Številka 146 TRS i, v sredo 27. maja 1908 Tečaj XXXIII k^/ IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih toV ikarnah v Trstu in okolici, Gorici,. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot."). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE : Trgovinske in obrtnu ogla.su po 8 st. jhm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla«e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka uadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Ioseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna. na nedeljsko Izdanje ..EDINOSTI" atan* : o«lo-___ letno K 5-20, pol lata 2 OO ———> Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRni račun It 841 652. TELEFON It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Sioinflki ni hotel veprejeti obtožnic«. LVOV 26. Sicinskemu so vročili obtožnico v maloruskem jeziku, pisano z latinskimi črkami. Sicinski ie ni hotel vsprejeti, potem so mu pa vročili prepis z maloruskimi črkami. Nove demonstracije v Karlovih varih. KARLOVI VARI 26. Sinoči se je pred Češko Besedo zopet zbralo nekoliko stotin oseb, ki so hotele napasti poslopje. Policija je pa množico cdbila in zaprla pota do poslopja. — Demonstracije so trajale do polnoči. Krvav boj med kmeti in orožniki. LVOV 2G. V vasi Ćernigov blizo Tamo-pola je prišlo do krvavega spopada med kmeti in orožniki. Kmetje so brez dovoljenja lovili ribe v nekem jezeča, ki je pa v zakupa. — Orožniki so pričeli stvar preiskovati. To je kmete silno razburilo in zato se jih je nad 3000 — med temi tudi mnogo iz sosednjih vasi — zbralo pred občinsko hišo, kjer so pričeli silno razsajat'. Nenadoma je iz množice kmetov nekdo ustrelil. Tedaj so pa ustrelili tudi orožniki ter ubili d/e ženski in eno deklico, težko so pa ranili deset oseb. — Iz Lvova je odšla ni lice mesta sodnijska komisija. DUNAJ 26. Vest o krvavem spopadu v (Jernigovu je napravila v zbornici senzacijo. Minister za notrauje stvari je takoj zavkazal strogo preiskavo. Francoski učenjak v Makedoniji. PARIZ 26. Francoski učenjak Leroy Besalieu se je podal na učno potovanje v Make do ni j 2. Francoski senat. PARIZ 26. Senat jo pričel razpravljati :akon-ki načrt o podržavljenju zapadne že-Ie2nice. Kuga. CARIGRAD 26. V Bagdadu je bilo od 7. do 23. t. m. 20 slučajev kuge. Od teh je šest oseb umrlo. Kongres založnikov. MADRID 26. Danes predpoludne je bil v navzočnosti naučnega ministerstva otvorjen itednarodni kongres založnikov. Istega se udeležuje nad 200 delegatov, med temi dva iz Avstrije in eden iz Ogiske. Poslanci Kramar, Hribar in Hlibo-vicki v Petrogradu. PETROGRAD 26. Poslanci Kramar, Hribar in Hlibovicki so sinoči z diplomatične tribine prisostvovali seji državnega sveta in so se potem podali v dumo. Ob 8. uri zvečer šli poslanci v politični klub, kjer jih je pozdravil predsednik. Zatem je bil banket, na katerem je bil tudi predsednik dume. Boji z indijskimi ustaši. LONDON 26. (Reuterjev biro). V soboto je bil boj med indijskimi četami in 3000 istaši severne Indije. Ustaši so bili poraženi :n 80 izgubili sto mož, na angleški strani so hile izgube le neznatne. Stranke v novi belgijski zbornici. BRUSELJ 26. Nova zbornica bo sestavljena iz 87 katolikov, 43 liberalcev, 35 soci jalistev in 1 katolika demokrata. Katoliki imajo torej večine od 12 do 8 glasov. Ministri za unanje stvari, za industrijo in železnice so zopet izvoljeni. Senat bo sestavljen iz 67 katolikov, iz 35 liberalcev in 12 soci-jalistov. Večina katolikov je poskočila od 14 na 17 glasov. Portugalska. LIZBONA 26. Mmisterski (redsednik je predložil zbornici zakonski načrt, s katerim te prekličejo diktatorski dekreti. Rusija Stolipin državni kancelar in knes. DUNAJ 26. Deut. Volksblatt" poroča iz Petrograda. da namerava car imenovali Stoli i ina državnim kancelar,em. Kakor kaucelar bi imel tudi pravico nadzorovati upravo Finske. Govori se, da bo Stolipin ob enem povišan na knežji stan. Poviianje plače ruskim Častnikom. PETROGRAD 26. Vojno mmisterstvo je predložilo dumi zakonski načrt glede povišanja plače častnikom. To povišanje bi zoa-šilo na leto 22*5 mil rubljev. Angleška kraljeva dvojica v Peter-hofu. PETROGRAD 26. V Peterhofu se vršijo velike priprave. Govori se, da pride angleška kraljeva drojica po sestanku v Revalu tudi ▼ Peterhof. LONDON 26. — Petrogradski dopisnik ,-DaiIy