Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 20164 Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc•MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI THE POSSIBILITY OF BUILDING OFF-GRID FAMILY HOUSE FROM THE PERSPECTIVE OF NORMATIVE REGULATION IN SLOVENIA Blanka Grajfoner, univ. dipl. inž. grad., univ. dipl. prav. blanka.grajfoner@um.si Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Barbara Knez, univ. dipl. inž. prom. knez.barbara@gmail.com Matjaž Nekrep Perc, univ. dipl. inž. grad. matjaz.nekrep@um.si Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Znanstveni članek UDK 620.92:728(094.5) Povzetek l Gradnja samozadostnih objektov ni nekaj novega, še pred dobrim stoletjem je bila pri nas običajna, in dokler nismo začeli graditi javne komunalne infra- strukture, tudi edina možnost. Zagotovitev samozadostnosti objekta je danes tehnično možna z uporabo alternativnih sistemov zagotavljanja komunalne oskrbe, tj. sistemov komunalne oskrbe, ki sledijo napredku tehnike. Tako je gradnja komunalno oskrbljenih objektov možna tudi na območjih, kjer ni (oz. ni vseh) omrežij komunalne oskrbe. V primeru obstoječe komunalne infrastrukture je treba upoštevati omejitve izvedbe samo- zadostnih objektov, določene z normativno ureditvijo, in tako ob pozitivnih vidikih samo- oskrbe upoštevati tudi možne negativne posledice samooskrbe (npr. povišanje cen za- radi neizkoriščenosti omrežja v primeru nepriključitve objektov na izgrajena komunalna omrežja itd.). Ključne besede: samozadostna hiša, javna omrežja, obnovljivi viri, zakonodaja Summary l Building of off-grid houses is not something new, even half a century ago it was customary in Slovenia and until we began to build public infrastructure also the only option. Ensuring self-sufficiency of an object is now technically possible by using alternative systems of ensuring utility services, i.e. public supply systems that follow the progress of technology. The construction of supplied buildings is possible even in areas where there is no (or not the whole) public supply network. In case of existing public infrastructure, it is necessary to consider restrictions for building off- grid houses determined by the normative regulation, and by positive aspects of self- suf ficiency, take into account the possible negative consequences of self-sufficiency (e.g. price increases due to non-utilization of the network in case of unconnected buil- dings on built public networks, etc.). Key words: off-grid house, public grids, renewable sources, legislation Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 2016 5 MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI•Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc 1•UVOD Gradnja samozadostnih individualnih stano- vanjskih objektov (SISO) v svetu ni nekaj no veg a ali neobičajnega ([Shinn, 2015], [Roth rock, 2014]). V tuji literaturi se je uvelja vil izraz off- grid [Rowland, 2015] – zunaj mreže. Ta pojav lahko preučujemo kot tehnični ali sociološki izziv ([Vannini, 2014], [Mcmillan, 2015]) – alter- nativni način biva nja. Na odročnih lokacijah, kjer ni dostopa do javnih omrežij, je samo zadostnost objekta nujna in običajna. Lep primer so sloven- ski planinski domovi [PZS, 2015]. Tudi domača stavbna dediščina dokazuje, da je bila tovrstna gradnja še pred slabim stoletjem pri nas običajna [Deu, 2001], in dokler nismo začeli graditi komunalno in- frastrukturo, edina možna. Šele na prelomu prejšnjega stoletja so se objekti postopoma priključevali na različna javna omrežja (vodo- vodno, električno, kanalizacijsko, telefonsko, toplovodno, plinsko in kasneje še televizijsko ter omrežje za dostop do svetovnega spleta). Javna vodo vodna omrežja so se iz urbanih središč pričela hitreje širiti šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Samooskrba s pitno vodo pa na nivoju manjših skupnostih v Slo- veniji še vedno živi [Močnik, 2015]. Prav v sedanjem času smo priča nenavad- nemu položaju, ko poskušamo obenem za- polniti še zadnje vrzeli v nekaterih omrežjih (odvajanje odpadne vode) in hkrati opazu- jemo zamiranje klasične telefonije, ki pred- stavlja le še manjši del govornega prometa [STA, 2015]. Po nekaterih napovedih bodo omrežjem fik- sne telefonije sledila tudi druga velika javna omrežja. Al Gore [Magill, 2015] je nedavno napovedal, da bodo električna omrežja odveč v naslednjih 15 letih. Tudi če dvomimo o navedeni trditvi, je pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov že v svojem tehničnem bistvu točkovno in razpršeno ter tako primerno za samooskrbo. V Sloveniji je bila 10. 12. 2015 sprejeta Uredba o samo- oskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije [RS, 2015], ki določa ukrepe za spodbujanje samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Obstajajo dovršene tehnične rešitve za ogrevanje, čiščenje odpadne vode, odlično delujoči primeri samooskrbe s pitno vodo. V preteklem letu smo dobili sistem certi- ficiranja plusenergijske hiše, ki proizvede več energije, kot je porabi ([PI, 2015], [Schnieders, 2015]). Na drugi strani pa imamo javno komunalno infrastrukturo, ki omogoča enostaven način zagotavljanja komunalne oskrbe objekta. Za njeno izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje so potrebna finančna sredstva, ki jih prispevajo tudi odjemalci. Tako je treba pri obravnavi samozadostnih objektov ob pozitivnih vidikih izvedbe takšnih objektov preveriti tudi nega- tivne vidike in posledice, ki jih izvedba takšnih objektov lahko prinese. Pogledati moramo, kakšne so koristi za naravo zaradi uporabe tehnično naprednih in ekološko primernih načinov izvedbe samozadostnih objektov in negativne posledice zaradi neuporabe oz. neizkoriščenosti izgrajene komunalne infra- strukture. Zagotovo pa je pri obravnavi samo- zadostnih objektov treba posebej obravnavati situacijo, ko je izvedba samooskrbnega ob- jekta še vedno edina možnost zagotavljanja komunalne oskrbe, in situacijo, ko bi bila iz- vedba samozadostnega objekta lastna želja. V članku bomo preverili možnost gradnje SISO s stališča tehničnih možnosti (obstoja točkovnih sistemov, ki lahko kakovostno na- domestijo storitve javnih mrež) in s stališča smiselnosti ter prikazali pravno ureditev možnosti izvedbe samozadostnega objekta v Sloveniji. 2•SAMOZADOSTEN, SAMOOSKRBEN OBJEKT Slika 1•Prikaz možnosti samooskrbe objekta [OGD, 2015] Slika 2•Primeri alternativnih sistemov komunalne oskrbe po Pravilniku Slika 2•o projektni dokumentaciji [PPD, 2008] Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 20166 V Sloveniji se uporabljajo različni termini za objekte, ki niso priključeni na javna komunalna omrežja in se zanje minimalna komunalna oskr ba (MKO) zagotavlja alternativno. V litera- turi lahko zasledimo termina samozadosten in samooskrben objekt. Z upoštevanjem definicije SSKJ [SSKJ, 2015] je samozadosten objekt tisti objekt, ki je zadosten samemu sebi; torej objekt, ki sam zadovoljuje svoje potrebe. Samooskrben objekt pa je tisti, ki oskrbuje sam sebe. V pri- spevku bomo uporabljali termin samozadosten, saj je tako poudarjeno dejstvo, da objekt sam v celoti zadosti (oskrbi) vse potrebe MKO. MKO stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, za druge objekte pa se določi glede na nji- hov namen [ZGO-1, 2015]. Slika 1 prikazuje možnosti za samooskrbo stanovanjskega ob- jekta. V primeru samozadostnega objekta se MKO zagotovi na samooskrben (samoza- dosten) način in ne s priključitvijo na javna komunalna omrežja. V primeru, da objekt ni priključen na nobeno javno omrežje MKO, gre za (popolnoma) samozadosten objekt, če pa je priključen na določena javna omrežja MKO, na druga pa ne, lahko govorimo o del- no samozadostnem objektu (npr. energetsko samozadosten objekt). 2.1 Alternativni načini zagotavljanja 2.1 komunalne oskrbe V primeru samooskrbe je treba komunalno oskrbo objekta zagotavljati na način, ki sledi Slika 3•Projekt samozadostne bivalne enote, Slovenija [SBC, 20015] Slika 4•Samozadostna hiša, Worcestershire, Velika Britanija [CAH, 2015] napredku tehnike oz. izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike z zagotavljanjem ekološko sprejemljivejših načinov oskrbe ob zagotav- ljanju izpolnjevanja predpisanih bistvenih za- htev objekta ([ZGO-1, 2015], [PPD, 2008]). Slika 2 prikazuje alternativne sisteme, ki se v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji [PPD, 2008] štejejo za komunalno oskrbo, ki sledi napredku tehnike. Ob sistemih, ki jih prištevamo k MKO, je navedena tudi komunalna oskrba, ki sledi napredku tehnike na področju zagotavljanja toplote. Samozadostna komunalna oskrba je možna za objekte manjših površin (slika 3) kot tudi za na videz popolnoma običajne objekte oz. SISO (slika 4). Ob pregledu pravne ureditve glede samo- zadostnih objektov je treba ločiti ureditev za primer, ko je zaradi neobstoja javnih komunal- nih omrežij samooskrba edina možnost, in ure- ditev v primeru, ko je priključitev samozadost- nega objekta na javna komunalna omrežja zaradi izgraditve le-tega že mogoča. Zaradi dograjevanja javnih komunalnih omrežij lahko namreč nastanejo spremembe pri možnosti priključitve objekta na javna omrežja. 3.1 Gradnja samozadostne stanovanjske 3.1 stavbe Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske stavbe mora upravni organ pre- veriti, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena MKO objekta (66. člen ZGO-1) [ZGO-1, 2015]. 3•PRAVNA UREDITEV SAMOZADOSTNE GRADNJE V SLOVENIJI V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih [ZSZ, 2002] je gradnja objektov dovoljena samo na opremljenih stavbnih zemljiščih, na zemljišču, ki ni opremljeno, pa če je tako določeno s predpisom, ali kadar posamez- ni priključki glede na naravo objekta niso potrebni (39. člen ZSZ). Opremljena stavbna zemljišča imajo priključek na javno vodovod- no omrežje, javno kanalizacijsko omrežje (če ni dovoljena gradnja greznic), javno elektroenergetsko omrežje in dovoz na javno cesto [ZSZ, 2002]. Zakon o prostorskem načrtovanju [ZPNačrt, 2015] pa določa do- pustnost gradnje na neopremljenem stavb- nem zemljišču tudi v primeru, ko investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek 72. člena). Zaradi različnega dejanskega stanja javne komunalne infrastrukture se glede MKO ob- jekta upoštevajo različna dokazila (slika 5). V primeru, da so omrežja MKO že izgrajena in izročena v upravljanje, se kot dokazilo za zagotovitev MKO šteje soglasje za priključitev ali soglasje k projektu za pridobitev gradbe- nega dovoljenja. V primeru, da katero izmed omrežij MKO za stanovanjsko stavbo ni iz- grajeno, pa se kot dokazilo o zagotovitvi MKO šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali nasled- nje leto, ali pogodba o opremljanju, sklenjena med investitorjem in