informativni glasilo ravenskih železarjev Leto XVIII Ravne na Koroškem, 29. decembra 1981 Št. 24 Srečno, zdravo in uspešno leto 1982 ŽELIMO VSEM DELAVCEM IN NJIHOVIM DRUŽINAM SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE RAVNE OB NOVEM LETU Mlado leto je spet pred nami — neznanka! Ko stojimo na njegovem pragu, si ob iskrenih stiskih rok želimo, da bi bilo uspešno, srečno, zadovoljno... Cel kup iskrenih želja! Pa tudi iskrenih dobrih sklepov? Staro leto se poslavlja — čas obračunov je to, obračunov, ki morajo biti, če so takšni ali drugačni — stimulans pozitivnim korakom v rojevajočem se letu. Leto stabilizacijskih prizadevanj je bilo; brez dvoma bomo morali tudi v novo zakorakati z istimi nameni. In s trdnejšo voljo uresničiti jih: pogoji gospodarjenja so bili v letošnjem letu verjetno trši od prejšnjih, najbrž pa ugodnejši od tistih, ki nas čakajo. Poročila nam govorijo, da bolj ali manj dosegamo načrtovano, čeprav smo se srečevali s kopico težav: pomanjkanje repromate-riala nas je pestilo vse leto, težave smo imeli z rezervnimi deli. Oboje je v dokajšnji meri vezano na uvoz, zanj pa potrebuješ devize... Začarani krog! Pa smo tudi sami krivci. Ali se nismo prepozno zavedeli pomembnosti izvoza, tega, da si bomo le sami lahko zagotovili prepotrebne devize? Ali ne bi mogli tega, kar smo v izvoznih prizadevanjih dosegli konec leta, doseči že prej? Je ta končni letošnji uspeh garancija odgovornejšega dela v bodoče? In produktivnost? Kako je z njo? Pa s kvaliteto izdelkov? In z zmanjšanjem stroškov proizvodnje? Pa naš delovni dan, minute in ure v njem? Jih ekonomično izkoristimo? Ali niso množice, ki se že prej pred drugo drenjajo pred vratarjem, opomin, da bi se dalo tudi z boljšo disciplino kaj doseči? Ne bi rad dvigal kazalca in žugal na vse strani, rad pa bi potrkal na zavest vsakega izmed nas. Čuden čas je naš čas in resnično je mlado leto velika neznanka. Pa je vendarle odvisno od nas, ne od enega, od nas vseh, od Človeka, kakšno bo. Zato naj bo odhajanje čas tudi iskrenih dobrih sklepov! Le tako bomo zadovoljni in srečni — in to vam iz srca želim, vsem železarjem in njihovim družinam. Marjan Senica, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Iz dela sindikata 27.^11. 1981 je IO konferenca OO ZSS železarne Ravne na svoji 34. seji ocenil dosedanje dejavnosti v zvezi s sprejemanjem sistema nagrajevanja po delu in oblikoval stališča o nadaljnji dejavnosti. Izhodišče za razpravo so bile ocene rezultatov referenduma po tozdih in del. skupnostih. Pri oceni dosedanjih dejavnosti na tem področju so člani IO konference poudarili naslednje: — podrobna analiza dosedanjih aktivnosti mora odgovoriti na vprašanje, zakaj smo se oddaljili od osnovnega koncepta spreminjanja sistema nagrajevanja po delu in deleža DPO pri tem (relacija od nastanka ideje do oblikovanja dokončnega predloga neke spremembe oz. dopolnitve). — Dosledno moramo analizirati tudi vzroke za neusklajenost AOD in PPD in ob tem izpostaviti vse slabosti, ki so privedle do takšnega obsega ponovnega usklajevanja. — Moramo se čimprej dokončno opredeliti in oblikovati odločitev o uvajanju novih dodatkov ali boljšem vrednotenju dela skozi AOD in PPD. — V dosedanjih razpravah premalo tolmačimo zagotavljanje in odvisnost sredstev za OD od povečane produktivnosti, od dohodka, o uveljavljanju načela »za enako delo in enake rezultate v ustvarjenem dohodku tudi približno enake osebne dohodke«, o zagotavljanju usklajenih osebnih dohodkov le pri enakih poslovnih rezultatih TOZD oz. delovnih skupnosti itd. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi mogli določene spremembe nagrajevanja težkega fizičnega dela in umskega dela izvesti prek vrednosti enote dela (VED) in osebnega prispevka (OP) in bi s tem dosegli protitežnje proti povečanju analitične ocene dela — AOD. O tem so tekla razmišljanja že v pripravah na problemsko konferenco sindikata v septembru 1980. — Na podlagi strokovne analize za nagrajevanje najtežjih fizičnih in kreativnih del bi morali priti prej do orientacijskega števila možnih predlogov za povišanje OD. — V razpravi se je izoblikovalo mnenje, da bi morali v nadaljnja prizadevanja vključiti tudi zunanje subjekte, da ne bi od le-teh kasneje doživljali neutemeljene kritike. — Ugotovljeno je tudi, da so se doslej pri dograjevanju sistema premalo upoštevale pripombe IO konference OO ZSS železarne Ravne in OOS. Še danes ugotavljamo odpor delavcev za uvajanje novih dodatkov, kljub temu da so se predsedniki OOS že pred referendumom opredelili do uvajanja le-teh (16. posvet predsednikov OOS z dne 14. 7. 1981). ta končne odločitve. Zavedati pa se moramo, da je treba aktivnosti zaključiti v doglednem času. Po obširni razpravi so člani IO konference soglasno izoblikovali naslednja STALIŠČA — Strokovne službe morajo v najkrajšem možnem roku odgovoriti na vprašanja, ki so postavljena na zborih pred referendumom in v ocenah izida referenduma. — Strokovne službe morajo čimprej posredovati v razpravo predlog spre- Žlahtni tovor — Glede na sedanje obračunavanje osebnega prispevka (na šifro 01) se kažejo težnje po nagrajevanju skozi osnovo. — Izpostavljeno je bilo vprašanje strokovnega pristopa k postopku usklajevanja ter oblikovanju dokončnih predlogov — AOD in prav tako na drugih področjih. Ugotavljamo, da je od vseh predlogov za povišanje OD le 2,8% delavcev od skupnega števila zaposlenih za povišanje na račun najtežjega fizičnega dela (podatek 31. 8. 1981). Ugotovljeno je tudi, da kljub vedno večjemu izboljševanju delovnih pogojev (doslej vložena sredstva govorijo v prid temu dejstvu) raste število zahtevkov za povečanje OD iz naslova PPD. Ob vsem tem se izpostavlja tudi vprašanje vpliva DPO na skupno število predlaganih sprememb. — Glede na ocene OOS bi bilo prav razmišljati o postopnem uveljavljanju novitet, kar pomeni, da bi v prvi fazi uveljavili samo nagrajevanje najtežjega fizičnega dela in kreativnih del, ostale novitete pa v kasnejšem obdobju po doslednem razčiščevanju vseh odprtih dilem, ki nastopajo v zvezi s tem. — Neuspeli referendum govori v prid organiziranju posebnega teama, ki bi delal na dopolnjevanju predlaganih sprememb, ker se je le-ta v bližnji preteklosti izkazal kot učinkovit. — Veliko več kot doslej bi bilo treba storiti za večje sodelovanje in koordiniranje služb, kot so služba za organizacijo, služba za VPD, kadrovska služba, služba za sistem OD, kajti le na ta način bomo dosegli strokovno utemeljenost predlaganih sprememb in dopolnitev. — Strokovne službe morajo vnaprej bolj čvrsto stati za predlaganimi spremembami in vsako spremembo utemeljiti z argumenti, ki govorijo v prid tej spremembi. Prevladalo je tudi enotno mišljenje, da rok za spremembo sistema OD oz. za ponovitev referenduma niti ni toliko bistven, ker je večjega pomena kvalite- memb in dopolnitev v skladu s sistemskimi rešitvami, ki smo jih sprejemali na referendumu. — Istočasno morajo strokovne službe pripraviti strokovni predlog spremembe sistema nagrajevanja najtežjega fizičnega dela in strokovnega kreativnega dela na podlagi večjega vrednotenja teh elementov v okviru obstoječega sistema (obstoječe AOD in PPD) in predlog kot drugo varianto posredovati v razpravo z navedbo rokov za spremembe. — Strokovne službe morajo obstoječo in predlagano varianto posredovati v razpravo sočasno. — V odvisnosti od izida javne razprave morajo strokovne službe nadaljevati celotno aktivnost. — V primeru, da v vseh sredinah delavci podprejo novo varianto, je potrebno oblikovati strokovni team, v katerega je treba vključiti posameznike (strokovne delavce) TOZD in delovnih skupnosti. — Komisija za DEO pri IO konference mora do naslednje seje IO konference preučiti odvisnosti in vplive uveljavitve SSA s področja OD pred uveljavitvijo oz. po uveljavitvi aktov s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka. Člani IO so se seznanili tudi z dejavnostmi pri volitvah nosilcev funkcij v organe ZSS železarne Ravne, v KOS SOZD SZ, za člane obč. sveta sindikata ter člane obč. odbora kovinarjev. Izoblikovan je tudi predlog za člane konference OO ZSS, člane IO konference in članov komisij pri IO. V vseh osn. organizacijah so dokončno oblikovani IO, predlagani že tudi animatorji za kulturo, rekreacijo in informiranje. Zdaj pa bodo oblikovali sindikalne skupine. (Vir: zapisnik 34. seje IO konference OO ZSS železarne Ravne) Delavski sveti o za leto 1982 planili Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti so novembra obravnavali in sprejeli cilje in poslovno politiko izvajanja srednjeročnega plana 1981 do 1985 v letu 1982. Ob tem pa so izoblikovali naslednje pripombe: JEKLOLIVARNA Glede na močno iztrošenost osnovnih sredstev je 135 mibjonov din za investicijsko vzdrževanje premalo in je zato potrebno pred sprejetjem plana sredstva določiti glede na realne potrebe. Načelno se strinjamo z višino sredstev za raziskave in razvoj, vendar s pogojem, da TOZD RPT predloži konkreten program raziskav in predvidenih rešitev v korist TOZD jekloli-varne. Pri razporeditvi delavcev na delavce pri proizvodnih in neproizvodnih delih za oblikovanje sredstev za prehrano je potrebno oblikovati enotne kriterije za razporeditev delavcev. Na področju kadrovske politike je treba intenzivno reševati problematiko invalidnosti v metalurških tozdih z iskanjem ustreznih del izven teh tozdov oz. s prilagajanjem dela takšnim delavcem, za kar naj se uporabijo sredstva iz davčnih olajšav. V celotnem dosedanjem obdobju prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva je breme nosilo samo združeno delo. Skrajni čas bi že bil, da se tem prizadevanjem pridružijo tudi druge dejavnosti na vseh nivojih, kar velja tudi za federacijo. Investicija v livarno posebne litine bi morala biti zaključena že v letu 1979. Zaradi slabih pogojev dela v stari ML, predvsem pa zaradi povečanja produktivnosti in možnosti večjega izvoza je nujno to investicijo v letu 1982 zaključiti. Kako daleč je postopek ustanavljanja tozda Varvarin? Ali bo to TOZD železarne? Bomo o tem odločali na referendumu? Kakšen bo delež sovlaganja, in če bo, kdo je sprejel odločitev o tem? — Menijo, da so pred tem nujna vlaganja v izboljšanje tehnologi-jej in pogojev dela v TOZD jekloli-varna. Zakaj v TOZD stroji in deli delavci opravljajo toliko nadurnega dela. Ali se to ne da opraviti v rednem delovnem času? ORODJARNA Za proizvodnjo orodnih plošč, kjer so znani vsi tehnološki časi, predvsem pa zaradi izvoza le-teh, naj bi uvedli skupni prihodek. PNEVMATIČNI STROJI Pogojno potrjujejo plan skupne proizvodnje 1101 vrtalnega orodja. Plan bo mogoče doseči le, če bodo takoj zagotovljena devizna sredstva, pravočasna naročila ter dobavljen vložni material, tako da se bo proizvodnja lahko pričela že v januarju 1982. Za vsak mesec zakasnitve dobave votlosvedmega materiala se zmanjša skupni plan proizvodnje vrtalnega orodja po stopnji enomesečne proizvodnje. armature Cilje in poslovno politiko sprejemajo s pogojem, da se TOZD jeklolivar-na obveže, da bo tekoče dostavljala po- trebne količine ustrezne litine ter da bo čim prej končana potrebna dokumentacija in izdelani potrebni modeli. ENERGIJA Zaradi zagona novega vročevodnega kotla in zaradi splošno znanih zahtev po racionalnem gospodarjenju z energijo bo treba v planskih dokumentih za leto 1982 zagotoviti 114 zaposlenih. ELEKTROTEHNIČNE STORITVE V predlogu je za leto 1982 predvideno za TOZD ETS število zaposlenih 208, vendar je prišlo do spremembe, saj so zaradi povečanega obsega izdelave stiskalnic in strojev povečali plansko število zaposlenih na tem oddelku za 3. Tako je pravilno število zaposlenih za leto 1982 211. STROJNO GRADBENO VZDRŽEVANJE Da bi privarčevali devize, ki jih sedaj dajemo za izvoz starega železa, predlagajo organizirano zbiranje in odkup starega železa doma — po krajevnih skupnostih in večjih središčih. Menijo, da je sedaj ta način zbiranja zanemarjen. Pri planu števila zaposlenih je bilo načelno rečeno, da se v režiji ne bo povečalo število zaposlenih, dejansko pa bodo zaposlili dva pripravnika (visokošolska in srednješolska izobrazba). V skupini za vzdrževanje žerjavov se je povečal obseg dela, ne morejo pa dobiti dodatnih vzdrževalcev. Ugotavljajo, da se preveč držijo plana števila zaposlenih, zato tudi pri povečanih obsegih del ne morejo dodatno zaposliti več delavcev. Pri razgovorih o prenosu pil v Varvarin se je govorilo samo o tem prenosu, ne pa tudi o formiranju tozda v Varvarinu in njegovi priključitvi k železarni Ravne. Sprašujejo, kdaj in kje je bil tak sklep sprejet. Tudi na višjih forumih, kot so občina, republika, zveza se bi morali bolj stabilizacijsko obnašati ter bolj racionalno izkoriščati delovni čas. Zakaj v ciljih in poslovni politiki za leto 1982 ni nikjer omenjene izgradnje počitniškega doma v Portorožu? Službena potovanja v inozemstvo moramo omejiti izključno na najnujnejša in ekonomsko opravičena. PROJEKTIVNO IZVAJALNI INŽENIRING Več domačega jekla bi morali predelati v končne izdelke za izvoz (pa tudi za domači trg) v sami železarni. KONROLA KAKOVOSTI Vodstvo tozda in delovno organizacijo opozarjajo, da plan zaposlenih v TOZD kontrola kakovosti za leto 1982 z 204 zaposlenimi ne more biti dokončen, kajti s povečanjem proizvodnje in kadrov v proizvodnih obratih bo nedvomno