Ljubljano, tmsk, 2. septembra 1958 ►'KOIJCTA.RCJ VSEH DK2EL. ZDRUŽITI SE' LETO XXIV. Stev. 205 IZUAJA tt>' TISKA Časopisno založniško PODJKTJB •LJUDSKA PRAVICA« OIREKTOH PODJETJA UKV MODIC GLAVNI UM ODGOVORNI ORJCDN1K (vam Šinkovec Lisi utiaja vsak dan raien oetka - Cen* li dinarjev -LJUDSKA PBAViCA-OSTANOVLJENA L OKTOBRA 193« - MTtn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I »-DNEVNIK IN rEDNIK - OD OSVOBODITVE DO l. JULIJA MU KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1999 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* S Tl Z »BORBO* Predsednik Tito obiskal beograjski sejem Velik napredek letošnjega sejma tehnike in tehniških izdelkov je napravil na predsednika republike velik vtis — Zlasti razveseljiv je napredek naše industrije v izdelovanju novih strojev — Priznanje ustvarjalnosti naših delavcev, inženirjev, tehnikov in delovnih ljudi nasploh Beograd, 1. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo je danes ob devetih dopoldne obiskal beograjski sejem tehnike in tehničnih dosežkov. Na njem razstavljene predmete si je ogledoval dobre tri ure. Predsednika Tita ln njegovo soprogo so sprejeli pred poslopjem velesejma predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednika ZIS Aleksander Rankovič in Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije. Jovan Veselinov in nekateri drugi predstavniki. in radijski sprejemnik, ki upo- so skupine obiskovalcev pozdrav-rablja sončno energijo, ter za ljale predsednika republike s podobne izdelke. Pri vhodu v prisrčnim ploskanjem, na katero glavni del te dvorane, kjer raz- je ozdravljal z mahanjem roke. stavljajo kemijska, elektro- in j Po krajšem bivanju v Klubu kovinska industrija, so navzoči poslovnih ljudi sl je predsednik obiskovalci in razstavljavci po- ! republike ogledal tudi razstav-zdravili predsednika Tita s top- ljene izdelke na odprtem delu lim ploskanjem. Pazljivo si ,ie sejma. Med navdušenim ploska- T, , , . * . ... ogledal razstavljene izdelke in njem obiskovalcev si je najprej Predsednik republike je naj- stroje raznih nemških, Italijan- večkrat vprašal, ali naše tovarne ogledal razstavni prostor indu- ra?ri v v dvorano H*’ kjer so skih in drugih trdk, ki so vse v iztjelujejo nekatere izmed njih strije traktorjev in strojev »Beo- razstavijem izdelki strojne in in- tej dvorani razstavile svoje naj- v serijah. grad«. Tam mu je direktor te austrije motorjev. Precej dolgo novejše izdelke. Se je pomudil pri koji industrije Potem ko si je ogledal vse Rotorjev iz Rakovice, kjer so koje v tei dvorani, je obiskal n.legovo pozornost vzbudili razni razstavo ZDA, ki ima svoje pro' - *•------ ; —r”,r ----- ----------------> •■• -.—-- --- spremstvu prikazali delovanje Srti1 tZanimal s® je tud! za \zr store na začetku dvorane II. avtomatiziranega vrtalnega stroške tovarne .Prvomajske«, li- Predsednik republike se je zani- ja 7 elektronskim številčnim yarne »Železa« iz Kikinde ter za mal za stereofotografski aparat upravljanjem. Ta vrtalni stroj dela s preluknjanim trakom, ki f'~" iii. ^ so na njem podatki z delavniški- mi risbami. Tudi v tej dvorani Pri koji podjetja za avtomati- tovarne Svetozar Milivojevič po-zacijo in elektroniko so predsed- kazal nekaj vrst traktorjev, ki niku republike in njegovemu jih izdelujejo v tej tovarni, in IZID NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINI METLIKA IN SEMIČ Dr. Jože Vilfan izvoljen za republiškega poslanca .Metlika, 1. septembra. — v> " . ’ cera j so bile v 113. volilni enoti, ki obsega občini Metli-ka in Semič, nadomestne volitve za poslanca za republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Kandidiral je generalni Sekretar predsednika reptibli-^ei.dr: Vilfan, ki so ga voi;lci za poslanca i & v«4la° glasov. Na 4? .5° Uudje v glavnem ze dopoldne volili. Skupno se je volitev udeležilo 90,8 •/. vodnih npravičencev> od katerih jih je 9?,5 •/, glasovalo za kandidata dr. Jožeta Vilfana, neveljavnih glasovnic pa je bilo 2,5 •/.. Na nekaterih voliščih so zaključili volitve že zgodaj dopoldne, ko so volivci 100-od-stotno oddali svoje glasove. Tako je bilo na Grabrovcu PH Metliki, na Skemljevcu, °a Hrastu, v Dragi, na Dobra- ^icah in^ Še ponekod drugod, lišča so bila ob tej priložnosti semiškl občini pa so prvi lepo okrašena, volitve pa so zaključili volitve na Planini vsepovsod potekle v najlep-v Crmošnjicah. Vasi in vo- šem redu. N. M. Izmenjava brzojavk med Hansom Christianom Hansenom in Edvardom Kardeljem Beograd, 1, sept. (Tanjug) Po svojem odhodu iz Jugoslavije je danski ministrski predsednik in zunanji' minister Hans Christian Hansen poslal podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju to-le pozdravno brzojavko: »Ob zaključku mojega obiska Vas prosim, da sprejmete mojo najtoplejšo zahvalo za prisrčno gostoljubnost. Pozdravljam spremljevalce. Iskreno se veselim, ker mi boste vrnili obisk.« Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj je odgovoril s to-le brzojavko: »Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaše pozdrave. Tudi jaz se veselim, ker se bom lahko z Vami ponovno srečal na Danskem. Prisrčen pozdrav Vam, gospe Hansen in vsem, ki so bili z Vami.« sicer traktorje za koruzo, vinogradništvo in hmeljarstvo ter priključne naprave za te trak-(Nad.aljeva.nje na 2. strani) Obisk Montgomeryja 1 Beograd, 1. sept. (Tanjug). — Jutri bo prispel v Beograd na dvodnevni obisk maršal Montgo-mery, ki se bo v kratkem umaknil iz aktivne službe v britanski armadi. Med njegovim obiskom v Beogradu ga bo sprejel predsednik republike Josip Broz-Tito. Predsednik Tito s spremstvom na beograjskem sejmu ZAČETEK DELA DRUGE MEDNARODNE KONFERENCE O MIROLJUBNEM IZKORIŠČANJU ATOMSKE ENERGIJE Mednaroden sporazum nujen Pričakujejo, da bodo objavili še neznane tehnične podatke o pridobitvah na področju atomske energije Sergej Kraigher v Damasku Damask, 1. sept. (Tanjug). Ženeva, 1. sept. (Reuter). Danes dopoldne se je začela v Ženevi mednarodna konferenca o miroljubnem Izkoriščanju atomske energije. Konferenco je začel generalni spkretar OZN Dag Hammar-skjold, na njej pa sodeluje 5000 atomskih strokovnjakov in opazo vzhodu in prispel z letalom v Ženevo na otvoritev konference, je izjavil, da je glede na izdatke po- sameznih dežel za atomske načrte največje važnosti, da bi posamezne države -realistično ocenile še neurejene probleme«. Pozdravil je dejstvo, da so -nekatere poslednjih ovir za objavljanje podatkov« pravočasno odstranili pred konferen- Diplomatska kronika Beograd, 1. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz co. Rekel je, da upa, da bo konfe-valcev iz 06 dežel, med njimi tudi Tito je poslal predsedniku DR renca bolj osvetlila vprašanje, kdaj iz Jugoslavije. Delegacijo jugoslo- Vietnama Ho Si Minhu tole brzo- je moč pričakovati, da bo začela vanskih atomskih znanstvenikov javko: | atomska energija tekmovati s kla- vodi profesor akademik Pavle -Ob narodnem prazniku Demo- j sičnimi energetskimi viri. Savič. kratične republike Vietnama Vas! Konferenci so poslali brzojavne Pričakujejo, da bodo na konfe- prosim, tovariš predsednik, da pozdrave predsednik ZDA Eisen-renci v Ženevi objavili številne, sprejmete najlepše čestitke, ki hower, sovjetski ministrski pred-javnosti doslej še neznane tehnič- Vam jih pošiljam v imenu jugoslo- sednik Hruščev, britanski ministr- - ne podatke o pridobitvah na po- vanskih narodov in v svojem ime- ski predsednik Macmillan, predelan Zveznega izvršnega-sveta in dročju atomske energije. Za kon- nu kot tudi iskrene želje za napre- sednik francoske vlade De Gaulle sekretar za industrijo ZIS Sergej ferenco, ki je pod okriljem OZN, dek vietnamskega naroda in za in kanadski ministrski predsednik Kraigher je prispel v Damask, s0 pripravili skupno 2200 znanstve- Vašo osebno srečo-. | Difenbacker. kjer je danes prisostvoval otvoritvi mednarodnega sejma. TALJ ZOPET NA KONJU Po Petrosjanovem porazu se je položaj pod vrhom hudo zapletel — Matanovič že tretjič rešil ladjo pred argentinskim torpedom Portorož, 1. sept. (Od našega posebnega dopisnika.) — Navzlic sinočnjemu nedeljskemu razpoloženju so se stvari v turnirskih dvoranah zasukale precej drugače, kakor je kazalo v začetnih dveh urah boja. Namesto obetanega miru je na nekaterih bojiščih saio m , presenetljivo zavr-|jal' “j® J bolj sta gledalce sprav-je v *'vce Fisher in Szabo, ki streti ^nem napadu skušal Bohi-, ameriškega dečka. Toda *iti y -se n* da' kar tako povo-dok]5r,ze* }e nohte in tratil čas. tr^n;r ni. hladno dal dame za jadrn0 'n l°vca. Hipoma se ie in Szabu bi trda % f k' >*nel Fisher kaj več konč„i ° se je velika drama a'a neodločeno. je naglo dozorevala ttQ^Rr]tem ?>ew!-p*a šahovnici Larsen — in J**”. .Zrti se, da je izkušeni stv»rane.s -*lv' Petrosjan tokrat Go. j, za J C rn 1 nekoliko brezskrb rokp °. .ie dobil l.aifcen vajeti v V ni izpustil niti za hip. 1 'nem sine*!! jp s težkim D*** torek, a. septembra 19M H0{lert»~°n*no' SDrem*nl)lvo oblaCno 20rlu -lmPerature med 10 in 14. v Pri-st°Plnj ^lvlsJe dnevne temperature orožiem vdrl v črni tabor in Pe-trosjan se je v 41. potezi vdal. Neikirh je nekako z lahkoto premagal Cardossa, dr. Filip pa Fiistra. Pachman se je proti Ben-koju, ki je strategično popolnoma nadigral češkoslovaškega prvaka, rešil poraza z večnim šahom. Panno in Olafsson sta se no razmeroma medlem boju razšla. Med tremi prekinjenimi partijami je povzročil največ skrbi tnalom izgubiieni položaj Nlatano-viča proti Rossetu. Ali v današnjem nadaljevanju je Matanovič že tretjič pokazal, da je mojster in pol v sumljivih končnicah. Proti vsem trem Argentincem Sanguinettiju. Pannu in Rossetu, je bil štirikrat pred matom. Premnogi bi obupal, ali Matanovič se je rešil in z remiji ukanil vse tri Argentince. Za vse tri vragolije lahko rečemo samo: »Bravo, Matanovičl« Bronstein je zmerno poizkušal ustaliti zmago proti De Greiffu. še s šestnajsto potezo je irlodal Kolumbijca, dokler ni s 57. potezo ponndil remi. Dr. Filip je že po nekaj potezah realiziral dobljeno pozicijo proti Neikirhu Fisher je v 90. potezah po dveh prekinitvnh premagal Sherwinn trosjan večinoma sam v vodstvu, na vrhu tabele ie sedaj Talj sam. atomskega znanstvenega raziskala njim je cela vrsta velemoj- van;ja Prof Perrin je lzjavlli da je strov, med njimii kakor malo ču- področje kontroliranih termonu-do vodi Fisher. V prihodnjih pe- j klearnih reakcij -poslednje pred-tih kolih bo vroče, kar se le da. nje oporišče«, kjer šc zmeraj pri-Pod vrhom je sedaj gneča kan- kri vajo podatke. nih referatov. I Državni sekretar za zunanje j Popoldne je bila prva redna Ko je generalni sekretar OZN zadeve Koča Popovič je poslal zu- plenarna seja, na kateri so raz-Hammarskjold pozdravil delegate, nanjemu ministru DR Vietnama pravljali o pridobivanju električ-je dejal, da Je očitna potreba, da Fam Van Dongu naslednjo brzo- ne energije iz jedrske energije, bi dosegli mednarodni sporazum o javko: | Zvečer je bil v Palači narodov številnih fazah dela z atomsko -Prosim Vas, da sprejmete mo- v Ženevi svečan sprejem za urad-energijo. | je iskrene čestitke ob narodnem ne udeležence konference, ki so Francoski visoki komisar za prazniku- Demokratične republike se ga udeležili tudi člani jugoslo-atomsko energijo prof. Francis Vietnama«. vanske delegacije. Perrin, ki predseduje konferenci, je poudaril prepričanje, da bodo na konferenci dosegli -popolno odpravo skrivnosti« na področju didatov za zmagovito šestorico. ki pojde na turnir kandidatov. Talj, Petrosjan in Olafsson bodo še počivali v enem kolu. Položaj je zapleten in vsaka napoved za celotno zmagovito šahovnico je prehudo tvegana. Z ozirom na nasprotnike (Neikirh, Flister. Ros-seto. BenkB in Fisher) ima naš Gligorič precej lažje stališče kakor Matanovič, ki ga čakajo še RenkB, Fisher, Bronstein, Aver-bah in Lafsen. F. Gerželj Hammarskjrtld. ki je prekinil svojo -misijo miru« na Bližnjem Pineau proti ustavi Pariz, 1. sept. ((Reuter). Bivši francoski zunanji' minister, socialist Christian Pineau je izja PRED USTAVNIM REFERENDUMOM V FRANCIJI Izredne parlamentarne volitve že septembra ? Radikalni in socialistični