The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVTL CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 6, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 210 Večinska unija se ima pravico pogajati s delodajalci .Narodni delavski urad je re-kočljivo vprašanje v NRA, ^ tn 7A- ki je bil že dolgo ne-eseno vprašanje. Z rešitvijo Narodni delavski v zadel v živo stavkovne vrize- ker je dal izključno pra-l). V odseku, kolikor kateri postavlja članstva." Predsed-ov o(U0it je bil smatran ie začasen. e večje industrije so se rišk^0 Upirale pripoznati Ame-Pred° delavsko federacijo, kot stavnico večinske stranke Norman Thomas imenuje Sinclairjev načrtjCievelandska delav-| patentirano zdravilo MILWAUKEE, 5. sept. ska federacija je za Sinclairja Prestolonaslednik Otto se zaroči VIAREGGIO, Italija, 4. sept. j— Tukaj je bila podana vest, da "Upton Sinclairjev program za | STARI OČE AVSTRIJSKE- omejitev revščine v Californiji j GA KANCELARJA | Sinoči je na svoji seji Cleve- j sta nadvojvoda Otto, naslednik ne bo deloval, zato ker je pa- ei mrcwcr landska delavska federacija trona Hapsburške rodovine in BREZ GLAVE TELO UMORJENE ŽENSKE NAJDENO NA OBREŽJU JEZERA tentno zdravilo," je dejal Nor-j man Thomas, Socialistični vod- SLOVENEC Preiskava se nadaljuje. Od telesa so bile noge odrezane v kolenih. Truplo zavarovano potom kemikalij pred razpadanjem. Kdo je umorjena žrtev? podvzela akcijo, mobilizirati u- : najmlajša hčerka Italijanskega ! Včeraj zjutraj je jezero Erie* ja. Tudi izraze kot "smešen" oče in stara mati sedanjega av-in "neumen," je rabil Thomas, strijskega kance larja dr. ko je govoril o Sinclairjevem j Schuschnigga c^oma na sloven-EPIC (ending poverty in Cali- skem Koroškem. Bila sta last- Znano je, da sta bila stari nysk0 delavstvo po vsej Ameri- kralja, princesa Marija že zaro- naplavilo ob vznožju E. 156 Str. fornia) programu, ki mu je prinesel governersko nominacijo v Califoriniji. nika slovenske kmetije prav blizu sedanje jugoslovanske meje. Stari oče Schuschnigg je bil "Njegov načrt izvira iz So-{znan kot napreden kmetovalec cializma, toda sestava je njegova," je dejal Thomas. "To so patentirana zdravila, ker oblju- buje pozdraviti vse in vsakogar, brez bolečin, v dveh letih. Sliši se lepo, ker vsakdo zmaga. Toda v tem je precej copernije. Dohodki ne bodo obdavčeni ao $5000. Vsi brezposelni se bodo odpovedali miloščini od davkoplačevalcev. Producirali bodo in kremenit slovenski narodnjak. Ker pa je poslal vse o- že 18 let po nedolžnem v Cali- ki in opozoriti na veliko važ- čena. nost, da po svoji možnosti pod- j Zaroka se smatra za velik pre izvolitev Uptona Sinclairja j triumf mojsterske diplomacije za governerja Californije. Iz- j Mussolinija. Je tudi triumf za volitev Sinclairja je tudi zelo! ženina, kot tudi njegovo vedno važna v tem, da takoj, ko zase-, aktivno mater Žito. S to zvezo 'najdbe. Ženska je bila okrog de svoj governerski urad, opro-1 meni Mussolini napraviti iz Av-!5 čevljev in 6 palcev visoka v sti iz ječe Tom Mooneya in j strije svojo najboljšo zavezni- življenju in je tehtala okrog Warren K. Billingsa, ki medlita co. 125 funtov. Na telesu je zna na obrežje popolnoma nago truplo, brez glave in z odrezanimi | nogami v kolenih. Truplo jei neznane ženske, stare med 35 in 40 let, kolikor se da soditi iz troke—bilo je samo fantov šest Ifornijski ječi, kot žrtvi kapita- —v višje šole, so vsi ti stroški sčasoma pojedli kmetijo, ki je bila prodana. Stari oče je od Nadvojvoda Otto je star 22 let ter je zelo aristokratično vzgojen. Njegova nevesta Marija pa je najmlajša in edina lizma. Federacija je odglasovala soglasno, da se vpraša vse pred-tedaj bival v Pliberku. Marši- j sednike mednarodnih delavskih i kraljeve dvojice, stara 19 let kateri od starejših koroških . organizacij, da na svojih sejah i Zaroka je bila privatno že izvr-Slovencev se še rad spominja j opozori članstvo, kateri imajo1 sena, katero pa nameravajo u- menje, da je bila približno leto pred smrtjo operirana na spolovilih. Po umoru je zločinec zavaroval truplo pred razpada- neomožena hčerka italijanske j njem s pomočjo gotovih kemikalij ali soli. Ženska je mora- simpatičnega moža z dolgo sivo brado. Nemci in renegati pa vsega sami za svoje potrebe, to- so ga sovražili, ker je bil in o-|ciairja. svojce v Californiji, da jim pi-iradno naznaniti enkrat pozneje^ še jo in priporoče izvolitev Sin- Mussolini je že sedaj v največ-' da ne za profit. Gotovo so brezposelni potrebovali nekaj blaga vseskozi. Ako se brezposelni kolonizirajo na farmah, bodo pričeli drugi farmerji kričati. Kaj bodo brezposelni storili s svojimi produkti? To je neumen sistem. Razumite me, da jaz osebno imam rad Upton Sinclairja. Povedal mi je svoj načrt pred nekaj meseci, toda je bil zelo pomanjkljiv v podrobnosti." 0r . —vl-uuih&b si.tuuvc Thomas je tudi dejal, da Sin-Va|aniziranih delavcev. Zahte-j clairjev načrt ni socialističen, Ho S°' se kompanijskih unij ! radi tega ker hoče upostaviti •sistem kompeticije s kapitaliz- stal do zadnjih dni borben Slo- j venec. Zato so mu dali ime I "der windische Minister von Bleiburg." Sedaj pa je njegov vnuk nemški minister na Duna-j ju. Ali se bo radi tega koroškim Slovencem sedaj bolje godilo? Aluminum štrajk poravnan jem prijateljstvu z predstavniki Avstrijske republike, če pa se izvede ženitev Ottona z Marijo, in z njima obnovitev np-narhije v Avstriji, meni, da bo NAGRADA ZA FRANCES TAUCHER RAZPISANA "True Detective" magazine prinaša sliko Frances Taucher in objavlja nagrado: Oblasti $250 in True Detective $100, skupaj .$350.00 katero svoto dobi oni, ki jo prijavi policiji da se jo zajame. Obtožena je po-naredbe in je med tem, ko je bila spuščena pod bondom na svobodo, ušla neznanokam. Prijaviti je treba šerifu E. YV. Biscailuz, v Los Angeles, Calif. la biti umorjena pred približno w .. - - |jenfa Qme. Šestimi meseci, toda ni bila ves v e5TI riških Slovencev čas v vodi. Bila je šele čez del j časa po umoru vržena v jezero ^li zakopana na obrežju. Policija je takoj stopila v zvezo z New Yorškimi oblastmi, če ni morda najdeno truplo ono pogrešane Agnes Tufverson, ra- V Chicago, 111. je umrla 231et-na Bertha Ciganič, klerkinja v gl. uradu SNPJ. Bolehala je dalj časa. Pogreb se je vršil 1. PITTSBURG, Pa., 6. sept. — listo imel popolnoma v svojem Idi katere izginjenja so držali! j»ept. na češkem narodnem po-ižepu. ;na Dunaju zaprtega pustolvca kopališču. Ivana Poderžaja. Med tem policija pridno pre- je pro^ do °anes reviam7la ^'-—^rrJ r o "nrv j , J_ , _ ' __r^/Jl+zav/ nuh 6 mesecev. Mrliški ogled- ravnan m 8,700 delavcev se vr- Oa Z(?ml O ZO araaiTeV J . . ..... . . ' I nik dr. Pearse ie deial. da mislt delavskih domov < sme ignorirati. . ^la: Je bil bila ženska predsednica NEW YORK, 4. sept. — Žena i ne v petek zjutraj na delo v še-j stih tovarnah Aluminum družbe i v Ameriki. V štrajku je posredoval za-! stopnik vladnega delavskega So* sedanjega odloka, ki mom, z drugovrstnim material- 'Prednika Roosevelta je ^ j oddelka Fred KeigHtly. Zastop-t , - objavljen v soboto 1. sept. nm. medtem ko Socialisti hočeio razlla W> v svojem govoru, ki.nik Ameriške deiavske federa- mora vsaka kompanija i ,organiziranih delavcev. Ta om, medtem ko Socialisti hočejo Mi!mti Večinski uniji, in jo h..i°znati kot tako za edino u- % C ^ bil podan v zvezi s spo-v g 1 Houde Engineering Co. m* !alP: N- Y" k-ier 3e P°d- kate . Jeval° le svojo unijo, re delavstvo ni maralo. nik dr. Pearse je dejal, da misli, da je bila ženska umorjena v Clevelandu. Možno pa je tudi. da je bila umorjena kje drugje Tr . V • J 1111 J V- U * - ^ 1 J J Kot poročajo, prevzame da-i. . . • , „ , , J ' , ,. in vržena v jezero iz kakeg.. nes Federalna vlada zemljo, na ;čolna pa tu da jo kateri stoje sedaj razpadajoče L jezero (;neslo gem samo hiše, v svojo last. V ta namen gebe Q(J kateregakoli si bodi ! -i/-k V\i 1 /-i /innnp ATAM/% M« L1««! gremo v šolo? °dbor poroča, da priča-seb J° 14-000 odraščenih o-17 ' V Večerno šolo, ki se prične čakuSeptembra. To število pri-Hima")e^o na podlagi velikega za-vii m ^ Za poduk, ki se je raz-velai;;d starejšimi ljudmi v Cle- vWsal0U Pretečeno leto se 500 v večerne razrede 13.