo jih govori francoski, pa še ti grizejo francoske besede kakor trde orehe, in lahko se reče o njih, da jih ne izgovarjajo, marveč izpljuvajo, kakor nekaj neokusnega. Otello in zala Desdemona se vračata naravnost iz Pariza, kjer sta preživela medene mesce, zaraditega se najbolj odlikujeta ter sta tudi najzgovornejša. Razen teh imamo še dokaj drugih zanimivih tipov. Razen zdravnika iz St. Louis, iz Missouri, ki je lažnjivec prve vrste, in mojega soseda pri obedu, debelega kapitana, ki pospravlja po stari navadi lepo množino hrane, je obrnil nase mojo pozornost neki kvekerski par. Oba sta revna, molčeča, turobna, stara. Njegov obraz, z upadlim licem in z izbuljenimi očmi, je pravcat tip lica lakomnikovega; ona pa je neprijazna svetohlinka, vodeča moža za nos in zroča s smehom in veseljem na vbb, kar jo mlado. Proti koncu obeda, ko prinesejo na mizo sladčice, dobe oči revnega kvek rja izraz psovke, toliko časa vprašanje o zboljšanju učiteljskih plač ne pride v razgovor. Ljudje okoli »Učit. Tovariša« naj le psujejo, sfj-jim tovarišem ne bodo koristili. Mi svojih opazk ne naperjamo na vse učiteljstvo, ampak samo na one, ki s psovkami tako ponižujejo učiteljstvo, kakor kaže »Učiteljski Tovariš«. Zborovalci so navdušeno pritrjevali govorniku, ko je razvijal, da je sedaj dolžnost katoliško - narodne stranke, zahtevati tudi pomnožitev kmetskib mandatov. (Klici: »Ker niso hoteli malo, bodo morali dati več«!) Govornik je zaključil svoj govor: Ako bo ljudstvo ostalo tako, kakršno je, ako bo zvesto stalo za nami, bomo zmagali. Vi imate svojo usodo v lastnih rokah! Ako bomo združeni stali v boju, končno mora priti zmaga. Sij je še vselej zmagalo ljudstvo v boju za svoje pravice, ako je bilo vztrajno, krepko in je kleno! Resolucije so bile navdušeno sprejete. Shod je bil zaključen z gromovitimi »živio«-klici na cesarja Frančiška Jožefa I., ki je sam nekoč dejal: »Da bi bile volitve drugačne, pa bi se drugače vladalo!« in na sina pripro stega kmeta, na demokratskega papeža Pija X. Nekdaj mogočni liberalizem v Trnovem se pred množicami zavednih kmetov ni upal pokazati. Dobrepoljski shod. Iz Dobropolj, 18. nov. Na dan za dnevom se ponavljajoče nizkotne napade v »Slov. Narodu« na osebo gospoda deželnega poslanca Fr. Jakliča je ljudstvo mirno in dostojno odgovorilo s tem, da ga je izvolilo častnim občanom vVidmu, Kompoljah, Strugah, L u ž a r j i h in na T u r j a k u. Že to so dokazi priznanja in zaupanja. Se sijajnejše pa je pokazalo kmetako ljudstvo, kako trdno stoji ob njegovi strani, na javnem shodu dne 15. novembra 1903. Zborovali smo v zadružnih prostorih, ki bo bili do tesna napolnjeni. Shodu je predsedoval, g" Franc M u s t a r, župan v Kompoljah. Poslanec Jaklič je v dobro uro trajajočem govoru slikal domačo politiko zadnjih dveh let. Ves boj katoliško narodne stranke, ki je prava ljudaka stranka, stremi po od stranjenju nasilnega liberalnega sistema, ki sloni na krivičnem deželnozborskem volilnem redu. Stranka hoče pred vsem pravičen volilen red, da pride ljudstvo do besede in veljave v deželni zbornici. Volilna reforma je najnujnejša zadeva naše stranke in ccle dežele. Brez te v deželi ne bo miru. Kaj sodi ljudstvo, je pa povedal prav jasno gospod župan Mustar. O,menjal je pred vsem gonje liberalcev proti poslancu Jakliču. Nobena reč na njem ni liberalcem všeč. V zadnjem času jim tudi ni prav, da so ga občine volile častnim občanom. En-gelman in žandar hodita okrog kakor kaka »Narodova« poročevalca in poizvedujeta, zakaj in kako se je to zgodilo. Obilo smeha je bilo, ko je povedal, kako je njegov občinski svetovalec Hočevar lepo »izpovedal« Engelmana, ki ga je nahrulil zaradi tega. — Šolsko vodstvo, oziroma t ste oblasti, ki dajejo takemu vodstvu potuho, odrekajo kraj nemu šolskemu svetu sleharno pravico.. Mi nimamo po nazorih šolskega vodstva drugih pravio, kakor pobirati drva. Ker pa imamo dolžnost plačevanja, imatna tudi dolžnost, govoriti pri ioli. Krajni šolski «,vet je doslej še vselej dovolil za šolo, kar se je zahtevalo. V kratkem času se je šola razširila za tri razrede. Zadnjič se je razširila v nasprotju s šolskim vodstvom, ki si je hotelo prilastiti prazno učiteljičino stanovanje. Najete zidarje je bil šolski vodja odpodil. Zvijače je bilo treba, da se je pregovorilo šolskega vodjo za razširjenje. — Velik ravs je nastal zaradi sklicevanja šolskih sej. Kmetje imamo čas samo ob nedelinh. gospodje seveda tudi ob delavnikih. E igelman je rekel : »Jaz v nedeljo ne bom hodil k sejam«, in je hodil »na špancir«. Tisti, ki bi bil moral najpridnejši biti pri sejah, ga ni bilo, a kmetje smo hodili in reševali tekoče stvari. Slo se je največkrat za zamude. Nekaterim smo predlagali kazen, druge oproščali. Ozirali smo se na razmere. Ker je pri nas vse v Ameriki, smo se morali ozirati na to, da ob času največjega dela nismo kaznovali stari-šev, ki so otroke doma potrebovali. Kdor je hodil že šest let v šolo ali je bil dovolj star, smo ga pa tudi oprostili. Ker je imel En-gelman nas pravzaprav za osle — on se je takrat zabaval, ko smo bili mi pri sejah — smo se pritožili zoper to, pa ni nič pomagalo. Engelman se je bahal, da mu zgoraj prav dajo, da se ne udeležuje sej. Če je tako, smo rekli, bo pa druga: krajni šolski svet ne bo pisal svaril, piše naj jih Engal-man; njegova dolžnost je, skrbeti za reden šolski obisk. Otrooi niso bili ovarjeni, krajni šolski svet ni kaznoval stariše?, a Engel man, ki ima nekaj oblasti pri okrajnem šolskem svetu, je pa potlej predlagal kazni. Sej se ni udeleževal, a potlej je kazal svojo moč in se norčeval iz krajnega šolsk. sveta. Proti takim razmeram sem se pritožil in dosegel, da se E igelman mora udeleževati sej in da nima več pravice, reševati šolskih zamud naše šole. Zato se je določil drug gospod Ta dva sta se pa brž zmenila, da bo on Engolmanu pod roko poslal zamude, in kar bo E igelman nasvetoval, to bo on v imenu okrajnega šolskega sveta storil. To se je res zgodilo. Ko smo prišli temu na sled. pritožili smo se na deželni šolski svet proti taki igri in sedaj je obema častitima gospodoma to delo odvzeto. Nam pa to ne zadostuje. Mi zahtevamo, da se popravi to, kar sta Engelman in njegov prijatelj preko krajnega šolskega sveta storila. OJmerjala Bta globa v višini od 10 do 40 K za take otroke, ki so po šast let hodili v šolo. Ako gori spoznajo, da to, kar sta uganjala, ni bilo prav, morajo popraviti krivico ki sta jo naredila našim ljudem. Rekli smo, da se ne udeležujemo sej, dokler se ta krivica ne popravi. Sedaj je pa bila šolska oblast precej na nogah. Zagrozilo se nam je s kaznimi, ako se ne bomo udeleževali sej, in ravno tista šolska oblaBt ni niti z mezincem ge nila kaki dve leti, da bi prisilila Engelmana, hoditi k sejam. To je tista zlogi a s n a d v o j n a m e r a. 11 kaj so zopet v nedeljo napravili? Tista oblast, ki je nam zagrozila s kaznimi, ako se ne udeležimo seje, ki je pa tako dobrohotno podpirala Engelmanove ne doljske »špancire«, je nam naklonila k seji krajnega šolskega sveta — orožnika Kaj je napotilo šolsko oblast, da je delegirala orožnika v šolo ob času seje krajnega šolskega sveta, ko prihajajo in odhajajo poklicane stranke, nam še ni prav znano, a mogoče je le dvoje. Ali ima E igelman tako slabo vest, da se boji za svojo brado in misli, da mu nepopisljive poželjivosti, in na licu se mu prikaže rdečica. Rad bi jedel »kompot«, toda ne šel bi rad v pekel; žlica mu nemirno trepeta v roki, in nesrečnež spremlja s poželjivim pogledom vsako slivo, katero nese na večno pogubljenje obsojeni sosed v usta, z jedno besedo: trpi Tantalove muke. Žena ga zlobno gleda več čas, ter mu reče ironično s sladkim glasom: »Le postrezi Bi, čemu bi si ne postregel? Jej slive, za drugo se ne brigaj!« Revež pa le vzdiha ter položi žlico na mizo. Med takim opazovanjem in razmotriva-njem smešnih strani svojih sosedov mi je mineval dan za dnem. Proti koncu me jame potovanje vendar dologočasiti. Dan je podoben dnevu, kakor dva rojstna brata: breakfast, šetanje po krovu; luneh, šetanje po krovu; večerja, Šetanje po krovu; nato pa spat. Vrhutega vedno isti prizor: ogromni zelenkasti valovi in pusta morska ravan; galebi, leteči za brodom in otožni »Oooo-ho 1« mornarjev, ki zavijajo ali razpenjajo jadra. Pride nedelja, ki je še dolgočasnejša kakor drugi dnevi. Po zajtrku prinese stevvarti nekoliko izvodov svetega pisma ter jih položijo na mize; Američani se vsedejo injihčitajo; pri tem pa zevajo in mislijo očividno na kaj drugega. Vsi so resni in molčeči, toda v tem je tičalo več umcteljnosti in svetohlinstva, nego prave pobožnosti. Po končani molitvi poloič noge na mizo ter sede molče kakor kitajske donde. Popoldne se je pripetil slučaj, ki je kakor električna iskra pretresel vse. Na vidokrogu se prikaže ladja. Ni sicer velika, toda sredi dolgega časa in enoličnosti je to pravcata sladčica za radovednost, dremajočo v vsakem človeku. Vsi se gnetejo na krov, gledajo skozi daljnovide, ali skezi gledališka kukala, ali pa tudi s prostimi očmi. Povsod se čujejo vprašanja, odgovori in pričkanja: »To je eden od Cunarov?