potrebno dodatno zaposlovanje tudi v kontroli kakovosti. DRUŽBENI STANDARD V skupnih potrebah je potrebno upoštevati investicijsko vzdrževanje objektov družbenega standarda. Zaradi tega je potrebno povečati odstotek investicijskega vzdrževanja, ki je predviden za skupne potrebe. Pri planu sredstev za skupne potrebe je potrebno upoštevati gradnjo objektov družbene- ga standarda in rezervirati sredstva za obnovo opreme na teh objektih. Zaradi razširitve smučišč je nujno potrebno planirati teptalni stroj. V TOZD rezalno orodje bi bilo zaradi nijhove razširitve potrebno povečati kuhinjo oz. razdeljevalnico. V bazenu DTK je potrebno popraviti tla zaradi odtoka vode pri tuših. RAČUNOVODSTVO V nekaterih delovnih skupnostih bodo, glede na dejansko stanje zaposlenih, zaposlili veliko več delavcev kot pa v njihovi delovni skupnosti. POSEBNA FINANČNA SLUŽBA Cilje in poslovno politiko sprejemajo s pogojem, da bodo načrtovani finančni rezultati delovne skupnosti posebne finančne službe za leto 1982 vsebovali pridobivanje celotnega prihodka za dejansko število zaposlenih (za področje deviznega poslovanja) in da se število zaposlenih poveča še za enega pripravnika, ki ga bo delovna skupnost pridobila v sldadu s politiko štipendiranja. KRITIČNO 0 PROGRAMIH DELA TOZDOV SPREMLJAJOČIH IN SKUPNIH DEJAVNOSTI TER DELOVNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1982 Delavski sveti tozdov in del. skupnosti so na svojih novembrskih sejah obravnavali in sprejeli programe dela tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti ter delovnih skupnosti. Nanje so imeli sicer vrsto pripomb, vendar so jih sprejeli. Sprejel jih ni le delavski svet tozda jeklolivarna z utemeljitvijo, da so programi premalo konkretizirani in kvantificirani (velja za delovno skupnost KSZ. PRIPOMBE JEKLARNA KONTROLA KAKOVOSTI — oddelek SKR je tako moderno opremljen in kadrovsko zaseden, da bi lahko nudil več uslug zunanjim naročnikom in s tem zmanjšal obveznosti jeklarne do tega oddelka. Delegati zahtevajo podatek, koliko del opravlja oddelek za zunanje naročnike. S G V — delegati ugotavljajo, da ni hitrih in kakovostnih tekočih popravil. Dežurnega ključavničarja je treba predolgo čakati. Z novo organiziranostjo dežurnih ključavničarjev ni dobrih učinkov. Vodstvu TOZD SGV predlagajo, da razmisli o ponovni zaposlitvi dežurnih ključavničarjev v tozdu, s tem da se ta delavec dodatno zaposli v času, ko nima intervencij v tozdu. ~v Gasilski dom je le pod streho ETS — precej zastojev in problemov je zaradi dežurnega elektrikarja. Večkrat ga je treba iskati po železarni, zato predlagajo, da se zaposli na tem delovnem mestu še en delavec. VALJARNA DRUŽBENI STANDARD — zastavljen program je verjetno preširok, zato je vprašljiva njegova izvedba tudi v ustrezni kvaliteti. ORODJARNA — Ugotavljajo, da so informacijske vezi nekje pretrgane, zaradi česar iz bolj ali manj objektivnih vzrokov nastaja problem zamujanja terminov dobave. Več pozornosti je treba posvetiti sodelovanju komerciale in RPT z orodjarno. TOZD RPT pa mora uskladiti prek priprave dela TOZD kovačnica vložek; če le-tega ni, pa dati pravi čas odgovor. INDUSTRIJSKI NOŽI — TOZD SGV in ETS se morata prilagoditi potrebam tozdov; s tem je mišljeno tudi delo v popoldanskem času. Glede na postavljen plan in prostorsko stisko se postavlja vprašanje, zakaj za TOZD industrijski noži v letu 1982 ni predvidena nobena investicija oz. razširitev obrata. VZMETARNA — TOZD RPT naj bi izdelal razvojni program za vzmetar-no ter raziskavo tržišča za parabolične vzmeti. KOVINARSTVO Programi so premalo konkretni. TOZD RPT — v svoje programe naj zapiše konkretne naloge, ki jih bo za TOZD kovinarstvo opravil na področju: pridobivanja izvoznih naročil in priprave proizvodnje za izvoz ter razvoju novih proizvodov kot programske usmeritve tozda. TOZD PII Pri sklepanju pogodb z domačimi in inozemskimi partnerji mora v bodoče sodelovati pravna služba. KONTROLA KAKOVOSTI Premalo je poudarjen problem kontroliranja in adjustriranja v kovačnici. Problem je tako pereč, da terja nujno in prioritetno reševanje. Premalo so izpostavljeni že znani problemi v pnevmatičnih strojih, ki prav tako terjajo nujno in prioritetno reševanje. Opozarjajo na nevzdržno stanje opremljenosti kontrole v jeklolivarni. Nujno je potrebna nabava rentgena in že povsem iztrošenega IZOTOPA. Opozarjajo na nujno nadomestilo popolnoma iztrošenih kontrolnih naprav (predvsem za merjenje trdot) v valjarni. Dokončno je treba razčistiti neznanke v zvezi z namestitvijo kontrolorjev, ki bodo delali na kontrolni liniji gredic. Opozarjajo na velike probleme, ki nastajajo v SKR zaradi pomanjkanja rezervnih delov iz uvoza. MINI ANKET A: Železarna in Ker je starega leta ostalo samo še nekaj dni, smo nekatere ravenske železarje vprašali, kaj si v letu 1982 najbolj želijo, predvsem pa, kaj v prihodnjem letu pričakujejo od sebe in železarne. Povedali so: Ivan Mernik, delovodja pleskarjev: »Predvsem si želim zdravja in miru v svetu, saj to je za človeka najbolj pomembno. Od svoje delovne organizacije pa pričakujem, da bo v redu gospodarila kljub težavam, ki nas že nekaj let spremljajo. Sam pa si bom prizadeval, da bo delo hitro in kvalitetno opravljeno.« Metka Možgan, čistilka: »Tudi jaz si želim, da bi v svetu tudi v prihodnje vladal mir in prijateljstvo med narodi Jugoslavije. Predvsem pa pričakujem, da se bo tudi čistilkam izboljšal osebni dohodek, pa tudi to, da bodo naše trgovine bolje založene.« Matevž Obretan, topilec: »Predvsem naj bi se nam topilcem v prihodnjem letu izboljšali delovni pogoji in medsebojni odnosi. Vse ostalo je stvar topilcev, seveda, če bomo zdravi.« Tončka Plevnik, delavka v skladišču: »Dovolj hrane, zdravja in miru v svetu. Delo in poslovni uspehi pa so stvar železarne in železar-jev.« Ivan Hočevar, elektrikar: »Če bom zdrav, bom tudi dobro delal. Si, pa nadvse želim, da bi železarna v prihodnjem letu bolj sigurno poslovala in da bi imela dovolj deviz in energije.« Tone Navodnik, vodja nabavne službe: »Nedvomno si ravenski železar-ji najbolj želimo, da bomo še v prihodnje imeli dovolj surovin in drugih reprodukcijskih materialov, saj je prav od teh odvisen naš obstoj. Zato želim, da bi stabilizacija najbolje uspela. Kot športni delavec pa, da bodo naši ravenski športniki dostojno ponesli ime Fužinar v svet.« Srečko Miler, monter krožnih žag: »Želim si, da bi tudi v letu 1982 dobro delali in poslovali, predvsem pa, da bomo imeli zagotovljen zaslužek. Prav zato si DRUŽBENI STANDARD TOZD PII — v svoj program naj vključijo objekte družbenega standarda. Delovna skupnost KSZ naj doda še alineo »organiziranje vratarske službe v samskih domovih.« RAZVOJ PROIZVODNJE IN TRGA Ugotavljajo, da se delo službe za raziskavo tržišča delno pokriva z delom službe za raziskavo tržišča TOZD komerciala. Izvlečke iz zapisnikov je izdelal referent za samoupravo Slavko Rose mi v letu 1982 bom prizadeval, da bom dober in discipliniran delavec.« Franc Gril, kurir: »Samo zdravja si želim, da bom lahko uspešno opravljal kurirsko službo. Tudi dobrih medsebojnih odnosov med tozdi in delovnimi skupnostmi si želim.« Alojz Večko, mizar: »Kot mnogi drugi ravenski že-lezarji si tudi jaz želim, da se v Predvideni plan skupne proizvodnje v novembru je zaostal za 0,2 odst., zaostanek v kumulativi 0,8 odst. Mesečni presežek pri odpremi znaša 10,5 odst., v kumulativi 2,7 odst. Fakturirana eksterna bruto realizacija je bila presežena za 23,5 odst., v kumulativi letu 1982 ne bi tako pogosto dvigovale cene. Želim si tudi zdravja, da bom lahko do pokoja še kaj postoril v železarni. Predvsem pa, da bo železarna imela več posluha za bolj čisto okolje.« Franc Levar, vodja komunalnega oddelka: »Želim, da bi v naši delovni skupnosti kakor tudi v vseh tozdih ravenske železarne, predvsem v proizvodnih, še v prihodnje dosegli zadovoljive poslovne uspehe. Menim, da si bomo ravenski železarji tudi v letu 1982 nadvse prizadevali, da bomo kljub težavam dobro delali in gospodarili.« Alfonz Pavšer, delovodja vzdrževanja splošne elektronike: »Mir in zdravja, vse drugo tako pride. Dobro delati in poslovati ravenski železarji vendar znamo«. Marjan Sure, vodja gradbišča počitniškega doma v Portorožu: »Delavci prevaljskega Stavbenika, ki v Portorožu gradimo nov počitniški dom za ravenske železarje si predvsem želimo, da bi do prihodnjega leta zgradili objekt A. Sicer pa si želimo, da bi naše podjetje tudi v prihodnje uspešno sodelovalo z ravensko železarno.« F. Rotar 13,4 odst. Pri izvozu (v $) smo v novembru presegli predvideni plan za 39,1 odst., s tem pa smo delno izboljšali tudi stanje v kumulativi. Tako zaostajamo sedaj 32,0 odst. Predvideni izvoz v novembru so presegle TOZD jeklo-livarna za 66,6 odst., kovačnica 44,7 odst., stroji in deli 99,3 odst., industrijski noži 38,3 odst. in vzmetarna za 12,6 odst. TOZD JEKLARNA. TOZD kljub velikim naporom (delo na dan mrtvih in ob praznikih) ni dosegla predvidenega plana. Vse peči razen 401/8. peči so zadovoljivo obratovale in dosegle normalne učinke. Na omenjeni peči pa so glavni vzroki za nižjo proizvodnjo bili predvsem v programu proizvodnje, ki je bil po kvaliteti nad-poprečno zahteven, za kar je bil potreben posebno izbran vložek, pri tem pa se je povečalo število zalaganj. Veliko težav povzroča tudi stalno pomanjkanje topilniških materialov, tako uvoženih kot domačih. V novembru je bil zabeležen tudi precejšen padec kvalitete, ki se je izražal predvsem v analiznih odstopanjih. TOZD JEKLOLIVARNA. V novembru je TOZD razmeroma uspešno realizirala svoje planske obveznosti, tudi izvoz je bil izvršen nadvse zadovoljivo, čeprav so bile v prvi polovici meseca težave zaradi izpada krožne žarilne peči. Pomanjkanje delavcev, ki je ključni problem že daljše obdobje, je zlasti kritično v čistilnici. Značilno za ta oddelek je, da je ob razmeroma velikem številu zaposlenih zelo malo delavcev na neposrednih proizvodnih delih, vse preveč pa je delovnih invalidov, ki se ne morejo učinkovito vključiti v proizvodno delo. Vendar dosega TOZD kljub pomanjkanju aktivne delovne sile razmeroma dobre rezultate samo še z vključevanjem številnih nadur, kar pa ni in ne more biti trajna rešitev. TOZD VALJARNA. Mesečno načrtovano proizvodnjo je TOZD presegla za 1,4 odst. Pri srednjih profilih znaša prekoračitev 19,6 odst. TOZD pa je zaostala pri proizvodnji gredic za 8,8 odst. Vzrok je predvsem v pomanjkanju vložka iz TOZD jeklarne. Pri lahkih profilih znaša zaostanek 45,5 odst. Povečana proizvodnja na srednji progi je bistveno vplivala ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI TOZD SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE (bruto realizaciia) izve ZA o) november kumulativ. november kumulativ. november kumulativ. november kumulativ. JEKLARNA 100,3 98,7 - - - - - JEKLOLIVARNA 102,6 102,0 96,0 93,3 126,5 127,2 102,8 78,9 VALJARNA 95,7 99,7 111,6 101,9 131,2 138,6 202,0 94,5 KOVAČNICA 124,0 116,0 122,3 111,6 97,4 130,7 357,6 107,4 JEKLOVLEK 100,4 102,1 110,4 102,7 133,5 143,0 86,0 70,2 ORODJARNA 58,1 - 63,2 - 107,6 - - - STROJI IN DELI 101,7 113,8 108,1 112,9 135,4 152,0 120,3 229,6 - noži, brzorezno orodje 108,6 104,2 118,9 103,7 142,5 131,1 176,2 111,2 - gredice - 109,6 - - - - - - - palice - 56,3 - 56,1 - 67,0 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 85,4 97,6 91,2 93,5 139,2 130,8 176,2 111,2 PNEVMATIČNI STROJI 66,1 85,6 61,6 83,5 113,1 159,8 63,4 22,7 VZMETARNA 97,5 93,6 88,0 93,5 102,8 129,0 415,2 118,1 REZALNO ORODJE 66,7 84,0 82,6 83,5 99,6 126,7 28,3 57,4 KOVINARSTVO LJUBNO 122,8 112,0 162,5 110,2 85,2 146,2 - - KALILNICA - - - - 94,7 90,1 - - STROB. DRUGIH TOZD-DS - - - - 96,6 132,8 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 99,4 100,5 110,6 103,0 123,5 140,4 155, A 107,3 Kako dosegamo plan proizvodnje TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE izve (brut ZA 0) november kumulativ. november kumulativ. november kumulativ. kumulativ. JEKLARNA 96,6 97,3 - - - - JEKLOUVARNA 108,4 104,2 111,1 112,1 139,0 127,3 82,3 85,5 VALJARNA 101,4 99,4 111,7 100,0 125,3 116,3 166.6 88.5 . KOVAČNICA 107,4 108,7 115,3 120,1 106,4 112,6 144,7 108.8 JEKLOVLEK 103,1 101,0 107,7 101,7 130,7 116,3 75.8 62,1 ORODJARNA 81,3 106,6 78,6 100,6 84,6 79,5 STROJI IN DELI 107,9 100,2 119,3 100,3 135,3 107,0 199.3 s:, r. - noži, brzorefcno orodje 102,7 100,0 102,0 96,4 142,2 118,4 138.3 82,4 - gredice - 111,2 - - - _ _ - palice - 105,4 - 105,8 - 118,3 _ INDUSnUJSKI NOŽI 69,7 103,0 89,9 97,6 140,4 119,5 138,3 82,4 PNEVMATIČNI STROJI o CD 00 91,5 89,4 91,7 155,0 129,0 22.6 VZMETARNA 91,5 94,7 87,6 94,2 107,5 114,6 112,6 78.8 REZALNO ORODJE 76,9 106,9 64,8 105,0 92,7 114,3 66,5 70.1 KOVINARSTVO LJUBNO 124,0 116,4 120,6 112,2 88,6 102,9 _ ARMATURE MUTA 90,3 54,9 91.1 53,7 89,8 -■3,4 KALILNICA - - _ ‘■''V- - STOR. DRUGIH TOZD-DS - - - - 132,0 105,2 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJ; 99,8 99,2 110,5 102,7 123,5 113.4 139,1 68,0 ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD NOVEMBER KUMULATIVNO JEKLARNA 97,6 97,6 na nižjo proizvodnjo lahke proge. Nekoliko slabšemu izkoriščanju delovnega časa na srednji in lahki progi je svoje prispevala tudi pogosta menjava valjev ter daljše ogrevanje visoko legiranih jekel. TOZD KOVAČNICA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 7,4 odst., za planom je zaostala le proizvodnja kovanih palic za 2,4 odst. Večjih zastojev v TOZD ni bilo. Na kovaškem stroju je bilo skovanih precej ploščatih profilov, kar je bistveno vplivalo na znižanje produktivnosti zaradi vmesnega pre-kovanja. TOZD JEKLOVLEK. Mesečno načrtovano skupno proizvodnjo je TOZD presegla za 3,1 odst. Vendar je bil predvideni plan presežen pri vlečenem jeklu, in to za 21,2 odst. Zaostaja pa proizvodnja brušenega jekla za 35,6 odst., luščenega jekla 10,2 odst. in vlečene žice za 12,0 odst. Zaostanek proizvodnje je predvsem posledica nekoliko daljših strojnih popravil. TOZD ORODJARNA. Načrtovana proizvodnja v TOZD ni bila dosežena predvsem zaradi velikih težav pri brušenju v zelo ozkih tolerancah ter okvare brusilnega stroja. Preskrbljenost z vložkom je zadovoljiva, tako da bo v decembru izpad nadoknaden. TOZD STROJI IN DELI. V novembru je bil presežen predvideni plan skupne proizvodnje za 7,9 odst. Prekoračitev znaša pri obdelanih odkovkih 29,2 odst., stiskalnicah 18,2 odst. in raznih delih 4,3 odst. Zaostaja pa proizvodnja obdelanih ulitkov za 80,0 odst., valjev 14,0 odst. in delov za vozi- la 84,7 odst. Mirovala je proizvodnja sestavljenih izdelkov ter strojev za predelavo. Proizvodnja bi lahko bila še uspešnejša, če ne bi prišlo do delno neizvršene termične obdelave ter neizvršenih popravil na nekaterih proizvodih v čistilnici. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. TOZD je v noveinbru zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje za 30,3 odst., saj je mirovala tako proizvodnja gredic kot tudi grobo obdelanih palic. Proizvodnja brzoreznega orodja je bila dosežena 100-odst., pri industrijskih nožih pa znaša prekoračitev 2,8 odst. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Zaostanek v novembru za predvidenim planom skupne pro-izvaodnje znaša 12,0 odst. Proizvodnja lafet je bila dosežena 100-odst., pri pnevmatičnih strojih pa znaša prekoračitev 5,5 odst. Zaostanek pri orodju za pnevmatične stroje in vrtalnem orodju znaša 37,5 odst. Pri vrtalnem orodju je zaostanek predvsem posledica nabave — uvoza votlo-svedrnega jekla. Zaostanek v proizvodnji pa povzročajo tudi okvare in iztrošenost strojnega parka. K pisanju me je spodbudilo razmišljanje našega priznanega sociologa prof. dr. Janeza Jerov-ška. Med drugim navajam nekaj njegovih ugotovitev o vrednotenju dela pri nas in drugod v svetu. V čem je »objektivnost« vrednotenja dela? Ko govorimo o objektivnem vrednotenju dela, moramo ločiti dvoje: eno je vrednotenje dela na podlagi njegovih lastnih lastnosti, kot so intelektualna ali fizična zahtevnost, odgovornost ipd., drugo pa je vrednotenje na osno- TOZD VZMETARNA. Za nedoseganje predvidenega plana proizvodnje v novembru (zaostanek 8,5 odst.) je vzrok predvsem v pomanjkanju delavcev ter montaže naprave za odsesavanje oljnih hlapov pri kalilnem stroju. Pri vzmeteh zaostaja TOZD za 23,0 odst., pri vzmetnih palicah pa znaša prekoračitev 51,1 odst. TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. Zaostanek za predvidenim planom v novembru znaša 23,1 odst. Temu je vzrok predvsem pomanjkanje trdokovinskih ploščic, ustreznih brusnih segmentov, delno pomanjkanje naročil na manjših kopirnih stružnicah ter precejšnje odsotnosti z dela. TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. TOZD je v novembru presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 24,0 odst., kljub manjšim težavam, kot so izpad proizvodnje zaradi nepravočasne dobave in priprave vložka ter začetnih težav pri ozobljenju. TOZD ARMATURE MUTA. Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje v novembru znaša 9,7 odst. Posledica je predvsem v pomanjkanju vložka iz TOZD jeklolivame. vi tržišča oziroma nepokritih potreb. Nenehno govorimo, da so nam potrebni strokovnjaki specialisti, magistri, doktorji znanosti, če hočemo osvojiti lastne tehnološko in ekonomsko zahtevne proizvodnje. Delovne organizacije razen nekaj izjem pa visoko specializiranih strokovnjakov z magisterijem in doktoratom znanosti ne iščejo, niti takega študija ne stimulirajo. Vemo pa, da so vse visoko razvite industrijske države prišle do vrhunske tehnologije s takimi strokovnjaki. POSLOVANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN V OKTOBRU 1981 Železarna Jesenice je kljub težavam v oktobru izpolnila operativni program pri skupni proizvodnji 95,9 odst., pri gotovi proizvodnji pa 103,2 odst. Železarna ravne je mesečni načrt skupne proizvodnje dosegla s 104,8 odst., pri blagovni proizvodnji 103,4 odst., fakturirane eksterne realizacije 102,7 odst., izvoza pa 196,3 odst. Železarna Store je oktobra v proizvodnji zaostala za 1,2 odst. za planom, pri blagovni proizvodnji pa ga je presegla za 4,3 odst. Z 240 proizvedenimi traktorji so dosegli operativni plan. VERIGA LESCE. Proizvodni plan je bil dosežen 100 odst., plan prodaje pa presežen za 73 odst. Odprema je bila za 3 odst. večja od proizvodnje. Količinski izvoz je bil presežen za 5 odst., vrednostni pa za 41 odst. PLAMEN KROPA. V oktobru je proizvodnja dosegla 88,6 odst. operativnega količinskega plana. Količinske prodaje so dosegli 104,4 odst., vrednostno pa 130,5 odst. Od skupno prodane količine v oktobru je bilo 52 odst. izvoza, vrednostno pa 50 odst. TOVIL LJUBLJANA. Operativni mesečni plan je bil dosežen 100 odst., vrednostni pa ne. Dosežen je bil tudi mesečni plan prodaje. 2ICNA CELJE. Oktobra so dosegli piri količinski proizvodnji 58 odst. linearnega načrta, po razrezu letnega plana pa znaša količinska proizvodnja 48 odst. Prodajna realizacija je bila oktobra proti letnemu planu 47 odst., proti linearnemu načrtu pa 55 odst. (Vir: Bilten SZ št. 10/1981) Ko so v ZDA pri uvajanju tehnološko zahtevnih proizvodenj pred 20 leti potrebovali visoko šolane specialiste, so doktoratu znanosti pripisali toliko točk, da je doktor znanosti dobil skoraj 100 °/o višjo plačo kot tisti s samo končano visoko šolo. Kmalu za tako visokim vrednotenjem dela doktorjev znanosti pa so jih univerze začele množično »producirati«. Posledica tega je bila, da je vrednost dela doktorjev znanosti padla, tako da danes zaslužijo le okoli 30®/o več kot tisti, ki imajo samo visoko izobrazbo. Noben plan kadrov ne more natančno predvideti potreb, zato bodo vedno določeni poklici, ki jim pravijo v svetu »vroči« poklici in ki so prav zato, ker jih zelo manjka, mnogo bolje plačani kot drugi. Vroči poklioi pa so »vroči« samo določeno ciklično obdobje, ker jih neusmiljeni zakon ponudbe in povpraševanja postopoma izenači z drugimi podobnimi poklici. To pa pomeni, da je šele tedaj možno objektivno vrednotenje dela in poklicev. Zelo velik problem predstavlja merjenje kvalitete in nadpoprečnih rezultatov dela. Doslej je vedno veljalo načelo vsakega nagrajevalnega sistema, Vrednotenje dela da posameznik lahko prekorači normo ali normalno količino dela do 30°/o. Ce prekorači več, je merjenje rezultatov dela napačno. V naši praksi pa se dogaja, da nekateri prekoračijo osnovne postopke za 100 °/o. Takšni lažni na-grajevalni sistemi, ki pa so seveda izjeme, niso spodbuda za boljše delo, temveč težijo k nagrajevanju nedela. To pa pomeni, da začnejo razjedati osnovne delovne vrednote in silijo delavce v neprestano razmišljanje, kako bi delili dohodek in kako bi dokazali pomembnost svojega delovnega prispevka, ne pa, kako bi produktivno delali in ustvarjali. Podoben problem je tudi merjenje količine opravljenega dela. Problematično je merjenje rezultatov dela glede na stopnjo izpolnitve plana. Plan se lahko postavi relativno nizko, nato pa ga je lahko močno prekoračiti in temu ustrezno nagraditi. Prav tako je problematično merjenje rezultatov dela glede na količino ustvarjenega dohodka, čeprav je dohodek običajno kazalec poslovne uspešnosti. Ker pa cene pri nas niso določene v zadostni meri z zakonom vrednosti oziroma s trgom, je ustvarjeni dohodek lahko zadeva srečnega naključja, določene tehnološke fleksibilnosti (npr. nekateri proizvajalci lahko zelo hitro uvedejo V tem času ko je zaradi zasneženih in poledenelih republiških, občinskih cest in ulic precej negodovanja in nezadovoljstva med delovnimi ljudmi in občani ravenske občine, nas je zanimalo, kako so pozimi vzdrževane tovarniške ceste in peš poti v železarni. »Tudi v ravenski železarni smo se na prihod letošnje zime, vsaj kar zadeva vzdrževanje tovarniških cest (teh imamo okrog 7 kilometrov) dobro pripravili. Tako je TOZD SGV, oddelek gradbenega vzdrževanja, že pred časom nabavil 8 ton soli in 50 kubikov gramoza za posipavanje cest. Določili smo že tudi ceste, ki morajo biti najprej splužene in posute. Sicer pa pri našem oddelku ugotavljamo, da naša služba za vzdrževanje tovarniških cest poleti na cestah ni opravila vsega, kot bi morala. Predvsem bi morala več pometati vendar je bil iztrošeni stroj za pometanje RAPID prevečkrat v okvari. Zato smo na pomoč poklicali celjsko komunalno podjetje, TOZD javne naprave, ki nam je v dveh dneh zelo temeljito očistilo vse tovarniške ceste. Zavedamo se, da bi morali takšno temeljito čiščenje organizirati večkrat, vendar je celjski stroj za pometanje prevečkrat zaseden in ga je težko dobiti. Pri našem oddelku za vzdrževanje in čiščenje cest in za druga komunalna opravila pa imamo le enega delavca. Ker pa je to delo neprijetno, za nekatere celo ponižajoče in ne preveč dobro plačano, saj komunalni delavci zaslužijo kot čistilke, kljub potrebam drugih ne dobimo,« je razložil Viljem Irman, organizacijski vodja gradbenega vzdrževanja. Precej nesnage in neurejenosti, kot je dejal tudi tov. Irman, povzročajo v železarni predvsem zunanja gradbena podjetja. Gradbišča niso urejena, nedosledna pa so tudi pri prekopavanju cest. Večkrat smo bili že priče, kako hitro znajo gradbeni delavci prekopati cesto in položiti cevi. Niso pa dovolj vešči in »nove« proizvode, drugi pa so tehnološko omejeni) in podobno. Merjenju rezultatov dela na osnovi stopnje rasti produktivnosti dela, še zlasti fizične, pripisujejo ekonomske vede naj večji pomen. Seveda pa je ob tem potrebno upoštevati spremembo asortimana. Rast osebnih dohodkov, ki gre prek rasti produktivnosti dela, povzroča znano inflacijsko spiralo. Zato si bo v prihodnje potrebno vedno bolj prizadevati, da bomo povečevali produktivnost dela, predvsem na račun lastne aktivnosti, ne pa na račun cen, ki povzročajo začaran krog podražitev, v katerega pa smo vpleteni vsi. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je omejen uvoz med drugim tudi strojev in opreme, moramo na obstoječih strojih doseči čim večjo produktivnost. To pa je naloga vseh, ki so povezani v proizvodni verigi od jeklarne do zadnje delovne skupnosti. Vsak posameznik lahko direktno ali indirektno vpliva, da bomo z obstoječimi stroji in napravami proizvedli še več kvalitetnih polproizvodov in proizvodov. Ob tem pa bo potrebno še bolj varčevati z vsemi repromateriali in energijo. Stabilizacija nam v tem trenutku ne sme in ne more biti tuja in nas mora spremljati na vsakem koraku pri vsakdanjem delu. Jože Roženičnik dosledni pri zasipavanju in ponovnem tlakovanju. Čeprav oddelek za gradbeno vzdrževanje gradbince večkrat opozarja, se stanje ne popravlja. Morebiti bi morali k bolj dosledno opravljenemu delu pozivati kontrolorji oz. nadzorniki za investicijska dela pri oddelku novogradnje, saj so tudi zadolženi za to. Pri gradbenem vzdrževanju ugotavljajo, da so delavci v mnogih tozdih skozi poletje uničili precej zastekljenih površin, ker jim je bilo prevroče. Res čudno stabilizacijsko obnašanje ravenskih železarjev. »Ker v tem letu z zasteklenitvijo še nismo povsem končali, lahko povem le, koliko so morali naši mizarji in tesarji namestiti novega stekla lani. V TOZD valjarna so preteklo jesen namestili okrog 317 m2 žičnega stekla, v TOZD čistilnica 203 m2 in v TOZD jeklarna (v novi topilnici) okrog 200 m2. Za vso to delo so porabili 440 delovnih ur, in sicer na višini. Kot kaže, pa naši železarji, ki jim je rado vroče, niso razbili letos nič manj stekla. Precej neodgovornosti vsako leto zasledimo tudi pri popravilu tovarniškega »plota« — ograje. Samo lani so naši delavci za popravilo ograje porabili 580 delovnih ur, saj so morali vanjo ponovno namestiti 150 betonskih elementov. Vsa dela so veljala skupaj z materialom 175,218.000 din. Ob teh nepopolnih podatkih pa velja povedati še, da so nekaj ograje resda porušili tovornjaki, največ, nekaj nad 50 odstotkov, pa delavci na silo, saj so si s tem naredili prost in skriven prehod iz železarne,« je pojasnil naš sogovornik. V oddelku gradbeno vzdrževanje pa se srečujejo s precejšnjimi težavami tudi zaradi prostorske stiske v mizarski in tesarski delavnici. »2e dobrih 36 let se lesna dejavnost v ravenski železarni opravlja v istem obratu z isto opremo in strojnim par- kom. Predvsem zaradi zastarelosti in nefunkcionalnosti proizvodne hale (lesene šupe) posodobitev obeh delavnic ni možna. Zato imajo naši mizarji in tesarji mnogo težav, predvsem zaradi neracionalnega toka materiala, saj so stroji za razrez in obdelavo lesa razporejeni v treh prostorih. Zaradi prostorske stiske moramo večjo embalažo za odpremo stiskalnic delati kar na prostem. Omeniti velja, da bomo v tem letu izdelali 25 velikih zabojev za odpremo stiskalnic. Za odpremo ene stiskalnice pa je treba