F osameznc številke; Navadne Din —'75, oh nedeljah Din 1*—.
UREDMSTVO „ M*i> v IW-
1**—,	WWa St. 4, i. BMiofar-
UCRA V\ „ —v }nrvwm
*• 4, prHiiCi« <1»<X> T«k-'*• *• »4. - SMS po*b»eokml row*n itev. 11.781.
N«
m a*
f>**ra-	—	R®bopwt	I«	n«	VT»i*jo-
Peštnlna pta&Ha v gdfovfnf Cene dahafnre Stev- IH« T~
TABOR
«n
Posamezne Številke: N ^adne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR" izhaja vsak dim, ras»«a nedelje « praznik»nr, ob 18. eri s ti&tumom aeahsdnjeira dne tar »taac m«n(M no posti D 10*—, za iov-ecmatvo D 18'	,	<io»tar!j*n	M	dom
D 11— n* itkanicc DK>*~
in ser a ti po dogovoru. Naroča sc pri »pravi .TABORA" MARHSOR, }uroiot»va idioa atov. A,
Leto Vlil.
Maribor, nedelja 6. marca 1927.
Številka: 53.
□□□□□□□□□□□□n □ onnnDrDnnnnno Padi pokvarjene telefonske zveze so danes izostale vse beograjske brzojavno vesti.
nannnnannonn n n nnannnnnmnn
PcsGstrHtev položaja na yz^©dy
Nova komunistična zarota. — Ostavka Mornariškega ministra pekinške vlade.
Pariz, 5- marca.
Posebni Poročevalec »Potit Parisie-ira« Poroča, da je položaj v Šanghaju zopet nevarnejši. Kantonski general Cang se je sporazumel z ekstremisti buo-MitigpTang stranke, kar Je predznak zbližam ja zmernih nacij onalistov in Cang-codina.
.vV Šanghaju je bila odkrita komunistična zarota. Komunisti so se priprav* bali, da bodo sabotirali nprovizaci jo mesta. Obenem so sestavili proskribi-cuski seznam oseb, ki bi morale biti u-Moraene.
_	Šanghaj, 5- marca.
\anSFkmg je s 50.COO možmi ojačil garnizijo Su-sosa. Te čete imajo nalog piePrečiti Kantoncem, da se polastijo oziroma da odrežejo prometne črte, zjsti žetozniško progo Lolong-Šanghaj. uoneral Sun je odposlal več oboroženih cet v provinco Kiengau.
Peking, 5- marca.
Mornariški minister pekinške vlade je podal' ostavko radi obstreljevanja Šanghaja.
Briissel, 5. marca.
. poslanik iz Kantona, ki se Pelje v Pariz, je izjavil novinarjem, da so Kantonci jako naklonjeni Francozom. baJboDga prijateljica kantonske vlade J2 Rusija; Angleži pa so jako osovraženi. Nihče naj ne misli, da se lahko Kitajsko s silo podvrže. Zato so tudi vse intervencije, od katerekoli strani Pridejo. brezuspešne.
togiila m (Rušila
Boj za svetovno nadvlado.
London, 5- marca.
... J spodnji zbornici je včeraj govoril liberalni poslanec Sinclair Q angleško-ruskih odnošajih. Sinclair je predlagal, da se Chamberlainova plača zniža za 100 funtov. Parlament je predlog odklonil z 271 glasom prot; 166. V teku raz* Prave je Sinclair izjavil, da bi Prelom fhigleško-ruslkih odnošajev samo Povečal boljševiško propagando. Predlagal je, da začneta zainteresirani državi pogajati glede sklenitve nove pogodbe. Mac* donald je brani! anglo-rusko trgovinsko Pogodbo, vendar pa soglaša z angleško noto. Priporočal Je vladi potrpežljivost tn nova pogajanja- Obenem je zahteval, da so odpošlje nov ruski poslanik na mesto umrlega Krasto*.
Chamberlain je branil noto in izjavil, da radi vladajočih razmer ni nujno potrebno, da se sklene^ nova pogodba z Rusijo. Prelom odnošajevi pa bi gotovo Upiival na ves evropski svet. Vlada bo potrpela, kolikor bo Pač mogla. Govor* tok je zaključil govor s tem, da bo vla-j sama odločala kako in kedaj so po-;?Vi ekstremni koraki- Ako bi nasto* . Jk trenutek, se vlada ne bo ustraši-ianiti naihujšega. Lloyd George je v. vsem odobraval Chambedainova izvajanja.
Dnevsta kronika
Spomladanska potovanja po Tadran-skem morju? Jadranska plovidba na Susaku namerava letošnjo pomlad prirediti Več zabavnih potovanj po Ja' dranskem morju. Potovanja se bodo vrs Sija z h)k«uzn;nl parnikom Utorodjor-dje«, ki jma I2.400 ton. Za prvi dve po* t-ovanji, ki se vršita začetkom aprila je Število udelezn-kov že kompletno. Tretjo potovanje se vrši od 26. aprila do 6. toa;ia ter bodo udoležniki istega poselili trst, Benetke, Dalmacijo in Črno goro-
Četrto potovanje z istim programom se vrši od 9- do 19. maja, peto od 22. do 31. maja, zadnje potovanje pa od 4. do 13. junija. Cene za ta potovanja se gibljejo med 2.959 in 5.150 Din, po kabinah in razredu. V teh cenah so vračunani vsi stroški prevoza. Prehrano in prenočišč. Podrobnejši Podatki se dobe Pri Tourist Office Ljubljana, Dunajska cesta 1, ki obenem sprejema obvezne prijave.
— III. književna tombola Jugoslov. Matice. Dne 4. tm. sta bili izžrebani pr' vi dve številki, in sicer 24 in 7. Kdor je zadel obe številki vi eni vrsti, t. j- ambo, naj pošlje dotično tablico na naslov Ju-goelovenska Matica, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 7 II im na.i javi obenem svoj naslov. S temi številkami bo predvido* ma zadetih več amb nego je dobitkov. V tem primeru se bo vršilo dne 10. tm. še podrobno žrebanje za dobitke. Zato je poslati tablice najkasneje do 9- tm.
Pre^anja^i m zanise-vani
Italija je centralistična _ država in stremi za tem, da je tudi njeno prebival stvo centralistično, enotno v vseh delih države.
Zato zahtevajo Italijani tudi, da se še narodne manjšine podvržejo enotnosti, da se odpovejo svojemu materinskemu jeziku, da .zavržejo svoj rod in Postanejo Italijani. Italijanom je vseeno, ali so vrši ta proces mirno ali nasilnim potom. Tendenca je: doseči cilj. Potrebna pa je asimilizacija narodne manjšine ne radi tega, ker meji tujerodno prebivalstvo na materno zemljo, ker gleda preko meje svoje brate, ki se morejo v svoji državi svobodno kretati in svobodno go voriti svoj jezik- Italija se zaveda važ' nosti pomena jezika, kajti ona ne pozna razlike med narodnostjo in državljanstvom.
Glavna opora Italijanom je šola. Zato se je treba posluževati sposobnih — Primernih učiteljev, ki bodo znali mladini vtisniti v glavo večen spomin na italijanščino in obenem izbrisati za večno spomin na domačo zibel in jezik.
Zato je treba vse drugače misleče učitelje odstaviti. To Italiji ni težko. Fašizem naide pota, pa mngari preko za' konskih in nravstvenih zakonov, četudi Preko trupel. Fašizmu se ni smel nihče upretj niti italijanske oblasti, ki so ga celo ščitile.
Da je bilo lepše, so v največji naglici' ustvarili dva zakona- Prvi jc slonel na ovadbo fašistovskih vohunov, drugi pa ie razreševal dolžnosti vse one učitelje, ki so bili politično osumljeni, ali bol.ie rečeno, ki niso bdi fašisti. Učitelji, ki so služili nad petnajst let, so bili upokojeni, učitelji, ki pa niso služili še 15 let, so bili ravnotako upokojeni z mesečno odpravnino, šteto Po službenih letih. Razumljivo, da sta zakona težko zadela slovensko učiteljstvo. Kaj storiti? Oditi so morali, če niso hoteli postati izdajalci lastnega rodu. Zal jih je nekai takih, M; jih ne bomo sodili, kajti sodili so si sami!
Pon .sliti je treba, da ro šolske razmera v Italiji jako neugod-i? tak p je v južni Italiji samo 84.000 učiteljskih mest tlečim b< jih moralo biti 121.991. 'n še se aonašajo z 2000 letno kulturo, ko je venela' nemogoče, da bi učltoUstvo poverjeni naraščaj lahko vsaj malo na* obrazilo. Da bi odpadlo na. učitelja 60 otrok, bi moralo hi tj 12.000 učiteljev, pa jih je samo 84.000. Si tačuissess • . .
