GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO ŠTEVILKA 7' JULIJ 1976 LETNIK XIV. Poletje V zadnjem času največ slišimo, čitamo in tudi sami govorimo o novem zakonu o združenem delu. Sprašujemo se, kaj nam bo ta prinesel? Kakšna je njegova vsebina in kaj bo sploh boljšega kot je bilo do sedaj. Moj namen ni danes razpravljati o osnutku zakona o združenem delu, ker bodo o tem morali povedati svoje mnenje in stališča prav vsi delavci. Prav od vseh nas je odvisno, kakšna bo naša bodoča samouprava. Glavni na- men tega sestavka je predvsem v tem, da bi se ponovno za kratek čas ustavili pri vprašanju delavske samoupravne kontrole, katera dobiva vedno večji pomen in družbeno vlogo in je zato tudi obdelana v samem osnutku zakona o združenem delu. Med tem’ časom pa smo že tudi dobili osnutek pravilnika' o delu organov samoupravne delavske kontrole, kateri je med tem časom že bil v javni razpravi- (in morda že tudi sprejet, kar pa nikakor ne omejuje tega, da še spregovorimo nekaj o tem. Osnutek pravilnika obsega sicer le 20 členov in ima pet poglavij, v katerih so nanizane najprej splošne določbe, nato sledijo naloge odbora in metode dela, preprečevanje in odpravljanje škodljivih posledic, odgovornost članov odbora in še prehodne ter končne določbe. Vsekakor se moramo pri tem vsi zavedati tega, da je delavska kontrola postala'poleg drugih institucij sociali- stičnega upravljanja v združenem delu, novo področje samozaščite interesov delavskega razreda v razvoju socialističnega samoupravljanja. S tem pa sredstvo delavskega razreda za vrsto pridobitev ter za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Pri vsem tem' pa je pozornost osredotočena predvsem na odbore samoupravne delavske kontrole, manj' pa na nosilce neposredne delavske kontrole, ki jih predstavljajo vsi delavci v temeljnih organiza- cijah združenega dela. Povsem jasno pa je tudi to, da samoupravne delavske kontrole ne bodo zmogle uresničevati ustavnih nalog brez ideološkega in političnega izobraževanja, ki bo temeljilo na pravem in resničnem življenju in gibanjih v temeljnih organizacijah, ki naj bo hkrati pripravljanje na akcijo ob sočasnem razjasnjevanju teoretičnih pojmov in zakonitosti. Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1976 im v času od I. — VI. 1976. Indeks 1976/1975 prikazuje odnos dosežene proizvodnje na-pram istemu obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega Obrat — mesec Plan Dosežen o________ mesečno kumulat. 76/75 A. GLINICA 1. Izluženo — maj 100 88 97 92 — junij 100 90 96 90 2. Kalcinirano — maj — junij 100 93 97 96 100 88 96 92 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — maj — j unij 100 94 100 101 100 103 100 101 4. Elektroliza B — maj 100 100 103 100 — junij 100 105 103 101 5. Elektroliza B-12P — maj 100 111 102 82 — junij 100 117 105 84 6. Elektroliza B-12 S — maj — junij 100 98 101 93 100 80 97 90 7. Livarna — maj 100 94 99 99 — junij 100 93 98 97 8. Anodna masa — maj 100 119 99 76 — junij 100 123 104 83 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — VI/1976 Na 1 tono proizvoda Plan —-—.. I ^de k s junij I-VI/76 1. GLINICA Al hidrat AI2O3 — boksit 100 99 98 — NaOH 100 58 53 — para 100 97 96 — električna energija 100 112 105 ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 100 102 — 'kriolit 100 73 63 — Al fluorih 100 127 130 — el. energija - kemija 100 99 100 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 100 99 — kriolit 100 83 73 — Al fluorih 100 98 101 — el. energija - kemija 100 97 98 Hala B — 12 P — glinica 100 100 100 — anohni bloki — anodna masa 100 101 98 — kriolit 100 95 89 — Al fluorid 100 87 90 — ek energija - kemija 100 87 97 Hala B — 12 S — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 100 98 — kriolit 100 114 94 — Al' fluorid 100 87 99 — el. energija 100 87 97 ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 100 100 — katranska smola 100 99 100 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 100 101 — katranska smola 100 99 98 — el. energija 100 42 72 JUNIJA LETOS Junija se je poškodovalo 14 delavcev. Na delu Na poti Skupaj TOZD ALUMINIJ 4 — 4 TOZD GLINICA 1 — 1 TOZD VZDRŽEVANJE 8 1 9 13 1 14 Priprava temeljev za osem novih elektrolitskih peči OBLIKA NESREČE: — Udarec ob predmet 7 — Stik s skrajnimi temperaturami 2 — Trčenje s premičnimi predmeti 2 — Pretiram napor 1 — Padec oseb 2 TOZD ALUMINIJ 1. Ivan Ivančič, mat. št. 4387 iz elektrolize — hala A, se je poškodoval 14, junija. Pred namestitvijo črpailne cevi v naslednjo celico je s kladivom udarjal po cevi z namenom, da jo očisti od kriolita. Med kriolitom je bil 'tudi tekoči aluminiji, ki je pon. obrizgal in mu prizadejal poškodbe na levem očesu. 2. Maks Pukšič, mat. št. 3759 iz elektrolize — hala B, se je ponesrečil 10. junija. Pii spuščanju črpalne cevi v 739rei. peči je jeklena vrv dvižne naprave izpadla iz svojega ležišča in ga udarila po kazalcu leve roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 3. Stanko Šalamun, mat. št. 4261 iz elektrolize hala B, se je ponesrečil 4. junija. Pri obračanju ek vozička je prišlo sprednje kolo na rob med tlak in dvignjeno ploščo. Zaradi tega je krmilno ročico sunkovito obrnilo in ga je ta udarila po prstancu leve roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 4. Marjan Turk, mat. št. 4307 iz livarne, se je ponesrečil 14. junija. Ponesrečenec je z dvižno mizo obračal 25 kg težke aluminijaste hlebčke. Pri vzvratni vožnji je z dvižno mizo zadel v robnik kanala elektrike. Ponesrečenec si je prii trčenju poškodoval grlo im prsni koš. TOZD GLINICA 1. Alojz Kokot, mat. št. 4095 iz skupine za tekoče vzdrževanje glinice, se je ponesrečil 10. junija. Pri zamenjavi segmenta na »EMCO« filtru je ponesrečencu, ko je tolkel po sekaču odletel delček Ojstrice v roko. Poškodoval' si je prst leve roke. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Anton Slešiič, mat. št. 319 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 4. junija. Pri nameščanju ventila v zaboj, ga je viseča jeklena vrv s kavljem udarila po hrbtni strani dlani desne roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 2. Milam Štaumberger, mat. št. 4425 iz strojnega vzdrževanja se je ponesrečil 21. junija. Pri pllamenskem rezanju železnih cevi mu je za čevelj desne noge padla raztaljena-žlindra. Pri tem je na gležnju desne noge utrpel lažjo o-peklino. 3. Slavko Marguč, mat. št. 2183 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 8. junija. Pri rezanju pločevine se je vrezal v kazalec leve roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 4. Rudi Horvat, mat. št. 3788 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 22. junija. Pri struženju jeklenih batov mu je ostružek padel v levo oko. Utrpel je lažjo poškodbo. 5. Vinko Holc, mat. št. 1841 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 11. junija. Pri prenašanju in nakladanju cevi od avtoklavne vrste, ga je polil ostanek luga po desni roki. 6. Drago Ačimovič, mat. št. 4278 iz strojnega vzdrževanja se je ponesrečil 21. junija. Ob snemanju obdelovalca s stružnice je nenadoma občutil bolečino v levem ramenu, nakar je tudi utrpel lažjo poškodbo. 7. Ivan Unuk, mat. št. 358 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodovali 7. junija. Pri hoji se je spotaknil ob železni nosilec in padel po tlaku. Ob tej priložnosti si je lažje poškodoval palec desne roke. 8. Ludvik Bedrač, mat. št. 1323 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 4. junija. Pri vožnji z mopedom je na makadamski cesti padel. Pri padcu si je lažje poškodoval gleženj desne noge. 9. Ludvik Špehonja, mat. št. 3318, iz avtomacije, se je poškodoval' 29. junija. Po prižiganju gorilnika se je hotel obrniti z namenom, da bi izročil prižgani gorilnik sodelavcu. Pri obračanju se je spotaknil ob ležečo pločevino in plamen ga je oplazil po hrbtni strani leve roke. Utrpel je lažjo o-pekldno. Vedno večje pravice delavcev (Nadaljevanje s 1. strani) Vsem delavcem, ki izvajajo delavsko kontrolo, bo potranno zagotoviti popolno zaščito (ustrezna določila bo imel tudi zakon o združenem deiu) in to je tudi ena izmed primarnih nalog družbenega pravobranilca samoupravlj anj a. O samoupravni delavski kontroli' je namreč na 21. seji družbenopolitičnega zbora SO Ptuj obširno govoril družbeni pravobranilec samoupravljanja Jože Kalimger, dipl dur., ter nanizal vrsto zelo koristnih napotkov za vse tiste, ki so vključeni: v samoupravno delavsko kontrolo, kajti1 2 3 4 5 6 7 8 9 prav te čakajo zahtevne in odgovorne naloge na vseh področjih samoupravljanja. Povdaril je, da čeprav rezultati delavskih kontrol do-sedaj niso veliki, pa že danes postaja vsebolj jasno, da brez delavskih kontrol in njihove organizirane trajne akcije, samo z zunanjimi kontrolnimi organi ne bodo mogli zagotoviti popolnega varstva samoupravnih pravde delovnih ljudi in družbene lastnine. Povsem jasno je tudi ugotovljeno, da delavske kontrole zelo dobro in aktivno delujejo tam, kjer so vodilni1 delavci zares izbrani po moralnopolitičnih kriterijih .in kot taki s svojim vplivom zelo ugodno delujejo na uspešno delo delavskih kontrol. Tega se bomo morah zavedati vsi ter storiti1 to, da se bo samoupravna delavska kontrola dosledno uveljavljala tudi v naši delovni skupnosti, pri čemer pa morajo aktivno delovati vsi člani kolektiva. Kajti tudi sami' so del- te delavske kontrole, ki' ima poleg g ostalega nalogo tudi čuvati družbeno premoženje in seveda predvsem samoupravne pravice delavca, ki mora dobivati vse večje pravice. Mnogi nepotrebni delovni spori' bodo brez dvoma preprečeni', če bo delavska samoupravna kontrola bedela nad delovanjem samoupravnih organov in jih sproti; o-pozarjala na morebitne spodrsljaje. Če bomo vsi združeni v tej akciji potem bo obveljalo to, da našemu delavcu pripadajo vse večje pravice! France Meško Koncem junija so se sestali na svojem 21. rednem zar sedanju vsi trije zbori občinske skupščine Ptuj. Družbenopolitični zbor se je sestal že v ponedeljek 28. junija 1976 medtem, ko sta se ostala dva zbora — zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti sestala dva dni pozneje in sicer v sredo 30. junija. Vsi zbori so imeli enake dnevne rede zasedanj, oziroma sta ZZD in ZKS imela nekaj več točk dnevnega reda, ki so spadale le v njuno pristojnost, medtem ko se je DPZ o vseh teh točkah seznanil, o njih razpravljal ter dal svoja stališča. O celotni vsebini dnevnega reda 21. zasedanja zborov SO Ptuj se je do podrobnosti lahko seznanil vsak občan, ki je kupil ali' pa je naročnik TEDNIKA, v katerem je bila priloga »Gradivo za 21. sejo zborov skupščine občine Ptuj«, Vsekakor je bila daleč najpomembnejša točka ocena gospodarskih gibanj v prvih mesecih letošnjega leta v občini Ptuj. Sledila je razprava o osnutku družbenega dogovora o uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj, razprava o osnutku poslovnika skupščine občine Ptuj ter poročila sveta skupnosti podravskih občin, družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru, postaje milice Ptuj, občinskega javnega tožilca, občinskega sodišča, občinskega sodišča za prekrške ter občinskega javnega pravobranilstva. Delegati družbenopolitičnega zbora so se seznanili tudi s predlogom odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, z osnutkom oz. predlogom sklepa o razdelitvi