obdelati in zbiti okrog 28 m3 lesa. Proizvodne potrebe so iz leta v leto vse večje — finaliza-cija izdelkov zahteva tudi sodobno embalažo, za izdelavo katere pa v tem času nismo zadovoljivo opremljeni niti nimamo dovolj mizarjev in tesarjev,« je sklenil tov. Irman. LIVARJI NAREDILI VEČ KOT SO PLANIRALI »Prve dni decembra smo ravenski livarji največ pozornosti posvetili dosegi akcijskega plana, to je 10.400 ton litine, pa tudi pridobivanju novih sodelavcev. V jeklolivarni namreč za dosego letnega plana, ki je od akcijskega nekoliko nižji, primanjkuje že vse letošnje leto zdravih in sposobnih delavcev za opravljanje težkega in zahtevnega livarskega poklica. Kljub pomanjkanju delavcev (predvsem v čistilnici) pa bomo do konca leta gotovo realizirali tako letni kot tudi akcijski plan proizvodnje. Seveda pa so morali največjo breme nositi delavci v neposredni proizvodnji, saj so kljub slabim delovnim pogojem in zastareli tehnologiji uspeli izvršiti zadane naloge. Prav tako pa smo ravenski livarji letos dosegli dogovorjeni plan izvoza in s tem prispevali nekaj dragocenih in nadvse potrebnih deviz. Da smo livarji sploh lahko izpolnili oba plana, smo bili v decembru primorani pomanjkanje delavcev v čistilnici nadomestiti z delavci iz livarne. S tem smo predvsem odpravili ozka grla v čistilnici, saj je prav v tem našem oddelku končna faza našega dela, to se pravi, da se šele tu vidijo naša prizadevanja. Poleg tega pa smo se tudi dogovorili za nadaljevanje akcije, da delavci v neposredni proizvodnji kakor tudi oni iz administracije, ki želijo pomagat v neposredni proizvodnji, lahko delajo nadure,« je pojasnil Zdravko Fajmut, referent za samoupravo v TOZD jeklolivarna. Čeprav morajo livarji delati v slabih delovnih pogojih in z zastarelo tehnologijo dela, TOZD jeklolivarna za posodobitev in redno ivesticijsko vzdrževanje nima dovolj sredstev. Več o tem je povedal naš sogovornik. »V srednjeročnem planu TOZD jeklolivarna za obdobje 1976—1980 je bilo zapisano, da bomo zgradili livarno posebne litine (minilivarno). Leto dni po poteku tega obdobja ta naloga še vedno ni realizirana, predvsem zaradi znanih carinskih oz. uvoznih restrikcij pri uvozu opreme. Tudi za prihodnje leto ne moremo z gotovostjo trditi, ali bo livarna-za posebne litine povsem nared. Ob tem pa je treba reči, da gre pri tej investiciji za višino deviznih sredstev, ki bi jih nova livarna z enoletno proizvodnjo povsem pokrila oz. dosegla. V sedanjem srednjeročnem obdobju pa načrtujemo posodobitev obeh kaluparnic in oddelka čistilnica. Nujnosti posodobitve verjetno ni treba posebej poudarjati, čeprav bomo morali zelo aktivno delovati med predelovalci ravenske litine za združevanje sredstev za posodobitev naše proizvodnje. Res pa je, da smo ravenski livarji že ob razpravljanju za pričetek gradnje nove tovarne TOZD armature na Muti opozorili, da livarna s sedanjo tehnologijo dela in s strojnim parkom ne more zagotavljati potrebne litine za normalno proizvodnjo tozda na Muti. (V sklepih delavskega sveta je zaslediti, da TOZD jeklolivarna daje soglasje za gradnjo nove tovarne na Muti, vendar s pripombo, da ne sprejema obveznosti v zvezi z dobavo ustrezne litine tej temeljni organizaciji.) Danes ravenski livarji na Muti dobavljamo potrebno količino litine, vendar z izrednimi napori, saj s sedanjo tehnologijo dela le s težavo zagotavljamo potrebno kvaliteto. Skoraj povsem enaki problemi so tudi za vse ostale predelovalce naše litine. Čeprav se je povpraševanje po ravenski litini v zadnjem času povečalo skoraj za 50 odstotkov, v odnosu na kapacitete naše livarne, imamo livarji občutek, kot da so na nas pozabili, saj vedno od nas le zahtevajo večjo proizvodnjo, nikoli pa niso pripravljeni združevati sredstev za posodobitev. Najbolj boleče pa je, da gre vse to na račun ravenskih livarjev, ki v težkih delovnih pogojih postajajo, invalidi,« je še dejal Zdravko Fajmut. Franc Rotar Železarski december glasilo mladih delavcev železarne ravne vi I priloga informativnega fužinarja Leto Vm Ravne na Koroškem, 29. decembra 1981 Št. 12 »Mladi fužlnar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužlnarja. UrednUkl odbor: Silvo JaJ, Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik ln Marjana KJorpen-čev, ki odgovarja tudi la vsebino »Mladega futlnarja« .... /S:...;.....: a:. *:|. :* * SREČNO, ZDRAVO PREDSTAVLJAMO MLADI V TOZD ORODJARNA O delu in življenju mladih v TOZD orodjarna sem se pogovarjala z dolgoletnim aktivnim mladincem Milanom Iršičem. Sogovornik pa je bil tudi predsednik osnovne organizacije ZSMS Slavko Cifer. TOZD orodjarna zaposluje 67 delavk in delavcev, od tega 27 mladih. Zaposleni so na raznih delih in nalogah, kot so: rezkal-ci, strugarji, ključavničarji in brusilci. Delo opravljajo v dveh izmenah. OO ZSMS TOZD orodjarna je po nastanku mlada, saj je bila na novo ustanovljena v preteklem letu, ko je iz tozda stroji in deli — oddelka orodjarne — nastal nov samostojen tozd. Na ustanovni konferenci OO ZSMS dne 1. julija 1980 so sprejeli program dela za nadaljnje obdobje. Izvolili pa so tudi svoje predsedstvo. Pri pregledu aktivnosti ugotavljamo, da so dejavnosti potekale skozi vse leto. Vključevali so se v družbeno, politično in gospodarsko življenje tozda. Prizadevajo si dobro sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni organizaciji, kar pa bodo v prihodnje še naprej poglabljali. Vključeni pa so tudi v samoupravne organe. Svoje delegate imajo mladi v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih JOŽE JURAK. Iz nove topilnice je votlo odmevalo, vendar pa ves ta trušč in peklenski ropot ni segal v njegove prostore. Pa tudi kdove kaj prida ga ne bi motilo, kajti on, Jože, je vsega tega že navajen, Jože Jurak saj je veliko let delal ob pečeh, ki proizvajajo žlahtno jeklo. Našli smo ga v njegovi pisarni, obkroženega s kopico papirja ter najrazličnejših aktov dn sporazumov. Dela je imel tisti dan veliko in kar malce nerodno mi je bilo, da sem ga motil. Jože je človek, ki dela z zavzetostjo, ne pozna organih in samoupravnih interesnih skupnostih. Skupno obravnavajo samoupravne sporazume, družbene dogovore, problematiko v tozd in se dogovarjajo o reševanju težav. Dokaj uspešni so bili tudi na športnem področju. Včasih so bili sami organizatorji tekmovanj, včasih pa so jih izvedli v sodelovanju s sindikatom ali pa koordinacijskim svetom OO ZSMS naše delovne organizacije. Udeležili so se tudi delovnih akcij v tozdu, npr. urejanje prostorov, kakor tudi izgradnje športno-rekreadjskega centra Ivarčko jezero ipd. Težave, s katerimi se srečujejo pri delu, so predvsem v tem, da se včasih akcij udeležujejo le isti člani. Njihova prizadevanja pa so tudi v tem, da bi v aktivno delo vključili čimveč mladink in mladincev, da bodo tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate na vseh področjih dela in življenja. Svoje delo povezujejo s programom koordinacijskega sveta OO ZSMS, delovne organizacije ter se s tem vključujejo v delo krajevne konference ZSMS in občinske konference ZSMS. Ob koncu naj zaželim mladim orodjarjem še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Irma Fajmut omahovanj ter preskokov, vsemu gre do kraja. Še bi lahko pisali o njem, vendar pa je to že druga plat, kajti marsikdo bi pomisli, da gre za hvalisanje, nekakšno povzdigovanje. To pa se lahko od Jožeta zares najmanj pričakuje, kajti on vidi samo v svojem delu uspeh ter lastno zadovoljstvo. To je dokazal že na številnih področjih, zlasti mladi v železarni ga poznamo kot dolgoletnega predsednika KS OO ZSM v železarni, precej časa pa uspešno opravlja mesto predsednika OK ZSM Ravne. Kar pa je bil glavni moto, ki nas je vodil k njemu, je bilo priznanje najboljšega delavca-samoupravljalca, ki ga je Jože dobil avgusta in za katerega ga je predlagala njegova OO ZSM jeklarna. Še nekaj je zanimivo ob vsemu temu. Z Jožetom se nismo pogovarjali v tistem značilnem, vsakdanjem tonu. Z obraza se je dalo razbrati, da mu to priznanje nedvomno veliko pomeni, da je to obveznost in vzpodbuda za v prihodnje, da OO ZSM še veliko pričakuje od njega. Pogovor je nanesel na tudi Ekipi iz železarne sfa Priprave nanj so potekale, kot je za vsako takšno tekmovanje značilno, seveda pa pri vsem tem ni manjkalo tiste mrzlične naglice, pa številnih tekanj, dogovarjanj, telefoniranj. Takšen naj bi bil grobi opis pripravljanj na letošnje tekmovanje pod naslovom »Mladost v pesmi besedi in spretnosti«, ki ga je organizirala OK ZSM kot tisto malce temnejšo plat in razbrati je bilo mogoče občutek trpkosti, nekakšne prizadetosti. To ni nikakršno podtikovanje ter očitanje. Kot je dejal Jože, se mu ne zdi dobro to, da je mogoče bilo za tovrstno priznanje predlaganih vendarle nekoliko preveč »najboljših mladih delavcev samoupravi j alcev«. Tu ni pomembna samo številka, odveč je tudi bojazen, da bi priznanj zmanjkalo, samo postavlja se spet vprašanje, ali so si zares vsi to res zaslužili. Ali morda niso nekatere OO ZSM to predlagale, da je bilo zadoščeno formalnostim, ker pač koga drugega niso imeli oz. ni bil primeren. Ali pa je bilo to bolj takšno kampanjsko predlaganje, ki je tudi v vrstah mladih še vedno prisotno. Nekako hudo mu je tudi ob misli, da pa so marsikje še tudi takšni mladinci, ki bi si takšno priznanje zaslužili, pa smo jih prezrli, potisnili na stran, ker pač niso v predsedstvu ter se ne ponašajo s kakšno pomembnejšo funkcijo. To so nekakšna opozorila, katerih v prihodnje ne bi kazalo oz. jih ne bi smeli prezreti, kajti to so prvi pogoji za uspešno in nemoteno delo v mladinski organizaciji. In ne nazadnje, to so tudi takšne stvari, za katere so mladi še posebej občutljivi, to pa se vsaj v mladinskih vrstah ne bi smelo dogajati. Silvo Jaš JOŽE BREZNIK, TOZD jeklolivarna: »Za priznanje me je predlagal koordinacijski svet osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v železarni, kjer sem tudi sekretar. Priznanja sem vesel in mi pomeni plačilo za dosedanje delo, seveda pa mi nalaga nalogo, da še bolj aktivno in Jože Breznik uspešno delam v mladinski organizaciji in pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih TOZD. Mislim, da to priznanje ni vse in raje vidim, da uspešno in množično izvedemo akcije, ki si jih začrtamo, saj mi je v večje zadovoljstvo.« se dobro odrezali eno vsakoletnih prireditev. Samo tekmovanje je bilo v KK ZSM Ravne, bilo pa je hkrati tudi nekakšna izbira za najboljši dve ekipi, ki sta se potem pomerili na nivoju občine v Črni. Kot smo na začetku omenili, sta bili iz železarne dve ekipi; iz OO ZSM industrijski noži v zasedhi Branko Kaker in Erhard Najboljši mladi delavci samoupravljalci Srebotnik, ter ekipa OO ZSM KSZ, ki so jo sestavljali Tatjana Sterdin, Irena Praznik in Silvo Jaš. Potem pa se je začelo čisto zares, bil je četrtek in v osnovni šoli »Koroških jeklarjev« se je zbrala zares pisana množica mladih tekmovalcev. Iz šol, karavl in OO ZSM je sodelovalo dvanajst ekip. Vse tekmovanje je potekalo v obliki pisnega dela. Seveda pa je tekmovalce najprej pozdravil in jim zaželel veliko sreče predsednik komisije za izvedbo tega kviza tekmovanja pri OK ZSM Ravne Jože Breznik. Ura pisnega dela je prehitro minila, vendar pa je bilo vseeno toliko časa, da si lahko odgovoril na vsa vprašanja. Irena je bila tudi tokrat v vlogi tajnice. Škoda, da ni mogla pokazati vseh svojih stenografskih sposobnosti, midva s Tatjano pa sva vneto z leve in desne oblikovala odgovore. In je šlo, celo presenetljivo dobro, saj smo si skupaj z obema ekipama iz gimnazije Ravne delili prva tri mesta. Potem je sledil krog dodatnih vprašanj, kajti v nadaljnji del tekmovanja sta lahko odšli le dve ekipi. Tu pa se je rahlo zataknilo. Škoda, da ti sreča obrne hrbet ob nepravem času, saj smo za prvima dvema ekipama zaostali le za pol točke. Vendar pa se še daleč nismo jezili, kajti nekdo pač mora zmagati. Mesta pa smo si potem takole delili: prva in druga sta bili ekipi iz gimnazije, tretja KSZ, ekipa OO ZSM ind. nožev pa je pristala na šestem mestu. Torej zares sorazmerno dobri rezultati in škoda, da se tekmovanju ni odzvalo več mladih iz železarne. Je pa to tudi nekakšna vzpodbuda in povabilo za tovrstno tekmovanje prihodnje leto, kajti poleg obilice znanja, ki si ga pridobite, se boste prijetno pozabavali ob številnih smešnih prizorih in dogodkih, ki se dogajajo na tem tekmovanju, teh pa prav gotovo ni malo. Silvo Jaš IN BILI BI NIČ, KO NE BI ČVRSTO SKUPAJ STALI »Usposabljanje mladega rodu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je ena izmed najvažnejših nalog zveze socialistične mladine. Usposabljanje mora zagotoviti, da se bo zavedno in uspešno zavzemala za obrambo in zaščito naše samoupravne sooialistične družbe, neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti Socialistične federativne republike Jugoslavije,« je dejal zbranim v Črni predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Ravne na Koroškem tov. Jože Jurak. In v Črni (5. decembra 1981) smo povedali, kakšna je naša vera: vztrajno in neutrudno iskati, najti in krepiti tisto, kar nas druži in povezuje nasproti tistemu, kar nas ločuje in zoperstavlja. Delavskemu razredu pripadamo in narodom, ki so z revolucijo in uresničitvijo skupnosti svobodnih in združenih delavcev stopili v novo dobo zgodovine. Naš kruh je jeklo in je les, je ruda in je pesem. Kruh kakor pesem tudi za brata z juga in za gosta. 