Daljo določa zakon, da še mora učitelj, ki ie didaktično premalo zmožen, brez odloga upokojit! — ako je Slovenec. Tudi ta zakon olajšuje fašistom krvnIški posel.
Kmalu bo nrišlo tako daleč, da vse Primorsko ljudstvo ne bo imelo niti ene' ga slovenskega učitelja.
Edini Izhod teh nesrečnežev — Izgnancev ie Jugoslavija. Dočim so prvi, ld so prišli preko meie, dobili lepa mesta, naše državljanstvo itd., zadnji k? Prihajajo, no najdejo nobenih udobnosti več. Nameščajo jih po oddaUetoh hribov
sldh krajih kot pogodbene uslužbence-Državljanstva ne dobe, ker so zamudili rok, novega zakona pa ni! Tako dobi revni begunec na mesec Din 1200, s ka' teriimi naj poplača vse dolgove, ki jih je napravil v vakanci in z njimi naj vzdr žuje družino! Ni čuda, da na b r a obupati, da mora otopeti, tudi njegova neizmerna ljubezen do naroda- Ko ie bil nastavljen, si je zidal gradove v oblake. Učil bo mladino jugoslovansko in ji v zgodnji mladosti označil sovražnika. Toda ideali so se razbili ob kruti realnosti — neizprosni državni steni! In mladina? To vprašamo državo! Dajte zakon za Podržavljenic! Skrbite za svoje državljane! V takih vprašanjih naj pre* neha bratomorno strankarstvo, cd katerega ima dobiček le oni preko meie — Italijan, ki se zadovoljno mane roke! Kedaj bo narod spregledal? Oblastne skupščine, narodni Poslanci in ministri, tu je polje, tu sejte in tu boste želi!
((
18. III. 1927.
»Veliki Jožefov sejm
Sokolskega društva Maribor
Narodni dom.
404
Mariborske vesti
Maribor, 5. marca.
Mov oddelek za fetiši bolnike v Splošni bolnici v Mariboru
Gradbena direkcija je razpisala za danes d.ne 5. marca 1927 pop. kola-vda-cijski ogled novega oddelka, ki je stav* beno dograjen- Oddelek obstoji i-z 5 sob, katerih vsaka obsega 3 postelje, nadalje iz 1 večje sobe za 5 do 6 bolnikov in 2 razrednih sob za 1—2 postelji. Slednjim stoji na razpolago lep balkon, med tem ko se bodo bolniki ostalih sob posluževali velike in prostorne prostozračne dvorane. Vse bolniške sobe z balkonom in prostozračno I0P0 so obrnjene proti jugu. Vsaka soba ima 2.30 široko in 1.80 visoko ovno, da dobe bolniki kolikor mogoče .veliko zraka in svetlobe._V vsaki sobi se nahaja poseben ogrejevalnik od toplovodne kurilne naprave, nadalje lep, prostoren umivalnik z nadstavkom za čaše, kartače za zobe milo itd. in ogledalo- Poleg tega obsega še oddelek kopalnico z dvemi kadmi, kuhinjo s shrambo za jedila, sobo za sestro, sobo za čisto perilo, sobo za umazano perilo, 3 stranišča -z modernimi napravami, ki drugače manjkajo v edi bolnici, nacla* ljo shrambo za_ nočno Posodo,; metlo itd., urejen spu-torii z desimfekcijskim aparatom za razkuženje pljunkov itd. — Sputorij obsega še veliko vzidano betonsko korito za umivanie pljuvalnikov in druge okužene posode. Desno od prostozračne lope se nahaja garderoba za bolnike z malo zidano kamrico za de* sihfekcijo obleke itd. Predsoba k garderobi je namenjena za oddelkov arhiv. Poleg stopnišča pa leži lična soba. namenjena za majhne operacije kot Pnem mothorav, punkcije itd. V predsobi od nje pa bo nastanjena omara za obleko zdravnikov.
Vsled finaricijelnih in drugih težkoč, ki so nastale vsled ogromnih denarnih žrtev in pa grozeče deložaciio ambulato-rija v Stolni ul. 3. s 1. nov. 1926, izostane svečana otvoritev oddelka. Odbor proititubcrkutozne lige je zato sklenil navadno predajo dne 20. marca 1927 novega oddelka upravi splošne bolnico v Mariboru in omejit^ to predajo na skromen sestanek svojih prijateljev in Podpornikov na medicinskem oddelku tukajšne bolnice ob priliki tega akta- — Oddelek sc preda upravi bolnice v su" rove m stanju, to je brez vsakršne no-
mi
Briljantna komedija. „Gansehaufl“.
Xenija Desni, Livio Pavanelli.
Tel. 121.	385	KINO APOLO.
tranje opreme, katere nabava se prepusti državi. Vsaj je dolžnost, države, da tudi s svoje strani podpre to dobrodelno1 akcijo v izdatnejši meri. Tuberkuloza je med jugoslovani tako razširjana, da jo lahko imenujemo morbus jugoslaviicus (jugoslov. bolezen). Zato je dolžnost države, da doprinese sania Primeren o* bul us k tej stavbi in _ pokaže, da ima smisel za privatno Lnicijativo- Vsaj jc s stavbo novega oddelka, ki je določen izključno za oskrbo odprte, tercijarne tuberkuloze, to 3o najnevarnejšega o-gnjišča za okolico, pokazana naši državi smer, v kateri naj hodimo pri pobi* janju tuberkuloze. Stanovanjska mize-rija v mestih, in nehigijenske razmere na' deželi so tako velike, da moramo V prvi vrsti skrbeti za to. da dobimo od-orto, tercijarno in umirajočo tuberk 11* !ozo ven iz družine v to določene oddelke. To pa dosežemo le, ako nudimo tem nesrečnim bolnikom res Prijeten, prijazen in udoben novi dom- Ta praveo je tudi vodil proti tuberkulozno ligo pri: zidav; navega oddelka in se je z našo strani, po danih osebnih in materijalnili razmerah, žrtvovalo vse, da najdejo naši gosti drugo. ljubo domačijo, ki jim bo v stanu isto, ako no več nuditi kot lasten dom!
m Masarvkov večer in občni zbor JČ lige. Nocoj ob 29. nri v Narodnem do* mu. Vabljeni prijatelji Čehoslovakov.
Odborniki Gosp. in političnega društva za I. in IV. okraj v Mariboru se
tem potom ponovno opozarjajo, da se vrši dne 7. marca 1927 ob 8. uri zvečer
v strankinem tajništvu v Cankarjevi! ulici 1 odborova seja 7, že znanim važnim dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba odbornikov obvezna- — Tajnik.
m Izvajanje Beethovnove IX. simfo* nije. Naši čitatelji so bili že opozorjeni, da bo v kratkem Glasbena matica mariborska proizvajala eno največjih glasbenih del; Beethovnovo IX. simfonijo. Da ne bo treba prod koncertom (16< marca) potom časopisja občinstvu raz* lagati vsebine simfonije, ki se končuje z Schillerjevo mogočno odo »Radost«, opozarjamo, da si naj vsakdo prebere ljubljansko časopisje, ki dnevno prinaša razlago i. dr- o IX. sin foni ji, ki so bo; proizvajala tudi v Ljubljani.
m Ljudska univerza v Mariboru. »Iz hrvaškega kulturnega sveta«. Opozarja; sc ponovno na zaključno predavanje o hrvaški umetnosti in sicer o hrvaškem! slikarstvu in kiparstvu. Hrvaško kiparstvo jc doseglo z velikim Meštrovičomi najvišji svetovni soves. Predava] bo o tem predmetu visoko_ čislani umetnostni zgodovinar, ravnatelj zagrebške umetnostno akademije, na kateri ravno de* lu.ie naš Mešfrovič, dr. Branko Šenoa vi pondeliek 7. marca ob 8. uri zvečer.
