SCUOI* PRIMA CEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 35(1169) Čedad, Četrtek, 11. septembra 2003 Predsednik deželnega sveta Tesini an odbornik lacop na našem gorskem prazniku Matajur je naš simbol V nediejo je biu parvo posvet, potle na varhu maša v dveh jezikih, popudan pa folklora an dobra voj a Deželni odbornik Franco lacop z beneškimi župani an upravitelji Biu je liep gorski praznik v nediejo na Matajurju. Zbralo se je kar dobro ljudi iz vsieh dolin, iz Furlanije an tudi iz Drežnice, Kobarida an drugih bližnjih vasi, kjer imamo dosti dobrih prijateljev. Paršlo je puno šindakov an lokalnih aministratoijev iz naših dolin, paršli so vesoki predstavniki Da- žele Furlanije-Julijske krajine, ki so pokazal de so nam blizu an de so jim naši problemi par sarcu. An še po varhu sivo jutro se je počasi odparlo an popudan je Matajur kralie-vau v soncu an se spogledavu s Krnom, Stolom, Kaninom an drugimi vrhovi okuole. beri na strani 6 Začenja se novo šolsko lieto Ka’ nam pravejo številke naših šuol Za vse uCence, za profesorje an za vse tiste, ki dielajo v Suoli tel tiedan je poseban. ZaCnejo spet (kajšan parvi krat) tisto dugo dirko, ki je samuo ’na etapa svojega življenja. Vaja za uCence, predvsem. Takuo, priet ku povemo an komentamo številke telega novega šolskega lieta, voščimo predvsem njim, an potlé tudi drugim, dobro an ne previe težkuo dielo. Številke nam an lietos pravejo tisto, kar so nam poviedale v zadnjih caj-tih: naše šuole preživijo, kajšne imajo kakega otroka vic ku lan, druge pa manj, samuo špietar-ska dvojezična Suola rase (lietos vartac an osnovna Suola bota imiela vsega kupe 205 otruok). Podatke, ki nam jih je dau inštitut, ki uključuje vartace, osnovne šuole an srednje šuole Nadi-ških dolin, kažejo, da si-tuacjon ni dramatična, pa tudi lahka ne. (m.o.) beri na strani 7 Scuola di ballo (Eas^ & country® ORGANIZZA a ZIRACC0 Dl REMANZACC0 presso la “SALA DELLA COMUNITÀ”’ Via Stradoni n.9 CORSI DI BALLO PER PRINCIPIAMI! USCIO - LA71N0/A. - BALU DI GRUPPO INIZIO CORSO: MARTEDÌ’ 30 SETTEMBRE 2003 ore 21.00 SALSA YMERENGUE INIZIO CORSO: VENERDÌ’ 30 OTTOBRE 2003 ore 21.00 I corsi comprenderanno 10 lezioni di due ore ciascuna per un totale di 20 ore, con frequenza di un solo giorno alla settimana LE ISCRIZIONI Al CORSI DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA ALLO 0432/683507 OPPURE 340/6816008 ENTRO E NON OLTRE IL GIORNO 27 SETTEMBRE 2003 I corsi saranno tenuti da Maestri con oltre 23 anni di esperienza nel settore del ballo sociale SCEGLI LA SERIETÀ’ E LA PROFESSIONALITÀ’, SCEGLI LA SCUOLA DI BALLO EASY & FUNNY NEMAMDSUxl Pari opportunità perla montagna E’ stata una festa della montagna ricca di significato quella di quest’anno sul Matajur. In primo luogo perché si è svolta all’insegna della reale tutela della montagna a cui la nostra comunità è fortemente attaccata come hanno dimostrato le oltre 1300 firme raccolte in breve contro la collocazione del radar meteorologico. Aver vinto quella battaglia dimostra “che la coesione e l’attaccamento alle proprie radici ed ai propri simboli sono strumenti di affermazione” ha sottolineato Antonio De Toni, portavoce del comitato Radar no grazie - Radar ne hvala. E inoltre perchè la Regione, tramite il Resini e l’assesso-reTaébp, ha inteso darci un segnale nuovo. segue a pagina 6 Kanalsko dolino obiskale številne uradne delegacije Ljudje morajo ostati V pričakovanju konkretnih vladnih ukrepov in sredstev ~ naroči se na naš tednik Tesini in Moretton na srečanju z občani in župani Ukev in Kanalske doline Dela v Kanalski dolini v Ukvah, Kuku, Naborjetu in drugih, od poplave prizadetih krajih, se nadaljujejo s polno paro. O tem objavljamo daljši intervju z Zupanom Nabo-ijeta in Ovčje vasi Aleksandrom Omanom na peti strani. Veča pa se tudi solidarnost in v