Evgen Komel o svojem delu in življenju Vsi naj bi splavali Evgen Komel je zelo ponosen na resnico, da sta občinska Zveza telesno-kulturnih or-ganizacij in Društvo prijateljev mladine v mi-nulem letu otnogočili zimsko ali letno letova-nje skoraj 7.000 otrokom vseh starosti. Se bolj pri srcu pa mu je resnica, da se šišenski otro-Ci načrtno učijo plavanja. »Začno v drugem razredu, splavajo v če-trtem. Veliko zadovoljstvo je gledati živžav skupine otrok, ki je splavala ali pa se korajž-no in zanesljivo spušča po snegu. Prisrčno je opazovati paglavčke, kako hitro uporab-ljajo pridobljeno znanje.« • Zal je v Ljubljani telesna kultura vse preveč zbirokratizirana. Leta 1974 je bilo v mestu na tem področju profesionalno zaposle-nih 10 ljudi, danes 100. • »Nastal je velik aparat, ki pa od sebe ne da pričakovanega. Ni prave koordinacije, saj se celo občinski sekretarji ZTKO ljub-ljanskih občin ne vidimo tudi vse leto, kaj da bi šele sodelovali. In vendar so tukaj velika sredstva.« • V šišenski občini je 120 športnih orga-nizacij, ki skušajo delovati kar se da načrtno. Beseda je o rekreativnem in vrhunskem športu. Mnogo je sicer še nedorečenega: • »Zakaj se na primer smučarski klubi zanimajo za naraščaj šele okoli dopolnjenega desetega leta? 2e na šolskih tekmovanjih se jasno pokaže, da je dvajseterica prvouvršče-nih tako talentirana, da bi si lahko klubi ob-lizovali prsle. Podobno velja v plavanju in nekaterih drugih športih. Pa tudi če kdo nima plavalnih nagnjenj, bi morda uspel v namiz-nem tenisu, nogometu... Skratka, s klubi bo-njo morali najti skupni jezik ...« • Povedal je tudi nekaj grenkih resnic o profesionalnih trenerjih vrhunskih športni-kov. Zakaj smo prek noči odstavili Elsnerja, Bašiča in Zagarja? Bi lahko krivdo naprtili izključno trojici? Ali se zavedamo, da ti Ijud-je žrtvujejo skora.i vse sobote in nedel.je? Ali imajo urejen svoj status? Ali jim z našim od-nosom nismo zagrenili volje in zaleta? Toda takšno je življenje. • »Glejte, neki trener začne oblikovati de-setletnega otroka. Čez 6 ali 7 let je ta dečko ali deklica morda njegovo remek delo. Varo-vanca pa nenadoma lahko zgrabijo kakšne muhe in če trikotnik — šola, dom, trener — ne deluje dobro, je ves trud zaman. Druga plat medalje so seveda otroci. -Delo pri in-dividualnih športih se prične zelo zgodaj. Ni redkost, da nekateri otroci trenirajo tudi pet-krat tedensko in so tako zanesljivo prikraj-šani za brezskrbno otroštvo ...« • Pogledi ljudi na športno dejavnost se iz dneva v dan bliskovito spreminjajo. Trim steza v Mostecu je polna prostovoljno se raz-gibavajočih liudi, načrtna hoja, planinarje-rye, rekreacijski nogomet, košarka, tek: • »Prodreti skušamo v delovne organiza-cije, ustanavljati delavska športna društva, kjer bi se ne pehali samo za trenutnimi re-zultati, ampak naj bi se razgibavali, spozna-vali in nabirali zdravje. Verjetno bo treba najbolj organizirano delovati v okviru kra-jevne skupnosti. Fizična kondicija občanov pa je seveda nujna v okviru naše usmeritve SLO ...« • Tovariš Evgen Komel je človek širokih ramen, močnih rok in čednega obraza. Izhaja iz Brežij v Vipavski dolini ter pojočega na-glasa niti ne želi prikrivati. Pričeska je za-stavljena kratko, športno ukrojena, izpod sko-raj sršečih obrvi predirno streljajo rjavoru-mene oči. Kaže, da se je odločil za bradico: • »Premalo imamo mladinskih domov. Na tem področju Slovenija močno zaostaja za drugimi republikami. Obstoječi domovi pa so vse prej kot vzorno urejeni. Zal se teh pro- blemov lotevajo le redki posamezniki in...moč-no pogrešamo sistemske rešitve.« • Dva sinova ima. Starejši, Andrej, je smučarski skakalec. Ze sedmo leto se poga-nja po strmini v globino. Kaže, da se je drz-nemu belemu športu zapisal: • »Preveč tragično neuspehov v našem skakalnem športu ne smemo jemati, pomisli-mo le, kdaj in kako trenirajo Nemci, Čehi...