občino. V primeru, da tudi ta možnost ni izpolnjena, pa ZGO-1 določa, da lahko investitor (ne glede na določbe prostor- skega akta) zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Tako je v primeru, da je s prostorskim aktom določena obvezna priključitev objekta na komunalno Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc•MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 2016 7 opremo, pa ta še ni zgrajena, pogoj za prido- bitev gradbenega dovoljenja izpolnjen, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike [ZGO- 1, 2015]. Določila o obveznosti priključitve na javna komunalna omrežja vsebujejo predpisi na državni ravni (zakon, podzakonski predpisi, vezani na oskrbo s pitno vodo in odvajanje komunalne odpadne vode) ter prostorski akti občin, kjer so (lahko) še določbe o ob- veznosti priključitve na druga javna komu- nalna omrežja. Tako je zakonsko določeno, da se lahko komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno in- frastrukturo (peti odstavek 72. člena ZPNačrt [ZPNačrt, 2015]), natančnejša ureditev pa je določena še z podzakonskimi predpisi. 3.2 Kasnejša izgradnja omrežja MKO V primeru, da so bili zaradi neobstoja javnih komunalnih omrežij izpolnjeni pogoji za izvedbo samozadostnega objekta, kas- neje pa so bila omrežja zgrajena in je možna priključitev, pa velja, da se komu- nalne opreme za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode po opremljanju stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo ne sme več uporabljati (peti odstavek 72. člena ZPNačrt [ZPNačrt, 2015]). Dodatne omejitve in obvezo za priključitev na (tudi druga) javna komunalna omrežja po izgradnji pa vsebujejo občinski prostorski akti. 3.3 Trajni obstoj samozadostnega objekta Samozadostni objekt je v Sloveniji torej mogoče postaviti na zemljišču, ki nima možnosti priključitve na javna omrežja MKO. Za trajno samozadosten objekt pa bi bilo treba objekt postaviti na stavbnem zemljišču, kjer tudi v prihodnosti zahtev za MKO ne bi bilo možno zagotavljati s priključitvijo na javna omrežja MKO (npr. težje dostopna območja razpršene gradnje …) – tako pa bi dodatno prispevali k razpršeni poselitvi. Razpršena gradnja je s stališča slovenske znanosti in stroke šteta za neracionalno, med drugim tudi v estetskem pogledu, saj povzroča degradacijo kulturnih krajin [Furman Oman, 2011]. Slika 6 prikazuje primer stavbnega zemljišča na območju razpršene gradnje, kjer ni mogoče izvesti priključitve na omrežja javne MKO. Tako MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI•Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc Slika 5•Dokazila, potrebna za izkazovanje izpolnjevanja pogoja zagotovitve MKO objekta pri izdaji Slika 5•gradbenega dovoljenja po ZGO-1 [ZGO-1, 2015] Slika 6•Primer zemljišča, kjer je mogoča gradnja samozadostnega objekta je tukaj sicer omogočena postavitev samoza- dostnega objekta, ki pa ga bo treba v primeru kasnejše opremljenosti zemljišča z javno infra- strukturo na to infrastrukturo priključiti. Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 20168 Za Slovenijo je sicer značilna razpršenost poselitve, saj nestrnjeno poseljena območja zavzemajo kar tri četrtine celotnih naselitvenih območij [Bole, 2007]. Izgradnja komunalnih omrežij je zato dolgotrajen proces, ki je pove- zan (tudi zaradi razgibanosti terena) z velikimi Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc•MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI stroški. Tako je razumljiva obveza po priključitvi objektov na že zgrajena komunalna omrežja, saj v primeru samooskrbe zmogljivosti