Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejcmana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dne\i zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Paaiea dan poprej. Teifti XVI. V Ljubljani 20. rožnika 1863. IJ is I 1*. Tretji svet. ..Pojdimo semkaj v to »oho in pomenkvajmo se še nekoliko. predeuj sc ločimo, saj homo slišali zvonjenje, znaiimje odhoda, da gremo in se knezu k slovesu priklenemo." Tako je govoril nek ndad duhoven goriške nadškofije dvema pri— jatloma, ki sta bila tudi duhovna, pa duhovna pomočnika škofije ljubljanske, in sicer govoiil je to pred 20 leti gori visoko v hribih, v farovžu neke fare v dckauii cirkljanski; bila je ravno birma. Ene misli vsi trije bili so v tem hipu brez daljnega prigovarjanja v tihotni stanici, ter so poinen-kvali se, kakor se poiiieukvajo dobri resnični prijatli. Pa kratek le je bil ta pogovor, in mogli skončati so ga, prej ko so se nadjali. Zvonovi sicer niso motili, ker opravkov več jc mudilo, da ni pri ti priči zvonilo; namesti tega pa stopi v pravi naglici nekdo skoz vrata ter pravi, ali veliko več zakliče, rekoč: ,.IIititc gospodje, milostivi knez vas isejo.'- To slišati, seže hitro ko biisa v»ak po svojcih klobuku, in vsi trije planejo iz sobe skoz vežo pred farovž na plan. K- maj pa so tukaj, ugledajo že ranjkega kucza in velikega škofa goriškega, preblagega spomina, prečasti-tega gospoda Frančiška Ksaverja Lušina, ravno ko je šel proti farovžu nazaj, in nekoliko za njim spremljajoča du-hovšina. ,.Že sem bil, reče zdaj visoki gospod, obernivši se h kaplanoma škofije ljubljanske, od tod ua poti v bližnjo duhovnijo, pa spomnil sein se, da se še nisem z vama, gospoda, poslovil, zato sem se vernil, da to storim, ter se vama zahvalim , da sta semkaj v to gorje storila zavoljo mene dolgo in tudi težavno pot; hodita torej srečno, iu ako pride vaju kdo klerikrat v Gorico, naj ne pozabi, me obiskati; z Bogom, gospoda !u Vsa ginjena tolike ponižnosti, prijaznosti in ljubezni, poprosita miiostivega kneza, da bi ga smela spremiti še nekoliko časa po hribu; pa dovoljeno jima to ni bilo. „Ljuba moja," odgovori blagi knez, „glcjta le, kako se tamni tamkaj v zahodu, černi oblaki protč z hudo uro, in zares žal bi mi bilo prav zelo, ko bi zavoljo mene na vse zadnje še mokra bila; podvizajta si torej, da odideta nevihti/4 Globoko priklonivši sc zdaj gospoda s kratkimi, pa spodobnimi besedami poslovita, ter gresta proti jugu, meti tem ko sc veliki škof in knez s svojim spremstvom poda na pot proti severovshodu. Sla sta duhovna škofije ljubljanske zdaj čez hribe in doline proti domu; dvakrat deset preteklo je že let od tiste dobe, marsikteri zmed njih. ki so bili pričujoči pri birmi tain gori, med njimi svetli knez sam, že so zdavnaj v večnosti, iu spremembe, ki so sc godile od tistega časa, pa do zdaj med nami in po svetu v srečo in nesrečo človeštva, kdo jih bo vse našteval in v spominu ohranil? Ali vender spomin na to dogodbo ostal bo gospodoma nepozabljiv ven In ven. Ta dan. predeuj se jc bila birma pričela, poklonila sta se ta dva gospoda o svojem prihodu ko duhovna škofije ljubljanske velikemu škofu in knezu, ter se z njim pogovarjala ko sina s svojim očetom. Iu pri ti priložnosti je bilo, ko je visoki gospod obstal iu rekel, da čuti žc nekaj časa breme svojih let, in da se mu marsikaj zdaj težavno zdi, kar mu je bilo poprej lahkota iu igrača, t ulil je v sercu smertuo zelo, blagi mož, zelo inorivno. ktero ga sicer sc ni tako hitro potem, pa vender vse prehitro njim odvzelo, ki so poznali Llago serce njegovo ter ga ceniti vedili. — Naj počiva v miru! To smertuo zelo pa nosi človek vsaki v sebi in sabo, ga čuti čedalje bolj in bolj, ter gleda iu skuša, ko pride v leta, silni razloček med mladostjo in slaro>tj«. Mladeneč, ves uren, gibčen in poskočili, bo v staro-ti okoicu, le-cn, počasen, — marsikaj, kar ga jc prej lahko *'alo. g: zdaj leži in mori, udje njegovi so neukretni, so nekako otcrpuili, čuti so bolj alj manj oslabele, in kri nc vre več T .ko vroča in hitra po žilah, ko kdaj. Tudi dušne moči jUimjo pehati, človek ni več, kar ie bil. in ee je tudi volja ter dna, nepremakljiva bolj ko poprej , iu zaumki bolj r.Ora.i iu pravi; vender veselje ni več poprenje, umišljiia ni ve« tako živa, gnava odjenjuje, spomin človeka zapuša, vnema mladosti se pogreša iu vse mu naznanja in kaže spremenljivost, minljivost in časnost. Človek v takem stanu je sicer šc za marsikaj sposoben, vender pa za nektere reči manj ko v mladosti, za druge manj ko v čverstih, moških letih, in spel za druge skor da nepripraven, ali kar naravnost nezmožin. Iu ko se družijo s starostjo še raznoverstne dela in opravila, potem jc Ic resuico govoril znan nemšk pesnik, ko jc rekel : „Leta in opravila, ktere ne puste, z modricami (pesništvom') veliko več pečati sc, odvračujejo me nekako vedno bolj od njih/4 Leta svoje sabo prinesti. — V mladosti, ker mladostni čas je čas za to, uri naj se človek, kolikor mu jc moč. da se izobrazi po okoluostib svojih na vse strani, ter se zmožnega stori, koristiti sebi, bližnjemu, narodu, in po stanu, kolikor toliko že, vsej deržavi, vse pa Bogu na čast, sebi in bližnjemu pa v resnični časni in večni blagor. Na podlagi svoje izobraženosti dela naj mož v čverslosti svoji, trudi naj starček sc po zmožnosti svojih ostalih moči. zveršuje da sc tako posamno in skupno narnemba. človeku postavljena. Jc pa treba, tla se skazujc vsak posebej na svojem mestu moža; naj se nc prezira, tla sc od slednjega le toliko more zahtevati. Kolikor ga delajo moči njegove, dušne iu telesne, iu spet njegove posebne razmere sposobnega za to ali uno reč; naj sc nc prezira, da sc človekovi trudi in njegove prizadeve zaničevati nikakor ne smejo, ako zarad let, opravil in drugih okolišin nc dospe z njimi šc tiste stopnje popolnosti, na kteri stoje zdanjega napredka mladostne moči; in tla je spoštovati volja delavna, ako jc dobra, spoštena. pravemu izobraževanju prijazna, in toraj taistega nc podkopujc. Omenjeni blagi knez čutil je težo let, hoja po hribih ga jc žc bolj težko stala, in opravila svojega visokega poklica. ki so inu hc v prejšnjih letih lahke zdele, opravljal je zdaj žc z veči težavo. Pa prehodil je verli gospod pri vsem tem in pri svojih drugih mnogih opravilih, kaj pa da bolj počasi, marsiktero ostro gorsko pot peš, ter ostal neu-trudljiv delavec do zadnjega v vinogradu Gospodovem; to