Cbronichi** je zvedel, da je kraljeva • ivojica povabila prvega lorda admiralata, admirala Fisberja, da jo spremi v Rusi,o. — r Times*' poroča iz Petrograda, da se bo an- gleška kraljeva dvojica mudila v Peterhofu tri dni. Novi moskovski generalni guverner. MOSKVA 26. Govori se, da zamenja dosedanjega generalnega guvernerja moskovskega, generala Hiršelmana, veliki knez Vladimir. Rus umoijen v Ženevi ŽENEVA 26. Sinoči je bil tukaj umorjen Rus Boris Nevdcv, ki se je izdajal za dopisnika ruskih listov in je bival tukaj že nekoliko dni. Morilec je zbežal. Zdelo se je, da je Nevdov premožen, ker je dobival od svoje matere veliko denarja. Govori se, da je pripadal revelucijonarni stranki in sodi se, da je bil izvršen umor po nalogu nekega tajnega odbora. Državna doma. PETROGRAD 26. (Petr. brz. ag.) Državna duma je v navzočnosti ministerskega predsednika Stolipina nadaljevala razpravo o interpelaciji gled9 Finske. Markov (skrajna desnica) je rekel, da je treba linsko ustavo odpraviti, ako škoduje ruskim interesom. Rusija je tu za Rusijo. Zato skrajna desnica ne odstopi od inter pelacije. V imenu nacionalistov je Večenin izjavil, da noče Finski odrekati pravic, ki jih poseduje glasom temeljnih zakonov. Njegova frakcija bo torej glasovala proti interpelaciji. GegetŠkori (socijalni demokrat) je izrazil mnenje, da je bila interpelacija vložena, ker protiustavni vladi ne ugaja mala ustavna dežela. O interesih Finske in Ruske bi morala odločati delegacija, ki bi obstojala iz členov državne dume in finskih deželnih poslancev. Miljukov (kadet) je izjavil, da ni možao, da bi rusko narodno zastopstvo kakor eno prvih svojih ustavnih činov uničilo mali neoborožen narod, kar se celo prej absolutni vladi ni posrečile. Vinska pokušnja in vinarski shod v Toiuajii. Minoli dnevi 16., 17., 18. in 19. t. m. so bili res imenitii za Tomaj in za ve3 Kras. Saj nekaj podobnega ni še videl nobeden kraj ' na Krasu ; nobena slavnost ni še združila tako tesno gornje in dolnje Kraševce, kakor ta vinska pokušnja ; nobena kraška vas ni še pogostila toliko odličnih gostov od blizu in daleč kakor ravno sedaj Tomaj. Ob tej priliki je bil zastopan ve3 Kras. Zastopani so bili Trst, Gorica, Ljubljana in celo Dunaj, zastopana je bila Istra, zastopana vlada, deželni in državni zbor. Kr.j pa je bil tudi dobro izbran : v sredi najrodrsitnejše kraške oaze, pravi raj sredi Krasa, bivša starodavna trdnja (iz Tabra je viden ves Kras), blizu postaj dveh železnic : kje je primernejši kraj na Kia.u ?! L^bko se je smejalo srce Tomajcem, videčim. kako cdlični gospodje prihajajo k njim v goste, da pokušajo pri viru pristno, tako cenjeno kraško kapljico, priljubljeni kraški teran, da se sami prepričajo o dobroti te tako zdrave in v vsakem oziru izborne kraške pijače, da vidijo, česa nudi ves Kras. In marsikateri, ki je bil prej v gostilni po-strežen s kako trpko kisiico, ki se je prodajala ped imenom teran, je te dni vskliknil: „Šele sedaj vem, kaj je pravi teran!" In da je prišel do tega spoznanja, na tem se ima zahvaliti vinarskemu društvu v Tomaju, ki si je požrtvovalno naložilo nalogo, da pridobi kraškemu teranu listo veljavo, ki jo po pravici zaslužuje. Vspored vse vinske razstave, pokušnje in vinarskega shoda se je vršil sledeče : Že v soboto 16. t. m. dopoludr.e so prišli v Tomaj iz Trsta de?e!ni kulturni nadzornik g. vladni svetnik Friibauf in vinarski nadzornik g. Posti; iz Gorice ravnatelj kmet. kein. preskuševališča g. Bale in njegov pristav g. Ripper, vodja kmetijske šole kakor zastopnik deželnega glavarja, g. Abton Štre-kelj ; iz Ljubljane deželni vinarski komisar g. Gombač in iz Pazina potovalni učitelj g. Trampuš. Kmalu popoludne so se začeli zbirati udje ocenjevalne komisije z vsega Krasa ter zastopniki konsorcija tržaških gostilničarjev gdje: Petelin, Picci in Defiiippi in zastopnik zveze ljubljanskih gostilničarjev, g. Tosti. Ob 3. uri pop. se je zbrala komisija za ocenjevanje in odlikovanje vin. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče kraški potovalni učitelj g. I. Lah in predla gal za predsednika komisije g. dekana Silo. Na to se je razdelila komisija v pet odsekov, ki so dobili ▼ pokušnjo in ocenjevanje vsak po 40 vrat vin. Vinskih uzorcev je bilo čez 200. Ocenjevanje ?in se je vršilo na sledeči način: Dobrota in kakovost se je ocenjevala v treh stopinjah : najboljše, dobro in slabo. Najboljše vina so se še enkrat ocenjevala od dveh oddelkov vse komisije in odlikovala s I. ali 11. diplomr. I. diplomo so dobili sledeči posestniki : Kovačič Andrej, Pliskovica 18 ; Pipan Mali s, Kobjeglava 78; Čefuta Ucman, Tomai 71; Sonc Anton, Tomaj 28 ; Čeme,Emil, Tomaj 40 ; Stare Filip, Križ 18 ; Stoka Janez, Tomaj 59 ; Obersnel Filip, Tomaj 24; Čerce Anton, Tomaj 16; Turk Leopold, Auber- j Gradnje 5 ; Grbec Josip, Sežana; Gospodarsko drnStvo, Rojan; vitez Fabjani Jo up, Štanjel Kob lil 42;, Trampuš Marko, Vrabče; 2 ; Seražin Franc, Štjak 50. j Z II. diplomo so bili odlikovani: Simon Bezek, Križ 51; Grmek Janez, Šepulje 15 ; Vran Lovrenc, Kazlje 15; Obersnel Janez, Tomaj 5; Fabjan Anton, Auber-Giadnie 10;* i Mabnič Josip, Grahovc-Brdo 9 ; Bandel, Andrej, Piiakovica 99 ; Ostrouška Ivan, Du- j tovlje-Godnje 7 ; Fakin Alojzij, Škrbina 33 ; Kosovel Franc, Gorjansko-Žagraje 33. Splošno mnenje komisije je bilo, da ie letošnji teran izboren produkt. Le| malo uzorcev je bilo, ki bo imeli kak pogre-šek. Vendar se je opažalo, da so vina po ▼eliki večini pretrda, imajo preveč čreslovine v sebi, in bilo bi toplo priporočati vsem -kraškim viaogradnikom, naj se oprimejo čim prej modernega kletarstva, naj ne puste toliko časa i vina vreti na tropinah, kakor delajo dosedaj. ker le na umen način dobe pridelek, ki se bo lahko meril z drugimi in bode tudi povpraševanje po i3tem večje. Dj konca pokušnje je bilo razstavljenih 214 uzorcev raznih vin (med njimi 10 belih) s skupno množiuo vina, ki je bilo na prodaj, 2624 hI. Od tega se j 3 takoj v nedeljo po-j poludne prodala precejšna množina, mnogoveč pa v ponedeljek in v torek. Dne 17. t. ir. ob 10. uri predpoludne je bil vinarski shod na dvorišču vinarskega društva in posojilnice, katerega se je udele-žilo razven mnogoštevilnih Kraševcev tudi mnogo odličnih gostov iz drugih krajev. Tako j je počastil bhod tudi vinarski ravnatelj iz Nižje Avstrijske g. Reckendoiier, sežanski j okrajni glavar g. svetnik Rebek in g. svetnik Laharnar. Deželnega glave rja Pajerja je zastopal g. Anton Štrekelj, vodja kmet. šole v Gorici. P i otfii so bili tudi: drž. in deželni poslanec g. Alojzij Štrekelj ia deželni poslanec g. d . Gustav GregoriD, g. Josip Štrekelj. g. A. Jak-.sučič in g. I. Zavnik. S Kranjskega je bil ravnatelj kmet. družbe g. A Pire, vi-narski nadzornik g. B. Skalickv. Dalje potovalni učitelj g. Lovro Sancin iz Buzeta, g. I. Marsič iz Kopra, bivši vodja kmet. šole v. Gorici g. Dominko, g. vitez Fabijani iz Kobjeglave, g. šolski nadzornik Kante iz Sežane, g. notar Kotnik iz Komna; g. oskrbnik Anisch iz Bele in še mnogo drugih. Dverišče je bilo na shedu natlačeno polno. G. dekan Sila je otvoril shod, pozdravil došle goste in vse navzoče ter je omeDjal narodno-gospodarsko važnost tega dneva za ve* Kras. Rekel je, da si Kraševci niso mogli izbrati za tako prireditev boljega | mesta, nego je starodavni Tomaj, ki je bil že iz starih časov središče kraškega vinograd-. niStva. Omenjal je, kako je trtna uš pokon-' čala kraške vinograde, kako je bilo vedno maoje in manje Tina, dokler niso ljudje za-j čeli saditi amerikank. Sedaj imajo že toliko novih nasadov, da se vinski pridelki množe od leta do leta, Potrebno je torej, da se že; sedaj skrbi, kako bi se zopet privabilo kupce ! v deželo, ki so zadnja leta zbog pomanjkanja terana izostali. V ta namen se je priredila vinska pokušnja v Tomaju. Na to je govoril g. Anton Štrekelj, vodja kmet. šole v Gorici: kake vrste trt naj sadimo in cepimo na Krasu ? ! Poročal je, | kaki poskusi so se napra\ljali v tej smeri in da se je slednjič prišlo do spoznanja, da za suho plitvo zemljo je montiku'a, za globoko ▼lažno zemljo pa Riparia. Razni poskusi s hibridami ni30 še dovršeni., da bi se moglo trditi kaj gotovega o njih. Priporočal je tudi, naj Kraševci sadijo tudi nekaj belih trt, da bodo imtli belega vina vsaj za svojo potrebo na Krasu in za prodajo po zimi ko teran, ki j je bolj p letna i i.aču, ne gre tako od rok. O zboljšanju kletarstva ca Krasu je po-. ročal učitelj ia deželni poslanec g. Josip' Štrekelj, ki je v glavnih potezah očrtal naj -i večje napake kraškega kletarstva in je raz lagal, kako naj se iste odpra-ijc. Kraševci J uat ei napravijo pridelek, ki bo mogel dobiti; veljavo tudi