-*etos se jih pričakuje Ucjij^0 VeČ" Na razpolago je 50 u«. P^dmetov, med katerimi Ho, z tudi tuje jezike, anglešči-te. žgodovino in druge predme-čaje nudijo ugodne te- le (j^ šivanje, kuhanje, in raz-Uge koristne tečaje. Pripo-Žoini. da se jih poslužite, ker Pv^l izredno nizka. v predmestju Cle-V * velanda •fVUrr nadomestiti sedanji red s planirano ekonomijo in socializira-ti industrijo, za sedanji sistem. "Pod socializmom bodo o-bratujoča podjetja prevzeta," je pojasnjeval Thomas. "Nihče ne more pričeti z poskusom na drugovrstnih farmah in zemlji ter na drugovrstnih tovarnah, in z njimi premagati kapitalistični sistem." Thomasa so časnikarski poročevalci vprašali, če misli, da bo Sinclairjev načrt rušil kapitalizem, je Thomas odgovoril: "Je v tem res napovedana nevarnost kapitalizmu, toda se ne bo dalo izvesti. Načrt je fantastičen. Kdor ima moč izvesti v praksi Sinclairjev načrt ima tisti tudi dovolj moči, da to delo izvrši prav potom socijali-zma. Upton ne bo mogel izvesti dela sam. Nima zato organizacije, in če bo izvoljen za governerja, bo brez dvoma imel neprijazno državno postavodajo. Jaz poznam Uptona. V praktičnih prizadevanjih, izvesti program v podrobnosti, se bo pogreznil. Ko njegovi načrti odpovedo, bo dejal, da ni imel pravega sodelovanja." ga je imela tukaj, da dežela naj dje Daye wmiams je dejal, dajje bilo danes vloženo na Fede-;kraja „ . , nobena gtranka v boju ne more J ralni sodniji pol milijona dolar- Tmplo je našel Frank L? reči, da je kaj dobila ali izgu- pev- Okrožje, kjer bodo podrli I Gassie> ki gtanuje na 21 Beu_ . J „ . v bila. So še nekatera vprašanja :stare hlse m z^radlh nove' m°-dah Park, ko je šel na jutranji Pnpommla je, da ženske si ze kj treb& ^^ Q katerih j derne apartment hiše, se naha-l sprehod ob obrežju. niso utrdile, hrbtenice in ozadja pQteku ge ne ve> kako bodo ja med Cedar in Central Ave., j _ " J'avnem življenju, kot so si l dla Ako se ne doseže za. vzhodno od 22. Str. Izselili bodo no-Jolo "A/TioUrvi rlo i ^ ne bi imela ženske za predsed nico Združenih držav v bližnji bodočnosti. v možje. Dejala je: "Mislim da dovoljiv sporazum, zna biti, da nismo še dosegli točke, da »,i|Sft prične drugi štrajk) pred. večina ljudi bilo zadovoljnih slediti vodstvu in zaupati pre- no se prvi konča. Sporazum je le kompromis, je dejal zastop- sojevanju ženske, kot predsed- nik Aluminijske družbe> ki jo niči Združenih držav." kontrolira Mellon. V tem štraj- nad 300 družin, kar dela precej preglavice prizadetim. V tem o-krožju stanujejo največ črnci, v splošnem pa najubožnejši lju-|Pod grožnjo, da postrelijo" cel': dje v Clevelandu. j družino, so trije roparji odvedii Skušali bodo nekaj teh družiri z njegovega doma predsednika BOGAT PLEN BANČNIH ROPARJEV LAKE CITY, S. C., 5. sept.- V oktoberski izdaji "True Detective" magazina je objavljena slika znane slovenske pustolovke Frances Taucher, ki jo o-blasti iščejo vsled slepa rstva. Za njeno izročitev oblastem je razpisana nagrada od oblasti $250 od "True Detective" firme pa $100. Ker se je pred tedni zapletel v neki tepež si je v Walsen-;'burg, Colo., končal življenje Ignac Tomatič, star 56 let, doma od Mrkopolja na Hrvatskem. Zapušča ženo. V Chicago, 111., sta se poročila Louis Hren, ml. in Ana Turk. v V Port Washington, Wis. sta dne 3. sept. praznovala 25. letnico poroke Frank in Mary Ja-nešek, lastnik tukajšnje gostilne. 'Nekega dne ženska zna biti|ku gQ prizadete tovarne v New izseliti v predmestja Clevelan- banke J. Hoyt Carterja v ban-predsednica, toda je "želeti da se;Kensington! pa>j East St. Louis, da, kjer bi jim dali po par a-jko. Istotako so privedli v ban-to ne zgodi, dokler govorimo 'O jm Massenna, N. Y. in Alcoa, i krov sveta za obdelavanje. Pra-ženskem glasovanju'." Tenn. ; vijo, da se je 40 proc. prizadetih Žena predsednika Roosevelta j i revnih družin izreklo, da želijo, je v svojem govoru priporočala hitro in pravično poravnavo tekstilnega štrajka; priporočala j da se jih preseli na deželo. Znoreli farmer ustre- daj j"urora. O. je zbolelo do se-^akr* 4. °Seb za malarijo. Prve h ^ te a^j, Mrzlice so ugotovili na Bolej,e' Postrežčkih na golfu. ^ re(Jn razširjajo komarji, ki 0 v mlakužah. Organizi- ^ „e kampanja, da uničijo Salca to tr. je tudi študiran je načrtov za' brezposelnostno zavarovalnino. | Slična akcija se prične tudi Se pojavili na predsednikovem i na zapadni strani mesta, kjer domu že ob 7:30 zjutraj, ustra- Umrla je v Westmoreland City, Pa. rojakinja Katarina Šust, ki je dosegla visoko starost 92 let. Doma je bila iz ,, . .. . . . . žali je vasi, fara Poljane. Za-ko tudi blagajnika ter ju pris- ^ hčer ^ ^ nQ lih, da sta jim izročila gotovino » [k [n yeč vnukov in Bank of Lake City, ki je znaša ^ , la okrog $100,000. Roparji so ^^n, Montana je umrl Frank Mavc, star 68 let, doma lil pet oseb S bodo tudi podrli stare hiše in hovali družino, spravili Carter 0c|V. a te bolezni. Na pomoč tudi zdravniki iz W. R. Pomagajo omejiti epide- Nov grob ^isT* 2JutraJ °b 12:15 uri j® Poznana Frances Richmond - White Rd. ^osti bomo poročali ju- Pret Bolezen teden je zbolela Mrs. S5t. t^Ce Schiberi, 425 E. 146 V se nahaja pod zdravniš-Želimo ji skorajšnjo Sestanek brezposelnih Jutri, dne 7. septembra, ob 2. uri popoldne se vrši sestanek brezposelnih v S. N. Domu, na St. Clair Ave., v svrho organiziranja kot je organizacija Workers Committee of Unemployment. Vabi se vse brezposelne, da pridejo na sestanek. V Girardu V Girardu, O., so bili na obisku pri družini Zadnikar, 59 Ella St., Leo Kutzler z družino in Pavla Pirman s hčerko, iz Wau-kegana, 111. Mrs. Zadnikar je njih sestrična. Nova gostilna John Widgoy in Frank Urbas sta odprla novo gostilno na 481 E. 152 St. ter se rojakom priporočata za obisk. Konvencija kemistov v j-.« i i : FULTON, 111., 4. sept. — Ne- Clevelandu * , ' ..' _ J. _ , jnadno ponoreli, 45 letni Fred Prihodnji teden se prične v j Blink, je s puško postrelil 5 o-Clevelandu 88 konvencija Ame-j6eb. Prepir je nastal vsled ne-riškega kemičnega društva, ka- ,kega starega dolga. Farmo je tere se udeleži nad 2000 kemi- j obdeloval na proporčnem siste-stov iz vseh delov Združenih dr-:mu z jGhn Hamiltonom, kateri žav. Clevelandsko-Akronski o-l je tudi postal žrtev zbesnelega kraj je namreč središče izdelo- jdruga. Ostale žrtve so: 70 let-1 vanja kemičnih izdelkov v Ame-(ni Web Collier, ki se je mudil pri družini na obisku, Harry Minje, stanovalec, Jennie Walter gospodinja za Hamiltonove, Irene Corrick in John Hamilton. Končno je B^Tnk pomeril s puško tudi nase in sprožil, kar pa ga je le nekoliko ranilo na glavi. Morilca je takoj aretiral policaj Frank Kustes in odpeljal v bolnišnico v Clinton, jriki. Okrog 30 družb v Clevelandu in ravno toliko v Akronu, izdelujejo vsakovrstne kemične izdelke ali pa so zelo v tesni zvezi z kemično industrijo. Cleveland je svetovna metropola, kjer se izdela največ barve. Tukaj se izdelujejo vsakovrstne kisline, baterije, bombe solzavi-ce in stotine drugih kemičnih izdelkov. V Akronu pa je cen- jxowa-i ki se nahaja v neposredni trala gumija.. bližini. Dr. "Cvetoči Noble" Redna seja društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ se vrši v nedeljo, dne 9. septembra ob 9:30 uri dopoldne. Na dnevnem redu je več važnih stvari za rešiti, zatorej se prosi članstvo, da je polnoštevilno navzoče.