AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .7 IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 200
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 26, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Naprej z Millerjem!
Preteklo sredo zvečer smo imeli prvič v življenju priliko prisostvovati dvem političnim zborovanjem ene in iste politične stranke. V sredo zvečer je zborovala skupina starinskih demokratov, obenem pa skupina demokratov, ki so za novi deal.
Zborovali so komaj pet blokov eden od druzega. Skupina demokratov, ki se imenuje "regularna" skupina in ki je pod načel-stvom Burr Gongwerja, je zborovala v plesni dvorani mestnega avditorija. Druga skupina pa, ki nosi ime "uporniška" skupina in ki ima progresivne ideje, je zborovala v dvorani, ki je last unije ameriških železničarjev.
Postava države Ohio pravi, da mora vsaka politična stranka imeti svoje precinktne načelnike. Ti precinktni načelniki so izvoljeni od naroda pri splošnih volitvah vsako drugo leto. Vsak političen okraj ima enega načelnika. In teh političnih okrajev v Cuyahoga county je 1,132, torej imamo 1,132 precinktnih načelnikov pri vsaki politični stranki.
In sedaj je nekaj narobe. Takozvana uporniška skupina demokratske stranke v Clevelandu je preteklo sredo večer izkazala 602 zapriseženih izkaznic, v katerih se trdi, da je 602 precinktnih načelnikov za Miller j a kot načelnika stranke. Stara garda pa, ki ima za načelnika starega bosa Gongwerja, trdi, da ima 600 precinktnih načelnikov za seboj. To se pravi, da je 1,202 glasov ali precinktnih načelnikov pri obeh skupinah,'dočim jih glasom postave, ne more biti več kot 1,132. Nekdo se očividno moti.
Toda kakšna razlika! Pri zborovanju, kateremu je predsedoval stari bos Mr. Gongwer je bilo zunaj in znotraj dvorane navzočih kakih 250 mestnih policistov. Vprašali smo policijskega poročnika Mr. Kekiča, zakaj je toliko policistov navzočih. Povedal nam je, da so pričakovali, da bo "trubel."
V Engineers dvorani pa, kjer je predsedoval novi načelnik demokratske stranke Mr. Ray T. Miller, ni bilo nobenega policista. Tu se je takoj videla razlika,, kdo se boji in kdo ima ljudi za seboj in kdo je pravi demokrat, in kdo se mora naslanjati na policijsko silo, da vzdržuje svojo oblast!
Na seji Millerjevih demokratov je bilo iz 23. varde navzočih devet precinktnih načelnikov izmed 18. In sicer sledeči: Frank Haffner, Stanley Marolt, Frank Glač, Eddie Kovačič, Helen Mi-kulin, Frank Biletič, Anton Kozan, Jos. Simončič in Delmont Linden. Ostalih devet ni bilo nikjer videti, in ko je naš poročevalec pozneje šel na zborovanje Gongwerjevih pristašev, tudi tam ni mogel opaziti nikogar. Kje so torej ti zajci, ki nastopajo ob volitvah in obljubujejo vse mogoče, a kadar je treba pokazati barvo, ne pridejo na dan! Saj vendar menda nimajo prepričanja, da je treba Bogu in hudiču ob istem času prižgati svečo!
Prostor nam ne pripušča, da bi tozadevno še več danes pisali. Toda obrnili se bomo k tem razmeram in zadevam v posebnih uredniških člankih tekom prihodnjih dni. Zaenkrat je gotovo, da je Ray T. Miller demokratski vodja, in vsi oni, ki so se udinjali Gongwerju, se silovito motvjo, ker od njega nikdar ničesar dosegli ne bodo, razven, da bo stranka trpela in bo ponovno poražena pod njegovim vodstvom.
-o--
Demokrafje v državi Ohio se bodo zedinili. Charles Sawyer na čelu gibanja za slogo
Nove japonske zmage na Kitajskem
šangaj, 25. avgusta. Japonska armada, ki se je pomaknila globoko v centralno Kitajsko, je osvojila mesto Juančing, ki je nekak dohod k začasnemu glavnemu kitajskemu mestu Han-kov. Obenem so bili Japonci zmagoviti pri Tungkvanu, ki je najbolj znamenito mesto Sansi province. Omenjena mesta so tradicionelna osrčje Kitajske in so Japonci radi svoje zmage silno ponosni. Tudi v severnem delu province Sansi so bili Japonci zmagoviti. V zadnjih bojih z Japonci je poginilo najmanj 50,000 kitajskih vojakov. Japonci so stvar resno začeli zasledovati in nameravajo čimprej storiti konec kitajski vojni. Vzrok, da Japonci zadnje čase hitrejše napredujejo je, ker je nastal precejšen spor med kitajskimi poveljniki. Vzrok sporu pa so komunisti, ki hujskajo razne kitajske poveljnike.
Iz 32. varde
Columbus, Ohio, 25. avgusta. Charles Sawyer, član eksekuti-vnega odbora demokratske stranke v Zedinjenih državah in nominirani kandidat demokratov za governerja, je poklical vse kandidate za državne in zvezne urade v Columbus na posvetovanje.
Kot glavni govornik je bil Sawyer sam, ki je povedal navzočim, da potrebujejo demokrat je v državi Ohio slogo in skupen nastop in zmaga je gotova. Demokratska stranka mora služiti splošnemu občinstvu, ne pa osebnim koristim posameznikov.
Demokratska stranka se bo reorganizirala, kakor hitro nastopi svoj urad Arthur Limbach,
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. Albert Giambetro, 1150 E. 61st St. so prinesle vile rojenice prav čvrsto deklico. Dekliško ime mlade mamice je bilo Julia Mihelčič. Dete in mati se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Prav iskrene čestitke družini!
K molitvi
članice podružnice št. 25 SžZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno Rose Mo' horčič, 1051 E. 61st St. in sicer v petek ob 8. zvečer. Obenem bo vežbalni krožek skazal pokojni zadnjo čast.
mladi odvetnik iz New Philadel-phije, ki je vodil kampanjo za Sawyerja tekom primarnih volitev.
Da pokaže svojo nepristranost je Sawyer včeraj imenoval več pristašev sedanjega governerja Daveya, ki je bil poražen pri primarnih volitvah, v razne važne urade in jim obljubil, da tam tudi ostanejo v slučaju, da bo on izvoljen governerjem.
Kar Sawyerja najbolj žalosti je prepir ,ki prevladuje med demokrati V Clevelandu in v Cuyahoga county. Sawyer je izjavil, da se absolutno ne bo vtikal v. ta prepir in da je stvar demokratov v Clevelandu, da se medsebojno poravnajo.
Pes in $10,000.
Mrs. Goldie Szabo, ki stanuje na 9934 Shale Ave., je vložila tožbo proti Joseph J. Princu, ki stanuje na 3227 Yorkshire Rd. za $10,000 odškodnine, ker jo je ugriznil pes Mr. Princa. No, dosti ne bo dobila.
Vreme
Poveljnik stare gange demokratov v Clevelandu je rabil sko-ro 300 policistov, da so nazaduj aki lahko zborovali. Poveljnik novega dela pa Ray T. Miller je imel za seboj 600 lojalnih, pro gresivnih demokratov brez vsakih policistov.
Listnica uredništva
A. P. Nihče ne more izvajati volivne pravice, kdor ni še 21 let star ali kdor vsaj na volivni dan ne doseže 21. leta. — Predsednik Zedinjenih držav ima $75,000 letne plače, poleg tega pa mu je dovoljeno $25,000 na leto za potne stroške in ima "presto stanovanje" in vso postrežbo v Beli hiši, kar velja nekako $75,000 na leto. — A. L. Ako ste prišli nepostavnim potom v Zedinjene države med 1. julijem 1921 in 1. julijem 1924, tedaj vas ne morejo deportirati, toda tudi ameriški državljan ne morete postati. Počakajte, da se tozadevne postave spremenijo.
Unija barvarjev
Courtney Ward, ki je blagajnik unije barvarjev v Clevelandu, je zahteval izredno pomoč ekspertnih računarjev, da pro-najdejo, koliko je dobil denarja njegov predhodnik v uradu in koliko ga je zapravil. V uniji barvarjev obstoje že dalj časa prepiri in neredi in novi odbor, ki je bil pravkar izvoljen, želi narediti temu konec in povzročiti, da se mogoči krivci kaznujejo.
Balincarska tekma
Vse članice gospodinjskega kluba! "Na Jutrovem," ki želijo balinati v balincarski tekmi v nedeljo 28. avgiista na prostorih Slovenske delavske dvorane na Prince Ave., so prošene, da so gotovo na mestu ob 1. uri popoldne v nedeljo. Vljudno so vabljene tudi druge ženske in dekleta, da se udeležijo, ako hočejo balinati. Pridite vsi, ki vas zanima ta sport, v obilnem številu, — Predsednica.
Na obisku K družini Matt Hiti, 1234 E. 172nd St. je dospela na obisk in počitnice sestra Mrs. Hiti, Mrs. Josephine Samsa iz Gowande, N. Y., kjer ima trgoviho. V Clevelandu se bo nahajala en teden. Prav dobrodošla v naši sredini!
Pozdravi
Mr. in Mrs. John Štibil, 1254 Norwood Rd. pošiljata pozdrave iz Yellowstone parka in iz visokega Pike's Peak v Colorddi. Prijatelji jima želijo srečen po-vratek!
Pozdrav
Iz Detroita, Mich., pošiljajo pozdrave Rose in Ann Kaušek. Prav lepa hvala!
* 28 oseb je bilo ubitih v silni zrakoplovni nesreči, ki se je pripetila včeraj v bližini Tokio, Japonska.