sredstev za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti za leto 1976 ter s predlogom o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj. Po vprašanju ocene gospodarskih gibanj v prvih mesecih leta 1976 so se delegati DPZ (pa pozneje tudi delegati ostalih dveh zborov) seznanili z ugotovitvami in stališči izvršnega sveta SO Ptuj in o izvajanju Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976. K tej obrazložitvi je nekaj novejših osnovnih podatkov še podala tovarišica Čarmanova. Delegate je seznanila z naj novejšimi rezultati gospodarskih gibanj v mesecu maju in še delno juniju. Iz poročila je jasno razvidno, da je bil na določenih področjih dosežen uspeh, da pa je bilo tudi problemov ter takih zadev, ki niso bile v celoti1 realizirane. Opaziti je bilo v tej podani oceni gospodarskih gibanj nekatere pomanjkljivosti, ki niso bile realne. Predvsem kar se tiče naše delovne organizacije. Vendar so menda o tem podrobneje že spregovorili; delegati naše tovarne na zasedanju ZZD, potem ko so se predhodno dogovorili o nekaterih pomanjkljivostih v samem poročilu. Pomembno je tudi dejstvo, da se likvidnost gospodarstva in banke, ki sta povezana z zakonom, v prvem trimesečju izboljšuje. To dokazuje tudi ^stanje sredstev na žiro računih ob koncu trimesečja, čeprav tudi v preteklem letu po vprašanju likvidnosti gospodarstva ni bilo večjih' težav. Vsekakor se bo morala povečana likvidnost gospodarstva odraziti na še večji gospodarski dejavnosti, kajti šele na tej osnovi lahko pričakujemo v naši' občini večjo gospodarsko rast ter stabilnost. Povdaril sem že, da je bilo tudi nekaj slabih poslovnih rezultatov nekaterih temeljnih organizacij združenega dala po zaključnih računih za leto 1975. Zato so na IS SO Ptuj sklenili, da bodo tistim TOZD, ki so imele posebne težave posvečali . posebno ! skrb ter bodo tekoče spremljali' njihove poslovne rezultate. Zanimiva je bila tudi u-gotovitev IS, ki* je ugotovili, da so v tem obdobju močno porasla izplačila za osebne dohodke, s čimer se je netto OD močno približal povprečnemu OD v republiki, zato bo treba v organizacijah združenega dela zagotoviti oz. uveljaviti takšne sisteme delitve OD, ki bodo zagotavljali delitev po delu ter upoštevali zlasti zahtevnost dela, odgovornost pri delu, pogoje pod kateremi delavec dela, delovni učinek, prihranek pri delu in izrabi delovnega časa itd. V nadaljevanju so delegati poslušali' poročalo o delu sve- Polnjenje anod ta skupnosti podravskih občin za obdobje enega leta. Povdarjeno je bilo, da se je sicer delo v tem svetu v zadnjem času premaknilo na bolje, da pa še vedno ni tiste zaželjene povezave in aktiv-noti ter seveda zato tudi rezultatov dela. Sekretar sveta je želel dobiti bd delegatov DPZ in ostalih čimveč koristnih napotkov in priporočili za nadaljnje delo tega sveta, ki nekaterim neurejenostim splošnih samoupravnih aktov, medsebojnim razmerjem v združenem delu, samoupravni delavski kontroli in ostalim zadevam in ugotovitvam. Za nas je zelo pomembno vse, kar je napisano v poročilu io kar je pozneje še dodal, kajti odkrito si moramo priznati, da nam še marsikje šepa in da je temu res tako nam lahko dokažejo nekateri negativ- seje seznanil vse delegate DPZ in ostale goste o težki situaciji po vprašanju vpisa otrok v srednje šole in gimnazijo. Mnogo več je namreč zahtev za tak vpis, kot pa je na razpolago prostorov, kadrov in seveda predvsem sredstev. Po njegovi približni o-ceni bi morali dobiti še vsaj 150 starih milijonov, kar ni malo. Delegati so menili, da bi RIS (republiška izobraže- Šiviljska delavnica bo moral odigrati v bodočnosti izredno pomembno vlogo. Z veMkim zanimanjem so delegati sledili tudi poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru, ki je poleg zelo obširnega poročila, la so ga delegati predhodno dobili1; zelo obširno a-naliziral nekatere pojave, ki jih sam osebno doživlja na svojem zahtevnem in odgovornem delu. Velik del svoje obrazlage je posvetil najprej sami organizaciji, nato pa delovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja, nii pojavi. Zato bi še kako priporočil' vsem članom delovne skupnosti, ki jih taka področja zanimajo, da si dobijo to gradivo in si sami podrobneje prečitajo to zelo aktualno in za naše bodoče delo želo koristno poročilo. Nič manj zanimivo ni bilo poročilo o delu postaje milice Ptuj za lansko leto, kjer je prav tako do podrobnosti zajeto njihovo delo tako po vprašanju gospodarskega, kot tudi mladinskega kriminala, o družbeni samozaščiti, javnem redu in miru ter o ostar lem, kar pač pride v poštev pri delu organov javne varnosti. To velja tudi za delo občinskega sodišča ter za delo občinskega sodišča za prekrške in delo javnega pravobranilca, ki imajo pri svojem delu prav tako zahtevne naloge, ki so tudi zelo odgovorne. Vse skupaj so tesno povezane z družbeno samozaščito, ki je v zadnjem času sicer nekoliko bolj zaživela, še zdaleč pa ni dosegla tistega, kar smo želeli- in za kar je bila tudi formirana oz. ustanovljena. Prav po tem vprašanju je bilo povdarjeno, da bo delavska univerza Ptuj v sezoni 1976/77 organizirala vrsto seminarjev in predavanj za občane, da se bodo podrobneje seznanili z delovanjem in samo vlogo družbene samozaščite. Delegati so se seznanili' tudi z nekaterimi točkami dnevnega reda o katerem sta pozneje razpravljala in sklepala zbora ZD in KS. Sklepala sta tudi o vrsti odlokov in predlogov. Predsednik SO Ptuj tovariš Branko Gorjup je ob koncu valna Skupnost) le morala imeti nekaj več posluha do takih problemov, ki bodo v prihodnjem letu glede na,nekatere spremembe v sistemu šolstva, še občutljivejše. Be-legati DPZ so tudi