« — »To je Alan!« — »Ne! Somerija je!!« — »Alan!« — »Some-rijal« — »Človek ne potrebuje oči, da vidi, da je Alan«. — Čudim se kako je mogoče Somerijo smatrati za Alana 1« — »Koliko Btavite?« Nato se pričenja stava. Napenjam oči, toda razen dveh stebrov dima nisem videl ničesar. Naša ladja razobesi dva prapora, angleškega in W h i t e star, ki ima belo zvezdo na rdečem dnu (polju). Dva stebra dima se nam čimdalje bolj bližata; končno zapazim, da plava mogočen, belo pobarvan parnik, hitro po hrbtu valov in pušča za seboj srebrn penast tir. Čez nekaj časa odplava parnik mimo nas ter se čimdalje bolj manjša; končno se nam zdi kakor čoln, naposled izgine v sinji daljavi. (Dalje prih,) je treba orožniške asistence, ali pa, kar je bolj verjetno, da bi bil orožnik Engelmanu takoj pri rokah, ako bi bila pri seji padla od kake strani ostra beseda proti Engelmanu in bi bili potem razkričali, kako surovi so Dobičpolioi, ki napadajo tako ne dolžna jagnjeta. N hče ni tako neumen, da bi ne vedel, katn pes taco moli, zato je treba, da smo previdni. Kadar bo orožnik Engelmanu zopet tako pri rokah kakor zadnjič, naj nihče ne gre v šolo. Pustimo g. Eigelmana in g. predsednika, naj se zabavata, kakor se jima zdi, a danes jaz tukaj protestiram proti takemu postopanju šolsiih oblastij. Ti liudje hočejo imeti škandale za vsako ceno. Vprašanje pa je, ali je to od njih modro sedaj, ko bo treba zopet odpreti naše mošnjičke in prispevati za razširjenje šole. Stokrat si bomo premislili, predno bomo kaj dali za šolo, dokler se bodo igrali z nami taki učitelji, kakor je Engelman. Na ta način, kakor je pri nas, ko je ogromna večina ljudi zaradi enega človeka s šolo v nasprotji, ni mogoč pravi vspeh. So še druge reči, ki izzivajo, ki so nam vsem znane, o katerih pa razpravljati ne smem. Dalje je povedal, da so volitve v cestni odbor spadle tako, da so od strani občin iz voljeni v odbor sami zavedni kmetje. Priporočal je »Vzajemno zavarovalnico«. Jaz sem zastopnik te zavarovalnice, zato liberalci vpijejo za menoj: škofov agent. Te psovke me ni sram, ne maram pa, da bi za menoj vpili Hribarjev agent. (L udje so viharno ploskali, ko je končal.) Sledeče resolucije so bile s o -glasno in z velikim navdušenjem sprejete : Resolucije sprejete na političnem shodu 15. nov. 190B. 1. Mnogoštevilni volivci iz vseh krajev dobrepoljske doline, zbrani na polit, shodu dne 15 nov. 1903 soglasno izrekajo neomejeno zaupanje svojemu po nasprotnem časo pisji nečuveno napadenemu poslancu, gospodu Fr. Jakliču, a tudi odločno protestirajo, da se ga hoče vsled izvrševanja poslančevih dolžnestij disciplinirati in soglašajo v prepričanji, da bi b i« skrajna neprevidnost in v tem slučaji usodepolna napaka: prestaviti učitelja iz kraja, kjer uživa popolno zaupanje ljudstva. 2. Zbrani volilci odobravajo postopanje katol.-narodnih poslancev v zadnjem zase danji dež. zbora in zahtevajo od njih, da ne odnehajo prej, dokler ne izvojujejo pravične spremembe kranj. dež.-zbor-skega volilnega reda. 3. Da se poravnajo krivice, ki se sedaj gode kmečkemu in delavskemu ljudstvu glede zastopstva pri zakonodaji, zihtevajo od katol.-narodnih poslancev, da delujejo na ta, da se sčaioma in dosledno uvede v zakonodajnih zborih splošna in enaka volilna pravica. 4 Končno soglasno izjavljajo, da je le v skupnem in odkritosrčnem složnem nastopu obeh slov. strank mogoča zmaga slovenskega ljudstva proti nemškemu nasilstvu, posebno glede na obmejne Slovence. Zato proč z grdo in umazano slov,-nemško zvezo! Javen ljudski shod v Sfopičah pri Novem mestu. Katoliško politično društvo za Dolenjsko je Bklicilo dne 22 t. m. shod v Stopičah, pri katerem so obilno zbrani katol.-narodni vclilci soglasno sprejeli sledeče resolucije : 1 Zbrani volilci stopiške župnije izjavljajo soglasno, da bodo nepremično stali za svojimi katol.-narodnimi poslanci, jim izražajo popolno zaupanje in priznanje ter jih 2. pozivljejo, naj ne odnehajo s klicem: »ven s splošno in enako volilno pravico!« Iz državnega zbora. Poroča se, da bo razprava o Korber-jovem govoru le še v dveh sejah prišla na dnevni red. Od vsake strank'3 bo govoril samo eden govornik ; generalnim govorni kom pro bo izbran kak Poljak, contra pa bo govoril posl. Derschatta. — Mladočeški klub je Bklenil, da bo podpiral od poslanca F o r t a vloženi nujni predlog za spremembo ustave kot svojega lastnega in prosil stranke desnice za pomoč. V današnji seji je bila vložena vladna predloga o lekarskem zakonu; bistveno se nič ne razlikuje od načrta takšne postave, ki je bil v marcu predmet pismene enkete. Najvažnejša prememba obstoji v tem, da v sadanjem načrtu ni več omenjena uradna cenite? lekarn za Blučaj, da preidejo med živimi v druge roke. Ustanovitev novih lekarn je tudi v tem načrtu prepušSena inici-jativi firmacevtov. Konkurz, ako se ima podeliti lekarska koncesija, se sploh več ne vrši. Prosilci za lekarsko koncesijo, ki hočejo UBtanoviti novo lekarno, morajo doka-1 zati, da so delovali deset let kot farmacevti v kaki lekarni, s''cer zadostuje doba petih let. Koncesija za ustanovitev javne lekarne v kakem kraju se sme podeliti, ako stalno stanuje v tisti občini kak zdravnik. Pri podelitvi koncesije ima koncesijonar plačati takso v znesku 500 do 4000 kron z ozirom na število prebivalcev dotične občine. V načrtu so tudi določila glede nedeljskega počitka v javnih lekarnah. Položaj na Ogrskem. V državnem zboru je včeraj poslanec Dohatzy pritoževal se o razmerah v ugran-skem volilnem okraju; tam je Tisza ofici« jelni kandidat in na njegovo korist dela ves upravni aparat. Prvi protikandidat je bil zaprt in potem izgnan, a drugi ni smel govoriti svojega programnega govora. Okraj je zaseden od vojaštva. Tisza je odgovoril na to, da ni dobil iz tega okraja še nikake pritožbe. Potem je sledila razprava o predlogi novincev. Poslanec Pa p je imel dolg obstrukcijski govor, nakar je bila razprava prekinjena. Trgovinski minister Hieronymi je vložil predlogo glede provizorične ureditve trgovinskih zvez z Italijo. Predsednik naznani, da se skličejo delegacije 15 decembra. Poslanec Kubi k predlaga nato, da se v eni prihodnjih sej vrši o tem posvetovanje. Poslanec Ugron se sklada s tem predlogom ; vojBki je treba dokazati, da je le oborožena služabnica v deželi. Poslanec H o 1 1 o predlaga, naj se cesarju pošlje adreso, da sklicanje delegacij odloži, in da naj se v delegaoi|e pošlje 50 članov iz zbornice in 10 iz raagnatake zbornice. Predsednik naznani, da mu je 20 poslancev vložilo prošnjo, nai se o teh predlogih prihodnjič po imenih glasuje. Temu mora pritrditi. — Podpredsednik zbornice, Daniel, je odstopil. Kossuth je priobčil č'anek, v katerem povdarja, da se avstri|ski Nemci napram Madjarski sovražno obnašajo, in da morajo Madjari zato podpirati Čehe in Poljake v boju za svojo zgodovinsko samostojnost. Razpor med Tiszo in Korberjem se je baje poravnal v cesarjevi avdijenci, kjer je bil T,sza v nedeljo. Iz poučenih krogov se čuje. da je bil Tisza od cesarja zelo milostno vsprejet. Srbija. Iz B.Ograda pišejo: Poročilo, cU se je car Nikolaj za svojega zadnjega bivanja na NmSkem v navzočnosti najviš ih krogov jako nepovoljno izrazil o ofioi|elni Srbi|i, je napravilo velik vtis, zak»i carjevo besedo se zelo vpošteva, ker kar izpregovori, je sad zrelega premišljevanja. Njegova nepovoljna sodba nam daje mislit1, in vprašati si moramo, kaj bo iz naše male in neznatne dažele, katere edina nada je mogočna in močna Rusija, ako naš edini zaščitnik in prijatelj tako uničevalno sodi o Srbiji. Ni dovolj, da nas ofioijelno srednje evropsko časopisja tako surovo napada, da pred našimi zastopniki v inozemlju zapirajo vrata, da se nas izključuje iz kroga kulturnih narodov, nam stoji zdaj še Rusija hladno nasproti. Storili bi veliko napako, ako bi ostali malomarni in apatični napram temu, ali bi pustili fatalistično, da B8 razvijajo dogodki, kakor jim drago. Z največjim naporom moramo delati na to, da zopet zadobimo izgubljeni ugled, kakor »mo ga imeli 1. 