36 pomladi poje dežela v svobodi. Prisluhneš ji in čuješ: pesem strojev, žag in vrtalnih kladiv, odmev polnih hlevov in kašč: s fužinarji, z gozdarji, s knapi se ubira pa- Recital 108. uprizoritev Svetnečega Gašperja Nova točka za Črnjane vrška tovarišija, s pesmijo borbe — pesem dela, ljubezni in ponosa, spoznanje in občutje sreče, lepote in moči, ki raste iz lastnih dlani. In zavedamo se, da bili bi nič, ko ne bi čvrsto skupaj stali, vsi kot eden — bratsko! BRATSTVO, SOLIDARNOST! Besedi, ki ju dobro poznamo, veliko povesta, še več pomenita. »Z organiziranim delom v okviru splošne vzgoje in izobraževanja zagotavljamo, da mladinci pridobijo potrebno in dragoceno znanje iz obrambe in zaščite ter iz vojaških spretnosti«, je med drugimi dejal tov. Jože Jurak. V Črni so se zbrali — srečali — mladinci in vojaki, ki so pokazali največ znanja na krajevnih tekmovanjih. Sodelovale so ekipe iz Črne, Mežice, Prevalj in Raven. Ekipe so bile 6-članske — sestavljene so bile iz 3 mladincev (mladink) in 3 pripadnikov naše armade. Tekmovalci so bili zelo dobro pripravljeni. Zato je bilo tudi tekmovanje pestro in zanimivo. Poleg teoretičnega znanja so se tekmovalci pomerili tudi v spretnosti. Mladinci so razstavljali polavtomatsko puško, pripadniki JLA pa puškomitraljez. Športni dan V skupinah smo se zbrali pred šolo. Bili smo primerno oblečeni, obloženi z raznimi pripomočki in suho hrano. Ob določeni uri smo krenili v različne smeri. Najbolj močni in odporni so premagovali strmo pobočje Kozjega hriba Uršlje gore; drugi zopet dolgo, a še kar zahtevno pot do Naravskih ledin. Mlajši, to je nižji razredi, pa so se ustavili na Smučarski koči. Med potjo je bilo kaj videti. Opazili smo lepo obarvano jesensko listje na drevju, ljudi, ki so spravljali zadnje poljščine. Po zraku so letale zapoznele ptice in oznanjale pravo jesen. Za varnost in red na našem pohodu so skrbele ekipe prve pomoči in naši spremljevalci. Vse je potekalo po naprej določenem programu. Vzdušje je bilo povsod veselo, saj smo poleg resnih nalog uganjali tudi norčije. To je bil zares pravi in prvi rekreacijski pohod v tem šolskem letu. Novinarsko-dopisniški krožek osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem V NOVI SOLI V nedeljo smo imeli otvoritev nove šole. Bilo je veliko ljudi. Na koncu pa so se vsi oblekli v »vojaške« pelerine. Člani koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo kviza »mladost v pesmi, besedi in spretnosti« na temo »poseben pomen Titovega vojaškega dela« so popolnoma opravičili zaupanje, saj so kviz dobro pripravili in uspešno izpeljali. V kulturnem delu so sodelovali recitatorji in tov. Mitja Šipek, ki je že 108. predstavil »Svetnečega Gašperja« in požel aplavz. Pa še rezultati: ekipa z Raven je zbrala 18 točk, ekipa s Prevalj je zbrala 17 točk, ekipa iz Mežice je zbrala 14 točk in ekipa iz Črne je zbrala 13 točk. Na regijskem tekmovanju nas bo zastopala ekipa z Raven. V času, ko to prebirate, smo že zaključili tako regijsko kot republiško tekmovanje. Ravenčani so se potrudili in našo občino kar najbolje zastopali. Silvo Jaš Šola je topla in svetla. Imamo dve učilnici in telovadnico. Okoli šole je lepo, posajena so okrasna drevesa in cvetlice. Zraven je igrišče, da se bomo poleti lahko igrali z žogo. V novo šolo rada hodim. Tanja ŠTAVDEKER 2. razred Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne, podružnica STROJNA NOVA ŠOLA NAM VELIKO POMENI Novo šolo so začeli graditi spomladi. Hitro so jo zgradili. Na otvoritvi je bilo veliko ljudi iz naše občine. Prišli so tudi nekdanji učitelji. Učenec 8. razreda Rudi Juteršek je ob otvoritvi prerezal rdeč trak pred vrati šole. V imenu Strojancev se je zahvalil vsem, ki so nam omogočili novo šolo, Mavrel Pavel. Ponosni smo na našo zares lepo šolo, ki ima vse potrebne prostore: učilnice, zbornico, moderno kuhinjo, jedilnico, stanovanja za učitelje, kopalnico, telovadnico. V šoli je prijetno, zato nam vsem veliko pomeni. Lenka OBRETAN 6. razred Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne, podružnica STROJNA URESNIČILA SE NAM JE VELIKA ZELJA V stari šoli nas je zeblo, učilnice in ostali prostori so bili že dotrajani in slabo opremljeni; zato se nismo počutili tako kot mnogi učenci drugih šol. V novembru pa smo dobili novo šolo, ki je sodobno opremljena. Imamo vse potrebno za pouk in razvedrilo; zato smo srečni in hvaležni vsi učenci, tovarišice učiteljice in tudi naši starši. Olga REBERNIK 8. razred Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne, podružnica STROJNA ČLOVEK DANAŠNJEGA ČASA Jesen je prav čudno obdobje leta. Za nekoga je to čas lepih, živih barv, čas, ko narava nudi svoje darove. Za druge pa je jesen mračen čas prvih uvelih listov, temnih oblakov in dolgočasnega dežja. Jesen je nekaterim tudi uvod v dolge zimske noči oziroma rekviem za izgubljeno mladostjo, poslednji zvon pred življenjskim počitkom. Tako je tudi z življenjem. Neizogibna je človekova pot po stezah mladosti, zrelosti, starosti in smrti. Neizogibna je v vseh poteh sreče in padcev. To je pot, ki nima vrnitve že po prvih korakih. Neizogibna je ta pot kakor pot sonca, poletja, jeseni, zime. Prav zaradi tega se človek ni nikdar pomiril s svojo življenjsko usodo. Človekova želja po življenju je bila v nasprotju z ograjenostjo življenja. Človek si je ustvaril lepe pogoje za življenje, ali tega življenja ni podaljšal niti za korak. Človek današnjega dne postaja vse bolj tehnično, a vse manj človeško bitje. V njegovem življenju je vse manj spontanosti in naravnosti, a vse več je planiranosti. Človek v tehnično razviti družbi enostavno postane njegov nehumani derivat. In namesto, da svojo starost preživi v sreči in zadovoljstvu, je strt z norim tempom, ki ga je vsilil sam sebi. Pred to dilemo se je človek razvite družbe čisto izgubil. Njegov način osebne sreče in obstoja je v nabiranju novih materialnih dobrin in v čim večji moči nad ljudmi. Zavist in konkurenčna borba izpolnjujejo ter zastrupljajo njegovo srce. Hiteč, da pride do družbenega ugleda, hiti za denarjem in verjame, da je on edini indikator človeških kvalitet. Zanesen s tako teorijo, človek ne opaža, da živeč v lepi hiši, obkrožen z bazenom za plavanje, teniškim igriščem, vikend hišico in hitrim avtomobilom, v sredini mesta ostane sam. Tako živi samotno, enostavno, prazno in povrh vsega siromašno življenje. Zaprt v krog svoje družine ves svoj prosti čas izkoristi brez pravega zanosa. Človek današnjega časa kot da je pozabil, da poleg televizije obstajajo še živi ljudje. Ne zaveda se, da mu je njegovo blaginjo prineslo globoko duhovno siromaštvo in v bistvu zgrešeno življenje, katerega lahko presekajo infarkt, alkohol ali samomor. 2iveč tako brez pravih človeških dimenzij med denarjem in interesom, človek kot da ne opazi, kako se mu starost nenadoma približa, uporno trka na vrata. Spomni ga, da bo kmalu prišel čas, ko bo prišel njegov konec, ko bo končal življenje gol, bos in nemočen, kot ga je začel. Da bi ljudje uživali v ustvarjeni blaginji, jim je potrebna poleg življenja tudi vitalnost. Človeku je potrebno življenje, izpolnjeno z življenjsko srečo. Človek se vsega tega ne bi niti zavedal, da se ne bi trudnega, zgubanega lica in sivih las pogledal v ogledalo. Takrat šele opazi, da so ga zakoni profita enostavno pohodili. Živa legenda se je spremenila pod težo let v izgubljenega igralca, ki se težko pomiri z resnico, da svet pripada mlajšim ljudem. Sonja Laznik Otvoritve šole na Strojni se je udeležilo veliko ljudi iz vse občine UCENCI O POLEMIKA: MISLI OB ČLANKU »ZAKAJ PODRTE OGRAJE. VINO IN KARTANJE« K pisanju me je vzpodbudil članek s tem naslovom v 22. št. Informativnega fužinarja avtorice tov. Zlatke Strgar. Ugotovitve, ki jih navaja, so razmeroma točne, vendar v predzadnjem odstavku članka trditev o »razburjenosti, ko nadrejeni delijo procente«, do take mere zamegljuje pravo stanje stvari in odnosov, da moram to bolj točno opredeliti. Bržkone gre za nepoznavanje sistema ugotavljanja osebnega prispevka ali pa za deviacijo, ki obstaja, pa bi jo morali odpraviti tam, kjer je prisotna. Pred tremi leti smo se v železarni odločili za spremembe, ki veljajo od leta 1979 na področju ugotavljanja osebnega prispevka ali bolj popularno, čeprav ne pravilno, opredeljenih »procentov«. Ni namen zapisa, da bi razlagal sam sistem, ker je zapisan v pravilnikih, moti me navedba o »delitvi«. Znano je, da se delavci na MU 4, to je programih dela, ocenjujejo, vendar ne pavšalno, temveč na osnovi opravljenega programa dela. Dvomim, da bi tvegal vodstveni ali vodilni delavec fizični obračun, kot navaja avtorica, pri ugotavljanju osebnega prispevka posameznika, ne da bi imel primerjavo z dejansko opravljenim delom. Nemalo truda in naporov je bilo in je še vloženih v pojasnjevanje ugotavljanja osebnega prispevka v tozdih osnovnih dejavnosti, kjer se ta prispevek izračuna na osnovi opravljenega dela in njegovih rezultatov. Prav v osnovi smo poudarili, da mora biti izključen subjektivizem pri ugotavljanju osebnega prispevka, zapis pa je te napore izničil. Zavedam se obširno-sti problematike, da bi se dalo postoriti tudi kaj bolje, vendar, kot je znano, vsak sistem prinaša dobre in slabše rešitve. Prav zaradi tega tudi načrtujemo določene spremembe, ki bi naj pomagale k bolj učinkovitemu in »pravičnej- Iz naših KS ČRNA NA KOROŠKEM: ZASNEŽENE IN POLEDENELE CESTE Ob obravnavi devetmesečnega poslovanja KS Črna so člani sveta ugotovili, da bo krajevna skupnost kljub nekaterim težavam bržkone do konca leta uresničila sprejete plane. Tako bo v celoti uresničila plan poslovanja, plan, ki jih financira s sredstvi 0,5 BOD in krajevnega samoprispevka, kakor tudi plan skisa. Sicer pa v Črni ugotavljajo, da so v tem letu kljub težavam, pri nabavi raznega gradbenega in drugega materiala naredili več, kot so v začetku leta planirali. Imajo pa še vedno težave, kako zagotoviti oz. povsem pokriti stroške obratovanja kulturnega šemu« ugotavljanju osebnega prispevka, predvsem večji objektivnosti ugotavljanja. 2e omenjena možnost deviacij seveda obstaja, avtorica bi morala bolj konkretno navesti, kje se to dogaja, ne pa posplošiti ugotovitve za celoten kolektiv železarne. Ob koncu bi rad dodal še to, da ni namen mojega zapisa odpirati polemike o tem. Težnja po enakem in čim višjem osebnem prispevku je človeška, vzroki zanjo so globlji. Pristajanje na kompromise »vsem enako« ali podobne rešitve pa povzročajo hudo kri. Pa še to: pri naslavljanju prispevkov moramo poudariti poanto vsebine, vendar ne tako, da je dvoumna. Zadnji primer je prav tako v št. 22 na prvi strani. Povzročil je nemalo krohota in drobnih zlobnosti na račun dvoumnosti. Seveda stvari ne kaže potencirati, vendar bi se temu v bodočnosti zlahka izognili. Milan Božinovski ODGOVOR: Tovariš Božinovski, k vašemu zapisu samo nekaj pojasnil: — Članek »Zakaj podrte ograje, vino in kartanje« ne obravnava sistema delitve OD. Če ga znova preberete, morda dogledate njegov namen in bistvo. — Trditev, da je članek izničil napore pri objektivnem ugotavljanju osebnega prispevka, ne vzdrži resne obravnave. — Sami priznavate možnosti odklonov. — Da članek v časopisu ni strokovna analiza, ampak le prikaz stanja na nekem področju z željo, da bi se to stanje izboljšalo, je gotovo jasno. Torej je najbrž bolj prav, da poskušamo vsak po svoje prispevati k razreševanju problemov oz. vzrokov, zaradi katerih problemi nastajajo. Z. Strgar krajev doma. Ker črnjanska krajevna skupnost v začetku leta ni mogla predvidevati koliko bo obratovanje doma stalo, tudi ni mogla planirati sredstev. Čeprav ni nihče planiral sredstev za obratovanje doma (morala bi jih tudi ravenska kulturna skupnost) je krajevni skupnosti novembra le uspelo pokriti obratovalne stroške, saj bi bila drugače primorana kulturni dom zapreti. V zgornji Mežiški dolini pa ponovno ugotavljajo, da sta zimski službi pri cestnem podjetju Maribor in prevaljskem komunalnem podjetju, že ob prvem snegu in poledici skoraj povsem »kapitulirali«. Tajnik krajevne skupnosti Stanko Kordcž je povedal, da prve dni decembra šolski avtobus ni mogel v Podpeco in Koprivno po učence — pripeljal naj bi jih v osnovno šolo v Črno. Zaradi zasnežene in poledenele ceste — zanjo skrbi komunalno podjetje Prevalj e-Podpeca tudi ni bila preskrbljena z osnovnimi živili. Ker se je že večkrat zgodilo, da občinske ceste v krajevni skupnosti črna zaradi malomarnega in neodgovornega dela komunalcev niso bile prevozne, je tamkajšnja krajevna skupnost in postaja milice v Črni ponovno posredovala pri komunalnem podjetju. Tako so ponovno zahtevali večjo resnost in odgovornost pri vzdrževanju občinskih cest, ki so sicer precej ozke in predstavljajo resno nevarnost tako za voznike kakor tudi za pešce. Kot kaže, bodo letošnjo zimo imeli še največ težav zaradi ne-spluženih cest krajani vaške skupnosti Javorje, saj cestno podjetje Maribor ne bo plužilo republiške ceste Črna—Šentvid. Čeprav bi moralo plužiti cesto do Polovca, od koder avtobus vozi delavce in učence v Črno, tega ne bo počelo. Na krajevni skupnosti v Črni so povedali, da je cestno podjetje že pred časom v Mali Črni postavilo prometni znak (tri kilometre prej, kot naj bi ga), da je cesta v zimskem