V 32. vardi so se naši ljudje mnogo bolj postavili za progresivno demokracijo kot pa precinktni načelniki v 23. vardi. V 32. vardi je 19 precinktnih načelnikov za Millerja in Roosevel-tovo demokracijo in le 12 precinktnih načelnikov za stare pajčevine, katere razlaga reakcionarni Mr. Gongwer. Da bodo ljudje znali, kdo je kdo, navajamo na tem mestu imena precinktnih načelnikov iz 32. varde. Sledeči so za Millerja: precinkt A, Schnarbar Adolph, pre-cinkt C Mary Hartman, precinkt E Joseph Perušek, precinkt G Mary Planinšek, precinkt H Elizabeth Fosselman, precinkt I Joseph Kočevar, precinkt K Albina Smrekar, precinkt L Anne Dorrington, precinkt M Anton Skufca, precinkt O Rudy Lokar precinkt Q Sadie Sullivan, precinkt S Louis Jerkich, precinkt T Carmen Arezone, precinkt V Dominik Julian, pecinkt X Mildred Bevk, precinkt Z Geo. Grossman, precinkt CC Frances Perko, precinkt DD Wm. Billen-stein, precinkt EE Daniel Hartman,
In sledeči precinktni načelniki so za staro gardo: precinkt B Geo. Keller, precinkt D John Wislicki, precinkt F Mary Gus-lanovič, precinkt J John Poto-kar, precinkt N Miha Vukčevič, precinkt P Viktor Nanda, precinkt R Josephine Pariso, precinkt U Jack Sanzo, precinkt W Marzel Levan, precinkt Y James Weigel, precinkt AA Frank Marn, precinkt BB Frank Modic. Tako sedaj poznate vaše ljudi in =odite jih po njih dejanjih! --o-
Živijo, Lindbergh!
asom poročil iz Rige je baje Cel. Charles Lindbergh pošteno naklestil nekega tajnega boljše viškega agenta, ki ga je zasledoval, kamorkoli se je Lindbergh obrnil. Ker je boljševiški agent postajal preveč siten, se je Lindbergh tekom nekega izprehoda obrnil in pošteno in na ameriški način okrtačil sovjetskega tajnega agenta. Drugi dan po tem spopadu se je policijski načelnik opravičil, češ, da je bil dotični tajni agent prideljen Lind-berghu v varstvo, ne pa za vohunstvo ! Kdo neki bi Lindbergha v Rusiji napadel, razen sovjetski nevoščljivci in vohuni!
--o--
Kotlički še poslujejo
Zvezni agenti in elevelandska policija so tekom tega tedna aretirali že 11 oseb, katere so dobili pri nepostavnem kuhanju žganja. Kadar se kuha za privatno rabo, oblasti niso ravno sitne, toda kadar se kuha za prodajo, je stvar bolj resna. 12 kotlov, ki so imeli skupno vsebino 2,000 ga-lon, je bilo zaplenjenih.
Društvo Srca Marije
Redna mesečna seja društva Srca Marije (staro) se vrši v nedeljo ob 12. uri opoldne, ko se začne s pobiranjem asesmenta, seja se pa otvori točno ob 1. uri popoldne in to radi piknika Jugoslovanskega kulturnega vrta. K molitvi članice Oltarnega društva sv. Vida naj pridejo danes ob 2. uri popoldne k molitvi za pokojno Rose Mohorčič, 1051 E. 61st St. Zaprt most Prometni komisar Blecke naznanja, da bo Main St. most zaprt za ves promet za prihodnje tri dneve radi poprav. Promet bo dirigiran na Center St. most.
Roosevelt se zanima za politični položaj v Ohio
Hyde Park, N. Y., 25. avgusta. že drugič tekom tega tedna se je predsednik Roosevelt posvetoval glede političnega položaja v državi Ohio, ki je nastal, potem ko je bil poražen gover-ner Davey in bil nominiran za governerskega kandidata Chas. A. Sawyer. Roosevelt je včeraj poklical v svoj urad bivšega kon-gresmana Westa, s katerim je govoril več ur. čuje se, da bo prišel West v državo Ohio kot predsedniški poslanec in da bo vodil kampanjo za kandidate, ki se strinjajo z načeli predsednika Roosevelta. Predsedniku Roose-veltu je mnogo ležeče na tem, da je ponovno izvoljen za zveznega senatorja v državi Ohio sedanji demokratski senator Robert J. Bulkley napram milijonarskemu republikanskemu kandidat u Taftu. Taft ima na razpolago združeno republikansko stranko in neštete milijone, da zmaga v volivni borbi meseca novembra. Obenem je Taft velik nasprot-lik vseh idej, katerega zagovarja predsednik Roosevelt.
-o--
Senator McAdoo zanika, da bi bil Kluksar
Los Angeles, Cal., 25. avgusta. Demokratični senator William McAdoo je včeraj absolutno zanikal, da bi bil sploh kdaj član Ku Klux organizacije. Njegovi politični nasprotniki v Califor-niji ga hočejo izigrati kot bivšega člana Kluksizma. Senator McAdoo, ki je zet bivšega predsednika Wilsona, je bil včeraj napaden po svojih političnih nasprotnikih, ki so kazali člansko karto Ku Klux Klana, ki je baje lastnina McAdooa. Senator je izjavil, da je članska karta ponarejena.
Za naš Kulturni vrt
Zadnja prireditev, ki jo ima letos organizacija Jugoslovanski kulturni vrt se bo vršila v nedeljo 28. avgusta v Puritas Springs parku. Ves dobiček od te prireditve gre v korist organizacije.
Puritas Springs park je najlepše zabavišče v Clevelandu, kjer se tekom leta zabava na milijone ljudi. Je jako pripravno za odrasle kot za mladinč. Uprava parka je letos za naše ljudi preskrbela, da bodo otroci imeli zastonj razne vožnje in zabave in to do tretje ure popoldne. Podrobneje o tem ste čitali že v našem časopisu.
Danes je naša naloga, da pokličemo naše zavedne ljudi k nedeljski slavnosti Jugoslovanskega kulturnega vrta v Puritas Spring park. Dva izleta v omenjeni park sta se že vršila, toda vselej so vremenski bogovi pokvarili pravo slavnost. V nedeljo pa gremo tja. pa naj dežuje ali naj pritiska sonce. V slučaju slabega vremena je dovolj ugodne strehe, da boste vsi našli varno zavetje. Pa tudi daleč ni. Kdor ve, kje je West Park, ta bo vedel tudi kako se pride v Puritas Springs park.
V nedeljo ni nobenega druzega izleta ali prireditve naših društev. To je kot nalašč, da se vsi lahko udeležite izleta v korist Jugoslovanskega kulturnega vrta. Saj smo ravno radi tega vrta postali poznani po vsej državi Ohio, ker smo ga s svojimi silami in s sodelovanjem ameriške kot mestne vlade zgradili in slovesno otvorili v pričo in v navzočnosti naših najboljših in prvih predstavnikov stare domovine.
Pridite v nedeljo v Puritas Springs park. Ne bo vam žal. Ob lepem ali nelepem vremenu, pridite vseeno! Zabave bo za vse dovolj, za mladino in starejše! Odbor Vrta se je tako izvanredno potrudil, da vam postreže, da boste gotovo priznali, da boljše postrežbe in zabave na prostem še niste imeli. Jako nam bo žal, ako bomo pogrešali naše prijatelje. Enkrat na leto se že lahko zberemo in prispevamo svoj majhen darček za naš prekrasni Jugoslovanski kulutrni vrt. Saj smo bili ravno mi prvi, ki smo ga izmed drugih bolj številnih narodnosti v Clevelandu odprli!
Pridite v nedeljo, da se skupno pomenimo o naših narodnih zadevah, da uganemo to ali ono, da vidimo slikovite narodne noše, in da storimo svojo narodno dolžnost, ki nam narekuje, da korakamo naprej v ljubavi do slovenskega naroda in naše nove ameriške domovine!
---o-
Veliki business se baje obrača od republikanske stranke in želi naklonjenost demokratov
Državljanska šola
Vs© one, ki se zanimajo za državljansko šolo opozarjamo, da .se prične s poukom o ameriškem državljanstvu v pondeljek 3. oktobra, 1938, v veliki dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave.
55. cesta. Pričetek pouka je ob 7. uri zvečer. Vse druge podrobnosti dobite v šoli direktno od učitelja. Poučeval bo kot običajno naš so-urednik Mr. Louis J. Pire, ki bo nastopil letos 30. leto, odkar je začel poučevati ameriško' državljanstvo. Pomnite, da državljanska šola ne bo več ob četrtkih, pač pa ob pondelj-kah.
Pivnica v hlevu
Zvezni tajni agent je so včeraj odkrili pivnico v nekem hlevu v ozadju poslopja na 5915 Thackeray Ave. Ko so vdrli v hlev so našli v njem mesto konj kakih 40 pivcev, ki so uživali — mun-šajn, katerega je natakar točil iz posode, ki je držala pet galo-nov. En "drink" je bil 5 centov. Zvezni agentje so pivce pregnali, bartenderja in neko drugo osebo so pa aretirali.
Konvencija groceristov
Na 11. septembra se vrši v Clevelandu konvencija Cleveland Retail Grocers Ass'n. Konvencija se ne bo vršila v kaki dvorani, ampak na jezerskem parniku. Od slovenskih trgovcev bodo sledeči delegatje: John Asseg, Frank Mullec, Louis Ur-bas, Joe Modic in Frank Knific. Ti so vsi člani kluba collinwood-skih groceristov in mesarjev.
* Povprečni Amerikanec, ki je na počitnicah v Parizu, potroši dnevno $11.45.
Washington, 25. avgusta. Potem ko je predsednik Roosevelt včeraj obsodil vmešavanje republikancev v demokratske primarne volitve, je imel senator Logan govor, tekom katerega je izjavil, da se veliki bizniški in industrijalni interesi skušajo vtihotapiti v demokratske vrste.
Senator Logan je dejal, da ima predsednik Roosevelt popolnoma prav, ko svari volivce pred onimi demokrati, ki so demokrati samo po imenu, v resnici pa držijo z velekapitalisti in skušajo izdati stranko.
"Vtikanje republikancev v de mokratske primarne volitve je nekaj nečastnega," je dejal se-
nator Logan, "in je brez primere v zgodovini ameriške politike. Očividno je, da nameravajo demokrati vrtati v demokratski stranki.
"Republikanska stranka je bila dvakrat pri narodnih volitvah silovito poražena, in ker ne more več do moči, se skuša vtihotapiti v ameriško javno življenje s pomočjo demokratov.