izgra- jene komunalne infrastrukture ne bi bile v celoti izkoriščene, kar bi povzročilo tudi povišanje cen za preostale uporabnike komunalne infrastruk- ture. Hkrati pa je jasno, da je treba MKO objekta na območjih, kjer ni izgrajene komunalne infra- strukture, zadovoljiti na samooskrben način. Predvsem odvajanje odpadnih voda pomeni tisti element MKO, ki bo na mnogih območjih še dolgo možen le na samooskrben način. Z vprašanjem o možnostih gradnje in traj- nega obstoja samozadostnega objekta smo se obrnili na pristojne organe (na 58 upravnih enot (UE) in na ministrstvo, pristojno za pro- stor). Odzivnost pristojnih organov je bila do- bra, saj je slaba polovica (48 %) vprašanih odgovorila že v treh delovnih dneh. Slika 7 prikazuje analizo prejetih odgovo- rov, iz katere je razvidno, da se večina glede pravnih podlag za samozadostno gradnjo sklicuje na ZGO-1 [ZGO-1, 2015]. V večinskem deležu na 66. člen ZGO-1 ali 4•ODGOVORI PRISTOJNIH DRŽAVNIH ORGANOV pa na splošno na ZGO-1 (tudi ministrstvo). Dve UE sta vprašanje posredovali minis- trstvu, čeprav gre za ureditev, ki bi jo zaradi obravnave pogojev za izdajo gradbenih do- voljenj morali poznati. S stališča celovitosti odgovora, ki nam poleg pogojev in omejitev za izvedbo samozadost- nega objekta v času neobstoja možnosti priključitve na omrežja MKO (določbe ZGO-1) podaja tudi podlago za ureditev v primeru kasnejše opremljenosti zemljišča z javno komunalno infrastrukturo, pa nastajajo raz- like. Polovica odgovorov je bila s stališča celovitosti odgovora pomanjkljiva (slika 8 – odgovora D in E), saj ne zajamejo omejitev za samozadostni objekt v primeru kasnejše izgradnje javnega komunalnega omrežja. Obveznosti po priključitvi na javno komu- nalno omrežje pa zajamejo odgovori A do C (v primeru C sicer le obveznost priključitve na omrežji za oskrbo s pitno vodo in odvajanje komunalne odpadne vode). Odgovori tako niso dovolj natančni in lahko investitorju, ki želi imeti samozadosten ob- jekt po lastni želji (torej ne zaradi razloga neobstoja javnih omrežij MKO), prikrijejo in- formacijo o obveznosti kasnejše priključitve v primeru izgradnje javnih omrežij MKO. Gradnja SISO ni nekaj novega ali neobičajnega. Stanje tehnike nedvomno omogoča samooskr- bo ob izpolnjevanju bistvenih zahtev za grad- bene objekte. Veljavna pravna ureditev omogoča grad njo popolno samozadostnega objekta le na območjih, kjer javnih komunalnih omrežij ni. V tem primeru lahko zagotovimo MKO na alternativne načine, vendar ostaja obveza Slika 7•Odgovori organov – pravna podlaga v ZGO-1 za samozadostno Slika 7•gradnjo Slika 8•Odgovori organov glede pravne podlage za samozadosten Slika 8•stanovanjski objekt (gradnja in obstoj) 5•SKLEP priključitve v primeru kasnejše izgradnje javnih omrežij. Morebitna omilitev obvezne priključitve mora smiselno upoštevati tako pozitivne vidike sa- mooskrbe kot tudi negativne posledice, ki bi nastopile v primeru nepriključitve objektov na obstoječa komunalna omrežja (npr. povišanje cen zaradi neizkoriščenosti omrežja, slabši nadzor nad izpusti itd.). Pri oskrbi s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju odpadne vode je smiselno povezovanje v omrežja vsaj na nivoju manjših skupnosti zaradi zagotavljanja kakovosti oskrbe in zanesljivosti delovanja čistilnih naprav za odpadno vodo. Samooskrba lahko spremeni tudi način razmišljanja izobraženega in ozaveščenega uporabnika in spodbuja k bolj premišljeni porabi virov. Pravkar sprejeta Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov ener- gije [RS, 2015] je zagotovo korak v smeri omogočanja delne samooskrbe. Gradbeni vestnik • letnik 65 • januar 2016 9 MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE DRUŽINSKE HIŠE Z VIDIKA NORMATIVNE UREDITVE V SLOVENIJI•Blanka Grajfoner, Barbara Knez, Matjaž Nekrep Perc V razmislek ponujamo nekaj vprašanj. Gre pri SISO za tehnološki napredek ali naza- dovanje? 