DELOVANJE  LJUBUANSKEGA  REGIONALNEGA ZAV0DA ZA SPOMENIŠKO VARSTV0
VARUJM0 NARAVN0 OKOLJE
Zelenice in drevesa tonejo v asfaltu in betonu in so ogroženi - V statutih mesta, občin in krajevnih skupnosti določimo, kdo in za katere spomenike skrbi - Urh in tiskarna »Truga« sta v prislojnosti mesta in republike?
Varstvo kulturnih spomeni-kov je zadeva posebnega druž-benega pomena. Idejna izho-dišča naše spomeniške zakono-daje so usklajena s pojmova-njem in vrednotenjem spomeni-škega varstva po mednarodnih konvencijah o spomeniškem varstvu, katerih podpisnik je tudi naša država.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo pokriva območje 20 občin. Celotno po-slovanje zavoda temelji na stro-kovnem sodelovanju posamez-nih referatov in oddelkov z mestnimi, občinskimi in krajev-nimi družbenopolitičnimi, upravnimi in strokovnimi dejav-niki in s posamezniki.
Velik problem predstavlja uveljav-ljanje varstva pri etnogiafskih objek-tih in kompleksih. Denarna sredstva v te namene so iziedno pičla, pred-vsem kai zadeva restavriranje in konzervacgo kmečkih hiš in gospo-daiskih poslopfl, ker so le-ti v zaseb-ni lasti. Lastnik po zakonu namieč ni dolžan plačati stroškov, kadai le-ti presegajo koristi, ki jih ima od hiše ali dela poslopja.
Veliko škode je prizadejal spome-niški službi zakon, po katerem je investitor dolžan na občini samo prijaviti manjša dela, kot so denimo zamenjava oken, strehe, vrat, popra-vilo fasade in podobno. V tem pii-meru investitorju ni potrebno iskati soglasja zavoda za spomcniško varstvo. S takimi posegi, kot so na primer odstranitev baiočnih oken-skih okvirjev portala ali prekrivanje freske, se na objektih dela nepoprav-ljiva škoda, saj postane taka stavba oropana svojih karakterističnih de-tajlov in se popolnoma zenači z dru-gimi, neizrazitimi, za spomeniško varstvo nepomembnimi stavbami.
OHRANIMO STARO LJUBLJANO
Zavod tesno sodeluje s kiajevnimi skupnostmi Stara Ljubljana in Prule. Poglavitni sanacyski ukiep je obno-vitev infrastrukturnih objektov v stari Ljub(jani, zlasti pa napeljava toplovoda v vse hiše stare Ljubljane. S tem bi zaščitili marsikatero staio poslopje v tem predelu, ki bi ga lah-ko prezentiiali kot dosežek domače baročne arhitekture. V ta okvii sodi tudi ureditev ljubljanskega gradu.
Odločiti bi se morali za etapno restavracijo grajskega poslopja, ohra-nitev spomeniške lupineljubljanske-ga gradu z delnimi celovitimi uredit-vami. Na območju ljubljanskih občin se nahaja 456 spomenikov, spominskih plošč in obeležij, gro-bišč in grobnic. Poleg teh posamič-nih obeležij stoji ob žici okupirane LjubUane še 108 spominskih kam-nov in, ne nazadnje, 6 spomenikov ob ljubljanskih vpadnicah.
V letu 1973 so ljubljanske občine iz svojih proračunov dodelile občin-skim odborom ZZB 100.000,00 din za   redno  vzdiževanje  posamičnih s^ominskih  obeležij, mestna skup-šcina pa že nekaj let redno izloča iz ptoiacuna 14.000,00 din za urejanje okolice spominskih kamnov na trasi ob  žici  partizanske  Ljubljane. Ta sredstva pa zadoščajo le za najnuj-nejše dela, predvsem le za ,,kozme-tiko" Ob temeljitejšem pregledu ne-katerih spominkov pa so že ugotov-ljenc tcžje okvare.
