143 POROČILA Profesor Mirko Pak nam bo vsem ostal v spominu kot zelo prodoren in vedno radoveden znanstvenik, odličen profesor in mentor ter iskriv sogovornik. S svojimi spomini in izjavami nas je nemalokrat nasmejal na naših skupnih geografskih sre- čanjih. Pogrešali bomo njegovo toplino in smisel za humor. Skupaj z geografi svoje generacije, kot sta profesor Vladimir Klemenčič in profesor Igor Vrišer, je postavil temelje sodobne slovenske družbene geografije. Kot mentor je izobrazil številne geo- grafe in geografinje mlajše generacije. S svojim znanstvenim, pedagoškim in društve- nim delovanjem je bil tako zelo zaslužen za razvoj in povezanost slovenske geografije in geografov. Za vse to mu bomo vedno zelo hvaležni. Dejan Rebernik IN MEMORIAM: IDA KNEZ RAČIČ Ida Knez Račič, rojena 29. 12. 1960, je srednješolsko izobraževanje zaključila na Gim- naziji Bežigrad. Diplomirala je leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije in nemškega jezika s književnostjo. Leta 1986 se je zaposlila na ljubljanskem mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja. Od leta 1988 pa do svoje prezgodnje smrti marca 2025 je bila bibliotekarka v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je prejela Pohvalo Zveze geografov Slovenije, leta 2005 Srebrno plaketo in leta 2025 posthumno Zlato plaketo Zveze. Leta 2004 je prejela priznanje Filozofske fakultete za strokovno delo. 144 Dela 64 | 2025 | 141–164 Ida Knez Račič je bila v knjižnici Oddelka za geografijo zaposlena od leta 1988. Skrbela je za različna področja dela: katalogizacijo monografskih del, urejanje zaloge, katalogizacijo neknjižnih del (kartografskega gradiva, razglednic), pripravo statistič- nih poročil, odpis gradiva, uvajanje študentov v uporabo knjižnice in Cobissa, izpo- sojo gradiva in svetovanje uporabnikom pri iskanju gradiva. Uporabniki so zelo cenili njeno pomoč, saj je kot dolgoletna bibliotekarka gradivo knjižnice odlično poznala. Sodelovala je in pomembno prispevala z inovativnimi in racionalnimi rešitvami pri večjih »mejnikih« knjižnice: postavitvi gradiva v prosti pristop, selitvi gradiva (najprej v skladišče na Karlovški, nato v Zgornjih Jaršah), prenovi knjižnice in nazad- nje prenovi čitalnice. Bila je članica različnih delovnih skupin Osrednje humanistične knjižnice. Najbolj aktivno je delovala v Delovni skupini za bibliografije. Je soavtorica internega priročni- ka Priporočila za vodenje bibliografij raziskovalcev v sistemu Cobiss.si in Priporočila za elektronske vire. Sodelovala je tudi v delovni skupini za inventuro in statistiko. V letu 2024 se je vključila v delovno skupino za prenovo čitalnice na Filozofski fakulteti. Njeno glavno področje dela v knjižnici je bilo vodenje bibliografij raziskovalcem na Oddelku za geografijo. Vedno je bila seznanjena z novostmi s področja katalogizacije sestavnih delov ter neknjižnega gradiva. Vestno in odgovorno je skrbela tudi za to, da se je dopolnjevala slovenska geografska bibliografija. Spremljala je objave vseh geo- grafov in urejala bibliografske vnose. Z njenim prispevkom so te objave zabeležene in najdljive v katalogu COBIB. Raziskovalce Oddelka za geografijo je redno obveščala o novostih s področja vrednotenja bibliografske uspešnosti, pomagala jim je pri ureja- nju seznama bibliografij pri vlogah za habilitacijo. Za študente podiplomskega študija geografije je s sodelavko pripravljala izobraževanja na temo objav – O geografskih znanstvenih objavah. Je avtorica ali soavtorica naslednjih bibliografij: Bibliografija akademika Ivana Gamsa (Bibliography of academician Ivan Gams), Pregled znanstvenega, strokovnega in pedagoškega dela prof. Franca Lovrenčaka ob njegovi 80-letnici, Bibliografija prof. dr. Mirka