voditelji proti novi ustavi, ki jo označujejo kot »poskus upostavljanja osebne oblasti« in »nedemokratično omejevanje pravic skupščine« — Katoličani in neodvisni za vladin predlog Pariz, 1. sept. (Tanjug). — Fran- čujejo kot -poskus upostavljanja coska vlada je imela danes izred- osebne oblasti« in -monarhistično sejo, na kateri je proučila pri- nega sistema«. CK KP Francije ________ * j- pombe državnega sveta ob osnut- bo v soboto razpravljal o fnožno- vil, da bo na referendumu dne, nove ustave. stih skupnih akcij proti reviziji 28. septembra glasoval proti usta- ■ Uradno poročajo, da bo pred- ustave z ostalimi levičarskimi vi, ki jo je predložila De Gaullo-,sednik vlade De Gaulle v četrtek skupinami. va vlada. , Pred člani Parlamenta in diplo- Voditelji katoliškega narodno matskim zborom objavil franco- republikanskega gibanja in desni-ii IJ* I L* J • 11*11 s*4'm volivcem besedilo osnutka čarske stranke neodvisnih so se Move štiri mladinske brigade iz BiHiSgs^rSS^TM za avtomobilsko cesto Ijnbljana-Zagreb '“S,*. k, „ Doslej je sodelovalo pri gradnji nove ceste že 7500 J,® n°j^ Pričakujejo, da bodo mladincev iz Bosne in Sarajevo, 1. sept. (Tanjug). Na avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb so odpotovale štiri mladinske brigade iz Bosne In Hercegovine, v katerih je kakih 500 Položaj po XVI. kolu: Talj II mladincev ln mladink. V brlga-( + ). Petrosjan 10,** (+), Olafsson dah iz livanjskega in mostarske-10 ( + ). Matanovič 9,5. Benko. [ ga okraja je kmečka mladina. Na Bronstein. Fisher. Glicorič, Paeh gradbišču ostaneta dva meseca. V man 9, Averbah 8,5 (I). dr. Filip, ostalih dveh brigadah je delavska Panno. Szabo 8.5. I.arsen 7. Nei mladina Iz Industrijskih podjetij kirh 7 (+). Sanguinetti 6,5, Sher- Zenice In Tuzle. Ti dve brigadi win 5.5 (1). Rnsseto 4.5, Cardosso bosta na avtomobilski cesti delali 4, Greiff 2,5, Fttster 2 (+) točki. I mesec dni. Od III. do XVL kola je bil Pe-1 Doslej je gradilo avtomobilsko 22.000 prijavljenih fantov In de- *}.?■ y d°brl P?'°rici brl*ad le parlamentarne” volitve, * bila kmečka mladina. n« Herpeffnvinp danes sklep pretežnega števila po- prihodnji teden np kongresu ra- “c,tc*‘JV,uc litičnih strank, ki so zastopane v dikalov v Lyonu dovolili svojim cesto iz te republike 70 brigad, v F®!‘w^ 1 nf L’ prihodn.:ii člal?om svobodo glasovanja po katerih je bilo kakih 7500 briga- ^ osebn1efT' prepričanju, medtem ko dirlev ki so 1ih izbrali Izmed *con^erenc® svojili ' odstev zaradi ne izključujejo možnosti razdora 80 31h 1ZbraU ‘zmed Priprav tako za kampanjo pred re- v vrstah socialistov, ki se bodo ferendumom kakor tudi za izredne prav tako sestali na izredni kon- parlamentarne volitve, ki bodo gres že v začetku prihodnjega najverjetneje že septembra, ker tedna. ni dvoma, da bo vladin osnutek Najvplivnejši radikalni in so-ustave gotovo spreiet. cialistični voditelji, med njimi Tri največje parlamentarne Mendčs France in Albert Gasie, so stranke: komunisti, katoličani in se že izjavili proti novi ustavi za- neodvisni, so že sprejele dokončna radi »nedemokratičnega omejeva- stališča do osnutka nove ustave, nja pravic skupščine- in -plebis- Komunisti so sklenili pozvati svo- citnega značaja«, katerega je pred- je člane in simpatizerje, naj gla- sednik vlade dal pri^tavju« mm sujejb proti tej ustavi, ki jo ozna- ustavni referendum. EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Watcrpo!o Jugoslavija—Pol jska 4:0 (3:0) Zah. Nemčija—-Boleariia 8:1 (5:0) Organizacija uprave v Ljudskih odborih S sprejemom zakona in ured- ri sami ustanovijo. Kar zadeva be o pristojnosti občinskih in organizacijo občinske uprave, okrajnih ljudskih odborov ter slonijo zakoni na načelu, da mo-njihovih organov se je problem ra biti v občinah praviloma se-organizacije uprave v ljudskih kretariat kot enotni organ upra-odborih dokaj zaostrili. S te- ve, da pa je treba v bolj razvitih mi predpisi je bilo znatno Ste- ustanoviti oddelke, odseke in vilo opravil iz dotedanje pri- druge samostojne organe, stojnostl okrajnih ljudskih odbo- občinske uprave rov prenesenih v pristojnost ob- ' ... , . činskih odborov. Pri slednjih je *°; r“ze” v občmah 2 enotnim to povzročil o težnjo po meha- sekretariatom organizirane po nični razširitvi upravnega apara- resorskem načelu. Tako je prtilo ta in povečanju števila usluiben- do ustanovitve velikega števila cev, ne da bi poprej analizirali samostojnih organov z neznat-delovna mesta in proučiti pro- nim številom uslužbencev. V bleme organizacije uprave v ce- praksi obstajajo sekretariati, ki loti. imajo le tri do pet uslužbencev, Na drugi strani so okrajni ter oddelki, ki imajo enego do ljudski odbori tudi po prenosu-tri uslužbence in podobno. Za-opravil iz svoje pristojnosti ob- radi pomanjkanja kadrov z držali dotedanjo organizacijsko ustreznimi kalkulacijami so za strukturo in so v glavnem na- načelnike posameznih upravnih daljevali s staro delovno metodo organov pogosto imenovali lju-glede na občinske odbore. Naj• dt, ki nimajo ne potrebne stro-pogosteje so to opravičevali t kovne ne organizacijske izobraz-tem, da občinski ljudski odbori be> kar }e bilo v ikodo pravil-, še niso sposobni opravljati vsa nemu vodstvu dela teh oraanov. dela, ki sodijo v njihovo pri- stojnost.iSpričo tega ni prišlo do Takšen položaj terja posebne nikakršnega zmanjšanja števila ukrepe za ureditev organizacije uslužbencev okrajnih odborov, uprave v ljudskih odborih. marveč je narobe opaziti težnjo Predvsem je potrebno določiti po naraščanj u njih števila. enotna načela, na katerih naj Prav tako so posamezni zve- »Ioni organizacija uprave, zlasti mi in republiški upravni orga- v občinskih ljudskih odborih. ni z navodili in drugače usmerjali ljudske odbore glede organizacije upravnih organov na ustreznem področju uprave, pri čemer so določeni, naj bi za opravljanje dela s področja po- Prav tako je treba pravno in organizacijsko jasneje določiti položaj uprave tudi ljudskim odborom ter posebno njene funkcije. Jasneje je treba določiti tudi pooblastila zveznih in republiških organov, kar zadeva sameznlh resorov ustanovili po- predpisovanje organizacije in sebne upravne organe ter so v sistematizacije ozirom pogojev nekatnrih problemih določili tu- in strokovnih kvalifikacij za podi število uslužbencev. Ob tak r samezna delovna mesta v upra-tnem parcialnem urejanju pro- vi ljudskih odborot). blemov organizacije uprave ni- Zafadi t se hodo ta ln pri_ so upoštevali, da pomeni uprav- hodnji mcseo „ vseh ljudMh tii aparat ljudskega odbora eno odborth temeljit0 lollti prouče-celoto in da je moč vprašanje vanja organizacije uprave. Pri organizacije uprave urejali sa- fem bo pomagal tudi odbor za mo, če upoštevamo upravo v organ{Zacijska {n upravna vpra-celoti. šanja Zveznega izvršnega sveta, Osnovna načela za organUa- ki bo sestavil teze za splošna cijo uprave v ljudskih odborih načela o organizaciji uprave v so bila določena z republiškimi občinskih in okrajnih ljudskih zakoni o organih državne upra- odborih. Pričakovati je, da bo ve. Ti zakoni so določali, katere sklican skptembra sestanek s sekretariate morajo obvezno predstavniki ljudskih odborov, imeti okrajni ljudski odbori in na katerem bi razpravljali o katere sekretariate in ostale or- načelih organizacije uprave v gane uprave lahko ljudski odbo- ljudskih odborih. N. K. PRED LETNO SKUPŠČINO ZVEZE KMETIJSKO-GOZDARSKIH ZBORNIC JUGOSLAVIJE Povečanje prirastka in vrednosti gozdov pogoj tudi za napredek lesne mdustriie in gradbeništva Zaradi neracionalne sečnje in zastarelih načinov vzdrževanja gozdov vse večje težave v pokrivanju naraščajočih potreb po lesu — Potrebno se bo usmeriti tudi na umetne gozdne kulture , V Beogradu bo 4. in 5. septembra letna skupščina Zveze kinetijsko-gozdarsklh zbornic Jugoslavije. Med drugim bodo na tej skupščini razpravljali tudi o problemih gozdarstva in o ukrepih za napredek lesne proizvodnje. Referat, ki so ga pripravili za to skupščino, opozarja, da je naša država med najbolj gozdnatimi v Evropi, ker odpade več kot tretjina površine na gozdove. Toda zaradi neracionalne sečnje in zastarelih načinov vzdrževanja gozdov krijejo naši gozdovi s svojim prirasrtkom čedalje teže naše potrebe po lesu, ki nenehno naraščajo. SAMO 8 MILIJONOV HEKTAROV GOZDOV NA 9,5 MILIJONA HEKTAROV GOZDNE POVRŠINE Kakšno je stanje naših gozdov, je najbolje razvidno iz podatka: izmed skupno 9,5 milijona hektarov gozdne površine v naši državi rastejo gozdovi le na 8 milijonih ha, medtem ko je 1,5 milijona ha golih zemljišč. Razen tega odpade okrog 2 milijona ha na razredčene in zapuščene gozdove in gmajne. Torej je moč v gospodarske in druge namene izkoriščati le okrog 80 % oziroma 6 milijonov ha gozdov. Kar zadeva stare gozdove, iz katerih dobivamo najboljše industrijske surovine, odpade nanje le 4,5 milijona ha, ostalo pa so mladi gozdovi. Zelo neugodno je razmerje med iglastimi in listnatimi gozdovi, zaradi česar dobivamo mnogo več lesa za kurjavo, malo pa industrijske hlodovine. Tudi letni prirastek dreves na hektar Je zelo nizek, samo tri kubične metre. Jugoslovanski statistiki na mednarodnem zasedanju Beograd, 1. sept. (Tanjug). V Bruselj so sinoči odpotovali direktor Zveznega zavoda za statistiko Ante Novak, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dolfe Vogelnik in namestnik direktorja Zveznega zavoda za statistiko dr. Miloš Maeura, ki bodo prisostvovali , zasedanju Mednarodnega statističnega inštituta. Predsednik Tito na beograjskem sejmu Predvsem moram reči, da me Ko se je mudil v "upravi < telo veseli In da je napravil sejma, je predsednik Tito tudi v torje in stroje za gramtev manjj name gi„bok vtis napredek naše knjigo vtisov napisal besede po- ‘ Industrije v Izdelovanju novih hvale našim delovnim ljudem: strojev. Dobil sem vtis, da naši »Letošnji beograjski velesejem,« (Nadaljevanje s 1. strani) žih cest, med katerimi je zlasti zanimiv osemtonski valjar. Na prostoru med dvorano II |naugtrljski Izdelki, orodni stroji je napisal, »nudi izredno nazor- in dvorano I, kjer je bilo mnogo obiskovalcev, si je predsednik in drugi, prav nič ne zaostajajo no sliko po svoji organiziranosti, za tujimi, n. pr. za izdelki Iz za- kakor tudi po Izbiri in kakovosti republike ogledal razstavljena hodnih dežel, ki so Industrijsko razstavnih izdelkov, motorna vozila domačega in tu- v|go|co razvite. Seveda se moram Zlasti ljubo mi Je, da sem se Jega izdelka, kakor je prototip predvsem zahvaliti našim de- lahko prepričal o zelo visoki kamiona za dolge proge z zmog- iovn|m ljudem za Izredno vne- ravni ustvarjalnosti naših delav- ljivostjo 130 KS, ki jih bo začela mo kajtj na$j inženirji, delavci, cev, Inženirjev, tehnikov in naših tovarna v Priboju leta 1961 lzde- tehniki In drugi so prispevali delovnih ljudi nasploh. Mislim, lovati v serijah, nadalje velike BVOje ustvarjalne sposobnosti in da lahko brez pretiravanja re- avtobuse, izdelane tudi v tej to- v kratkem času ln v marsikate- četno, da naši izdelki, naši stroji varni. Nekaj časa si le predsed- rem 0I|ru dosegli tudi najbolj in razni Izdelki za liroko potroš- nih ogledoval tudi izdelke tovar- razvlte dežele. K temu Jim če- njo, prav nič ne zaostajajo sa ne »Zmaj« lz Zemuna, kjer je stltam.« I drugimi la zahodnih dežel.