111 Koncert učencev gospe Brandtov©. Pri produkciji, katera se ^vrši v torek' dne 8. tm. ob 8. uri (20. uri) v veliki ka* zimski dvorani bodo nastopali sledeči učenci: Fedor Pirkmaier. Marko Der-novšek, Herta Zisel. Mirko Valjale, Wjl-ma I.autner, Helga Peiscr, Tnkn Dernov* šok, Svctopolk Pivko. Erika Druzovič, Drago Šijanec in Francka Ornik. Predprodaja vstopnic v trgovini muzikali j J. Hofer.
m Za Jugoslovansko Matico. Naše šole in učiteljstvo sp naj često spomnijo na mnogobrojne potrebe Jugoslovansko Matice tudi z nabiranjem rabljenih poštnih znamk. Več šol iz mesta, okolice in dežele se je odlikovalo z nabira' njem rabljenih poštnih znamk v Prid ■zatiranim bratom in sestram v neodre-šeni domovini. Jugoslovanska Matica nadalini© tudi letos svojo zbirko, zato se je naj naše vrlo učiteljstvo često spo-
Stran 2,
min.ia, saj otroci radi ustrezajo njego' vlim željam, tu šc posebno, ker bodo ob enem vršili brez stroškov dobro delo ljubezni do svojega naibližnjega. Podružnica Jugoslovanske Matico v Ma= riboru posluje vsak dan od 17- do 19. ure v Slov. ulici štev. 2 I- Ob nedeljah in Praznikih pisarna ni odprta. Za brate mi odpri srce, za nje podajmo si roke!
m Cenzura. Pod tem naslovom je prinesel včerajšnji »Slovenec« notico, v kateri pravi, da .ie bilo naše poročilo o reduti Olepševalnega društva za mag' dalensko predmestje cenzurirano. Gospod poročevalec menda še ni bil nikoli v tiskarni in zato tudi ne pozna njene-, ga ustroja! Sicer bi pa bilo dobro, da bi gospod Poročevalec, ki »e očivklno še ni opomogel od pustnega razpolpže' nja cenzuriral svojo duhovitost.
m Sibirski doferovoljci iz I- Jugoslov. polka v Tomsku, ki so se prijavili doli. nov. (29. okt.) 1918 1. naj se takoj javijo odboru jugosl. dobrovoHcev v Mariboru (Ačirn Juričič, učitelj Aleksandrova c. 57). Pred sprejetjem novega zakona o dobrovoljcih se bo zavzel odbor, da se tudi ta skupina prizna.
m Tečaji na vinarski šoli odpadejo radi škrlatinke- Čas otvoritve tečajev bomo sporočili pravočasno.
m Sestanek obrtniških pomočnikov. Dne 7. marca 1927 (pondeljek) se vrši točno ob 20. uri sestanek obrtniških Pomočnikov in pomočnic v I. deški šoli v Razlagovi ulici radi pomočniškega cve' tličnega dne, ki se bo vršil dne 19- marca 1927. Razdelitev razstavnih predpriprav in določitev družabnega večera. Odbor vljudno vabi obrtniške pomočni' ke in pomočnice, da se tega sestanka sigurno udeležijo in da pokažejo, da se zavajajo svojih obrtniških gospodarskih, dolžnosti. Posebno se vabijo gospo5 dične obrtniške Pomočnice.
m Lastniki psov se vnovič opozarjajo, ' -d Pri mestni blagajni nabavijo Predpisane znamke, ker je kon.jaču na' ročcno, da po 6. marcu polovi .vse pse, ki jih zasači, na ulici brez znamke leta 1927.
m. Društvo za zgradbo porodnišnice v Mariboru je razposlalo prvih 1000 okrožnic. Odbor prosi vse, ki so iste Prejeli, da jih ne zavržejo, temveč da se cb primerni priliki po svojih močeh odzovejo z večjim ali manjšim zneskom.
m Jožetov semenj. Gradbeni odsek Sokolskega društva .v Mariboru bo. kakor vsako leto, tudi letos priredil Jožefov semenj, ki je bil vedno Prijetna dru-. žabna Prireditev. Jožefov sejm je že tradicijonaJna prireditev, katero pcseča številno občinstvo. Lanskoletni semenj je hit jako prileten in zabaven ter je nudil toliko razvedrila, da dvomimo da bi ga tudi letos ne posetil vsak lansko5 letni obiskovalec- O Podrobnostih spore da bomo pisali kasneje-
m Nov modni salon za dame- V Stolni ulici št. 5 v Mariboru je otvoril g. Fran Zidarič nov, moderno urejen salon za dainc, kakršnega smo v Mariboru že daljo časa pogrešali. Opozarjamo čemi. čitatelje, zlasti pa čitateljice na tozadevni oglas v: današnji štev-	397
m Hotel Halbwidl. Danes v soboto do 2- uri odprto. Družinski večer s plesom. V nedeljo jutrajni in večerni koncert. Gospod Sever s pevajočo žago.
401
P. Perov:
Gospod s krznom
Prvi pojav postreščka s cvetjem v malem stanovanju vrtne hišice je bil nepričakovan in je bolj s'!'”!l nesporazumu; toda drugi pojav je bila že senzacija. Mietke. ki ie odprla postreščku, je škilila nezadovoljno na šopek-
— Dobivajo cvetje, pa še plina niso plača’!. — je mrmljala im potrkala s koščenim prstom na vrata sobe svojih Podnajemnikov.
Marija Lvovpa je poletela v domači obleki in nočni kapici v predsobo, vzela šopek in razburjena zašepetala; »Prosim, samo trenutek«.
Hitro sc..ie vrnila v sobo, vzela marko, ki io je pripravila za meso in jo stisnila v roko prinašalca. V istem trenutku se je že kesala, toda postrešček je že odšel po stopnicah, Marija Lvovna pa je ostala meri vrati s šopkom žarno5 tanim v svileni papir.
P. ve, o - melc in suhe .c ico so bile vržene iz vaze in na nuli ve mesto so prišle sveže Marija Lvovna se je •vsedla na stol. Srce d :e hitro bilo, lice ji je žarilo. Kakor da ni popreje v svojem življenju dMvvata dovolj cvotljjc.
Vzela je zrcalo in sc ogledovala, tako kakor se ogleduje 40 letna žena, ko ie sama- Gube okoli oči Upadla. Gube
-1' \ '
Halo! KAVARNA EVROPA	Halo!
'Kdor hoče dosti se smejati •vi »Evropo« mora Pot ubrati tam komik dober zdaj gostuje «e Kugo=Hugo imenuje.
Poleg njega nastopajo tudi akrobatske plesalke in ekscentrični duo gemeris-Jutri popoldan od 4—-7. ure se izvaja celoten večerni program.	406
REPERTOAR.
Sobota, 5. marca ob 20. uri »Vesela vdova« ab. C. Kuponi.
Nedelja, 6. marca ob 15. uri »Revček Andrejčck«. Znižane cene. Kuponi. —
Ob 20. uri »Cigan baron«. Znižane cene. Kuponi.
Pondeljek, 7. marca- Zaprto.
Torek, 8. marca ob 20 uri »Za narodov blagor« ab. D- Premijera.
Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« na mariborskem odru. V torek, 8. tm- bo premijera Cankarjeve naj efekt nejše komedije v 4. dej- »Za narodov blagor«. Je to močna duhovita satira na širokoustno rodoljubarstvo, na umazano politično koristolovstvo, na puhlo frazerstvo o narodovih idealih itd- itd. v glavnih vlogah odnosno večjih vlogah nastopijo ga Bukšekova, Savinova. gdč. Kraljeva in vg. J. Kovič, Železnik, Grom Rasberger, Harastovič itd. Režira g. J. Kovič-
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 6- t. m. se vprizorita zopet dve Predstavi: popoldne priljubljena ljudska igra »Revček Andrejčck« pri znižanih cenah, zvečer pa veleusoela. opereta »Cigan baron« isto pri znižatdh cenah.
gCiaS&ura m umetnost
x Ljudska univerza. Večer hrvaške umetne pesmi. V petek, dne 11. t. m- bo koncertiral v veliki kazinski dvorani Drag. H r ž i č, operni pevec iz Zagreba, ki je v prejšnjih sezonah tudi kot vost našega gledališkega odra vzbujal največje •zanimanje in priznanje, O njem pišejo n- pr. »Novosti« z dne 6- marca 1926 sledeče: »G- Drago Hržič je moj' ster koncertnega Pevanja. Njegova dikcija, vokalizacija, fraziranie in dinam-sko izraževanje je izvrstno. V hiter* Pretaciii pesmi izražuje g. H. vso svojo muzikalno inteligenco, ki je važen kriterij za vsakega koncertnega pevca-« — Obeta se nam spet krasen umetniški večer.
x »Iz otroških usf«. J. zvezek. Smešno-modre črtice iz življenja naših, malih. Nabral in priredil Anton Kosi. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru kot XVI!- zvezek Cirilove knjižnice. Knjiga stanc 8 Din, poštnina posebej. — Iz otroških ust izvemo največkrat prav smešno, nepremišljeno, a modro besedo. V družini in v šoli nam otroci tega toliko dopovedo, da je bilo prav primerno, da je g. Anton Kosi te šale in izreke začel zbirati. Kdor si hoče torej uro osladiti s prijetno, nedolžno šalo, ta naj takoj naroči to knjižico! — Smeh je zdravje, smeh jo veselje, smeh je razvedrilo in tolažilo, ki prežene vsako slabo voljo. Da pa se boste smejali, kupite knjigo: »Iz otroških ust«.
okoli ust. Lica ovela. Vrat ... ko bi človek vedno imel dobro masažo . . .