pa zato. ker poznal je svoje dolžnosti, ker je bil tcrdne, stanovitne volje iu ves vnet v sveti ljubezni za pravi blagor sebi izročenih vernih. Tirjati od njega urnost in gibčnost nekdanjo, ali pečanje z rečmi, ktere bi ga bile zdaj v starosti molile in zaderževale v spolnovanju dolžnost njegovega stanu, ali pri kterih bi bilo treba kar mladostnih moči. kdo bi si bil upal? Kakor blagi ta uadskof. so tudi tu med nami možje z enako ljubeznijo, le z razločkom tem, da je delal knez in se trudil ua polju ceikveiicui. v tem ko sc ti trudijo iu ukvarjajo tudi na polju narodnem. Kni izmed teh so že bolj v letih in iz časov, v kterih jc narod še dremal, v kterih ni bilo ptiloznosti, kakor današnje dni. izuriti sc na podlagi narodni potrebam časa primerno in vkladno. Ti možje so pravi rodoljubi, ven in ven skerbni iu vneti narodu za resiiici.o »rečo; oni ljubijo jezik gladki iu sladki materni, ga znajo tudi slovuiško govoriti in pisati ter pospešujejo z njim v besedi in spisih blagor narodov. Pa, kar sc pri njih večkrat pogreša, to jc znanje staroslovciisinc in drugih slovanskih liartcij. toraj temelj, na kterega naslonjen se se le človek prav do dobrega, tirjavam zdanjega časa primerno. sl"\etisinc izuči. Neugodni časi njih mladosti, leta in z njimi zdiuzcnc oviravne razmere in opravila so tega krni. ker nc sine se prezreti, da je starosti pogosto težavno. ali tudi kar ua ravnost nemogoče, kar je mladosti lahko. ali v-aj ue posebna teža. Ti rodoljubi, vneti za narod slovenski, -e trudijo in pisarijo, ter mu po zmožnosti koristni /t |< . m mu tudi zares koristijo, kajti zdravo in dobro jc iedro njih -Iti. pa tudi lupina, zuuanjšina, beseda gladka m lepa. ilasiravno bolj ali manj različna od nje, ki jc sad znanja - -'arosioven^iuo iu z narečji slovanskimi. Dela te slu/.ile bo lo potomstvu, pregledovati in spoznavati razvijanje in likanje jezika in razne stopinje te olike, tega razvoja, ter so »b enem tudi tvarina za slovstvino zgodovino slo-vc-n-ko. in nc ravnal bi Ijudotnilo in pravično, pa tudi ne io»dr) l*otcm ga je treba djati v leseno trugo, zraven te pa gorečo svečo in blagoslovljeno vodo in vse skupej ua spodoben kraj. 9. Vpr.: Zakaj zaprejo merliču oči? Odg.: 1) De se strahu iu groze ognejo, ker jc merlič z odpertimi očmi strašiu, 2. De naznanijo, de je smeit zgolj spanje. Žc sv. Avguštin pravi, de je svoji materi oči zalisuil. (Confess. lib. 9. cap. 12.) 10. Vpr.: Zakaj je treba okna odpreti? Odg.: De škodljive soparice odidejo. 11. Zakaj zvonijo večno uro? Odg.: 1) Kakor je sv. Cerkev kot dobra mati svoje sprejme pri kerstu z veselim zvonenjem (?) sprejela, tako ga dete pri sv. njegovem poslovljenji z resnobnim zvonenjem. 2) Kakor je ona kristjane pii sv. kerstu z zvonenjem k veselju opominjala, tako opominja zdaj z mertvaškiiu zvonam k pomilovanju in soprošnji za milostljivo sodbo. Kako lepa prilika tega: ..veselite sc z veselimi, jokajte se l jokajociini." (Dal. nasled.) Iz seje tiezeiaeya zbora ijub- tlanskega. Po govom mil. škofa za volivne pravice gg. duhovnih pomočnikov je gosp. Dežman govoril za vtirjcuje svojega predloga. Ilckcl je : Gosp. knez in škof ljubljanski je v obširnem, razne stebla človeškega znanja tikajočem govoru iskal vterditi pravico duhovnih pomočnikov, sc volitev vdeleževati. V tem vterdovanji žalno pogrešam naj tehtnišega nabadka, ki se mi zdi v tej reči vodiven, namreč pojasnjenja dosedanje cerkvene postavodaje. V govoru prečast. gosp. kneza škofa jc bil omenjen ločivni (anatomični j nožek in rudno (geo-gnostično) kladvo, ki se oboje obrača v tvariusko, pa tudi v podobino rabo. Dovolite ini torej, da kar prosto in sploh ostanem pri reči, za ktero je vprašanje, in uuo dvojno orodje v podobi ter v oziru na dosadanjo v Avstrii veljavno postavodajo na to vprašanje obernem. Narprcd moram od sebe odverniti očitanje, ki menim da jc saj lahno omenjeno v govoui prečast. gosp. kneza škofa, to namreč, kakor bi bila kaka zamerza do duhovskega značaja naznanjena s predlogom, da naj se duhovni pomočniki za neopravičene pri vdeleževanji srenjskih volitev izrečejo. Zoper ta ugovor se mi ni treba dalje opravičevati, ker očitno spoznam, da do duhovna — do vrednega duhovna nar veči spoštovanje *) Po zimi naj bodo okna zaperte. dokler nc pride mertvoogleda. V mcrtva.iki »obi naj o?une srednja gorkota. imam. Prečast. gosp. knez in škof je opomnil, da avstri-janska vladna hiša je duhovnom vselej spodobno spoštovanje skazovala, da jim jc vselej njih pravice v polni meri vživati dajala. G. govornik v nadaljnem govoru želi. da bi bil v. č. g. predgovornik ta i/.rck iz avstr. postavodaje bolj pojasnil, in pravi. da ozir ua obstojne postave iu na cerkveno veljavo ga je nagnil, da je imenovani predlog storil, da bi se nc reklo, da sc v našem zboru sklepi delajo, kterih pomen se ue zapopadc, ki so v nasprotji z obstoječimi postavami. Opiraje sc ua srenjsko postavo I. I >49 in na določbo 27. sveč. 1S"j0 nadalje terdi, da jc vlada skerbela zlasti za pravice fajmoštrovske, ko jc z uniini postavami kaplane od volitev izločila. V oziru na Ic-te postave vter-juje svoj predlog z nekterimi primerami in meni n pr.: Ce imajo soposestniki kaccga davku podvcižeiiega dohia. ki ima več lastnikov, Ic en sani glas; če so koiporuc.je. bratovšine. družbe Ic ena sama oseba; zakai hi namreč duhovni imeli vsak svoj glas. Pa so tudi po dc/.cli, pravi nadalje, dostikrat fare, v kterih ni nobenega vradi.iaa . nobenega vojaškega častnika v pokoji, nobenega graduirauega dohtarja; temu nasproti pa jc fajmošter, 2 kaplana. I zgod-njik. tedaj 4 duhovne osebe, ko vender sem ter tje vsih v pervem volitev nem oddelku ni čez IO oseb: po postavi pa mora v I. oddelku saj polovica več volivcev meni izvoljencev biti. — Volitev ui zaderžek pri kaplanih je z. govorniku tudi ta, ker niso za stanovitno postavljeni v svoji službi iu ne sainosvojni, ampak fajmoštra podvci/.uii. Vznk da jc deižava Ic fajmoštrom to ..častno pravico" .i u-cvala. pravi govornik . so uinogostraiiskc zadeve fojun -»irovo «.o srenje, mnogotere opravila, ki iiiu jih deržava na'%!ada, po-pisovanje, vodba kcisluih zapisi.ikov itd. Dvomim. ^o»p."