« prikazano delovanje mnogih razstavljenih strojev. Predsednik republike je obiskal tudi studio beograjske televizije ter se zanimal za njen program in delovne pogoje. Po ogledu selma Je dal predsednik Tito v prostorih uprave jugoslovanskim novinarjem kratko izjavo o svojih vtisih. IZJAVA TOVARIŠA TITA O VTISIH S SEJMA »Lahko rečem, da je napravil letos name globok vtis velik napredek, ki ga je dosegel beograjski sejem. Opazil sem, da je ta sejem na. visoki ravni ne samo v tehničnem oafiru, t. j. po organiziranosti in razstavljenih Izdelkih strojne in Industrije za široko potrošnjo, marveč prav tako tudi po izbiri. Zaradi nizkega prirastka in slabe sestave gozdov, kot tudi zaradi stalnega naraščanja potrošnje lesa in lesnih izdelkov nastajajo čedalje večja nesorazmerja med lesno proizvodnjo ln potrošnjo, kar lahko spravi v nevarnost razvoj lesne industrije in gradbeništva. Referat za skupščino poudarja, da je treba izhod iz tega položaja poiskati tako, da povečamo prirastek in vrednost sedanjih gozdov z novim pogozdovanjem ln racionalnim izkoriščanjem lesa. Treba se je usmeriti tudi na umetne gozdne kulture s selekcijo rastlin ob‘uporabi agrotehnike. Referat nadalje obravnava organizacijske, kadrovske in druge probleme lesne proizvodnje. Posebno poudarja potrebo po ureditvi statusa gozdnih gospodar- stev, ki zaradi svojega položaja polproračunskih ustanov niso zainteresirana na uspehu in rentabilnosti gospodarjenja in se ne borijo za bolj racionalno proizvodnjo, za nova sodobna sredstva in nove metode vzdrževanja gozdov. V Beogradu so svečano sprejeli 15 mladinskih brigad s ceste Ljubljana—Zagreb Beograd, 1. sept. (Tanjug). — S svečanim mitingom na trgu Bratstva in enotnosti so danes obeležili vrnitev 15 študentovskih in srednješolskih mladinskih brigad iz Beograda z avtomobilska ceste »Bratstva in enotnosti«. Iv med teh brigad je bilo 10 štirikrat razglašenih za udarne, ostale pa trikrat. Prehodno zastavico si je priborila študentovska brigada »Miladin Popovič«. Julija 88.000 turistov na kvarnerski rivieri Od aprila do konca julija prenočnin kakor Reka, 1. sept. (Tanjug). Po podatkih Turistične zveze je bil tujski promet na kvarnerski rivieri v juliju doslej največji. V turističnih okrajih reškega okraja se je mudilo v tem mesecu 88.000 turistov ali 8000 več kakor lani v juliju. Se bolj je naraslo število prenočitev. Letos v juliju jih je bilo 812.000 ali nad 170.000 je bilo okrog 300.000 več lani v istem času več kakor lani. Tudi v avgustu je bil turistični promet zelo živahen. Letošnji turistični promet na kvarnerski rivieri je bil večji kakor v katerem koli prejšnjem letu. Od aprila do kdnea julija j* bilo 1,363.000 prenočnin ali približno 300.000 več kakor lani. SKUPNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZK OKRAJNEGA ODBORA SZDL MARIBOR DOSLEJ UREJENA SETEV NA DVEH TRETJINAH PŠENIČNIH POLJ V nekaterih kmetijskih zadrugah bodo družbene organizacije prevzele pobudo za hitrejše sklepanje pogodb za izpolnjevanje setvenega načrta Maribor, 1. sept. — Okrajni komite ZK in okrajni odbor SZDL sta danes na skupni seji razpravljala o nalogah družbenih organizacij in izpolnjevanju proizvodnih načrtov v gospodarstvu, pri sklepanju pogodb za setev najdonosnejših sort pšenice in pri pripravah občnih zborov kmetijskih zadrug ter volitvah zadružnih svetov. Po razpravi srta sprejela tudi ustrezne sklepe. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Tine Lah Je v poročilu o proizvodnji v letošnjem prvem polletju poudaril, da so te na seji okrajnega ljudskega odbora v začetku Julija opozorili na razne slabosti v delovnih kolektivih, vendar doslej ni opaziti izboljšanja. To velja predvsem za hitrejše naraščanje števila zaposlenih kot proizvodnje vzlic temu, da Je bil letni načrt Izpolnjen v prvem polletju s 47,3 %. Letni načrt bo verjetno, sodeč po izkušnjah iz prejšnjega leta, gotovo izpolnjen, a to ne zadovoljuje. To pomeni, da organi delavskega upravljanja in družbene organizacije doslej niso opravile svojih nalog. Bolje, kaže izvoz podjetij mariborskega okraja, ki se je v republiškem merilu povečal od lanskih 22 % na 26 % ter znaša 1583 milijonov dinarjev v prvih šestih mesecih. To sicer nekoliko zaostaja za lanskim izvozom v istem času, vendar spremenjene razme- re pri izvozu kažejo, da bo do konca leta lahko izpolnjen celoletni načrt. Sklepanje pogodb za sodelovanje prj pridelovanju najdonosnejših sort pšenice kaže, da je mnogo odvisno od vodilnih ljudi v kmetijskih zadrugah. Nekatere zadruge so setveni načrt že izpolnile, vtem ko nekatera vodstva trde, da pri njih ne gre, čeprav so sklenjene pogodbe že za skoraj dve tretjini v mariborskem okraju predvidenih površin. Zakaj v nekaterih kmetijskih zadrugah ne gre, se vidi iz tega, da niti vodilni zadružniki še niso sklenili pogodb. V takih zadrugah morajo prevzeti Iniciativo družbene organizacije. Okrog 500 novih slušateljev na visokih Šolah za izpopolnitev teoretičnega ljuui iz prakse Zagreb, 1. sept. (Tanjug). V tri visoke šole v Zagrebu, namenjene Izpopolnitvi ln poglobitvi teoretičnega znanja ljudi Iz prakse, se bo vpisalo letos jeseni kakih 500 novih slušateljev. Skupaj s 400 študenti, ki se že šolajo na teh Domači kompasi za naše ladje V delavnici »Kompas« na Reki izdelujejo zdaj v serijah tri vrste kompasov za manjše ladje in rešilne čolne. Letno bodo izdelali kakih 70 velikih ladijskih kompasov ln nad 350 kompasov za manjše ladje in rešilne čolne. Zvezna uprava pomorskega in rečnega prometa je že dovolila uporabo teh kompasov na naših ladjah. S tem bomo prihranili precej deviz. šolah, se bodo letos oziroma v štirih letih usposobili, da bodo pr®* vzeli odgovorne funkcije v go* spodarskih podjetjih in organi' zacijah. Visoka gospodarska Šol* bo sprejela kakih 150 rednih i° izrednih slušateljev, ki so opravljali odgovorne funkcije ^ gospodarstvu. Razen slušatelje^ iz Hrvatske se bodo šolali na njej tudi študentje iz drugih republik, kjer takšnih šol še nimajo. V septembru in oktobru diplomiran prvi rod študentov visoke upravne in visoke gospo* darske šole, vpisan pred d vem* letoma. Sadovi njihovega dveletnega dela potrjujejo upravičenost teoretičnega izpopolnjevanja lju' di, ki so sl na prejšnjih odgovornih položajih pridobili velike d«* lovne in življenjske izkušnje tn ki lahko tako še bolj uspešno i*' polnjujejo svoje naloge. 2e za 100 milijard sklenjenih kupčij na beograjskem sejmu tehnike Beograd, 1. sept. (Tanjug) Do včeraj so bile na drugem mednarodnem sejmu tehnike sklenjene kupčije za kakih 100 milijard. Med domačo industrijo ln trgovino so bile sklenjene kupčije v vrednosti okrog 90 milijard. Po sklenjenih dogovorih bodo naše tovarne Izvozile v tujino za 5,4 milijarde deviznih dinarjev blaga, vtem ko znaša vrednost sklenjenih kupčij 4,3 milijarde deviznih dinarjev. V apravi sejma poudarjajo, da se bo s sklenitvijo novih pogodb ln realizacijo že začetih poslov ta znesek znatno povečal, kar so se že začeli razgovori o novih dogovorih. m DIM IN OGENJ ZA PRODAJO TOBAČNIH IZDELKOV MANJ GROSISTIČNIH PODJETIJ, KI PA NAJ BODO MOČNEJŠA • Star pregovor zitrjuje, da Je tudi ogenj kjer Je dim. Prvi dim se Je dvigni) z objavo Slanica »Koliko tehtate« (»Ljudska pravica* 19. VIII.), ki govori o nekaterih po Javlh .čudnega' trgovanja s tobakom med grosističnim) podjetji m tobačnimi tovarnami. Res Je, da današnje razmere na tržišču take mo*no6tl ne dopuščajo. Toda bilo bi naivno misliti, da Je mogoče tudi ugotoviti, kje gori. Kdor bi šel na to pot Iskanja, bi lahko v svoje veliko presenečenje ugotovil, da nikjer. Dim Je tu ln če res m ognja. Je pa to področje prav gotovo zeuo vnetljivo. Zakaj T SNA IN DRUGA STRAN MEDALJE 9 Javna tajnost Je, da vse to bačns tovarne v driavl »tiščijo* za- znana. Ob takem razmišljanju pa loge. Produkcija tobačnih tovarn v se nam vsiljuje vprašanje, čemu Jugoslaviji se z letom v leto veča. toliko grosleliičnlh podjetij u bla Ljubljanska tobačna tovarna Je po- »o. ki le državni monoool ter mu večala svoj letošnji plan u 3,»•/< nad lansko realizacijo, ker Je »leer še v skladu z naraščanjem potrošnikov. Nekatere druge tovarne v državi pa Imajo letošnji indeks pro lzvodnje od 110 do 11 #•/«. Tržišče je založeno ln zailoge se kopičijo. Med proizvajalci Je nastala tekma za tr-žlščs. 0 V driavl Je okoli 84 ln sami' v Slovani Ji 22 grosističnih podjetij »Tobak«. Ljubljanski okraj Ima tri taka grosistična podjetja, Icoperakl celo pet itd. Razumljivo Je, da od taki nasičenosti z grosističnimi pod jetjl le redka predstavljajo večja resnično groslsUčno podjetje. Večina njih so manjša podjetja, celo samo s 24 milijoni dinarjev letnega prometa. Ob takem podatku Je skorajda smešno govoriti še o gro sistu, saj vsaka večja detaJHetlčna trgovina ustvarja večji letni promet. od proizvajalcev dobivajo gn> »isti «•/• rabata na tobačne prot/ vode, od tega pa dajejo 3,1 do s” rabata detajllstom Torej Jim rev nično ostane zelo malo sredstev z. lastno uporabo. Zato je večina le podjetij brez večjih lastnih investl cljsklh sredstev. Taka podjetja živi tarUo. ter Je razumljivo, da sk» Sajo dobiti robo pod člnvugodnej iiml pogoji. Tovarne pa na drug strani v likanju novih motnosti za ponudbo na tržišču rade nudjo grosistom razne ugodnosti. Javna tajnost Je na primer, da dajejo tovarne embalažo zastonj itd. PREDLOG TRGOVINSKE ZBORNICE LRS: MANJ GROSISTOV • Vsa ta dejstva se več ali mu n * Je cena določena, kvaditeta pa ve* ali manj standardna glede na vrst0 cigaret. Tu ne more biti konkurence glede cene, kar bi morda opr«; vlčevalo obstoj večjih med seb« konkurenčnih podjetij. Tudi v kv*' -teti ne gre za bistvene razlik®' bolj za oku« posameznih kadilcev. To vprašanje Je še posebno aktu»l' no, če vemo, da se toliko ln tolik* podjetij »Tobak« umetno vzdržuj* da nimajo lastnih sredstev za na)' manjše Investicije, da so njih o* usilužbencl slabo plačani (nekaten trafikanti imajo ob polni zaposlit'1’ komaj 7500 dinarjev mesečne plač« Itd. Na drugi gledano v celoti, P* Imamo zaradi tolikih podjetij le vej liko režijo ob njihovem sorazmeo'® majhnem prometu. • O tem so razpravljam tudi *>* Trgovinski zbornici LRS ter pall. da Je treba postopoma prej® na čimmanj grosističnih podJeBJ' Predlagali so, da naj bi Imel vsa* na čimmanj sistl finih okraj le eno grosistični., podjetj®: Toda kot vse kaie, to ni po volJ’ nekaterim lz teh podjetij, saj kiju® priporočilu zbornice In Sekretariat* sa blagovni promet LRS še ni & benega vidnega uspeha. M Na Trgovinski zbornici LRS n»® Je v razgovoru o teh problemi" Zora Subašič dejala: »Tista grosistična podjetja, ** se ne morejo vzdrževati »a«1" bi po mojem mnenju tnorVi prenehati obstajati, kajti te*" moramo, da Izločimo člmveB P®, srednlkov med proizvajalcem 'S potrošnikom. Tako bomo to® najlaže urejali razmere na tr»' iču. Razen tega pa naj bi *1 f* flke pomagale tndl s prodaj" druge drobne galanterije, če 1»®, , čejo IzholJSat) svoje gmot"" ■tanje«. To stališče zbornice podplj! tudi ljubljanska tobačna taram« kot pravijo, bodo tudi sami skušaj pomagati v primerih, ko bo šle Jr. reduciranje grosističnih podjeW Toda kljub družbeni upravičeno«® takih te-ženj se le prav tu zata* nllo. Kdo ve, morda pa le gori. P* bačni tovarni *"*“ ^ "* vldJmo °*nJa * ljubljanski to- Nova faza protijugoslovanske gonje Gonja, ki jo uprizarjajo proti Jugoslaviji v ZSSR, Kitajski in Kakšne metode uporabljajo zdaj v ta namen, kaže tudi pri- vzhodnoevropskih deželah že več! mer z albanskim emigrantom mesecev, je prišla nedavno v (Spatom. Albanski poslanik v Beo-novo fazo. Zdaj je dobila neka- gradu, ki je kršil obvezne nor-tere nove oblike in smeri, td jih, me spodobnega vedenja diploma-milo rečeno, ne spremljajo dobri ta v tuji deželi, je sklical tiskov-nameni. no konferenco, na kateri ga ni Ce so si pobudniki te gonje v prav nič motilo, ko je pred do-*ačetku prizadevali, da bi kolikor mačimi in tujimi novinarji na toliko ohranili ideološki in teore- ! zelo primitiven in nespodoben tični videz, ima zdaj gonja značaj način izrekel najhujše žalitve in neposrednih, neobrzdanih napa- j psovke na račun dežele, katere dov na našo zunanjo in notranjo 1 gostoljubnost uživa, in njenih Politiko ter na njene nosilce. Teo- organov. To izjavo je tisk dežel retičfti okviri, v katerih se je V/hodnega bloka takoj kar naj-uradno začela, so se po neogibni bolj na široko objavil. Ostalo pa notranji logiki kaj hitro pokazali^ ni pri tem. Nastalo je neskončno kot pretesni in prešibki. »Antire-vizionistična- ideološka 'gonja, sloneča ne na znanstvenih marksističnih analizah, marveč čarovniško kolo: albanski vele« poslanik v Moskvi je kmalu — kar je nekaj povsem neobičajnega, ker gre za tretjo deželo — Pačenju in krivem prikazovanju na isto temo ter z istim slovar- na Postavk iz programa ZKJ, in sicer iztrganih iz njihovega živega konteksta, ni mogla dolgo prikrivati svoje filozofske in miselne klavrnosti. Zlasti je ni mogla prikrivati. ko so jo odkrito