zavzeli stališče do tega vprašanja in ga posredovali tudi obema ostalima zboroma v obravnavo. Kajti vsi skupaj bomo morali reševati ta zelo pereč problem. In prav vse to še kako dokazuje, da nam je potrebna čimprejšnja izgradnja srednješolskega centra v Ptuju in ostalih potrebnih šol in prostorov, kot so dijaški domovi- in podobno. Ob koncu bi želel povdariti, da je tudi 21. zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Ptuj kljub obilici materiala prineslo nekaj pozitivnih rezultatov, s čimer je dokazana vse večja zrelost in odgovornost delegatov vseh treh zborov. Dvaindvajseto zasedanje je bilo 9. julija 1976, Vendar bom o njem poročal pozneje, to je v naslednji številki. Najprej so se zbori sestali na skupnem zasedanju, potem pa so zopet zasedali ločeno. F. Meško POPRAVEK: TUDI PORABA JALOVE ELEKTRIČNE ENERGIJE PREDSTAVLJA STROŠEK V naslovu članka v 6. številki »Aluminija« na strani 6 in 7, ki govori o gradnji kompenzacijske naprave v TGA, je pomotoma izostala beseda »jalova«. Stojan Ker v raju Visoko tovarišu Kerblerju Na VII. skupščini' delegatov Foto-kino zveze Slovenije, ki je bila v Ljubljani 19. 6. 1976 je član RK SZDL Drago Seliger izročil' Stojanu Kerblerju red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike tov. Tito. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Fotoklubu Ptuj. Sedaj je član Foto kluba Maribor. Od leta 1960, ko je prvič razstavljali, pa do danes je Stojan Kerbler na 335 domačih razstavah v 94 krajih in 436 mednarodnih razstavah v 43 državah na petih kontinentih razstavljal 2387 fotografij. Za svoja dela je dobil 287 nagrad, od tega 66 na mednarodnih razstavah'. Vse od leta 1970 je Kerbler najuspešnejši slovenski in jugoslovanski razstavljalec. Kerblerjeve fotografije so obšle ves svet na razstavah od Lisbone do Hong Konga, od Toronta do Santiaga, od Helsinkov do Cape Towna. Zraven prvih nagrad v San-tiagu, Calaiisju, Buenos Airesu, Hong Kongu, Šibeniku, Yakimi, Mariboru, Doboju, Beogradu, Rijeki, Skopju, Po-žarevcu, Celovcu, Torinu, Ma-riignaneu itd., je Kerbler dobil tudi prvo nagrado na ORWO-Pentacon natečaju 1973 v Berlinu, kjer je prispelo na natečaj skupaj 354 236 fotografij. Velik uspeh dosega Kerbler tudi' s svojimi samostojnimi razstavami, ki jih je doslej imel 18 in sicer: v Ljubljani 1964, v Beogradu in Ptuju 1968, v Ptuju, Sofiji in ValjeVu 1971, Kranju in Zagrebu 1972, Ptuju, Kidričevem, Novi Gorici in Ljubljani 1974, v Doboju, Slovenski Bistrici, Paramus-New Jerseyu, Rušah in Novem Sadu 1975 in Szczfe-/ zinu 1976. Za samostojno razstavo »Portreti s ptujskih u-lic«, M jo je imel leta 1971 v Ptuju je dobil »Zlato ptico«, nagrado kritike, ki jo je v letu 1971 prvič podelila revija »M« tudi za področje fotografije. Za isto zbirko je Kerbler bil v Valjevu, na srečanju amaterjev Jugoslavije, nagrajen z zlato plaketo »Ab-raševič«; Svoj največji1 uspeh pa je Kerbler prav gotovo dosegel s samostojno razstavo »Haložani«, ki jo je prvič predstavil' v oktobru 1974 v Ptuju in še isto leto v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem (prav delavci iz te tovarne so v veliki večini doma iz Haloz) in v Ljubljani'. V letu 1975 je »Haložane« predstavil v Doboju, tovarni Impol v Slovenski Bistrici, Rušah in Novem Sadu. V letu 1975 sta bili v ZDA pripravljeni še dve razstavi »Haložanov« (Paramus-New Jersey in univerzitetno središče v Cali-fomiji) v nizu samostojnih razstav v raznih razstaviščih v ZDA! Kolekcija »Haložani« je prikazana v januarju 1976 na samostojni razstavi v mestu Szczecin na Poljskem. O-biskala bo še več poljskih mest. Ob uspešni predstavi »Haložanov« na »Foto-kino« v Beogradu v novembru 1975 je Kerbler dobil povabilo za objavo »Haložanov« v švicarski reviji Camera, ki je ena najbolj znanih fotografskih revij na svetu. Kerblerjeve fotografije so že bile objavljene v številnih razstavnih katalogih in almanahih, »Foto-kino« reviji, »Sintezi«, »Fotografije«, »Soviet-sko foto«,, »Blgarsko foto«, »Foto«, Photo-Cinema«, »Color foto« itd. Iz Kerblerjevih fotografij je bila posneta uspešna televizijska oddaja »Ljudje s fotografij Stojana Kerbler ja«. V februarju 1974 je bil Kerbler predstavljen v sobotni prilogi Dala v rubriki »Portret tedna«. (Nadaljevanje na 5. strani) KIJ JE POKAZALA POSOJILA Ih CESTE V TOZD Glinica smo v glavnem zaključili’ akcijo o-krog vpisovanja posojila za ceste. Manjka nam še nekaj tovarišev, ki se zaradi' odsotnosti (dopusti in bolniška) niso imeli priložnosti izjasniti se za posojilo. Imamo veliko podatkov, na podlagi katerih je potrebno narediti analizo in z njo seznaniti vse delovne ljudi v TOZD-u. Kljub temu, da akcija še traja je prav, da s to problematiko seznanimo delovne ljudi dokler je še aktualna in vsem v dobrem spominu. Osnovna ugotovitev komisije je, da smo v TOZD Glinica to akcijo podprli in se za njo opredeiiM. Posebej je /redno pohvaliti' tiste delavce, ki zaradi objektivnih vzrokov posojilo' težko dajo, pa sò se kljub temu akciji- -odzvali. Takšen odnos dejansko kaže njihovo visoko zavest. Posamezni oddelki kot so drobil-nica, dekantacija, dekompo-zerji in kalcinacija so posojilo 100-odstotno vpisali’ v vseh izmenah. Prav je, če na tem mestu pohvalimo tovariše, ki' so se pri posojilu posebej izkazali in so vpisali dosti več kot je polovica enomesečnega dohodka. Tako je tov Franc Petelinšek iz dekompozerja vpisal 8.000 din. Tov. Janez Sršen iz kotlarne 7.200 in tov. Drago Tominc iz dekompozerjev 5.000 din. Pri vodenju akcije so komisiji^ pomagali sindikalni poverjeniki, izmenske vodje in preddelavci. Kot pri' večini dosedanjih akcij se' je tudi pri tej določeno število delavcev izjas- odlikovanje Stojanu