"Predsednik Roosevelt ima popolnoma prav, ko svari demokrate glede raznih kandidatov. On pozna ljudi in želi, da pridejo na krmilo vlade le osebe, ki so progresivnega mišljenja, ne pa zahrbtni republikanci," je dejal senator Logan.
Mladi Mr. černe
Preteklo sredo se je poročil Mr. Howard černe ,sin poznanega slovenskega zlatarja v Clevelandu Mr. Frank černeta in Miss Eleanor Papič. Poroka se je izvršila v cerkvi sv. Kristine v Euclidu. Mlademu paru naše prav iskrene čestitke!
Osma obletnica
Sv. maša zadušnica se bo vršila za pokojnim Antonom Ko-stanjšek ob priliki osme obletnice smrti pokojnega. Sv. maša bo darovana v nedeljo 28. avgusta ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni.
Med WPA delavci
Jacob von Wiegand, znameni- den ?25.00, polomljen in raz-ti nemški zrakoplovec, ki je te-kom svetovne vojne uničil 22
Poneverjen denar
53 let stari Italijan Charles Etari je včeraj priznal napram detektivom, da je poneveril $3,-100.00 neki laški operni družbi v Clevelandu. Operna družba je bila podpirana z delavskim denarjem. Etari je povedal policiji, da je denar porabil za glasbeno vzgojo svojega sina.
Obsojeni avtomobil
Sodnik Silbert je odredil, da mora Albert Kasmauskas, 1111 Ansel Rd., prodati svoj avtomobil za staro šaro, ali pa ne sme nikdar več voziti avtomobila. Kasmauskas je že dvakrat bil aretiran, ko je pijan vozil avtomobil, ki je star 16 let in ki ni
francoskih in angleških zrakoplovov, je danes WPA delavec v Monmouth, N. J., kjer dobiva $60.00 na mesec plače.
Konvencija vrtnarjev V Clevelandu se te dni vrši konvencija ameriških vrtnarjev. V mesto je dospelo nad 2,000 delegatov in njih prijateljev.
Zavore avtomobilov
Ta teden se je že 12,000 avto-mobilistov v Clevelandu posluži-lo izredne postrežbe, ki jo daje elevelandska policija, ko preiskuje zavore avtomobilistov, če so v dobrem redu. Najbrž bo policija nadaljevala s tem delom še en teden.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____Published daily except Sundays and Holidays_____
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta C3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 200, Fri., Aug. 26, 1938
Ali se bližamo boljšim časom?
Pretekli teden je minulo eno leto, odkar so delnice in bondi na borzi dosegli svoj višek v letu 1937, nakar so začele delnice tako ostro padati v ceni, da se je v deželi čutil pravi finančni potres. In od poletja leta 1937 so cene delnicam 'n raznim bondom padle skoro za polovico, industrijska podjetja so začela zapirati in brezposelnost se je zvišala za 60 odstotkov.
Zvezna administracija v Washingtonu je obdolžila ameriške industrije, da so nalašč vprizorle umetno depresijo, dočim so industrije odgovarjale, da so preobležene s tako visokimi davki, da jim ni mogoče več stalno poslovati. Dejstvo pa je, da pri vsem tem je trpel ameriški delavec, ki si je komaj nekoliko opomogel v letu 1937, ko je bil zopet naenkrat pahnjen od dela in vržen v naročje relifa.
Toda tekom zadnjih dveh mesecev se je začel položaj izboljševati. Dasi delnice nimajo še onih cen, kot so jih imele pred poletjem leta 1937 in industrijska aktivnost še ni taka, kot bi jo bilo želeti, pa vendar se pozna, da je nekoliko boljše. Tekom zadnjih dveh mesecev je zapustilo relif 250,-000 delavcev, kar je prvo ugodno znamenje. Vrnili so se k privatnim delom.
Ob priliki prve obletnice "recesije" se pač izplača,"da se ozremo na sedanji položaj, da doženemo ali je vračanje boljšega industrijskega položaja le kratek žarek v industriji ali se v resnici bližamo boljšim časom, ki bodo med nami vsaj za gotovo vrsto let.
Zdi se, da se tekom zadnjih dveh ali treh tednov boljši časi ne vračajo tako hitro nazaj kot je bilo pričakovati. Resnica pa je, glasom invetarijev velikih industrijskih podjetij, da je bilo odjemalcev zadnje mesece več kot pa blaga proizvajanega, kar je jasen dokaz, da se skladišča praznijo. Torej so morali zadnja dva meseca nekoliko več pro-ducirati kot običajno.
V časopisih mnogo beremo, kako se velike department trgovine hvalijo, da je prodaja dobra, neobičajno dobra. Če je to resnica, mora blago iti med javnost in skladišča se morajo izprazniti. Toda industrijska vodstva pripovedujejo, da je boljše čase čutila samo tekstilna industrija, ki je dobivala nekaj časa nenavadno velika naročila za obleke.
Toda ako želimo, da dobimo stalne boljše čase se mora položaj izboljšati v težki industriji. Predvsem avtomobilska industrija. Ta še precej počiva, dasi je zahteva po novih avtomobilih veliko večja kot se je pričakovalo. Tovarne pa niso mogle začeti še s polno produkcijo, ker spreminjajo stroje za 1939 avtomobilske modele, za katere vlada veliko zanimanje.
Boljše je v jeklarski industriji, ki je prva industrija v Ameriki. Naročila za vsakovrstno jeklo prihajajo dnevno, ne samo od avtomobilistov, pač pa tudi od gradbenih podjetij, kar je eno najbolj ugodnih znamenj. Gradbena industrija je bila ves čas skoro na mrtvi točki, in če si ta industrija opomore, tedaj ne bo minilo 6 mesecev, ko bo najmanj tri milijone brezposelnih na delu.
Ameriške železnice odlašajo z naročili. Te so skoro najboljše odjemalke ameriških industrij. Na leto naročijo za skoro $500,000,000 raznega blaga. Toda železnice odlašajo in odlašajo, in dokler njih naročila ne bodo v večjem številu prihajala v tovarne, ne moremo reči, da prihajajo boljši časi. Železnice so dober toplomer za ameriške delavske razmere.
Danes je brezposelnih v Amerrki 11,000,000, ali 4,000,-000 manj kot v najbolj strašnem letu 1933, ko je Roosevelt nastopil administracijo, toda 5,000,000 več kot lanska leto, ko se je v jeseni pojavila recesija. Ugodno znamenje pa je, da razne industrije izplačujejo dividende, torej jih davki še niso ubili.	_
Položaj kot vidimo je še vedno nestalen, nekje boljši, nekje enak kot je bil pred meseci, toda ugodno je, da ne nazadujemo, pač pa napredujemo. Da bi ta napredek bil nekoliko hitrejši, to je resna želja slehernega Amerikanca.
BESEDA IZ NARODA
Kaj pravile!
Prijatelju za god
Kdor ima pravega prijatelja ima zaklad. Že pregovor pravi da je prijatelj več vreden nego denar. Res je tako. Pravi prijatelj te ne <t>o nikoli zapustil niti ne v temnih dnevih, ko navadno ljudje človeka po navadi zapuste, ko se mu prične slabo goditi; samo pravi prijatelj mu ostanejo zvesti in teh je danes že malo, vendar so pa še tu in tam.
Vem, da že ugibate katerega da mislim. Moj sosed je. Tudi to veliko velja, če ima gospodar hiše dobrega soseda. Naravnost nesreča je za tiste gospodarje njihovega doma, kateri imajo zle sosede. Če ni sosed sosedu dober, je gospodarsko poslopje obeh manj vredno. Radi tega pišem te vrstice z veseljem svojem sosedu za god.
Bilo je v torek večer, ko sem šel k sosedu Mr. Jernej Knau-su, da bi ga, kakor vselej po navadi pred našo narodno prireditvijo, za nekaj poprosil. Kadar se nisem vedel kam drugam obrniti za pomoč v takih slučajih, sem vselej dobil pomoč pri Jerneju, ki nikomur ne odreče, kdor ga poprosi za pomoč. Naš kulturni vrt mu bo dolgoval veliko v tem, kar je on rade volje in brezplačno naredil za vrt.
Tudi ta večer sem šel tje, da bi dobil bogve vse kaj za v nedeljo za naš narodni piknik v Puritas Springs parku. Navadno je Mr. Knaus dal naj prvo njegov truk in potem še par mož in sam je delal najtežja in nerodna dela. Koliko je Mr. Knaus v tem naredil za nas lansko leto v* dežju in blatu, vemo le mi odborniki.
Knausova dvorana je nam odprta in svetilke gorijo na čast vrtu ZASTONJ in to ve-] likrat. Mr. Knaus takih stvari ne zapisuje in mi nič ne ponujamo. Toda, mi vemo in poznamo blago srce in dobro dušo našega dobrotnika Mr. Jernej Knausa.
Toda to, kar sem pisal do sedaj še ni to, kar je namen pisati. Mr. Knaus mi je pa na uho nekaj povedal: "Kaj ne veš, da imam v nedeljo 28. sam domače razveseljevanje?" "Kaj pa takega," sem rekel. "Ej, no, ali ne veš, da praznujem 70. letnico?" "Oho, tako torej. Bog Te živi!" »
Mnogo se zdaj govori o tem, če je bila konvencija precinkt-nih načelnikov zadnjo soboto postavna ali ne. Miller trdi, da je bila, Gcngwer, da ne. Po našem mnenju je kršil Gongwer parlamentarni red s tem, ker ni odprl konvencije, pozdravil navzoče in potem takoj dal za prvo točko dnevnega reda volitev konvenčne-ga predsednika in drugih konvenčnih uradnikov. To se godi na vsaki konvenciji, celo pri bratskih organizacijah. Gongwer se tega ni držal, je pač vedel, zakaj da ne. In prav tukaj je, kjer ga drži Miller za vrat.