> la, govori še več, ce bi bilo fajmoštrom po deželi v. ako kaplanom ravno tisto pravico dovolite, ktera je doleoz.t~lu-žena iu v postav odajstvu dobro vtcrjcua dozdaj ic laimošu.nii dopušeiia pravica. Na Kranjskem jc stara navada, da k sreiijskim volitvam duhovni pomočniki ni »o hiii dopu«ani. iu govornik nc vi;, čemu bi se v tej reči kaj novega vpiiit-valo, kar sc po njegovi misli celo s cerkvenimi p-istavami nc strinja. Zavaruje sc tudi zoper očitanje, da ni p » njegovem predlogu terpela duhovska veljava, ker bi učeniki imeli volitevuo pravico, ka plan jc pa nc. ker postava iim-niijc le „Oberlehrcru itd. Naj tehtniši vzrok pa. da je svetoval. t.» rcc šc enkrat prevdariti, jc ta, ker jc srenjski voliu-vni n 1 s postavo 1. 1SI9 zc določen, iu bi sc mogle s prejetiem ud-borovega predloga v ta red nove določila sprejeti, fin meni, da vlada s svojim predlogom ni imela namena, novo postavo dati ali pa določila dopustiti, ktcrc hi nazadnje >e deželni volitev ni red zamoglc omajati, in svetva, da uaj se sprcimc deržavni predlog, da v dušnem pastirsivu stalni dnh»vn. imajo volitevuo pravico. Za g. Dcžmanoui jc govoril v. č. g. dekan Toiuaii za kaplauskc pravice iu jc uicd drugim rekel: Gospod predgovornik jc med drugim rekel, tla v mar-i-kterih krajih bi sc pri volitvah utegnilo namer.ti. da bi morebiti 3 ali 1 duhovni cerkvene koristi namcstovali. ko pa v ravno tistem kraji ni nobenega druzega stanu . razun veči del kmetje ali med njimi kak veliki zemljišni poscstii.k. To jc mogoče, utegne se pa tudi nameriti, da v marsikte-rim kraji bi bil vraduiški stan piav obilno zastopovan, da hi ne volile le 3 ali l osebe, ampak več vradnikov; in to -c ve — bi po mislili gosp. predgovornika nič nc delo; njemu je vse prav iu dobro, tla imajo gg. fajtnoštri pravico iu tudi dolžnost nadzorstva nad svojimi kaplani: ravno tako resnično pa jc tudi. tla gg. vikši vradniki imajo pravico, pa tudi dolžnost na nižji pazili. Iz tega se pač nc izhaja, da bi nižji vradnik lic smel imeti volitevuo pravice, ker je poti nadzorstvom višega vraduika; ravno tako, menim, sc ravuosicdno ne izhaja, tla bi kaplan zato nc smel voljen bili, ker jc pod nadzorstvom fajmoštrovem. Da jc lajino- šter prav za prav dušni pastir v srenji, to je resnica. Ima pa pomočnike, ker ne more sain vsega opravljati itd. Postavimo ta posebni primčrljej. Jest sim tukaj (se ve da, smem reči, iu svet dobro ve, da nisim tega iskal, — ali tukaj sim hočeš — nočeš); v tem času pa se duhovnijske opravila, ako Bog hoče, dosti dobro opravljajo, in kdo jih namesti mene verdcva? Gg. kaplana. V tem času je treba pisati spričevanja obnašauske ali zaderžanske, vbožniške. Pač je na tem ležeče, da ne le fajmošter, ampak tudi kaplan pozna prebivavce, kterim mu jc pisati spričevanja o njih posestvu ali življenji. — Pa tudi to zamorem pristaviti, da fajmoštri kratko iu malo niso zavidljivi kaplauskim pravicam. Vender rajši vidim, da kaplani z menoj k volitvam gredo. kakor pa da bi mogli doma ostati.... Pa tudi ni res, gospodje, da bi bili kaplane povsod od volitev izločili, v marsikterih krajih so bili k njim sprejeti. — Kar pa postavo tiče, menim, gospodje, da je njena osnova od slavne vlade poslana k nam v posvetovanje. Ako se tedaj zavolj nje nočemo posvetovati, ker nas —- češ da — že veže, ne zapopadam, čimu jo slavni zbor v posvetvanji ima; potem bi sc v nobenem paragrafu nič ne smelo prenarediti; — zakaj tedaj bi se v tem paragrafu ne smelo čisto nič predelati? (Klici: dobro!) G. poslanec Dežman si je res prizadeval kaplane prav v nič podelati (klici: oho!), kaplane v politiškem življenji za brezpravne bitja zapečatiti. . . . Ze večkrat sim slišal v tej zbornici od nekake zime, in pa od spomladi, zlasti sc je piitcrkavalo na spomlad, lepo dobo zlate svobode! Spomladi cvetejo cvetlice, razširjajo svoje vonjave, in kdor si bodi jih sme gledati, za slehernega cveto, vsakdo se jih zamore veseliti. Cvetka spomladanska, cvetka v stavnega življenja jc cvetlica svobode za vse, po predlogu g. predgovornika pa bi se le samo duhoven ne smel lepote in cvetja omenjene cvetlice vdeleževati. Prav zares ue urnem, zakaj bi se mogel ravno mladi duhoven odvreči, zakaj bi se nc smel mlademu nižjemu vradniku enak slaviti? Prosim torej, naj se sprejme pledlog častitljivega odbora. Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ijubljaiie. Ni kmali nadležniših, pa dostikrat tudi škodljiv šib ljudi kot so tisti, ki povsod radi le hudo vidijo . piazne muhe love, iz njih ose, scišenc in gade izležejo, ter jih pied obličje vlade iu njenih narodov spu-šajo, in tako vlado narodu, narod pa vladi pristudujejo. Tako je nekemu gosp. Pressinemu dopisniku to dcinonštra-cija. da ste sc na suknji gosp. „Noviškega" vrednika vidili kaki dve linii Vladimirjcvega reda. ko so vendar drugim cele svetinje na persih očitno visele; pa da je šel za ..kmečko" procesijo v Temu vem, kakor pravi, mestni župan s •') narodnimi mestnimi odborniki; da so tudi pri altarji ob mestni hiši se kazale ..narodne barve." ,.Novice*4 to natolcevanje imenujejo ..turško fantazijo," in gospodu dopisovavcu krepko in popolnoma resnično njegovo zmoto tako-Ie pojasuujcjo: ..Magistrat je patron ternovske cerkve iu rajnki zupau llradccki je 27 let hodil vsako leto za to procesijo, pa nikoli nismo brali, da je s tem ,,dcmonštro-val." Tudi sedanji g. župan posnema to staro navado, ker je vsko leto k tej piocesii povabljen. Pri njem pa jc zdaj to ,,demonštracijačeravno dopisnik že saiu more vedili, da g. župan pac ni naroden ..demonstrant." Kavno tistih pet mestnih gosp. odbornikov pa, ki so se pridružili tudi tej procesii. ker jc večina njih voliveov v teh dveh predmestjih. pa je slo (ker drugi odborniki ne pridejo) po dokončani tcrunvski procesii ludi za procecijo mestno: — pa tukaj pricujociiosi njih ni bila ..deiuonštacija!