dipl. ing. (Nadaljevanje s 4. strani) Kerbler je član Društva li* kovnih oblikovalcev Slovenije im Kabineta slovenske fotografije v Kranju ter častni član Fotokluba »Natron« iz Maglaja in Komiteja amaterske fotografske zveze Maroka. V okviru Foto zveze Jugoslavije ima najvišji, to je mojstrski naslov. Mednarodna fotografska organizacij a mu je podelila naslov odličnik (EFIAP). Deluje tudi kot tajnik v dveh matičnih društvih in sicer Fotoklubu Maribor in Društvu oblikovalcev Maribor, kot mentor pa v Fotosekčiji Svobode. Stojan Kerbler,, sicer elek-troinženir je izjemen fotograf preprostega, zlasti kmetskega človeka, zakoreninjenega in zvestega svojim veram, delu, zemlji in navadam. Kerblerjevi1 »Haložani« neposredno in iskreno prevzamejo gledalca s svojo enostavnostjo in humanostjo vsebine in čistotstjo fotografskega, izraza. »Haložani«,, dobesedne a-nonimne portretne študije, zajete iz kmečkega okolja, postavljene v prvi plan, so kot kolekcija izreden fotografski dokument na najvišjem izraznem nivoju. Kerbler je po »Portretih s ptujskih ulic« dosegel novo, izredno pomembno stopnjo. Kerbler nam v svojih fotografijah izpovedno tehtno in izredno poglobljeno slika ljudi iz svojega kraja, iz okolice Ptuja. Njegove fotografije so psihološko izredno poglobljene, miselno in družbeno angažirane. Posebna odlika KerbLerje-vih fotografij je dejstvo, da zajema material v svojem' domačem .okolju, v ptujski občh ni. Kljub vsem uspehom na področju umetniške fotografije Kerbler ni ostal samo, pri tem,. Že dalj časa aktivno posega v organizacijsko dejavnost Foto-kino zveze Slove- nije in Foto zveze Jugoslavije. Posredoval je mnogo pobud za napredek fotografije v Sloveniji in Jugoslaviji. Dosti je prispevali k organizacijski! utrditvi Foto kino zveze Slovenije, katere predsednik je od leta 1974. Nekaj važnejših nagrad v zadnjem obdooju (1V/5 in 1976): 7— Mednarodna razstava Fo-tomundi, Eidhoven, Holandija — tretja nagrada in dve pohvali — 10, salon fotografije Doboj — glavna nagrada — Salon fotografije Žizel, Omoljica— prva nagrada za kolekcijo — Medklubska razstava fotografije, Požarevac — prva nagrada — Mednarodna razstava Torino, Italija — srebrna medalja ntaiijanske fotografske zveze za kolekcijo 4 slik. — Razstava fotografij Štip — prva nagrada — Jugoslovenska razstava fotografije, Samobor — prva nagrada — Medklubska razstava fotografije, Priština — prva nagrada — Mednarodna razstava Ma-rignane, Francija — zlata medalja Mednarodne organizacije za fotografsko u-metriost — Mladi Jugoslovan 1975/76 Beograd — dve prvi nagradi — Mednarodna razstava Ag-f a — Gevaert, Mortsel, Belgija — bronasta medalja — Mednarodna razstava ThiouvMe,' Francija — druga nagrada Ko si »Haložane« ogledujejo ljudje širom po svetu, se je tovariš Stojan posvetil že novemu delu in sicer pripravlja slike na temo: — Kmečki' človek pri delu — Jeklo in človek — Pokrajina STOJAN KERBLER: IZ I IVI RO L A AKCIJA VPISA V TOZD GLINICA? nilo proti. Kljub temu, da oni predstavljajo veliko manjšino, je prav, da seznanimo delavne ljudi, da so med nami tudi takšni, ki ne podpirajo prizadevanja večine. I Splošna, ugotovitev je (z redko izjemo), da- posojila niso vpisali tisti, ki imajo dober osebni dohodek in, ki' so doma dobro situirani. • „Tako v rdečem delu glinice od 120 vpisanih, posojila ni vpisalo samo . devet delavcev. Interesantno je, dà jih je od teh devet sedem, iz komandne sobe razklepa. Tovarišem v komandni: sobi smo predlagali, .naj vpišejo. manjšo vsoto kot je polovica osebnega dohodka, pa so tudi to odbili'. Vsi' spadajo, v-kategorijo boljše, plačanih delavcev in imajo- boljše pogoje dela, kot na večdni ostalih delovnih mest. Komisija bi še razumela, če od deset ljudi na raz-klopu posojila ne bi podpisala dva ali trije delavci. Če pa jih ne podpiše 7 so to globlji vzroki. Družbeno-po-frtiane organizacije, samoupravni organi pa tudi' vodstvo TOZD mora poiskati' vzroke in jih v krajšem času tudi rešiti, i Karakteristični primeri so Franc Sagadin v kotlarni' in Jože Zelen jak v dekompozer-jih. Tov, Sagadin ni do sedaj podprl nobene akcije. Pravi:; »Za Skopje nisem dal, ker so mi pike odtegovali, za kozjansko nisem dal, ker sem imel prometno nesrečo in sem bil (Nadaljevanje na 6: strani) KU IE POKAZALI AKCIJA VPISA POSOJILA ZA CESTE V TOZD GLINICA? (Nadaljevanje s 5. strani) na bolniškem«. Sedaj mu pike ne odtegujejo, ni na bolniškem pa posojila noče vpisati. Če še dodamo, da njegova žena dela v naši upravi in da imata oba dobre osebne dohodke, nam ni, razumljivo, zakaj oba posojila nista vpisala. Od vseh izmen na dekom-pozerjih posojila ni vpisal preddelavec Jože Zelenjak. Kot • preddelavec bi moral biti primer ostalim. Zgodilo se je obratno, vsi delavci so vpisali a njihov preddelavec, ki ima naj večji osebni dohodek nil. Vprašamo se kako bomo v bodoče vodili druge akcije, če bomo imeli take vodje skupin in oddelkov, ki ne samo, da ne bodo podpirali prizadevanja vseh nas, temveč bodo nasprotovali. Prepričani' smo, da bo akcija za vpis posojila1 tako na glinici kot tudi v SR Sloveniji uspešno končana in da bodo načrtovane ceste v predvidenem roku tudi zgrajene. Té ceste bomo vsi uporablj ali, tako tisti, ki smo posojilo vpisali kakor tudi tisti, ki te akcije niso podprli! Komisija za vpis posojila pri TOZD tovarni Glinice Nahajamo se v času, ko je vprašanje naše solidarnosti na resnično pravem izpitu naše zavesti in razumevanja do tistih, ki jih je prizadel hud potres in so v nekaj sekundah ostali ne le brez strehe nad glavo ampak mnogi tudi brez svojih najdražjih. Besedo solidarnost tako slišimo sleherni dan in na vsakem koraku pri delu in doma. Vprašanje