teku so politične akcije, obiski in mnogi razgovori. Pričakujejo, da bo predsednik vlade podpisal odlok za izjemno stanje in da bodo pristojne ustanove namenile konkretna sredstva tako za najnujnejše posege kot za obnovo. Predsednik deželne vlade Riccardo Illy in podpredsednik Gianfranco Moretton sta se zahvalila velikemu doprinosu in delu brez urnikov prostovoljcem civilne zaščite, gasilcem, gozdnim Čuvajem in pripadnikom varnostnih sil. (A.M.) beri na strani 5 tednik Slovencev videmske pokrajine Četrtek, 11. septembra 2003 Parte un nuovo bando per la presentazione di domande a sostengo dei progetti relativi alla realizzazione di nuovi posto letto tramite le attività di bed & breakfast e affitto case-vacanza. I territori interessati sono quelli su cui operano l'Open Leader di Pontebba, il Torre Leader di Tarcento e il Natisone Gal di S. Pietro al Natisone, quest'ultimo comprendente i nove comuni dell'ex Comunità montana. I beneficiari dei finanziamenti sono le persone fisiche proprietarie di immobili che intendano avviare un'attività di tipo non professionale. Sono ammissibili le spese per la manutenzione straordinaria e la ristrutturazione di beni immobili, la realizzazione, l'adeguamento e la straordinaria manutenzione di impianti, le attrezzature, compresi i programmi informatici, gli arredi normalmente richiesti per l'esercizio dell'attività, le spese tecniche Bed & breakfast e case-vacanza, un nuovo bando nel limite del 12% delle sole spese ammissibili per l'esecuzione dei lavori, le spese per il rilascio di fideiussioni bancarie o assi-curative direttamente colle- gate all’esecuzione dell'intervento finanziato, l'iva per i soggetti che in domanda dichiarino di non poterla recuperare. Il contributo massimo non potrà superare i 25 mila euro. I facsimili per la presentazione delle domande possono essere ritirati presso le sedi dei Comuni del territorio interessato. Le domande devono pervenire alle sedi dei tre Gal a partire dal 16 settembre ed improrogabilmente entro le 12 di venerdì 14 novembre. Le domande inviate a mezzo servizio postale (spedite entro il 14 novembre) dovranno pervenire entro i 15 giorni successivi alla data di scadenza (farà fede il timbro postale). Se l’iniziativa avrà successo, sul confine con la Slovenia avremo un regime molto più soft. Il ministero degli esteri italiano alla prima riunione con i partners europei intende infatti proporre l’introduzione di un unico controllo sui confini internazionali con la Slovenia. Il controllo verrà quindi Un confine più soft affidato esclusivamente agli organi di polizia o italiani o sloveni. Il ministro Franco Frattini sosterrà questa proposta per tutti i confini con i paesi che il prossimo maggio entreranno nell’UE. Oltre a ciò prevederanno anche il passaggio del confine nei valichi di seconda categoria con la sola carta d’identità. Lo ha comunicato, come scrive il quotidiano Primorski dnevnik, il direttore generale della Direzione per le questioni europee della Farnesina Paolo Pucci di Benisischi, nei giorni scorsi in un incontro a Nova Gorica. ima Stojan SpetiC Skušajte ga razumeti. Bos, s poletno odprto srajco na trebuščku, udobno zleknjen v naslanjaču ima pred seboj britanska novinarja, ki sta odkrito konzervativca. NiC skupnega z liberalci iz “Economista”, jasno? Z njima je prijetno kramljati, brez zavor notranje cenzure, ki se ji pravi previdnost in olika. Italijanski Časnikarji? “Sami komunisti, vsaj 80%.” Opozicija: “Nedemokratična, proti Italiji.” Sodniki? “Psihološko moteni. Umsko omejeni. Antropološko drugačni od Človeštva.” Berlusconiju je ušlo, kakor poletni hudournik po nalivu. Ni se veC mogel obrzdati in je konCno povedal, kaj zares misli. Poznejši demanti je kajpak vreden kot lanski sneg. Da je najbogatejši Italijan in - tudi po naši krivdi - predsednik vlade obseden s sodstvom, ni skrivnost, navsezadnje se je prav pred njim zatekel v politiko. Vendar je tokrat jasno povedal, kaj misli o pravni državi. Zanj pravice ni, Ce je ne kupiš. Ni torej naključje, da so mu v Milanu sodili zaradi podkupovanja sodnikov. Ce pa je sodnik, ki verjame v zakone in ostaja neodvisen, potem je jasno kot beli dan, da z njim nekaj ni v redu. Nepodkupljiv je neizbežno nor. Antropološko nekaj drugega kot Človek: morda osel, opica, nadležna osa, škorpijon. Berlusconi je s svojo izjavo jasno povedal, da ga ustavna delitev oblasti v italijanski demokraciji ne briga. Pravzaprav je niti ne pozna. Pa tudi sicer, saj je rekel, da je italijanska ustava “sovjetska”. Zakaj naj bi jo torej spoštoval? Se res, da tisti starec na Kvirinalu nerga in svari, da je ustava še vedno aktualna in živa. Pa kdo ga sploh še posluša? Naj le govorici, kar se mu zljubi, le da podpiše zakon o televiziji, ki bo za vekov veke zapečatil Njegovo podjetniško premoč. Ce je že tako mislil o delitvi oblasti, pravni državi in samostojnosti sodstva, zakaj se je tako grobo odvzal šele sedaj? Saj ni mogoče, da bi izgubil nadzor nad samim seboj. Tudi v evropskem parlamentu ga ni, ko je psoval poslance in nemškega socialdemokrata užalil s prispodobo o “ka-poju”. Ne, On ve, kaj dela. Sodnike je vsesploh užalil v trenutku, ko so mu jo zagodli tudi v Turinu. Tu so v zaporu zaslišali “kronsko pričo” o podkupljivosti Prodija, Dinija in Fas-sina med privatizacijo srbskega Telekoma in prišli do zaključka, da je Igor Marini navaden lažnjivec. In z njim tudi tisti, ki so ga baje navdihovali ali prisegali na njegovo verodostojnost. Shizofrenično zadržanje desnice je namreC prav v tem, da ogorčeno za-vraCa vsak poskus sodstva, da bi se lotilo nečednih poslov njihovega Gospodarja, Ce pa ne dokažejo krivde opozicije, potem ni veC nobenega dvoma, da z njimi nekaj ni v redu. Temu po domaCe pravimo, da si nekdo želi “režimskega sodstva”, ki uboga samo na ukaze oblasti in temu primemo razsoja. Ce bi turinski sodniki izjavili, da Marini govori resnico in so torej Dini, Prodi in Fassino bili podkupljeni z umazanim denarjem Slobodana Miloševiča, bi jih desnica vsevprek hvalila in s prstom kazala nanje kot primer neodvisosti in pravičnosti. Zakaj shizofrenija? Ker v isti sapi, ko zatrjuje, da so sodniki “umsko omejeni”, Berlusconi ovaja sodstvu Piera Fassina, ker je na festivalu Unita’ dejal, da je Marinijev “sufler” v Palaci Chigi. MaCka, ko ji stopiš na rep, zamijavka. In Berlusconi je takoj tožil Fassina zaradi obrekovanja in zahteval moralno odškodnino veC milijonov evrov. Seveda si to lahko privošči, saj je prej poskrbel zase. Njega namreC nih-Ce ne more ovaditi sodišCu, zato lahko po mili volji žali ali obrekuje. Ima namreC posebno imuniteto. In je maziljen. Protislovja v slovenski ljudski stranki Minister za kmetijstvo in predsednik Slovenske ljudske stranke Franci But V komentarju Dela beremo zanimivo razmišljanje okoli usode ljudske stranke in njenega vodje, sicer ministra za kmetijstvo Francija Buta. Komentator ugotavlja, da ljudska stranka že dolga leta nekako lebdi med oblastjo in opozicijo. Zdaj so menda s to stranko spet neki problemi, predsednik But bi se poslovil s tega položaja, a ni Cisto prepričan v to, strankini zakulisni režiserji pa naj bi mu omogočili vsaj to, da ostane minister do konca mandata ali odide v evropski parlament. Ljudska stranka bi lahko bila najmočnejša stranka na Slovenskem, saj ima potencialno najveCjo volilno osnovo, vendar je vseskozi v nekakšnem krcu, ki se ga ne da definirati kot pretirano notranje “mnogovladje” - preveC babic pri detetu, to pa celo zelo hitro hira. Posledice so katastrofalne, saj naj bi po najnovejših anketah za SLS navijali samo še trije odstotki Slovencev in strankina kriza je veC kot