Plave oči Marije Lvovne so postale hladne in nekako sive. Življenje ji je jemalo bogastvo in ona se je temu uda-jala blago, brez borbe. Ko bi človek imel denarja . . . Sofija Petrovim na primer . . pet let je starejša od nje, Pa kako izgloda- Ona gre .vsak dan v zavod za lepoto. Poleti gre v kopališče. Njen mož ie rešil denar v Rusiji in ga naložil vi angleški banki. Konstantin Ivanovič je jako dober človek . . . Samo ko bi bil bolj oprezen. A sedaj . . .
Marija Lvovna je vzela šopek in na nežno duhteče lističe je padla vroča solza-
Teden dni pozneje je zopet zazvonil Postrešček na vratih stanovanja ge Miet ke. Marija mu .ie hitro dala napitnino. Smejala se je. zardela kakor mlada deklica in vprašala po imenu trgovine cvetja. Postrešček ga je povedal jn odšel po stopnicah, udarjajoč s težkimi čevlji.
Ta dan se je oblekla Mari-ia Lvovna posebno pazljivo. Spomnila se je svoje maserke j n si trla lica. Dolgo je poskušala svoja klobuka, zakrpala nogavice in odšla.
Ulica okoli n “Me bučela od korakov, kdns in avtomobilskih signalov. Marija <e šla z vitkim, veščim korakom, kakor .ie nekdaj hodila Po klubovi dvorani, ko je čutila, da jo nad divo ogledate več
JEV1AA . l..* ■
backinom
Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto
Dr, Ostker, d. z o. z., Maribor
/p©rt
DSr&aSira© društvo Maribor
Letno poročilo 1926.
Dirkalno društvo .v Mariboru je pri' redilo 4 dirke, ki so bile precej dobro obiskane. Naimarkantnejša prikazen na našem dirkališču je bil vi posesti gosp. Funk-a sc nahajajoči žrebec »Rodaun«, ki je tako s svojo lepoto, kakor tudi s svojo sijajno hojo in časom 1:30.7 vzbudil največje in najsimparičnejše zani' marnje. Ta Prvovrstni žrebec, čigar svoječasnf rekord znaša 1:24.5, je bil v minulem letu od Ljutomerskega dirkalnega društva najet in se je njegova u-poraba tudi za leto 1927 zagotovila. — Imenovani žrebec bo v oskrbi na postaji Cven pri Ljutomeru- Tudi tule kobile se bodo sprejele in oskrbovale v žrebčar5 ni. Sirperioriteta reje kobilarne »Turniš« se! je zopet izrazito pokazala, ker je od 18 dirk pripadlo 10 na Turniš-eve konje. 5 prvih daril je Pripadlo na kmetsko rejo, 3 pa v Zagreb.
Na tem mestu bodi tudii omenjen tri' urnpf stare »Turniš« konjereje: Ameri-kanski strokovni list »Horse Rewicw« prinaša v svoji božični številki sliko v Turnišui zrejene kobile matere »Lady Smith«, ki Je bila s svojimi 12 prednota5 mi uvrščena .v listo in si je zagotovila championat med evropskimi dirkalnimi »kobilami-materami«, ki so bili doseženi v letu 19-6-
Case dvovprežnikov Pod 1:50 ki so bili doseženi v letu 1926 omenjamo: Rod a un5 M a ck e n sen 1:40. D i lem m a -Dol 1 v 1:41.3, Lizza-Thea 1:49.2.
Najboljši čas kmetskega konja je 1:34-2 (Nadina). Dobri časi naše podeželske reje so bili 1:42.5 Elza (vi posesti
tucatov oči. V tej množici je eden ne-vidljivi, nepoznani, ki gleda njo in njeno hojo in se divi držanju glave. On vidi Pod skromno suknjo njen stas in srce mu bije od sladkega hrepenenja. Skoraj ji je postalo neprijetno- Vsak hip jo bo nagovoril . . .
Mlada, ravnodušna Nemka je bila v trgovini cvetja, kjer je bil zrak poln vlage, toplote in mokrega vonja zemlje.
— Da, danes so Poslali šopek na naslov milostljive. Upamo, da ga je milost l.iiva pravočasno dobila. Cvetke ostanejo sveže nntbolje, ako sc -vrže v vodo nekoliko soli. Potem se morajo stebelca polagoma porezati.
— Kdo iili je poslal?
Brezbarvne oči prodajalke so gledale Marijo.
— Naročil jih je neki gospod . * . Da. celo fini gospod v krznu. Ne, ona ne mislL da jo gosnod Nembc. Zdi se, da ie tujec. Ann-w? p)a morda je Anglež? Velik? Da, dobro raščen . . . Ne, šc ni star, toda resen. Gospod je sam naročil cvetje in takoj Plačal. Da, prišel je peš, toda zdelo se mi je, da je pri odhodu vstopil vi cD^anten avto . . . Prosim leno, sem zelo vesela, ako morem ustre či milostljivi. Ako želi milostjiva še kaj ...
Marija Lvovna jc bila v zadregi, dala prodajalki namtnhio in hitro odšla-
Veliki, resni Anglež v krznu z lastnim avtom. Boii se. Vse ie prišlo tako
V Mariboru, dne 6. marca 1927.
gospoda Huberta Luckmanna) 1:43 Na’ cok, ki je bil prodan v Zagreb in 1:46-1 triletne Dillon hčerke Princa, ki je dobi' la v rokah svojega navdušenega lastnika gosmoda ravnatelja Novaka že mno' go daril- Omenjeni gospod ima razven mnogih zaslug za društvo še. posebno veliko zaslugo v. tem, da mnogokrat konkurira tudi na zunanjih dirkališčih, ter tako tudi druge Mariborčane, ki ! imajo sposobne konje, navdušuje z vzgledom, ki mu sledita gospoda Luck-mann in Koražija v korist društva..
Na subvencijah je dirkalno društvo Prejelo: od države 24.000 Din, od vojnega ministrstva 2000, od mesta Mari” bor 3000, od okraja Maribor 500, od posojilnice Maribor 1000, od konjerejskega | društva 1000, od neimenovanega 500. na darilih »mo izdali 49.000 Din-
Nag blagajniški zaključek izkazuje žal 6-9l0 Din primanjkljaja. Trpimo pač šc vedno vsled v letu 1925 pridržane ■nam. subvencije .v znesku 1.2.000 Din. Število naših članov je narastlo od 35 na 71, kar je glavna zasluga gospoda ravnatelja Novaka. — Vsem podpornim oblastem in društvom izreka društvo najtoplejšo zahvalo. — Odbor-
OšKiral 'zfam ?§§€. Merkur
Minulo nedeljo se ie vršil ob zadovoljivi udeležbi pri Haibv/idluu občni zbor TSK Merkurja- Ko so bila prečitana poročila in odboru podan absolutorij jc bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g- P n k e 1, podpred. in tajnik g. Ho* šic, blagajnik g- Herzog, gospodar gosp. T r e t n j a k in odbornik gospod Arzenšek. Za načelnike posameznih odsekov so bili izvoljeni: nogometni^ g-Vogrinec, lahkoatletski g. Mayor, težko atletski g. Zolner, hazena in kolesarstvo g. Pukl, plavanje g- Inkret, potovalni g. Passanela. zimskošportni pa g. Gibcr. TSK Merkurju želimo pod vodstvom novega odbora v letu 1927 obilo uspehov*
r 1. SSK Maribor — nogometni od«
sek. V.se člane nogometnega odseka ISSK Maribora pozivam, da poravnajo •nemudoma svojo dolžnost na zaostali članarini, ker sicer na občnem zboru ne bodo imeli glasovalne Pravice. O požar* jam, da so bo vodilo na občnem zboru strogo nadzorstvo in da bo smel predlagati in glasovati le oni član, ki jc vi redil plačal članarino-
: V nedeljo ob 14. uri se vrši na igrišču training prvega moštva in rezerve.
Ozirom na to, da odigramo že prihodnjo nedeljo prvo spomladansko tekmo, po* zivarn vse člane imenovanih moštev, da se sigurno udeleže traininga. Junior-ji k trainingu nimajo dostopa- — Tajnik-
:ISSK Maribor — nogometni odsek. V nedeljo popoldne se vrši training prvega moštva in rezerve. Igralce navedenih moštev prosim Polnoštevilne ude. ležbe. — Tajnik.
: TSK Merkur — hazena odsek. Jutri 6. tm. se vrši oib Pol 11. uri Pri »Zamorcu« sestanek hazenašic. Članice: Pišov, Martens, LahovJč, Beuk. Lešnik, Der-novš°’' r'■••■-'■- ;r'Inkret. Herzog, Penšek I. in II., Gobec, Cvim in Kirbiš Lojzka se imajo sestanka brezpogojno udeležiti. — Načelnik.
nenadno. Kje jo je neki videl? Zadnje čase je bila samo na trgu. Ali je to .mogoče? V stari suknji?