£
Nekateri se zgražajo radi velikega ropota na konvenciji demokratskih precinktnih načelnikov. Pa to ni nič čudnega, saj so se demokrat je še vedno izkašljali, predno so prišli do zaključka. Ampak če kdo misli, da je bila konvencija republikanskih precinktnih načelnikov nebeška ohcet, se moti. Tudi tukaj so si voščili s pestmi dober večer in so zdravniki potem šivali zevajoče rane. Samo časopisje ne piše tako podrobno o tem, ker smo demokratje bolj važni.
Mr. Knaus je prinesel fla-šico od zida in mi je razložil vso stvar. Prav lahko mi je bilo njega razumeti, saj ga ni-kdo bolj ne pozna nego ravno jaz. Poznam ga pa po poštenosti in možatosti, po pravičnosti in značaju. Radi tega ga spoštujem od pete do glave in spoštovati ga bi moral vsak naš rojak! Vse to zamorem trditi jaz, ker sem bil vsa leta mojega življenja v Ameriki njemu najbližji sosed in Mr. Knaus je bil tudi moj sotrgo-vec in družabnik, ki je to naredil v času, ko sem ga potreboval, da mi je v težkih dneh pomagal.
Ko to pišem, ne gledam Mr. Knausa samo v tem, kar je bil on meni, gledam ga tudi v tem, kar je bil on tudi drugim kot dobrotnik, kar vem o njem sam in o čemur sem prepričan. Mnogim se ne vidi na očigled, da je Mr. Knaus to, o čemur pišem jaz in sicer brez njegove vednosti in vem, da pišem proti njegovi volji. Mnogi sodijo Mr. Knausa drugače. Mr. Knaus je mož, ki je naravnost in še preveč odkritosrčen. V njem ni zvijače. On ne misli drugače kakor tudi pove in
ravna. Mr. Knaus vas ljubi, ko boste morda vi mislili, da vas on sovraži. To se pa pokaže največkrat ravno tam, ko nekdo pride in poprosi pomoči. Mr. Knaus je eden tistih, ki si je moral s trudom in delom ustanoviti svojo družino in streho in to le na pošten način. Špekulacije on ni nikdar poznal. Lahko je kdo o njem sumil in mislil drugače, da je zelo varčen, da je zelo previden itd. Toda takih gospodarjev bi mi dandanes zelo potrebovali, takih Mr. Knausov bi moralo biti dandanes med nami veliko. Toda, kakor sem omenil odzgoraj, Mr. Knaus je mož odkrite besede. Ko so prišli k njemu, da bi dobili pomoč, bilo v denarju, bilo da jim je podpisal noto, bilo da jim je storil kakšne druge usluge, jim je Mr. Knaus naj prvo naredil pošteno pridigo. Podal jim je to iz izkušnje življenja: varčnosti, delavnosti, previdnosti in vztrajnosti. Knaus je hotel s tem povedati možu nauk, kako da naj ravna, da si bo pomagal iz zadrege in da bo napredoval. Mr. Knaus je rekel takole: "Ti, prijatelj, jaz bom podpisal noto za tebe, toda, veš, ti boš moral to noto plačati. Jaz ti le pomagam, da si pomagaš ti naprej. Ti boš moral toliko in toliko deja-ti na stran in odplačevati, če mi tega ne obljubiš, je bolje, da ne greš ti in s teboj jaz v dolgove. Preračunaj dobro in preudari l"
Na ta način je Mr. Knaus pomagal številnim ljudem in jih je naredil dobre in previdne gospodarje zato, ker je bil sam eden od teh. Če kdo išče v Mr. Knausu napake, naj jih poprej poišče sam na sebi iste. Vsi smo ustvarjeni tako, da si želimo pomagati naprej; kdor tega ne dela ni pameten človek, če izvzamemo one, ki so I se zaobljubili služiti edino Bogu in jim je vseeno kako tu na svetu žive. Tudi Mr. Knaus je moral gledati za svojo veliko družino. Rojen za delo se je zavedal svojega cilja. Če je kdo od vseh pionirjev v Ameriki več dela naredil, je uganka. Mr. Knaus je 70 letnik, v sredo je bil njegov godovni dan in je 70 let star Pri tem pa 46 let bivajoč v Ameriki, v kateri je strogo spolnjeval tisto prisego, skozi katero so ga pripustili v Ameriko namreč, da je prišel sem zato, da bo delal in da bo pošteno živel v Ameriki.
Da, Mr. Knaus, klobuk vzamem z glave Vašemu pionirskemu delovanju; Vašem previdnem gospodarstvu in Vaši dobri volji vsakemu pomagati in vsakega podučiti, da bi bil dober in previden gospodar! Nobena moja tu zapisana be-steda ni naj manj e prisiljena, vse besede gredo iz srca. Le zadosti se izraziti ne morem, kar bi se izrazil tako rad, kar mi narekuje srce. Če kdo drugi Vas tako ne ceni kakor Vas cenim jaz, je to le to, ker vas tako ne pozna kakor jaz. Večjega pionirja med nami ni, kakor ste Vi! Ko skoro vse propada, stojite Vi trdno! Ko so si drugi mnogo pridobili, na mnoge tudi nepoštene načine, ste Vi mož, ki ste z rokami in trdim in neprestanim delom ustvarili to, kar danes lastuje-te. Kar lastujete Vi, je nam vsem Slovencem v čast! Prva je stala slovenska dvorana v Clevelandu na ime našega rojaka Mr. Jernej Knausa. Moje trgovine so se povspele v vaših poslopjih in Vi ste mi šli drage volje na pomoč! Ko sva se razšla, ste Vi odstopili tudi drage volje, da bi jaz
lahko sam napredoval. Vse in vedno ste pošteno naredili in zato je treba dvigniti klobuk pred možem, kakoršen ste Vi, Mr. Knaus.
Mr. Knausa je ,pa v življenju ves čas spremljala prav njemu enako skrbna in dobra gospodinija. Žena podpira tri vogale! Pri Knausovih bi tega ne bilo potreba, toda srečna je hiša, kjer sta oče in mati združena v gospodarskem ozi-ru.
Niso pa bile posejane z rožicami vsa pota Mr. Knausu. Vse je rad prenesel in pretrpel, da je bilo za druge v soglasju. Največji udarec za njega je bila bančna poslovnica, ko je banka vrata zaprla. Nikdar v življenju ne bi Mr. Knaus nikogar vprašal, da naj vloži denar v banko, če ne bi on vedel in bil v dnu srca prepričal, da bo tisti človek denar tudi iz banke dobil. Banka je bila v njegovemu poslopju, Mr. Knaus je bil tudi bančni direktor, toda Mr. Knaus je glede banke tako nedolžen kakor otrok, ki še hoditi ne zna. Njegova vedna skrb je bila varnost za druge, toda Mr. Knaus ni bil vedež, pa tudi ni bil poklican in odgovoren kot direktor, da bi vedel kaj bo prinesla špekulacijo velikih finančnih magnatov, ki so zakrivili bančni polom. Mr. Knausa je banka udarila, kakor je udarila vse druge poštene može, ki so imeli dober namen za ponosno narodno podjetje.
Še druge težave so zadele ta častitljivi -par! V družino je posegla bolezen. Vse so morali vzeti za dobro, kar je nanje prišlo in danes so, rečem vsi, prav vsi pod streho Knausove hiše srečni in zadovoljni. Hiša brez križa pomeni nesrečo pozneje, kjer se pa oglasi še zlo in je to zlo hvaležno sprejeto, tam bo zarosilo veselje nekdaj.
Tako Mr. Knaus1" ki je 70 letnik in je šel skozi toliko trpkega dela in skušenj pošteno in neustrašeno zaupajoč na svoje roke in na Boga in njega pomoč, tak se ne vara! V imenu moje družine Vam in družini iskrene čestitke!
Anton Grdina. --o-
ST. CLAIR RIFLE CLUB
Piše tajnik
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da klub opusti svojo strelsko vajo v nedeljo 28. avgusta iz razloga, ker priredi Lorain Rifle klub svoj letni piknik in je bilo sklenjeno, da se udeležimo njih piknika, člani se snidemo ob £ni popoldne pri Jack Sušlu na 1301 E. 54th St. Od tam se potem skupno odpeljemo v Lorain. Kdor nima svojega vozila, naj bci gotovo o pravem času na mestu, pa se bo dobilo prostor zanj.
Tem potom opozarjam tiste člane, ki imate listke za prodajat, da iste gotovo prinesete s seboj. Tisti pa, ki ne gre na piknik, naj iste vrne tajniku najkasneje do nedelje opoldne. Prosim člane, da to upoštevate. -o-
Slike v Euclidu
Prva slika bo pokazala življenje bivšega predsednika Zed. držav, Theodora Roosevelt a. Druga slika bo pokazala ameriške legionarje, ki so korakali v veliki paradi, ko se je vršila konvencija v Clevelandu. Dalje bo do slike iz Velike jezerske razstave, kjer so naše slikovite narodne noše.
Dalje boste videli naše domače vrtove, družine in razne povorke. Dalje slike iz Lemon-ta in Willarda, kjer de velika slovenska farmarska naselbina. Bodite uverjeni, da bo predstava sijajna in zanimiva. Kazanje slik bo spremljalo petje in godba.
Torej ne pozabite priti danes večer v Roosevelt šolo na 200. cesto, ki se nahaja poleg Starmanove mlekarne. Pridite vsi, ker nikomur ne bo žal. Pozdrav!
Frances Rupert
Balincarske tekme
Euclid, O.—Danes zvečer, 26. avgusta, se bo vršila velika slikovna predstava v Roosevelt šoli na 200. cesti. Predstava bo sestavljena iz važnih in zanimivih slik iz domačega življenja, kjer boste videli velike parade, slikovite narodne noše, raznobojne uniforme, in sicer iz Amerike in starega kraja. Videli boste, kako žive v starem kraju naši ljudje ter bodo tako prišli spomini nazaj v naša mlada leta.
Vse to bo Mr. A. Grdina pokazal iz prijaznosti pod avspico kadetuij podružnice št. 14 SŽZ. Vstopnina bo prav majhna, 25c odrasle in 10c za otroke. Ves preostanek je namenjen za kulturni vrt. Zato prosim, da se udeležite v velikem številu.