oCitna. Postavlja se torej vprašanje, zakaj je stranka v nekakšni permanentni krizi že od Podobnikovega obdobja naprej, a ves Cas na oblasti, predvsem okoli agrarnega sektorja, ki je postal najveCji požiralec javnega denarja. Dejstvo je, da se je ta stranka (prc)dolgo igrala z zaupanjem ljudi, Čeprav so Slovenci po naravi konservativni in zlepa ne spremenijo svoje politične odločitve ali orientacije. Butov odhod izza krmila stranke tako ne bo nic tragičnega, vendar pa le nov Clen v verigi samodegra-dacije nekega pomembnega političnega subjekta na Slovenskem, za katerega je dovolj prostora in ljudi, Čeprav stranka doslej ni uspela zbrati skupaj zadostne intelektualne elite. SLS manjka nekakšna notranja ustava, ki bi regulirala demokratične procese odločanja in bi na ta naCin stranko lahko dvignili na višjo politično raven; ima pa skupine in skupinice vplivnežev, ki delujejo v zakulisju in tako onemogočajo tvoren javni dialog. SpriCo povedanega se postavlja vprašanje, kakšna bo strategija stranke ob bližnjih volilnih preizkušnjah (evropske prihodnjo pomlad in parlamentarne prihodnjo jesen). Kaže, da za evropske volitve ne bo nastal kartel desnosredinskih strank, tako da bi znala ljudska stranka nastopiti sama sicer v širši povezavi s pomladnimi strankami. Vprašanje pa je, kako bodo volilci razumeli takšno potezo: biti vladna stranka in se povezovati z opozicijo. Cez nekaj mesecev bomo dobili jasen in nedvo-mljiv odgovor, (r.p.) La stagione del regionalismo Programma di lavoro La riforma fiscale e sanitaria e le modifiche costituzionali in materia di regionalismo. Sono queste le priorità del governo sloveno, definite nel recente vertice della coalizione della maggioranza che sostiene il governo Rop. Intanto sono stati resi noti i dati relativi allo sviluppo regionale in Slovenia. Dalla relazione del gqvemo emerge che il rapporto tra la Slovenia centrale più sviluppata ed il Pomurje, la regione ai confini con l’Ungheria più in difficoltà, è di 1,95:1 e per questa ragione gli aiuti, cal- colati in base alla popolazione, è di 2:1. Con questa finalità sono stati investiti quest’anno 77 miliardi di talleri. Incontri al vertice Si è intensificata negli ultimi tempi l’attività diplomatica della Slovenia. La settimana scorsa abbiamo riferito della vista del presidente Illy. Prima di lui aveva incontrato i vertici politici sloveni la ministra degli esteri spagnola Ana Pala-cio. Poi è stato a Lubiana il presidente del parlamento i-slandese Hallidor Bloendal. In questi giorni hanno visitato la capitale slovena il ministro per l’agricoltura del Lussemburgo Fernard Bodened ed il governatore della regione di Salisburgo Franz Schausberger. Senato accademico L’università del Litorale a Capodistria il 4 settembre scorso ha costituito il senato accademico costituito da 23 membri (otto sono donne) in rappresentanza del corpo docente e dei ricercatori nonché degli studenti. Il senato sarà guidato dalla dott. Lucija Cok, ex ministro dell’istruzione, fino all’elezione del rettore che dovrà avvenire entro la fine dell’anno. E il settimo giorno... Con l’arrivo dei grossi colossi della distribuzione anche in Croazia si è avviato l’iter per modificare l’orario dei negozi prevedendo l’apertura dei centri commerciali anche la domenica. Ma la chiesa cattolica è scesa in campo con grande determinazione e per sostenere il suo no all’apertura domenicale ha raccolto in breve tempo 300 mila firme che sono state consegnate al premier Ivica Račan. Non più di 20 mm Mentre ancora non sono chiare le decisioni del Ministero della difesa sloveno rispetto al servizio di leva e cioè se eliminarlo definitivamente anzitempo per lasciare il posto ai militari di professione e volontari, sono entrate in vigore nuove regole sul servizio militare. Le novità riguardano i sistemi