— Frank Tegel, tajnik. | postavili nove, delavske apart-mente. Ko bodo zgradili te nove delavske hiše, nameravajo pustiti toliko praznega sveta na; dvorišču, da bo imela vsaka družina 1000 kvadratnih čev- pad. ljev velik vrt za zelenjavo. V treh tednih prično s podiranjem starih hiš in pričakujejo, da s prvim novembrom bodo že pričeli z zidanjem novih poslopij. Vse nove delavske hiše bodo zgrajene najmodernejše, po najnovejših dognanjih. ja v avtomobil in prisilili njegovo ženo, da je vozila avtomobil na pozorišče. Roparji so povedali, da so izdelovali načrt tri dni, da so vse pripravili za na- Clevelandski Community Fund iz Sodjega vrha pri Semiču v Beli Krajini. Tu je bival nad 40 let in zapušča sina. Tu je tudi umrl rojak John Stefančič, star 28 let, ki zapušča tri brate in štiri sestre. Frank Trentelj, doma iz Velike Preske, okraj Litija, je u-mrl v Franklin, Kansas. Zapušča štiri brate. Kultura DRAM. DR. "VEROVŠEK" Jutri večer, ob 7.30 uri se vrši seja dramskega društva "Anton Verovšek. Prosi se vse članstvo, da se gotovo udeleži polnoštevilno. Vozniki avtomobilov pozor! Včeraj je policija obnovila lov na predrzne voznike avtomobilov, ki vozijo na notranji strani varnostnih ograj, obračajo na križiščih na levo ob zeleni luči, se ne zmenijo za ru-deče luči itd. Prometni komisar Donahue pravi, da bo vse grešnike spravil za ograjo, če jih policija zaloti v grehu. Kot je znancj je letos precej več ljudi ubitih od avtomobilov na cleve-landskih cestah, kot je bilo lansko leto do tega časa. Zatorej bodite previdni in upoštevajte! mestne določbe glede avtomobilskega prometa. Kot druga leta, se bo tudi letos zbiralo Community Fund. Načrt je bil objavljen, ki pred- j videva sklad $3,500.000. Leto ij se bo zahtevalo nekoliko manj, kot pretečeno leto. Kampanja se prične v pondeljek 19. novembra in traja do 27. novembra. Geslo letošnje kampanjo bo: "Obnovi upanje". Plačani davki presegajo 22 milijonov Kot poroča okrajni blagajnik John J. Boyle, presegajo do sedaj plačani davki že $22,200,-000, kar se nujno potrebuje, da se zadosti okrajnemu proraču- nu. Natančne prejete svote ne ,. , , . . ^ . iu i bodo znane do koncem prihod- Židovski novoletni praznik ^^ ker prihaja §e ved.. V Clevelandu so v teku veli- no dosti plačil pred zaključkom ke priprave med židovskimi or-thodoksnimi verniki za praznik Rosh Hashonah, ali začetek židovskega Novega leta. Židje praznujejo šest tednov te praznike. Tozadevni obredi se prično v nedeljtf zvečer, ki pomenijo obletnico stvarjenja sveta in priprava na sodni dan. Radi praznika nekateri židje zapro svoje trgovine za par dni. knjig v soboto. Računa se, da se je skoraj 50,000 ljudi poslužilo ugodnosfc Whittemorejevega zakona pred-no preteče v soboto, da se izognejo kazni za zaostale davka pretečenih let, ki znašajo 10%, Kdor plača sedaj in napravi pogodbo za odplačevanje zaostalih davkov, se ga kazni oprosti. To [velja samo še ta teden. Stran 2 ENAKOPRAVNOST 6. septembra, 1931 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TOE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & run. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iasued Every Day Except Sundays ana Holiday« VATRO J. GRILL. Editor »o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ W.50 la, 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ tl-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 2« 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedinjene države ln Kanado za celo leto ---- $4.50 Za 0 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države Ea 6 mesecev ....... $4 00 Za, celo leto ........ $8.00; "Tjg^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ' ~ the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3rd, 1879.. TO JE FAŠIZEM iii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»m«mmuiiiiitnmtm» UREDNIKOVA POSTA Koroški Slovenci in njih usoda Slovenci so bili že od nekdaj—menda zaradi take vzgoje, pri kateri ni katoliška cerkev ali pa vsaj njena duhovščina brez velike zasluge — nad vse konzervativen narod in s tem tudi vsakokratnemu režimi} zelo pokorni in lojalni. To ne velja samo za Slovence v okvirju stare Kranjske in Štajerske, — spomnimo se samo na konservativnost in nekako klečeplazno lojalnost napram zatirajočemu habsburškemu režimu — ampak morda v še večji meri za koroške Slovence. Petnajst let že nimajo nikakih kulturnih pravic, vedno manj jih je — kolikor bolj konservativen in katoliški režim je, toliko bolj ginejo — vendar ti Slovenci kar naprej kažejo lojalnost do režima, ki jih tlači in zatira. Zakaj tako? Mar zato, da bi z lojalnostjo kaj pridobili, mar zato, da bi sa s ponižnostjo gospodujočim prikupili —- kdo ve? Najbrž pa zaradi vzgoje v lojalnosti do režima: če te kdo tlači, misli na pokornost in še bolj skloni glavo, da bo lažje nadaljeval svoje delo. če te kdo biča, nastavi se mu, saj je tvoj gospod in ti —- hlapec. In tako so bili koroški Slovenci lojalni do katoliškega Dollfussa ob velikih zgodovinskih februarskih dnevih — zahvala je pa bila kljub iz katoliške ustave izvira-jočim božjim pravicam, ki so vsakemu narodu nedotakljive: ukinitev še onih redkih svoboščin, ki so jih imeli dotlej. In lojalni so bili tudi ob julijskem puntu. "Kaj bo zdaj?" vprašuje v uvodniku "Slovenec." Najbrž isto kakor je bilo doslej. Režim, ki je spremenil samo osebe, ne pa bistva, bo zatiral naprej, Slovenci bodo pa še nadalje priklanjali hrbte in klonili glave, pripravljajoč se na nove u-darce. Lojalni bodo pa le — in to bo za pozemsko srečo dovolj — vse drugo pa • prinese — usoda. Hlapec ostane pa hla-•pec, kakorkoli ga obračaš! ŠKRAT iKt»i»»»i»tm«m«nnmiammm:>»»»»n»:n{»:»n»n:ii»n::;»:»i»itnii:»»»it Ali je res samo ena stranka !&ta v uredniškem članku 3. pri Slov. Dobrodelni Zvezi? maJa' 1934" Cleveland, O. Odgovor napadalcem SDZ še nekaj dni, pa se snidemo "Ameriška Domovina" je ves . ,. cas obstoja SDZ kot njena za- delegat! in delegating v najbolj ^ zagovornica veg čas prijazni in gostoljubni sloven- njenega obstanka, delovala sa-ski naselbini Girard, O. za osmojmo za SDZ kot uradnQ glasila redno konvencijo S. D. Z. gDZ je bila veg čag poznana kot Pazno sem sledila različnim bratska organizacija, ki ni po-poročilom in dopisom od član- znala ;ne prepirov, ne izrednih stva S. D. Z. nasvetom k pra- naklad, ne bratskega nespora-vilom, za lastno glasilo in na- zuma. Pod njenim okriljem £o kup farme. Po mojem mnenju se zbrali naši ljudje vseh preje dolžnost delegatov in delega- j pričanj. SDZ ima pristno kato-tinj, da glasujemo po naročilu liška društva, pristno liberal-društvenih članov, kjer zaste- na, pristno socialistična, toda parno njihovo mnenje. Dokaj vsa društva in njih članstvo so obširno se je razmotrivalo kar dobrodošli pri SDZ. je dokaz, da se članstvo zaveda Jako lepo se to glasi, rada bi svojih pravic. To je, da v kon- to zapisala, da se resnica, ko ne venčnem letu lahko razpravlja bi pisec tega članka tudi pisal med geboj na društvenih sejah in predbacival članu, da se je iz-ali na skupnih sestankah; glede razil, da nameravamo napraviti Nek švicarski fašistični voditelj je nedavno tega izdal knjižico, ki sicer želi o-srečitev ljudi in pospeševati njih skupnost, ki pa ima neodpustljivo napako, da kar naravnost pove, kaj je fašizem. "Ljudska država," poučuje zviti učitelj, "potrebuje močno vodstvo kot zadostno protiutež proti zahtevam množic." Če pomislimo, da je bil fašizem odkrit v dobi, ko kurijo lokomotive s pšenico, kavo mečejo v morje in prašič-', predelujejo v krmo za živino (da jo pozneje zakopljejo kot mrhovino), tedaj je res že čas, da nekaj ukrenejo pod strogim fašističnim vodstvom proti "zahtevam" množic, zlasti gladujočih 25 milijonov nezaposlenih delavcev! Na to pojasnilo fašizma bi bilo treba javnost venomer opozarjati, ker jasno pove, da je sistem naperjen "proti zahtevam množic." Tudi izraz diktatura ima ta pomen. V Franciji bi radi izpremenili ustavo, kar utemeljujejo s tem, da so poslanci preveč odvisni od volilcev. "Tiranstvo vo-lilcev" je nesreča. Ali ni to prav isto, kar pravi oni Švicar. Francoska reakcija zahteva neodvisnost poslancev, da ne bodo volilci imeli pravice vplivati na zakonodajo in zlasti na finančno gospodarstvo (Dalje v 6. koloni; razvideli, so se počutili med nami v metropoli prav dobro. Kaj pa prireditve? V soboto se je vršil banket v počast delegaciji in podanih je bilo več pevskih točk "in nastopili so govorniki. Bila je lepa udeležba in ti udeleženci so se imenitno zabavali, posebno zadovoljni in veseli so bili zunanji delegatje in delega-tinje in gostje. Postrežba v e-nem kot drugem oziru je bila dobra, zato se je treba najbolj zahvaliti v prvi vrsti našim kuharicam in postrežnicam, ki so bile tako pridne, skrbne in točne in v taki vročini, da ie kar ! v j>J žgalo. Kuhinjo je imela v oskr-,z neDa- bi naša zavedna boriteljica in sol "TeSa mi ni treba! KuP1 mi druginja Mrs. Bizjak iz West r^leP' velik diamant!" Parka, pomočnice pa so ji bile i "ženske ste Pa naše sodruginje od kluba št., 27 in št. 49, kelnarce pa od mla-2a ne!" dinskega ali angleško - poslujo-j "Srce moje, ti si mi vse na svetu, zate bi sklatil tudi zvezde "Ženske ste pa res strašne! j Vse zahtevate, samo nemogoče- čega kluba. Največji reveži pa so bili naši bartenderji, točaji, "Ali je Križanski že kaj pisal o svoji avtomobilski vožnji v v soboto, a v nedeljo po koncer Chicago?" nico s policijskega urada, dru- tu pa bog se jih usmili, ker v j nedeljo ie bil koncert in bila je .,,.