*' Pri liiagistialu je 4. altar; tukaj je zapazil pisavcc narodne barve. Mcstui služnik Tertuian napravlja ta oltar že veliko let in ga zmiraj enako okiučuje: tudi letos jc bil tako napravljen l e bo to rogoviljcnjc časnikarsko še dalje terpelo, bomo nazadnje še (ako deleč prišli, da ne bomo smeli za procesijami hoditi, in Bogu na čast ne altarjev kinčati, kakor bi hotli, da bi ue bili pikaui po tukajšnjih korešpon-deutih. Nikakor ne more biti po takih pisarijah ustreženo vladi, ktere naloga je, varovati pravice vseh avstrijanskih prebivavcev." Iz Ljubljane. Tretjo nedeljo po Binkoštih, t. j. 14. t. in., ob enajstih je tukajšnja posebne hvale vredna ter-govska bolniška družba (Handlungs-Krankenverein) v križanski cerkvi slovesno po cerkveno obhajala svojo petindvajsetletnico. Naš, za prid človeštva in povzdigo čednosti iu blagra pri vsih stanovih neprenehoma in neu-trudljivo delavni desetošolski profesor, v. č. gosp. dr. Leon Vončina, jim je maševal iu prelepo opravilo s primernim govorom povzdignil. Govoril je temu delavnemu stanu, kako naj se vse in is 1 i vedno ua višji uameue obračajo, de naj se vse dela vselej z Bogom začenjajo i u z Bogom doveršujejo; potem bo ta prelepa iu časti vredua družba tudi pred Bogom veljavo imela, ktero pred ljudmi ima. Lc-to cerkveno slovesnost jc še posebno povikšalo petje družbinih pcvcov, ki so kaj izverstno latinske in slovenske pesini prepevali. Omenjeno društvo se je o začetku leta 1838 popolnoma ustanovilo, iu šteje zdaj 224 udov, ki so v ta namen združeni, da sleherni ob času bolezni ali druge silne potrebe gotovo pomoč iu podporo dobi. Tako jih je bilo pretečeno leto 12 bolnikov oskerb-Ijenih, izmed kterih so trijo uinerli. Izdala je družba zanje 471 gld. 58 kr. Bog daj še za naprej tej lepi družbi svoj blagoslov! Iz Ljubljane. Te dni je popotval iz afrikanskega misijona domu gosp. Jožef Sonvveber, brat iz servitovskega reda v Insbruku. Posebno pobožni mladeneč, ki je misijonu v treh letih z mnogoterim znanjem iu še bolj z uterjeno bogoljubnostjo veliko dobrega storil, se jc veruil, ker mu obnebje ui »lobro služilo; ker se je pa na potu zopet prav dobro popravil, je mogoče, da se zopet pozneje nazaj verne, ali pa saj v Jeruzalem v avstrijansko gostišč gre, kamor so ga zdaj domu gredočega vabili. — Le-ta je pravil, da v Selalu je za zdaj misijonski višji O. Abundio da Sma-rano, v llartumu pa začasni provikar t). Fabijau Pfeifer, izversteu Tirolec, ki se kaj dobro obnaša. Belo reko so sicer za zdaj pustili, blezo zavolj pomanjkanja pripravnega osebstva, ne menijo je pa popolnoma pustiti in zapustiti. — Od Janeza Klaučuika, našega rojaka, je pravil, da je lani prišel z Bele reke, je svoje reči v llartumu vravnal, tudi spoved iu sv. Obhajilo opravil, dal za več ss. maš za svojo mater, po br. Souvveberji tudi v Jeruzalemu ss. maš najel. V llartumu je plačal polovico dolga, ker neka reč sc mu ni po sreči godila; da je pa njegovo premoženje dosti več vredno, ker ima 2 nilski barki v llartumu, svojega vertuarja iu hrodarje, pa neko posestvo ob Beli reki, kamor se je nekako vel. serpana ali kimovca lanskega leta povernil na kupčijo. Kadar zopet v Hartum pride, morebiti v 1 ali 2 letih? bo prišel tudi v Kvropo v svojo domačijo. Sonvveber jc Klančnika hvalil, da je prav dober in pošten kristjan. — Od zauiuica Stanislava (Ljubljanskiga) jc pripovedoval, da se Arabljauje in Zamurci prav radi k njemu zbirajo iu zmiraj po njem vprašajo, da jc zdaj prav modrega in spod-budljivcga obnašanja, nar inauj vsak mesec k spovedi iu sv. Obhajilu gre; da ima njegova beseda, njegova postav-nost iu olikana obnaša iu pa njegova ličua telesna osebnost do Zamureov in Arabov veliko moč. Mlad zamurec pri nekem tcrgovcu je Stauislava vidil v čedni obleki in moškem obnašanji, in je z njim govoril. Cez nekaj časa se v Da-iiiicii zopet vidita, in zamurski mladeneč Stanislavu pripoveduje: ..Ti, zdaj sim tudi jest kristjan; dal sini se kerstiti." Toliko moč ima zgled domačinov zaniurskih do njih rojakov. Torej vse prijatle zaiuurskega misijona serčno prosimo, naj molijo za Stauislava, da L: bil stanoviten v dobrem, čč. gg. duhovni naj ga blagovolijo pri sv. maši Bogu v ta namen priporočevati, ker on ima take zmožnosti, da zamore _ če tudi ne duhoven — za misijon silo veliko storiti. Bil je dozdaj v Selalu tolmač in učenik (govori namreč arabsko, talijansko, nemško, slovensko, — če ni že kaj preveč pozabil — tudi nekoliko latinsko, francosko in turško), zdaj pa so ga poslali v Hartum za učenika. Imeti mora zdaj kacih 16 ali 17 let. Tudi njegovo poslednje pismo kaže, da utegne biti vesela resnica, kar br. Sonvveber o tem zamurskein mladenču pripoveduje. Cerkveno. „V E R T E C NEBEŠKI." Za pobožne Slovence. Spisal Janez Volčič. Te bukvice so ravuo uatisnjene, ter se dobivajo pri bukvovezu Mat. Gcrbrju. Ko je bil „V e r t nebeški" natisovan, ni mogla vanj vsa tvarina, de bi ne bil prevelik; torej so se ostale reči porabile, nekaj pa je iz „Verta" vzetiga, in tako je iz „Verta" postal „Vertec," ki je prav pripraven za sleherniga kristjana. Obsega namreč: Jutranje in večerne molitve. Tri sv. maše. Zadnja za vboge duše v vicah z libero. Spovcdne in obhajilne molitve, prav lepe. Sv. križev pot. Potem pa za srečno zadnjo uro in v čast Matere Božje za vsaki dan v tednu posebne molitve. Navadne litanije. Nasledva: „Ura Božja", to je, kratek zapo-padek keršanskiga nauka, zlasti pripraven za šolarje, pa tudi za odrašene. Tudi je pridjano: Terpljenje Gospoda našiga Jezusa Kristusa po spisu čveterih evangelistov, iu na zadnje še sedem in dvajset pesem. — Te bukvice so pripravne za šolske darila, Zato jih vis. čast. gosp. šolskim vodjem in katehetam lepo priporočujem; zlasti zavoljo tistih molitev v čast M. B. in zavoljo Lre Božje. Janez. Družba sv. Mohora jc za leto 1803 več daril razpisala: 100 gld. za naj boljši izvirno pripovedko, naj rajši iz slovenskega življenja; če take ne bo, pa za naj boljši prestavo 50 gold.; — 30 gold. za naj boljši zgodovinsko, krajepisno ali narodopisno čertico; — 30 gold. za naj boljši natoroznanski ali gospodarski spis. (Bolj na tanko v ,,Prijatlu.") Iz stare Loke 10. rožnika. — V nedeljo 14. t. in., smo v stari cerkvi zadnjikrat ,,Te Deum" zapeli. — Prečast. milostni gospod korar dr. Jan. Z lat o ust Pogača r so poslednje slovesno opravilo imeli , pri kterim jc cela versta duhovšine pričujoča bila. V ginljivim in podbudljiviin govoru so gosp. govornik z iskreno besedo jemali slovo od stare cerkve, v obilnim številu zbrane poslušavce pa so k zahvali za vse v ti cerkvi prejete dobrote opominovali, jim srečo vošili k pričetju noviga velikanskiga dela, s kterim gotovo Bogu nar lepši hvalo, in zahvalo dajejo, ter so dokazali, kako posebna in velika gnada je to za duhov-nijane, dc ravno oni so izmed toliko tukaj žc minulih rodov v to od Boga odbrani, de bodo njemu, Narvikšimu, zidali tempelj, in kako de sc naj te gnade v polni meri vdeležijo. Skoda, de z lepim, ven in ven jedrcnim govoram bravcam nc moremo vstreči. Naj bi pač prečastiti, visokoučeni gosp. dohtar ga sami svetu priobčiti blagovolili! (Ali pa rajši vso bogato zbirko enacih govorov. Vr.) V poncdclji-jutro na vse zgodaj se jc neštevilno prostovoljnih delavcov