Zakaj se skriva gospod vi krznu? Zakaj ji Pošilja samo cvetljjce, zakaj ne pride? Ona noče biti sanjava devica, toda stvarem je treba pogledati jasno v oči. Jasno je, da je v njo zaljubljen. On ve, da je Poročena. Pravijo, da so Angleži jako viteški proti poročenim ženam- To je malo_ neumno. Kost ja ji nikakor ne bi branil. Ne bi se mu, zgodilo prvič . . Toda gospodu v krznu gotovo ni za lahki poulični flirt. On ii hoče dati v©č._ Torej med njenim sedanjim življenjem — siromaštva, skrbi in propadanja — in drugim nepoznanim življenjem stoji Kostja, stari, plešasti Kostja. Res je, da jo je poročil in ji dal dom ter bogastvo. Toda Vse to je minulo. Vsekakor to ni njegova krivda . • . vendar Pa imajo drugi dragocenosti in briljan te, ki so jih prinesli iz Rusije.
•*
Polkovnik jo je pričakoval doma. Pr? bajal je vedno k. večerji. Sede! je za mizo, z licem, ki j® Jasno govorilo: N® brigam se za tvoje misli. Qprosti, toda ti mi boš vendar dala jesti.
Ko ga ie Marija Lvovna videl0- je za klicala: — Ali. polkovnik, kako leno ie od vas, da ste prišli. — In ona jc rekla to'tako iskreno, da jo polkovnik Postal pazljiv.
— Poglejte, zopet svež šopek.
.'."dilouru, one o. m«ica *VSl.
»V A SOL:«.
sn an a.
Gospodarstvo
Trino porodilo
Maribor, 5. marca.
Goveje meso:	1	kg govejega mesa
8—18, 1 kg vampov. 6—8, Pljuča 6—7, loj 8—10.
Teletina: 1 kg teletine 10—19, Jetra 10—17, pljuča 8—10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa l5_ 30, sveža slanina 21-50—22, mast 22—24, Prekajeno meso 22—32-
Klobase: kranjske 30—35, krakovske 32—40, brunšviške 17—25, pariške 26— 39, hrenovke 30—32. Komad prekajenih kranjskih klobas 4—6.
Kože: goveja koža 1 kg ll—12, telečja 16—17, svinjska 8.5, gornje usnje 75—100, podplati 60-
Perutnina: piščanci 20—30, kokoši 30—50, gosi 60—70, domači -v,ajd 8—40-
Ribe: morske ribe 20—35.
Mlečni izdelki in Jajca: 1 mleka 2.50 —3, smetana 12—14, maslo 36—50, sir 30—90. Jajce 1—1.25.
Pijače; novo S—14, staro 16—25; pi* vo 8, v steklenicah 5.50; žganje 25—40.
Kruh: bel 6, črn 5, žemJe 5—514 dkg 0.50-
Sadje: jabolka 2—7. hruške 4_lo, limone 0-50—1.50, oranže 1—2.50, smokve 10—14, d a tel hi 25—28. mandelni 60 —70. orehi 12.
„ Špecerijsko blago: ka\a 50—75, pra-zena 56—90, čaj 80—120, sol 4, poPcr 60, marmelade 10—25, sladkor v prahu 16.50. v kristalu 15, v kockah 17, med 30—-35, kvas 35, riž 6—-12, 1 1 kisa 2—5, olivno olje 18—22, bučno 16—18, milo 15—17.
: Pšenica 3.50, rž 2.50, koruza 2.25 ^•50, fižol 2—3.50-
Mlevski izdelki; pšenična moka 5-25—5.75, otrobi 1.75—2, koruzna mo-ka 2.50, ajdova moka 8, cikorija 2-—25.
Krma:	sladko	seno 80—100, otava
-90—100, slama 32.50—45.
Kurivo: 111 drv 105—162.50. premog trbovoijs-kj 44—50, velenjski 25—32. o-glje 2. bencin 10—12, sveče 25—35.
ZeietiJava: radič 14—16, motovilec 1. glava poznega zelja 1—5, ohrovta 1—6, karfiiole 5—15, čebula 5—6, esen 12— 15, krompir 1-75—2.25, hren 10—ll. kislo zelje 3—4, kisla repa 2.
Nala trgovina in sodne razmere
Naši trgovci brindustrijalci se ved' no pritožujejo, da ovira njihovo pošlo* vanje s sosednimi 'deželami (Hrvaško, Slavonijo) vse polno nepnlik, ki so tudi tako velike, da mnogim ogrožajo na-daljni obstoj. Reči je	da vsega
tega ne ki bilo treba, ako bi imela vlada oziroma pristojno ministrstvo vsaj malo razumevanja in volje, kar bi se dalo izvesti brez večiih stroškov. Vlade in mi* nistri izdajajo cele vrste odredb, navadno takih, ki delajo še večjo zmešnjavo.
Ena največjih' neprilik je gotovo po* Časni in brezkončni postopek pri tamkajšnjih sodiščih. In ravno trgovci ter indiistrijalci imajo mnogo opraviti z
omenjenimi kraji. Večinoma gre za tožbo provincijalnih dolžnikov. Dokler Pa izposlujejo pri sodišču eno obsodbo, traja najmanj pol 1 e ta, ako ne več. Nato morajo poslati obsodbo preko svojih odvetnikov, da se izposljuje zaplemba ali eksekucija, na kakega od* vetnika v kraju, kjer se nahaja dolžnik-In dokler pride do zaplembe, je dolžnik že prodal svojo obrt alf prenesel v drug kraj ali pa padel pod stečaj. Na ta način upnik seveda nikdar ali pa jako redko Pride do denaTja.
Znano Je, da mnogi dolžniki, ko se jih energično pozove na plačilo in zapretiš sodnijo, odgovarjajo popolnoma hladno krvno: »Tožite me, saj itak ne boste prišli do denarja!« To je žalibog resnica, ki jo lahko Potrde vsi upniki ki so imeli posla § sodnijo.
V Sloveniji n. pr. se rešuje vsaka tožba po dveh, treh mesecih, ker je trgovski zakon bolj elastičen, na Hrvaškem, pa trajajo procesi leta. Popolno* ma jasno je, da ima tako postopanje žalostne posledice, da trgovci in industri-jalci tudi ne morejo plačati svojih obveznosti. Zdi se, da vrsta ncplačujo* čili dolžnikov ka.i kmalu ne bo imela konca ne kraja. Seveda sc najdejo tudi »veliki« trgovci, ki se naše sodno razmere na veliko izkoriščajo m se znajo na račun upnikovi obogatiti. Taki trgovci so največii škodljivci našemu kreditu v inozemstvu in bi jih morale, trgovske organizacije javno ožigosati.
Ko bi bil sodni postopek hitrejši in bi dolžnik vedel, da bo tožba po treh, štirih mesecih rešena in njegova imovira zaplenjena, ne bi naročeval preveč blaga, temveč samo to :ko. kolikor ga potrebuje za kratek čas in kolikor more takoj plačati. Ko ne ti bilo neskončnega sodnega postopanja bi (udi dolžniki bolj mislili na olačilo, tako pa večina dela kar račun brez krčmarja, kajti — konč* no ni treba nič Plačati, ako pride zadeva pred sodnijo.
Mnogo tožimo, da ne moremo dobiti v inozemstvu kredita. Saj ni čuda pri takih sodnih razmerah! To je glavni razi o"- da inozemske tvrdke Jugoslaviji ne dajejo rade kredita.
S sodnimi razmeram; so se bavile že mnogo naše gospodarske korporacije, vloženi so bili nešteti apeli na vlado in ministre, pa nič ni pomagalo. Zadnje čase pa je to .vprašanje postalo jako akutno, da preti radi zavlačevanja soj. uih postopanj nevarnost mnogim celo naisobrnionfi-n trgovskim in industrij*
skjm podjetjem.-
Tako ne gre več dalje in zainteresirani krovi bodo morali napeti vse sile, da rešijo in odstranijo kočljivo vprašanje-
BREZ ARE
■Sli
leGesiralške	fasišegjs
zaledja z Jadranom
Kakor že neštetokrat povdarjeno. imamo res veliko napako, da se le trenutno navdušimo za kako stvar, ki na že naslednjega dne pade v< pozabljenje. Nedavno se je vršila v Beogjadu konferenca za sestavo plana o nadaljni izpopolnitvi našega železniškega omrežja.
za gg. častnike in državne uradnike
mm¥M	na	doSgo odplačifcev
gramofoni in gramofonske plošče vodečih svetovnih tvornic. — Zahtevajte naše brezplačne cenike
Prva jugoslov. tvornica gramofona 1 gramofon, ploča
EDISON BELL PENKALA LTD.
PENKALA W0RKS	211	ZAGREB
■BBHnHHraiHRK
Časopisi so pisali o konferenci in jih različno komentirali. Minul je dober teden in nikjer ni slišati ničesar, vse se je poleglo, kakor da je že pretežen del načrto%* uresničen.