prenesli na Področje' meddržavnih stikov z Jugoslavijo, na torišče pol iti č-n>h in gospodarskih vezi, od odpovedi določenih gospodarskih sporazumov do neizpolnjevanja obveznosti iz tekoče trgovinske menjave ter drugih oblik gospodarskega in političnega pritiska. Tedaj je prišlo povsem jasno na dan, da ne gre in da pravzaprav že od začetka ni šlo za nekakšno teoretično razpravljanje. jem in psihologijo sklical tiskovno konferenco. Tudi o tej konferenci so široko poročali. Potem so storili isto albanski veleposlaniki v Pekingu. Pragi. Varšavi in tako po vrsti. Tako je neki bivši žandar Mussolinijevih okupacijskih oblasti, ki je od leta 1945 doslej živel v politični emigraciji v Zahodni Nemčiji, nenadoma, kar čez noč, postal narodni heroj. Avtorji te politično-propa-gandne akcije seveda prav dobro vedo, kako stvari stoje in kakšen je pravi obseg tega primera. Toda njim za deistva sploh ne gre. V resnici je bilo treba, kotni, prostaški slovar. Vprašanje jezika in sloga je sicer predvsem vprašanje oblike, toda tudi stopnje človečnosti v občevanju med ljudmi in narodi. Ni bilo zaman že davno rečeno, da stoji za slogom človek. Za obliko politične akcije stoje tudi določena, bolj ali manj adekvatna politična in družbena vsebina, določene politične težnje in nameni. Na podoben način pišejo tudi o notranjem življenju Jugoslavije. Vtem ko se »Pravda« te dni srdito jezi in razburja, da jugoslovanski cariniki pregledujejo sovjetske potnike, ki prihajajo v Jugoslavijo, čeprav je to naloga in posel vseh carinikov na svetu, razen morda v deželah vzhodnega bloka, kadar gre za sovjetske državljane, — piše kitajski teoretični časnik -Rdeča zastava- v številki z dne 16. avgusta v članku z naslovom: “Ali imajo v Jugoslaviji presežek na torišču proizvodnje mleka7« tudi tole: »Domače mleko uporabljajo za pitanje prašičev, vtem ko istočasno večjo’ količino mleka z označbo -Proizvedeno v ZDA* prodajajo na trgu in tako potrošnike navajajo, da so še bolj hvaležni Združenim državam Amerike. Kakor so izjavili jugoslovanski voditelji, so ta ameriška živila slabe kakovosti .najbolj zaželeno’ blago na mednarodnem trgu. Da niso morda storili tega z namenom, da bi JU' tem se je pokazala tudi vsa geprav z umetnimi in docela ne-»ibkost dotedanje -ideološke- -........................ • ■ • običajnimi sredstvi, nenehoma fcurije, ki je morala razen tega — vzdrževati visoko temperaturo o ozko dogmatična, sklerotič- i pr0Jjjugoslovanske gonje in po-— ’, nelventivna ln prepisovalna ]Jtifriepa pritiska na našo deže-Kmalu postati svojemu občin- i. i— _i----i:*... tudi dolgočasna. Zato je bila P°‘rebna transfuzija krvi, gonji •* bilo treba dati novo -hrano-, Ovo akcijsko področje, obrniti jo J® bilo treba tudi proti -konkretnim« podatkom. Tako so se začeli skrbno orkestrirani napadi na jugoslovansko zunanjo in notranjo politiko tako v celoti, kakor tudi v posameznih vidikih. Ti napadi so sloneli seveda na istih ideoloških T^todah, kakor članki, ki naj bi 111 teoretičnega značaja. Glavne moči Sv0jih argumentov ne črpajo * J^Jektiv-ne analize delstev ter oiu . materialnih odnosoV In niitfi? ; 8 {irner se je marksistična * iStlka zmerom razlikovala žoltega buržoaznega tiska -arveč prav iz prastarega orožja ega tiska, te dezinformacij, kri-j^a^prikazovanja dejstev in lz Da se o tem prepričamo, zadostuje bežen pogled na časnike 'n radijske oddaie v ZSSR ln deklah vzhodnega bloka, razen Oljske. . Moskovska »Pravda- je ha pr. dni v članku z dramatiziranim ^slcivom -Po tuji arij}« napadla časnik »Borbo-, ker je neke-dne objavil sliko ameriškega 'Plornata Murphyja, drugi dan P0V7-el kratek komentar iz New York Timesa-. Iz tega po-z®ma -Pravda- v neizbranih be-ah daljnosežne sklepe o jugo- PO AKCIJAH ALŽIRSKIH KOMANDOSOV V FRANCIJI »Prva ofenziva« Kairo, 1. sept. (Reuter). Izvršni slitvi in dohodkih, bodo takoj odbor za koordinacijo alžirskega prisilno repatriirali v Alžirijo, osvobodilnega gibanja, ki ima Te lzre(jne vojaško-policijske £ Si"°£ ukrepe so uvedli po številnih di- Ta teza je torej postala vlada- ggj ESJJ* “ oetrojejska skla- verzantskih napadih alžirskih ko-joča v propagandnih organih de- l»di vFranciH-sfmoDVva ofen- mandosov v Franciji, do katerih žel vzhodnega bloka. Kaj ta teza z-va>M v na£rtu boi za osvo- je prišlo v zadnjem tednu. Glavni rienZnačelni ^nTraktičn^smiseP ^itev Alžirije razširili na fran- cilji teh sabotaž so bili skladišča Kal nnlli ti u m ni coska tla. Alžirski komandosi v bencina in petrolejske rafinerije. Kaj pomeni to. ko pravi - mi ni- Francijl SQ dobilj ukaz< naj za6no skladišče nafte v marsejski luki, akcijo 24. in 25. avgusta in požgo ki so ga prvič napadli pred sed-petrolejska skladišča, ki jih upo- mirni dnevi in je popolnoma uni-rablja sovražno letalstvo, ter na čeno, še vedno gori. Komandosi ta način »preneso na francoska so sinoči napadli vladni urad za tla vojno, ki jo bijejo hrabri borci alžirske zadeve v središču Pariza, FLN«. nedaleč od Opernega trga. Poli- V Parizu so uradno objavili, cija ni dobila nobenega napada je pariška prefektura »začela dalca. ofenzivo- v prizadevanju, da bi Alžlr, 1. sept. (Reuter) Danes preprečila akcije alžirskih ko- so bili na področju Dalia v Za-mandosov v Franciji in v glav- hodnem Alžiru končani tridnevni nem mestu. V te izredne ukrepe boji med alžirskimi borci in fran-sodi, kakor trdijo, tudi akcija, v coskimi silami. V teh bojih je s Naj se zato nihče ne vara, da kateri bodo preverili delovanje francoske strani sodelovalo več bi lahko ta licemerska formula slehernega posameznika Izmed pehotnih bataljonov ob podpori smo proti jugoslovanskemu ljudstvu, bog varuj, mi smo proti njegovemu »revizionističnemu- vodstvu? Ali si je v zgodovini, ki je polna mednarodnih sporov in spopadov, sploh kdorkoli drznil v propagandi odkrito nastopati proti drugemu narodu’ Kdo bi bil tako neumen, da bi kaj takšnega počel? Druga Je stvar, kar tiče samo prakso stikov r drugimi narodi. Daljna in bližnja zgodovina nam nudita dovolj naukov. vzbudila pri jugoslovanskih delovnih ljudeh odmev Dobro bi bilo, da bi v tem oziru ne gojili nobenih utvar! M. Vitorovič 400.000 Alžircev, kolikor jih živi letalstva. Francoski viri poroča-v Franciji. Vse -sumljive ljudi-, jo, da je bilo v bojih ubitih 57, ki ne bodo mogli navesti zado- ranjenih pa 32 Alžircev, medtem voljivih podatkov o svoji zapo- ko o svojih izgubah ne poročajo. SE VEDNO NI DOKONČNEGA SPORAZUMA Na ravni veleposlanikov Politični odbor Arabske lige se bo omejil na obravnavanje dnevnega reda Generalne skupščine OZN Kairo, 1. sept. (Tanjug). Na se- jih prestolnicah sestali z general-dežu Arabske lige so sporočili, da nim sekretarjem ZN Hammars- lo, ker je dotedanja »teoretična« kritika še prehitro izčrpala svoje plitve ideološke vire. »Borba« je svoj čas obširno in dokumentirano pisala o primeru z izmišljotino o dozdevnem sodelovanju Jugoslavije v pomorskih manevrih Atlantske zveze, ki jo je objavil »Sovjetski flot«. Vzlic uradnemu zanikanju je ta izmišljotina po zakonti verižne reakcije prepotovala celo vrsto časnikov, glasil komunističnih in delavskih partij dežel Vzhodnega bloka. Ti časniki so prav tako ob prikrivanju resnice svojim bralcem ne samo zamolčali stališče Jugoslavije v zadnji krizi na Srednjem vzhodu in naše napore za odstranitev te krize, ki je oerožala svetovni mir. marvecfc so šli celo tako daleč, da je n. pr. pekinški »Mladinski list« te dni, 28. avgusta, brez slehernega sramu napisal tole: -Titova skupina pravzaprav ni- goslovijo spremenili v pravo ,Ame-, se bodo rednega zasedanja njene- kjoldom. riko v malem'?« j ga političnega odbora, ki se bo j Generalni sekretar ZN bo te Iz tega ni moč povzeti druge- I začelo 6. septembra, udeležili vele- dni nadaljeval potovanje po Sred-ga sklepa, kakor da je postal ta poslaniki, ne pa zunanji ministri, ; njem vzhodu, da bi uveljavil re-tisk slabši od Hearstovega. Oma- j kakor je bilo prvotno določeno, solucijo Generalne skupščine o lovaževanje dejstev, množična, Uradni predstavniki Lige pravijo, umiku tujih čet iz Libanona in uporaba dezinformacij in neres-1 da je ta sklep posledica zaposle- i Jordana. V obveščenih krogih v nic, preziranje lastnih bralcev in nosti ministrov Iraka, Jordana in j Kairu pa menijo, da je glavni Libanona, ki naj bi se med zase- j vzrok sklepa, da se sestanka po-danjem političnega odbora v svo-' litičnega odbora ne bodo udeležili podcenjevanje njihove sposobnosti samostojnega presojanja, to so njegove bistvene poteze. Ta tisk, ki ne more delati časti svetlim tradicijam proletarske publicistike, tudi naravno računa s tem, da njegovi bralci nimajo nobene druge možnosti, da bi bili obveščeni o pravem stanju stvari in dejstev. Zato so bralci v teh deželah tudi prisiljeni, da se uče spretnosti branja med vrsticami, da se s težavo prebijajo skoz motne valove dezinformacij ter iščejo slučajno izgubljeno zrnce dejstev, Razume se, da ni naša stvar, marveč je stvar njegovih bralcev, PO NEUSPEHU V NATO SE SPOR NADALJUJE »Ribiška vojna« Ostre kritike britanskega ravnanja —.Spore je treba reševati s pogajanji, ne pa z demonstracijo vojaške sile London, t. sept. (Tanjug). — Britanska vlada je davi objavila poročilo o sporu z Islandijo v zvezi z ribarjenjem, v katerem izraža obžalovanje zaradi neus- da je ta tisk takšen. To je pred- peha razgovorov v Stalnem sve-vsem vprašanje njegove odgovor- tu Atlantske zveze v Parizu, na nosti pred lastno lavnostjo. Toda kateri so skušali doseči kompro-tisto, kar nas tu izključno zanima m is. Hkrati je britanska vfada in kar nas mora zanimati, je, da izrazila pripravljenost, da nada-se na takšni podlagi in s takšnimi Huje pogajanja o sporu z Islandijo bodisi na sestanku ministrov ali pa na sestanku izvedencev v metodami informiranja z določenimi nameni ustvarja v javnosti teh dežel tudi določeno razpolo- okviru Atlantske zveze. Ker ni koli ni začela nobene stvarne žerje proti socialistični Jugoslavi- bil dosežen noben sporazum, je sklepu. Norveški ribiči ne bodo skušali prekoračiti meje, ki jo je določila islandska vlada. Pariz, 1. sept. (AP) Predstavnik severnoatlantskega pakta je nocoj izjavil, da bo stalni svet NATO razpravljal o predlogu Danske, naj bi bil v okviru rednega septembrskega zasedanja sveta poseben sestanek zunanjih ministrov pakta. Po danskem predlogu naj bi ministri razpravljali o sporu med Veliko Britanijo in Islandijo. Kakor poroča fceuter je nocoj zunanji ministri, v tem, da se arabske dežele niso dokončno sporazumele o morebitni okrepitvi Lige z učinkovito porabo med-arabskih sporazumov, revizijo njene Ustanovne listine in z nekaterimi osebnimi spremembami. Isti krogi so prepričani, da so se arabske dežele med zasedanjem Generalne skupščine v načelu sporazumele o sestanku političnega odbora, ki bi se ga udeležili zunanji ministri. V to je privolil tudi Jordan, katerega predsednik vlade in zunanji minister je izjavil, da je pripravljen odpotovati v Kairo. Hammarskjold pa je izrazil željo, da bi govoril z zunanjimi ministri arabskih dežel, če bi se sestali v Kairu. V Arabski ligi pravijo, da se bo politični odbor zato omejil na običajno redno obravnavanje dnevnega reda Generalne skupščine ZN in da bo skušal vskladi-ti gledišča arabskih dežel o problemih, ki jih bo obravnaval. Od-i bor bo med drugim obravnaval alžirski problem in vprašanje britanske akcije na ozemljih južnega Jemena ter pritožbo Saudove Arabije v zvezi z britansko akcijo v Amanu. Eden izmed problemov, ki ga bo obravnaval politični odbor, so bližnja imenovanja v organih Združenih narodov ln posebej Slov, inv anski zunanji politiki, ki jo Pr>uJe ameriško. To je milo ro- V il# 4» *) n* .n p o“ t« 0d) ril; •S “Z xtfi jlf* & ; i* £ -5 *6n°. dokaz zlobne volje in slabih namenov. Jugoslovanski tisk je svobo-socialistični tisk. Jugoslovan-, tisk ima svoje tradicije, svo-Prakso, svoje obveznosti do 1pucev’ da I'*1 vsestransko in ob-sv 1 obvešča o razmerah na d««, ter 0 Glediščih posameznih Bvniii. *n njihovih vlad. Razen i]h objavlja tudi druge iAfor-ri1e fn komentarje (med njl-to *Pravdine«), ne glede na da ki se z n1,ml strinja ali ne, Vn . sv°Jim bralcem nudil realen v slanje mednarodnih nošajev. Težnje, da bi stvar-Prikazal v sfrlzlrani ali potuje oblIkl’ 80 njegovi praksi ga(£ri “Pravdi- pa je stvar dru-Prikli *Pravda- je zamolčala m sto V SV0Jim bralcem celo vr-Pov i :Ros'ovar'skih dejanj, ukre-nar. !n naporov na torišču med-de1iii nH Čati do konca Junija. Na tem pod-bolk na trgih. Sami bi bili pri- r07alp rln ip česlo na- vadiSču telovadna In kulturna prlre-zone so pokazaleaa je cesto ,iu 3e je udelEilla rnzen ste- stal zastoj pri gradbenih delih vllnega občinstva tudi predsednik tudi zaradi pomanjkanja gradbe- ObLO Jesenice in sekretar občinskega mntprinli) Mariboru obr3" komitfejft ZKS. Hazci* domačin telo* * r A. J t I .! D„,,,onr„ vadcev ln pevcev je sodelovala v pro- tujeta dve opekarni v Razvanju gramu tu<3i godba na pihala svobode ln Košakih, katerih lokacija pa Javornik. V imenu petih siroi Roka, M je včeraj dvignila lekiro (o tragičnem dogodku poročamo na drugem mestu), je vzela petim otrokom mater in rednico in brikone za vselej zapahnila vrata med očetom in sirotami. V najneinejših letih, ki so za formiranje človekove du ievnosti najodločilnejSa, so ostali sami. * strašnim bremenom, ki mu sami niso krivi. Prav gotovo: storili bomo vse, kar je mogoče, da posledice tragedije ublaiimo. Poskušali bomo zabrisati sledove včerajšnjega tragičnega dogodka in petim sirotam razodeti lep H svet in jih peljati vanj. Z mnogo truda in vztrajnosti se nam bo to nemara posrečilo. Tako vsa) telimo, saj smo to dolini storiti ne le zato, ker je pet otrok ostalo samih, temveč zato, ker bi morali tisti straSni zamah zadržati. Socialistična skrb za človeka. Iskreno ln zavzeto zanimanje za sočloveka pač ne pomeni gledati svojemu sosedu v lonec, v iep in omaro. Ta skrb nas napravlja posredno soodgovorne za vse, kar se v naM okolici zgodi, ta skrb nam nalaga, da sočloveku pomagamo po svojih najboljših močeh, kadar in kolikor moremo. Ne sami. To ne bi bilo vselej mogoče. Kopica družbenih organov, družbene organizacije lahko na naio pobudo s svojim vplivom in sredstvi po- magajo odložiti marsikatero breme posamezniku in s tem tudi družbi, saj je globoko v nas zakoreninjeno spoznanje, da je tegoba in nesreča posameznika posredno tegoba in nesreča vse družbe. Ni mogoče reči, da niso poskušali brezumnega dejanja že prej preprečiti. Zaradi številnih prekrškov, ki je bil zanje oče nesrečnih sirot večkrat kaznovan, zaradi stalnega popivanja in mučenja 'vse druiine so materi, ki je včeraj tako žalostno preminula, pomagali — pozno sicer — s tem, da so dali marca letos otroke v rejo. (Pomoč 1? zakasnila predvsem zaradi tega. ker je bil odgovorni organ v prejšnjih letih, ko je vzllc nenormalnemu stanju v ogroženi družini število družinskih članov kar naprej naraščalo, preobložen z delom — odgovarjal je za tri referate — in se »v vsak. primer ni mogel dovolj poglobiti«,) Tisti čas, ko so otroci dobili rednike in se je mati umaknila k svojemu bratu, so očeta zdravili zaradi kroničnega pijanstva, Ker mož ni kazal, da je duševno bolan in družbi nevaren, se je zdravljenju, ki terja močno voljo, izognil, tako da je pobegnil' V Avstrijo. Ko so ga od tam čez neka) časa poslali nazaj, je ostal na prostosti kot nenevaren, kroničen pijanec Nad takimi pa Se vse prerodi zamahnemo z roko. Seštevek vse dosedanje skrbi za nesrečno družino je bil tako tragičen dogodek v včerajšnjem jutru. Storili srno torej premalo. Skoraj z gotovostjo namreč lahko trdimo, da bi sekira ostala na tnalu v drvarnici, če bi imeli zavod, kjer bi zdravili proti alkoholizmu, dokler ne bi alkoholika, ki ga sodobna medicina obravnava kot bolnika — czdravili. Težave in kopica drugih nalog ustanovitve takega zavoda doslej še niso dopustile. Vendar ali ne bo to z žrtvijo mogoče storiti že jutri, zlasti še. ker se je izkazalo dosedanje zdravljenje alkoholikov, čeprav drago, velikokrat neuspešno prav zaradi tega, ker jih niso zdravili pod stalnim nadzorstvo v bolniškem zavodu1 A ne le to: sekira bi ostala na tnalu v drvarnici, če bi ob vseh naprednih spoznanjih o zaščiti družine, ki mnogo govorimo o njih, učinkovito zaščitili nesrečno mater in otroke že davno prej tisti, ki so zanje vedeli, tisti, ki so jih poznali. Pet sirot zdaj obtožuje ln nalaga zavzetejšo skrb in pobudo za zaščito sočloveka, ki ga pestijo taka ali drugačna bremena. Brez tega je pač sleherna. še tako sodobna in napredna skrbstven'' --'’,rii?a<'i)a brez vsake moči. VC* ■ kr- si*-.'. >; Pogled na hrastniško dolino s kemično tovarno ln steklarno lavski svet ter osnovna organizacija ZK in sindikat se trudijo( da bi vse te nepravilnosti odpravili in v tem delno že uspevajo. Ima pa delovni kolektiv vse pogoje, da bo tudi v drugem polletju zadovoljivo rešil proizvodne naloge. Na Jesenicah že imajo prvo stanovanjsko skupnost Nedavnemu iniciativnemu sestanku je sledil konec minulega tedna na Plavžu s področja Jesenic ustanovni sestanek stanovanjske skupnosti, v skupnost so izvolili 29 članski svet, ki bo imel v svojem sklopu razen upravnega odbora tudi svet za finance, svet za servisno službo, svet za IzboljSanJ® gospodinjstva ln Se nekatere svete. Z* ustanovitev stanovanjske skupnosti* ki je prva na Jesenicah in v jeseniSlo občini, so pokazali prebivalci veliko zanimanje, zato je sklical občlnsk* odbor SZDL sestanek komisije za dru*' beno upravljanje in predsednikov t*r tajnikov terenskih odborov SZDL. N* sestanku so se pogovorili o nadair njem ustanavljanju stanovanjski" skupnosti na Jesenicah, ki bodo pre“, vidoma še Stlrl. Ko bodo ustanovili stanovanjske skupnosti na področju Jeaenla, Jih nameravajo organizira® tudi na podeželju. Proizvodni načrt za prvo polletje je bil določen 3,110.000 kg steklenih Izdelkov, v tem ^ obdobju pa so prodali 3,247.000 lig izdelkov, nekaj na račun povečane proizvodnje, nekaj pa iz zaloge. Zlasti so povečali izvoz steklenih Izdelkov v Inozemstvo. Lani so izvozili 339.534 kg Stekla, v letošnjih prvih mesecih pa že 223.928 kg Podatki kažejo uspešno delo hrastniških steklarjev. Uspehi v proizvodnji pa bi bili lahko še večji, če ne bi bilo med kolektivom precej nediscipliniranih članov. Neupravičeni Izostanki — nekateri posamezniki so v zadnjih štirih mesecih izostali tudi od pet do osemkrat — so delo v tovarni precej zavrll. Mnogi so odšli na delo v druge steklarne, ker jih 'drugje bolje plačujejo. Delavci niso Izkoriščali letnega dopusta za oddih, marveč so v času dopusta delali v drugih tovarnah. Razen vseh teh Čopov Joža Se vedno planinec Joie Cop, ki je bil duševni vodla alpinističnega tečaja v Vratih, Je Se vedno aktiven plezalic ln vodič. Kaj glasno je govoril najemu sodelavcu, da J# v petek peljal na vrh Triglava prof. Mlss Koeplend Iz Ljubljane, ki je stara že 85 let. Pravi, da je trajala tura polnih 14 ur in da je Se vedno »kampeljc«, ki se .ie ustraši številnih mladih alpinistov in je ponosen, d« Je Mlss Koeplend izbrala za vodiča prav njega. Zverinski umor v Pržanu "51-Ietni Feliks Kunstelj ie s sekiro ubil svojo ženo mater petih otrok, potem pa pobegnil Ljubljana, 1. sept. Davi ob 5.43 se Je na cesti, ki se vije skozi PrlanJ Sri Ljubljani, zgodil zverinski umor, i Je razburil vse okoliško prebivalstvo. Ko Je 24-letna Rezka Kunstelj, rojena Zupančič, mati petih otrok, Sla v družbi s svojo tovariš uo v službo v tovarno »Telekomunikacije«, Je iz grma v redkem gozdiču tri sto metrov pred tovarno skočil prednju Rezkln mož 31-letnl Feliks Kunstelj s sekiro v rokah Stenski sta se s krikom nazbežall, Kunsteljnova Je stekla proti Šentvidu, njena tovarišica pa proti tovarni. Kunstelj Je v nekaj skokih dohitel svojo ženo ln Jo z vso močjo udaril z Sekiro v tilnik. Kunsteljnova se Je zgrudila, oblita s krvjo. V tem hipu se Je skozi gozdič pripeljal kolesar Vinko Kunilč, ki Je z vpitjem na pomoč pregual morilca. Trenutek kasneje Je pripeljal po cesti neki motorist, kateremu Je Kunilč naročil; naj nemudoma obvesti naj-bllžnjo postajo LM, s»m pa se je pognal ta morilcem, ki je izginil v hribu nad cesto. Nekaj časa mu Je sledil, Q0tem pa Je morilec izginil brez sledu. Kunstelj Je že znan organom TNZ kot kriminalec, delomrzne! ln kronični pijanec. S svojo ženo Rezko in petimi otroki Je postopal skrajno surovo In brutalno. Skoraj sleherni dan Jih Je dlvJaSko pretepal, ženi pa, ki Je bila v službi: Je pobiral denar ln ga zapravljal po gostilnah, Pred dvema mesecema in pol se Je žena zaradi neznosnega življenja preselila ln Je potlej živela pri svojem bratu v Podgori pri Šentvidu. Organi TNZ so takoj po umoru pričeli Slediti pobeglemu morilcu, hkrati pa so o dogodku z opisom m«“ rilca obvestili okoliško prebivalstva-Morilec Feliks Kunstelj je srednj® visoke postave, precej močan, Okrog' lega obraza, oblečen je v temno siV<> obleko, obut v čevlje z gumljastllj* podplati, kot so ugotovili po sledovih Po vsej verjetnosti se skriva v gj" zdovlh okrog Škofjo Loke. T. *• Pobegli morilec Feliks Kunstelj KULTURNI OBZORNIK »KITAJSKA LIRIKA« S prvo izdajo Kitajske lirike prvi ln drugi izdaji. Uvod je to- ^ojza Gradnika smo se srečali krat pripravil dr. Bratko Kreft. ”?tančno pred tridesetimi leti: . u . . . bl>a je pravo presenečenje. . tIn, še; n(*ako ob ‘s,tem *f,u kot druga izdaja je izšla v Mali 9b sicer obsežnejši antologiji knjižnici Slovenskega knjižnega 41 pesmimi in pri katerem ne bi halne družbenopolitične spre-mogli reči, da so na novo sprejete membe Kitajske naših dni. Toda pesmi socialne vsebine. vse kaže. da Kitajska ne bi bila bi Tretia Izdala le len dokaz Kit*iska. če "e bl v s™!1 mo' tja zaaja je p numentalnl preprostosti postala .. -- n.nj»«.iic6a Gradnikovega dolgoletnega priza- v*asiu vpndarie malce težko ra- sni unS P°eziie. ob antologiji zavoda drobna zbirka pesmi Li- devanja za kar najpopolnejšo po- e DrPDro,temu ai0veku sodobne španske lirike in drugih Taj-Poja, ki je v vseh treh izda- dobo te pradavne kulture naj- zumlJlva preprostemu Pesniških prevodih, ki jih je od jah med vsemi najmočneje zasto- ( večje dežele na svetu. ^krat pa do danes pripravil Alojz pan. zavzema Kitajska lirika Čeprav druga izdaja ni še do-jstveno mesto. cela razprodana, tretja najbrž ne , Ljubitelji poezije so jo spre- bo obležala na policah, saj je sko- s simpatijami, kakršnih so raj reprezentativno lepo oprem- fleležne le redke knjige, redke ce- ljena, tiskana na lepem papirju, 10 med izjemnimi kvalitetami. z originalnimi likovnimi prilogami. Je za nad petdeset strani obsežnejša od druge izdaje, na 246 straneh je objavljenih 164 pesmi Na kratko: Kitajska lirika je Postala del slovenske besedne kulturne zakladnice. K prvi izdaji je kratek uvod naPisal pesnik sam. Pred sedmimi leti, 1951. leta, Je pri mariborski založbi Obzorja Kreftov uvod je bil napisan v začetku letošnjega leta in vendar je Največja odlika in privlačnost podoba Kitajske v poletju 1958 Kitajske lirike je prav gotovo nekam čudno drugačna od tiste, njena topla preprostost v vsebini ki jo Je* še pred kratkim videl in in podobi. Človek, pejsaž, nebo in se ob njej upravičeno navdušil zemlja, žive in mrtve stvari, vse pisec omenjenega uvoda, je v tej liriki upodobljeno v svo- „ . , „„ . . ._ doz navnlh* že° ob * d r vem * o o e 1 e du* ko Kreft ln številni drugi ustva- rili o kitajski poezjii, ne more razočarati. Njena preprostost ne pa vendar ujeto iz tistega zornega kota, ki nam ga pri sleherni "*■ •'»‘'v V & K* \>\ 71 pesnikov. Slovita klttj.ki, p,- stvari »kriv. pr.v njen, prep.o- Sto”SS.