na severu; in tudi v Trstu so že prišli na to, da si izbirajo raj še milejši teran, j nego tišti, ki ima preveč kisline in čreslovine ▼ sebi. G. Fran Gombač, vinarski konnar v Ljubljani je poročal, kako povspeševati pro j dajo terana. Omenjal je jinske semnje, vin-j ske pokušnje po deželi. Š3 najbolj je pripo-: ročal poknievalno klet po večjih mestih, kjer bi na eni strani občinstvo spoznavalo dobra vina, na drugi pa tudi gostilničarjem bi'a dana prilika, da se preskrbe dobrih vrsti ne da bi morali iskati vino okoli po vaseh. Priporočal je tudi, naj ei Kraševci pridobe n i razstavi v Pragi trgovca, ki bi prodajal njih teran. Priporočal je, naj se Kraševci združijo v vinarsko z rezo za ves Kras, ki naj ima dva oddelka, za Gornji in Dolnji Kras. ker le z združenimi močmi bodo mogli vspešno delovati v korist vse^a Krasa. Opozoril je tudi, da vinarski ravnatelj g. Recktn-dorter more mnogo storiti za promet kraškega vina. G. ravnatelj Rcckendorler je obžaloval, da ne umeje našega jezika, da pa hoče v svojem jeziku povedsti to, kar misli. Z veseljem se je odzval našemu povabilu na ta vinarski shod in vinsko pokušnjo, ker do sedaj ni bilo mnogo slišati s Krasa. Kraševci morejo s svojim teranom konkurirati na se veru in dobro bi bilo, če bi s tem mogli izpodriniti vsaj deloma ogrska vina. Povabil ie tudi za prihodnje leto Kraševce, naj se z nekoliko uzorci terana udeleže državne vinske pokušnje na Dunaju. Priporočal je tudi, naj bi- Kraševci v večem Številu pristopili društ* m v varstvo avstrijskega vinogradništva. G. Gombač je raztolmačil na to govor g. Rsckendorferja. G. Jakob Lah, potovalni učitelj v Sežani, je na to kratko pojasnil pomen in veliko važnost novega vinskega zakoni in na kak način, ta zakon varuje vinogradnike. V pivi vrsti s tem, da je ponarejanje vina strogo prepovedano in se s tem prepreči konkurenca umetnih vin, a v drugi vr*ti a tem, da zadobi občinstvo tekom časa več zaupanje do pristnih vin. G. deželni poslanec dr. Gustav Gregoriu se je predstavil svojim volilcem in je pripo ročal zadružništvo kakor edini pripomoček 2u vspešno delovanje na gospodarskem polju. — Izjavil je, da je pripravljen sodelovati v t > svrho po svojih močeh. Na to je g. Gombač na kratko orisal delovanje ocenjevalne komisijo in prečital imena po?eitaikov odlikovanji vin. Predsednik g. dekan Sila se je zahvalil za udeležbo, zaključil vinarski shod iri otvorii vinsko pokušnjo. Po obedu so najpi j odlični gostje pokušali razna vina, posebno pa od ikovana, G. ravnatelj R. Neudorfer se je zelo pohvalno izrazil o dobrem okusu in enakomernosti kraškega terana, a čudil fe je visokim cenam, ki se plačujejo za to vino. Vsi gostje so bili mnenja, da tako dobrega terana, kakor ae je dobilo tukaj, je najti le redko kje ne v Trstu, ne v Gorici in ne v Ljubljani. Na to se je otvorila vinska pokušnja za vse občinstvo, na kateri je stala čašica vina le 1<> stot. Popoldne je prišlo z vlakom iz Trsta in drugih krajev mnogo gostov, tako, da je bila dvorana za vso goste mnogo premajhna. Za pozneje si bo moralo vinarsko društvo preskrbeti za take prireditve veči prostor. Obiskovalci razstave z vsega Krasa, is Vipave in Gorice in iz drugih krajev so prihajali in odhajali, ali dvorana je bila vedno polna in to živahno vrvenje je trajalo do 7 in pol ure zvečer, ko se je za prvi dan zaključila pokušnja. Omeniti treba, da so se že v nedeljo pokazali uspehi vinske pokušnje, ker se je prodalo čez 60 hI vina. V ponedeljek in torek 18. in 19. t. m. se je pokušnja nadaljevala radi gostilničarjev, ki v nedeljo ne morejo priti. Ako se hoče govoriti o uspehu prve vinske pokušnjo na Krasu, mora se priznati, da je bil nepričakovano dober. Na ocenjevanju vina se je pokazalo, da najboljša vina so L>ila letos v Tu maj ske m okraju : primeroma šibkejša na dolnjem Krasu; to pa zbog tega, ker tamošnja vina so lam trpela od toče in suše, ki gornjega Krasa ni tako hudo zadela. — Takojšen uspeh za kraške \inogradnike jt* bil, da so tekom teh treh dni vinske p:kušnjo (kolikor je znano) pro-Jali čez 200 h! t rana. A večina gostilničarjev si je pri pokušnji napisala imena posestnikov boljih vin in so jih po^kali na domu, kjer so tudi sklenili kupčijo. Mnogo njih se je za letos že preskrbelo z vioom; ti pa so si napisali naslove, da bodo vedeli za drugo leto, kam se