pa je, če se njenega pomena dovolj zavedamo in jo uresničujemo? Solidarnost ni potrebna le tistim, ki jih je hudo prizadel potres, ki so preživeli katastrofalne poplave ali pa na kak drug način ostali brez imetja in sredstev za, normalno življenje, ampak se solidarnost izraža audi v mnogih drugih zadevah. Pravkar je v polnem teku vpis posojila, za ceste v SRS, ki se ga tudi v naši delovni organizaciji izvaja po določenem programu. Seveda je vprašanje, če tudi dovolj u-spešno. Vem, da mi bo marsikdo očital, da pišem tudi o tem kar nam je vsem dobro in celo predobro znano. Mislim, da je le potrebno spregovoriti nekaj besed. Predvsem zato, ker mnogi celotno zadevo tolmačijo po svoje in tako celo odvračajo tiste, ki so pripravljeni prispevati oziroma posoditi dinar za gradnjo in modernizacijo cest v naši republiki in v ptujski občini. Ni lepo, če se norčujejo iz tistih, ki so dali več kot zna-ša njihov polmesečni dohodek. Še manj lepo pa je, če nekdo pač ne želi posoditi svojega dinarja, da k temu nagovarja tudi svojega sodelavca. Imel sem osebno primere, da so sodelavci odločno sklenili, da ne bodo vpisali posojila, toda ko se jim je lepo obrazložila celotna zadeva in to, da se bodo iz teh sredstev urejale tudi ceste na iiašem območju so skoraj vsi podpisali. Pohvaliti pa gre tiste tovariše, ki so dali tudi' skoraj po dva svoja dohodka in še celo več. Imena takih tovarišev velja omeniti, vendar še te akcije ni v celoti konec zato o tem drugič, Sam osebno vem, da danes ni lahko bremeniti svojega družinskega proračuna, saj nihče nima toliko sredstev na razpolago, da bi kar brez posledic nosil tako breme. Vendar velja poudariti tudi to, da pa so naši delavci vedno in ob vsakem času bili pripravljeni’ pomagati graditi tako ceste, kot pomagati prizadetim ob raznih elementarnih nesrečah, kot tudi graditi razne objekte družbenega standarda ter šole. Prav o tem problemu bi želel še spregovoriti nekaj besed glede na stanje, ki sé dogaja v naši občini prav sedaj, ko poteka vpis na srednje ter poklicne šole. Vemo tudi to, da se v ptujski občini pripravljamo na izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo šolskega prostora. Kdor ima take probleme prav sedaj mi bo dal popolnoma prav. Drugi bodo spet grajali tak način in podobno. Toda spet je tukaj vprašanje solidarnosti. Pa h konkretni zadevi! Že na 21. Seji družbeno političnega zbora je vse prisotne delegate obvestil predsednik občinske skupščine tov. Branko Gorjup o težki situaciji, ki vlada ob sedanjem vpisu. Morda res ne bom zadel točnih številk, ker se te dnevno menjujejo, toda omenim naj to, da se je do tega trenutka, ko pišem ta sestavek prijavilo za sprejem v srednje in poklicne šole okrog 560 učencev, medtem ko je mest le 460. Kam torej z ostalimi stotimi ali pa še morda Večimi? To je vprašanje, ki ne sme biti le skrb tistih, ki so p biti le skrb tistih, kdi so prizadeti, ampak naša skupna skrb, saj ni enostavno odložiti tega perečega problema, M tlači mnoge starše. Sedaj nas tepe v ptujski občini prostorska stiska v vseh smereh. To je problem, s katerim se ob pričetku novega šolskega leta srečujejo tako dijaki, u-čitelji, starši in pravzaprav mi vsi skupaj! Delegatom je bilo pojasnjeno težko stanje v katerem smo se znašli, ti pa morajo te probleme prenesti tudi iz sejne dvorane med občane, ki so prizadeti, ko nimajo kam dati svojih otrok. Kam bodo šli vsi, ki niso bili sprejeti, pa čeprav so opravili’ tudi z odličnim ali prav dobrim? To vprašanje se nenehno postavlja pred nas, ki nam res ni in ne sme biti vseeno, kaj se bo godilo z otroci, ki so ostali izven šol. Stanje pa ni nič kaj boljše v Mariboru in drugod, saj so bili ceto primeri, da se želijo vpisati v šole v Ptuju tudi dijaki iz Maribora in od drugod. Toda žal ni prostora niti za domače, kot temu pravimo, kaj šele za ostale izven občinskih' meja, ki bi morali potem imeti tudi stanovanja ter prehrano. Prav zato pa je sedaj resnično skrajni čas, da se intenzivno prične s pripravami na gradnjo šolskega centra oziroma šolskega prostora v ptujski občini. Problemi, ki so se .pojavili letos, bodo namreč iz leta v leto težji tudi glede na prehod v novi način usmerjenega izobraževanja na naših šolah in pa zato, ker bo takih otrok iz leta v leto več. Seveda bo treba skrbeti tudi zato, da bodo iskali otroci tudi druge poklice oz. se vpisovali v šole, ki' še imajo prostor, vendar za določene poklice ni zanimanja. Vse te probleme bomo lahko rešili le v primeru če bomo že sedaj aktivno pričeli- s ; pripravami na izvedbo referenduma za občinski- samoprispevek za gradnjo šolskega prostora v občini. Nedavne ankete in pa razpoloženje ljudi v vseh 25 krajevnih skupnostih so pokazale, da se občani zavedajo problema in, da so pripravljeni prispevati svoj spet tako imenovani solidarnostni dinar, da tako pomagajo vsem tistim dijakom, ki si želijo izobraževanja in poklica, da do tega pridejo po najkrajši in najhitrejši poti. Omenil sem že, da je resnično težko vedno le dajati in pomagati pri gradnji zdaj tega, zdaj onega potrebnega objekta ali ceste in podobno toda žal nam' drugi' naših problemov ne bodo reševali’, če se sami ne bomo aktivno vključili. Družinski proračun bo vsekakor prizadet, toda, če se bomo skupno zavedali, da z vsem tem pomagamo tako sebi, kot tudi drugim nas naj tolaži to, da naša zavest mora biti s tistimi, -ki so naše pomoči najbolj potrebni. Naj bo naša solidarnost res pravi in zrelostni izpit, nikakor pa ne bi bilo v rédu, če bi na tem izpitu padli in čakali na popravni izpit v solidarnosti. Prance Meško m Sip lipi (Sl prejemajo dodatka v državi, kjer so zaposleni njihovi roditelji. Za