1880. Kako pa to dosežemo? Evropa in car zahtevata zadoščenja za umor krala dne 11. junija ne"v imenu palih žrtev, temveč v imenu drž. pravičnosti. Torej ofiei-jelni Srbiji ne preostaja nič druzega, kakor storiti in žrtvovati vse, kar E/ropa zahteva, da odstranimo sramotni pečat, ki teži našo državo, in stopimo zopet v zvezo z evropsko diplomacijo. Bliža se drugi berlinski kongres in do tedaj moramo biti na čistem z ostalo Evropo, ker bi sicer utegnil kongres imeti za nas slabo posledice. Sedanja vlada ima skrbeti, na kakšen način sa to zgodi. Pristaši in prijatelji prejšnjega kralja so se začeli gibati na način, ki s skrbjo in strahom napolnjuje vodilne kroge. Število ljudij in listov, ki obsojajo umorstva od 11. junija in jih označujejo za neizbrisljivo sramoto Srbije, raste od dneva do dneva, in povzroča ta propaganda vladi največjo skrb. Mirni dnevi Srbiji ša niso zasijali. Svoboda pouka na Francoskem. Nasprotniki krščanske vzgoje delujejo vedno pod pretvezo »svobodnega pouka«. A kadar dobe ob'astvroke, pa se pokaže, kaki tirani da so. Zdaj se prepirajo celo v francoskem ministrstvu, ker ae zdi učnemu ministru Chaumič u dmbesovo početje vendar preveč tiransko. Combesu je prihitel na pomoč mornariški minister Pelletan, kateri je v Trcyesu govoril, da je nespametno in nerepubli&ansko govoriti o svobodi pouka, kajti v republiki svobode pouka sploh ni. Vse so mora v7gojiti le tako, »kakor republika hoče«. Republika je pa seveda tista Btranka, ki je ravno na krmilu in terorizira vse, kar je pod njo. Vojna nevarnost v Vzhodnji Aziji. Zadnja poročila iz daljnega Iztoka niso ! preveč razveseljiva, temveč vzbujajo neko I. Priloga 272. štev. „Slovenca" dn6 24. novembra 1903. negotovost. Telegrami o sumljivem gibanju kit-.jske armade, članki angleSkih in nemških listov, ki pišijo o poslabšanju položaja in slednjič nebn j bolj ali manj vznemirljivih poročil o rastoči bojevitosti ne samo Japoncev, temveč tudi Kitajcev — vse to obrača pozornost na daljni Ittok, čeprav je angleški ministrski predsednik šele te dni podal pomirjevalne izjave glede vztočnih homatij. Žal, da še ni mogoče pretehtati teh poročil, ki temelje večinoma na samih vesteh, po njihovi pravi vrednoBti. Treba bo čakati novih poročil, predno se moremo bolj natančno izraziti o novi fazi vzhodno-azijBkega vprašanja. Le to je gotovo, da Rusija še nadaljuje pogaianja z Japonsko. Iz Port Arthurja je prišla 17. t. m. sledeča brzojavka : „Bo-jeviti ton japonskega časopisja, ki je nedavno že utihnil, se je oglasil zopet. Zdi se, da so imeli japonski »gentje v Kini nove vspehe. Podkralji in guvernerji v Kini so dobili brzojavno poročilo, naj nabirajo denarna sredstva in čete, ker je možnost, da se razdero diplomatske zveze z Rusijo." Iz brzojavk. Dunaj. Govor linškega škofa za pravice ondotnih Čehov je vzbudil v češkem časopisju živahen odmev, ter se je tudi v pražkem mestnem svetu govorilo o njem. Predlagano je bilo, da Be zahvali škofu vadresi priznanja za njegovo prijateljsko zavzemanje nasproti cehom. Predlcg se je izročil presidi -jalnemu poverenstvu v rešitev. Friedrichsruh. Kakor vsako leto, tako je tudi letos prišlo dvajset Ostmarkov cev iz Dunaja, Ascha, Egerja, Solnograda, Brucka, Reichenberga, Kremsa in Rosena-u pod vodstvom poslancev Sobonererja, Klie-manria in Steina v Friedrichsruh, da položijo v Bismarckovi grobnici vence Na grobu je imel poslanec Sohonerer nagovor, v katerem je povdarjal večno hvaležnost nemškega naroda Bismarcku. Dunaj. Tri največja društva avstrijskih industrijalcev so vladi poslala spomenico, v kateri omenjajo škodo za avstrijsko industrijo, ker ni nikakih pogodb z Italijo. Vlada naj sklene provizorično zvezo z Italijo. R i m. Avstrijski trgovinski minister C a 1 1 je v nekem razgovoru omenjal seda nje gospodarsko razmerje Avstrije in Italije. Call je izrazil upanje, da prideta obe državi do popolnega soglasja. Sklep nove trgovinske pogodbe ja za Avstrijo večjega pomena kakor za Italijo. Glede vinskega vprašanja je Call omenil, da avstrijska vlada ne sme nič storiti brez popolnega soglasja z Ogrsko. Vinska klavzula sicer ne more še dalje obstajati, a gotovi meri ital. viua se bo uvoz v monarhijo olajšal, a se zato kolikor mogoče zabranil francoskim in španskim vinom. Carigrad. V diplomatičnih krogih pričakujejo, da Turčija danes odgovori na ref irmne predlogo velevlasti. Poslaniki bo izjavili turški vladi, da ne pripuste nobonega zavlačevanja več. Inomost Prosta laška vseučiliška predavanja se bodo vršila po § 2 Budimpešta. Grof Ivan Z;chy je odložil predsedstvo ogrske katoliške ljudske stranke, ker dol stranke simpatizira z ogrsko obstrukcijo. Dunaj. Delegacije bodo zborovale o d 15. decembra do 15. januvarja. Nato bo zopet pričel zborovanje drž zbor, nakar bode sredi marca zopet sklicana večina deželnih zborov. Praga. Češka liga zs splošno in enako volivno pravico je imela zborovanje, na katerem je sklenila v svrho agitacije ustanoviti dve društvi in Bicer za dežele češke krone in za N žjo Avstrijo. Budimpešta. V političnih krogih močno razpravljajo Košutov članek, v katerem se je izrekel, da so Nemci v Avstriji sovražni Madjarom, zato ss morajo le-ti po staviti na stališča, da se mora zopet dati historična samostojnost Poljakom in Čehom. K i š i n e v. Obravnava radi protižidov skih izgredov v Kišinevu je strogo tajna. Vsi časnikarski poročevaloi so odpotovali. Inomost. Vlada je prepovedala ustanovitev italijanske »univereita libera« (svobodne univerze) v bližnjem Wiltenu, ker se je med drugim bati, da bi bila ta univerza v sedanjih razmerah povod javnim nemirom. Profesor de Gubernatis dospel je aemkaj, dasiravno je bil že v Tridentu obveščen, da so italijanski svobodni kurzi prepovedani Proti de Gubernatisu priredili so nemški vi sokošolci na kolodvoru burne demonstracije De Gubernatis podal se je v Wilten, kjer so italijanski visokošolci dvakrat brezuspešno skušali otvoriti predavanja. Po drugem raz puščenju so se italijanski visokošolci odstra nili; sledili so jim nemški visokošolci in prišlo bi bilo gotovo do spopadov, da niso re darji držali narazen obe gruči. Cerkveni letopis. Potreben molitvenik. Kakor je obče znano, se »Češčenje presv. Srca Jezusovega« hitro razširja, ne le po kranjski deželi, kjer se je ta prelepa pobožnest že docela udomačila med ljudstvom vsled prizadevanja našega presvitlega kneza in škofa, ampak tudi po vsth drugih pokrajinah, kjer bivajo Slovenci, lepo cvete ta pobožnost. Ali nekaj nam še manjka, ki naj bi kot dobro gorivo vedno skrbelo, da ljubezen do presv. Srca v našem srcu ne le ne ugasne, ampak čim dalje bolj vsplamteva — in to bi bila d o -bra slovenska knjiga o presv. Srcu. — Glasnik presvetih Src Jezusa in Marije ne zadostuje, ker je premalo razširjen in ker se vsa Bnov ne obdeluje sistematično. Gotovo bi mnogim vstregli, ako bi v „SI.« vzbudili slovenske pisatelje, da bi kaj spisali o presv. Srcu in potem knjigo izdali po »Mohorjevi družbi«. S posebnim veseljem bi segli po tej tako zaželeni knjigi. Prometne zadeve. Železnica Škofja Loka-Železniki. Železniki, 22. nov. Sedanji promet med Škofjo Loko skoz Železnike na Podbrdo in tudi dalje v Hudo Južino, Grahovo in sploh v sosedno Tolminsko dolino je kar neverjetno živahen. Noč in dan se menjajo težko obloženi vozovi gor, prazni zopet nazaj. Menimo, da kar se potrebuje stvari za predor v Podbrdu, in tudi že za daljno progo proti sv. Luciji, ki se že gradi, gre večinoma vse tu sko s. Pa tudi raznovrstna živila za ondotne kraje. Le žal, da je vsled pogostega deževanja in množine težko naloženih voz cesta zelo slaba in razorana. Upamo, če se vreme kaj vnese in cesta osuši, bo tudi za promet bolje, in tudi uboga živina bo dokaj manj trpela, kakor po neizogibljivih slabih cestah o deževnih nalivih. Tudi železnična zveza Škofja Loka- Že lezniki je morebiti bližej, kakor si je marsikdo domišljeval. V dan 18. t m. zjutraj ob 8. uri se je namreč že sošla komisija za revizijo projektirane železnice Skofja Loka-Železniki na postaji v bkofji Loki. Navsoči bo bili sledeči gospodje: vladni svetnik p). Lsschan kot voditelj komisije; kranjski c. k. okr. glavar A. Pire; nadinženir Zbrizaj od dežel, odbora; član (stavbeni svetnik) železniškega ministrstva na Dunaji; od tam tudi še dva žel. nadzornika, en inženir, ter en stotnik od general štaba, oziroma vojniškega ministrstva. L; ta poslednji je posebno povdarjal, da Be ima postaja v Železnikih postaviti tako, da jo mogoče podaljšati od tam železnično zvezo s Podbrdom. Poleg imenovanih gospodov so bili navzoči pri t«j komisiji še gg. župani: Lenček N. iz Skofie Loke, Triler J. iz Stare L^ke, Domsar Fr. iz Selc in Košmelj Fr. iz Železnikov. Določile so se tudi že naslednjo postaje : Siofja Loka mesto; Bukovica, Dolenja vas (postojanka, ako se vbo prebivalstvo zanimalo za njo), Selce in Železniki. — V dan 19. t. m. se je nadaljevala še natančnejša obravnava o Skofji Loki, ter so-stavil in podpisal se dotični zapisnik — Danes o tem spregovorimo le še to: Pogled na zemljevid kaže, kako pripravna zveza bi bila med Ljubljano skozi selško dolino in prek Podbrda z Gorico; — pač vsa druga, kot: Ljubljana, Hruš'ca, Blejski kot, Štanga, Bohinj in Črnoprški predor, Podbrdo in dalje. Poslednja zveza (Ljubljana - Gorica) bo zelo enaka oni, kakor imamo v Ž lez-nikih šaljivo zvezo: čez Bohinj v Kranj. -k. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. novembrsi. Klub katoliško-narodnih deželnih poslanoev je daroval: Za ljudsko sklad 1059 K, za slov. del. stavb, društfo 280 K, za Peter Pavel Glavarjevo ustanovo, opravi čenim občinSm Gorenjskim v svrho pravne ureditve te ustanove v zmislu volje ustanovnika 43806 K, za Jeranovo dijaško mizo 300 K, za druge dobrodelne namene 560 K. lajava trebanjske obfiine. Občinski odbor Trebnje je prepričan, da je krivičen sedanji volivni red v kranjski deželni zbor, po katerem ima 80 graščakov in 6000 mest nih volivcev 20 poslancev, torej večino nad poslanci 37 000 kmetov, ki imajo samo 16 poslancev. Zato zahteva občinski odbor danes pri občinski seji v Trebnjem, da so iz premeni volivni red za kranjski deželni zbor tako, da bo pomnoženo število poslancev iz kmečke skupine, da se uvede Bplošna vo livna skupina in tako dobi večino kmečko ljudstvo ter razruši sedanje krivično razmerje. — V Trebnjem, 22. nov. 1903. — Janez Novak, Ivan Ratajec, Jožef Fink, Jan. Planinšek, Janez Zupančič, občinski sveto valci. Alojzij Radelj, Janez Zupančič, Janez Nagode, Ignacij Miklič, Jožef Novak, Frano Eršte, Franc Miklič, Janez Grandovec, Ant. Testen, Ivo Radelj, Franc Kavšek, Franc Mam, Anton Potokar, občinski odborniki. — Štirje liberalni odborniki iz Trebnjega so bili tudi pri seji, pa niso podpisali. Dva pa nista prišla. Naši so prišli vsi. S slabimi dvotipi si izkuša krajšati čaB »voditelj inteligence«. Ker je, v Novem mestu vse povedal, je b svojo modrostjo pri kraju. Pri kraju bodo liberalci kmalu tudi s svojimi shodi, ker je slovenski svet premajhen zanje. Zato pa dr. Tavčar zopet po zraku plava in v zelo malo duhovitem listku razlaga, kaj bo — 1. 4000. A kako bi mož vedel, kaj bo 1. 4000, ko nam ne ve absolutno nič povedati, kaj bo še 1. 1903! Njegov dovtip cika, kakor pokvarjeno vino, in njegove misli so neprebavljive, kakor ples-njivo usnje starega škornja. Vsekakor je značilno, da ta čas, ko katoliško-narod. stranka dela shode po celi deželi, si voditelj liberalcev izkuša čas pregnati s slabimi dovtipi, ki pa nikogar ne pripravijo do smeha, ker so povedani — s kislim obrazom. Kakor se kaže, se liberalci tako boje volilne reforme, da bi bili še 1. 4000 zoper njo — ako jih prej ne bi bilo konec. Sestanek »Leonove družbe" bo jutri, v sredo zvečer ob pol 8. uri v »Rokodelskem domu«. Predaval bo dr. J. Jarš e. Predmet predavanju: »Srce". Baron Hein je bil včeraj od cesarja sprejet v avdijenoi. St. Peter na Notranjskem. Volitve so dandanes skoro povsod viharne. Pri nas pa smo si izbrali ves nov občinski odbor tako mirno in skoro soglasno, da kaj takega tu že ni bilo najmanje 20 let. Delo nas je umirilo in daje misliti tudi ljudem, kateri do sedaj temu niso bili privajeni, pač pa le oblastvenemu ukazovanju. Na dan sv. Eiiza bet« si je isto tako složno postavilo občinski odbor na čelo dosedanjega vrlega župana, Frančiška M a r g o n iz Trnja, kateri je že prešla tri leta deloval z veliko vnemo za blagor občino. Ob njegovi strani pa nam je moral žreb razvrstiti šestero svetovalcev tako le: 1. Peter Ž e 1 e iz St. Petra, 2 Matija P e n k o iz Gradca, 3. Frančišek Križaj iz t»t. Petra, 4. Anton K e r n e 1 iz Radohove vasi, 5. Frančišek A v č i n iz Trnja in 6. Janez Š a b e c iz Seic. Sami vrli možje, katerim vsem jo vodilo geslo: „Vs0 za vero, dom, cesarja". Pošteni Nemci o enakopravnosti. »Vaterland« obsoja v koroški zadevi stališče nemških nacijo-n a 1 c e v kot nevzdržijivo : »L e m i s c h pravi, da je nemščina pismeni jezik Slo«en cev, in se zato ne sme slovenski ruzprav-ljati. V deželi pa je 100 000 Slovencev, nekateri razumejo nemški za silo, drugi nič. Kje je zakon, kje razum, kje pravica, da bi ti ne smeli biti zaslišani v njim razumljivem jeziku, in sicer tudi potem ne, če je sodnik Slovenec? Ta razpor bo zadobil re sen značaj, prebivalstvo je ogorčeno, ne nad dežel, zborom, katerega večino že pozna, temveč nad poročili iz sodne dvorane. Delovanje deželnozborske večine ne sme s svo jimi strujami prodreti v sodno dvorano ; to mesto mora ostati nedosežno visoko nad gibanjem strank. Tukaj je sveta dolžnost, so svete prisege na dnevnem redu. — Kar je preostro se skrha. Tudi ni dvoma, da nemška radikalna stranka škoduje s svojim po stopanjem le lastnemu narodu ; te občutne razžalitve druge narodnosti vzbude v njej le novo moč za novo delo". — Omenjali smo že, da je tudi celovški knezoškof nastopil proti slovenski ravnopravnosti; koliko bolj pravično in vzvišeno je stališče, ki ga je zavzel glede jezikovnega vprašanja škof dr. Doppelbauer v gornjeavstrijskem de želnem zboru, kjer je zagovarjal rabo češkega jezika v cerkvah v Lincu. Dejal je mej drugim: „Prišel sem pred 34. leti v Steyr, Tam je bilo mnogo čeških delavcev, in srce me je bolelo, da ni noben češčine vešč duhovnik mogel zanje skrbeti v duševnem pa stirstvu. Prišlo je tudi mnogo vajencev, ki so le češki umeli; med njimi jih je bilo mnogo, ki niso šo bili pri birmi. Kaj som storil ? Pri nekem inteligentnem češkem de lavcu sem se učil češčine, da sem znal vsaj najpotrebnejše, da sem mogel prevideti umirajoče in pripravljati za birmo češke otroke. Se se spominjam neke češke žene, ki sem jo previdel s sv. zakramenti za umirajoče in ž njo podomače govoril. Kako veliko je bilo njeno veselje ! To veselje uboge češke žene me je bogato poplačalo za vse muke, ki aom jih imel pri učenju češkega jezika.« Poroka. V župni cerkvi Biuhl pri Modlingu se je poročil gospod Jakob Pukl, predsednik društva »Zvezde" in podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju z gospo Lavro Strnad roj. R e s c h. — Katoliška delavska zveza v Rimu je ustanovila štiri strokovna društva: zidarjev, mizarjev, kamnosekov in tiskarjev. — Iz Selške doline Na dopis »Narodov« pod zaglavjem „Iz Selške doline", ki piše: „V nedeljo je bil v riktfji Loki shod backov, koštrunčkov in kozličkov. Tudi iz Selške doline so prignali nekaj takih političnih backov ..dostavljamo samo tole: Tudi »pujsek« iz Selške doline je bil ta dan v akofji Loki, a ni prišel na shod, ker ni bil shod za „Narodu" dopisujoče »pujske«, marveč Be je skril v neki gostilni pri »Kozličku" ! — Udeleženci škofjeloškega shoda. — Iz Zagorja. (Stavka delavcev ponesrečena. — Delavska stanovanja.) Malo se piše o zagorskih delavskih razmerah. A danes vendar nekaj. Stavka je bila končana na žalost in nesrečo delavcev, ker niso dosegli tega, kar so hoteli in želeli. Takorekoč nič jim ni primaknila begata trbovljaka premogarska družba. Delavci hodijo na delo ped iBtimi pogoji kot popreje, M. Č ibal prireja vsako nedeljo shode za delavce. Obljubuje jim vse mogoče, a pokazati jim nima ničesar. Ob novem letu bode bojda tudi v Trbovljah delavcem ustanovil konsumno društvo. — Delavsko stivbeno društvo je zopet letos postavilo dve delavski hišici na svojem kupljenem prosto« u namreč gg. Fr. Češtiovarju in Fr. Krečanu. Pred kratkim^ sta bili hišici blagoslovlieni. Hišica g. Fr. Češnovarja stane okoli 2800 kron in g. Fr. Krečana okoli 3200 kron. Vsaka hišica ima tudi okoli 300 m* vrta. Vsega prostora za zidanje ima delavsko stavbeno društvo okoli 4600 m'. Sedaj stoji pet delavskih domov na stavbenem prostoru. S solzami v očeh, od veselja, sta se omenjeni delavski družini preselili v nova delavska doma. Tu naj pogledajo naši zagrizeni nasprotniki, da se na ta način pomaga ubogemu trpinu-do-lavcu. llv-ala za ves trud, ki ga ima pri delavskem stavbnem »društvu gosp. predsednik Josip Dežman. — Delavec. — Novico iz Amerike. Zobe poru v a 1 i. Pri zborovanju dobrodelnih organizacij v Kansas C ty, Mo., je poročal prof. Elvvood iz Columbije, Mo., da so tamkaj neki bolnici, katera