Z ozirom na to, da je vprašanje spajanja notranjosti naše države z Jadranom, eno najvažnejših naših gospodarskih vprašanj, je treba o njem razpravljati dokaj več, kakor pa sc je dosle o Podobnih prilikah dogajalo. V zvezi s tem je treba povdarjati potrebo subven-cijoniranja naših paroplovnih družb na Jadranu in sistematično ureditve in dograditve naših pristanišč, ka.iti čemu bi nam služile dobre železniške zveze, ako bi sc trgovina na obali nehala, ker bi brez dvoma z.adela na težkoče izkrce vanja in prelaganja ter naglega odpošiljanja.
Radi tega .ie treba te tri momente našega prometnega razvoja vedno združevati in jih istočasno Presojati in smatrati za nerazdružno celoto, kajti dokler ne bodo sposobnosti bodisi železnic, bodisi luk ali pomorske prevozne družbe docela .v skladu, dotlej ne more biti govora, o uspešnem razvoju naše trgovine na Jadranu-
V prvi vrsti bo treba subvencijonirati parobrodarska. društva, četudi bo država utrpela nekaj žrtev; upoštevati pa ie treba, da bodo vedno manjše, kakor pa v slučaju, ako bi domač Prekomorski promet prenehal-
Interveniralo ie celo Poštno ministrst vo, ki bi po prvem aprilu, ako bi se v resnici ukinile nekatere paroplovne zveze, utrpelo veliko škodo. Za brodarstvo se zavzema tudi ministrstvo za. trgovino in industrijo, kakor tudi nekatera druga ministrstva, tako da .ie pričakovati. da bo v Prihodnjih dneh sklicana •v Beogradu konferenca lastnikov bro-dov, ki bodo podrobno prerešetali toli Pereče vprašanje našega pomorstva. — Rešitev tega vprašanja ni težavna in ie v resnici neobhodno ‘potrebna.
Več žrtev: bo vsekakor zahtevalo izboljšanje prometa na kopnem. Da so je v tej smeri doslej premalo storilo, je Pripisati zgolj dejstvu, da ni nihče vedel, kje bi sc na.i progo gradile in da ni nihče vedel, koliko bi posamezne proge stale.
Z ozirom na sklepe železniške konference so trase ugotovljene in je treba samo preiti k reabziranju načrtov. Bojazen pred stroški v prometnem ministrstvu je docela na mestu, vendar je
razvoj našega prometa za narodno gospodarstvo tolikega pomena, da se ne smemo Plašiti žrtev- Z malo dobre volje bi se tozadevno lahko mnogo storilo. Rasne finančne skupine, ki se že intere-siraio za naše železnice, bi se z lahkoto pridobile za večje posojilo, ki bi omogočilo .vzpostavitev najvažnejših železniških vezi.
Najvažnejša prometna žila — zveza Beograda s Splitom, bi po proračunu, ki ga je objavil »Privredni pregled«, stala 31 milijonov dolarjev in bi bila dolga 650 km. Unska proga, ki je ravno-tako Potrebna, pa 4 in po! miliiono dolar .lev. Transbalkanska železnica Prokun-IjC' Kosovo-Mchon ij» -Li m'Po dgorica'Ro* tor (442 km), bi stala tudi 31 milijonov)
dolarjev. Umska proga Andrijcvica-Bomne-Biiclo poljc-Prijepo!ie*Uvac (1.35 km) od koder ima Sarajevo ozkotirno progo na Jadran, pa bi stala 4 im po! mi ldjonc dolarjev. Zveza Kragu.ievac*Kra-ljevo-Mitrovica (200 km) 8 milijonov dinarjev.
Stroški za omenjene Proge, ki so z ozi rom na terenske prilike najdražje Proge
v državi, a obenem najpotrebnejše, bi Po navedenem proračunu stale 79 milijonov dolarjev in bi merile 1514 km.
Iz gorenjih podatkov je torej razvidno, da to ni nikakor nemogoč znesek in da je treba upoštevati, da bi uresničenje teh načrtov pomenilo celoten preokret današnje trgovinske in splošne gospo* darske situacije.
g Izplačilo ll. kupona investicijskega posojila. Finančni minister .ie stavil na razpoloženje generalni direkciji dir' žavnili dolgov pri Narodni banki sv o to od 17,410.750 dinarjev: za-izplačilo ll. kupona ^ odstotnega investicijskega posojila 5'/. 1. 1921. čigar rok poteče 15-marca- Kupone bodo izplačevale vse finančne oblasti in finančna ravnateljstva. vsi davčni uradi. Poštna hranilni* ca v Beogradu in njene Podružnice, vsi denarni zavod', ki sn za to pooblaščeni in generalna direkcija državnih dolgov:
g Novo posojilo državne Hipotekarne banke v Švici. Državna Hipotekarna banka je sklenila najeti pri Švicarski banki novo posojilo vi iznosu štiri in pel milijonov švicarskih frankov. Posojilo oome-nja samo avans na podlagi prejšnjih sporazumov z Švicarsko banko in je sklenjeno pod enakimi Pogoji kakor prejšnja.
— Od taJinstvenega neznanca?
— Da, od neznanega, vendar ne več tako taJinstvenega — je rekla Marija in ■vzela klobuk raz glave.
Polkovnik se je dobrovoljno nasmehnil. — Ste ga spoznali? je vprašal in si mislil: Zenska ima srečo.
_ Nc, še ne, — odgovori resno Marija in sc vsede. Toda dobro si ga lahko predstavljam. Velik, v srednjih letih, z nelepim, a možatim obrazom. Človek, ki je v življenju mnogo videl ... Ki ga lutkasto lice lepe deklice nc more zavesti, ki pa da ženi, ki mu je Prijateljica, stalno ljubezen. Nosi krzno. Ima lasten razkošen avto. Zakaj živi v Berlinu, kjer je hladno, oblačno in dolgočasno? Kaj ga zadržuje tukaj? Trgovski Posli? Njegove tovarne v Angliji, pjnn-. v Afriki, svile v južni Italiji mu nesejo bogate dohodke. Zakaj ue gre tja, kier greie sedaj žarko sobice in kjer se ziblje modro morje? Kaj ga zadržuje?
— Hm ... je zn-mrmljal Polkovnik in gledal na cvetje na mizi, ki še ni bila Pogrnjena, na noge gospodinje, kS so molele z ponošenih modernih čevljev, nato pa jc 1iapel svoie možgane in -vzkliknil: __ v,;
Marija Lvovna zardi, se glasno nasmeje in ga udari s prtičem Po roki.
Konstantjn Ivanovič je zbolel. Hladna pisarna odvetnika Abramoviča, slabi čevlji in deževno berlinsko vreme so
storili svoje. Zdravnik, poslan od Rdečega križa, je prijel bolnika za čelo, Poslušal hripavo dihanje in konstatiral vnetje pljuč. Ko ga je vprašala, ako naj spravi moža v bolnico, je zamahnil z roko, kar je gotovo pomenilo: Ni Potreba . . .
Tretji dan bolezni je postrešček zopet prinesel cvetje. Marija Lvovna je trudna, nenaspana vzela šopek in ga dala v vazo. Ko se ie obrnila, je vid el a /da se je Konstantin Ivanovič vzdignil jn da jo zasleduje z vročičnimi očmi.
— Mašenjka — je zamolklo rekel, — še vedno flirtaš?
Njegovo od vročice rdeče lice sc je gubalo v nesrečnem smehu.
— Lepa si, je mrmljal, prijel jo za roko in jo pritisnil pa vroča, od vročice zatekla usna. Marija Lvovna mu jc molče nogladila z roko Plešasto glavo.
Zvečer jo sedela pri njegovi postelji. Konstantin je ležal nezavesten. Gledala je rumeno cvetje, po glavi pa so ji rojile misli.
Zdelo sc .ii je, da sliši pljuskanje valov. Solnčni žarki pada.io na morsko gladino in se razpršujejo v; milijarde •zlatih iskric. Ona sedi na široki senčni verandi, odkoder vidi koničasto palmi-no listje in dno morja. Nekje igrajo tenis. Vidijo se belo oblečene postave. Ona je oblečena v belo, z belimi nogavicami in čeveljčki. Telo ji nekako rdečkasto blešči skozi tanko tkanino.
Takrat se zaslišijo ko-^ki. Hitro kakor mladenič, razgret od igre, leti Po stop-njicah.
— Ti si tukaj?
Lice se nagne proti njej. V očeh mu Je toliko strasti, da je ona v zadregi. Brez besede, samo njo gledaje, govori o ljubimkanju v* minuli noči. Ona zardi in povesi oči. On io kakor deteta vzdigne na roke ... On je tako močan . . .