člane družine štejejo: občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec, otroci in stari starši. Upravičenec do otroškega dodatka, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju, ima pravico do otroškega dodatka, če je njegov zakonec: — na odslužitvi obveznega vojaškega roka, — na rednem šolanju, — trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca. Pravico do posebnega^ dodatka k otroškemu dodatku imajo otroci, ki so težje telesno ali duševno prizadeti, na podlagi izvida in mnenja: — ali -dispanzerske pediatrične službe oziroma ustrezne specialistične klinike, — ali’ komisije za razvrščanje kategorizacijo), če je bil otrok razvrščen (kategoriziran), ali invalidske komisije, da je otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb, nezmožen za samostojno delo in življenje. Upravičenost do otroškega dodatka se ugotavlja na podlagi dohodkov, ki jih je družina prejela v preteklem letu. Če _ občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka, se mesečno znesek dohodka iz delovnega razmerja ugotavlja na podlagi osebnega dohodka za najmanj tri mesece v tekočem letu. Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevkov oziroma davkov v prejšnjem letu. Otroški dodatek in posebni dodatek k otroškemu dodatku se izplačujeta od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do otroškega dodatka nastala pa do konca meseca, v katerem je pravica do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku, prenehala. Prejemnik otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku, je dolžan sporočiti skupnosti oz. strokovni službi, ki' je izdala to odločbo o odmeri otroškega dodatka, vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je sprememba nastala. KB Uveljavljanje pravic s področja družbenega varstva otrok ter socialne varnosti matere in družine v bK Sloveniji- Skupnost otroškega varstva v Zvezi -skupnosti Slovenije, zagotavlja zlasti: — varstvo matere in- novorojenčka, -f- denarne pomoči za vzdrževanje otrok, -j- pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih pod.-.' ročjih im — hitrejši razvoj deficitarnih oblik otroškega varstva. Varstvo matere in novorojenčka se zagotavlja: — z nadomestilom osebnega dohodka zaposleni materi oziroma drugemu upravičencu v času koriščenja porodniškega dopusta po preteku 105 dni, — s pomočjo za opremo novorojenega otroka in — z drugimi dogovorjenimi oblikami varstva. Porodniški dopust Medi nosečnostjo in porodom ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni. Z izvidom pristojnega zdravstvenega organa' sme nastopiti delavka porodniški dopust petinštirideset dni pred porodom, mora pa ga nastopiti osemindvajset dni pred porodom. Po preteku porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, ima delavka, če to zahteva, pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni, ali 2. delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Podaljšan porodniški dopust ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta 'se roditelja .tak» sporazumela, 3. v primeru smrti matere pridobi pravico do preostalega dopusta oče otroka o-zkoma tisti, ki otroka neguje. HMM I Podaljšanje porodniškega dopusta ima pravico zahtevati mati pred potekom 105 dni porodniškega dopusta. Zahtevek vloži pri socialni službi podjetja. Delavka, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, ima v temeljni organizaciji pravico do udeležbe pri delitvi sredstev ' za osebne dohodke za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za o-sebne dohodke po dejanskem stanju. Delavke, zaposlene v naši’ delovni organizaciji pa imajo za časi porodniškega dopu-'sta pravico do solidarnostne pomoči v višini razlike med osebnim dohodkom, ki bi ga prejemale, če bi bile na) delu in nadomestilom, ki’ ga prejemajo -po posebnih predpisih. Solidarnostna pomoč se izplačuje mesečno za čas trajanja porodniškega dopusta. Če se otrok rodi mrtev ali če umre pred pretekom' porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da si opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, vsekakor pa najmanj še 42 dni. E-'otroški dodatek, — posebni dodatek k otroškemu dodatku za težjo telesno ali) duševno prizadete otroke in — posebni' dodatek k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev. Otroški dodatek Pravico do otroškega dodatka od 1. maja 1976 ima v znesku: 1. 220 din prvi otrok, 320 din vsak naslednji otrok, oe je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, manjši od 1.100 dim, mesečno na družinskega člana; ' 2. 180 din prvi otrok. 270 din; vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.100 do 1.300 din mesečno na družinskega člana; 3. 140 din prvi otrok, 200 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi o-ziroma v katero spada, od 1.300 do 1.750 din mesečno na družinskega člana; Predah Denarna pomoč za opremo novorojenčka Denarna pomoč za opremo novorojenčka se uveljavi na podlagi, mnenja zdravnika, da bo porod verjetno nastopil v enem mesecu ali z dokazilom o rojstvu otroka. Denarna pomoč za opremo novorojenčka otroka je od 1. maja 1976 dalje 750 din, če je dohodek družine, v kateri se rodi, otrok, manjši od 1.100 din mesečno na družinskega člana in ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do 1.200 din leteio. Denarna pomoč, za opremo novorojenega otroka je 350 din, če družina; ki uveljavlja pomoč in presega pogoje iz 1. odstavka. Denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok, so zlasti: Sodi 4. 