V nedeljo 28. avgusta so se zopet namenile članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem, da priredijo balincarsko tekmo. Tekma se prične točno ob 1. uri popoldne in po končani tekmi se vrši prosta zabava v spodnjih prostorih SDD.
Pri zadnji tekmi, ki se je vršila 10. julija, je bila čam-pionka Mrs, Rose Vatovec in sedaj se zopet pripravlja, da odnese prvenstvo. Čas je zopet, da bi bila zmagovalka "Miss," torej se moramo res za^ vzeti, da zmagamo.
Dobro so se dajali naši ju-trovski fantje in možje s stranko iz clevelandskega hriba v tekmi, ki se je vršila 14. avgusta v Maple Heights, kakor je bilo že poročano. Res dobro znajo naši fantje Laddie Mez-gec, Milan Valenčič in Andy Marč in so dobro obdelali balin-ček. Naše stare korenine pa znajo balinček tako komandi-rati, da Francetu ne pomaga ne kletev ne jok. Francetu se pač ne dopadejo mojstri balinčka ■Joe Bubnič, Tony Počkaj in John Krševan. čestitamo našim vrlim igralcem, ki tako častno zastopajo našo naselbino, obenem pa naše sožalje Francetu. Svetujem mu, da si, kot so rekli, res iz stare domovine naročijo balinček, da bo potem njih last, kajti kot izgleda drugače ne bodo imeli balinčka.
Še enkrat opozarjam članice, da so točno ob določenem času na prostoru, da se prične pravočasno s tekmo. Pozdrav' Ančka Traven.
Za kulturni vrt
Cleveland (Newburg), O.— Cenjenemu občinstvu iz New burga se naznanja, da se pri redi velik piknik dne 28. avgusta, to je prihodnjo nedeljo, v Puritas Springs parku. To bo piknik vseh piknikov. To bo nekaj izvanrednega, ker kaj takega se ne priredi vsak dan in tudi ne vsako nedeljo. To bo dan vseh Slovencev in zato se imenuje slovenski dan.
Vabljeni ste vsi rojaki Slovenci ta dan v Puritas Springs park, ker tu se bo vršila ogromna prireditev in za vse bo preskrbljeno, za žejne in lačne, za plesaželjnd mladino bo igrala dobra godba slovenske in ameriške poskočnice. Videli bomo naša dekleta v sijajnih uniformah, ko bodo korakale v krasnih skupinah. Samo ' to bo privabilo na tisoče drugih narodnosti, da bodo videli cvet naših deklet lepo v sklenjenih vrstah korakati. Kdo bo rekel, da jih ne bo šel pogledat v nedeljo v Puritas Springs park?
Tudi žogometna igra bo tam. Nastopili bodo SDZ igralci in
mi se bomo pri tem zelo zabavali.
Pa še nekaj! Dobre govornike vsak rad sliši in tam bo nekaj višjih glav nastopilo v slovenskem in angleškem jeziku, vsi dobri govorniki.
Kuharice od štirih fara bodo pripravile vsega zadosti, kar vam bo srce poželelo. Ohaj-čan pride prvi tje. Saj ga poznate ohajčana, ki je iz Geneve doma. Pa prav izvrsten je in se vsakemu prikupi, ker ima lep duh. In o j a, špaga bo seveda tudi tam in polni truki hladilne pijače. Večje število perutnine bo dalo življenje za ta slavnostni dan.
Dragi prijatelji! Kaj bi vam še več našteval. Saj vidite vsak dan v Ameriški Domovini lepe dopise in vabila. Že iz tega se vidi, da bo res lepo in veselo tam. Vse se pripravlja za nedeljo, da pohiti v prijazni Puritas Springs park. Rojaki Slovenci, zavedajmo se, da bo to res naš slovenski dan. Odbor, glavni in pomožni, to je od vseh štirih okrožij, se zelo trudi 'in vedno deluje za ta naš krasni kulturni vrt, da bi bil res kmalu plačan. Zadnje čase vas nismo nadlegovali, toda sedaj vas pa lepo prosimo, da pridete na to prireditev, ki je res za vse Slovence, v korist nas vseh.
Kadar vas je organizacija kulturnega vrta vabila, ste se vsi zavedni Slovenci res lepo odzvali. Hvala vam za to. Upamo, da boste tudi sedaj prišli na to prireditev in nam pomagali pri tej stvari za namen, za katerega delujemo vsi.
Za ta veliki dan nam je vodstvo tega parka dalo na razpolago več tisoč prostih vstopnic za mladino, da se bo zabavala po svoji ljubi volji. Te vstopnice sem jaz razdal pri vseh naših newburških trgovcih, kjer jih dobite zastonj, samo vprašajte zanje. Naj gredo otroci z vami, da se bodo v parku vozili in zabavali na raznih pripravah. Pojdite tje že opoldne, ker mladina se rada zabava tam. S temi vstopnicami ima mladina prosto vožnjo na raznih zabaviščih samo do treh popoldne.
Kako se pride tje? Vzemite Lorain karo na Public Square. Na W. 89. St. izstopite in vzemite avtobus, ki pelje naravnost v Puritas Springs park. Kdor ne bo šel k trgovcem po listke za proste vožnje v parku jih lahko dobi pri meni doma, ali v parku.
Še enkrat, dragi rojaki, apeliramo na vas, da se udeležite tega slovenskega dne v nedeljo, ker je ta dan namenjen za vse Slovence. Pokažimo, da nam je res pri srcu naš narodni vrt, za katerega se vrši ta prireditev. Pozdrav vsem podpornikom tega kulturnega vrta.
Anton Meljač, tajnik.
IZ PRIM0RJA
—Krava je ubila pastirja. V Dolnji T rib uši je pred dnevi 53 letni pastir Anton Škvarča gnal na pašo čredo živine. Ena od krav pa je med potjo zbezljala in pastirja nevarno nabodla. Moža so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
— Pri kopanju se je smrtno ponesrečila. V Grljanu pri Trstu se je do smrti pobila 13-letna Anica Furlanova s Pro-seka. V družbi z več dekleti se je šla kopat. Na nekem prav plitvem mestu je skočila v vodo ter zadela s hrbtom ob kamenje na dnu vode. Pri tem si je nevarno poškodovala hrbtenico. Nemudno so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, vendar ji zdravniki življenja niso mogli več rešiti.
ŽUTI
To nemškem izvirniku K. Maya
!|
:mti:ii;iii»imm
Spustil je roko s samokre-j novi pečini mesto v Glogovi-som, odskočil ter butnil ob ku?"
Manah el-Baršo, ki je stal za
njim.
Sunek je bil tako močen, da je Manah el-Barša odletel za nekaj korakov in prišel na rob prepada. Omahnil je.
Zaman je dvignil nogo, da bi skočil nazaj. Zaman je grabil z rokami po zraku, — izgubil je ravnotežje. "Allah — Allah — All —!" Izginil je črez rob podvese. Hip pozneje je zamolklo udarilo njegovo truplo ob skale na dnu soteske.
Groza nas je prevzela. Nobeden ni rekel besede, nemi in smrtnobledi smo strmeli nekaj trenutkov na mesto, kjer je izginil Manah el-Barša v skalno globino. Halef je prvi našel besedo. "Allah ga je sodil —!" je pravil. "In ti, Barud el-Ama-zat, ti si kriv njegove nesreče, ti si ga sunil —! Proč z nožem, sicer zletiš za njim!"
"Ne bom! Streljaj, pa moj nož boš tudi okusil!" Planil je in zamahnil. Halef bi bil lahko streljal, pa ni. Odskočil je, obrnil puško in sprejel nasprotnika s kopitom. Nezavesten je padel, zvezali smo ga z njegovim lastnim pasom.
Ostal nama* je še Junak. Še vedno je sedel kakor oka-menel in z razkrečenimi prsti. Morebiti je izpočetka še upal na rešitev. Ko pa je nazadnje sam ostal z dvema nevarnima nasprotnikoma na ozkem pomolu ob robu prepada, ga je obšla smrtna groza. Nikak junak ni bil.
Proseče mi je molil roke. "Effendi, prizanesi —! Nič vam nisem storil! Saj veš, da sem vaš prijatelj!"
"Ti — pa naš prijatelj? In •še vedeli bi naj, da si, praviš?" "Saj me poznaš!" "Tebe —?" sem se delal-nevednega.
"Saj ste bili pretečeno noč pri meni —!" "Kdo pa si?" "Junak sem, oglar." "Ti da bi bil Junak —? Tega ne verjamem! Podoben si mu sicer, je res, posebno glede na snago. Prav tak umazanec si namreč ko Junak. Junak pa nisi!"
"Sem, effendi, sem! Saj sam vidiš! Ce ne verjameš, pa vprašaj hadžija, svojega spremljevalca!"
"Ni mi ga treba vprašati, nič boljših oči nima ko jaz. Junak je šel davi v Glogovik po sol, zato ne more biti na Šejtanovi pečini, ki leži vprav v nasprotni smeri!"
"Tisto ni bilo res, effendi!" "Njegova žena mi je pravila in njej verujem več kot tebi. Da si res Junak, ki nas je sinoči gostoljubno sprejel, bi ti prizanesel že iz hvaležnosti Ker pa je dokazano, da Junak ne moreš biti, te bomo prav ta. ko strogo in neizprosno kazno. vali kakor tvoje čedne bratce, ki so nas mislili ubiti. Z njimi vred boš visel na enem tehle prelepih dreves."
Moja grožnja ga je na mah vzdignila. Skočil je na noge in v bledi grozi kričal:
"Effendi, nič, prav nič ni dokazano! Res sem Junak in vse ti bom povedal, kako je bilo včeraj, ko so prišli tile zločinci k meni, kaj so govorili in kaj so mi naročili. Saj ne boš cbesil človeka, ki te je prijazno sprejel pod streho!"
"No, pod Junakovo streho vobče nismo šli in o prijaznem sprejemu ni bilo nič slišati.
Ampak če si res Junak, — kako pa da sediš tule na Šejta-
"Ker — ker sem semkaj šel po sol."
"A tako! —! Zakaj pa si naročil ženi, naj nas nalaže?"