iz domače in nekaj še cclo iz sosednje fare zbralo, ki so potem, ko smo slovesno ss. zakramente v bližnjo kapelico prenesli, staro ccrkcv začeli razderati. V malo urah je bilo iz nje vse zneseno, notranja priprava, streha iu strop ; šc tisti dau so jeli posipati staro žc vse razrušeno zidovje. Novo delo vcrlo napreduje. Cez OO delavcov sc živo giblje dau na dan okoli novozastavljeniga zidanja, ki videz-210 raste nakviško, le samo na enim inestu čaka vogelni glavni kanieii še nizko pri tleli za vso faro veseliga dne 2*v t. m.. ko bodo premilostni škof sami sc do nas blagovoljno potrudili ga blagoslovit. M. Iz Teržiča ua (Korenskem M. rožnika. Želeti bi bilo. da bi sc od č. g. J. K. v zadnjem listu „Zg. Dauicc" stavljene vprašanja o sprevodu v praznik Kristusovega vnebohoda ne prezerle, ampak da bi se temeljito preiskovalo, jeli bil ta cerkveui obred kdaj po vsih cetkvah v navadi? — in zakaj se je sčasoma opustil? — Gotovo je, da se je kdaj bolj navadno obhajal, kakor dandanašnji, to nam priča ohranitev tega sprevoda že v dveh krajih. Vesele Smaruice, kakor tudi tedenska pobožnost presv. Rešnjemu Telesu na čast, sc je slovesno dokončala. Vsa-ccmu pridnemu obiskovavcu veselih Smarnic se gotovo nekako milo dela, ko se v pretekli mesec nazaj ozira in nc vidi več zalih cvetic iu množine prižganih lučic. ki so Marijno podobo zališale in prijetne večerne ure kaj lepo razsvitlovale. Mislim pa, da so si mnogoteri obishovavci Njeno prijazuo sliko ali podobo v svojem sercu ua dom vzeli, jo tukaj v duhu gledajo ter sc Materi Gospodovi v mile prošnje prav prijatelsko priporočajo. Blagor jim! S pravim serčiiim veseljem zamorejo vsak dan ponavljati besede visoke pesmi: „Tota pulehra cs, a mi ca me a, el macula non est iu te." (Vsa si lepa, pr ija t lica moja, in uobenega madeža ni na Tebi.) Letina pri nas prav dobro kaže. Sadja iu druzih poljskih pridelkov bo obilo, čc uam ga le ljubi Bog ohrani. Z Bogom! I\an T. Od sv. Ane (J c I i o b o ž a I gospod Bog?) ..t c hi več pobožnih ljudi na zemlji, zemlja ne rodi im- \in.i. nc žita. ne suliiga. nc zelenica, nc kake druge reci. In > tem očitno dokažem«'. dc ves ltlago>lov te£a Meta le po pobo/nih ljudeh prihaja. če ludi m* hote in nc vedo, kajti čc več tacih na zemlji ni. ona tudi kaj dobriga več rodili r.e zamore." Oca ItrrloM ratisboimki r trojih misijoH.skilt pridigah. Tretji dan prctečcuiga križeviga tedna se jc. tako reci, vse terlo ljudstva po tistim vertu, na kteriga sc vozijo Teržaeani, če tudi ne liotč iu ne vede, od kodar sc pa več nc vračujejo, kajti vverstijo jih tam k njihovim pred-nikam, ki po dokončanim pozemeljskim opravilu pričakujejo strašniga glasa ,,vstani spijoč! vstaui od mcrtvili." (KI. 5. 14.) — Mogel je pa biti pogreb kake prav imenitue gospe iu dobrotnicc, kajti večji del tih ljudi so bile ženske, ce prav tudi moških je bilo obilno. Gotovo je ljubezen iu hvaležnost to množico na omenjeno Božjo njivo pripeljala? Zna biti kteriga, večine pa resnično ne; kajti ni sc \idilo sol-zice v nobenim očesu, ni se slišalo nar maujšiga zdihljeja iu pobožne molitve niso predirale oblakov in se verstile pred prestolam Vsemogočniga! Ali to oterpnjeno vedenje ni veljalo nobeui dobrotuici, temuč bila je sedmina za dobrotnika, ki je nek odpustil polovico dolga vsim svojim dolžuikain, — pa tudi ta milost ui zedinila množice na mestnim po-kopališu, ampak samo „nciz rečeno vesela novica," tle bo po dokončani sv. maši vsaka beraška oseba ..šestdeset novih krajcarjev" na roko dobila. (Nadjamo se pa, dc je bila pozabila dobrotnikova žlahta. de jc bil takrat križev teden.) Oh res! Ic redka ..špenica" se jc znajšla tisti dan pri farni procesii, pa je bila ..s peni ea.* — in je tistiga, h kterimu brez nchaiija vpijemo, de bi nam dal vsakdanji kruh, na pomoč klicala, de bi miloslivo odvernil šibo, s ktero že več let kaznuje nesrečni kraj, med tem ko je samopridnost >c poganjala za male vinarje. Se li to pravi: ..Prosite, in sc vam bo dalo; išite, i n hote n a j š I i; t e r k a j t e, in se vam bo od peri o. Zakaj sleheru, kteri prosi, prejme, in kdor iše, najde, in kdor t črka. sc mu bo o d-perlo." (I.uk. 11. '.», 10.) — I'a omeniti moramo šc. dc je vsa derhal brez vsiga dani. to je, s praznimi lokami bila zatirana domu, iu to morebiti prav po natavnavi tili iu serca. De bi pa svojimu ueblagimu djanju postavili popolnama dostojni venec, so nekteri jeli še preklinjati! l'ač so sc pri tej priči pokazale v vsi svoji žalostni resnici besede sv. pisma: ,.Po njih sadu jih bote spoznali. Se li bere grozdje s ternja ali siuokve z osata?" (Mat. 7. 16.) — Ali pa morebiti nekdanji Bog ni več tudi dobrotljivi Bog? \e obrani li on vseh stvari? kdo daje človeku živež, obleko, stanovanje, vse, cesar potrebuje; živalim njihovo brano, rastlinam zemljo in vodo, solncu svitlobo in gorkoto; ljudem, živalim in rastlinam potrebniga zraka, de ue poginejo? On, dobrotljivi Ota, du zemlji mokroto, rastlinam rast, žitu, vin-ki teiti iu drevesaui cvetje iu sad. Tako ob kratkim, dobrotljivi in Usmiljeni gospod Bog, ki je vse stvaril, tudi vse ohrani, kakor sv. Duh govori: ,,Xi ga drujiga Bogu, me m tebe, ki za vse skeibiš." (Buk. modr. Iti. D.) — lu takiga Boga pozabi meseni človek! Njega, ki mu trume nebeških duhov brez nehaiija pojejo: ,.Svet si, svet si, svet si:-- zanemari pozcmeljski prah, in mu ne skuže dolžne časti! Pa morebiti je „obožal" ta tako dobrotljivi iu usmiljeni B"g («le šestdeset krajcarjev več velja, kot obhod, pii kit rim gu lavno njegovih durov prosimo.)? „ObožaI," On gospod \-c obilnosti! — ..Obožu" le suino človek nu duši in nu 11 le s ii . in nu pozenicljskim premoženji, kudur ljubezeu do llogu zgine iz njegov i^u seicu. Zapisali smo pu te na-šimti seicu tako skelete besede opiraje sc prav na list, ki se kri/.cv ttden bere iu taku konca: „kdor grešnika verue od njegove kiive poti, bo rešil njegovo dušo smerti in poki d veliko število grehov." (Jak. 5. 20.) — h Tersta. Sad pravega vernega napredka. Tcržaški list ,.!