Paka, Bibliografija prof. dr. Matjaža Jeršiča, Bibliografija prof. dr. Jurija Ku- naverja, Bibliografija Geografskega obzornika, letniki 50–59, Predstavitev znanstve- nega, strokovnega in pedagoškega dela prof. dr. Darka Radinje, Mednarodno sodelo- vanje sodelavcev Oddelka za geografijo – Bibliografija v tujini objavljenih del 2000– 2002, Pomembnejša bibliografija akademika Igorja Vrišerja, Bibliografija objavljenih del akademika dr. Ivana Gamsa, Bibliografija Geografskega vestnika : 1925–1998 : letniki 1–70, Bibliografija prof. dr. Vladimirja Klemenčiča za obdobje 1952–1996. Pri več izdajah Atlasa sveta za osnovno in srednjo šolo pri založbi Mladinska knjiga je sodelovala kot prevajalka zemljepisnih imen. Leta 2019 je sodelovala v pripravljalnem odboru za dogodek Srečanje generacij, ki je bil organiziran ob obeležitvi stoletnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z ostalimi člani odbora je snovala dogodke, ki so sestavljali t. i. geografske mozaike na dan, ko je potekalo srečanje generacij, 20. septembra 2019. Pomagala 145 POROČILA je urejati evidenco diplomantov, pri pošiljanju vabil, pripravi srečelova in nato or- ganizaciji ter izvedbi tega pomembnega dogodka, na katerega so bile vabljene vse generacije diplomantov geografije. Knjižnica je v geografskem mozaiku sodelovala z razstavo »Bogata preteklost: izbor pomembnih del knjižnice Oddelka za geografijo, izdanih do leta 1960«, kjer je bilo predstavljeno reprezentativno gradivo iz začetne knjižnične zbirke. Ob tej priliki je izšel tudi katalog, v katerem so bila temeljna dela in geografski učbeniki predstavljeni s skenom platnice in naslovnice, mednarodnim standardnim bibliografskim zapisom ter kratkim opisom knjige. Je soavtorica ome- njene razstave in tudi kataloga ter prispevka Sto let geografske knjižnice in kartograf- ske zbirke v zborniku Razvoj geografije na Slovenskem : 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. V okviru Modre fakultete, ki je skupnost starejših Univerze v Ljubljani in delu- je v sklopu Mreže alumnov Univerze v Ljubljani, je v programu E-turistični vodič za generacije 65+ v okviru raziskovalnega krožka sodelovala pri snovanju vodnika s predstavitvijo zbirke starejših turističnih in planinskih vodnikov iz zbirke knjižnice Oddelka za geografijo. Pripravila je izbor del za razstavo ter vsebino za plakat Slove- nija v turističnih vodnikih 1850–1965. Na delavnici Digitalna pot na lepše, s katero so na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete z aktivno vključitvijo dijakov v spozna- vanje dela geografa želeli le-te navdušiti za študij in poklic geografije, je sodelovala pri zasnovi in izvedbi dogodka. Ida Knez Račič je bila živa enciklopedija geografske stroke in razvoja geografije v zadnjih 35 letih. Njeno bogato in celovito poznavanje domače in svetovne strokovne literature, izjemno natančen, predan in sistematičen pristop k delu, spoštljiv odnos do vseh obiskovalcev največje geografske knjižnice v Sloveniji ter predvsem velika odgo- vornost pri usmerjanju razvoja knjižnice je predstavljalo vzor vsakemu stanovskemu kolegu/kolegici. Pripomogla je k širjenju pomena geografije v družbi, kar odraža njen prispevek na strokovnem področju, kakor tudi njena bibliografija. Skozi svojo bogato karierno in življenjsko pot je zelo pomembno prispevala k razvoju geografije v Slove- niji in širše. Zaposlenim tako na Oddelku za geografijo kot tudi sodelavcem Osrednje humani- stične knjižnice je bila več kot sodelavka, bila nam je tudi prijateljica in opora, za kar smo ji neizmerno hvaležni, in čeprav nas je prezgodaj zapustila, bo spomin na Ido za vedno živel med nami, v našem delu in vseh trenutkih, ki smo jih delili. Lucija Miklič Cvek