"Saj ni bilo zlagano —! Saj sem mislil iti v Glogovik, pa — pa mi je spotoma prišlo na misel, da — da bi šel na Šejta-novo pečino —," je jecljal.
"Nikar ne laži! Šel si 'na Šejtanovo pečino, da bi dobil svoj delež na plenu! Kdor ni poleg, ne dobi nič, tako si sam pravil. In še obžaloval si, da boš moral peš hoditi, ker ti je tisto noč medved raztrgal konja."
Zavzet me je gledal.
"Effendi, konakdžija ti je ^se povedal, kajne? Prevaril nas je, izdal —!"
Nasmehnil sem se mu.
"Pa tudi sam si se sedaj le izdal in priznal, da si se tudi mislil udeležiti napada!
Vse vem. Napasti ste nas mislili, celo tisti prači tamle si posodil Aladžijema! In če bi vam napad na Šejtanovi pečini ne uspel, pa bi nas naj oglar Šarka vtaknil v jamo draguljev in nas zadušil v di-
Iz Jutrovega
V	soboto 20. avgusta je bil odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico v svrho težke operacije daleč naokrog poznani Frank Mezgec. Prijatelji in znanci mu želimo hitrega okrevanja, da se čim prej vrne v našo sredo zdrav in vesel, da jih bo še malo zatrkljal, predno se zaključi balincarska sezija. Ta šport on zelo ljubi in je tudi dober igralec. Zato ga bomo nekaj časa zelo pogrešali.
Gospodinjski klub SDD je imel tekmo na 1. julija. Takrat se je šlo za prevenstvo. Zmagovalka je bila dobro poznana in agilna pri klubu, Mrs. Rosie Vatovec, druga je bila pa Mrs. Jennie Konestabo.
V	nedeljo 28. avgusta pa priredijo žene in dekleta še eno tekmo ter vabijo cenjeno občinstvo, da jih pride opazovat, kako jih bodo vrtele.
pijonka na Prince Ave., naj bo pa še šampijon. Samo da ne bo potem kdo mislil, da sta mož in žena, ker imata slučajno oba enak priimek. Ampak ne verjamem, da bi Tone tako lahko prišel do zmage, ker so še drugi tiči, ki imajo prav tisto slabost v srcu. (Kako bo Tone zmagal, ko ga vzame tri dni, da kroglo pobere. Razen, če bo koga najel, da mu bo kroglo v roko dajal. Za to bi bil jako pripraven France s hriba, pa si nista z Vatovcem nič kaj na roke, kot sem slišal. Jaz dam Vatovcu sedem naprej, pa bom še eno roko v žepu držal. Op. Jak)
Ko je prišel oskrbnik Slovenske delavske dvorane na 14. avgusta v prostore SDD, je zaslišal v tistem prostoru, kjer se nahaja skladišče za tistih 32 krogel in 4 balinčke, neko ropotanje. Ko gre bližje potem, ko si je pogladil lase, ki, Na 4. septembra se pa Jut- so mu silili proti nebesom, je trovci udarijo med seboj in ropot prenehal. Ko se je pa sicer za prvenstvo. Zmagovalec odstranil, je zopet začelo ropo-bo dobil krasno darilo, ki ga tati. Gre zopet nazaj, pa je zo-bo lahko nosil vsak dan do pet prenehalo. Kaj neki to po7
mu.
Povesil je glavo. Prepričan je bil, da mi je res konakdžija vse povedal.
Konakdžija mi seveda ni ničesar izdal. Sam sem vse zvedel, ko sem prejšnjo noč prisluškoval njunemu pogovoru. Ni se mi zdelo potrebno, da bi mu popravil njegovo mnenje.
"Povej, odgovori, po kaj si prišel na Šejtanovo pečino! Tvoja usoda je v tvojih rokah! Sam si boš spletel vrv, ki te na njo obesimo, ako boš spet lagal."
Molčal je nekaj časa pa dejal:
"Da, napasti so vas hoteli! Toda povem ti, jaz načrta za napad nisem zamislil!"
Nasmejal sem se mu.
"To vsaj ti rad verjamem! Topot se nisi zlagal!
Ampak dovolj drugih grehov imaš na vestU. Vedel si za napad, pa nas nisi posvaril! In hitel si naprej, da napoveš naš prihod in da zanesljiveje dobiš svoj delež. Tega ne moreš zani kati!"
"Konakdžija me je grdo očrnil, kajne?"
In če bi tudi bil, bi njegove besede za mene ne bile me-rodajne. Sam imam oči in ušesa, da vidim in slišim, kar moram vedeti. In zato tudi brez konakdžije vem, da sicer načrta nisi ti izmislil, da pa si vendarle tudi član čedne družbe, ki nam streže po življenju.
Sicer pa se ne utegnem pečati s teboj. Odloži nož pa daj roke sem, da ti jih zvežemo!"
Ves prestrašen je jeknil: "O, ne ne —! Vse storim, kar hočeš! Le obesiti me nikar!"
"Ne vem, s čim bi mi ustregel —. Vseeno mi je, ali živiš ali visiš na drevesu."
Hladno in malomarno sem govoril.
Blazen strah pred smrtjo ga je popadel in ko mu je še celo Halef vzel nož iz usnjatega pasu, je kriknil:
"Ne more ti vseeno biti, effendi! Mnogo ti lahko koristim, če me pustiš živeti!" "Kaj ?"
"Vse bi ti povedal, kar vem!" "Ni mi treba praviti, sam vem vse.
Pravim, da se ne utegnem tod muditi radi vas. Pobesil vas bom pa bo! Suef in Aladži-ja že čakata. Ne vem, zakaj bi naj prav tebi prizanesel." (Dalje prihodnjič)
smrti. No, Maplehajčani in Garfieldčani, le pridite pogledat, da se naučite in boste videli, kako se balina, kjer samo eden komandira in tisti moi-a znat. Komanda, pa ko-rajža velja.
Torej vabimo vse balinarje iz Clevelanda na 4. septembra. Ako nam bo pa dež nagajal, se tekma vrši v pondeljek na Delavski praznik. Tone Vatovec pravi, da bo prišel na dan z vso svojo zmožnostjo, da bo dobil tisto darilo, ker bi mu zelo pasalo. Od moje strani je odveza in O. K. Ker je že šam-
meni, si misli naš pridni oskrbnik, pa ne da bi se mačke vadile v balinanju. Pogleda v vsak zaboj, pa vseh štirih ba-linčkov je manjkalo.
Našemu oskrbniku je postalo samih skrbi kar slabo, ko začne premišljevati, kje bi bili balinčki.
V tem pa pride Gašper Segu-lin in ko vidi oskrbnika tako prepadenega, ga vpraša, če mu je slabo. Oskrbnik pa komaj dahne iz sebe, da je nekdo vse balinčke ukradel.
"E kaj, ukradel jih ni nihče, ampak bo najbrže to, da
so balinčki slišali o sijajni bodočnosti na clev. hribu, ki jo je naslikal France, in so od-rajžali tje v paradi."
Vendar začneta s skupnimi močmi preiskovati zaboje in prav na dnu najdeta pet ba-linčkov, štiri prave in enega penzijonista. Ker je bilo vseh pet tako tesno skupaj, je naš Gašper ugotovil, da so imeli konvencijo radi tekme v Maple Hts. Kot se je po tekmi videlo, so sprejeli konkreten predlog, da še naprej ostanejo na Ju-trovem kjer jim ni hudega in imajo izgovorjen kot do smrti s primernim preužitkom. Pozdrav vsem balinarjem in ba-linarcam. foseph Bartol --o-
Euclidčani, pozor!
Euclid, O. — Doba počitnic gre polagoma proti koncu, kakor tudi izleti v prosto naravo. Zato pa priredi Jugoslovanski kulturni vrt še en izlet v prosto naravo v nedeljo 28. avgusta in sicer v Puritas Springs park, ki se nahaja na zapadni strani mesta. Za otroke bo pro-
bela prav izvrstna godba. Vr- element v kitaJski republiki, ki
šil se bo ples v narodnih nošah, kar bo nekaj sijajnega. Pečene kokoši se bodo lahko dobile za samo 5c in tudi druge lepe stvari za isto ceno.
Ker je ta prireditev kulturnega vrta, bodo tudi naše vrt-narice prišle v poštev. V parku se bo dalo nagrade za najlepše šopke cvetlic, katere ste natrgale na svojem vrtu. Posebni sodniki bodo sodili in ocenili vaš pridelek domačega vrta.
Da pa vam ne bo treba biti žejen in lačen, bodo pa za to skrbele izvrstne kuharice in izvežbani natakarji. Za red in varnost bodo skrbeli pa naši mladi skavti.
Za obilno udeležbo ste prijazno vabljeni, še posebno jaz vabim Euclidčane, da poseti-te ta vaš piknik v nedeljo v Puritas Springs parku.
Frances Kosten -o-
Italija skuša posredovati na Kitajskem
London, 23. avgusta. Neki an-sta vožnja na nekaterih vozi- gleški diplomat naznanja, da je lih v parku. Zabave bo pa za Italija začela z resnimi poskusi
je pripravljen deloma odnehati, ako Japonska prekine vojno.
Ogrska se bo lahko zopet dobro oborožila
Bled, Jugoslavija, 24. avgusta. Tu se je vršila včeraj konferenca diplomatičnih zastopnikov Male antante, Jugoslavije, Romunske, čehoslovaške. Navzoči so bili tudi ogrski državniki. Na zborovanju se je sklenilo, da se omili Trianon pogodba, ki prepoveduje Ogrski imeti več kot 15,000 vojakov. Ogrska se bo lahko zanaprej oborožila po svoji lastni volji pod pogojem, da sklene pogodbo z državami, ki pripadajo Mali antanti, v kateri pogodbi se mora Ogrska slovesno zavezati, da ne bo nikdar napadla države čehoslovaško, Jugoslavijo ali Romunsko. Ogrska namerava zvišati število svoje armade od 15,000 na 50,000.
vse dovolj. Odbor je v ta namen preskrbel vsakojake igre in zabave, kot žogomet, dirke za otroke in odrasle, nastop vežbalnih krožkov in narodnih noš. Tje bodo prišli tudi naši rojaki, ki so se vrnili iz domovine. ki bodo oddali pozdrave in darila prijateljem in znancem. Govorile bodo tudi izlet-nice Slovenske ženske zveze, ki so se pravkar vrnile iz domovine, katere bo zanimivo poslušati.