— Bolnik se obrne. Marija Lvovna se zgrozi, misli so krenile na drugo stran.
— Ako Kostjo umre?
— Ne, nc, zašepeta, rajši sc vrniti na verando.
Čvrsto jc zaspala na stolu s sklonjeno gla-vo in z rokami na kolenih.
Zjutraj sc je Prebudilo, ko je bila v sobi sivo poltema-
Dolgo ni mogla razumeti, zakaj se dotikajo prsti nekega hladnega, mokrega Predmeta. Nemo je gledala na belo mrtvo roko, ki jc počivala na njenih kolenih.
Ko so je Marija Lvovnn_ vrnila z moževega pogreba domov, jc Pospravila sobe in stvori Kostje Ivanoviča. Nato je sedla na stol, kakor da nekaj pričakuje- Naravno, verjela jc. da gospod v krznu gotovo še ničasr ne ve, da ji je mož umrl. ali morda vendarle . • .
Nihče ni prišel.
Ves dan ie bila doma. Tudi drugi dan. Mjctkc ii ie prinesla kosilo jn dolgo
govorila o pokojnemu možu. Marija Lvovna je. vsemu mehanično Pritrjevala kljub temu, da io Je komaj slišala.
Zvečer jc Pozvonilo. Marija sc je prestrašila. Ni imela časa, da si počeše lase ih uredi obleko. Potrkal je na vratih.
VstoPi! je polkovnik. Mariin Lvovna-ni mogla razumeti njegove prisotnosti ter ga ni niti razumela, kaj govori.
— Oprostite, da vas motim — je rekel polkovnik in iz navade pogledal na mizo. — toda neka stvar je. ki io moram urediti . . . Konstantin Ivanovič me ie naprosil, da plačam pet mark v trgovini cvctljic. Plačal sem, sedaj pa nujno po* trebujem denar . . .
— Pet- mark v c.vetljioarni? — ga mehanski vpraša Marija Lvovna.
— No. za zadnje ovetljice . . .Konstan tin Ivanovič je bil že bolan, ko me jc naprosil . . .
Ona še ničesar ni razumela, toda že so kot v porogljivem viharju leteli mimo nje veranda, sinje morje in zabuhlo lice Konstantina Ivanoviča, ki jo ie gledal z blagimi očmi.
... Ti si tako lepa . . .
— Toda . . . krzno? — vpraša Marija Lvovna-
To je bilo krzno odvetnika Abramoviča. — jc odgovoril polkovnik- Konstantin Ivanovič ga Je vedno na skrivaj oblekel, ko ie šel v cvetljičarno , •« 4
vr ir * ni? *
T MuntHMfl STne 6- marca 1927.
Okus le najvažnejši činitelj mode
Ofcus je izravs notranjosti posameznica. Radi tega tudii ni človek odgovoren niti za dober niti za slab okus. So ljudje, ki vedno dobro pogodijo, ki imajo izredno doibro razumevanje za stvari, ki jkn izredno dobro pristojajo- So pa tudi taki, ki izbirajo vedno napačno, ker ne ,vedo, kaj je za nje in kaj ne. Okus se ne more priučiti, ker je priirojem Vendar pa je mogoče, da se okus kultivira do gotove stopnje- Okus Pa pride najbolj do veljavo pri oblačenju. Kljub temu. da sodobna moda naravnost vzgaja okus, je vendar toliko ljudi, ki se oblačijo neukusno in celo odvratno. Predvsem se to nanaša na ženski svet, kajti moški se radi konzervativnosti moške obleke ne morejo mnogo Pregrešiti na dobrem okusu.
Pri izbiranju obleke mora žena predvsem misliti na barvo polti in las. kakor tudi na postavo. Razen tega mora upoštevati tudi »lučaj, čas in kraj, pred no se obleče in odloči za obleko: kajti ob različnem času je treba to ali ono obleko- Po dnevi to, zvečer ono, na ulici ali v dvorani zopet drugo itd- Trenutno so priljubljene svetle barye in smelo dcsl nirane tkanine. Včasih je celo strokovnjaku težko izbrali iz kaosa barv in .vzorcev ono, kar mu najbolj Pristoja. Izbiro barv otežkočuje tudi svetloba. V trgovini pri umetni luči so barve docela drugačne in naj je svetloba še tako močna, vendar ne more nadomestiti dnevne.
Sodobna moda je tako pestra .v raznolikosti tkanin in barv, da pride lahko do izraza okus slehernega posameznika. Cernu se torej sploh še dogaja, da dame napačno izbirajo? Čemu oblačijo damo obleke, ki jim ne pristojajo. Vitke dame se oblačijo v progastei tkanine, ki še bolj podčrtujejo oglate oblike. Nasprotno Pa se dogaja, da obilne ženske nosijo toaleto s povprečnimi Progami, tako da so tako neukusne, da bi njihove forme odgovarjale samo še afganistanskemu ideaRi lepote, kjer se oblačijo ženske v obleke s povprečnimi progami in izbirajo najbolj kričeče barve in najsmelejše vzorce, kar seveda še bolj povdarja že itak obl e lini.ie. Včasih so celo tegovci tako nesramni, da colo nagovarjajo kupce, da kupijo blago, o katerem so že v naprej prepričani, da jim ne bo pristojalo. Kaj pomaga, če je moderno?
Razumljivo je, da mora klobuk pri-stojati toaleti, bodisi po obliki, bodisi po barvj. Na klobuk je treba posebno pazit predvsem danes, ko pomeni klobuk Pra vo dopolnilo celoti toalete. Dokler so sc nosili enaki klobuki, ki so tvorili del zimske uniforme, damo niso mogle grešiti- Toda današnja moda nam prinaša
NAZNANILO OTVORITVE!
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem 1927
MODNI SALON ZA DAME
MARIBOR - STOLNA ULICA 5.
Na podlagi avoje dolgoletne prakse v najboljših tu- in inozemskih , modnih ateljejih sem v prijetnem položaju, da lahko postiežem cenj. damam z najmodernejšo izdelavo kostumov, plaščev, promenadnih In večernih toalet in vseh v to stroko spadajočih del. Sprejemam tudi v moderniziranje in prekrojenje.
Prizadeval si bom, da cenj. damam v vsakem oziru ustrežem ter se priporočam za obilna naročila.
FRANJO ZIDARIČ, MODNI SALON ZA DAME
MARIBOR - STOLNA ULICA 5.
397
m
toliko raznoterosti, da morajo dame prepustiti odločilno besedo lastnemu okusu, ki pa mora biti dober-
Ako hočemo biti dobro in okusno oblečene, moramo izbrati ni-ianse, ki har monirajo in _se izogniti vsem tonom, ki se ne ujemajo- Barve, ki se odbijajo, de* lujejo kakor disonance v glasbi. So barve, ki prijajo očesu, ki uplivajo pomirjevalno, ki dražijo, ki razveseljujejo, so pa tudi, ki uPlivajo odvratno, zoprno. Pri nekaterih čutimo mehkoto in toploto dočim nas ob pogledu na druge sprele-tuje mraz. Kar sicer narava prenese, to je zlaganje močnih barv druge poleg druge, kakor rdeče Poleg zelene, modre poleg rumene, tega obleka ne prenese. Bilo bi preveč odviratno.
Pri moških oblekah v tem pogledu ni nevarnosti in se ne morejo dogajati take neokusnosti, kajti modna fantazija se je Pri moški garderobi omejila zgolj na kravato, Pulover, srajco in nogavice. Toda kravata, srajca, nogavice in even-tuelno pullover morajo biti v skladu z obleko- Niti gospodu ni preveč lahko se okusno obleči, odkar imajo v modi barve odločilno ulogo. Bolj kakor na obleki sami se moški lahko pregreši na uporabi obleke v gotovem času in na gotovem kraju.
»Obleka šele stori človeka«. Najvažnejše je, da se nihče ne da zapeljati z vabljivimi besedami »moda«- Kje je zapisano, da je to, kar je trenutno moderno, tudi lepo in da tudi pristoja. V mnogih slučajih ni važno samo to, da se garderoba nosi, temveč kako se nosi.
Biti dobro oblečen, pomeni biti dostojno in okusno oblečen z ozirom na samega sebe, z ozirom na okolico in z ozirom na Priliko, za katero se človek obleče. Da to ni izključno privilegij bogatašev, dokazujejo mnogi premožni liudje, ki se kljub visokim svotam, ki jih izdajajo za toalete, ne znajo lepo in okusno obleči.