„. ■ i j , „, , . i go iz bolnišnice. , . „ , _ ogromna udeležba na koncertu, ® uprave, pravil, razpravlja do- napredno fronto. Seveda to bi §e v{?g pa pQ koncertu ker> ♦ godke zadnjih treh let in pri bila fronta št. 2, fronta št. 1 Celo dvakrat že; prvo dopis- tem vidi kaj je potreba v bodo- je javna tajnost. Sestanki se če napraviti v korist organiza- pridno vršijo, liste delajo, ter cije. Vse to se da napraviti z štejejo koliko nas je, kdo bo še •malimi stroški ako bi se v vsa- na stolčku, in kdo bo, če se ko-kem konvenčnem letu vršili mu izpodmakne. In tako delo skupni sestanki članstva katero ise imenuje bratsko? Ne, to ni se zanima za korist S. D. Z. z bratsko, SDZ si je od početka delegati in delegatinjami in sem začrtala pot, da v resnici delu- še večja pa po koncertu, ( „Atekj ti gi zadnjič dejal, da ljudje so prišli iz farm m od;je posedatlje za ženske prava vseh strani. Bila je taka gneča, nesreča) medtem ko to moške-da take ne pomnim že dolgo ča- ;mu nj škodljivo " sa. Pri tem pa je bila taka vro- i prijatelji in znanci. Kol že o-j Učitelj je nagovoril ob otvo sigurna, da bi se konvencijo je bratsko z vsemi prej omenje-im"^ šole svoje učence takole: skrajšalo na 3-4 dni mesto 6 nimi člani in društvi, da bodo dni. Prilika bi bila dana čla-jvsi imeli ene in iste pravice. Tp nom in članicam S. D. Z. kateri i je bilo 1914 tega, meseca mar-imajo dobre ideje" in koristne ca. Delale so se fronte ali uspe-nasvete za organizacijo pa ne le niso. Spoznati je bilo treba, pridejo na konvencijo. Nekaj da smo skupna masa različnega sestankov se je vršilo z malim verskega, kakor tudi politične-številom članov in članic in po- jga prepričanja, da ne moremo tem tudi z delegati in delegati-; eden brez drugega napredovati, njami. Kaj mislite tisti ki ste; prekiniti je bilo treba volitev se udeležili? Ali ste čuli kako,ter položiti listke za glavni od-rovanje proti zvezi? Ali ste vi- j bor fifty-fifty. Takrat je res bil deli tiste velike sovražnike S. D. Z. ? Jaz mislim, da ne in ako ste jih videli, prosim javite njih Mr. Pire in "Ameriška Domovina" na strani pravice. Lahko se tudi sedaj kaj takega pripe- ime na konvenciji v Girard. | ti. Hitlerjev, Mussolinijev, ne Res, da je bil povod teh sestan- potrebujemo, nobenega zavija-kov denarna poneverba v glav-'nja ni potreba, nastopimo taki nem odboru po P. Kogoju, ali ko smo izrekli mirnim potom svoje mnenje kdo je kriv, kdo ne in v koliko je kriv glavni odbor, tedaj smo prišli na drugo zelo koristno delo za našo organizacijo. In kako s.e je udrihalo pred vršečim se sestankom in po sestanku? V zvezinem uredniškim članku, kaj smemo, kaj ne smemo, še nikdar v zgodovini se ni vršilo kaj podobnega, da bi društvo skličavalo člar-.e ali zastopnike na skupne sestain-ke, le društvene seje so zato. Gospodje pisci istih člankov, povejte no koliko koristnih nasvetov ste dali na ccjah članom vašega društva? Koliko sej ste se vdeležili? Saj jih tako toplo priporočate, seje, in samo društvene seje. Jaz se tudi strinjam z vami, je to čisto pravilno, samo brez izjeme, kar velja za nas, je tudi za vas. Pridite tudi v člani zve:;inega glasila na seje društva kateremu spadate, ne izražajte vsega v glasilu kako in kaj je koristno za organizacijo, pustile napade in kakoršni smo. Ako imamo v glavnem odboru člane različnega mišljenja, naj bodo saj iskreni in pošteni, ne pa samo za svojo lastno korist. Ko bo SDZ zopet na tej poti, bo v resnici bratska in samo ena stranka, posluževali se bomo glasila, naj si bo že lastno ali kakor hoče, samo da se nas ne bo zameta-;valo in blatilo. Upajoč najboljšega uspeha, ter na svidenje v Girard. Agnes Zalokar Nepričakovano lep uspeh X. rednega zbora JSZ Cleveland, Ohio Deseti redni zbor J. S. Zveze, kateri se je vršil v dnevih 1., 2. in 3. septembra v Slovenskem Delavskem Domu, na Waterloo Rd;, je imel v vseh ozirih najlepši in sploh nepričakovan u-speh. Vseh skupaj je bilo okoli 90 zborovalcev. Par se jih ni u-deležilo zborovanja radi bolezni ali drugega tehtnega vzroka. Med temi je bilo več žensk, ki so zastopale gotove soc. klube ali zbadljivke, to ni vam v korist drugtvai ki spadajo k Prosvetni niti zvezi. Čemu priobčit dopis s podpisom opazovalec? Blatiti člane, ter posanleznike, kako in kaj je kdo pri krajevnem društvu. Imenovati otročarije, se vam neljuba članica drzne skrpati Matici. Najbolj važno in obenem razveseljivo pa je to, da je bila na temu zboru -zastopana v velikem in častnem številu ša mladina, to so naši mladi so-drugi in sodruginje, zavedni mladeniči in mladenke. Prav le-skromen dopis, ter izraziti svo-jpo in zanimivo jih je bilo poslušati, ko so čitali svoje referate in jih tolmačili. In kako izvrstni je mnenje v zveninem glasilu. Saj vendar navdušujete člane, naj pišejo. Temu je potreba, da se napravi kone.c pri glasilu S. D. Z. Za glasilo r;e plača iz u-pravnega sklada, kjer prispevamo vsi clqrni in članice Zveze, da se jih napada, imenuje njih dopise otročarijo in da to ne pride v cenzuro? No, potem najbolj prizadeti (Božji ljudje), uLjubi otroci bodimo si pri_ tolikšno množico v taki vročini j jatelji, vi mi lahko prav vse za_ napojiti (in ako bi bil velik projUpate." st°r) ■ | Tedaj vstane Peter ček in reče To niso nobeni špasi. Pijača J odkritosrčno: "Dolgočasim se!" je kar tekla in tekla, ljudje pa j ® so bili še vedno in vedno še na-1 Gostilničar, ki rad rabi tuj-dalje žejni in to ure in ure. (Ta- ^ pride v šolo k učitelju. Ta ko da se je iztočilo okoli 15 so-;mu potoži, da so njegovi otroci dov pive). Kot v soboto oziroma ;-preveč žihavni in razposajeni, v nedeljo zjutraj, tako je v pon-; Gostilničar: "Oh, imetje po-deljek zjutraj odbila ura 2., 3.'trpljenje z mojimi otroci, saj vein 4, ljudje pa še niso hoteli iti ste, da so tako različne tempe-domov in skozi in skozi je via- rature." dala najlepša sloga in mir, samo veselje in radi tega, policija a "Kako čudovito in prepriče-ni zabave prav nič motila, rekli 'valno je danes pridigoval naš so samo, da skrbite za mir pa'g. župnik o dolžnosti dobrodelnosti. Človeka kar zgrabi ve- je O. K. Torej, skupaj! najlepša hvala vsem Anton Jankovich sel je..." "... da bi sam šel prosjačit." Že zopet sem tukaj Nevvburgh, Ohio 14 LET OB SLADKORJU IN VODI. V Maertolu na Potrugalskem j je umrla v starosti 56 let Ma- Mogoče mi bo kakšen nestrp- rjja Luziano. Kot mlado de-než zavidal, da se prepogosto o-} kletee se je o priliki težke bo-glašam v javnosti. Morda celo u- lezni svojega očeta zaobljubila, rednik ne bo zadovoljen z me noj, češ, da sem presiten, ali dolžnost je pač dolžnost, in ako ]et. naredim svojo dolžnost, bi ne -i melo biti ugovora, no pa upam, da ga tudi ne bo! Dne 24. septembra smo imeli sejo slovenske sekcije za brezposelno zavarovalnino v S. N. Domu na St. Clair Ave. Na tej, govorniki sa vam ti fantje in dekleta, in ravno ta mladina nam daje novega upanja za nadaljno