Tudi zavrteli se boste lahko
posredovati v japonsko-kitajski vojni, da se doseže mir med Japonci in Kitajci. S pogajanji se bo začelo takoj, ko pade sedanje začasno kitajsko glavno mesto Hankov. Italija je začela s pogajanji potem, ko je Anglija naznanila, da so bili vsi dosedanji tozadevni poskusi brez uspeha. Italiji se je že toliko posrečilo, da je napotila bivšega kitajskega ministerskega predsednika Vang činga, da je odpotoval v Tokio, kjer se bo posvetoval z japonskim ministerskim pred-
prav po domače, za kar bo skr- sednikom. čing zastopa mirovni
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Farma obsega 99 akrov, jako rodovitna zemlja. Nahaja se ob tlakani cesti Route No. 545 v Trumbull county, v sredi slovenske farmarske naselbine. Ima okoli 20 akrov vinograda. Jako lepa hosta, skoro vse obdelano, rodovitna zemlja. Hiša in druga gospodarska poslopja. Cena je jako nizka. Za nadalnje podatke se obrnite na Leopold Kush-lan, 6411 St. Clair Ave. (206)
Prodam za gotovino
North American bančno knjižico. Svota je $3,500.00. Andrew Tonejc, 6600 Bliss Ave.
Pohištvo naprodaj
Grand kuhinjska peč, dve postelji, trije komadi za front sobo. Jako poceni. Vprašajte na 6218 St. Clair Ave.
Soba
se da v najem enemu moškemu. Kopališče in telefon. Vprašajte na 5904 Prosser Ave. (201)
Hiše naprodaj
Hiša 5 sob, vse spodaj, kot nova, lot 50x150. Cena $4,500. Samo $1,000 gotovine. Hiša pet sob, furnez, kopališče, dve garaži, cena $4,200. Gotovine $1,000. Blizu 185. ceste. Hiša 5 sob, vse spodaj, furnez, kopališče, garaža, cena $2,600. Gotovine $1,-200.00, drugo po $13.00 na mesec. Blizu 185. ceste. Vprašajte pri
Louis Petrich
18613 Kewanee Ave. Tel. KEnmore 3198-W. (po drugi uri popoldne)
"Škrjančki"
(Piše Ančka Traven)
V lepi ameriški Ljubljani, v Euclid, Ohio, kraljujejo "Škrjančki." Prosta narava, drevje in cvetje je pač ugoden kraj za te mlade pevce, ptičke, "škrjančki" so mladinski zbor, ki je bil ustanovljen 30. septembra 1934. Od ustanovitve do sedaj so priredili sedem koncertov, več iger s petjem in lepo število pevskih nastopov za druge ustanove ob raznih proslavah. Sodelovali so pri vseh treh skupnih koncertih in tako tudi letos.
Prva pesem, katero zapojo škrjančki sami je:
SKLADNO V ZBORU Pet pedi, pet pedi, kuku, čiv, čiv . • •
Vsak bi nam povedal rad, da je še živ.
Kavka in vrane se tudi zglase, pesem škrjančevo kar zaduše
Mi pa srno združeni—eden za
vse,
pesem ubrana iz grla nam gre. Lepa je pesem in blago doni, kadar kot en zbor zapojemo vsi
Pesnik Etbin Kristan, kakor
je razvidno iz pesnitve, daje veliko prednost Škrjančku, to je mladini. Dobro razume težnje in zapreke mladine, da bi narod ves tako čutil z mladcem kot pesnik v "Skladno v zboru" bi še lepše donela pesem. Mesto da bi se ves slovenski Cleveland zavzel in podpiral te vele-pomembne skupine, namreč mladinske zbore, se pa najde veliko število hudoželjcev, ki skušajo zadušiti pesem mladine. G. Kristan čuti to nasprot-stvo in zato obenem škrjan-čkom polaga na srce, naj bodo "eden za vse" združeni tako ne samo v pesmi, pač pa v vsakem oziru, ker že stari pregovor veli "v slogi je moč."
BRATSTVA ZNAK
Po širokem svetu—
brate sem iskal—
Oh, kako jih bom spoznal?
Mar po znakih zlatih? Mar mi brat je človek vsak, ki na prsih nosi bratstva znak?
Ne po zlatih znakih! Znak bratstva pravega ne blešči na suknji se. Znak bratstva pravega v srcu, misli je.
Take jaz $em našel brate: Sto in sto in sto. Bratje—misel ena; bratje—težnja ena, čista kot kristal; bratje cilj nas vseh je, en svetal.
Pravi bratje ne klečijo, pravi bratje ne ječi j o. Glavo brat pokonci nosi, on zahteva, nič ne prosi.
Pesmi ni potreba nikake razlage. Komponist je izlil v njej nekaj čisto svojevrstnega. Glasovi potujejo drug za drugim prav kot mi zernski potniki. Potem preide v veliko disharmo,-nijo pri besedah "Mar mi brat je človek vsak?" Nato se lepo razvije v blago harmonijo, nakar zopet preide na potujoči ton. To pesem je spisal Ivan Molek iz Chicago, 111., in je škr-jančkom lepo razložil, kaj res je bratstva znak in mladi pevci in pevke so že pri prvi vaji pokazali, da 18. septembra v lepem petju z pomembnim pred-našanjem pojasnejo javnosti "kako se brata spoznati da."
diji. Naj že omenim, da vse pesmi, ki se bodo izvajale od pesnika Kristana, je pesnik napisal v par dneh, na prošnjo komponista in to namenoma za ta koncert. Torej pesem "Skladno v zboru" še ni bila nikjer priobčena, ker je čisto nova in tako tudi
GOR NA VRH Strumno mi korakamo čez plan. Onkraj hriba sije beli dan, onkraj hriba vse cvete, dehti, kar čez hrib udarimo jo mi.
Strma pot ne plaši mladih nog. Tukaj pretesan je pusti krog; velik svet je videti z gore, pohitimo bratje in sestre.
Pohitim ogledat širno plan in gore, ki nosi jih ravan. Tam se nam ogrejejo srca in odpro lepote vrata vsa.
Samo še tri tedne je do koncerta Združenih mladinskih pevskih zborov, torej ako si še niste nabavili vstopnice se vas opominja, da jih sedaj. Prvič v zgodovini bodo naši, takorekoč domači talenti v tako lepem šte-
Proda se
skoro nov, malo rabljen Terra-plane Hudson avtomobil. Model leta 1937. Cena je jako zmerna. Vprašajte na 1246 Addison Rd.
Posebnosti za soboto
Pork chops, ft.......................20c
Center cut, ft.......................27c
Meso za juho, ft...................10c
Beef roast, ft.........................19c
25 ft. sladkorja .........„...,...$1.19
Red Star moka ......................87c
Se vljudno priporoča slovenskim gospodinjam
Louis Oswald 17205 Grqfvewood Ave.
Proda se gostilna
ki ima permit za pivo in vino, jako pripraven prostor. Ima tudi dovoljenje za točitev žganja. Za naslov poizvete v uradu tega lista.
vilu proslavljeni. Ne pozabite Tretjo pesem "škrjančkov" ! 18. septembra v Slovenskem naje tudi spisal Etbin Kristan. Pe- rodnem domu lia St. Clair Ave., sem je mladostno živo tekoča 'ob 3. uri popoldne, tako v besedilu kakor v melo- (Prihodnjič "Kanarčki.")
POZOR!
Vse naše prijatelje in znance vabimo za nocoj večer, da pridejo na izvrstno
RIBJO PEČENKO in hladno pijačo. V ps-tek, soboto in nedeljo bo igrala izvrstna godba, da se boste vsi lahko zavrteli in se dobro zabavali. Se vljudno priporočata VICTOR in JOSEPH KOSIČ
6702 St. Clair Ave.



vedno najprej pogledajo
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo se -Vam bo!
se je, da je delala dalje časa v nekem rudniku živega srebra.
—	Njeno ime ni važno. Imenovala jo bova Sonjo.
—	Iz spisa, ki mi ga je poslal policijski ravnatelj Nikolin, raz-vidim, kaj je zakrivila. Ona je poskušala umorfti samega ka-, petana Nikolina in osvoboditi svoje tovariše.
—	Zakaj je prav za prav poslana v Sibirijo, nisem mogel razbrati. Toda zdi se mi, da je vzrok jako čuden in posebne vrste, kakor bodete takoj slišali.
—	Dobil sem ukaz, da sprejmem Sonjo v ječo in da strogo pazim na njo. Takoj od začetka sem čutil do nje usmiljenje, in sem ji radi tega določil celico, ki ni tako strašna kot ostale v tej hiši žalosti.
—	Njen hvaležen pogled me je poplačal za to.
—	Vulkov, kar vam bom sedaj rekel, tega ne sliši nihče, rasen naju, zato tudi ne bom po-mišljal vam priznati, kako za-sovražena mi je moja služba. Menjal bi z vsakim malim obrtnikom. često dobim ukaze, ki so tako strašni, da bi moral imeti kamen mesto srca.
—	žalibog mi ni mogoče spremeniti usode teh nesrečnežev, ki jih pripeljejo v Irkutsk. Toda kjei'koli morem olajšati usodo,; to napravim. Zato sem bil preplašen, ko sem istega dne, ko je prišla Sonja, sprejel iz Petro-grada brzojavko.
—	Sonja je bila obsojena na smrt. Brzojavka mi je ukazovala, da jo dam drugo jutro ustreliti.
Nikdar me še ni nobeden ukaz tako pretresel, kot ta. Toda zapoved in jaz se nisem smel obotavljati.
Brzojavko sem sprejel zvečer. Takoj sem odšel v celico, kjer se je nahajala nesrečnica.
Ko sem vstopil, se je dvignila in mi šla nasproti, v kolikor so ji dopuščale verige.
—	Vem, kaj mi prinašate,— reče ona. — V roki imate mojo smrtno obsodbo.