6•DISKUSIJA Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M., Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih, Založba ZRC, 2007. CAH, The Cropthorne Autonomous House, http://www.cropthornehouse.co.uk/, pridobljeno 8. 11. 2015, 2015. Deu, Ž., Deu, M., Arrigler, D., Fister, P., Bogataj, J., Stavbarstvo slovenskega podeželja : značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, Kmečki glas, 2001. Furman Oman, M., Gabrijelčič, P., Prepoznavanje razpršene gradnje pri pripravi občinskih prostorskih aktov, AR. Arhitektura, raziskave, številka 2, 55-66, 2011. Magill, B., Defecting from the Power Grid? Unlikely, Analysts Say, http://www.climatecentral.org/news/defecting-from-the-power-grid-18891, pri- dobljeno 9. 11. 2015, 2015. Mcmillan, T., The New American Life, Rodale’s Organic Life, Jul/Aug 2015, Vol. 1, Issue 2, 86-99, 2015. Močnik, B., Za 140.000 Slovencev ni podatkov, kakšno vodo pijejo, Delo, 30. marec 2015, http://www.delo.si/novice/slovenija/za-140-000- slovencev-ni-podatkov-kaksno-vodo-pijejo.html, pridobljeno 7. 11. 2015, 2015. OGD, Off-grid-diagram, https://coolheadsforahotplanet.files.wordpress.com/2012/03/off-grid-diagram.jpg, pridobljeno 9. 11. 2015, 2015. PI, Passivhaus Institut, World’s first Passive House Premium now certified, http://passiv.de/en/, pridobljeno 9. 11. 2015, 2015. PPD, Pravilnik o projektni dokumentaciji, Uradni list RS, št. 55/08, 2008. PZS, Planinska zveza Slovenije, Razpis za sofinanciranje projektne dokumentacije za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč, http://www. pzs.si/novice.php?pid=10423, pridobljeno 6. 11. 2015, 2015. Rothrock, H., Sustainable housing: Emergy evaluation of an off-grid residence, Energy & Buildings, 85, 287–292, 2014. RS, Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, Uradni list RS, št. 97/15, 2015. Rowland, E., Off the Grid and Bill-Free, Natural Life, May/Jun 2015, 5–9, 2015. SBC, Samozadostna bivalna celica, http://www.ee.fs.uni-lj.si/celica/index.html, pridobljeno 8. 11. 2015, 2015. Schnieders, J., Feist, W., Rongen, L., Passive Houses for different climate zones, Energy & Buildings, 105, 71–87, 2015. Shinn, L., 400 YEARS OFF-GRID, Rodale’s Organic Life, 1(2), 90–91, 2015. SSKJ, Slovar slovenskega knjižnega jezika, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, pridobljeno 30. 10. 2015, 2015. STA, STA, d.o.o., Ljubljana, STA: Lani v Sloveniji poslanih več kot dve milijardi sporočil SMS, https://www.sta.si/2180328/lani-v-sloveniji-poslanih- vec-kot-dve-milijardi-sporocil-sms?q=fiksn%2Ctelefon, pridobljeno 9. 11. 2015, 2015. Vannini, P., Taggart, J., Do-it-yourself or do-it-with? The regenerative life skills of off-grid home builders, Cultural Geographies, 21(2), 267–285, 2014. ZGO-1, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15, 2015. ZPNačrt, Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 2015. ZSZ, Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ), Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1, 2002. Je takšen način bivanja izraz ekstremnega individualizma ali nuje preživetja, upoštevajoč pogubno ravnanje z naravnimi viri našega planeta? Je gradnja samooskrbnih objektov družbenokoristen fenomen ali načenja civiliza- cijske dosežke in družbeno solidarnost? 7•LITERATURA