je v hipni blaznosti ugriznila uradnika, na povelje istega uradnika — iz-ruvali vse zobe. — Stavka izdelovalcev klobas v Čikagi je končana. — Dijakinja ponarejalka denarja. »Moderni ženski« ni ničesar več Bveto. Sedaj so tudi ženske pričele s ponarejanjem bankovcev. Neka dijakinja vseučilišča v Indi-anapolisu, Ind., je skušala svoje tedenske denarne priklade povečati s tem da je s črnilom in peresom spremenila štev. »1« v št. »10«. btiri take bankovce je srečno pre menjala, predno so jej prišli na sled. — CanadskiZionisti. V Montreal, Ca-nada, se je vršil dobro obiskan shod zio-nistov iz vseh krajev Canade Zborovalci so odobrili ponudbo angleške vlade, katera jim je ponudila v iztočni Afriki velika zemljišča v svrho naselitve. — Morilka svojega soproga v ječi. Gospo Stello Lupo v New Yorku so izročili v državne zapore, ker je minoli torek s štirimi kroglami ustrelila Bvojega soproga. Po umoru je skušala tudi samo sebe usmrtiti, kar se jej pa ni posrečilo. — Vrat zlomil si je v Claridge Pa. naš rojak Josip Te-h o v n i k s Štajarskega. — Vojaške vesti. Polkovnikom je imenovan podpolkovnik dež. bramb. polka št 4 v Celovcu Ludovik A m o n Podpolkovnikom je imenovan major Karol W a 11 e r pri dež. bramb. polku štev. 27 v Ljubljani. Pri istem polku so imenovani: nadporočnik I. S c h \v e n k , stotnikom ; naporočnikom poročnik J a r o s l a v V e j -1 a p e k , poročnikom kadeti: Stanislav Prašek, Karol Komp, Jožef L i b a 1. — Saški prestolonaslednik so v Trbižu udeležuje lova na divje koze. — Radi razžaljenja cesarja sta dobila obtožnici soc. dem. voditelja v Trstu Oliva in Pittoni. — Iz Trente. Našim turistom je pač znana pot iz Kranjske gore čez Vršič v Trento; ta pot je bila dozdaj razmerno slaba zlasti za Trentarje, ki so morali nositi po nji dan na dan težka bremena iz Kranjske gore in Trga. Zlaj je pa vlada sklenila, da izboljša to pot, oziroma jo napravi skoziinskozi 1 m. široko. Na primorski strani je zdaj pot vže dokončana do samega prelaza, in prihodnje leto, upamo, da se bo tudi nadaljevala do »črne vode" t. j. do Pišemce v dolino. Izvršena pot je zlasti v gornjem delu izborno dodelana in je zelo prijetna, ker jo je bilo možno precej (.o ravnem potegniti; pri dolini pa se je moralo napraviti mnogo »rejd« ali ključev, ker je svet stisnjen in bolj strm. Nasprotno je pa ta zaduji del poti prijetnejši v mokrem vremenu, ker je peščen, oziroma s peskom nasut, gorenji proti prelazu večinoma zelo blaten. Želeti bi bilo torej, da se tudi gorenja polovica poti dobro nasuje s peskom, ker drugače ne bo hodil nihče po tem blatu. — Raznoterosti is Šmartna pri Litiji. Sv. Martina nedeljo je začelo goreti med jutranjo službo božjo v hlevu gostilne Grošelj. Pravočasno se je opazil ogenj; a ker ga niso popolnoma zadušili, jelo je pozneje še enkrat goreti. Šale domači požarni brambi se je posrečilo pogasiti ogenj. K sreči ni ljudstvo, katerega je bilo polna cerkev, slišalo tega klica »ogenj", ker nastala bi bila brezdvomno strašna katastrofa. — V ponedeljek 16. t. mes. je nadzoroval deželni predsednik Hein litijsko glavarstvo. Obiskal je tudi dekanijsko cerkev v Šmartnem in se jako laskavo o njej izrazil. Želeli bi bili le, da bi bil obiskal tudi našo »vzorno« šolo. — Zaprli sohlapcaFr. Erjavca, ki je služboval v grmaški graiščini, ker je na sumu, da je izvršil več tatvin. Služboval je najraje po graščinah, kjer je lažje opravljal svoj posel. — Vsled deževnega vremena se je prehladilo nekaj otrok in zbolelo za vrat-nico. — Voda je preplavila prejšnji teden travnike in polja na mnogih krajih. Najslabše se je godilo tovarniškim delavcem, ki so morali v temnih nočeh iskati stranskih potov, da niso zašli v vodo. — Obolel j e okrajni zdravnik litijski dr. P a v 1 i č. Nahaja se sedaj v Opatiji. — Hrvatske novice. V Zagrebu se vrši 29. t m. velika ljudska skupščina, na kateri bo zagrebško prebivalstvo zavzelo stališče proti draginji živeža.— Novi katoliški list v Zadru. Nadškof Dvernik namerava ob novem letu ustanoviti v Zadru katoliški list — Ljudska knjižnica. V Suuurju, v Dalmaciji se je ustanovila ljudska knjižnica. Nirod se kar trga za knjige. — Strela v šoli. V Tivtu, Dalmacija, je udarila strela v šolo, kjer je bilo 1Ž0 šolarjev. Prodrla je zid in ušla v učilnico ; razrušila je kes stropa, ki je poško val nekaj dece. Strela je ožgaia več otrok, a ubila nikogar. Groza je bila nepopisna. — Demonstracija v zagrebškem gledališču. Pri četrti reprizi Nuščeve enodejanjke »Knez od Sfmberije« je prišlo v gledališču do sramotnih demonstracij pri stašev »čista stranke« proti Srbcm Del občinstva je pa demonstriral za slogo mej Hr vati in Srbi. — Radi hrvatske za stave v zapor je moralo več hrvatskih mladeničev. Korakali so ped razpetim narodnim praporom k okrajni oblasti v Novi Marof, da se zagovarjajo vsled petja hrvat skih pesmi, a zato so bili obsojeni na enodnevni zapor. Isto se je zgodilo nekim kme tom, ki so šli ped hrvatsko zastavo na va raždinsko skupščino. — Zmaj J o v a n o -v i č, proslavljeni srbski pesnik, je slavil včeraj svojo 701etnico. — 2 5 1 e t n i c o je praznovalo pevsko društvo »Velebit« v Gcspiču. — Prošnjo sa samostojen poštni urad je vložil po svojem držav, poslancu Fr. Sukljeju cbč. zastop v Robu. — Nagla smrt. Dne 19 t. m. je umrla na Gočah za srčno kapjo Ivana Ferjančič. Bila je skoraj v trenotku mrtva. Nesreča. Včeraj je pri stavbi škofovih zavodov v St. Vidu delavec Alojzij Novak, stan. v Tacnu, padel z odra kakih 9 m. globoko in se na glavi in na roki tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. — Nesreča na gorenjski železnici. Včeraj popoldne okrog 4. ure se je pri postaji ^erovmea ria Gorenjskem zgodila velika nesreča. Paznik železniških delavcev Franc Baloh iz Zabreznice, je stal pri zaprti železniški ograji, ko je mimo prihajal tovorni vlak. Ondi je stal tudi nek mož s konjem; ko pride vlak mimo, se splaši konj, zadene z vozom ob pregrajo, ki zadene Baloha v tre buh, Baloh pade tako močno na glavo, da si je prebil čreoinjo. Nezavestnega so prinesli na dom. Domači g. župnik mu je po delil sveto poslednje olje. Ob 5. uri je Baloh že preminul. Bil je vzgleden in skrben o5e, ter edina pomoč svoji ženi in otrokom. — Garibaldijev sin proti primor skim Lahonom Urednik tržaškega lista »Jadrana«, dr. A. T resic Pavičičje obelodanil drugo velezanimivo pismo generala R. G a r i b a 1 d i j a, v katerem je obsodba sedanjih vodij primorskih Italijanov. Ta odstavek se glasi: »Stari monarhistični, več ali manje avstrijski element, ki j« vam dobro poznat in je imel doslej v rokah italijanski irredentizem, je znal vedno dobro igrati na karte, tako da je dobival podpore iz tajnih italijanskih fondov, zajedno se pa je hiinil svetu pred nemškimi oblastmi.« Nadalje naroča Garibaldi Hrvatom, naj prezirajo ome- njene politike in ne polemizirajo z njimi. In ako ne bodo molčali, naj jih bojkotirajo, ker so oni iBtotako neprijatelji Italijanov, kakor Hrvatov. — Elektrika — štrajka. V Idriji bo se zadnjo nedeljo v novi čitalnici najlepše zabavali'prfplesu. Plesali so ravno kvadriljo, ko odpove električna razsvetljava in hipoma sredi plesu nastane egiptovska tema. Tudi po mestu so bile ugašene vse svetilke. — Vransko. Častni diplom je slovesno izročil občinski odbor svojemu žu panu in častnemu občanu gosp. Simonu O s e t - u. Mnogo let naj Bog ohrani našega vrlega slavljenca kot boritelja za narod slovenski in pravice svojih občanov. Občinski odbor. — Novi župnik pri sv. Antonu novem v Trstu. Župnikom pri sv. Antonu novem v Trstu imenovan je dosedanji ka pelan pri sv. Antonu starem in glavni urednik lista »Amico«, veleč. g. T r i f o n dr. Pederzolli. — f Julij Polley. V nedeljo zjutraj umrl je v Trstu brodogradni inženir gosp. dr. Julij P o 11 e y , inšpektor lloydovega arsenala. — Samomor Minoli teden seje ustrelil na neki klopi blizu hiralnice v Ptuju Konrad Krajnc, trgovski pomočnik pri tr govcu Ulaga v Mariboru. Samomorilec je star 32 let in rojen pri Sv. Trojici v slov. goricah kot sin tamošnjega nadučitelja. Revežu se je najbrž zmešalo. Prej je še pisal svojemu šefu v Maribor pismo, v katerem se je poslovil od njega in svojih tovarišev ter jih prosil, naj mu tega ne zamerijo. — Volitve v mariborski občinski zastop za II. razred se vrše danes, dne 24 t. m. Kandidate je postavila samo nem-ško-nacijonalna stranka. Kakor se sliši, bodo volitve v III. razred o v r ž e n e. — Stavka. Iz Ustja nam pišejo : Dne 21. t. m. pričeli so delavci tukajšnje ajdov ske predilnice stavkati zaradi novih zakonov bolniške blagajne. Dosedaj so namreč imeli tako urejeno, da je vsak delavec prejemal 21 tednov denar iz bolniške blagajne. Sedaj so pa hoteli vpeljati štiritedensko prejemanje denarja in potem vsakemu dotičnemu — vrniti delavsko knjižico. Na stara leta in v bolezni pa zapuščen od vseh strani, to je pač proti krščanskemu delu usmiljenja. Pri stavki so bili navzoči orožniki od dveh postaj Pri stavki ni bilo nikakeršnega razgrajanja, vršila se je od sobote zvečer do ponedeljka dopoludne ; delo se je pa pričelo šele zvečer. Kar so delavci nameravali doseči, so tudi dosegli od ravnatelja. Ako gospodarji ne pritrdijo temu in ne ostanejo stara pravila, se brde vršila stavka iznova. — Iz Kranja se nam piše: Katol.