času zaprta. Seveda takšno početje krajani najostreje obsojajo in bodo zato posredovali pri republiškem inšpektorju. Na osnovni šoli Miloša Ledineka v Črni pa so povedali, da kljub zasneženi in poledeneli cesti šoferji na svojo odgovornost vozijo otroke v Črno. saj se dobro zavedajo, da otroci vso zimo ne morejo biti brez pouka. Da morajo biti ceste prevozne tudi v zimskih mesecih, se še najbolj zavedajo pri Lesni Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo Črna. Tamkajšnja zimska služba bo namreč vso zimo redno plužila in vzdrževala vse gozdne ceste, ne glede na to, ali bo po njih prevažala les. KS MEŽICA: NOVI PROSTORI ZA KS IN DPO Kot kaže, bo v prihodnjem letu svoje nove poslovne prostore dobila tudi mežiška krajevna skupnost. Kot smo zvedeli, naj bi že kmalu spomladi na Trgu svobode 1 pričeli adaptirati stanovanjsko hišo. Poleg krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij bo tam svoje prostore dobil še matični urad. Uredili pa naj bi tudi novo poročno dvorano. Mežiška krajevna skupnost bo v prihodnjem letu poskrbela tudi za boljšo obveščenost krajanov. Tako je že pred časom naročila ozvočenje. V prvi fazi bodo ulično ozvočenje dobili Partizanska cesta, Trg svobode in Trg 4. aprila, pozneje pa še vse ostale ulice in zaselki. Nabavo opreme in ureditev ozvočenja je krajevna skupnost zaupala Iskri Kranj, je povedal Marjan Vončina, predsednik sveta KS. Čeprav je krajevna skupnost že večkrat posredovala oz. obvestila pristojne občinske službe glede premajhnih trgovskih površin predvsem v zgornjem delu Mežice (Stržovo in Mrvovo), doslej ni bilo nobenega odziva. Prav zato bo krajevna skupnost ponovno zapisala v plan KS za leto 1982 in zahtevala, da mora v prihodnjem letu tudi to novo naselje dobiti svojo trgovino. KS ŽERJAV: USPEŠNO EVIDENTIRANJE Medtem ko so v nekaterih krajevnih skupnosti ravenske občine imeli nemalo težav pri evidentiranju možnih kandidatov za prihodnje volitve, v KS Žerjav takih težav niso imeli. Franc Zajec, predsednik skupščine KS, je povedal, da so Zerjavčani pripravljeni delovati v krajevni samoupravi, družbenopolitičnih organizacijah in SIS, zato tudi niso imeli težav pri izbiri najboljših kandidatov. Nekoliko manj uspešna pa je bila tamkajšnja krajevna skupnost pri odpravi mnogih odprtih vprašanj. Čeprav že nekaj časa dokaj uspešno deluje, še vedno nima svojih poslovnih prostorov, saj posluje kar v krajevni knjižnici. Bo pa krajevna skupnost bržkone dobila svoje prostore v delavskem domu v Žerjavu, saj bo v prihodnjem letu TOZD Pogorevc zgradil nov prizidek k delavskemu domu. Zerjavska krajevna skupnost naj bi v prihodnjem letu dobila zazidalni načrt za blokovno in individualno gradnjo stanovanj. Tako naj bi v Žerjavu do leta 1985 zrastel nov večji stanovanjski blok. Gradnja individualnih hiš pa naj bi stekla v Jazbini že v prihodnjem letu. Zerjavčani pravijo, da bodo le z novimi stanovanji in boljšimi življenjskimi pogoji zavrli odhod mladih družin iz Žerjava. KS POLJE-PREVALJE: ZDRUŽENI DO NAPREDKA Zaradi mnogih odprtih vprašanj in skupnih potreb se bosta v prihodnjem letu morali za skupne akcije dogovoriti obe pre-• valjski krajevni skupnosti Trg in Polje. Predvsem se bosta morali dogovoriti, katere večje družbene objekte bosta gradili združeni, katere pa vsaka zase. Tak dogovor bo moral veljati predvsem za vzdrževanje družbenega doma in športnega parka. Sredi decembra so se na Prevaljah sestali predstavniki obeh krajevnih skupnosti. »Brez večjih težav smo sprejeli obvezujoč program aktivnosti za vzdrževanje in izgradnjo družbenih objektov. Dogovorili pa smo se tudi za aktivnosti, ki jih bosta morali samostojno opraviti obe KS. Predvsem pa za aktivnosti, ki bodo potrebne, da bomo lahko realizirali program, ki ga krajevne skupnosti financirajo s sredstvi krajevnega samoprispevka. Ker morajo na Prevaljah do leta 1985 še marsikaj postoriti, so se prevaljske krajevne skupnosti dogovorile, da bodo program skupaj realizirale, saj je v tem času skoraj nemogoče razdeliti sredstva krajevnega samoprispevka,« je povedal Jože Trbižan, predsednik sveta KS. Tamkajšnja krajevna skupnost pa že sedaj tudi načrtuje pričetek gradnje dolinskega plinovoda. V sedanjem srednjeročnem načrtu ravenske komunalne skupnosti je zaslediti, da naj bi do leta 1985 zgradili plinovod od ravenske železarne do Prevalj in uredili omrežje v naselju Pod gonjami. Plinovod pa naj bi zgradili tudi do Mežice. Poleg vseh aktivnosti na komunalnem in stanovanjskem področju pa se bo KS posvetila tudi uresničevanju krajevne samouprave in delegatskega sistema. KS TRG-RAVNE: KLJUB ZAČETNIM TEŽAVAM USPEŠNA Ob Suhi, kjer so še pred dobrimi petimi leti stale lesene barake in kjer so v zadnjih letih zrastli novi stanovanjski bloki in poslovni prostori, je prve dni decembra TOZD Gradis Ravne končal dela pri gradnji samskega doma. Gradis je s svojimi kooperanti (posebej velja omeniti podjetje Slikar iz Maribora, ki se je pri ureditvi doma še posebej izkazal) je za gradnjo doma potreboval le 218 delovnih dni. V samskem domu ravenske železarne je Naši delavci, ki stanujejo na Javorniku in Cečovju, se pritožujejo, da peš poti do teh naselij pozimi niso v redu vzdrževane. Vprašanje, kako si zamišljajo učinkovito opravljanje zimske službe, je bilo poslano Komunalnemu podjetju Prevalje. Od tam je prišel kot odgovor »Plan pluženja in vzdrževanja cest po kategorizaciji in prednosti na območju občine Ravne v zimi 1981 in 1982«. Plan obsega 6 gosto tip- 131 ležišč in prostori za razvedrilo in rekreacijo. Čeprav smo že v času reorganizacije bivše ravenske krajevne skupnosti večkrat zapisali, da bo KS Trg-Ravne bržkone dobila svoje prostore v magistratu, jih doslej ni dobila. Predsednik skupščine KS Edo Kričej je dejal, da kljub temu, da krajevna skupnost nima svojih prostorov, dobro dela in da tega vprašanja ne postavlja toliko v ospredje. Kako dolgo bo lahko tako životarila, saj ima že sedaj težave pri uresničevanju krajevne samouprave, se upravičeno vprašujejo funkcionarji te krajevne skupnosti. Se je pa svet krajevne skupnosti že dvakrat sestal in potrdil razne komisije in organe krajevne skupnosti Trg-Ravne. Pričel pa je tudi z aktivnostmi za sestavo letnega programa in finančnega načrta KS. Tov. Kričej je še pripomnil, da se bodo prej ko slej morale tudi vse štiri ravenske krajevne skupnosti dogovoriti za enoten pristop za uresničitev programa, ki se financira s sredstvi krajevnega in občinskega samoprispevka. F. Rotar kanih strani in ga ni mogoče ponatisniti, zato povzemamo iz njega najvažnejše: PREDNOSTNI RED Po tem redu so najprej na vrsti — lokalne ceste I. reda, nato — kategorizirane ceste v krajevnih skupnostih. Sledijo — pločniki, — parkirišča in avtobusna postajališča. Čisto nazadnje — peš poti in steze. Vse ceste, ulice in peš poti so navedene imensko in do metra natančno za vse krajevne skupnosti. Ker so torej peš poti zadnje na vrsti, je jasno, da zjutraj, ko gremo na delo, še ne morejo biti v redu posute. Delavska enotnost že nekaj let izdaja knjige s področja družboslovja. Objavljamo nekaj iz njihove ponudbe. Več avtorjev: Kronologija naprednega delavskga gibanja na Slovenskem 1868—1980, 700 din; Paolo Alatri, Oris zgodovine moderne politične misli, 420 din; Dr. Miroslav Stiplovšek; Razmah slovenskega sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918—1922, 650 din, Vida Tomšič, Zenska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije, 240 din. (Paket stane 2010 din, z 20 '°/o popustom pa samo 1608 din. Plačilo je možno v petih obrokih.) Stanko Ilič, Psihosociološki aspekt informiranja v združenem delu, 250 din, Firdus Džinič, Komunikologija, 320 din; Dr. Vladi- »Takšnega srečanja ni najbrž nikjer drugod, da bi pelo v eni družini kar sedem, osem, devet zborov. To premorejo samo žele-zarji. Morda zato, kjer je njihov kruh jeklo in jeklo pesem«. Tako je bilo zapisano ob lanskem srečanju jeklarske pevske družine, letošnje tudi ni bilo drugačno. V soboto, 12. dcembra, se je v Radovljici zbralo osem železarskih zborov in kot gost zbor iz Železne Kaple. Srečanju v pozdrav je najprej nastopil domači zbor, Mešani pevski zbor KPD Veriga Lesce, ki je pod vodstvom dirigenta Jožeta Kocjančiča zapel pesmi N. Dev-čiča Mitrovčanka, W. A. Mozarta Ave verum in Vrabčevo pesem Po cesti gre. Zelezarji z Jesenic imajo Pevsko društvo Vintgar Blejska Dobrava. Ta moški zbor vodi Alojz Vengar, zapeli pa so: V. Mirk, Na trgu, A. Vračko, Pod rožnato planino in J. Schev, Vzbujenje duhov. Po nekajletnem premoru in po spodbujanjih so tudi štorski že-lezarji pričeli peti. Letos so se zbrali v Mešani pevski zbor Ze-lezar, ki ga vodi Bojana Jurkov-nik. Predstavili so se prvič na večji kulturni prireditvi s pesmimi: S. Premrl, Zdravica, E. Adamič, Vsi so prihajali in K. Pahor, Pa se sliš. Želimo jim, da bi se v pevski železarski družini dobro počutili. Naslednji se je predstavil Moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, ki ga vodi Egi Gašperšič. Njihove pesmi so bile: E. Gašperšič, Ide Tito, A. Nedved, Komunalno podjetje s svojimi zunanjimi sodelavci prične plu-žiti, takoj ko zapade 6 cm snega. Za poledico imajo pripravljen naslednji material: 300 m3 gramoza za posipanje, 100 ton žlindre in 40 ton soli. mir Štambuk, Kibernetika, 250 din; Mitja Gorjup, Samoupravno novinarstvo, 140 din; Lenart Šetinc, Temelji samoupravnega sistema informiranja, 190 din. (Paket stane 1150 din, s popustom pa 920 din. Plačljivo v treh obrokih.) Več avtorjev, Inventivna dejavnost v združenem delu, 150 din; Gabrijel Devetak, Tehnične inovacije, 550 din; Lojze Sočan, Pot v gospodarsko razvitost, 360 din; M. Bunc, Marketing v združenem delu, 390 din; Cveta Mlakar, Ekonomski problemi naše graditve socializma, 250 din. (Paket stane 1700 din, s popustom pa 1360 din. Plačljivo v petih obrokih.) Knjige lahko naročite pri Delavski enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana. Popotnikova pesem in A. Foerster, Gorenjci. Jeseniški železarji imajo tudi Zenski zbor Jesenice. Letos so izgubili dekleta svojega dolgoletnega zborovodjo prof. Milka Ško-berneta, ki jih je vodil do številnih priznanj in kakovostnega petja. Sedaj vodi zbor Mira Mesarič. Pod njenim vodstvom so zapele; M. Škoberne, Pesem internirancev, Gallus, Pueri hebre-orum, M. Pirnik, Čez kras. Z Raven je prišel na srečanje Koroški oktet, ki je pod vodstvom Toneta Ivartnika zapel K. Pahorja Pozdravi, Maroltovo Travniči so že zeleni in Danila Bučarja Dve žužemberški. Prvič so na srečanju sodelovali tudi pevci Moškega pevskega zbora Svoboda Zagrad, ki so delavci Žične iz Celja. Njihov zborovodja je prof. Alojz Sveč. Predstavili pa so se s pesmimi: K. Pahor, Bilečanka, I. Rijavec, Ob Kolpi in R. Gobec, Kaj bi te vprašal. Predzadnji je pel Moški pevski zbor Vres s Prevalj, ki ga vodi zborovodja Jožko Kert. S pesmimi A. Srebotnjaka Nagelj, K. Pahorja Očenaš Hlapca Jerneja in Kernjaka Mi smo mi, so navdušili poslušalce, ki so jih nagradili z dolgim ploskanjem. Kot gost srečanja je letos sodeloval Mešani pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Njihov zborovodja je Jožko Wrulich. Zapeli pa so P. Kernjaka O ti preburna ženska stvar, R. Gobčevo Počiva jezero v tihoti in J. Wrulicha pesem Koroška. Romantika PLUŽENJE IN ČIŠČENJE KNJIGE NA POPUST IN OBROČNO ODPLAČEVANJE PETO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SŽ • • '*$>■ . Lesk To so in te pesmi so peli pevci železarske družine. Srečanje je dobro pripravila komisija za kulturo pri KOOZS Veriga Lesce, tako da je vsak pevec prinesel s seboj domov prijetne vtise. Saj zato ta srečanja so: da si s pesmijo naberemo novih moči za vsakdanjo jekleno pesem. M. G. PESEM NAŠEGA DELAVCA: MOJ PROGRAM Nisem Krištof Kolumb. Amerike ne morem več odkriti. Toda resnico hočem iskati. Za resnico moram zastaviti svoje življenje, svoje moči in svoj čas. Nisem Albert Sch\veitzer. Ne bom gradil Lamberene sredi pragozda. Toda ljudi hočem iskati, ker me potrebujejo. Mene in mojo ljubezen. Nisem astronavt. Nc bom stopil na Luno in nc bom odkril novih planetov. Toda sočloveka hočem spoštovati... Mu povedati, da je tovarištvo najlepše, in tako čudovito, medsebojno! da je pri nas vse lepše... kot vse dežele, in vsa ozvezdja. in vsa ozvezdja tega našega sveta. Viktor Levovnik PREDSTAVLJAMO NASE KNJIŽNICE: SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KNJIŽNICA ŽERJAV Danes vam predstavljamo že četrto izmed desetih enot Koroške osrednje knjižnice, knjižnico v Žerjavu. V matični knjigi knjižnic občine Ravne najdemo podatek, da knjižnica deluje že od 1946. leta, njen ustanovitelj je bilo DPD Svoboda Žerjav. Od teh prvih začetkov pa vse do danes je ena najbolj obiskanih knjižnic v občini — glede na število prebivalcev. Verjetno je k takemu uspehu pripomoglo razvito kulturno življenje na vseh področjih, aktivni kulturniki pa so bili tudi izposojevalci. Podatki govore, da so v zadnjih letih v knjižnici delali Cvetka Pudgar, Rudolf Peruš, Angela Brumen, od 1979. leta pa zelo uspešno in vzorno dela v njej Peter Rastočnik. Knjižnica ima svoj prostor v kulturnem domu v Žerjavu, je sodobno opremljena s kovinskimi premičnimi policami, knjige pa so urejene po sistemu prostega pristopa — to je najsodobnejši način, kjer si bralec lahko sam poišče knjigo, jo prelista in si