Ona jo prečita brez strahu. Nato se spusti na kolena in ganjeno vzklikne:
—	Hvala ti Bog, da bodem kmalu rešena teh muk.
—	Kako me bodete usmrtili? — vpraša ona po odmoru.
—	Ustrelili vas bodo, — ji odgovorim obotavljajoč se.
—	Potem je dobro. Misel na vešala mi je strašna!
Vso noč nisem mogel zaspati. Vedno sem moral misliti na Sonjo, ki bo morala tako lepa in mlada v grob.
Ob štirih sem vstal, hitro se oblečem in grem na dvorišče, kjer je že stalo šest kozakov z nabitimi puškami. Njim nasproti je stal lesen križ, h kateremu bi morala biti privezana Sonja.
Jaz dam znak in takoj jo privedejo na dvorišče. Ona gre odločno križu.
Ko so jo hoteli zvezati, dvigne ona roke k meni in vzklikne:
—	Mar se v Rusiji ne sme niti umreti brez verig?
Jaz stopim k njej in ji zaše-pečem, da je bolje, če se pusti zvezati. Ako se v določenem tre-notku premakne, ji bo to podaljšalo trpljenje.
—	Ne bom trepetala, — mi odgovcri ona, — pričakala bom smrt z razširjenimi rokami.
—	Jaz ukažem, da ji odvzamejo vezi.
Ona se postavi pred • križ. Z razprostrtimi rokami je stala mirno in čakala, da jo zadene smrtonosna krogla. Ni ga bilo, ki se ne bi čudil tej junaški ženi.
Jaz ukažem: Gotovo! Kozaki namerijo puške na njo.
—	Zbogom, Vladimir! — vzklikne Sonja. — Zbogom, dragi otrok! Bog me bo uslišal! Zbogom !
Solnce je že vzhajalo. Nisem smel dalje čakati.
—	Drhteč vzkliknem: ena —
dve —
—	Stoj! — zavpije tedaj nek zamolkel glas. Na penastem konju je pridrvel glasnik.
Skoči s sedla in mi izroči zapoved iz urada petrogradskega
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOFOKOJNE SOPROGE IN MATERE
MARY ZURGA
ki je preminila 27. avgusta 1935.
Draga soproga in mati! Danes, ob blagem spominu tretje obletnice močno žalostni klečimo na Tvojem grobu. Solza iz očesa nam rosi zeleno trato, katera krije naš ubegli up in nado. Snivaj v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči,
SOPROG in OTROCI
Cleveland, O., 26. avgusta 1938.
policijskega ravnatelja.
čital sem, a ko sem prebral prve vrste, zakličem:
— Usmrtitve ne bo! Obsojenka je pomiloščena!
Sonja ni zavpjila od strahu, ko je slišala, da je obsojena na smrt. Toda sedaj, ko je zvedela, da je pomiloščena, je obupno vz-
kliknila:
—	Pomiloščena! pravi ona.— Vsemogočni Bog, mar so izmislili zopet nove muke?
—	Imela je prav, nesrečnica. Pomiloščena, toda za kako ceno!
(Dalje prihodnjič)
Lotte Lehmann, nemška sopranistka pri Metropolitan operi, je dospela v New York s tremi posinovljenci. Pevka in vsi trije posinovljenci bodo zaprosili za ameriško državljanstvo.
Konjska dirka v Good Time Park, Goshen, N. Y., kjer je zmagal McLin in zaslužil pri tem $37,692.
FJH EATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevalci
Vroč zrak, para, prretje z vročo vodo in ventiiaeijinštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v ceni. Vprašajte za naSega slov. zastopnika.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: i GLenvill« t 9218
715 EAST 103rd STREET
TRF.BC&NE PAROV* IN ELASTIČNE NOGAVIC«
nana r pilil ial°fl. Poilllan> tudi p« »»iti.
Handel Dm Co.
1S70S Wotarib* Rd. U«*«la>4, •
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave. ItEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM g| PohiStvo ln vse potrebščine " za dom. 6612 ST. ^LAIR AVE. HEnderson 297»
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2WJ0 ST. CLAIR AVE.
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
<< zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insnrance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
p^fltrivnosti ruskega carskega dvon^^ h ~~
ROMAN
—	Ne tolčite tako! — vzklikne Vulkov. — Najprvo moram prižgati luč in se nekoliko obleči.
—	Požurite se, starec, — odvrne glas od zunaj. — Pošilja me kapetan Makovski. Imam vam nekaj važnega sporočiti!
Kmalu odklene kovač vrata, a v sobo vstopi policijski častnik.
Vulkov se kratko zasmeje.
—	Nisem bil pripravljen, da me bodete počastili s svojim obiskom, — zamrmra ne ravno ljubeznivo. — Zadnja leta mi je policija prihranila revizije. Vedela je, da Vulkov ne bo pobegnil.
Policijski častnik položi roko na široko kovačevo ramo.
—	Poslušajte me, predno se jezite, — reče on. — Ne bi vas motil v spanju, starec, če ne bi imel vzroka. Kapetan Makovski mi je ukazal, da vas brezpogojno privedem k njemu.
—	Kaj želi kapetan? — vpraša kovač. — Morda mi bo poklonil svobodo! Kdo ve? Mo-
► Svete's Flower
MISS FRANCES SVETE, lastnic«
6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc 601« St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
j goče mu je petrogradska gospoda sporočila, da sem neob-! hodno potreben v prestolici.
—	Ne vem! — odvrne čast-i nik.
! Vulkov vzame svojo kožuho-| vinasto kapo in obleče svoj ! stari kožuh.
—	Pripravljen sem, — reče.
—	Poj diva!
Stopita na ulico. Bila je neprijetna, hladna noč.
—	Kje me čaka kapetan Makovski? — vpraša kovač.
—	V mestni kaznilnici, — odvrne njegov spremljevalec.
—	Takoj bova tam.
V par minutah sta stala pred veliko zgradbo.
Častnik zašepeče straži ob vhodu par besed, vrata se od-pro in stopita na dvorišče. Nato gresta po stopnjicah navzgor in dospeta pred vrata, na katera potrka policijski častnik.
Močan moški glas jima od-govi "naprej."
Vulkov stopi preko praga in obstane pred elegantnim, ljubeznivim mladeničem s svetlo-plavimi blagimi očmi.
Bil je kapetan Makovski, policijski ravnatelj v Irkutsku.
On da častniku znak naj odi-' de. Nato zaklene vrata ter po- j nudi srčno Vulkovu roko.
—	Vi ste stari Vulkov? —1 vpraša on. — Mnogo sem sli- j šal o vas. Vi ste eden izmed onih reukih, na kojih aktih pi-! še: "blago ravnati!" Mislim, da vam ni hudo. Policija vam da mir.
—	Meni je postal Irkutsk druga domovina, — odvrne stari Vulkov, — potem ko sem prvo izgubil. Ako mi želite sporočiti, gospod kapetan, da se lahko vrnem v Rusijo, bi ostal raje tukaj. Tu želim umreti.
—	Motite se, Vulkov, — odgovori Makovski, — nimam vam kaj takega sporočiti. Poklical sem vas, ker zahteva vlada od vas neko važno uslugo.
Vulkov ga začuden pogleda.
—	Vlada želi — od mene — usluga? Od mene, gospod kapetan? Od mene, kaznjenca, kateremu je vzela ženo, sina, ugled in premoženje?
—	To je dokaz, da vam zaupa, — reče policijski ravnatelj. — Četudi je dovolj kovačev v mestu, smo vendar izbra-
li vas. Vsi so prepričani, da ne bodete nikdar prelomili prisege!
—	Stari Vulkov še nikdar ni prelomil svoje besede.
—	Tako je prav! — vzklikne kapetan Makovski. — Vidim, da se nisem motil. Stopite k mizi, Vulkov! Tu stoji razpelo. Položite na njega svojo levo roko, a desno dvignite. Prisežite, da boste vedno molčali, da ne boste niti govorili, niti napisali tega, kar bodete danes ponoči tu v ječi videli in slišali.
Obotavljajoč se pristopi stari kovač k mizi in pogleda šefa policije.
—	Naj prisežem, — reče on,
—	a da niti ne vem za kaj gre? To je riskirana stvar, gospod kapetan. Ravno tako ne vem, kaj bodem delal in kakšno nagrado bom dobil.
—	Nagrado si bodete sami volili, — odvrne Makovski. zravna. — Toda postavil bom druge pogoje. Ako pristanete, potem bom prisegel.
Kapetan se zamisli.
—	Povejte svoje pogoje! — reče nato.
V očeh starega Vulkova se zablisne; sedaj je konečno prišel trenotek, po katerem je tako dolgo hrepenel.
—	Hotel bi zvedeti usodo ene osebe, — reče on. — Osemnajst let nisem slišal ničesar o njej. Obvezati se morate, gospod kapetan, da bodete dali skrbno poizvedovati, ali ta oseba še živi, kaj dela, s čim se bavi in kje stanuje; skratka, kaj je iz nje postalo.
—	Zakaj vas to zanima ? —. ga vpraša kapetan Makovski I obotavljajoč se.
, .i !
—	To ne bo škodovalo niti! caru, niti Rusiji, — reče Vulkov, — to vam prisegam!
—	Potem vam dam svojo častno besedo, da bodem vaš pogoj vestno izpolnil.
On da starcu roko.
—	Sedaj bom prisegel, — reče ta.
On stopi k razpelu in položi prisego, kakor jo je policijski ravnatelj od njega zahteval.
—	Hvala vam, Vulkov, — reče ta. — Prepričan sem, da vam bo ta prisega sveta. A sedaj sedite, razkril vam bom skrivnost, ki je znana samo caru, njegovemu 1 j u b lj e n c u Kardovu in meni.
Kapetan Makovski odpre mi-znico svoje pisalne mize, odpre tajni predalček in vzame iz njega precej obširni spis.
—	Teden dni je, — začne on,
—	odkar se nahaja v naši ječi neka mlada, lepa žena, ki so nam jo pripeljali neke noči. Bila je oslabljena in shujšana. Videlo