-narodna stranka v Kranju je kar naenkrat dobila svoj »Narodni dom« v hotelu pri »Novi pošti«, kjer je »Izobraževalno društvo« minolo nedeljo napravilo prvo veselico. Dvorana, ki je največja v Kranju, je lepo poslikana, ima nov oder za predstave, električno razsvetljavo in primerne stranske prostore. Dvorana in sosedna velika soba sta bili v nedeljo polni občinstva. O veselici sami bo že kdo bolj natanko poročal, omenim naj samo to, da danes po Kranju gre le en glas: »Krasno je bilo ! Kdaj bo zopet?« kujemo, da druStvo »Kranj« namerava prirediti Miklavžev večer in Silvestrovo veselico z dvema igrama. Oder sedaj lepo slika gospod Bradaška. Velezanimiv je za-štor s sliko starega Kranja. — Poroka. Poročil se je v Idriji gozdarski asistent, gosp. Rudolf N e u -w i n g e r , z učiteljico gdč. Katarino Jeschenagg. — Olajšanje pri skušnji zrelosti na gimnaziji. Konferenca nižjeavstrijskih srednješolskih ravnateljev je sklenila pripo ročiti, da se čas za latinsko pismeno skušnjo podaljša in da naj se pri ustmenih skušnjah iz posameznih predmetov bolj pogosto oprosti dijake skušnje. — Razpisana je učiteljska služba v Semiču. Ljubljanske novice. Poročil so je trgovec g S i g m u n d Wutscher z gdč. A n t^o n i j o Pri-b o š i c. Pevsko društvo »Ljubljana" priredi s sodelovanjem I. hrvatskega društva »Kolo« v nedeljo, 29. t. m, ob l/)S. uri zvečer zabavni večer, kojega čisti dobiček bo v prid pogorelcem v Travniku. Lokal: društvena dvorana v Puntigamski pivnici, Turjaški trg 1. Vspored : Petje, tamburanja in druge zabave. Vstop prost. Prostovoljni darovi se s hvaležnostjo sprejemajo. — Požar v Travniku v Besni dne 3 in zopet dne 10. septembra 1.1. je uničil skoro pol mesta. 582 hiš, vsega skupaj pa 979 objektov, so bili žrtva tega strašnega ognja. Zima je pred durmi in bedno ljudstvo je brez krova in hrane. Da se po naših skromnih močeh vsaj nekaj pripomore k zboljšanju tamošnjih razmer, naj vsak prispeva po možnosti k pod pori, ali da pride na to človekoljubno zabavo, ali pa da vpošlje kako darilo, kar drage volje in z zahvalo sprejema odbor pev. društva »Ljubljane". Pobegnil je z Dunaja računski oficijal v poliedeiskem ministrstvu 271etni Ernst F , rodom Ljubljančan. Skoro gotovo je izvršil kje samomor, ker se je bal kazni radi ne < kega nenravnega dejanja. Iz bolnice Ivana Barle, posestnikoma žena v Gradu, občina Cerklje, je dne 19. t. mes. v sobi spodrsnila in padla ter Bi zlomila levo nogo pod kolenom. Prepeljali so jo v deželno bolnišnioo. — IvanPleško, posestnik v Črnučah št. 17, in Frano bsver, delavec v Črnučah, šla sta v nedeljo zvečer iz Ljubljane domov. Med potjo sta se sprla in je Sever potegnil nož iz žepa ter sunil Pleškota v desno liee, da mu je je predrl in mu je nož prišel v usta. — V nedeljo ponoči je v pretepu neki fant sunil posestni-kovega sina Val. Kušarja iz Jarš, občina Je-žica, z nožem v levo oko, da mu je takoj izteklo, na desni roki pa mu je prerezal dlan. Izgubljena je bila danes ponoči jeklena žepna ura s srebrno verižico. Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer 42 izseljencev, in sicer 28 Slovencev in 14 Hrvatov, iz Amerike pa se je pripeljalo 83 Slovencev. Iz Vestfalskega domov. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Vestfalskega 150 slovenskih delavcev, ki so morali zaradi pomanjkanja dela odpotovati v domovino. »Pufar plačaj" je nagovorila včeraj bra-njevka Marija Gorše delavca J. G. na cesti, kar je tega tako raztogotilo, da jej je dal taki zaušnici, da je zatekla branjevka tirjala delavca za tri krone. Konkurenta. V Steletovo gostilno prišel je včeraj zvečer čevljarski mojster A. J. in ker je videl v gostilniški sobi svojega konkurenta, čevljarskega mojstra I K., šel je v kuhinjo in tam pil. I. K, pa je prišel nalašč v kuhinjo dražit svojega tovariša, na kar sta se sprla in je I. K. udaril z roko A. J. po ustih, da se mu je kar vlila kri. Karlovčanke v Ljubljani. Damski zbor karlovškega tamburaškega zbora »Javor" priredi danes koncert v kavarni Valvazor. Včeraj vrinila se je pomotoma napaka, katero korigiramo z zopetno današnjo objavo. Loške novice. Po shodu. Izvrstno se je obnesel zadnji nedeljski shod. Naj poroča ta ali oni, ki je stal za nekimi vratmi in »špegal«, tako ali tako v razne Časopise, resnica je in ostane ta: Meščani, ki so bili na shodu, in kmetje iz domačih in sosednih župnij so docela zadovoljni. Vtisi, ki jih je naredil shod, ostanejo neizbrisni. Navdušenje je veliko. Živahnost med ljudmi narašča. Marsikomu, ki je bil zadržan priti na shod, je žal, da ni bil zraven. Veliko je bilo udeležencev, in če bi bil še kak Susteršičev shod, jih bo še veliko več. Čudno je pa to, da nekateri bobnajo, češ, shod ni bil javen in naznanjen, in vendar so že en teden prej govorili o njem, in brali tudi plakate, in tudi svoje zastopnike k shodu poslali! Imajo najbrž kurjo slepoto I Četrta nova hranilnica. Tri hranilnice imamo. Najstarejša je poštna, potem okrajna in nato ljudska. Ustanovili so pa še četrto. Začela je poslovati. Vloženega je imela že 1400 kron kapitala. Na, zadnji teden je pa »falirala«. Zasuli so jo — namreč nedodelan vodnjak pod nunsko cerkvijo. Dolgo časa so kopali in streljali, da naredijo vodnjak, a izgotovili ga niso. Kapital je ležal brez obresti v tej skalnati hranilnici. Zadnji teden, ko bo polagali tam mimo odvajalne cevi, so pa vodnjak zasuli. — Sedaj bo pa v oni votlini pod nunsko cerkvijo namesto vodnjaka lepa lurška kapelica. Ker je napeljan vodovod, se bo dal tudi napraviti v ka pelici studenec. Na tem prostoru bo lurška jama mestu v kras. >0 z k a ulica« pod nunsko cerkvijo do Franc Jožefovega mostu je zopet izročena prometu Kanal je dodelan, cesta posuta, pa drugače kakor pred par leti, ko so navozili tja debelega kamenja, da so kolesa škripala, konji hropli, vozniki, ki so morali konjem pomagati, pa kleli, da se je kar kamenje drobilo. Ko je bila »ozka ulica« zaprta, so pa Lontržani lahko mislili, da so na Dunaju, ker so po lontrgu vedno švigali omnibusi bedaj bodo imeli zopet mir pred njimi, namesto njih pa bodo večkrat lahko občudovali dresirana viteška konja šintarjeva izza Kamnitnika, ki sta got >vo še lepša, kakor je bila Don Kišotova Rozinanta. Nov studenec izpod Fran-c o n a v Gabrovem so priklopih zadnje dni mestnemu vodovodu. Novi studenec ima to liko vode, da bo — po posebni pripravi prejšnji studenec dovajal vedo le ob hudi suši. Delavci, vsaj nekateri, ki so delali, pa dolgo niso dobili plačila — morda zato, ker je firma, ki je vodovod delala, falirala. Nekateri po dvajBet dni niso dobili nikakega denarja — šele zadnjo nedeljo zvečer so jib plačevali. Devet delavcev je bilo to nedeljo tako bogatih, da so cel dan do večera vsi skupaj imeli le dva vinarja. Tifus seje pojavil v zadnjem času. Ena oseba je umrla, dve Bta morali v bolnišnico, pri eni se pa prikazujejo znamenja bolezni. Voda — Poljanica in Sora — je po zadnjem deževji silno narasla. V velikem trepetu se ziblje most v Logu in prosi vodo usmiljenja. Krasno je opazovati silne valove na »hudičevi brvi« pri Puštalu, ki je bolj varna, kakor vsi mostovi čez Poljanico. Stari ljudje po hribih so začeli slovo jemati. Na en dan so bili prevideni trije: eden v 80. letu, drugi v 90. in trotja v 93 letu. Nekaj Makedoncev je prišlo zadnji teden delat v Kamnitnik. Samo nemške laške razglednice se prodajajo tukai. Razglednice so lepe, a podpisi: Bischi 1'lick, totale ; Bischcilack, Hauptplatz; Bisch flack, Partie mit Brucke; Bischdlack, Fabrioksbrticke vse pokvarijo. Ali ne znamo slovenski?! Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Danes izvrstna češka burna »Morska deklica«, — v četrtek francoska veseloigra »Njegova hišna«, — v soboto opera »Bohčme". * Slovensko gledališče. Ni. c. v. gospod nadvojvoda Josip Ferdinand je počastil s svojim poBetcm zadnjo operno predstavo »Daliborja" ter prisostvoval v nedeljo zvečer reprizi Govekar-jevih »Legionarjev« od začetka do konca predstave. * Slovensko gledališče. Predvčerajšnja večerna pedstava »Legionarjev" je občinstvu ugajala bolj od prve vprizoritve tega originalnega dela. Smemo trditi, da ima igra na sebi precej zunanjega efekta, da se je priljubila našemu občinstvu in ostane zato na repertoirju. »Legionarji« so narodna igra, so lahko umljivi. a zahtevajo večje paznosti od strani igralcev, kakor n. pr. »Rokovnjači«. Morajo biti jako izvežbani in igrati vseskozi premišljeno, ker je včasi vspeh ali nevspeh dejanja odvisen edino od nastopa kakega igralca. — No, pri nas se je igralo včeraj dobro. Mnogo se je ploskalo in odobravalo igralce in igro. * »Narodna Obrana« v Oseku prinaša redno »pisma« o slovenskem gledališču v Ljubljani. Dne 31. t. m. (br. 267) poroča jako pohvalno o »Legionarji h " , o slovenski drami sploh ter o naši operi. • Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Otrok utonil. Blizu Matijatove hiše na btudencu je izkopana apnenica, katera se je napolnila ob deževnem vremenu z vodo. Pred hišo se je igralo več otrok, med njimi domači, dve leti stari Lojzek. Ta je zašel do nepokrite apnenice, v katero Be je prekucnil in utonil. Zakonska Svetlin sta bila obsojena vsaki na tri dni strogega zapora. — Zaradi krivega pričevanja. Vrvarski pomočnik Lojze Mahnič v Gradcu je tožil strojarskega mojstra Franceta Knafliča na odškodnino 151 kron, ker mu ni poslal volovskih repov brez kostij. Delavec Štefan Turenšek je pa pri c. kr. okrajni sodniji, kot priča zaslišan, pod prisego krivo izpovedal, da je bila večina re joov brez kostij. Dobil je 3 mes. težke ječe — Ženi pretil. Tone Zaje dninar v Buda-njah je prišel dne 8. septembra t. 1. nekaj vinjen domov in zahteval od svoje žene, da mu naj d6 denar, katerega si je brez njegove vednosti prilastila. Ko mu je na postelji ležeča bolna žena zatrjevala, da ona denarja nima, pretil ji je, da jo ubije ako mu denarja ne vrne, nato jo jel neusmiljeno pretepati. Sodišče je obsodilo Zajca na 6 tednov težke ječe. — Mlada tatica. Antonija Brum 18 let stara, krojačeva žena iz Kamnika je dne 2. oktobra t. 1. v Spod. Šiški Edvardu in Ivani Klarer vzela obleko v vrednosti 100 K, drugi dan potem Mariji Rupar denarnico z 68 v, in 11. oktobra na Dunajski cesti Mariji Kristan par čevljev vrednih 6 K. Sodni dvor jo je obsodil na 6 mesecev težke ječe. Pred celjskimi porotniki sta bila včeraj obsojena: Avgust Korun, 31 let stari rudokop iz Braslovč, radi tatvine na 8 let težke ječe in Karol Plesnik, 27 let stari pekovski pomočnik s St. Martina pri Celju radi cestnega ropa na 12 let težke ječe. Napadel in oropal je več oseb. Danes je pred porotniki bivši tajnik celjskega okrajnega zastopa, Kosem. Oproščen je bil od kasacijskega so dišča na Dunaju zdravnik dr. Jesurum, ki je bil radi nenravnosti v službi v Trstu obsojen. Bazne stvarL Najnovejše od raznih stran Sneg je zasul na planini Rax na Nižje Avstrijskem asistenta na univerzi dr. L o v/ e n b a o h a. — Silni viharji bo divjali v nofii 21. nov. po Nemčiji. Pri Ssheveninger B3 je pcmaareflila ladi)a „Hen riette", ki je priplula iz Trsta. — b e b t oseb ubitih je bilo pri želemiški ne «reSi pri poBta)i Paleziense na Francoskem. — Radi umora svoje soproge je aretiran v Milanu veletriec Alojzij de Medioi. V družbi s hižino Klementino Posetti je pred letim svojo soprogo zastrupil. — Detravdiral je nek pomožni uradnik pri poljedelski banki v Poznanju 64 500 mark. — Več ruskih anarhistov so ravnokar vjeli in aretirali v Ženevi. — 35 delavcev zgorelo. V nedeljo 21. t. mes. ponoči so je vnela velika lesena baraka, v kateri bo spali pri pennailvanski železnici delujoči delavoi v Lilly. 35 delavcev je izgubilo v ognju svoje življenje. V baraki, ki je imela le eden izhod, je spalo do 125 delavcev. — Boj med Srbi in O r k i. V S ko pij u je prišlo v nedeljo do spopada med srbskimi gimnazijalci in Grki. Osem oseb je bilo ranjenih. Srbe so podpirali tudi Bolgari. — Katoličani na Francoskem. Shod katolikov pokrajine Nord in Pas de Cdais je sklenil, ustanoviti zvezo za poBoeševanie zasebnega Sols&ega poduka. — 20.000 člankov. Kralj Peter je naročil švicarski družbi za izreza-vanje iz časopisov „Argus" v Ženevi, da naj mu zbere vse članke o njem. D itična družba je sedaj razstavila v neki tamkajšni bukvami v 5 zvez. do 20.000 člankov o srb. kralju — Umor in samomor. V soboto je v Ašu utopila delavka Lisette Unger sjbe in Bvojega 6letnega sinčka. Napolnila mu je namreč žepe s kameni, zavezala mu oči ter ga konečno pahnila v reko. Sele, ko je deček popolnoma zginil pod vodo, skočila je tudi sama v reko ter utonila. — Bitka z ustaši na otoku Jolo. Brzojavka iz Manile javlja: Amerikanski general Wood je na otoku Jolo popolnoma premagal 2000 mož broječo ustaško četo. 300 ustašev bilo je ubitih. — Tovarna pogorela. Tovarna za vojne potrebščine Bunzel & Oomp v Požunu jn popolnoma pogorela, sikoda znaSa 300.000 kron. — Prvi sneg so imeli na Dunaju v nedeljo. — V O p a v i je mnogo občinstva vsled infmirane vode obolelo. Odločna ženska. V Krako^u je bila vesela družba pri kvartah. Zona enega igrav-cev pride ponj. Ta je izgubil vse, in nazadnje zastavi še svojo ženo in — izgubi. Oni, ki je dobil, se ji približa, a žena mu da par takih klofut, da pobegne. Nato pa vzame ona v roke Bvojega ljubeznivega moža in ga tako nabije, da so morali poslati po zdravnika. čuden dojenec. Pred kratkem se je peljala proti prustu meji neka gospa z dozdevnim dojencem na rokah. Vsi popotniki so se čudili, da je dojenček tako tih in miren. Ko pa so mejni stražniki natančio ogledali dojenčka, našli so, da je bilo v povojih za vito 7 klg. klobas, katere je dotičnioa na meravala utihotapiti čez mejo. Zdravilo proti koleri. V Bombayu, kjer kolera že dolgo razsaja, sknš&jo kolero pregnati z novim, v H ingkongu iznašlim, pripomočkom. Novo zdravilo je karbolna kislina. Poskusi trajajo že dalj časa. L 1901 se je dajalo bolnikom 80 gramov na dan; toda ni imelo veliko vspeha. L^tos pa se daje bolnikom kar 144 gramov. Zastrupljanje se ni pokazalo pri nobenem bolniku Pripoveduje se celo, da je nekdo povžil 2500 gramov karbolove kisline, ne da bi se pokazalo zastrupljenje. Statistika moških in žensk V Združenih državah ameriških pride na 1000 mož 953 žensk, še večje nesoglasje je na Grškem, kjer pride na 1000 mcških 921 žensk, v Italiji 995 v Bosni 894, v Rumu-niji 974 in v Srbiji 945 Dežele, v katerih imajo premoč ženske, so: A-strija 1035 žensk na 1000 mož, Nemčija 1032 Angleško in Irsko 1067 in Norveško 1083 Društva. (Slovensko katoliško a k a -demično društvo »Zarja« v Gradcu) bo imelo v sredo, 25. t. mes., svoj drugi redni občni zbor v društvenem lokalu, Sshillerstrasae 54 z sledečim vsporedom : 1. čitanje zapisnika prvega občnega zbora. 2 Čitanje zapisnika bratskega društva »Danice«. 3 Poročilo odborov©. 4. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 24. novembra. V današnji seji državnega zbora je vlada predložila vladno predlogo o lekarniških zadevah. Predloga se znatno razlikuje od one, ki je bila marca meseca predložena enketi. Konkurs je odpravljen. Pri podelitvi koncesij se mora gledati na potrebo prebivalstva in eksistenčno sposobnost že obstoječih lekarn. Za konce- sije so določene takse od 500 do 4000 kron, ter se svota določi po številu prebivalstva. Denar se bo porabil za starostno preskrbljenje farmacevtev, njihovih vdov in sirot. Nadalje je vlada današnji seji predložila zakon o upeljavi sutakse za sladkorni promet mej Avstrijo in Ogrsko. Uloženih je bilo zopet več nujnih predlogov. Nemški nacijonalci so uložili nujni predlog glede delitve škofij na Češkem po narodnosti, kakor tudi delitev državne uprave na češkem po narodnosti. Zapisnikarji so eno uro brali vladne predloge in ostale nujne pred-! loge. Nato je zbornica pričela razpravo ; o izdavi min. pivdsednika. Dunaj, 24. novembra. 