> lepe cerkvene oprave. Potem pisuvec ru/lugu tudi hvalo, ktero so Njih svetost pape/ iu/.odeli nad tei/usko pobo/.uostjo v svojih pismih (hicvih) do mil. škofu, ter so ob enem blagoslovili vikšega pastirja s eustitim diihovstvom vred, izverstnega bivšega mestnega /ii pa na g. Štefana funti-u iu vse verne Terža-čanc. — Zastran Smainic pripoveduje, kako so se I. 1650 pričele v cerkvi Marije D. Pomočnicc. in so se lazširilc ne ie samo v diuge mestne ceikvc in učilnite. ampak tudi v sostoljnico kopersko in v druge *renje zcdinjeiic školijc. V farni cerkvi Marije D. Pomočnice je imel jezuit prečast. o. Frančišk o vsih delavnikih ob 11 dopoldne in o praznikih ob 6 zvečer govor v italijanski besedi. Zjutraj pri sv. maši in popoldne pri blagoslovu je izbor dečkov o spremljanji z orglaini prepeval. Pri sv. Antonu v novem mestu je bila vsak dan zjutraj ob 5 sv. maša s slovenskim petjem in orglaujem, iu ravuo tako popoldne litanije; ob sredah in sabotah pa je bil govor v slovenski, in o večernih urah v laški besedi, v kterih stt se verstila čč. gg. duhovna Gru-bica, šolski vodja pri sv. Jakopu, in Bastjan, vodja glavne novemestne šole. Knako sc je obhajalo tudi po družili ccr-kvah in osebnih moliših. Poslednji dan majnika je bilo po vsih cerkvah skupuo sv. Obhajilo. Pri Marii D. Pomočnici so apostoljski naslednik tc škofije sami obhajali. Zvečer jc bila zahvalna pesem. Cerkve so bile zmiraj z verniki napolnjene, med kterimi so bile naj imenitniši gospe teržaškega mesta. Spodbudili izgled je vsak dan tlajala s svojo pravo pobožnosljo prcslavua grafu j a Molina iz kraljeve rodovine. Iz Zagreba, kmalo bo prišel čas, ko bodeuio tukaj praznovali velik svetek. dan sv. Cirila iu Metoda, kterima sc je toliko Slovanom zahvaliti za pervo luč sv. vere, ktero sta jim prižgala, in pa za perve besede milega nam ma-tci nega jezika, v kterem sta pisala. Ta praznik, kakor je mende žc znano, odločen jc na 5. dan prihodnjega mesena, ter bo. kakor sc čuje, z nenavadno slovesnostjo obhajan. kaj več o tem popisal bom, ko bodem vidil. kako bo. — Procesije sv. llcšnjcga Telesa smo prav slovesno obhajali. Vreme bilo je ko navlašč za ta praznik lepo, da malokdaj tako; zatoraj je pa tudi obiiu množica ljudi spremljala Najsvetejšega po mestu. Ali tudi pri nas ni manjkalo, kakor štovani dunajski dopisnik gospod — k - po domače pravi: zijal(ov). Ti morajo biti pri vsaki reči; zato pa tudi tako moško gledajo pobožnim ljudem v obraz, kakor bi reči hoteli: Glejte! mi smo zijali(a). Premilostivcga našega kardinalu smo sicer pri procesiji zavoljo njihove bolezni pogrešali ali vendar je bilo vse prav slovesno iu ginljivo. — llcrvatska gimnazijska mladost vadi sc zdaj tudi po izgledu slovenskih dijakov, ter ima tudi svojo torbico, ktero pa mladi ,.Rodoljub" po svetu nosi. Slovensko „Torbice" II. zvezek je tudi ua svetlem ":"r:"). I.. .1. tla z (f teti po kersanskem s t eiu. Na Dunaji jc 16. t. m. dopoldne ob 11 svitli nadvojvodu kanil l.udovik ko namestnik Nj. c. k. vel tiiiistva tleržavui zbor pričel. Y poznaii*ki natlškolii bo terpelo sveto let» z navadnimi odpustiki zavolj lOOOletuice ss. Cirilu iu Metoda od današnjega dne, t. j., od 20. rožnika do 1. kimovca. Monitorc di Napoli 3. majnika od kervi sv. Jun-varja. ki je sterjeiia, pa se vsuko leto čudežno staju. to •) Sveto Konje telo so nosili pri procesiji >v. Resnjcga telesa d.ui premilostivi naš škof, blagorodni gosp. Kralj. I*i—. *•) Naj izrečemo o tej priliki dobroserčno misel, ki nas jc preši-novula. pregledavsi ..Torbico.*• Prijazno je brali in \: i t i, k;;ko mladega ognja iskre švigajo in vnemajo les in tudi ne mara kaooije sem ler tje. Hvale vredna je gorečnost /a narod ir. njegovo oliko. Ali kakor oiinj rad predeleč sega. tako inarsi-kterikrat tudi mlada kri. Ne menimo hudega, ako besedo rečemo. kakor mislimo, ker mladina sc mora kerniii. in dobro-serčna — tudi rada dober nauk sprejme. Mislimo tedaj to-!c Ogibajte sc. mladenči. tacih reči. ki po politiziranji dahnejo, ali -c /a lake lahko razlagajo. Svojim učiteljem prizanašajte, pomnijoči celertc zapovedi tiospodove. da bo \ aše delo in življenje blagoslovljeno. Hodite moški in reci o neslanem Ijuho-vanji naj Vam ..Toikice" ne skrunijo. bodi >i pod kakorsnim k<>li imenom in na>!«voiu. Tvarine naj se strinjaj1) z \ ašiih stanom in starostjo. Ničesar ne pišite, s čimur bi žalili Bogu ki \ am jo tako lepe in drage zmožnosti dodelil. To >o (uaše misli. — I/ u>t moža, ki jc pravi domorodec in ga v.-i spoštuj, te. |*a smo slišali ravnokar, da s poslednjima zvezkoma nc umre zadovoljin biti. sta vse drugačnega duha k««t so bile perve .slovenske vaje. in da torej ne umre svetovati, da bi se tuladuM na take reci narocevala. \ r. le piše: „Včeraj je Lila kri sv. Janvarija popolnoma ster-jena vzeta iz hraniša, kamor je bila zaklenjena 16. grud., v god njegovega patronstva. Proti polsedmim popoldne pride procesija do sv. Klare, kjer je bilo prav veliko tujcev iu obilno število ljudstva. Precej se prično goreče prošnje duhovsta in glasne molitve ljudstva. Čez pol ure se začne kri deliti, in čez deset miuut nadalje je zvonček naznauil čudež, kteremu je nasledvala zahvalna pesem, spremljana s polnim orkestrom in slovesnim zvonilom. Glas veselja se je ueprevidoma zbudil v slehernih ustih, iu vse je bilo naj globokejši ginjeno, vidivši novi dokaz Božje dobrote , ter so z enim glasom Boga hvalili. Proti osmem se jc obhod vračal v stoljnico.... Oči vse nezmerne množice po potih, potnoljih (balkonih), štacunah iti oknih so bile obernjene na predrage nosila, na kterih so bile posode s čudežno kervjo, in pa ua sreberno dopersno podobo tega svetnika. Vse je bilo giujeuo in pretreseno. Slopljevanje kervi je bilo v začetku kakor velika oblica ali kugla, ki «c je vse po malo topila, de je bila nazaduje vsa tekoča. O vernitvi v stoljnico jc bila kri zopet sosedena iu jc imela podobo gibljive oblice. .. .** Lešniki, jabeika in lesnika. Kako so bili sv. Oce na svojem popotvanji po mali zvesti deželici sprejemam, dosti jasno naznanjajo besedice, ki so jih puvernivši v Kim v Vatikanu izustili: Dobri ljudje! Dobri otroci, ali vpili so (slavo-klice), dc uii še vso zvoni po ušesih; ti dobri ljudje morajo pljuča od levov imeti." — V rimskih podzemeljskih pokopališili se o vsaki priliki kaj najde, kar služi v poterdovanje katoliške vere. Tc dela iu preiskovanja ima v roki zlasti vitez ilossi. V enem poslednjiših naznanil sc bere: ,,Pomniti je, da v pokopališili, po go.-p. De Ilossi v novo najdenih, je zlasti imenitna podoba Marije Device, kar dobro poteriujc, da to češenje (M. D.) se povrača na perve čase sv. Cerkve. Protestanti v Ncuičii se čudijo iu sterme zavolj tako dragih verskih iznajdenj učenega katoličana.