j?Lu je obrniti po dober teran. Iz vsega tega je razvidno, da uspeh te vinsko pokušnje ne bo sam') za to leto, ampak bo trajal tudi pozneje in da dobre posledice se bodo kazale še leta in leta. Avstrijska poslanska zbornica. Nujni predlog SteInwsndrov sprejet. Začetek proračunske debate. DUNAJ 26. Železniški minister je predložil zakonski nučrt glede podržavljenja češke severne železnice. — Nato je Malorus dr. Levicki utemeljeval svoj nujni predlog, tičoč Stran II »EDINOST« štv. 146 V Trstn, dne 27. maja t o on? gaiške afere, ko si orožniki U3trelili | pogodba, ta temelini kamen za „entente cor-vcč m&loruskih kmetov. Kon čuo je govornik di&le" med Francijo in Anglijo, je kreacija kral;a Edvarda. O^t trga prijateljstva je — hote ali nehote — obrnjena proti Nemčiji, koji mora biti zlasti sedaj temo pri srca, ko se takoj po londonskem obisku poda angleška kraljevska dvojica v Peterhof k poglavarju druge nekdanje nasprotnice Rusije, koje razmerje z Angleško se vedno boljša. Cesar Viljem pa se tolaži za to ne preveč „splenđid isolation" z pompoznim obiskom V3eh nemških knezov na Dunaju. Ali tudi tu ga niso spremljale simpatije ogromne večine avstrijskih narodov in k političnem osamljenjoj Nemčije se je pridružila tudi moralna „isola-j tion" med samimi t. z?, zavezniki. i Drobne politične vesti. Potov ?i nje španske kraljeve* dvojice. Kakor javljajo iz Madrida odpotujeta španski kralj in kraljica dne 16, junija t. 1. preko Pariza in Berolina na Duna;, kamor dospeta dne 20. junija. Kralj Alfonz bo o t«j priliki čestital cesarju Franu Josipu k vladarskemu jubileju. Poslanik grof Monts odat op i. Kakor poročajo iz dobro obveščenih krogov, namerava nemški poslanik pri Kvirinalu, grof Monti na jesen izstopiti iz diplomatične službe. Zaradi razžaljen j a grškega krni j a je bil v Berolinu obsojen inženir Briinner na mesec zapora, ker je rekel, da si za 1000 mark lahko kupi naslov grškega dvornega založnika, ker kralj potrebuje denarja. Republikanska unija na Španskem. Iz Madrida javljajo: Republikanska unija je vsprejela temeljna načela za organizacijo stranke. Ob enem je pooblastila svoje zastopnike, da delajo za zbližanje drugih por ifcčuih frakcij. Novo Špansko posojilo. Španski finančni minister predložil zbornici zakonski načrt, v k&tezem zahteva posojilo 160 mil. pezst. Posojilo se ima amortizirati v 50 etih. sam irnaknll svoj predlog. — Nato je fposl. dr. tJte:n\vendor na kratko zagovarjal svo;i nujni predlog o proračunu. — Malorus dr. \Vassilko je izjavil, da bodo Malorusi glas o vali proti nujnosti in pmti proračunu, ker nimajo do vlad'3 nikakega zaupanja. PosJ. grof Sternberg je naglašal, d* je do'žno-t vseh patrij etičnih strank, ki naj se zberejo ckolu vlade, da se uvede invalidno zavarovanje za vse sloje prebivalstva ter da se podpira vlado v boju proti socijalnodemo krat i čni demagogiji v svrho saniranja parlamentarnih razmer, kar bo v interesu srečne bodočnosti države. — Posl. Pernerstorfer je izjavil, da so socijalni demokrati za nujnost predloga ne iz ljubavi do vlade, marveč, da se osegura parlamentu najvažneje kontrolno pravo o državni upravi. Nato je bila nujnost 3 vel.ko večino vsprejeta in je pričela generalna debata. Kakor pivi je govoril po3l. Baxa v češkem jeziku. — Baron Battaglia je v več nego dve-urnem govoru zavračal obdolžitve Malorusov preli poljskemu klubu. — Posl. Widholz je zaL^eval izrasti, da se spopolni zakonodajstvo o varstvu delavcev. — Nato je bila razprava prekinjena. Pos7. AVittik, (rlabmski in tov. so inter-pelirali predsednika radi dogodkov v Čeroi-hovu ter zahtevali, da se stvar takoj preišče in kaznuje krivce..Med tem je prišlo med Malorusi in členi poljskega kluba do hrupnega prepira. — Nato je bila seja po 11 urnem trajanju zaključena. Prihodnja seja jutri. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu finančnega ministerstva. Posl. Eber (stranka neodvisnosti) je pri naslovu „delež na dobičku avstro ogrske banke", rekel, da je Ogrska pri razdelitvi dobička oškodovana. Ministcrski predsednik dr. \Wkerle je odvrnil, da mora v interesu resnice pripomniti, da je Ogrska prej dobivala od avstre-ocreke banke deleže dobičkov v stalnem razmerju 3u:70. Ta znesek se je porabil za po-plačanje dolga 80 mil. Znano je, da je Ogrska dolžna prispevati za ta dolg z okroglo 12 od sto. Omenjeni naslov in dragi naslovi finančnega proračuna so bili vsprejeti in s tem je bil rešen ves proračun. — Mioisterski predsednik je na to predložil finančni zakon za 1908. Minister za notranje stvari je predložil zakonski načrt tičoč se spremembe zakona o sanitetni službi v občinah. Po tem načrtu bo vse občinske zdravnike plačevala država. Minimalna plača bo znašala 1600 K. — Nato je bila razprava zaključena, Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 26. Glavce številke finančnega zakona, ki ga je danes rninisterski predsednik dr. Wckerle predložil poslanski zbornici so sledeče : Redni izdatki: ena mili-jirda 938,902.985 K, transitorični izdatki 55,982.217 K, investicije 94,592.951 K. prebitek 46.142 K. K finančnem zakonu je rninisterski predsednik predložil poročilo glede povišanja plač gažistom, aspirantom in kadetom pri kr. ogrski deželni brambi, kr. ogrskoin orož-ništvu in v državnih kobilarnah, nadalje g'ede zboljšanja hrane 'moštvu pri honvedih in v kobilarnah RUSIJA. Konflikt na rusko-perzijski meji. Rok za odgovor na ultimatum, ki ga je stavil perzijski vladi general Snaiski, je ruska vlada odgodila za 15 dui. Finska delegacija v dumi. Iz petrograjskih političnih krogov se do-znaje, da je dovršen zakonski načrt, ki urejuje državni ednošaj med Rusijo in Finsko. V načrtu je določeno, da imajo razpravam dume prisostvovati tudi delegati finskega deželnega zbora. Potemtakem i>o Finska zastopana v ruski dumi. Bodoči namestnik Kavkaski. Iz Petrograda javljajo, da bo namestni-U 4 zn-kaiti „Slovenec" je besedi sovražnik drugarjev; a ker je bilo drugo klicanje. Slovanov dejal med n3voru, so izgubili v zadnjem časo po krivdi ui d-i kar tro,e marljivih tovarišev. V nadomest l j za to izgubo ttopili pa so v omenjeni rodoljubni krog štirje čestiti tovariši in s'c'4r gg.: Rud. .Taklie), Ivo Žemljic, dr. Ant. Prus in dr. Srečko Rakoveo. Rodoljubom — rodoljubna zahvala ! Nabiralnike družbe sv. Cirila in AT to-dija je razposlala naročnikom dražbina pisarna. Prejela pa je premalo kliučkov i a je bila prisiljena oddati več nabiralnikov z ed-nim ključkom, pa še ta večkrat ni raben. Prosimo, naj vsi, kateri so prejeli nab'r«l-nike, pa jih poslani kljuJki nc odklepa: , dajo popraviti, oziroma poslati družbk-i lisami, da popravo oskrbi. Prihod Semoliča. Seru .1 e iu: 1 biti že v uedeljo priveden v Trat. Se e raj pa so ga karabinijerji prepeljali iz Vidni t v S. Giovanni di Nogaro. Danes dospe v Kornain, in od tu v Trst. Semolič je ves ris jako molčeč; pravi pa, di želi, da se požuri njegov prihod v Tr3t, kjer da hoče dokazati svojo nedolžnost. Tržaška maia kronika. Detomor. Dve hišni, Alojzija Furlan in Terezija Skerjanc, sta našii sinoči cb uri zavitek, ki je ležal na vrtcu za železno o?»-aio pred piotestansko c-rkrijo. VT zavitku j i bil še ne dobro razvit novorojenček, ki je bi! še živ. Poizvedbe policije so dognale, d i jo zavitek položila tja melo poprej n ka ženska, dozdevno 30—35 let stara. Zapazili bta dve deklici, Marija in Albina Gombač, 1» in 8 let stari, ki sta tudi vprašali žen3ko, k »j da je v zavitku. „Meso za mačke!" je odj; -vorila in urno odšla. Zdravnik rešilne posta • dr. Huber, ki je prišel na lice mesta, ie konstatiral, da je bii tj novorojenček o.l 7 in pol mesecev, moškega spola. Isti je b,i Minimalni skoraj mrtev radi izgube krvi. Na vr/itu > • bile praske, bržkone znak poskušenega davljenja. V bolnišnici ga je župnik v hitrici krstil: dali so mu ime Ivan. Botra sta bila. dr. Huber in babica. Kmalu potem, ob ia pol, je novorojenček umrl. — Policija poizveduje. Vkradli so bicikelj brzojavnemu Slugi. Predsinotnjem je nek falot vkrad^l brzojavnemu slugi bicikelj, katerega je ta-le V Trstu, dne 27. maja 190* »EDINOST« štv. 146 p isttl za trenctek brez varstva. Kmalu potem pa ga je policija ze imela v pesti. Povedal ie najprej da se imenuje Maksim Wenzel. potem' Rihard Wagner in slednjič Rihard Schimprf. Pravi, da je iz Vratislava. Misli se, da je tat specijalist za biciklje. Tatvina in aretacija. Predvčerajšnjem so aritirali 42 latnega slugo, Henrika Glavnika. Prodajal ie 44 praznih žskljev, ki so spadali k partiji 400 ž*kljev, vkradenih tvrdki Faccanoni. Pri njem so našli tudi štiri vetrihe. Težka nezgoda. — Zgubljeno oko. Marija Stuparić, stara 14 let, iz Velikega Lošinja, je bila včeraj sprejeta v V. oddelek mestne bolnišnice. Imela je težko rano na lerem očesu s počeno zrenico in prečejšnjim notraniim krravanjem. Predsinočnjem, ko se je vračfcla domov, je butnila z glavo na vrata, s katerih j 3 molel zarjavel žrebelj ; zadelo jo je ravno na oko, ki je za vedno zgubljeno. ~ Tatovi v gostilni. Predvčerajšnjem popoludne so neznani tatovi vkradli v gostilni Andreja Jugac na trgu Barriera veccfcia št. 3 denar in blago za 400 K. Tatova na „Galatei^. 