delo in uspehe. Na zborovanjih vse tri dneve je bilo tudi veliko poslušalcev in opazovalcev. Bilo je tudi veliko zunanjih go- da bo uživala samo sladkor in vodo. Živela' je s to hrano 44 opravičeni vsi, zato pa tudi zahteva jmo vsi, tudi oni, kateri ste še kaj malega zaposljeni ste dobrodošli na gori omenjeni shod in to iz razloga, da danes seji je bilo sklenjeno' med "dru-j pte a mogoče že ju gim, da se skliče shod vseh slovenskih oziroma jugoslovanskih brezposelnih delavcev, in da se te brezposelne delavce organizira. Za skupno delo v boja za omiljenje mizerije in bede. Le če bomo dobro organizirani, bomo v stanju nekaj doseči, in komur je količkaj mar za izboljšati svoj bedni položaj, ta bo gotovo prišel na ta shod in se pridružil tej organizaciji. Shod se sklicuje v petek dne 7. septembra ob 2 uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. Staro poslopje. Ako pa bo vde-ležba obilna, da bi bila dvorana v starem poslopju premajhna, so na razpolago večje dvorane novem poslopju! Jaz bi rad videl, da bi nas bilo tri se znajdete v naših vrstah. Za to ne prezrite tega in pridite vsi dne T. septembra v S. N. Dom 6409 St. Clair Ave. Za odbor slovenske sekcije za brezposelno zavarovanje Joseph Lever zastopnik Newburgh okrožja P. S.—Kot zastopnik za new-burško okrožje apeliram na naša podporna društva v tej naselbini, da se pridružijo akciji za brezposelno zavarovalnino! Ker to, da imamo toliko društev v naselbini a zastopana so le dve, to ne dela naselbini nobene časti. Društveni odborniki opozorite vaše članstvo,, naj si izvoli zastopnike in iste pošlje na sejo slovenske sekcije za brezposelno zavarovalnino, toliko, da bi morali rabiti naj- j Dosedaj je zastopanih ako se ne večjo dvorano S. N. Doma. ! motim nad 90 slovenskih dru-Po kakšnem načinu se bo or- štev, torej čemu bi ne pristopi-ganiziralo, nam bo pojasnjeno la še ostala in s tem pomagala po organizatorjih. Torej pridi-j da popolne organizacije? Seje mo vsi brezposelni, brez izjeme,'te organizacije se vršijo vsaki v S. N. stov, ki so prišli s svojimi očeti, j in brez razlike verskega ali po- ^ četrti petek v mesecu nam pa sploh gl;,sila treba ni. i ali materami ali ženami, prišle • litičnega prepričanja, ker do Domu na St. Clair Ave. v dvora-Ne oporekam, .3aj se jako lepo l so cele družine in vsi ti, kot smo boljših življenskih pogojev smo ni št. 1 novo poslopje. Občevanje s sitnimi Nervozne osebe so za vse napake, ki jih lahko napravimo v občevanju z ljudmi, dva-*rat občutljivejše, zato je dobro, da si zapomniš glede njih naslednja pravila: Izogibaj se očitkov! Kakor jih takšne o-sebe rade delajo, tako slabo jih prenašajo. K°" ristijo nič, pač pa škodujejo, zato jih rajši o-pusti. "Nemi očitki" so v ostalem še slabši ne-go izgovorjeni. Nikar se ne daj spraviti v afekt po vznemirjenju nervozne osebe. Opravi vse z mirno vedrostjo. Ne daj nervoznežu čakati. Ne zahtevaj od njega nobenih obljub. S tem ga obremeniš, mu napraviš življenje tezje in končno — ne izpolni nobene obljube. Ne sprejmi od nervoznega človeka nobO" nih uslug. Prav gotovo ti jih bo kdaj ob kakšni priliki vrgel v obraz. A še važnejše je, da mu sam ne daš priti do prepričanja, da si ti seba, ki rnu lahko pomaga. _ Ne kaži nervoznemu človeku nikoli svoji Ahilovih pet. Prav gotovo bo nekoč poskusil, da te tam smrtno zadene. Nervozneš mora imeti občutek, da si 'ri° can in siguren. Če čutiš, da bi utegnil postati šibak, se rajši umakni. Ne kaži nervozniku, da veš za njegove slabosti in nervoznosti. Spravi ga z nevsiljiv? hvalo pokonci. Vsa pravila za občevanje z nervoznim1 0 sebami, kakor sploh z ljudmi, se dado stisn1 v stavek: "Bodi samemu sebi in vsem blaznis čuvai." der*1 eda Stoletnica železne vrvi 23. julija 1834 so začeli v praksi upor^* ljati železno vrv, ki si je priborila v nio tehniki odlično mesto. Uporaba žice je sev mnogo starejša, toda v obliki vrvi je šele tea prišla v promet. j. Prvi, ki mu je prišlo-na misel, spletati ce v žične vrvi, je bil arhitekt Julij Avgust A1' bert iz Chaustala Zellerfelda v nemškem tfar- zu. Alberta je pripravilo na to misel poklic1^ udejstvovanje v rudniških obratih. Spozn3' 3 namreč, da železne verige v velikih globin _ rudniškilf jam niso zanesljive. Začel je spie ti žične vrvi, ki so se izkazale mnogo trpezn še in popolnoma sigurne. Toda prešlo je precej časa, preden Je _ mogel svoj projekt realizirati. Šele 23. juli ^ je utegnil demonstrirati praktično vredn svojega odkritja. Eksperimentu so prisost^ vali odlični strokovnjaki iz inozemstva, ^ takoj priznali Albertovemu izumu veliko pra . tično vrednost. Kmalu nato so začeli uvaj žične vrvi povsod na svetu. Žična vrv je 1 . dala pobudo za ustanovitev žične železiiice' je prvič stekla 1. 1861. Moške sraice iz umetne svi^ Že lani je postala umetna svila zelo 1 ljubljen materijal za moške srajce. To je ^^ blago zamolkle barve, ki je zelo lahko in P° prijetno hladi kožo. Takšen občutek imajo tisti, ki nosijo srejce iz tega materijala. Toda te srajce iz umetne svile so Prl . ~ katerih moških začele izzivati nejevoljo, . videli, da se hitro obrabljajo. Dolgo niso uga ^ li, zakaj izgubljajo na trpežnosti. Zdaj gotovili, da se morajo prati v mlačni m"1; ^ da se ne smejo drgniti in ožemati, marveCgU-mora voda samo rahlo stistiti i t njih. Tudi ^ šenje zahteva posebno metodo. Ne srne-l0,tj. namreč obešati, pač pa se morajo razpros ^ Likati se morajo, ko so še vlažne, in sicer ^ notranji strani po širini srajce in rokavom pa po dolžini. Kdor ravna z njimi pravilu0- • lahko dolgo nosi in se tudi lahko pohvali z trpežnostjo. ne- POSLEDICE SHUJŠEVALNE KUR*5 Znana madžarska igralka Magda czelly leži v nekem budimpeštanskem s&r» toriju, kjer so jo morali zaradi njene .,1;1 trajne shujševalne kure operirati. ZdraV*11^ konzilij je namreč ugotovil, da so se . igralke tako stisnila, da je postala °P®raC(jaj neizogibno potrebna. Berczellyjeva visi^J^ . (Dalje iz 1. kolone) države. Doslej1 so dobivali mandate z • _ upanjem volilcev, sedaj, •ko zahtevaj^ lilci svoje pravice, pa naj gre volja v ^ • cev rakom žvižgat. Ni več zaupanj^ poslanci ne upoštevajo "potreb voW Zato je treba zahteve množic pobit1 s . jsizmom. ^ Vsi govore o državi, delajo Pa kakor bi bili država sami/ ne narod-Vsaka reakcija se pač boji ljudst ga tlači.—D. P. • ' f' sqiterabra, 1934. ENAKOPRAVNOST ^ Stran 3 Odšla.je k delodajalcu. —Ubcgi otrok, kako vam je usoda nenaklonjena!... Takšno j vas kajpada ne morem pri delu jimeti, nate nekaj za pomoč! —Dajte 'mi moje lepo plavo J oko, denarja ne rabim!—je kri- Nemških devet zapovedi Nemški arijci smatrajo deset GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9666 v UPRAVNI ODBOR: John°i£ GriU' Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rnrili uartich' L podpredsednik, Bridgeville, Penna. Wilis P Llsch- n- podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, C. yCT1111 Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, IU. Sc Kuhel, blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. U- NADZORNI ODBOR s Wiliwh2.vnlk' Predsednik, Huston, Penna. fcant Candon. 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ^ Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. jjjj. POROTNI ODBOR: 6tev°Pn «»altz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. VW„7lusar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. nt pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. Dr » T . GLAVNI ZDRAVNIK: Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penes. URADNO GLASILO: 'RAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. "JNakopj denar'Sma in stvarl> tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-*H]a upravZa Zvezo Pa na 11110 in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-tt, ptit^nega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-"Ke se ureri sH?rne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-* o&slov «S»iva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ^^tKAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. jknila kot ranjena ptica in za-jbožJih zapovedi za židovsko in-ihtela v krčevit jok.' ' stitucijo, katero je uvedel Moj- Spomnila se je, kako ji je !zes- Zato so sestavili sedaj 9 bilo preje lepo, ko je imela .arijskih zapovedi, katere name-zdrave oči. In sedaj? Kadarjravajo uporabljati na mesto zvečer vzame steklo iz očesa, zi- starih. Teh 9 zapovedi se gla-ja iz očnice krvava rdeča praznina, kakor kakšen krvav in topel prepad. Tedaj se vsakokrat cela strese in zgrozi. —Pohabi jena...za zmeraj... ! Nekega večera je izginila. Dolgo je blodila in ni niti čutila utrujenosti. Pred njo se je na mah prikazala motna reka. Bi! je mrak in vse je bilo tiho in Smrtna kosa si: . s 1. Spoštuj Boga kot stvaritelja vsega. 