0 Korber- j jevi izjavi z dne 17. novembra je danes v državnem zboru najprej govoril Kramar, za njim Jednozizcky. Nato je prišel na vrsto govornik »Slovanske zveze", dr. Plo j, ki je kritiziral Korberjevo izjavo in protestiral v imenu ^Slovanske zveze" proti izjavi Korber- ' jevi, daje sedanje min. pravično vsem narodom. Mi moramo najostrejše obsojati sedanjo vlado in izvajati konsekvence. Govornik kritizira vlado Korberjevo in označuje Korberjevo ministrstvo kot strankarsko ministrstvo. ki je podložno nemškemu veto. Govornik opisuje kr čeče krivice, ki jih zadaja sedanja vlada Jugoslovanom, posebno koroškim Slovencem, s katerih jezikovnim bojem se govornik v svoje n govoru podrob neje bavi. Nadalje označi dr. Ploj sta- ■ lišče kluba v zadevi na godb enega vprašanja in pravi, da se Korber dela jako pogumnega, da s svojimi go- ' von skuša sugerirati najvišja pričako- j vanja, a končno so razočaranja tem ! bridkejša. Dr. Ploj ostro graja Korber-jev izbruh proti obstrukciji in pravi, da v sedanjih časih ni potreba praznih refleksij, ampak pozitivnega programa. Taki izbruhi proti obstrukciji, ki ima krepak odmev v narodu, niso na mestu, ker je to le parlamen-tarično sredstvo proti nemški nasilnosti. Govornik konča svoj govor z besedami: V sedanjih resnih časih potrebujemo resnega državnika, ki ne bi provociral in bi gledal na to, da bi dal pravo pravici in resnici. Tako bi se ustvaril oni milieu, v katerem bi se lahko združili vsi prijatelji miru. Tak mir pa bi moral zavladati ne le na severu, ampak tudi na jugu ! (Gromovito odobravanje pri slovanskih strankah. Govorniku vsestransko častitajo.) Dunaj, 24. nov. Računski oficijal v poljedelskem ministrstvu Ernst F. je pred nekolikimi dnevi brez sledu zginil. Iz zapuščenih pisem &e izprevidi, da je iz sramu pred neko sodno preiskavo zvršil samomor. Pogrešeni je Ljubljančan, kjer živi tudi njegova mati. Budimpešta, 24. novembra. Podpredsedniško ogrske katol. ljudske stranke je odložil Štefan Rakov-sky iz istega vzroka, s katerim utemeljuje grof Ivan Zichy svoj odstop od predsedništva stranke. (Glej: „lz brzojavk"). Budimpešta, 24. nov. Zbornica je imela dvoje glasovanj po imenih in sicer na Kubikov predlog glede otvoritve debate o kraljevem reskriptu, ki sklicuje delegacije in o predlogu posl. Hollo o spremenitvi sestave delegacij. Predloga sta bila odklonjena, nakar je zbor. vzela na znanje kraljevi reskript. Zbornica je nato nadaljevala debato o vojaških novincih. Honvedni minister je kazal na škodljivost obstrukcijo z ozirom na brambno moč države in je izjavil, da je mogoča odpustitev tretjeletnikov pri nizkem stanju armade. Celje, 24. novembra. Bivši tajnik celjskega okrajnega zastopa, Kosem, je stal danes pred celjskimi porotniki, obtožen, da je defravdiral okoli 40.000 K uradnega denarja. Nepokritih je še okoli 25.000 kron. Zagovarjal ga je dr. Tavčar. Kosem je obsojen na pet let ječe, poostrene s posti. Inomost, 24. nov. Nemški dijaki so zopet priredili demonstracije proti laškim visokoš olcem. Posredovalo je orož-ništvo. Fiiirll ho: 18. novembra. Marija Lavrenčič, trgovčeva žena, 44 let, Šubicove ulice H Myelitis chron. Apoplexia. 19. novembra Ivan Krušnin, kajžar, 62 let, Ra-deckega cesta 11, Demeniia senilis. Apoplexia cerebri. — Fran Krajnik, glavnikar, 31 let, Osta na južno železnico kron. pljučna phtbijsa. — Fran Weiseitl, c. kr. računski svemik v p., 62 let, Škofje ulice 4, Apopltxia cerebri. V bolnišnici: novembra. Josip Biažič, dninar, 70 let Ma- Pavšič, kuharica, 40 let, Jožef Konc, nadarbinar, 17. rasmus senilis. 1«. novembra. Ana O rcinoma ventriculi. — 68 [et, Oedema pulm. 19. novembra Ivan Bokalič, delavec, 64 let, srčna hiba. — Ivan Tratnik, podobar, 54 let, Apoplexia cerebri V hiralnici: 17. novembra. Angela Amalija Trni-a. usmiljenka, 25 let, jetika — Ivana Kvattrnik, krojačeva žena, 63 let, vsled raka. V o t r o š k i bolnišnici: 20 novembra. Štefaniia Zaje, delavčev* hči, 4 leta, Ca ies ossis petrosi Tubercul. Listnica uredništva: Dopošlljatelju o narodnostnih razmerah v Ljubljani: Hvala! Pride vse na vrsto Blagovolite se oglasiti večkrat! — Gg. dopisnikom: Te dni smo morali radi preobilnega gradiva izpustiti mnogo zanimivih poročil. Priobčimo vse! Prosimo gg. dopisnike, naj svoja poročila pišejo kratko, ker le v taki obliki jim moremo redno zadoščevati. Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J53T Prosim prečastite gospode žup-Jt3r nike, naj si blagovolijo ogledati. l^afoeena dela se izvtfše pra« vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -o*, praktična svetila za električno luč. -«r> Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 26 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Meteorologiono poročilo. V Mna nad moriea 306.2 m, »rednji sračni tlak /36-0 mm Cas »pa-tOT&nji Stanja barometra. t ram. Temperatura po CelBijn Vetrori. 23, 9. zveč. | V43 6 , 2 J 7. zjutr. | 2. popol. ih ■88 » . _4-2___ 745 2 | O O j sTsVzh. I i" 7-ldO j 10 8 I sr jzali. ] pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura 4-9'. normale 19" sl. szati. jasno o-o flli^tnto hnvil£> v kositarmh škatljicah za \JIJUlli v Ullf UV razprodajalee in lastno uporabo se dobš pri tvrdki BRATA E3ERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—3 Vnanja naročila proti povzetju. Ciril-Metodove biškote zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši. ^N-tr ,<4la sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. . 1357 69 Anton Presker Mejnarodna panorama Pogačarjev trg. Ta teden Milenijska razstava v Budimpešti 1896. krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blagi po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo ===== Izgotovljene obleke posebno na haveloke v naj-veCji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj onirorm avstrijskega društva železniških uradnikov Ix7 jtvi" ■ v t ...... priporoča raznovritne vizitnice po nizki ceni, Najnovejše blago za I damska oblačila f in modni bafhenti se v vseh kakovostih in največji izbifi ptfodajajo najcenejše ptfi J. GROBELi]SlIK~U Ptfed Škofijo 1. IiJOSUJflJSlA. JVIestni trg 20. Vzotfei se na zahtevanje pošiljajo ffanko na vse strani. cf ir Ivan Sega cf posestnik in trgovec v Marija Sega roj. Zakrajšek @ poročena. 1642 1-1 Cf Sodražica. Vrhnika pri Starem trgu. __Zadnji teden___ subskripcije do 1. decembra na delnice za zgradbo hotela „UNION" v Ljubljani. Pristopne izjave dobe se v pisarni družbe „UXOON", Kongresni trg št. 19 v Ljubljani in se pošljejo tudi na zahtevo po pošti. 16;» 16—3 ui(itsi<:iis;ssitiit Fi;, Največja izbera 1 Waga za pohištvo Enostavne in luksuriozne ~ I ženitbene oprave, ^ v [solidno in poceni izvršene. Dekoracije. Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč. čih hoj od 10 do 21 co! prsne visokosti merjene, v „suheni hribu", pol ure od železniške postaje Logatec nr je naprodaj, Ponudbe sprejema do 28. t. m. Karol Jelovšek, posestnik na Vrhniki. 1516 3- 905 26-21 Grp •• • . lonnies tovarna za stroje Ljubljana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. » Turbine. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro Suhe gobe, orehe, predivo, želod, viake vrcta fižol, Žito, sadje, suhn in sveže, spit h vse deželne pridelke, ust 3-4 kupi Anton Kolenc v Celju. Najvišji vspefi sedanjosti! dlnglašfio sRladišče oGlefi. JčjuBljana, cM&sfni trg S. Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . f/. 10 — Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah . ff 10 — Črni in sivi cibo!in=paletot z velikim ovratnikom Fine jaquet=obIeke........ ff 10 — Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejše salonske obleke ...... ff 20 — Najfinejši paletot za dame v stoIa=fa9oni Angleški modni ulstri ....... ff 10- Črni damski ovratniki, podloženi Fini doube=uIstri, temnosivi...... ff 10 — Najfinejši doube=ovratniki v stola^oni Črne zimske suknje, mandarin..... ff 10- Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rujavi iu sivi . . . ff 5 — Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri....... ff 5 — Elegantni otroški plašči Otroške obleke v različnih barvah .... ff 2-50 Jopice za deklice v vseh barvah Fine modne hlače, tople, progaste .... ff 2-50 Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 149fi if^ZnUi za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških —Sgggf! I\(JZU 111 ce„ai,. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše. Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janil-varijem 1904 opustimo svojo filijalko na Rcsljevi cesti. — Prosimo, da odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila. _ Velespoštovanj em Kapamacsija Ac Bondy Oroslav Bernatovic. Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri i-/žrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako Siebr.nje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba C IT I., W&!lzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. mar Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaočnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 13't 264 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.