29 letni dninar Anton Cerovac iz Buzeta in 30-letni, že izgnani Alojzij Ra^ika iz Sežane sta bila včeraj zasačena, ko sta n?i krovu „Galatee" kradla blaga, ki je sedaj razkladajo iz poškodovanega parnika. Nezgoda na delu. Anton Godina, star 22 let, težak, stanujoči v ul. Vettro št. 213, je včeraj ponesrečil pri delu. Strgan mu je bii nohet in kos mesa srednjega prsta leve roke. Zatekel m je na zdravniško postajo. Sovražniki miru. Policija je aretirala predsinočojem 17 ktičačev. Smeinlea. Našla sta se: Baron : Preden vas vzamem v službo, opozorim va?, da sem jaz sem-tertje nekoliko grob! — Sluga: No, kako sem pa še le jaz! Koledar In vreme. — Danes: Magdalena Pac. dev. — Jutri: Vnebohod Kristov. Temperatura včeraj 2. uri popoludne 4" Cels. — Vreme včeraj deloma jasno. Vremenska napoved za Primorsko: — Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Polagano zjasnjenje. Društvene vesti. ..Delavsko podporno društvo" na fitnja svojim p. d. členom, da se je uvedel v uradu popoln nedeljski počitek, pričeDši z dnem 31. t. m,, vsi cd Česar odpade necLljska ambulanca. Nainest) te slednje r.bdržavala se bo ambulanca vsako soboto ob 7. in pol uri zvečer. OJborove seje so se prel.»žile od četrtka na soboto ob običajni uri. Urad bo odprt vaaki dan do 7. ure zvečer. Odbor pevskega društva „Zarja" v Rojanu javlja tem potom vsem g. pevcem in g.cana pevkam, tia bo prihodnja pevska vaja v pttek dne 29. t. m. ob navadni uri. Za godbeni odsek „Zarje" so darov ili g. dr. Otok; r.es svoj redni sestanek. Predaval bo tov. M. rok o tenr : „Kje tiči bodočnost Evrope?" Akad. tehn. društvo „Triglav" javlja, da je bil na II. obJ. zboru na nadomestnih volitvah izvoljen preised. t<,v. Tajnšek Vinko c;»nd. med., podpred. tov. Pirkmaier Otmar stud i ur. Na slavnostjpevsk. društva „Slovan* A.* Padričali so nadalje priglasila svojo udeležb ) naslednja društva: 9. Pevsko drua-vo „Zvon* z Orčin, 10. Pevsko društvo ,Višava' a Konkonelia, 11. Kolesarsko društvo „Ba1.-kan" iz Trsta. S;avna društva, ki se mislijo >e prijaviti, so naprošena, da to store čim prei. Odbor. !Mar. deiav. organizacija. Skupina delavcev na progi državne železnice (Bbhnerhaltung) vabi na sestanek vse svojo delavce v sredo zvečer ob 7 uri v dru štvenih prosterib. _ Darovi. V počeščenje spomina ?iok. Marice ine r-'j. Kanciuš, darovala je rodbina Jako'-a Pen .t-a (cerkovnika) n imesto venca na krst ) za podruž. sv. Cir. in Met. na Greti 10 K*. Gospodarstvo. ..Trgovsko obrtno društvo za Goriško" v Gorici ,e jelo zadnji čas energično delovati. Isto ima namen povspeševati vsestransko povzdigo in procvit trgovine in obrti v slovenskem delu dež le. Dosedaj si je preskrbelo razne informacije i trgovec IVapiiaiUIII veliko premoženje 8 predmeti mehanične stroke brez konkurence. Izvestnje: Živic, Trgovinska ulica 2._756 Pozor Bazovci! in nje okoličani! — V Bazovici pri Trdtu, prej j mitnica, odprl je novo prodajalno obuvala ter se i priporoča udani Josip V o d o p i v e c- 703 ' r i l i l4Vtc»l^i:ict«i i i i n « i «t ^lim^«« u h i r« im i n^nrin vb mozaična miz ca ter i®- rlUUU AE dilna soba. Sprejme se naročila za vsaki slog Specijaliteta dela j za ladje. Mizar, ulica Certria štev. 2. i I 1.1 i i. I Lil LI I 1 I UUUiLIJJ lUUIJMlMnillllJIJI Tvrdka Ivan Simitz jalko v ul. Giosue Carducci 31 prodaja po znatih nizkih cenah obleke iu blago za moške obleke povsem uovo. Specijaliteta drobnih pie'metov za krojače 1340 Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanita 5*. 