2. Spoštuj prednike in vnuke. 3. Spoštuj narodne velikane in vodnike. Piifco lroan% sa: ENOSTAVNA POVEST ^najsetletna deklica, delala vmajhna vlagateljica je k. o v.nekl tiskarni in sanja-ljubte 2lvljenjskih radostih, o tU, ^ bo 0 iepem nekem prin-Jo vzel. t jo jn r Prišel nekega dne po ^Jisliia ie Po nesrečnem naključju ji je priletel v oko žebelj in jo ranil. Zavriskala je od bolečine in se prijela za oči. Bilo je prepozno! Ranjeno oko jo je peklo, kakor žerjavica. Obvezali so ga ji. Delodajalca je zaprosila, da poj neprijazno. Nekam temno in ža- svojega naroda, lostno je voda valovala. V daljavi se je videla motna silhueta mesta, iz katere so pošastno štrleli cerkveni stolpi in fabri-ški kamini. Čul se je lajež psa in v bližini je ponavljal čuk svojo monotono pesem. Spomnila se je, kako gotovo zdajle doma joka mati za njo. In bilo ji je težko. Zagledala se je v blatne rečne valove. —Tam doli na dnu bo tako tiho, a tu bodo vsi jokali na glas!...—je pomislila in to jo je zganilo. Kot nezavestna je stopila na 4. Spoštuj starše. 5. Ostani zvest. tradicijam 6. Ohrani čistost in ne pre-šestvuj. 7. Ne igraj. 8. Bodi resnicoljuben. 9. Pomagaj v nesreči in bodi plemenit. Kmetom bodo zidali hiše V Cerknici je umrl Matevž Mivec, po domače Zajčkov oče. Bil je 72 let star in znan po vsej cerkniški dolini. Kot fant in tudi kot mož je delal po ameriških in hrvaških gozdovih in na ta način služil kruh svoji družini ki je štela 8 članov. V Trbovljah so umrli zadnje dni: Marija Vidovič, stara 31 let, vsled zastrupljeneja na porodu. Ljudmila Pleskovič, vdova po uradniku bratovske sklad-nice, vsled raka v drobovju, stara 54 let. Neža Štravs, služkinja, vsled vnetja reberne mrene, stara 75 let. Ana Križan, vd ni ugoVora. Kdorkoli do čelo. Brezkrvna mala usta j bi se odredbam zoperstavil, te- s* '5fe2"tebeim te! Ne morem biti Nvse, J? te llllam rada, ti o,j v Y ^e smeš me zapusti--H t °?U bi umrla !-| strah je *se-u in bila je pre- * iow!eŽIle dekliške sanje so > ŽHltale- Za »j« j« zdaj ,>1. l vnJe čisto drugačen v PSI, polneiši in uvot. jelSv°ji mislih j ' da ji od zdaj mo- Polnejši in svet- „, Sv°jl priprosti naivno-) Weve!ibSVet. zavidati na njeni dne se je dogo- ;so izgledala kakor da nekaj tiho mu raziasti Urad posestvo. Do-; izgovarjajo. Ali to je prihajalo čim bodo morali imovitejši kme-I od Plamtenja sveč. Obrazne tje h kritju stroškov sami pri-;crte so bile ponekod ledeno u- spevativ bo dal urad revnejšim mirjene, toda roke so bile čvr- denar na razpolago. sto skrčene. Kot bi hotele koga objeti. Koga...? Vidno je bilo, da so se napenjale kakor bi jih položili ravno ob telu. Tamkaj je odležala tri tedne v velikih mukah in vrnila se je domov. Pohabljena, brez -enega očesa! Namesto očesa se je v jamici svetlikalo steklo... Otroka se je loteval obup. Zopet je prišel prijatelj. Jokala je. Vedela je, da je sedaj izgubila vse, pa tudi njega. To je nekako instinktivno čutila. Ali vseeno se ji je včasih prikradla tajna misel, kot nekaka p'aha in tako sladka in radostna nada:—morda ga ne izgubim!. —Rad te imam, ravnotako kakor preje!—je dejal za ni-janso hladnejše. Tolažil jo je in obljuboval, da bo jutri spet prišel. Odšel je in ni se več vrnil. Mala ga je pričakovala, ali ni !ga bilo. Solze so ji drle iz očes, pa še iz onega ranjenega. Starši j in bratje je niso mogli gledati Kako sirotica trpi in plakali so skupno z njo. Brezupno. Zavedali so se, da je ta jok tako ali tako zaman, ali so v njem dajali duška svoji bolečini in i- j Vse je bilo končano in to- ni bil več nikakšen sen. Na njenih nesrečnih očeh je bila napisana obtožnica. Stekleno oko je neprijetno zrlo, do-čim je ono drugo bilo priprto in zgledalo je, kakor da sprašuje: —Kaj sem zakrivila, da ste z menoj postopali brez usmiljenja? Mar je bilo potrebno, da Ali vzamete srečo in kruh, ko ste mi že ugrabili oko...? VLjubljani je umrla Magda Pance, rojena Marn na Viču, soproga preiskovalnega sodnika Vinko Panceta. Zapušča možu malo hčerko. Oporoka kralja šivalnih strojev Izid procesa 'povzročil jok dveh žensk in veliko veselje 28 dedičev. ne svojima dvema sestrama. Prattova je namreč stala na stališču, da sta njeni sestri dobili dovolj premoženja po očetu, zaradi česar ne potrebujeta njenega denarja. Oporoka Prattove je bila zelo čudna. Svojemu osebnemu detektivu je zapustila 7 milijonov dolarjev, neki tvorničarki steznikov 10 milijonov in ravnateljici neke trgovine s kožuhovii}o v New Yorku pet milijonov dolarjev. Spričo teh volil ni čudno, da sta bili sestri Prattove o-gorčeni ter sta zahtevali, da se oporoka s temi določbami prekliče. Ovadili sta pokojno sestro sodišču in sta izjavili, da ni bila pri čisti pameti. Sodišče, ki je proučilo oporoko, je zaslišalo mnogo verodostojnih prič in proučilo stvar kolikor mogoče natančno, pa je razsodilo, da je oporoka Adelaide Prattove pravomočna. Ob tej razsodbi si je globoko od-i dahnilo 28 dedičev, katerih se[ je Prattova spomnila v svoji poslednji volji. Med njimi je kajpada tudi šofer. Njemu je Prattova zapustila milijon dolarjev, kar je že dovolj, da si lahko osnuje čedno garažo. Pred kratkim je bil v New Yorku zaključen zanimiv proces v katerem je šlo za dedščino A-delaide Prattove, hčere znanega kralja šivalnih strojev Singer-ja. Singer je ob svoji smrti zapustil 21 otrok in je določil vsakomur poldrug milijon dolarjev. < Adelaida Prattova pa si je ume-la svojo zapuščino pomnožiti in je denar ob svoji smrti volila vsem mogočnim ljudem—samo i Oglašajte v — "Enakopravnosti" h SiJlRGlNlA WING Council mi .Hi . Ustanov.ljeni odbor, rneli za neko olajšanje, uteho. f S4L°nVar0Vanje Vida' V^ v*e Jt °UlK-U) je izdal "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job f VERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case .. ; you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— Miss Helen Kolaski, 3906 N. Christiana Ave., Chicago, 111. "I took your Tablets for painful periods. My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—Mrs. C. C. Woodard, Route 5, Box 71, Moulton, Ala. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50W«« se opomore po-ki* Pot l °Skrbe očes in o-svetlobe rt Pok o< pravilne Ucenju. TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST tes: "1-haven't gone hM-pry, a-jiiomqnt—1 feel Hn- and loolc 10 yrs. younger." To get rid of dou-blA 'chins,, bulBlngr hips, ugly rolls of fat on waist and upper firms KAI'ICI.y and without discomfort— - _______pJ at ihc apme time fiuilcF up glfi'feus health and acquire a clear skin, bright'eyes, energy and vlvaeiousness—i to look yTunger and feel it—take a half teaspoonfulof Kru-schon Salts in a glass of hot water every morning before breakfast. Ono ja« lasts 4 weeks and costs but a trifle at' any drugstore the 'world, over. Make sure you get Kruschen because it's SAFE.1 Money back if not satisfied. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 DOES YOUR BREATH OFFEND? — PROBABLY Mony attractive persons are not welcomed at social gather-.ings because their l^reath is bad. Don't be one of them. M^kke sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combat? infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs If it does... it's worth more now through our Special Summer Exchange Plan. This Plan will save you money on a new modern Singer Electric . . . But you must act quickly. For a limited time only, we will make you a special allowance on your old machine toward the purchase of a new Singer Electric which will preserve a substantial part of your original cost. To take advantage of this offer, just 'phone, mail, or bring in your Singer's factory number and age; or tell the Singer Representative when he calls at your home. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 Help Kidneys • If poorly functioning Kidneys and Bladder make you Buffer from Getting Up Nights. Nervousness, Rheumatic • Pains, Stiffness, Burning, Smarting. Itching, or Acidity try the guaranteed Doctor's PrescriptionCystex(Siss-tex) As/c^av —Must fix you up or money Isy&tCX back. Only 75< at druggists. Norge all-time sales records were broken this year when SEVENTEEN SOLID TRAINLOADS wero sold In one month Samo Norge ledenica ima tisti močni hladilni mehanizem, Icateri vas stane manj, da jo lastu-jete kot pa da ste brez nje. T'i lahko dobite Norge Rollator ledenico za današnjo nizko ceno, in takoj boste pričeli hraniti denar. Prihranki in postrežba ledenice se bodo nadaljevala dan za dnem, leto in letom. Nov Norge model je močna ledenica in prostorna.. Norge ledenice: kupite, ako takoj vplačate nekaj, ostalo na primerna odplačila. WOUCI rj^iyjLraXum SUPERIOR HOME SOPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. "PRI NAS SI PRIHRANITE DENAR" ENAKOPRAVNOST 8. septembra. 1934. isti- Rekši ga prime profesor z des liico za podpazduho in to znamenje zaupljive prijaznosti je bilo Leonu ljubše kakor vsaka besedna zahvala. Počasi gresta po stezi, ki je držala proti vino- j vem, da gradom. Leon je tega moža spo- : štoval, in sicer je to spoštovanje bolj iz srca izviralo, ko iz razuma. Nobenemu svojih prijateljev ne bi bil tako srčno podal roke kakor njemu. Ali povedati mu tega ni mogel. Glas, mrzel, oster, skoro osoren, s katerim je profesor o najnavad-nejših rečeh ž njim govoril danes, na dan slovesa, vzbudil bi bil komu drugemu misel, da mož morda še nema veliko srca. Ali Leon je bil preverjen, da ga umeje, da je ta trda vna-njost le odeja, ki krije notranjo blagost, zagrinjalo, ki ga je nekoliko usoda grenke preteklosti, nekoliko morda tudi navada potegnila črez lepo, dobro dušo. Zdelo se je Leonu, da duh ved-nega zanikanja, protislovja, ki ga je opazoval na njem, ni resničen, da profesor sam sebi ne: veruje. In vendar zopet ni mogel reči, da le kaže take misli. Ne, res mora čutiti, kar govori.j In njegova črnogledna vedna sodba o vsem, — ali ni bila samo idealnost na poslednjem koncu, izvor predobrega srca, sad neizpolnjenih — želja, ali ni bila samo najbolj vroča ljubezen, ki je razžaljena iskala in nahajala tolažbo v tem prepri "Verjamem," — seže mu profesor v besedo. — "Ne govoriva več takih žalostnih reči." "Ne, nikar me ne umejte napak. Jaz sem le hotel reči, da, ne bi smelo tako biti, kakor vi pravite, in vendar čutim, da je res tako. Jaz bi nekaj dal, da bi vas veselega videl." Profesor mu smehljaje se roko poda. "Vi ste dober človek in dobrega človeka sem zmerom vesel, tolikanj bolj, ker jih je malo." "Vsak človek ima nekaj dobrega na sebi," odgovori Leon nekako zadovoljen. "Resnično! Ali celo na velikem belem prtu zagledate naj-prvo črn madež, če je prav majhen. Oskrunjena je belota." pametni vedo, mora nekaj nite podlage imeti,.ne?" — Leon se posmeje. Ali ta posmeh je bil prisiljen. Profesor je to videl. "Čudno boste o meni mislili, kaj ne?" pravi profesor resno-bneje. "Ne vem, kako je to, pa verjemite, da že precej časa nisem z nikomer toliko govoril ta-cih porednosti kakor z vami. Sklepam iz tega, da bi se naposled prav dobro pobogala in da vas imam rad, kar ..." "Kar mene prav veseii," pre-ptriže mu,Leon besedo. "Ker mislim, da se ne znate lagati, verjamem. — Vidite, meni je včasi kakor potreba, da malo zabavljem vsemu svetu. Ker se danes ločiva, morda za vselej, kdo ve,---" "Za vselej!?" "Naše življenje, in posebno moje, na lasu visi. — Ker se ločiva in ker ne bi rad, da bi me vi za hudobnejšega imeli, kakor sem res, povem vam, da se včasi sam sebi zdim nehvaležen proti človeštvu. In če me vi vprašate, ali nisem terjal in ne terjam še zdaj preveč 'od sveta, ponavljate le vprašanje, ki sem je že sam pri sebi stavil. Kadar vi- sa kaj početi, nego tistemu, ki si zaradi malovredne nezveste ljubice jzavda, dasiravno sta o-ba neumna. Tudi imam že za seboj tisti poetični stan v temi ta-vajočega hrepenenja, ki ne najde, česar išče. Jaz ne iščem; domišljam si, da imam precej ravan pot pred seboj, vem, kaj me utegne srečati, kaj me ne more. Kadar pa o ženskih govoriva, vlečem jaz s Prešernovim godcem in jim le eno hvalo dam: Da one same nam ur'jo roke, Da one same nam glavo vedre. Pred kakimi osmimi leti sem mislil, da ima katera značaj. Zdaj vem, da ga ne more imeti, če je ženska, in ga tudi ne terjam." "Pred osmimi leti?" vpraša; Leon, ki bi bil rad kaj več izvedel. "Ne vem natanko, zdi se mi, da bo toliko. Sram me je povedati vam, da sem bil celo zbolel, ko sem slišal, da dekle ni vredna ljubezni." "Ali še živi?" "Ne vem." "Matuzalem jih je pri svojih,svojo adreso. Da mu karto in-(koledarju katero ime, 1« bl ' lepše in prijetnejše za uho. sli si. In vendar profesorju to!' me ni bilo všeč. Čuden mož je'0' sto morda manj imel. — Pa vi i poslovita se, profesor proti vibrate imeli predaleč domov. Da- j nogradom — Leon nazaj proti lje nikar ne spremljajte." domu. Seže Leonu v roko. Med potom pogleda Leon kar- "Tedaj šele črez eno leto se • to. Franc Vesel, c. k. gimn. pro-vidiva zopet?" vpraša Leon. ;fesor. "Novem est omen—kak- v , v. . . j ■ i šna laž!" pravi Leon sam pri se-"Da, ce bomo zm m zdravi. , . . t • w i bi in premišljevale moral je re- Jaz sem sicer ze vec let bolehen,, v. 1 j j j zares: (Daije prihodnjič) pa te praznike sem se precej o-krepčal, tako da zlepa menda še ne pojdem s tega lepega sveta, mi rožice cveto kakor ve-!otrocJe zdelo> kjer ste. — Pišite mi kaj! Postavim, či naposled, da tega moža vendar popolnem ne umeje. Morda se bo to, kar povem bralcu, ali jaz kot ve- če se boste oženili, naznanite mi da vam bom po svoji slabi navadi malo nagajal. Kako je ime vaši nevesti?" "Neveste še nemam. Katero bi pa želel, da bi bila, imenuje se Pavlina;" odgovori Leon. "Pavlina? Res?" — čudi se profesor. — "No, na imenu ni nič ležeče. Zdravi ostanite!" Leon ga domisli, naj mu da 1 sten poročevalec ne smem ničesar zamolčati: Leon je že zdaj premišljal in skladal, kako bo temu prijatelju, Francu Vese-lu, pisal dolgo, dolgo pismo, kadar in če se nekaj — pripeti. Pavlina! Ali je v vsem rimskem Proda se hišo s 10 sobami, za dve na E. 171 St., Euclid pro- blizu Beacha. za polovično ceno. ^ da se- tudi farmo, vse naB° zasajeno, sadno drevje, gr0ZJ? koruza, krompir, gozd in nik; vse skupaj je 63 akr0^it rodje in nekaj živine. poglejte ali pa pišite na TIN JANEZIC, R. D., 1-son, O. Mai1 "Raje drugo primero vzemi-va. Med desetimi grdimi dekli-|har pojenja, vidim v daljavi za cami najprvo zagledamo in naj- j seboj svitlo luč, ki me je nekdaj raje gledamo eno, ki je lepa," {veselila, in prva polovica spo-pravi Leon. ' mina na njo je lepa, tako da bi "Če do deklic prideva, potem j morda moral sam sebi pravič-pustim vam veljavo," reče pro-j n(?jši biti in misliti; kaj pa hočeš fesor i še več, koliko jih je, ki tega niso ; užili, kar ti! To je bila ljubezen. ! Če je kdo srečen bil, bil sem jaz, Dekle "Prilastovati si je ne morem. Nemam posebne sreče, kakor sem videl," odgovori Leon. "Temu se moram čuditi. Saj ste bogati ali vsaj boste! Ali je bogatejša vaša izvoljena? Ali jo snubi mož lepše postave, kakor jo imate vi?" vpraša profesor. "Brez premoženja je in ne ni čanju, da splošni svet te ljubez- j snubi je nihče." ni vreden. 