‘ kdor koU zmotiti. C. Zl.b» teri so zbrane pesmi, nastale med 12. in 7. stoletjem pred našim štetjem, in v kateri pesniki v gimi besedami: najbolj vsakdanji pojavi najbolj vsakdanjega sveta zadrhte v teh stihih z nevsakdanjim utripom. To je odstiranje najglobljih globin in najrahlejših potez življenja, globin in potez, ki jih vsak dan gledamo, a jih nikdar ne opazimo in smo ne- Ilustraeija k pesnitvi Huang Jung Jua »Azhma«, baladi o kitajskih ljudeh >zšla druga izdaja, ki ji je pesnik niso imensko zabeleženi, je v °°dal nekaj novih pesmi. Uvod, Gradnikovi tretji izdaji zastopana Poskus analize razvoja kitajske s skoraj polovico manj pesmimi "ružbe in umetnosti, je napisal kot v drugi. Nasploh velja ome- ranko Rudolf. niti, da Je Gradnik v tej Izdaji .............. _______________ __________ Pred kratkim smo dobili še izpustil nekaj tako imenovanih malo presenečeni, ko nam jih od-jretjo izdajo Kitajske lirike, to- »-malih umetnin-, drobnih liričnih stre roka umetnika, presenečeni pri Državni založbi Slove- zapisov in rahlo anekdotičnih do- predvsem zaradi njih neposredne « n ^esn*k j° je ne samo raz- mislic. Nove pesmi so predvsem preprostosti, ki smo jo živeli, ne Slr*l, pač pa tudi izločil iz nje socialne vsebine, razen pri Li-Taj- ^a bi jo poznali. To je svojstven nekatere pesmi, ki jih najdemo v Poju, ki Je tokrat zastopan s kar pogled na svet, presenetljiv in presenečajoč v svoji preprostosti, ki je, recimo, tipično kitajska. Zanimivo: pesmi v Kitajski liriki zaobjemajo obdobje treh tisočletij in vendar je knjiga vsebinsko in oblikovno tako zelo Ocena: nezadostno PRAVOČASNO IZDAJANJE ŠOLSKIH UČNIH KNJIG JE VEDNO PROBLEM Ob pričetku Šolskega pouka že lz leta v leto nastajajo lite težave ln pomanjkljivosti: nase knjlgirne nimajo v lalogt vseh potrebnih priročnikov, ali pa so njih zaloge vedno premajhne. To ustvarja med starll ln vzgojitelji redno negodovanje ln pred kratkim smo prejeli nekaj dopisov, t katerih »e naSl bralci pritožujejo, da v knjigarnah tudi letos ni vseh obveznih učbenikov. Da bi lahko bralcem odgovorili na Številna vpraSanja, smo obiskali Državno založbo Slovenije ln založbo Mladinske knjige ter tudi na republllkem Svetu za Šolstvo knjig. |lzv?dell o problematiki ln težavah pri Izdajanju lolskih Ko smo se z istim vprašanjem, kje so vzroki, da v knjigarnah že vedno primanjkuje šolskih učbenikov, obrnili na Mladinsko knjigo, nam je Vinko Blažič povedal, da je njihova založba dogovorjena z republiškim Svetom za šolstvo za redno izdajanje šolskih ui.ian.u m Pri Državni založbi Slovenije izpremenjene ali popravljene iz- Sele kratek Cas- Založba bo zaokrožena, kot da so pesmi zrasle nam je tovariš Venčeslav Win- daje nekaterih knjig. Manjkala bo ^dajala predvsem berila in zgo-na istem vrtu, pod nego in skrb* kler povedal, da bodo z letošnjim še Kemija, v izdaji se bosta za- dovinske knjige. Letos so izdali jo iste vrtnarje\'e roke. Je to do- šolskim letom začeli poučevati po kasnili tudi Botanika in Gospo- Gradovo Angleško benlo za 5. kaz silne moči tradicije, konser- novih, reformiranih učnih načrtih darska geografija sveta, ki pa bo- *n »• razred gimnazij, Francosko vativnostl ali posebne psihe na- v četrtih razredih osnovnih šol sta izšli še tekom leta. berilo za 5. razred, v septembru roda? ' ter v nekaterih petih razredih. | Tudi za strokovne šole vseh pa bo izšla se knjiga Uvod v ume- . . .. Višji razredi bodo delali še po vrst bo izšlo nekaj učbenikov, de- besedne umetnosti ter Srbo Na to poskuša odgovori ti tudi gtarlh gimnazijskih načrtih. Spre- loma ponatisov, nekaj pa tudi no- hrvatsko berilo za višje razrede uvod dr Bratka Krefta ki je sam menjeni učnl nairtl bodo seveda vih. Med temi so najpomembnejše osnovnih šol, nekoliko pozneje pa pred nedavnim obiskal Kitajsko, zahtevali tudl nove uene knjige) Švajgerjeva 2elezniška vozila, *« Zgodovina za 5. razred gimna-jo skušal spoznati od blizu in jo ki jlh ne ho mogofe izdati že Zdenka Skuhale Tehniško risanje , , tfiko tudi predstaviti bralcu. Dr. vnaprej( ka)tl vse knjlge bodo ter Rudoifa Rakuše III. del Slo- Pri izdajanju učbenikov imajo Bratko Kreft je v svojem uvodu moraie ^iti praktično preizkušene venske stenografije. precejšnje težave s tiskarnami in in bodo zato v splošnem Zaostajale za učnimi načrti. Barvni lesorez kitajskega grafika Huana lun Ua »Povratek« Seveda pa je problem v raz- avtorji, ki se ne držijo predpisa- prodaji učnih knjig, kajti papir- j'1**1 časovnih terminov. Tako Je njna Imnin mnihnA kr^rlifp tpr UVOu V UrtlGVfllljG DGS6unG limet* DZS izdaja povprečno polovico ,. boin7ni da bl kn)jge nosti zaradi različnih težav v tisku vseh učnih knjig v ostale, naročajo premajhne koli- *e dve leti, rokopis Zgodovine za MK, zalozba gjne težave so tudi s tiskarnami, razred, pa so čakali leto dni, hotel pokazati na tisto rdečo nit, ki se vleče skozi vsa ta tri tisočletja kitajske kulturne in politične zgodovine, rdečo nit, ki naj bi pokazala ali vsaj dala Slutiti v luči nečesa tipično kitajskega, kar ostali del ■ «*«■ itobvo ou wui o luu, . - _____ i izžareva iz te poezije, tudi epo- »Obzorja« v Mariboru, nekaj j zlg8t| j tjskan)u matematičnih se eden od obeh avtorjev ni strokovnih knjiga pa tudi Trgo- . .. . . zahtev, mnoflo več truda držal dogovora. Pri tem pa je tre- vinska zbornica. Letos bodo imele, Jn pazl11vosti ter y urejanjem in ba upoštevati, da imajo tudi av- izdaja v Neuspela glasbena izdaja JOSIP BREČKO s POT V GLASBENI SVET mm?KSYeCeno mladinskim delov- »pot v glasbeni svet«. Ce bi mu mer: -Tone delimo na dolžino, Vamo^ato "ker 'ie stare naklade aegl° naivi*J° naklado 40.00 “SitesSrLYu0bi'traanl - »I bilo uspelo to dobro uresničiti, višino, moč, barvo in estetiko«), naklade v°dov Prvo berilo, ki ima »t*b - Dlevaj eVij a? L ju b i J an a M bila knjižica lahko zares teh- v terminologiji ponekod zastarelo zmanJKal dernejšo slikovno opremo in osnovne šole (stare osnovne šole in nižji razredi gimnazij) še dosedanje učne knjige. Nova je samo Računica za tretji razred osnovnih Sol, v kratkem pa bo izšlo tudi novo Prvo berilo. Kolikor je bilo treba nekatere knji- Djevdjellja. Ljubljana 5ntla Litografija J — reKlam, Ljubljana, us strani - - ■ Natisnila Litografija Jugo- ten in stvarno nov prispevek k in pisanjem rokopisov, ker so avtorji *or3' spričo čestega spreminjanja običajno preobloženi še z drugim učnih programov težavno stali- delom in se zaradi tega pisanje S6e- ' ‘ po navadi zelo zavleče. Povpreč- Na republiškem Svetu za žolna letna naklada Državne založbe 8^vn nam ie inšpektor prof. S. Mije 4(50.000 do 500.000 izvodov. Od helie povedal, da bo šolska refor- « posameznih del pa je letos do- tudi n« tem področju prinesla dolžino, •?oe^°"attiSnilrtiv M ^1, seglo najvišjo naklado 40.000 iz- marsikaj novega hkrati pa tudi c,tD^“ noiriorto . vejiko težav, kajti nova šola bo tudi zahtevala tudi nove učbenike. Do- išto naklado s*ej so skrbeli za najnujnejše, to- ni čudaško (»glavji register«, Za gimnazije, to je za doseda- Izredno dober tisk, — ------------------------------ T • - — -------- naši instruktivni, prosvetni glas- »zvokobud«), v rabi tujk in tujih nje višje razrede gimnazij, bo le- Ima tudi Računica za 3. razred, da spr čo dejstva <3a so se pravil- »vti? delce naJ bi bilo, kakor se beni literaturi. Zal pa ima delo imen polno spodrsljajev (»enohar- tos izdana Sajovčeva »Osnove ostale knjige pa bodo tiskane v n'«.1 ucmn preametov po osvo- ljurt sam izraža v uvodu, »po- hude pomanjkljivosti Ni prav monija«, »Malzerjev metronom«), opisne geometrije«, Kvaternikova manj izvodih. DZS skrbi, da bi poaitvi aevetKrat spreminjan V05.n° Pisan nauk o glasbi, ki nas razvidno ali naj bo metodičen Vse to pa hudo zmanjšuje že »Fizika« III. del, Kuščer-Molkova naši šolarji in vzgojitelji dobili in dopolnjevali, učni načrti pa do l^ P™'11 glasbenih početkov priročnik za Učitelja ali učbenik sdmo uporabnost dela, da sploh »Fizika« I. del, K. Doboviška res vse potrebne učbenike in pri- "f J* rji° kitft v glasbeni svet siro- tonacijske vaje pošilja i deluini ° ’ °nim, k* so- drugam in s tem ruši lastno me- društviu v Pevs*t*b *n godbenih todično zgradbo; nasprotno pa ob-Prosvat .Svobod' in .Ljudske ravnavana poglavja iz pevske teh-kater« ,* ln onlm’ ki se uii10 nike ne sodijo v osnovni nauk o iu i- 5 011 'nStrumenta«. Avtor- glasbi', a če Jih Je avtor vključil e im i ba g°tovo Priznati, da Iaradi amaterskega pevca-zboro-« da6 najboljši namen, ln tudi vodi)ei n| pojasnjeno, zakaj je burili 86 3e Po sVoJlh močeh P°* zanemaril tisto, kar morata znati J«nlh nov Je razdelil na 80 0 insVumantih ter instrumenta- XIX. FILMSKI FESTIVAL Nič presenečenj v Benetkah mete v osnovnih šolah in gimnazijah, nekaj novih del je sicer še v tisku, bodo pa izdana še tekom leta. Veliko težji položaj pa je z učbeniki srednjih strokovnih šol in učiteljišč, kjer je snov zelo obširna in kjer je veliko različnih predmetov, avtorje za taka dela pa Je težko dobiti. Dejstvo je, da so sedanji učbe- 16 Akn—■“*■ cm amatersKi goaoenm m »»f'- Pred dnevi se je na Lidu v »Otarova vdova«, Japonski »Cio- teri Je film posnet,,vsebuje. . . -..Oblikoval po klasičnem peda- nik. SDi0h se obseg in podajanje Benetkah, kot shio že poročali, vek z rikšo«, češkoslovaški »Volč- Drugi dan so prikazali zahod- niki preveč zahtevni in preveč »Im!?!1?? načelu vseskozi po na- snoVi za čudo natanko sklada s pričel XIX. mednarodni filmski ja jama«, francoski »2ivljenje«, nonemški film »Rosemarle«, ki je obsežni, kajti doslej niso služili festival, na katerem so zastopane francoski »V slučaju nesreče«, posnet po avtentičnem dogodku v samo šolarjem, temveč so bili tu- podajanje nove snovi, nThnačrtih nekdanjega konserva- številne države s štirinajstimi ameriški »Crna orhideja«, japon- Dusseldorfu Inki opisuje življenje di vzgojiteljem koristni in često SjSjMh ____________________ _ __ reaBvBiU w ...................................................... n-rei za to, d n* bi osnovno glasbe- ^ p0Jri 1 * toton actl a« ter'»flzlo- festivali zlasti po izboru filmskih Janški »Prešuštnica« in francoski trfbitt. Proti temu delu so že v ijl pa so bili pri tem često preveč - . ... _ .. . ■ , __ i.ji ----------1----1.. i. *;i~ t i..u^u. času snemanja številni zahodno- dosledni, seveda v svojo korist in Sijanjedel°Vnih ^'^"ve^novi" tlstirn’ kar se 1)0 zastarellh uč' in'domače vaje. Slo mu je t^ri m-Ml a vato* "orf8 Dredmetfh filmi. Ker so bili zadnji beneški ski »Legenda o Narajami«, itali- nnane prostitutke Rosemarle Ni- edini učni pripomoček. Vzgojite- 9(1 iak Ji. 1.1 ^ .il 1 fllmnlelU i nnnlr« .. Im DfAtl tomil Holll cr» ip \) 141 «sn /n r\ UlU rm) in«vi n«A«tAX obvi8n°v metodično prerahljal, joaua [n fonetika^ Pa tudi če del, pa tudi po nagrajevanju V film -Ljubimci-«. času snemanja Številni zahodno- dosledni, seveda v svojo korist in in bralcu začrtal res pi7stirn vse to ob strani, se ne marsičem pomanjkljivi, je žirija Festival so začeli s predvaja- nemški veljaki negodovali, ker je v škodo dijakov, ker se niso drža- * -——- morem izogniti ugotovitvi, da je letošnjega festivala kriterij fil- njem ameriškega filma »Njivica, satirična nota na moralo današnje u učnih načrtov in izbirali samo RA7C!T>»-. tt 1 n delo iezikovno nezrelo, do nera- mov, ki so jih sprejeli, znatno za- posvečena bogu«, posnetem po ro- visoke nemške družbe v tem delu ustrezno snov, temveč so kratko n*-MAVA SKULPTUK zumlUvosti Slabo nanisano. v stro- ostrila. Dvakrat večje število fil- manu ameriškega pisatelja Cald- po njihovem preveč ostra. Na- in malo učili samo po učbenikih. X T * _ *. 1._____ t 1_1: .. u. . In Im t > A ntUnnlfin allMrn/t IflftrtA ia nrl i Cf VQ 1 Q NnH ifl TnL« MM n n ^ »osle; na prostem v BEOGRADU so naži likovniki razstavljali vU)6niS , P° raznih galerijah ln pa-‘ 'f111 Pa Je bila odprta prva »racin , skulpture na prostem v Beo-Urnet • Ki Je med ljubitelji likovne Jsnje J* vzbudila precejšnje zani-L Drugo tovrstno razstevo so v b evl odprli v Pionirskem par- V zanimivem prirod- ^vimu tuuiv* v nn»u»...a... ■ivmu.u .**•*. , r—j t— --------------—,—- ,— ------------------- . ni3u drevesnimi in cvet- zbor primorskih študentov -Vinko Vo- nemški film »Osmi dan v tednu*«, globljenih psiholoških konfliktov, »Samec«, ki je nedavno na festi- 5W**i,Ilaaadi so razstuvliena Številna dopivec« iz Ljubljane zasedel prvo - - -• - * •*. . _ . dela Riste HUJoviča, Petra mesto v m. skupini ir 6. mesto v n. sveasKi i Angeline Gatalica. Vo.1l* skupini. Pevski zbor »Slava Klavora* ♦ SaKMi?’ Anastn«:llevitfa, Sa- iz Maribora pa 1e zasedel peto mesto Ekaterine Ristivojev, An- v II. skupini. Pevovodjo akademskega in Mulile Vukoviča. PO- zbora primorskih Študentov Antona ^ San 'avo fio ** Pr®1 odP'*ll v No- Nanuta so italijanski dirigenti nagra-qu na Petrovaradinski trdnjavi, dill s srebrno medaljo. n‘i ifU* *atiavi6fiu t. ■=! -Folies Bergere«, u«. nasi„.k 50 rad Sel gledat film s 1e očaral °nski H°m’ l{i a« te dni vrtijo v ka, v dr -.Ulm' Ovoranl. Const ' Sla,. , ga J® režiral Henri De- vlogo, Hm ,vloRl p® v n.1em igrata prijetno, bi m_71a^re in Eddlo Cnnstantlne. Edlnt koviilh definicijah ln sploh izra- mov bodo prikazali v okviru in- wella in v režiji Anthonyja slovno vlogo je odigrala Nadja Tako so nastale tudi samovoljne žanlu hule kot diletantsko ne- formativne sekcije, med njimi Manna. Razen nekaterih dobro Tiller, publika in kritika na festi- zahteve po vedno novih učbeni- eksaktno in zmedeno (en sam pri- tudi naše filme -Črni biseri«, zrežiranih scen ter uspele igre valu pa sta film ugodno sprejeli, kih, kajti marsikje bi stare, ki ___________________________________ »Veliki in mali« in »Cesta, dolga znanega igralca Roberta Ryana Istega dne so v okviru infor- so v bistvu enaki novejžim po- leto dni«. film gledalcev v festivalni dvorani mativne sekcije predvajali ■ jugo- natisom', lahko prilagodili enemu IISPFH NAŠIH PFVSKIH Za letošnjega »Zlatega leva« in verjetno tudi člaXXXXXXXXXXXXXXXXWW».-PNXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXVXVX>*XXNXX^^............................................................................^.............. r rDrugič CHARLES EXBRAYAT V SEVILLI Ko sem se napotil proti vrtovom Zmage s korakom turista, ki se mu nikamor ne mudi, sem bil nase precej ponosen. Celo tega nisem pozabil, da ne bi oh občudovanju otrok z ulice tu in tam napravil posnetek. Ker serti poznal špansko govorico nižjih slojev — psovke in grožnje — sem videl šele takrat, da se me nekoliko boje, ko so se zbirali okrog mene, da bi Jim dal »una perra chlca« (novčič petih centimov). Sel sem po Plazi de Toros, nato pa zavil po Aveniji del Generalisimo in stopil v vrtove Zmage Bilo je že tako toplo, da sem pomislil, če že niso nastopili prvi dnevi poletja. Na klopeh so starci z razoranlmi obrazi dremali, kot da so se poslovili od sveta. Fantalini so se igrali ravbarje In žandarje; bili so popolnoma zaverovani v svojo igro. Na okrogli betonski plošči gta plesali dve deklici; nič se nista smejali, tako sta se vživeli v svoje opravilo, ki je bilo več kot igra. Materi sta kramljal! in pazili nanju. Po taktu godbe, ki sta jo aiUali la oni-dve, sta deklici korakali naprej in nazaj in se dotikali. Pri tem nista pozabili na pozibavanje > boki in ne na -zapateados« (udarjanje s petami ob tla), kakor delajo andaluzijske plesalke. Lepa moja Španija, stroga in resna, celo v razveseljevanju’ Manuela Ezquariz» bi moral spoznati po njegovi obleki. Cliff Anderson mi namreč ni mogel pokazati nobene njegove fotografije, prav tako kot tudi ne fotografije Boba Lajoletta, ki ni imel službeno nikoli posla s policijo in zaradi tega njegove fotografije ni bilo v naših arhivih. Časopisi niso nikoli objavili njegove slike, kar ga je stalo precej denarja. Vendar ml ga je šef podrobno opisal, da bi ga lahko spoznal, fe bi se srečala. Z Ezquarizom je bilo dogovorjeno, da bo imel na glavi siv klobuk s črnim trnkom, za njim pa bo imel zataknjeno loterijsko srečko v korist slepih. Rdeča kravata, pripeta z dvojno sivo iglo, je bil drugi razpoznavni znak. Končno bi moral Manuel sedeti na eni zadnjih klopi, ki so v bližini vrat na Avenijo de America, in či-tati list -ABC«. Zaman sem pazljivo opazoval vse ljudi, ki so se odpočivali na klopeh v bližini vrat. Med njimi Manuela Ezquariza ni bilo. Ali je zamudil sestanek ali pa se me je naveličal čakati? Najbrž je zamudil, sem menil, kajti v našem poklicu je nestrpnost' hiba. ki kaj kmalu lahko povzroči Izgubo življenja. Delal sem se, kot da me zanimajo lepi kordovski vrtovi ter se ponovno napotil po parku. Popolnoma sem bil prepričan, da sem za sestanek na pravem kraju: zakaj potem ni našega agenta? šel sem spet proti okrogli betonski plošči, na kateri, sta pravkar plesali deklici. Nenadno strašno vpitje me je zadržalo in tako nisem takoj pohitel tja, od koder je prihajalo. Vpitje pa je bilo prav pri betonski plošči. Ko sem priSel tja, so me drugi sprehajalci že prehiteli ln se gnetli okrog nekega grma. Materi mladih plesalk sta mirili otroka, ki ju je očitno nekaj živčno zlomilo. 0 Pritekel je policist in si utrl pot v krog radovednežev. Zrinil sem se za, njim, da bi videl, kaj ie povzročilo takšno razburjenje. Bilo je človeško truplo, na pol zavlečeno pod gosto grmovje. Policist ga je prijel za noge, da bi ga potegnil na svetlo. Našli so ga otroci, ki so se skrivali. Mrlič je bil dobro oblečen, star okrog štirideset let; kri na gornjem delu njegovih prsi je vzbujala sum, da je bil zaklan. Njegov klobuk je ležal nekaj korakov stran. Nekdo ga je pobral in' dal policistu. Tedaj sem opazil za črnim trakom konček papirja. Diskretno sem se umaknil. Nikdar ne bom zvedel, kakšna obvestila je imel zame pokojni Manuel Ezquariz; toda slabo se je začelo. Ljudje, ki gledajo v kinu gangsterske filme, si radi predstavljajo, da tvorimo mi iz F. B. I. neke vrste bataljon »nadljudi«, ki ne poznajo strahu, prezirajo trpljenje in so vsekakor obdarjeni z nadjx>vprečno razumnostjo. Vendar ni vedno tako. Res je. da streljam hitro in dobro. Kadar se moram braniti - človek proti človeku - imam vedno srečo. Toda mnogo raje vidim, da mi ni treba uporabljati pesti, še manj pa orožje. Mi iz F B. I. smo mnogo raje mirni in resni. Dolgo nas je treba Izzivati, da Izgubimo hladnokrvnost, kakor na primer tedaj,, ko je banda v Louis Dertonu mučila našega' kolego Jamesa Woodhita, preden ga je ubila. Toda to je druga zgodba in zdaj zares ni primeren trenutek, da bi se sjx»minjal neprijetnih dogodkov. > Nočem vam skrivati, strah me je. Seveda me panika ne bo pognala,'da bi kot neumen tekal in tulil. Vendar čutim, da sem izgubil kontrolo nad živci. Slabo se počutim. Neprestano sem se oziral kot kak začetnik, ko sem šel vzdolž Pasea del Gran Capitan. Kmalu sem zopet sedel na tera^ »Madrida«. Naročil sem konjak in tako poslal na sprehod natakarja, ki je hotel nadaljevati najin prejšnji famlljarnj pogovor. Videl sem ga. kako me je nekaj miz stran opazoval. Prizadeval si je, da tega ne bi opazil. Gotovo se (je spraševal, kaj se mi je pripetilo. .\\\\\\\\\\\\W\\V\\V» Kar se mene tiče, me je bolj vznemirjalo, kaj se ml lahko še dogodi... Ob prihodu v Kordovo sem imel le malo niti, ki so vodile v zadevo z mamili. Zdaj je za vedno odšel še Ezquariz. Kako je ubijalec vedel, da je Manuel z menoj dogovorjen za sestanek? Prizadeval sem si, da bi ostal miren in poklical na pomoč ves svoj razum. Nihče ni vedel za moje potovanje v Sevillo, še manj pa za domenjeno srečanje z Ezquarizom. Torej? In če so tako lahko pobili mojega obveščevalca, zakaj niso napadli mene? To je ena izmed misli, ki jih nimam rad. Instinktivno sem začel opazovati goste »Madrida«, ki so bili okrog mene. Ko sem pil, se mi je roka tresla. Tudi tega nimam rad. Nekaj moram ukreniti, in sicer hitro. Neprijetno mi j* bilo, ker nisem imel orožja. Cariniki gotovo ne bi razumeli, da prihajam na obisk v domovino z revolverjem v roki. Ali ni neumno, pohajkovati' po mestu, v katerem sumiš, da lahko vsak kotiček skriva nekoga, ki je pripravljen, da te spravi na drugi svet? Da bi si končno dvignil moralo, sem samega sebe prepričeval, da bi si moral izbrati drug poklic, če bi hotel živeti varno kot navadni državljan. Da bi se pomiril in prišel popolnoma k sebi, sem moral oditi na sprehod. Počasi sem šel po ulici San Felipe, po trgu Ramon y Cajah po ulici Valladares, čez trg del Indiano, po ulici del Buen- Pastor, zatem pa po ulici Deanes. Široko odprtih oči in z rokami v žepu sem si prizadeval, da bi se zdel čimbolj mogoče neprisiljen. Toda če je šel kak moški popolnoma zraven mene. sem se instinktivno sključil. pripravljen, da bi skočil ali pa vrnil udarec, ki bi ga prejel. Vendar ni nihče moi.il mojega sprehajanja. Ogledal sem si katedralo. Živ In zdrav sem se vrnil po isti poti. Strah je prešel, ostal je le lahek občutek sramu. OBIŠČITE NAD 500; VZORCEV NAJBOLJŠIH VRST VINA IZ 16. DR?,AV VSEH CELIN OCENJEVANJI; IN ODLIKOVANJE VINA PO MEDNARODNI KOMISIJ! TRADICIONALNA POKUŠNJA VINA Z VSEGA SVETA RAZSTAVA NAJSODOBNEJŠIH VINOGRADNIŠKIH IN KLETARSKIH STROJEV TER DRUGIH PRIPOMOČKOV NAJLEPŠA PRILOŽNOST ZA SKLEPANJE TRGOVSKIH ZAKLJUČKOV IZKORISTITE 25°/., POPUST NA ŽELEZNICI ' DNEVNE NOVICE Ljudska univerza v Ljubljani sporoča vsem Interesentom, da Bo vpisovanje v tečaje tujih Jezikov do 10. septembra vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 17. do 19. ure popoldan v prostorih ljudske univerze, Cankarjeva 5III, soba št. 136. - Za slušatelje Izven Ljubljane organizira Lludska univerza dopisne tečale angleškega in nemSkega jezika. Ti tečaji se prično konec oktobra 1958. Prijave sprejemamo do koncn oktobra 1958. Vse informacije dobite na Upravi Ljudske univerze. Ekonomski Institut LRS, UruStvo ekonomistov in DruStvo rudarskih ln metalurških Inženirjev In tehnikov sporočajo, da predavanja prof. Frle-rtenslnirga Iz Berlina, ki bi moralo biti v torek 2. septembra, zaradi njegove nenadne obolelosti ne bo, Ce bo predavanje naknadno, bomo interesente Pravočasno obvestili. TURISTIČNO DRUSTVO LJUBLJANA prireja v oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje v PARIZ (Verona — Milano — Lausanne) in 7-dnevno »vtobusno potovanje v NEAPELJ ln RIM (Flotenca—Pisa— Pompeji) Pro-Kriml izletov so na razpolago članom društva v pisarni TURISTIČNEGA DRUŠTVA LJUBLJANA, Cankarjeva l/IJ., kjer se lahko člani društva tudi prijavijo za potovanja. »Restavracija« Gospodarsko raz-•Uvišče Ljubljana vam nudi dnevno Mtjka na ražnju, pečene race, če-v»pčič« ln ražnjič*. Vsak večer ples. Vulkanlzaclja -Vulkan- v Ljubljani, Zaloška cesta til, ima delovni čas od 6-14. popravlja avtomobilske gume ln zračnice vseh dimenzij, gume za mopede ln vespe, kolesne plašče, gumijasta obutev, transportne trakove In r*zne artikle lz gume. Izdeluje po naročilu ali po prtneSenih kalupih koksa, tesnila, vložke itd. GLEDALIŠČA primorske prireditve v kopru 1 septembra v PIRANU: B. Brecht: -SveJk v n. svetovni vojni«. -SNG Drama, Ljubljana. VESTI IZ KRANJA KINO ^ »STOR2IC«; ob 16, 1«, ln 20 Ital. »Branim tvojo ljubezen«. Zadnjič. »PARTIZAN«: ob 19 avstrlj. barv. olin »Noč v Benetkah« po Straussovi opere«. »SVOBODA«: ob 19 JugoSlov. film •Poliči Vando Kos«. Z BLEDA , KINO -Jugoslovanski film »Tuj« zemlja«, •^•dstavi ob 18 ln 20.30. Vestt * Jesenic In okolice Tanca^Avgiiet. ®**urn* VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: amerltkl film »Kockar z Mlsslsslpptja«. CELJSKE VESTI KINO »METROPOL«; ruski barvni film »Kako se je kalilo Jeklo«. »UNION«: mehiški film »Midva«. IZ 2ALCA KINO ki film »Ko bi IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Jugoslovanski film »Potniki ■lendida*. N MARIBORSKE VESTI KINO Francoski film »Ko bi vsi fantja sveta«. DEŽURNA LEKARNA Torek, 2. septemDra. lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 8. septembra: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. KINO -UNION«: ameriški film: »Trije za revijo«. »PARTIZAN«: poljski film: »Klobuk gospoda Anatola«. »UDARNIK«: madžarski film: »Stric iz Amerike«. IZ PTUJA KINO Bolgarski flilm »Zgodilo se Je na ulici«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK*: nemiko-Jugoaiov. barv. film »Dekleta ln molje«. Predstavi oo 17.30 ln 20. ljuba'mamica, hčer&, na5a TERFZUA KUNSTELJ BOJ. ZUPANČIČ delavka v Telekomunikacijah Pogreb drage pokojnice bo v sredo, septembra 1958 ob 16. url Izpred mrtvašnice v Šentvidu na pokopališče Šentvid. V pripravi: Jakov Gotovač: KOLEDA Slmfonijsko kolo DROBNI OGLASI SPREJMEMO DVA VAJENCA v učno dobo elektroinstalatersko stroko. Pogoj: 4 razredi gimnazije. Elektro-podjetje Snoj, Ljubljana, Stross-majerjeva 4. 8S01-d UPOKOJENKO, STAREJŠO ZENSKO ali tako, ki Ima popoldansko službo, lSčem, da bi pazila na otroke. Plača po dogovoru. Mažgon. Tržaška c. 21/a. 830KI Triko čelo, 1. septembra 1958. 