8 vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fcdel Triestino w je bogato založeno z novim ne*>re- sprejmejo za razp^Ujalno tvrdko. - Ponudbe poat |I koslji^rim aolidnim in eleg. pohiStvo -n CENE ZMERNE. Izučeni trgov, pomočniki .Postfach N. 691- Trst 7. dela vc ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naroČila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Najlepše slike :: je dobiti ▼ elektrofotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu via delle Poste štev. 10 Fotografiranje ec vr$i izključno pri čarobni električni razsvetljavi. Oglejte si kraace umetniške izdelke v vhodu, ki so neprekoaljivi v efektu. - TELEFON it sv. 21-43 - ■Sgpi Denarna posojila itVH, zame rejo dobiti ossbs vsakega tišja te-Uko na osebni kolikor na hipotekami kredit, ped ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po ielji strank •roti primernim ebrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na -JOSI?A ZIDA&Iv alies della Caserma it 14, I. nadst ed 9.—12. predpoi. Is ed S.—6. popoludne Vesti iz Kranjske. Novi sokolski društvi. Vlada je notr-1 je svoj XLIV redni občni zbor, ki ae je • ■'i veliki udeležbi vršil v veliki dvoroni „Mest-i ega doma" v Ljubljani. Vesti iz Koroške. V pokoj je stopil proftsir na celovški gimnaziji g. Ivan Scbeioigg. Mesto Beljak si najme poldrugi miiijon, K posojila, največ za Šolske zgradbo. Vesti iz Štajerske. Toča je pobila t petek na Spod. Sta ;er.-k- m po raznih krajih, tako pri sv. Kui-M>ti Polurju, okrog Konjic, (koli Vojnika in v Svetini pri Celju. Vojaška vest. Podpolkovnik g. Jernej Aljančč v Opavi je postal polkovnik. Jfejiepše darove za birmo prodaja Hmilio Miiller = naiugledBejša In najstarejša prodajalnica ur v Trstu ulica PonteroMo ogel ul. >'novs št. 20 Velika izbera verižic, zlatih in srebrnih ur kakor tudi stciskih ir vsake vrste Dstaio?bo leto prodajalne 1850 Kdor želi vzeti v najem kako s stanovanje, skladišče aH prodajalnico s* Obrne «aj «, na TriCSt© - OffiC^ avtorizovana agencija za nepremičnine in trgovino ulica S. Giovanni 18 pritličje. — Telefon 371. • 111 ■ 1111111111111 • i • 11 • 1111111111 • 1111111111111 GUERINO IMRCCN :: ulica Tivarnelta štev. 3. Priporoča svojo zalogo oglja m drv kije vedno preskrbljena z najboljšim k: skim blagom. Prodaja na debelo in dr< Pošiljanje na dom. Telefon št. II i l i i< i r 1.1 i i i i i i i i ■ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i »i 1 mas STARA JVHRODIL.NICA sa red. F. Huber succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, čopičev, pramonij, kemičnih izdelkov, miner. vod. parfl-mov, zamahi, železne žice. olaatilio za cepljenje, mila in STEKLENIH SiP TOVAKNA ZiiCAL ATTILIO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal uiice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna iu uglajeno. — Poarebrerje sianfc zrcal. — Skladišče kridt navadnega in delanegf stekla. — Zaloga navadnih in ogiajenih Mp za k' 'ijt Ograjeni kristali, vezani z med jo — Zrcnia z u-5?ipe z vsakovrstnimi risbami. — Apaui'ariie -v //Z///////. /a\\\ \ \. NOVA MESNICA koš!, vampe in osoljeni jeziki. Vse po najzmernejših cenah. Trst, ul. Be i ved ere 40 Prodaja ee goveje meso prve vrste, kakor tudi graško meso, najlineje telečje in jančje, ko- ■ Udani C. Sovrano Čudež iznajdbe! Uničenje stenic in jajčic. Horgana Tekočina je preizkušena :: Giuseppe d Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo in Mome e prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela — obstoječe od leta 19 ~2 Sprejme tse tadi popravljanja. Shajališče y Mirodiiiiicl MizzaiHS- Giacomo) S- J^i ///////////////////////////////z Restavracija ;AUR0RA Trst, ulica Giu.mo Čardaci 15 in nI. S. Giorannl 13 Hrv.tamhur. flr. „Atila i v narodnih nošah. —— tivira glazbeni in drugi instrument vsaki dan f i . do 12.w ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih 4 ure popoludne do 12. zvečer. A------------------------- " k Nova prodajalnica ur in dragocenosti TomaŽ Zadnik ulica Farneio 33 |l BTJCHEB (ex drug Drag. Vekjetal COKSO štev. 36 — TRST Nasproti prejsoie profl-nai. DKAU. VEKiET. Bogati Izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato i !n srebro z nouiml predmeti. — Sprejema ncrofbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno _ in žepne ure Cono zmerne. ^ Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 7 in t*. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. kakor najuspešnejše sredstvo ter edina med številnimi tekočinami te vrste. „J50RGANA" uničuje stenice ue da bi pri tem škodovala pohištvu ter ne smrdi. K>r te enkrat pomaže s tekočino . MORGAN A je izključeno, da .-.e stenice zopet zakotijo. ..MOR- GANA" je peislLieta