1 "Potem stavim z vami, da bo ! tisoč priseg, ki'jih je drugim 'Kedaj zopet pridete?" vpra-j ^^ prelomila in se obesila ! vam. Ženske so praktične, le ša Leon. "Ne vem vam povedati," odgovori profesor. "O Veliki noči, ne?" "Ne bode mogoče. Morda prihodnje leto." "Morda? Gotovo morate priti. V najlepšem letnem času i-mate praznike. O Veliki noči, ko nekaj časa. Neprijetno je, to se ve, da ta moj spomin v svojem poslednjem delu obsega reči, ki so začetku popolnem nejedna-ke, ali, da Vam naravnost povem; jaz sem se iz svojih sladkih sanj vse drugače zbudil, kakor se boste na primer vi." "Tedaj ste nesrečno ljubili?" vpraša Leon. Profesor se glasno zasmeje. "Vaše vprašanje," reče Leonu, "me opominja, da bi vi uteg- nili na meni kaj romantike is-verjemite. Če vam reče, da može kati. Žal mi je, da vam moram sovraži, misli sama pri sebi, kakor dekle v neki Burnsovi pesmi: O Bog mi odpusti, da lažem! In če ji vi obetate, da boste v vodo skočili, če vas neče ljubiti, in ona pravi: "le skoči!"! dobro ve, da tega ne boste sto- je narava v cvetu in v jeseni, ko rm temuč da ge vam bode ogenj se veselimo sadu. Presledek, zorenje, to je precej enoobrazno." "Nekaj resnice je v tem, kar pravite. In ker ste tako še mladi in navdušeni, lahko še kako deklico v misel vzamete primerjate in pravite; v prvem otročjem cvetu radi brbljamo z nedolžnim nevednim petletnim detetom, razvajajoče se nam ni mar, razvita nam je sad, za kateri zastavimo srečo in kar imamo. Ali nisem vam iz srca govoril?" "Gotovo. Ali sebi ne?" "Pravzaprav mene že ne more veseliti noben letni čas. Pomladi sem se včasi veselil bolj kakor po otročje. Spominjam se, da mi je bilo včasi na samem, kakor da bi se mi možgani hoteli zmešati od neznanega hrepenenja, ko sem videl prvo bukev zeleneti. Zdaj je ravno narobe. Srce me boli, če vidim prvo vijolico ali ptiča, ki gnezdo znaša. To je starost, spomin na mojo pomlad; mladost. Jesen — oropana, veneča in mreča narava — povsod smrt ta me tudi žali. Zima. je mrzla, in "poletje, no, kaj hočete, pekoča vročina človeku še tiste dobre misli, ki mu jih možgani rode, pari in sežiga; — tako nam ne ostaje nič." "Mene prav žalostite s takim govorjenjem, ker .. " COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 14705 SARANAC ROAD MUlberry 3575 še bolj raznetel in da ga vam bode pogasila, kar bi neznano rada takoj storila, pa se ji ne zdi praktično." "Ko bi jo vi poznali, izprevi-deli bi, da pregrešno govorite, gospod profesor!" pravi Leon. "Mislite, da nisem nikdar nobene poznal?" "Morda ste bili nesrečni in ste Ie take našli, po katerih sploš-nost krivo sodite." ' "Če en tolar dobro ogledate, veste, kakšen je celi kup v kaši." "S tem hočete reči, da so vse jednake. Jaz ne verujem, dasi tudi sem ravno ta izrek slišal te dni iz ust jednega človeka, ki vam je čisto nejednak." "Dobro! Mislite si, da sem jaz neumen, oni pa pameten ali kakor hočete. Kar pa neumni in morda v svojo škodo to misel podreti, zakaj ker ljubim resnico, brani mi vest, da bi v vaših očeh nosil svet odsev nesrečnega zaljubljenca okrog glave. — Jaz ne skočim v vodo, če me vse ženske na svetu prevare, in prej bi roko podal Angležu, ki se strelja, ker nema iz dolgega ča- "To ni dobro," pravi Leon čez nekaj časa, "vi se morate! zaljubiti in oženiti, pa boste vse drugače sodili. Brez veselja ni življenja in--" "Brez mladostne pijanosti ni veselja," pravi profesor. "Tedaj se upijanite." "Preveč sem trezen, prijatelj! Kadar ste se od zdravega spanja zbudili, silite se zastonj zopet zaspati in sladke sanje morajo baš same priti: priklicati, narediti si jih ne morete. Ko bi se po vašem svetu ženil, storil bi kakor kak filister, ki gre več ur daleč nevesto snubit, ki je še videl ni nikdar. Tega bi pa vi gotovo ne hvalili in neč,?m, da bi me zraven drugih še vi grajali, menda je najlepše, da se ne oženim." "Vi sami sebe ne poznate. Jaz upam doživeti, da vas bom videl«---" "Smešnega!?" "Ne, takega po mislih, kakor ste nekdaj bili, in to ni smešno, prosim vas, gospod profesor!" pravi Leon. "Pri meni bi bilo. Star sem, star, ne pozabite." "Da, stari ste — morda eno čez trideset." dobi delo za opravljati splošna hišna opravila. Mora imeti rada otroke. $5.00 plače. GLen ville 7749. Proda se poceni "counter" za trgovino, register in vago ter Truck Body Stake. Poizve se na 18614 Arrowhead Ave. Dekle dobi delo za splošna hišna opravila, ki ima raje dober dom kot visoko plačo; imeti mora rada otroke. 976 Eddy Road. SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem un Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba. Balincarska tekma se vrši V NEDELJO, DNE 9. SEPT. pri Mr. in Mrs. John Russ, 951 East, 69 St. Začetek ob 1. uri. Vabi se vse balincarje. — BLUE DANUBE Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM JOHN WIDGOY in FRANK URBAS sta odprla GOSTILNO z dobro pijačo, ter se priporočata rojakom za obilen obisk. Vsak petek večer poha-ne ribe, — 481 EAST 152 STREET. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Uradniki za leto 1934 so: John Levstik, 646 E. 115 St., predsednik; An bon Hlapše, podpredsednik; Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., t'ajnik; Andrej Tekavec, 1023 E. 72 Place, blagajnik; Nadzorni odbor: Frank Komidar, J. Marltinčič in Frank Lavstik. Zastopnika za Klub Društev S. N. D.: Anton Zaje in Frank Levstik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri po-pc.ldne v dvorani št. 1, v Slov. Nar. Domu. ■^|lip|ll|«|ll|«|ll[«|ll|»|ll|«|ll|«|ll|»|ll|»|ll|»|H i K il ■ !■ 11 iTiiTi ■' ■ II iiiiaiii!a.>iiM^ii:a.i>iB;iiiBifi;aiiilBi>ila.t:HiiaiB!ii!a.ii' ■ i ■ > i ■> 1111 ■ 11 n^T^ iTlPI iiiSP^t i VABLJENI STE NA ODPRTIJO I ■i prenovljene in povečane dvorane preje Grdina dvorana, 6021 St. Clair Ave. v soboto, dne 8. septembra, 1934 Oni, ki bo dal najlepše ime za dvorano, dobi $50 | nagrade, torej požurite se. Vabi se vse znance in | prijatelje od blizu in daleč. DOMINIK KRAŠOVEC, lastnik 1 ši l||||»|l||BIII|«|ll|»|ll|«|ll|r|ll|»|lll«|lll«|ll|»lll|«jM|»|IIM|1l^ rTiiTi rHati itiiii 11 ■ liti«! ii '■UrriiiTliTSTiiTlBii J ■[ nlaii itiiH i'h'ii1ciiI«Iii'h1ii!hi iriiTit'«!i i[« lil! »liilBi i [lil rfc. 7 dni do JUGOSLAVIJE * VA GORNJIH BRZO PARNIKIII Kkspresni vlak ob Bremen in Europa v Brfcmerhavcn. zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE , Ali potujte s priljubljenimi ekspresoimi parnim: COLUMBUS DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplutja z do- Izborne železniške zveze bro znanimi kabinskimi Q od Cherbourga, Bremena parniki . ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. - AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. * SVETILKA, ki jo rabijo, ko študiraj* je nova iznajdba, ki nudi dovolj svetlo in prepreči očesno bolezen, ki se pospes*1 je med študenti vseh starosti. Ta svetili —nudi 3 do 5 krat več svetlobe kot navadna namizna svetilka; —nudi svetlobo, ki je prijetna za °cl' —stane tako malo kot dober par čeV ljev; —stane le 1 cent za rabo 2 x/i ure. Raba te svetilke bo varovala in ohran»» vid; napravila učenje ananj trudno za <>ch možgane in živce; napravila bo manj koč študentu pri uspehu; bo obvarova ^ fante in dekleta, da ne pridejo v svet pokvarjenimi očmi. Očetom in materam—ki so navdušeni, * bodo njih otroci uspevali v šoli, v koleg1' in v njih življenjskem delu—pravimo: Sleherni fant, sleherno dekle, v šoli in kolegiju bi moral biti o-premljen s to novo svetilko, ko čita, piše in študira. On rabi to novo svetilko za njegove oči ravno tako kot rabi čevlje za njegove noge. Vabljeni ste, da si ogledate novo STUDY SVETILKO, ki je na razstavi na The Electrical League Exhibit. Osobje vam bo dalo popolne informacije. OČI, KI ofešAj0 ,, 10« Dvajset ^d fantov in dekle* r •osfl 20. letom staro oči' ma pokvarjene ~0o štirideset iz"ie, A\n koles* študentov * - ^j, ima pokvarjene ^ Šestdeset iznlt>, nej° otrok, ki „{f v šoli, ima Pokv ne oči. Pokvarjen vid čal 'Study' ohrani oči, uceneu. THE ELECTRICAL LEA® BUILDERS EXCHANGE BUILDING »18TH FLOOR • PROSPECT Nf*' ADMISSION FREE • NOTHING FOR SALE • OPEN WEEK°A