** Tako se bere v naznanilu g. Disjordins-a do francoskega ministra očitnega lika. (Revue des socičtes savanles, fevrier ) — Nek- danji Oglej, kakor se iz Gorice sliši, so našli, in zdaj išejo nekdanje mesto, kolikor bodo mogli, zrisati in ua svitlo dati. Ze je vodja ces. muzeja na Dunaji, g. Steinbuchcl, zaziiamnjal poglavitne pike, po kterih bi se utegnilo okrožje nekdanjega Ogleja določiti, iu po prekopavah so natanko spoznali niirja ali zidiuc, ki so mesto 4 milje ali 4000 rimskih korakov na okrog obdajale. Zadeli so tudi ua sledi vrat in stolpov, vodovodov, amlitcatra. žitnic, tempeljna, ki jc bil posvečen dvanajsterim letnim malikoiii, ceste, ki v Kim pelje, grobov zunaj obzidja, iu druzih imenitnih poslopij. Našli so tudi ožji obzidje, ki ga je bil dal očak (patriarhj Poponc I. 1028 v mestuo obrambo zidati, in še marsikaj druzega. — Veči pogoriša in nesreče z ognjem pri posameznih ljudeh; obilni in strašno prederzni ropi in tutiustva; samomori iu morije druzih; rovarstva in prckucijc po l.aškem. Poljskem, Kusovskem; krivice krouauih glav; grozovitne vojske v Ameriki; skrivno rijenje freimavrarsko; macinstvo in garibaldovstvo; silno in ncslišauo preganjanje kristjanov v Avzii; mlačnost v dobrem iu nekaka posebna sila, s ktero si iše kraljestvo teme veljavo pridobiti; neki ogenj, ki vse posvetno z veliko naglico naprej žcuc iu duhovnemu kraljestvu zaderžke stavi; malo število vernih sere med olikanimi; veliko pertenje večili olikanih narodov, manj olikanim pravice kratiti, in kopernenje poslednjih po višji stopnji; šopirjenje satanovo zoper Božje kraljestvo; uesli-šauc bogokletstva iz nczbožuih ust iu velika razuzdanost celo neubrisauih obrazov; nekteri prečudui odpadi po l.aškem: te in take znamnja bi utegnile biti svarila zastran nastopajoče šc veči gnjusobc razdjanja, in pa budilo, da le tisti, kdor bo do konca stanoviten, bo zveličati. — „lllas" piše, da tudi mil. škof Strosinajcr se s 6 bogoslovci v Velehrad napravljajo iu sc bodo vstauovili v Polešovicih pri ondotueiii čast. duhovnem pastirji. — »Severni tiger meni s tem poljsko rovarstvo utolažiti, da katoliške uinihe. častnike in druge obeša, strelja in kolje. Kapucinarju Kouorski-uiu je mende sam vikši škof Feliuski pri poglavarji Konstantinu milosti prosil, pa nič ni pomagalo, nc usmiljeni razkolnik ga je dal obesiti! — V severno-aiiicrikaiiskih deržavah postava pijance z /.mešanimi ali norci v eno \ cisto stavi. Pijanec, dokler sc nc poboljša, dobi varlia (irota), iu kcrčinar, kteri mu da piti, je kaznovan. V deržavi Ohio se je bil nedavno gostuik pregrešil zoper to postavo, trije znanega pijanca upijauil. Pijanec domu pridši se skrega z ženo, iu odsekal ji eno nogo. Kaj se zgodi? Nesrečna toži, in kerčmar ji je mogel plačati 50oo dolarov. -- V llosanu na Napolitaiiskeiu sc jc 2. t. m. pripetila ena. ki jc \redua, da se zapiše. Vsak človek s človeškim nosom vr. da moški v ženske in ženske v moške samostane nc smejo buditi brez posebnega privoljenja. Sodnik otidotuc okrajine pa je drugač mislil. Pod i se s kaucclirjcm in drugimi \ samostan sv. Klare, iu — tebi nič, meni nič hoče v klostcr. Rekel jc namreč, da hoče govoriti skrivnostno / nunami v njih prid. Pa tudi nune so drugač mislile, ki s.» dečiuana komej pogovorile, da jc /. njimi govoril Ic pri omrežji v govorišu zraven cerkve. Kdo ugane, kaj jc ta nio/.ak hotel ? Govoril je z vsako posebej začenši > p»-e i-nico, od perve pa do poslednje, iu nobena druga ni mogla slišati, kar je kteri pravil. Ilil je pa ta sodeč ..špii paikcli." in jc nune z vso silo svoje zgovornosti mot.l. da naj zapustijo klostersko zapcrlijo iu se vernejo \<>uka ua s\.ij dm:.. Kakor si je nekdaj uevciska gosposka z \simi zvijačam! prizadevala kristjane premotiti, lako jc ta malopridne/ nu n,-motil, da bi svoje slovesne obljube prelomile. Koliko pa jc možic opravil? To je sam spoznal, ker precej po nalc/.anji '•o izpraševanji jc svojimu prijelo rekel, ''u • ** ;c • -. ! od oudod ventil, ker vidil jc čversto stanovitnost »ei« <• -čine samih mladih devic, ktere so imele sicer obraze -svečenih, pa so vender odgovaijalc ncprestrašeiio, iu da n*. mogel tudi ne cuc same pregovorili, da bi jo bila pobegnila iz kloštra. — Francoska vojna je IT. majnika mesto Puebla na Mc.vikaiiskcm pridobila, iu Fraucozje neki gredo proti glavnemu mestu. Vladarji Napoleonu za to dobitev srečo vosijo. — Kes je, da Napoleon III še nikjer ui bil tepcu; res je pa tudi, de me.vikauska vlada s svojim h.-irbaiski.u ravnanjem zoper katoliško Cerkev ue more srečna hiti v vojski. Da se pa Napoleonu tudi šiba uioči . kjer /t bodi za to, kar jc nu l.aškem grešil, ui treba nikotinu prerok biti. — Nar veči baliaci liberalci so dostikrat tia< veči pedanti. Tega nar jasuiši priča je nova Sardiuja. Kua novih šolskih postav tirja, da iz vsake tvarine se mora vsak učene nar manj pol ure dolgo vprašati iu tcipiueiti, tako da ua obilnem vseučelišu bi za izprašanje vsili celo leto ne skezalo. V Modcui so menili učeniki iu učenci, da jih le poprejšnja postava veže; ker jim jc pa vmes ministerski daljuopisiii ukaz drugo zasolil ter tudi njim uo\o postavo nadrobil, so jeli vscučilišuiki rogoviliti, so stergali s sten vradue naznanila ter jih na dvorišu sežgali, iu še druge „iicvižnosti" so počenjali, dokler jim poslanec Sar-douinni ni obljubil, da sc bo miiiistcrska naredba prenart— dila. Poredni ljudje natolccvajo, pravi Armouia . da m• iti-sterstvo je to razsajanjc ali demonstracijo vzrokovalo. da bi imelo pretvezo, mule vseučiliša zapreti. — V Pucbli s,, Fraucozje, mesto predobivši, v oblast dobili 2'» generalov, 900j častnikov iu 16.000 prostih vojakov. Napoleon lic meni s tem mexikanskc vojske dokaučati. Pravi pa nek IVauco-k dopisevavcc: „Od ene strani ni viditi, da bi bile ljudstva preveč vesele francoske pričujočnosti; ko bomo torej mc\i-kausko vojsko premagali, nam bo stala še premagati zamer/a ljudstva. To pa je neskončno te/.ji reč. *•— Zastran poganjanja v prid Poljakov menijo na Francoskem* ak«» Napoleon ne bo nič opravil z opomini do ruske vlade, da bo poslal brodovje v baltiško morje na demonstracijo; ali da bo poljsko rovarsko za vojskovavno oblast spoznal, ter bo Toljake tako podpiral, da si bodo svoje pravice sami izvoj-skovali.