RacSSo na Japonskem
Prvo Poizkuse s brezžično telegrafijo .jo delal že 1. 1885 Japonec dr- Shicla-Po Posrečenih Marcomijev:ih poizkusih 1897 je prometno ministrstvo konstrm iralo nekaj aparatov, ki so bili montirani na ladjah in so dobro delovali. Mornarica je ustanovila 1. 1901. radiobureau, ki je že na progi 70 km med Tateyama in Tsukini napravil brezžično zvezo. — Leto pozneje pa je bila med sprejemno in oddajno postajo dosežena razdalja 130_ktn. L. 1903 se je posrečilo, na raz' dalji 1000 km med Myezaki in Keelnuy brezžično telegrafirati z-antensko ener* gijo 6—10 kw. Rusko-iaPonska vojna je prekinil« vso Poizkuse. V naslednjih le* tih so^ bile vse volne ladje opremljene z radio aparati. Japonci pa niso sprejeli nove iznajdbe samo od zapada, ampak so sami tudi ustvarjali novo dele te panoge. L. 1905 je iznašel Dr- O- Asamo živosrebrni detektor. L. 1908 Pa dr. U. Torigata mineralni detektor. Ko je bila Prva konferenca^ za radiotclcgrafijo leta 1905 v Berlinu je bila Ja-r>e;iska že za-
stopana. L. 1908 dobi Japonska prvo radiopostajo za telegrafijo _v Choshi, ka' tera je bila dostopna tudi javnosti. Tudi brezžična telefonija se je hitro udomačila. Prva postaja Za radio telefonijo le bila zgrajena J. 19I2. L- 19l5 so bili izvršeni brezžični poizkusi med Japonsko in Ameriko, ki sp uspeli. Danes ima Ja' ponska 25 oddajnih postaj na suhem in 541 na ladjah. Najmočnejše so _ Jvvaki (400 kw) in Palao. Radiotelefonija ima manjši razmah kot v Europi, toda v zadnjih letih se je močno razvila. Prijav' nina za sprejemni radioaparat stane 1 yen (1.5 Din). Vsak poslušalec mora plačati še lokalni postaji u. p. Tokin 2 ye-na. Abonentov je bilo 1- 1926 vi okrožju oddajne postaje Tokio 163-000! V okro' žj.u Oake 55.000, v okrožju Nagoya-e 25.000; skupaj 243000. Te tri broade-asting postaje so Primeroma slabe (1-5 kw ima Tokio in Osaka) najmočnejšo je ckegoyo (2 kw) in imajo dnevni obrat ki ima isti program kot naše eviropske postaje- Tudi vlaki so že opremljeni z radio aparati. Razlog, da se ,ie radiote' hnika razvila do te obsežnosti je, ker vlada zelo podpira to strujo, predvsem Pa radi tega, ker so Broadcastiny Postaje v privatnih rokah. — Boris.
Kino
KINO „UNION“ (preje Bloikop)
Kino »Union« bo predvajal od sobote naprej velikanski film
»POVOJNI MILIJONARJI«
po romanu znanega dunajskega pisatelja Hugo Bettauerja, film, ki Prikazuje tragedijo vseh šiberjev. Žene, Šampanje, dolarji. Špekulanti na veliko — pohlep po milijonih. Povojni milijonarji. Denar na cesti. Bankirji; šiberji; lopovi; golju-fi.v zasebnem in Javnem življenju. Resnična slika povojnega milijeja.
KINO »APOLO«
predvaja do vključno nedelje 6. marca veselo komedijo
»Zadnji konak« v glavni vlogi Ksenija Desni in LMo Pavanelli.
»GRAJSKI KINO«
predvaja do nedelje 6- marca »DIVJI LOVEC«.
Velikanski UFAdilm, film senzacij, kakršnega še niste videli.
K!NO »DIANA« v Studencih
predvaja od sobote 5. do vključno torka dne 8. marca
»SKRIVNOSTNI KINEZ«. Senzacljonelna groteska v 6 dejanjih.
Biša v Marlbera
krm*, enonadstropna, veliko po»lopje na dvorUtu in hlev za konje, naprodaj. Hila ima skupno 19 epremljeaih »ob, veliko kuhinjo (opremljen«) kopalnico in klet * drugimi pritiklinami, vodovod in elektr. razsvetljavo p« vsej hiii, ki je pripravna aa vsako podjetje. Skupna cena Din H0.000’— samo resnim kupcem. Posra dovalei so izključeni. Hiia ni zaščitena pe stan. zak. in je takoj za prerzeti. Pojasnila daje gosp. T. Golob, Maribor, Gregorčičeva ul. 8.	389
Miznnilioi Sžr v*
1, marca 1927 n* vodim vej kina „Diana“ v Studencih od gospoda dr. Lainšica.
>91 BUDOLF LIGOVSKT.
Išče mesto eospodlnle
iodna, značajna vdova, ogledne rodbine, dobra kuharica. Naslov v upravi.	402
.SlathKk ino j* Kog nstva
ril, toči se v Grajski kleli v Mariboru.	388
Čebele kupim. B,
Špičnik, Zg. Sr. Kungota. 39j
Lepa meblovano sobo
pri mestnem parku se takoj odda. Naslov v upravi. 39ti
Stanovanje.
Ponadbe „1. maj" na upravo.
395
Viničar s 3 ljudmi
se sprejme na ma'o viničarijo; dobi molzno kravo in lepo njivo. Pernica 23, Sv. Maneta ob Pesnici.	391
Iščem Inštruktorja
v francoščini in slovenSčini ter v matematiki. Naslov od dati v upravi lista.	405
Posodo za mleko
(Milcbkannenr, separalor za mleko, hladilnik kuai Feodora Horo ečki, Šp'č»ik, Zg. Sv. Kungota.______________ 396
Trgovska otirava,
pripravna za vsako stroko po ceni na predaj. Jos. Tomazin, Grajski trg 4.	377
Iščemo agilne ia zane ljve
Zastopnike, jsfcr, jr
nike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje driavnih srečk. Basne ponudbe pod šifro: .Siguren dohodek* .ia upiavo bata.	349
Dotro ohranjen klavir
se radi selitve takoj proda. Naslov v upravi.	381
V JIH
pod kavarno »JADRAN*
je dospela velika pošlljatev «w
najboljSesa dalmatinskega vina.
Vsaki dan sveže morske ribe.
MUDr. Ivan Jus*ečko
oblastni sanitetni referent mariborske oblasti, stalni sodni izvedenec, ordinujoči zdravnik ambulatorija Protituberkulozne Lige
.■■■ ■ --- ....—	v	Mariboru	1— ' , ....
vljudno naznanja, da stanuje od 1. marca 1927
v Gregorčičevi ul. 6,
I. nadstropje.
Posvetovalne ure od 8—9 dopoldan in od 13—15 (1—3) pop razim v petkih, nedeljah in praznikih.
Telefon št. 40 na stanovanju telefon št. '80 v uradnih prostorih 352	velikega	župana.
MUDr. Ivan Jurečko.
UMETNE OCI
izdeluiejo po naravi in jih nameščajo 313 F. AD. HttLLER JOHNE, WICSBADEN,
u n Grand-Hotel Mer, Crieskai 6
* 'fc-.sS dsL O od L7.—19. marca U27
Ravnokar došlo
Fivs o' M Tea 8
v trgovino z muzikalijami Jos. Hofer, Maribor.
UM
Ne pozabi naročnino!
===== GRAJSKA KLET =SZ—J Dnevno koncert od 20. do 1. ure, ob sredah in sobotah 400
pri izbornem orkestru. Dnevno sveže morske ribe !n raki izborne kvalitete. Točijo se prvovrstna dalmatinska ter štajerska vina. Specialiteta „Slatinek“. Postrežba solidna. — Priporoča se Majdič J., restavrater.
ZAHVALA.
Ob smrti našega nepozabnega sopioga in ljubega očeta, gospoda
MATIJE PiRC-a
direktorja moSkega učiteljišča v. p.
smo pteieli toliko izrazov sočutja in simpatij, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
V naši neizmerni boli so nam bili vsi tl prisrčni izrazi sožalja v veliko tolažbo, zato prosimo vse, ki so nam tako ljubeznivo skušali olajšati naše težke ure, da sprejmejo tem potom našo najlepšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo za udeležbo pogreba zastopniku velikega župana g. prosv. Inšpektorju dr. Poljancu, mariborskemu županu g. dr. Leskovarju in stolnemu župniku g. Moiavcu, ki je osebno vodil pogreb; dalje vsem govornikom gg. dr. Pipušu, kanon. Moravcu, dr. Poljancu, dr. Tominšku in dr. Reismanu, pevcem pod vodstvom prof. Druzoviča za ganljivo Pe‘jc, vsem številnim darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
V Mariboru. 4. marca 1927.
Soproga Toni Pirc z otrokoma Vasjo in Melito,
sMfcrlbordur Tukani«« >
oorn. predstavnik- Starnko Detela- ravnatelj. Urednik V«ko«ltT Cini«
ored-■> - vn ik Va^rvilav S n I n d 1 • E- rinvmir V«* t -	-
aeziau.	ToAfsroli	-