2aluJočl: otroci, oče ln mania ter bratje ,, Vse sorodnike ln prijatelje obve-,*camo, da Je nenadoma umrl naš mož 'n nepozabni očka RUDI PETKOVŠEK ..Pogreb bo v sredo 3. septembra ‘958 ob 17. url lz Andrejeve mrliiko v*žlee na pokopališče Žale. Ljubljana, 1. septembia 1938. 2alu|očl žena Hanlka, hčerki i Lučka in Sabina, I sin Zvone Podjetje »KEM ©FARMACIJA« LJUBLJANA. Metelkova 7 odprodajo iz svojih skladišč večjo količino železnih sodov za olja in masti, opletenth steklenih balonov po 10 kg, 25 kg ln 50 kg, razne pločevinaste kante različne prostornine, ter lesno volno za pakiranje. Informacije daje ekonomat podjetja. 3296 Mu X iskra-tvornica Kemijskih prouvoda zagrel) - hetnjetova 33 JUG0SL0VENSKA KNJIGA UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE BEOGRAD obvešča svoje kliente ln vse zainteresirane ustanove, podjetja ln posameznike, do sprejema naročila na tuje časnike In listo lz vseh držav za leto 1959 do 10. septembra letos da bi jih lahko pravočasno zagotovila pri tujih administracijah. Plačljivo v dinarjih po disparitetnem tečaju ali z lastnimi devizami. Obiščite naš kataloški servis, ki je preskrbljen z najnovejšimi katalogi vseh svetovnih založniških hiš. Za vsa podrobnejša pojasnila se obrnite na: JUGOSLO VENSKA KNJIGA, BEOGRAD, TERAZIJE JjOI Telefon 80-865 ‘ 3297 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO S0CA AmerUld barvni westem »ŽIGOSAN« V (lavni vlogi Alan Ladd. Predstave ob IS, 17, IB ln 21. Predprodaja vstopnic od >—ll ln od 14 dalja. Oglašujte v »Ljudski pravici!« KINO »UNION«; Irane. barv. revijski film »Fciie* Bergere«. Retlja Henri Decoln. Igrata Zla Jeanmaire in Eddie Constantine. Tednik F. N. 38 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 1» in 21. Ob 10 matineja amer. barv. westema »Žigosan«. KINO »KOMUNA«; amer. barv. cin. film »Sedem let skomin«. Relija Biliy Wllder. Igrata Marllyn Monroe ln Tom Ewell. Predstave ob 15, 17, 18 ln 21. Danea zadnjikrat! KINO »SLOGA«; sovj. barvni film »Pavle Korčagin« (po romanu Ostrovskega »Kako se Je kalilo Jeklo). Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »VIC«; franeoaki vojni dnem. film »Grenka zmaga«. Retlja Nl-choJas Ray. Igrajo Richard Burton, Curd Jtlrgens ln Ruth Roman. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Dane« zadnjikrat! KINO »SISKA«; zaprto zaradi popravil! »LETNI KINO BEŽIGRAD«; angleMd barvni kriminalni Cim »Smrt na cesti«. Predstava ob 20 Prodaja vstopnic uro pred začetkom prea-stave. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 1* dalje. MLADINSKI KINO LM: amer. film »Nanuk a severa«. Predstavi ob 10 ln 15. KINO »LITOSTROJ«; zaprto 1 KINO -T RIGLA V« CeMd barvni film »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ« Tednik. V glavni vlogi; Jan Werlch ln Milena Dvoraka. Predstavi ob 18 ln 28. Prodaja vstopnic od 17 dalje RADIO LJUBLJANA SPORED ZA TOREK, dne |. septembra 195S 5.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame In obvestila 8.40—8.45 Na« Jedilnik — 8 05 Trije ciklusi samospevov — 8.40 Poto- SlsA in spomini — France Bevk; V emftaacijl na Vem totem — 9.00 Popularna orkestralna glasba — 9.45 Poje Caterlna Valente — 10.10 Odlomki lz Italijanskih oper — 11.00 Za dom ln tene — 11.15 Skladbe slovenskih avtorjev Igra Mariborski Instrumentalni ansambel — 11.35 Zabavne melodije — 12.00 Joseph Haydn: Divertimento v G-duru — 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik S trobi: Kje si bomo zagotovili priznana seme ozimnih tlt — 12 25 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 11.40 Novi posnetki kvinteta bratov Avsenik — 13115 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Mezzosopranistka Cvetka Ahlin poje črnske duhovne pesmi — 14.00 Melodije od tu ln od tam — 14.30 Zanimivosti lz znanosti ln tehnika — 14.45 Četrt ure s narod- nim ansamblom ln solisti — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame — 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XI. Od Mojstrane do Aljaževega doma — 15.50 Wal-Berg; Capriccio za klavir ln orkester — 16.00 Ura ritmov ln popevk — 17.10 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Pojo slavni basisti — 18.45 Domače aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame — 19JO Radijski dnevnik — 20.00 Koncert raa-leea zbora Radia Ljubljana — 20.30 Charles Martin Loefler: Spomini iz detinstva -- 20.45 Radijska igra — Wil-liam Saroyan; Človeška komedija (ponovitev) — 21.53 E. Mac Dowel: Skladbe o morju op. 55 — 22.15 Za prijatelje jazza — 22.35 Igra amerltkl plesni orkester Ray Anthony. II. program 16.00 Iz opernega sveta — 17.00 Ljubljanska kronika ln obvestila — 17.15 Inozemski mladinski zbori pojo — 17.35—18.00 v plesnem ritmu. NENADOMA SMO IZGUBILI NAŠEGA DOLGOLETNEGA SODELAVCA RUDOLFA PETKOVŠKA Člana upravnega odbora in vodjo mehanskih DELAVNIC S PREMINULIM TOVARIŠEM JE NAS KOLEKTIV UTRPEfc NENADOMESTLJIVO IZGUBO. POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 3. SEPTEMBRA 1958 OB 17. URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA .2ALAH. LJUBLJANA, 1. SEPTEMBRA 1958. UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV INSTITUTA -J02EF STEFAN« SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI CLAN RODOLF PETKOVŠEK Član zkj, zb, szdl, uroj, odlikovan z medaljo za HRABROST IN Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD III. STOPNJE ^ \ POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 3. SEPTEMBRA 1958 OB 17. URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE. P02RTVAVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANrLI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, 1. SEPTEMBRA 1958. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKJ IN SINDIKALNA PODRU2NICA INSTITUTA -J02EF STEFAN- ZA STANOVANJE GRE PEGASTI GLAVAČ poišče prazno ŠKOLUKO IN 30 POKROV TJE TU. POTEAA NAPRAVI VHOD POP.LOP>l ut SO IN VSE SKUPAJ PO K RPESPE S°o7a & H ©19*1 Wth Dian nr Producfte« Vorld lijMi RcMrvci •VILA" 3E PRIPRAVLJENA, SAMEC PRIPELJE SAMICO V NOVI k DOM- Zemlja: mnogo neznank PODOBE IZ NARAVE Rezultati raziskav v okviru mednarodnega geofizikalnega leta bodo dokončno zbrani šele leta 1965 • Minilo je že dobro leto, odkar O opravlja 10.000 znanstvenikov O iz 67 deiel veliko nalogo: v O skupnih naporih osvetliti ne-© znane, nerazvozlane uganke O na našem planetu. Kaj so raz- • iskovalci dosegli doslej? Pre-O zgodaj je še za odgovor na to • vprašanje, saj pravijo, da mito-O iice podatkov ne bodo mogli O dokončno proučiti pred Ie- • tom 1965. »Denar ni važen« i Nemški profesor Pinnau je dobil nalogo, o kateri sanja marsikateri arhitekt za notranjo opremo. Naročili so mu, naj uredi notranjost palače kuvaitskega šejka, naftnega kralja na Bližnjem vzhodu. Denar pri tem ne igra nobene vloge, so mu rekli. Šejkova palača sredi nafto-nosne puščave ima 90 sob. V njej je filmska dvorana, vse desno kri- | lo pa zavzema šejkov harem. Hamburški arhitekt bo uredil plavalci bazen. Živi v domačem mestu in pogosto z letalom potuje v Kuvait, kjer preurejajo palačo po njegovih načrtih. Sejk je stavil edini pogoj: ureditev mora biti končana do prihodnje pomladi, vsa oprema pa iz Nemčije. I »Koliko bo stalo vse to?« so vprašali arhitekta. Odgovoril je: »Saj sem rekel, da se ne ozirajo; na denar. Razumljivo, v deželi je več vrelcev nafte kot vode, nad vsem pa — razen tujcev, ki Nekaj podatkov pa je le že znatjih, na primer o kozmičnih žarkih. Izprva so menili, da je kozmično sevanje v velikih višinah le dvanajstkrat močnejše kot na zemeljski površini, iz ZDA pa so sporočili, da je zajela prvi in tretji ameriški umetni satelit v višini 1100 km tako močna ploha vesoljskih žarkov, da so odpovedali njuni aparati, ki so začeli delovati šele, ko sta se satelita bolj približala zemlji. Nadaljnja ugotovitev, ki so jo posredovali umetni sateliti: atmosfera je v višini 200—400 km mnogo gostejša, zato je upravičena domneva, da sega znatno dlje v vesolje, kot so menili doslej. | površini so se vsaj v glavnem : vrstili tako, kakor so napovedali strokovnjaki. Obdobja 1957/58 niso izbrali po naključju za mednarodno geofizikalno leto. marveč i zlasti zato, ker so pričakovali maksimalno dejavnost sončnih peg. I Zanimivi so uspehi pri prodiranju v notranjost našega planeta. Geologi so ugotovili, da je zemeljska skorja debela od 29 do 56 km. Oceanografi so odkrili neznane oceanske tokove. Zalivski tok ima sestro, ki o njej nihče ni nič vedel in ki teče v nasprotno smer. Globoko pod morsko gladino so valovi, ki jim na površini ni enakih. Velikanski val so odkrili pri kalifornijski obali v globini 120 m. V južnem delu Atlantskega oceana so privlekli iz globine 5000 m živega črva, ki je nedvomno globinski rekorder. Raziskovalci Arktike so odkrili pod-! vodno gorstvo, na Tihem oceanu I pa rekordno globino 10.960 m. 1 To je le nekaj zbranih podatkov, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da je bilo mogoče zbrati znanstvenike iz 67 dežel k skupnemu delu s poglavitnim ciljem, izvabiti zemlji kar največ skrivnosti in jih strniti v spoznanja, ki bodo vsemu človeštvu zagotovila 1 lepše življenje. ' Statistika jetnikov V Veliki Britaniji so v minulih treh letih poslali v zapore 335.407 ljudi, od tega zaradi tatvine 95.946, zaradi moralnih prestopkov 30.000, okoli 700 pa zaradi hujših prekrškov in zločinov. rtajveč zločincev je starih od 14 do 30 let. Najstarejša medicinska knjiga V Kairu so našli najstarejšo zdravniško knjigo, Zanjo se zelo zanimajo ameriški egiptologi, ki so jo tudi kupili od nekega egiptovskega starinarja in jo zdaj proučujejo v Ameriki. V njej je sestavek 0 egiptovski kirurgiji pred 2000 leti. Napisana je s starimi egiptovskimi znaki; prav gotovo so jo pisali poklicni pisarji, ker so na nekaterih straneh popravki zdravnika, ki jo je sestavil. Panova jama pri Maratonu Znanih je tudi nekaj novih Ledena odeja ob južnem te- V bližini nekdanjega bojišča rm kateri je pol človek in pol na Maratonskem polju, kakih 40 kozel. Domnevajo, da je ta risba kilometrov severovzhodno od iz petega stoletja pred našim štet-Aten, so našli podzemeljsko jem. Med drugim so našli lutko, jamo, o kateri menijo, da je bila lončeno posodo z rdečimi, črnimi v davnih časih svetišče. Vhod v in belimi okraski — ta je menda jamo, ki je polna kapnikov, je iz leta 2000 pred našim štetjem zakriva10 grmovje in kamenje, _ in 4000 let staro bronasto se-odknii pa so ga po naključju, ko kiro. so okoliški kmetje preganjali 11- Geologi pravijo, da je jamo sico. Takoj so spoznali, da so izdolbla ponikalnica pred nekaj paleolitske dobe, kar bi dokazovalo, da so tam živeli ljudje že tisoče let pred bitko na Maratonskem polju. poberejo veliko dobička — en sam ugotovitev o soncu, tej velikanski čaju zavzema površino 15.6 mili- našli »nekaj starega«, zato so po- miliioni let V rploti le Hnioa na 1,1™,Ui i 1________________I.il________________7 ll-lir.nl: J._______________ . ‘Cl” V UOlgd 110 gospodar.« , vodikovi bombi. Izbruhi na sončni jona kvadratnih kilometrov. Z klicali ravnatelja pokrajinskega vrtalnimi stroji so prodrli doslej muzeja v (Atiki dr. Papadimitria. Za dja&Ko voAjo Vhod so razširili, prvi obiskovalci so občudovali množico kapnikov, ki so se spuščali z obokanega jamskega stropa. Po tleh je bilo vse polno stalagmitov, vmes vid in mu naročil: »Fant, dajem ti zemljepisno nalogo. Pokaži Skopje!« Dečko je nekako našel Skopje, nadzornik pa je nadaljeval: ~ln zdaj potuj do Ljubljane!« Učenec je vlekel prst po zemljevidu, zdaj sem, zdaj tja, do Niša je še prišel, potem pa se mu je ustavilo. »Ničesar ne vešh je rekel nadzornik in ga spodil v klop. Po pouku je nameraval nadzornik peš v sosednjo šolo. Na križišču je stala gruča, otrok, nad-Dickensu, da bi ga vprašala za zornik se je po naključju obrnil nasvet, kako postaneš književnik. z vprašanjem prav k tistemu, M Rekla je, da piše joman. »Kako je p0prgj v šoli odpovedal. »Ne bom ti pokazal! Meni sl rekel, naj potujem v Ljubljano, 431 m globoko, kar ni bilo lahko de | lo, saj je v tej globini tako imenovani fosilni zrak, ki se razširi, brž ko popusti pritisk vrtalnega aparata. Led so vrtali tudi na Grenlandiji in našli v globini, pa"erepinje'starih‘pos'od7 kosti’'i"n 45 m pepel iz leta 1883, ko je začel i