100 din prvi otrok, 150 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.750 do 2.000 din mesečno na družinskega člana'. ' Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodat-tka, se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kakor osebni dohodek, dohodek od kmetijske dejavnosti s’e upošteva v štirinajst-kratnem znesku katastrskega dohodka. Pravico do posebnega dodatka ima v znesku: — 105 din mesečno težje te-tekio ali duševno prizadet otrok, 60 din pa otrok, ki ima edinega branilca. Pravico do otroškega dodatka imajo vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelji, imajo lastnost delavca v združenem delu na območju SR Slovenije, če celotni dohodek družine, v kateri- otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega višine dohodka na družinskega člana, kot je zgoraj navedeno. Otroci jugoslovanskih državljanov, zaposlenih v tujini, so' upravičeni do otroškega dodatka, če na osnovi mednarodnih konvencij ne Otroci Socialna varnost VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR IZOBRAŽEVALNI CENTER (Institut za tuje jezike) Informacija o seminarjih angleškega to nemškega poslovnega jezika Seminar poslovnega Jezika Je namenjen predvsem delavcem v zunanji trgovini, ki v svojem poslovanju potrebujejo poleg aktivnega znanja splošnega Jezika tudi osnove ekonomsko komercialne terminologije ter poslovne korespondence. NAMEN SEMINARJA. Utrjevanje In poglabljanje splošnega Jezikovnega znanja ter nadaljnje usposabljanje v aktivnem znanju In uporabi ekonomsko komercialne terminologije ob strokovnih tekstih, dialogih In vajah. Uvajanje v poslovno korespondenco z ustrezajočo terminologijo. VSEBINA SEMINARJA. Strokovni teksti, ki vsebujejo osnovno ekonomsko komercialno tematiko z zunanjetrgovinskega področja, korespondenca In dialogi. Prevodne vaje strokovnih tekstov In laboratorijske vaje v strukturah In razgovorih. Vsebino In metodo pouka prilagajamo strukturi slušateljev. V primeru, da Je večje število kandidatov iz Iste delovne organizacije ali, da je taka želja vodstva delovne organizacije, bi bilo možno organizirati poslovne tečaje po posebnem urniku. ČAS POUKA IN ŠOLNINA. Seminar zajema 100 učnih ur. Pouk se vrši dvakrat tedensko po 3 šolske ure. Zimski semester prične 21. septembra 1976. Letni semester prične 15. februarja, šolnina seminarja na semester znaša 2.300.— din In Je plačljiva v dveh obrokih. Polovico šolnine plača slušatelj ob vpisu, drugo polovico pa vplača v teku dveh mesecev. če plača šolnino delovna organizacija, mora slušatelj predložiti ob vpisu pismeno Izjavo svoje delovne organizacije. ZAKLJUČNI IZPIT. Po končanem seminarju bodo kandidati lahko po želji opravljali izpit iz tujega Jezika za zunanjetrgovinsko registracijo po ustaljenih kriterijih, enotnem programu za ZTR Izpite In pri izpraševalcih, ki jih Je določila GZ Slovenije. IZPIT OBSEGA I. Pismeni del: prevod poslovnega pisma v tuj Jezik. I. Ustni del: 1. Razgovor o podjetju, kjer kandidat dela In o njegovem strokovnem področju. 2. Branje in prevod zahtevnejšega teksta z gospodarsko tematiko ter razgovor o tem. 3. Razgovor o drugih zunanjetrgovinskih temah: načini plačevanja, pogodbe, uzance, arbitraža, urgence, reklamacije, dobavni roki Itd. Po dobljenih rezultatih ocenjujemo kandidatovo znanje kot bolje (Aktivno I.), slabše (Aktivno II.) ali pasivno. Cena učbenikov In zaključnega izpita ni vključena v šolnino. Opozarjamo kandidate, da je seminar primeren za tiste slušatelje, ki osnove tujega jezika v govoru In pisavi vsaj delno obvladajo. (Znanje naj bi ustrezalo zaključeni IV. oz V. stopnji Intenzivnih tečajev pri institutu za tuje Jezike ali DU). Prijave sprejemamo do 15. junija 1976. Vse nadaljnje Informacije dobite pri tajnici katedre za tuje jezike, Maribor, Razlagova 14 (tel. 28-261 int. 227). VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR REDNI ŠTUDIJ IN ŠTUDIJ OB DELU, KI DAJE VIŠJO OZIROMA VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO — smer za notranjo trgovino — smer za zunanjo trgovino — smer za turizem — smer za transport in poslovno logistiko — smer za bančništvo — smer za poslovne finance — smer za računovodstvo — smer za organizacijo in poslovno upravljanje — smer za poslovno informatiko — smer za analizo in planiranje gospodarskega razvoja — ekonomsko tehniška smer z usmeritvama: za komercialo, za organizacijo PODIPLOMSKI IN DOKTORSKI ŠTUDIJ s področja znanstvenih disciplin za: — notranjo menjavo — mednarodno menjavo — turizem — bančništvo — poslovne finance — organizacijo in poslovno upravljanje PERMANENTNO IN DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE — Izobraževalni center ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO — Raziskovalni center RAČUNSKI CENTER KNJIŽNICA Podpisani Janez Lampret se zahvaljujem sindikalni podružnici TOZD Aluminij za pomoč, ki mi jo je nudila v času moje bolezni. Zares me je pozornost tako globoko pretresla da so mi ob teh bridkih dneh, ko sem moral biti v postelji, pritekle solze v oči. Za darilo, katerega sem sprejel od tovarišev od sindikata, pa prav lepa hvala. Janez Lampret KINO SPORED za mesec avgust 1976 3. OK šerif 6. Tihi maščevalec 10. 87. policijska postaja 13. Emigrant 17. Meč za Brandoa 20. Ubijalec Skrilington Squera 24. Tedeum 27. Redovnice sv. Nadarhangela 31. Pobegnil sem s hudičevega otoka franc, barvni satirični amer. barvna grozljivka ital. barvna komedija ital. barvni pustolovski angl. barvna kriminalka ital. barvni pustolovski amer. barvni zgodovinski amer. barvni pustolovski IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor: Ivo Tušek — predsednik, Člani: Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan In Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vrlič — odgovorni urednik Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. Poletje v Kidričevem