« • Smešno? Veliko smešnega, zabavnega se pripeti med mladino. Žalostno? Zelo je bil prizadet v Ankaranu 1972. Utonil je mlad fant, komaj se je naučil plavati. Zadela ga je srčna kap. • »Zelo važno je torej, da otroci prihajajo v kolonije z ustreznimi zdravniškimi pregle-di.« Poštenost? Kaj meni o poštenosti, bratstvu in enotnosti? • »Zdi se mi, da bi vsakdo moral dobršen kos poštenosti odrezati na svojem delovnem mestu... Bratstvo in enotnost? Amatersko delujem tudi v Počitniški zvezi Jugoslavije. Njeno geslo je: spoznavaj svojo domovino, da jo boš še bolj ljubil. Enak sem med enakimi. Ne, mladi ljudje nimajo nikakršnih pomisle-kov ...« • Meni, da je srečen človek, želje so se mu izpolnile: vrstna hišica, avtomobilček, zdrav-je, otroci, dlje njegove želje ne segajo. Ko-njiček je zbiranje litrskih steklenie različnih močnih pijač. • Letos je prejel zlati znak Mentorja mla-dine, ki ga podeljuje Zveza mladine Slove-nije. Priznanje in ponos je v tem, da je od-ličje zasluženo, ne podeljuje se kar tako. Zla-ti znak je postavil v vitrino poleg sinovega pokala. Sin ni rekel nič, odličje je najmanj enakovredno, vanj je namreč vloženega 16 let poštenega dela z mladino ... Bogomir Šefic OHCET TUDI V SISKI Po nekaj letih premora je bila zopet or-ganizirana turistično-folklorna prireditev Ohcet v Ljubljani, na katcri se je poročilo 13 parov iz Jugoslavije, Avstrije, Cehoslova-ške, ZSSR, Italije, Švice in ZR Nemčije. Šte-vilni folklorni nastopi so že nekaj dni pred osrednjo prireditvijo v soboto 14. julija po-pestrili poletno življenje pri nas. Tudi v Ši-ški je bilo precej živahno. Tako je bi! na plo-ščadi pred skupščino občine Ljubljana-Šiška v četrtek promenadni koncert Litostrojske godbe na pih/ila, ki je pritegnil številne po-slušalce. Še več pa se jih je zbralo naslednji večer, ko so nastopile skupine, ki so sprem-ljale svoje poročne pare. Prva je bila godba iz Parme z priljubljenimi melodijami, pred tem pa so že igrali pred hotelom Ilirija, kjer so bili nastanjeni. V folklornem delu pa sta nastopili dve skupini naših zamejskih Slo-vencev in sicer iz Porabja na Madžarskem in iz Celovca. Mladi folkloristi iz Porabja so prikazali star slovenski svatovski obred, ki ga skušajo pri njih ohraniti še naprej in pri-tegnili ob zaključku v veselo razpoloženje svatovskega plesa številne gledalce. Korošci pa so nastopli z atraktivnimi plesi in poželi obilo priznanja. Tudi poročni pari so imeli v dneh pred odločilnim »da« precej progra-ma bivanja v Ljubljani prav na področju na-še občine. Prvi dan so si ogledali vinske kleti v Slovinu, zvečer pa so obiskali Pivovarno Union — njihovega gostitelja v Ljubljani. Naslednji dan tj. v petek dopoldan pa so bili v Leku, kjer je imela švicarska folklorna skupina kratek program. V soboto so bile ulice polne Ljubljanča-nov in številnih turistov, ki so navdušeno pozdravili svatovski sprevod, v katerera je bilo preko 1500 narodnih noš, godbenikov, fokloristov in drugih udeležencev. Prav gotovo je, da Ljubljana potrebuje turistično zabavne prireditve, promenadne koncerte in nastope, saj je udeležba, zaitfma-nje za Ohcet to potrdila. Upamc, da bo za popestritev življenja v Ljubljani v bo-doče še več pripravljenosti, razumevanja in dobrih organizatorjev. M. M. LOVCI ZA ČISTO OKOLJE Člani lovske drnžine Vodice so v očiščeval-ni akciji prispevali k lepši ureditvi svojega kraja. Zavzemajo se, da gozdovi ne bi prevze-mali funkcij javnih smetišč. Zavedajo se, da je v naravi šele takrat lepo, če je v njej samo tisto, kar je njenega. Tudi mlajši člani, ki vsto-pajo v njihove vrste, se zavedajo, da gozd po-meni zdravje, varnost... V obilici praznovanj, ki so jlh letos že imeli, so člani »zelene bratovščine« našli svoje mesto. Udeležili so se tekmovanja v balinanju ter na-gradnega streljanja na glinaste golobe in srnja-ke ter bili zelo uspešni. F. Logar