—..Armouia*'pravi: Ako bi bil car poslušal pritožbe sv. Sedeža v prid Poljcev, bi ne imel zdaj na herbtu poljskega rovarstvu. ne na ramah diplomacije, in ne na glavi serda cele Evrope. Ahuna Soliman (Slavospev provikarju Knobleherju) se že natiska. Perva pola v popravo (korekturo) je bila že 2. t. m. g. Cineku na Dunaj poslana, pa jc 18. t. m. še ui imel; tako hitro gre železnica ua Duuaj! JMaJaikoee zvezdice. u. Mladost ni vselej modrost. To se skorej vsak dan vidi in sliši; iu taka se je tudi meni pripetila. Nekoliko mladostne lahkomišljijc, pa tudi razžaljena častiželjnost me v tako zadrego pripravite, dc sim skoraj ob tem, nad boljši prihodnostjo obupati. Pa vprašam pii tej priči: Kdo je srečen na svetu? — Pravijo, de tisti, ki v gnadi Božji živč. Te rcsuicc gotovo nobeden ovreči ne more, in blagor se mu, kdor stanu gnade nikolj ni skalil. — Menijo drugi, de tisti, ki vsega do\olj imajo, karkoli le serce poželi. Ali sv. Duh jih raverne: ,,Vidil sim vse, kar se pod solucam godi, iu glej! vse je nečimernost." Mislijo pa modrejši, dc tudi tisti so srečni, ki spoznajo, de so kdaj nesrečni bili, — in ta misel ni brez resnice; kajti sama skušnja nas uči, dc slep rojen človek nima uikdar tako goreče želje, viditi obličje svojih ljubih staršev, rumeno solnce, prijazno luno, migljajoče zvezdice, pisane cvetlicc, in pa druge nc-številnc lepote Božjiga stvurjenja, kakor pa tisti, ki je po kaki nesreči vid zgubil. Pa tudi kdor nikoli bolan ni bil, ne zna ceniti dobrote telesniga zdravja, in kdor nikdar kaj greukiga pokusil ni, gotovo ne vč, kaj dc je sladko. — Jez pa sim bil svoje dni popolnama nesrečen; kuhal se je v meni strupen serd proti ljudem, in kar pa jc še nar hujše — in sc v tacih žalostnih okolišinah dostikrat zgodi. — ..Boga moliti*' sc mi ni nikakor dalo. V tej dušni te-moti grem nekiga dne mem ljubljanske farne cerkve ..Oznanjenja Device Matere Marije pred mostaui," kar me nek notranj nagib prešine iu v omenjeno cerkev žene. Slušam, in pa s tako čutjo, kakor mornar, ki je v veliki nevarnosti, pa daljno luč zagleda. Stopim v cerkev in zdi se mi, dc ko bolno detice tu pridem ljubeznjivo Mater v svoji bolezni pomoči prosit. ttnak cestuinarju v svetim pismu, pokleknem blizo velikih vrat, in obljube delam, prosim in — molim, kako dolgo, sam več ne vem; tega pa vender svoj živ dan ne pozabim, de ko spet vstanem in božjo vežo zapustim, menim, dc sim ves prerojen in sc kmali tudi prepričam. dc svet ni tako čern, kakor sc mi je prej zdel. Lpanjc sc mi spet v serce verne. V malo dnevih se moja osoda spremeni. Znani in neznani dobrotniki se oglasijo in me po svoji moči podpirajo. Bog je njih serca ganil, oblaki moje otožnosti zginejo in solnce moje prihodnosti mi spet tako prijazno zašije, dc sini s serčno hvaležnostjo spoznati mogel, dc moj Bog me ni pozabil in lic zapustil, in de jc moja preblažena nebeška Mati zmirani čula nad menoj in za-mc prosila." — Tako kviško Bog zmotenemu mladenču pomaga; tako delajo dobri starši, ko otroka za pogrešek ne iztirajo iz svoje hiše: tako tudi modri redniki, ki kakor dobri očetje zavolj pogreška iic razdenejo srečne prihodnosti svojih rejeacov. —v— MMroMaa. študent na šolskem oddihu *). Mladeneč iz vscuriii-a v Pavii, poln duhovnih zmožnost iu nar boljših darov, pa ves neverin, je bil pri svojih prijatlih in tovar-ših na šolskih praznikih na deželi. Neki večer je mnogotere nezbožne reči govoril brez strahu in sramožljivosti, in prederznil se je tudi neslišane preklinovanja bruhati zoper prečastitljivo Božjo Mater, neomadežano Devico. Strahu so stermeli pričujoči in se silo zavzemali, zlasti pa hišna gospodinja, ki ga je hotla kar berže odpraviti; vender pa se tiho, brez besedice, užaljeni umaknejo, vsak v svojo stanico, in prosijo Marijo Devico, de bi prizanesla tema zgubljenemu človeku. Zjutaj ob navadni uri ga ni iz sobe. Prccej začnejo sumiti, se je kaj zgodilo; dva tovarša gresta v stanico, in — o strah, groza in stermenje! — vidita ga v postelji mertvega, černega kakor ogel. — O nesrečin mladeneč! še le 22 let jc imel; njegova mati ga objokuje in se ne dautolažiti, in ga po nočikliče, pa še ne ve vzroka njegove žalostne smerti! (Apologista di Modena.) Dober nauk. Moj sin, moja hči! je rekel nekdo, vidita, kako vse prijetno je zdaj v spomladanskim času, kako lepo se cvetlice zdaj razcvctajo, in vijolice, kako prijetno dišijo; vse je lepo in prijetno; al ena žalost mene obdaja, moja otroka, ker vidim, da na svetu jc vse po dvoje, in da je eno zoper drugo. Lej moj sin, in moja hči! zemeljske cvetlice se zdaj v svojem prijetnim duhu razprostirajo: so pa druge cvetlice v svojim zapopadku še cenejši, pa Bogu bodi potoženo, dc one bodo zdaj mnogo jele umirati in uga-sovati! — Veselje moje je, se o spomladi slednji dan, posebno o praznikih, po službi Božji sprehajati; — pa mnogokrat, sosebno po keršanskim nauku, sim naletel, kar me je groza: vidil namreč sini po zelenih travnikih mnogo trop ljudi, posebno mladih, in mislil sim si, kaj to mora pomeniti? Našel sim pa pri tem pogledu pametuiga človeka, in ga vprašal: „Mož, kaj imajo pa tamle ljudje opraviti, znabiti kaj prodajajo?" ,,0 prodajajo, prodajojo, reče mož, blago, katero jc nar dražji — svojo zalo nedolžuost, za katero bi imele nar veči skerb imeti; ene izmed tamkej stoječih in sedečih so jo žc davno po svetu pognale!" Ko to slišim, rečem možu: „Kaj so ljudje, in zlasti mladenči in divice, tako brez strahu na svetu?" „Niso ne, reče mož, brez strahu; klepetanja jo veliko nad njimi, tode vso kar so z njimi počne, je nerodovitno; potem ko vidijo starši in višji, de ni koristi nobene se jeziti, jih pustijo, de po svojim nagnjenji živijo." Varita se tedaj moja ljuba otroka, pregrešnih tovarštev, bodita ob času počitka le domu, in godilo se vaiua bo vse dobro. M. T — č. VABILO na naročevanje IS9BIII 9J&1SICS1L Prosimo častite in prečastite bravce, kteri so samo za pol leta naročeni, naj blagovolijo naročilo hitro hitro obnoviti. Zgodnja Danica velja: Za pol leta po pošti.....1 gold. 00 kr. n. du. Za pol leta v tiskarnici .... 1 ,, 30 ,, ., Za pošiljanje na dom v Ljubljani sc plače „ 20 ., ,, Ako je treba napis prenarejati. . — „ 15 „ Luka Jeran, Jožef Blaznik, vrednik. založnik. •) To pretresljivo dogodbo smo vzeli iz undan omenjenih bukvic ..('asi che non eono časi," ki nam jih jc dober prijatel prccej poslal iz Tersta, ko smo bili za nje v ,,Pan." poprosili. Prav hvaležni smo za to delce, v kterem je marsikako zern.e. ki utegne tudi nar bolj terdi glavi napraviti, de ji po ušesih doni. Vred. Odgovorni vrcduik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.