Pri tem bo treba urediti obvez-nosti skupščine mesta in občin. Ugotovljeno je narnreč, da mnogo spominskih obeležij prerašča okvir občinskega pomena, za katera obči-ne ne namenjajo zadostnili finanč-nih sredstev. In prav ta spominska obeležja so pri vzdrževanju najbolj prizadeta. V moščanski občini je kričeč primer spomeniški kompleks na Urhu (spomenik, mežnarija, mu-zejska zbirka v cerkvi in prostor, kjer so belogaidisti ubijali aktiviste in simpatizerje NOV). Podobno je z bunkerjem, v katerem je bila ilegal-na tiskarna ,,Truga" Pod ježami 17. Oba spomeniška objekta bo bržkone prevzela mestna skupščina alj repub-Uka.
V  zvezi s statusom sporainskih obeležij   naj   mestna   in   občinske skupščine v skladu s svojimi statuti
izdajo odloke o vsakem spominskem obeležju NOB posebej. Obenem naj uiedjjo tudi vsa premoženjsko-prav-ne zadeve.
ZELENICE IN DREVESA IZGINJAJO
Posebno pereč je v Ljub^ani in njeni okolici pioblem zelenih po-vršin, zlasti še naravnih gozdnih površin. Čeprav je GUP predpisal njih varovanje in na njih prepovedal gradnje, se to ne izvaja v celoti in so kar pogosti primeri zidav hiš in arje-nja stanovanjskih površin na račun zelenih površin (npr. Golovec in Podutik). Sem sodyo tudi primeri, ko zelene površine utesnjujejo za potiebe raznih komunalnih vodov (elektrika, telefon ipd.). Znan je pri-mer gradnje plinarne v Podutiku, kjer izvajalci ph gradnji niso upošte-vali zahtev siužbe za varstvo narave
in posekali več drevja, kot je bil dovojjeno v soglasju.
Drug problem pa je upoštevanj varovanja zelenic s strani vozniko avtomobilov, ki jih spričo poman. kanja paikimega prostoia poneko brezobzirno uporabljajo.
Na koncu naj omenimo še pn blem izumiranja nekaterih živalski vrst, katerih zaščita je pravnovelja' no sprejeta. Preprosto ni nikogai, l bi izvajal kontrolo zaščite nad ten živalmi. Znani so celo primeri, k organi milice niso ukrepali pro kršilcem, češ da niso seznanjeni temi predpisi. Sem sodi zaščita rw topirjev, ježev, nekateiih redki ptic, predvsem pa želv sklednic, 1 jih je bilo nekoč v vodah Ljubljai skega baija vse polno, danes pa je t pohlevna, koristna oklepna živalc že skoraj povsem izumrla.
VI. GIMNAZIJA M0STE
26. oktobra so se zbraii dijaki predstavniki razredov v prostoril šolske telovadnice, kjer so se pogo vorili o bolj aii manj perečih vpraša njih, ki so se pojavili v tem šolskem letu. Na konferenci so predsednik krožkov prebrali izčrpna poročila c delovanju v izvenšolskih dejavno-stih. Sledila je volitev v predsedstvo sveta šole in šolske dijaške skupnosti (ŠDS). Konferenco so zaključili z debato, v katero se je vključil sle-herni dijak. Tako so predlagali, če bi lahko ustanovili debatni krožek. Šola bo omogočila zainteresiranim ustanovitev krožka, kjer se bodo dijaki sami izobraževali na marksi-stični osnovi.
Problem , plesov bo obravnaval svet šole.
Sklenili so, da bodo sklicali pro-blemsko konferenco, na kateri bodo pregledali predloge o izboljšavi pouka, ki sta jih sestavila dva dijaka, prav tako bo tudi problematiko kaz-novanja obravnavala problemska konferenca.    -
Pregledali bodo ponovno disci-plinski pravilnik.
To so le izvlečki iz zares obširne in zanimive konference, ki jo je vodstvo šole popestrilo s podelitvijo daril najzaslužnejšim dijakom v pre-teklem šolskem ietu.
DUŠAN KRIČEJ