jo izposodi ali vrne nazaj na polico. Prednost je dvojna: bralec ima neposreden stik s knjigo, prav tako pa se knjiga bralcu veliko bolj približa. Knjižni fond je zelo bogat, saj bralci izbirajo med 4000 knjigami in osmimi naslovi časnikov in časopisov: Borec, Planinski vestnik, Naša žena, Otrok in družina, Življenje in tehnika, Teleks, Koroški fužinar in Informativni fu-žinar. Knjižnico redno obiskuje 165 krajanov, kar pomeni vsak četrti prebivalec. Več kot polovica teh je mladih, kar je po svoje razveseljivo, saj jih bomo z načrtno knjižno in knjižnično vzgojo uspeli obdržati tudi kot bodoče odrasle. V preteklem letu so si bralci izposodili 2279 knjig, kar je v poprečju 3 knjige na krajana. Za slovenske razmere je ta številka zelo visoka. Seveda pa se za poprečjem skrivajo tudi tisti, ki ne obiskujejo knjižnice in si knjig ne izposojajo, vendar pa verjetno tudi berejo. Tudi vi stanujete v Žerjavu in radi berete, pa še niste prestopili praga knjižnice, pridite, knjige vas vabijo. Popeljale vas bodo v nov, še neznan svet in verjemite, ne bodo vas razočarale. Knjižnico lahko obiščete vsako sredo od 15. do 18. ure. Pa še to: v 1982. letu bomo prešli po vseh knjižnicah v občini na članarine. Tako boste ob prvem obisku v knjižnico vplačali letno članarino, ki bo za pionirje 50 din, za odrasle 100 din in družinska 150 din. Z izkaznico, ki jo boste dobili, boste postali član in si boste lahko izposojali knjige ne le v knjižnici v vašem kraju, ampak v vseh knjižnicah v občini. Odprta vam bodo vrata v vse knjižno bogastvo, ki ga premore mreža knjižnic Koroške osrednje knjižnice. Hedvika Brvar S KNJIŽNE police domača dela Fran Levstik, Pesmi, MK, Lj., 185 str. 320 din. Izbor obsega »Pesmi 1854«, ki so lepe zaradi doživljajske odkritosti in estetske poštenosti, sledijo Tonine pesmi, s katerimi je Levstik obogatil obseg in vsebino naše ljubezenske lirike, potem pa še Pripovedne pesmi, Satire, Pesmi za mladino. Knjigo bogati Levčev esej, ki je bil objavljen že 1895. leta. Boris A. Novak, Prebesedimo besede, pesmi za otroke, PK, Lj., 44 str. 150 din. Pesnik je dobro prisluhnil otroškemu žlobudranju in napisal čudovite, zabavne pesmi. Poigral se je z besedami, ločili, postavil nekaj zanimivih definicij, na primer: »Otroštvo je, ko imaš v srcu več prostora za Karla Maya kot za Karla Marxa«, skratka delo, ki ga privoščimo otrokom. Hubert Požarnik, Umetnost staranja, priročnik, CZ, Lj., 158 str. 280 din. Avtor knjige je slovenski strokovnjak psiholog in psihoterapevt v klinični bolnišnici za psihiatrijo v Ljubljani. Beseda teče o starosti in zdravju, upokojitvenem šoku, odnosih med starimi ljudmi in otroki, o spolnosti v starosti, osamljenosti, domovih za stare in posledicah bivanja v njih. Knjiga je napisana privlačno in vsem razumljiva, namenjena pa je nam vsem. PREVODI James Clavell, Šogun, zgodovinski roman, CZ, Lj., 520 + 840 str. 1100 din. Sogun je ves in scela potopljen v japonsko preteklost, v krog njenih zgodovinskih preokupacij, socialnih in nravstvenih norm, fantazije, čustvovanja, duha. Ni samo napeta zgodba o prepovedani, strastni ljubezni, o zagrizenih samotnih spopadih, o kodeksu časti samurajev, strašnem zatiranju kmetov, temveč je tudi barvita freska japonske zgodovine. Erich Maria Remarque, Na zahodu nič novega, roman, ZO, Mb., 200 str. 310 din. Delo je poročilo o velikem pomoru, o propadu in moralnih dilemah generacije mladih ljudi, ki je puščala mladost, zdravje in življenje na poljih Flandrije, pod Verdunom in drugod. Roman — to obtožbo brutalne zlaganosti militaristične politike pozna danes ves svet, in čaka tudi generacije novih bralcev. Ba Jin, Vrt počitka, roman, PZ, MS, 251 str. 280 din. Ba Jin je znan in plodovit kitajski pisatelj. V pričujoči knjigi obravnava neki propadajoči sloj kitajske družbe in nam odpira daljni in neznani svet. (Po Knjigi 81) NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 6699 Hebdidž D., Potkultura zna-čenja stila 1980. 6700 Radonič M., Vodovod i kanalizacija u zgradama 1980. 6701 Cale F., Od stilema do stila 1973. 6702 Težak S., Literarne novinarske recitatorske i srodne družine 1979. 6703 Milanovič M., Pisanje uredi-vanje štampanje 1979. 6704 Kahlil G., Duhovne izreke 1981. 6705 Černe F., Splošna teorija ekonomskega sistema družbe 1981. 6706 Moric K., Pravilno i pogreš-no 1975. 6707 Nedimovič B., Zbirka rešenih zadataka iz mašinskih elemenata 1976. 6708 Bovard A., Karoserija in avtoličarstvo 1980. 6234 Novosel M., Kinetika strukturnih promjena ledeburit-nih alatnih Čelika S 12°/o Cr pri popuštanju 1974. 6235 Dietmann H., Spannungszu-stand und Festigkeitsver-halten 1971. 6236 Schiitz D., Zur Verwendung von Bemessungsunterlagen aus Versuchten mit betriebs-ahnlichen Lastfolgen 1976. 6237 Huth H., Uber den Einfluss voa Versteifungen auf den Rissfortschritt 1975. 6238 Baier F., Zeit und Dauer-festigkeit bei iiberlagertem statistischem und schwin-gendem Zug, Druck und Torsionsbeanspruch 1970. 6239 Vasoukis G., Fraktographie und Analyse des Kerb-schlagbeigeversuchs 1971. 6240 PVRC/mpc task group on fracture toughness proper-ties for nuclear components final report 1973. 6709 Zoher-Durjeva T., Ekonomika SFRJ 1980. 6710 Poslovodni organ, direktor organizacije udruženog rada 1980. 6711 Tepšič R., Obrtna sredstva 1979. 6712 Sriča V., Informacijski sistemi 1978. 6713 Sekulič M., Uvod u analizu i planiranje investicije 1980. 6714 Vadnal A., Primjena mate-matičkih metoda u ekonomiji 1980. 6715 Martič L., Kvantitativne metode za financijske i raču-novodstvene analize 1980. 6716 Limann O., Elektronika na lak način 1981. 6717 Sunič M., Plin i plinska tehnika I. 1981. 6718 Baban L., Tržišna politika složenih poslovnih sistema 1980. 6719 Rodič J., Računovodstvene informacije 1980. 6720 Sekulič M., Medusektorski modeli i strukturna analiza 1980. 6721 Obraz R., Politika proizvoda 1975. 6722 Crnkovič R., Financijska funkcija 1980. 6723 Demidovič B. P., Zadaci i riješeni primjeri iz više matematike s primjenom na tehničke nauke 1978. 6724 Vadnal A., Diskretno dinamično programiranje 1976. 6725 Ivkovič A. Z., Matematička statistika 1980. 6726 Kladnik R., Osnove fizike I, II. 1977. 6727 Strnad J., Fizika I, II. 1978. 6728 Divjak M., Vzori in idoli naše mladine 1969. 6729 Adler J. M., Kako beremo knjigo 1977. 6730 Perenič A. L., Osnove prava 1980. 6731 Lindemann H., Autogeni trening 1979. 6723 Umetnostna vzgoja. Osnove likovne umetnosti 1981. 6733 Trstenjak A., Človek in barve 1978. 6734 Bučar F., Upravljanje 1981. 6240 Cajhen R., Tiristorski pretvorniki s prisilno komutacijo 1981. 6735 Virant J., Uvod v računalništvo 1979. 6736 Suhel P., Mikroračunalnik v avtomatskih merilnih sistemih in programibilni avtomatiki 1981. 6737 Ogorelec A., Osnove logičnih avtomatov za elektroenergetske postroje 1981. 6738 Čebulj A., Optimiranje sistemskih postrojev 1980. 6739 Obraz R., Razvoj i unapre-denje izvoza u udruženom radu 1981. 6740 Rojc E., Izobraževanje za delo in samoupravljanje 1981. 6741 Milojevič R., Upravljanje tehnologij om rada u organizacijama udruženog rada 1981. 6742 Zivič M., Sistem za zračno prenašanje in usmerjanje laboratorijskih vzorcev 1980. 3096/19/81 DIN Taschenbuch 19, Materialpriifnormen fiir me-tallische Werkstoffe 1. 1981. 1. Vso skrb in prizadevanja bomo namenili gradnji novih društvenih prostorov v sklopu stanovanjske izgradnje Ob Suhi. 2. Pripravili bomo nekaj zdravstvenih predavanj za naše članstvo. 3. Še nadalje si bomo prizadevali za včlanjevanje novih članov. 4. Vzpostavili bomo stik z društvom upokojencev Cačak in Var-varin zaradi medsebojnega aktivnega sodelovanja. 5. Nadalje bomo utrjevali prijateljske vezi s pobratenim društvom upokojencev Ruše in z društvi upokojencev v naši občini. 6. Organizirali bomo več izletov za člane v razne zgodovinske in turistično zanimive ter pomembne kraje. 7. Priredili bomo vsaj dva piknika v naravi. 8. Za člane bomo tudi v bodoče organizirali letovanje v naši kamp prikolici v Ptujskih toplicah. Ce bo možno, bomo kupili še eno prikolico in jo uporabili za letovanje v kakšnem drugem kraju. 9. V klubskem prostoru našega doma bomo poživili klubsko dejavnost in v njem organizirali tudi občasne razstave. V okviru klubske dejavnosti bomo organizirali sekcijo za ročna dela in druge dejavnosti za clanice društva. 10. Posebno pozornost bomo posvetili vključevanju čim večjega števila upokojencev v razne rekreativne dejavnosti, kot so šah, kegljanje, kegljanje na ledu, balinanje, streljanje, plavanje, gobarstvo, hoja v naravo, izleti in podobno. 11. Tudi nadalje bomo vzdrževali tesne osebne stike z domom starostnikov v Crnečah in drugod ter občasno obiskovali naše člane v teh domovih in v bolnišnici Slovenj Gradec. 12. Članom bomo še nadalje nudili razne nasvete in pomoč v KEGLJANJE 21. 11. 1981 smo organizirali prvenstvo v kegljanju v oddelku lahkih strojev. Tekmovanja se je udeležilo 15 sodelavcev. Potekalo je v prijetnem vzdušju ter šport- 3096/4/81 DIN Taschenbuch 4, Stahl und Eisen, Giitenor-men 1. 1981. 3096/15 DIN Taschenbuch 15, Stahlrohrleitungen 1. 1980. 3096/107 DIN Taschenbuch 107, Normen iiber Schaltungs-unterlagen fiir die Elektro-technik 1979. 6743 Brockmeier K. H., Warme-technische Produktionsanla-gen 1979. 6744 Jansen G., Zurichtungen in Warmwalzwerken 1979. 6745 Kiimmel F., Elektrische An-triebstechnik 1979. 6746 Bode A., Rechnerarchitek-tur 1980. 6747 Farber G., Prozess — Re-chentechnik 1979. 6748 16 BIT Mikroprozessor Kurs-buch 1979. 6749 Schneeweiss G. W., Zuver-lassigkeits — Systemtheorie 1980. pravnih zadevah, ki zadevajo pokojnine in podobna vprašanja. 13. Pripravili bomo skromno novoletno obdaritev za člane, starejše od 80 let. 14. Tudi v bodoče bomo skrbeli za reševanje stanovanjskih zadev naših članov. Ta program je bil sprejet na letni konferenci 27. 10. 1981. POKALNI DVOBOJ V KEGLJANJU IN STRELJANJU Društvo upokojencev Ravne je 25. U. 1981 v okviru tedna upokojencev priredilo tradicionalni pokalni dvoboj v kegljanju in streljanju s pobratenim društvom upokojencev iz Ruš. V kegljanju so tekmovali v borbenih partijah, kjer je v vsaki ekipi nastopilo po 16 tekmovalcev. Do sedaj so osvojili pokal domačini dvakrat, gostje pa enkrat. Tokrat so morali domačini priznati premoč gostom, ki so tesno premagali Ravenčane. Rezultat je bil 383 :373 za Ruše. Tako je sedaj izenačen 2:2. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Mavrič, Paytler, Šetorič I. in II., Potočar in Turk, za domače pa: Ferjančič, Hanuš, Igerc, Vastl, Mežnarc in Samec. Tekmovali so na kegljišču pri Lečniku na Ravnah. Isti dan je bilo na strelišču v DTK na Ravnah strelsko tekmovanje za prehodni pokal z zračno puško na 10 m obeh ekip. Tudi v tej konkurenci so bili boljši gostje ter premočno zmagali s 589 krogi; domačini so dosegli 470 krogov. Najboljši posameznik (je bil Maček s 166, sledijo Bačun 144 in Potočar 141, vsi trije iz Ruš. Najboljši domačin je bil Jurak s 141, sledijo mu Mihelač 123 ter Verdi-nek 120. Naslednje leto je gostitelj obeh tekmovanj DU Ruše. E. Wlodyga ni borbi za vsak podrt kegelj. Najboljše rezultate so dosegli: 1. Blaž Mlakar 185 podrtih kegljev, 2. Darko Ferk 175, 3. Štefan Večko 173. Vsem kegljavcem čestitamo in želimo, da bi še v prihodnje so- PETER GRUBER Dragi Peter! Zbrali smo se ob tvojem grobu, da bi se poslovili od tebe, ki si nas mnogo prerano zapustil. Ko se oziramo nazaj na tvoje življenje in delo, se sama po sebi vsiljuje primerjava z mravljo, ki je simbol pridnosti in garaštva. Dobrih 25 let si se ne glede na vreme in uro odpravljal na delo visoko s svoje domačije v železarno. Neštetokrat si moker, prezebel in utrujen prišel na delo, ki ni bilo lahko. Kljub temu pa se mu nisi izogibal, prijel si zanj in ga pošteno opravil. Tvoj delavnik ni štel le 8, ampak tudi 12 in več ur. Številna družina je tebi in ženi nalagala skrb, da sta doma skušala iz zemlje iztisniti njene sadove. Z velikim trudom si obnovil hišo, da bi na jesen življenja zaživel nekoliko bolje. Otroci so odrasli in pričeli skrbeti zase. Zal ne boš požel setve svojega dela. Vidim te pred seboj, drobnega, z blagim pogledom. Rad si razdrl tudi kakšno šalo, bil si optimist, verjel si v pridnost svojih rok. Bolezen, ki te je načela, si prenašal pogumno, vendar si postal njena žrtev. Ob slovesu od tebe, Peter, nam ni lahko. Bil si eden starejših članov našega kolektiva, ki s tvojo izgubo čuti, kakor da je izgubil člana družine. — Slava ti! V imenu OOS kakor tudi v svojem imenu izrekam iskreno in toplo sožalje ženi, otrokom in svojcem. Milan Božinovski delovali tako množično kot doslej ali pa še bolj. Kakor v vseh zvrsteh športa pogrešamo vodstveni kader, tako se tudi tega tekmovanja ni udeležil niti eden od vodstvenih delavcev. Želimo, da bi bilo v prihodnje drugače. ROKOMET 16. 11. 1981 smo se rokometaši TOZD stroji in deli sestali v športni hali ter odigrali prijateljsko tekmo z igralci TOZD industrijski noži. Sodila sta tov. Franc Kranjc in tov. Darko Cegovnik. Tekma je potekala zelo športno ter brez grobih prekrškov. Zmagali so rokometaši TOZD industrijski noži z rezultatom 19 :12, in to zelo zasluženo, za kar smo jim tudi po končani tekmi vsi čestitali in si zaželeli, da bi bilo takšnih tekem več. Ekipo smo sestavljali: Štefan Večko, Alojz Škratek, Dani Bur- PROGRAM DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV RAVNE NA KOROŠKEM ZA NASLEDNJE OBDOBJE REKREACIJA V TOZD STROJI IN DELI jak, Franc Gašper, Gvido Lužnik, Darko Ferk, Tone Garb. Vsem rokometašem kljub porazu čestitke za borbenost na tej tekmi. Drugič pa več uspeha. prvenstvo Železarne V NOGOMETU Na tem prvenstvu smo sodelovali z dvema ekipama: I. ekipo so sestavljali: igralci obdelovalnice I in obdelovalnice II, montaže lahkih strojev in montaže stiskalnic, II. ekipo pa igralci brusilnice, skladišča ter lahke strugame. I. ekipa: Stefan Večko, Alojz Skratek, Jože Hovnik, Andrej Jamnik, Feliks Spes, Franc Repnik, Darko Oder, Tone Garb — vodja ekipe. II. ekipa: Stefan Kamnik, Tomislav Soldo, Ernest Trebovc. Milan Iršič, Robert Lampret, Franc Rožej, Mirko Sipek, Željko Jozič, Metod Sonjak — vodja ekipe. I. ekipa je v svoji predtekmovalni skupini zasedla prvo mesto in se uvrstila v finale. Tam smo dosegli odlično 4. mesto. Na prvenstvu je sodelovalo 24 ekip, zato smo s 4. mestom lahko vsi zelo zadovoljni. Vsem igralcem I. ekipe iskrene čestitke in še veliko športne sreče in dobrih rezultatov na podobnih tekmovanjih. II. ekipa pa se je v svoji predtekmovalni skupini uvrstila na 2. mesto, zato ni prišla v finale. Vsem igralcem želimo več športne sreče na prihodnjem tekmovanju, za uspešno igranje pa jim vsi čestitamo. Rezultati obeh ekip kažejo, da imamo v našem tozdu dobre nogometaše. DVOBOJ MED MONTAŽO LAHKIH STROJEV IN OBDELOVALNICO I 5. 12. so se pri Lečniku pomerili kegljavci montaže lahkih strojev (Anton Lačen, Blaž Mlakar, Štefan Večko, Darko Ferk, Borut Zamernik in Ivan Mlinar) s kegljavci obdelovalnice I (Miha Lesnik, Roman Šuler, Franc Grubelnik, Franc Repnik, Milan Štavdekar in Jože Horvat). Za montažo lahkih strojev je Blaž Mlakar podrl 200 kegljev, Lačen 185, Mlinar 167 itn., za ob-delovalnico I pa Tone Šuler 213, Lesnik 203, Grubelnik 164 itn. Zmagali so kegljavci montaže z 39 več podrtimi keglji. Tone Garb, referent za šport Čista gaz KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI TOZD JEKLARNA 1. KERBLER ANTON, livni žerjavo-vodja, neopravičeno izostal z dela enkrat, odklonil delo dvakrat, javni opomin. 2. NAGLIC VILI, II. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela enkrat, predčasno zapustil delo 1,30 ure enkrat, javni opomin, pavšalna odškodnina 470,90 din, sodna izterjava. 3. MULALIC SAFIT, II. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 474,20 din, sodna izterjava. 4. ZLOMISLIC STIPE, II. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 790,00 din, sodna izterjava. 5. STUBICAR JAKOB, I. jamski delavec, se ni udeležil obveznega zdravniškega pregleda, javni opomin. 6. TODOROVIČ MILAN, II. jamski delavec, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo 6 mesecev, pavšalna odškodnina 1.264,30 din, sodna izterjava. 7. LUKIČ PERO, II. jamski delavec, odklonil delo in odšel domov; poizkusil fizično napasti delovodjo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. TOZD JEKLOLIVARNA 1. TOMAZIN EDO, livar izpraznjeva-lec, prenehal hoditi na delo, preneha- nje delovnega razmerja, pavšalna odškodnina 2.200,00 din, sodna izterjava. TOZD VALJARNA 1. VUKOVIČ BOGOLJUB, odprem-nik vročih gredic, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 2. SPASOJEVIČ NIKOLA, brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 3. GORNIK SREČKO, rezalec vročih kolobarjev, neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 727,80 din, sodna izterjava. TOZD JEKLOVLEK 1. NOVAK BOJAN, žičar, neopravičeno izostal z dela 7 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto, pavšalna odškodnina 3.409,40 din, plačal. TOZD KALILNICA 1. MOŽGAN FRANC, pomočnik ka-lilca, odnesel prek ograje kotno železo in bil pri tem zaloten, javni opomin. TOZD VZMETARNA 1. RAVNJAK MILAN, monter vzmeti, predčasno odšel z dela 1 uro, pavšalna odškodnina 98,30 din, plačal. 2. ROBIČ STANE, pleskalec vzmeti, predčasno zapustil delo 1 uro, pavšalna odškodnina 85.40 din, plačal. 3. PAJENK JOŽE, odlagalec vzmetnih listov, predčasno odšel z dela 1,30 ure, pavšalna odškodnina 85,40 din, sodna izterjava. 4. ARCET JOŽE, brusilec koncev listov, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 5. ROZEJ MIRKO, brusilec koncev listov, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 6. BOZlC FRANC II., ključavničar, zamudil na delo 3 ure, javni opomin (že bil v postopku letos), pavšalna odškodnina 147,40 din, sodna izterjava. 7. KVASNIK PETER, monter vzmeti, predčasno odšel z dela 1 uro, pavšalna odškodnina 98,30 din, sodna izterjava. 8. OŠLAK ZOFIJA, razmaščevalka masti, predčasno zapustila delo 1 uro, pavšalna odškodnina 79,20 din, sodna Izterjava. 9. BRTCMAN PETER, monter vzmeti, predčasno odšel z dela 3 ure, pavšalna odškodnina 343,90 din, plačal. TOZD STROJNO GRADBENO VZDRŽEVANJE 1. CERPNJAK ALOJZ, strugar, neopravičeno izostal z dela trikrat, zamujal na delo. predčasno zapuščal delo, prenehanje delovnega razmerja, pavšalna odškodnina 2.296,10 din, sodna izterjava. TOZD ENERGIJA 1. FERK JANEZ, polnilec tlačnih posod, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 790,00 din, plačal. DELOVNA SKUPNOST ZA RAČUNOVODSTVO 1. KOMARICA HERBERT, ekonomist, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 710,30 din, plačal. Skupna disciplinska komisija je izrekla tudi 15 opominov, 2 delavca je oprostila, v 3 primerih pa je postopek ustavila. Za pravno službo Sonja Slemnik FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA F1LA STOLETNICA SMRTI AVGUSTA SENOA Ob stoletnici smrti Avgusta Senoa je izdala skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno znamko za 3,50 din. Avgust Senoa je bil književnik (1838—1881). Njegova najbolj znana dela so: Zlatarjevo zlato, Kmečki punt, Diogenes in Varuj se senjske roke. Senoa spada med največje pisatelje hrvatske in jugoslovanske književnosti. Grafična obdelava znamke je delo Andreja Milenkoviča. Znamke je natisnil zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofse-ta v prodajnih polah po 25. Znamke so prišle v prodajo 12. decembra 1981. Istega dne je bil dan v prodajo tudi priložnostni ovitek prvega dne izdaje FDC. PREMIERA NA ZNAMKAH Motivi olimpijskih iger imajo »premiero« na znamkah veliko pred datumom iger. Razloga sta dva: komerciala in propaganda. Tokrat je začel Bezile s priložnostno izdajo šestih znamk in z dvema priložnostnima blokoma. Izdaja se je pojavila v prodaji 14. septembra, teme pa so: tek, boks, kolesarjenje na prvih treh znamkah, medtem ko so na naslednjih treh znamkah in obeh spominskih blokih simbolični motivi. S temi znamkami Belize propagira zimske olimpijske igre 1984 v Sarajevu ln letne v Los Angelesu. Na blokih so tudi besedila z zgodovino olimpijskih iger. Ker so na vseh znamkah simboli zimskih iger, katerih gostitelj Je Sa- Na jasi rajevo, spada ta izdaja v jugoslovansko temo (tema Jugoslavija). JAKCEV PORTRET TITA Pred 38. leti, ko je bila v Jajcu rojena nova Jugoslavija, je član slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ Božidar Jakac prvič portretiral tovariša Tita. To je bil prvi Titov portret. Postal je najbolj znana umetniška upodobitev maršala Tita ne le med revolucijo, marveč tudi po njej. Zal pa se vsa ta leta nihče na naši pošti ni spomnil, da bi jo reproduciral tudi na znamkah. Cesar ni storila domovina, je storila tujina. Demokratična republika Sao Tome in Principe je v počastitev 20-letnice beograjske konference neuvrščenih izdala 14. novembra dve znamki (po 17 Db) in spominski blok (75 Db). Na prvi znamki je reproducirala Jakčev portret Tita iz Jajca, na drugi in na bloku pa Titov portret po osnutku Milana Miletiča. Obe znamki sta natisnjeni v polah po 9, tako da so v prvi vrsti tri znamke z Jakčevo sliko, v zadnji vrsti tri po Miletičevem osnutku, v srednji pa po eden od obeh portretov Tita z vmesno vinjeto, na kateri sta zastavi obeh držav. Pod spodnjo vrsto znamk v poli je napisano »iz spoštovanja do tovariša Tita« z letnicama »1892—1980« med Titovima podpisoma. Celotna izdaja je izšla tudi nezobčana. Poštna uprava je založila še ovitek prvega dne ter anolo-gične razglednice (Tito v admiralski uniformi), v rabi pa je bil tudi žig prvega dne s Titovo sliko. Tako je mala država s portretom iz časov naše revolucije in konference neuvrščenih počastila našega pokojnega predsednika Tita, prvega državnika neuvrščenih. f. u. MISLI ZA NOVO LETO Sodelavec, dajva si moči, da spremeniva stvari, ki jih ne morem sam, spremeniti, in podajva si roke, prijateljstva, složnosti naših fužin! Sprejmiva druge v svojo sredino, nudiva jim bistroumnost, da bodo znali vedno ločiti prve od drugih. Dajva voljo v delu, napredek v učenju in vztrajnost v naporu. Naj spoštujeva junake, občudujeva našo naprednost železarne! Oba dobro veva, da potrebujeva za to: moč globoke vdanosti in velike ljubezni, potrebujeva mladostno navdušenje, bistrovidnost zrele dobe in potrpljenje z novimi, ki jih bova srečala med nama, narediva iz njih dobre fužinarje, ki bodo, ko bova že odšla v pokoj, nadaljevali plemenitost naših jekel. V letu, ki ga nastopamo, širiva mir in sožitje med sodelavci. Da bodo v slogi, in sreči kovali nova plemenita jekla. Naj vsakemu pri njegovem delu zdravje, sreča sopotnik bo! To želim vsem v letu 1982. Viktor Levovnik POPRAVEK IN OPRAVIČILO Slika navadnega delavca se pojavi v časopisu večinoma le enkrat v življenju: ob upokojitvi, ob smrti, pri nas v železarni še ob razglasitvi 35- oziroma 40-let-nega jubileja. Slika in čestitka sta vsakomur lep spomin. Na uredništvu smo ta spomin pokvarili dvema 40-letnima jubilantoma: Francu Adamu in Alojzu Višinskemu, s tem da smo v 23. št. Informativnega fužinarja zamenjali njuni sliki, zato ju prosimo, da napako nam in tiskarni oprostita. Urednik SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV ZA JANUAR 1982 Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec bodo predvimoda predvajali januarja naslednje filme: VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA KONJ, ameriški vestern — do 5. 1. 1982 SREBRNA PUSCICA, ameriška kriminalka — do 5. 1. 1982 SVET JE POLN OŽENJENIH MOZ angleška ljubezenska drama — do 6.1. RIBA, KI JE REŠILA PITSBURG, ameriška komedija — do 7. 1. ZGODBA ČUVAJA PLAZE, nemška erotična komedija — 24. 12. do II. 1. 82 PROJEKTIL X, ameriški špijonski film — 28. 12. do 13. 1. ZBOGOM, LJUBEZEN, ZBOGOM, italijanska ljubezenska drama — 1. 12. do 1. ZNAK RDEČEGA ZMAJA, hong-konški karate — 2. 12. do 1. TA AMERIKA I. — ameriški dokumentarni film — 5. do 18. 1. DOMOV PRED POLNOČJO, angleška ljubezenska drama — 6. do 20. 1. LJUBI, LJUBI, GLAVE NE IZGUBI, — domača komedija, 8. do. 19. 1. VELIKA IGRA, ameriški triler — od 8. do 19. 1. VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA, poljska risanka — 8. do 17.1. VELIKI BOKSAR, hongkonški karate, 9. do 24. 1. TA AMERIKA II., ameriški dokumentarni film — 12. do 25. 1. Železni KRIZ, ameriški vojni film — 14. do 26. 1. CRNI PANTER, hongkonški karate — 20. 1. do 4. 2. TEREZINO TELO, italijanska komedija — 20. 1. do 2. 2. TETOVIRANA ZVEZA, hongkonški karate — 20. 1. do 2. 2. ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL, hongkonški karate — 20. 1. do 7. 2. Na zdravje ZEMLJA, IZGUBLJENA V CASU, ameriški pustolovski film — 15. do 28.1. RESNIČNE ZGODBE V., nemška drama — 27. 1. do 11. 2. Koroški kinematografi Prevalje ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavcem tozda stroji in deli za izkazano pozornost in lepo darilo, ravnatelju pa za lepe poslovilne besede. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Franc Krautberger ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem ravnatelju, sodelavcem in sindikatu TOZD valjarne za izkazano pozornost. Vsem želim še veliko uspeha in srečno 1982. Peter Prikeržnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD stroji in deli za lepa darila in izkazano pozornost. Vsem želim še naprej veliko uspehov in srečno novo leto 1982. Leopoldina Jehart Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnlk v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kem, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Sodobni samski dom ob Suhi j________________________________ ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem na žagah, vodstvu TOZD stroji in deli in sindikatu za izkazano pozornost in darilo. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Olga Bur jak ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd stroji in deli za lepa darila in izkazano pozornost ter OO sindikatu in delovodju. Vsem želim veliko uspeha pri delu in srečno novo leto 1982. Marija Ledinek ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Val'rije Ikovic se lepo zahvaljujeva za darovano cvetje in izraženo sožalje vsem sosedom, sodelavcem in TVD Partizanu Ravne. Sinova Rafko in Janko z družinama ZAHVALA Vsem, ki ste naši dragi ženi, mami in bici Jožefi Kotnik darovali cvetje in vence, se z besedami in pesmijo poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Se posebej se zahvaljujemo župnikom za pogrebni obred in sosedom za pomoč v teh najtežjih dneh. Žalujoči: mož Ludvik, otroci Ludvik, Jožek, Franček, Milan in Lizika z družinami. Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, OS Prežihov Voranc, Ravne, F. Rotar, F. Rudolf, Z. Strgar.