di comando, l’organizzazione ma anche l’uniforme (da ora in poi i soldati potranno partecipare ai riti religiosi in divisa) e l’aspetto esteriore dei militari. Finora era loro consentito portare barba e baffi a patto che fossero curati e tali da non creare impedimento indossando le maschere. Ora invece le regole sono più severe: i peli di barba e baffi non possono essere più corti di 5 e più lunghi di 20 mm. Četrtek, 11. septembra 2003 Due settimane al mare a scuola di sloveno A Portorose lezioni sui banchi ma anche attività alternative L'estate è, per eccellenza, il periodo dedicato alle vacanze. Ma perchè non unire l'utile al dilettevole e passare due settimane al mare imparando lo sloveno? E' probabilmente questo il punto di forza dei corsi estivi di sloveno sul Litorale, organizzati dal Centro di Ricerche scientifiche di Capodistria e dal Centro di Insegnamento Modra. Quest’anno i corsi si sono svolti dal 28 luglio al 10 agosto a Portorose, per il decimo anno, e hanno accolto 48 partecipanti provenienti da tutto il mondo. Gli studenti, di un'età compresa tra i 14 e i 60 anni, frequentavano i corsi per i motivi più svariati: alcuni erano figli di emigranti sloveni, altri si trovavano in Slovenia per motivi di lavoro o perchè sposati con sloveni, altri ancora lavoravano come traduttori presso gli uffici della Comunità Europea. Le diverse occupazioni e provenienze hanno di cer- “Zakaj se učiš slovenščino?” To so nas vprašali na začetku tečaja. Odgovor za me je bil naraven: “Ker sem od slovenske manjšine v Italiji!". Sem mislila tudi, da to je bil edini odgovor. Na tečaju pa sem odkrila, da v Italiji in v velikih tujih državah živijo mnogi ljudje, ki imajo svoje korenine v Sloveniji. Čudno je, ampak na njih nisem poprej nikdar razmišljala, zato, zvedeti kako je velika naša “družina” je bilo zares veliko začudenje. Govorim o družini, ker mislim, da čeprav smo prišli iz 15 različnih držav, biti skupaj v Portorožu in se učiti slovenščino je bila močna zveza. Tudi podžupan Pirana, ko nas je sprejel prvi večer, je rekel: “Dobrodošli! Kdor pride v Slovenijo se učiti slovenščino je naš prijatelj! Tukaj živijo skupaj Slovenci in Italijani, in vsi mi smo zelo ponosni in srečni, ker v našem mestu sta dve pomembni kulturi”. To je moj najlepši spomin tečaja: na lektoratu, ko smo skupaj zapeli, ali smo se smejali in zgrešili na plesnih delavnicah, sem imela vedno isti lep občutek: sem bila v tuji državi, ampak čutila sem se doma. Michela Predan i to contribuito a creare un clima stimolante, mentre la medesima condizione di studenti tendeva a porre in se- condo piano le differenze a-nagrafiche, favorendo una grande complicità. Dopo un test per verifica- re le conoscenze di ognuno, gli studenti sono stati divisi in 4 corsi. Le lezioni si svolgevano tutte le mattine presso il Dijaški dom, dove la maggior parte degli studenti alloggiava. Nel pomeriggio era possibile frequentare ulteriori corsi e essere seguiti nella compilazione dei compiti a casa, oppure passare alcune ore di relax in spiaggia. Dopo cena erano previsti laboratori di ballo folklori-stico, canto, cinema, teatro e poesia, nell'ambito dei quali hanno avuto luogo anche gli incontri con famosi artisti sloveni, quali il concerto del cantautore MEF, la proiezione del film “Kruh in mleko” alla presenza del re- gista lan Cvitkovič e la serata con Aleš Šteger, poeta e organizzatore del festival "Dnevi poezije in vina" di Medana. Dopo tale attività, per chi non era stanco, c'erano i molti locali di Portorose, spesso animati da concerti dal vivo. Oltre all'attività didattica sono state anche organizzate alcune escursioni, quali la gita in barca sul litorale, la visita di Izola e la gita a Gorizia e Caporetto, durante le quali gli studenti hanno potuto apprendere alcuni avvenimenti della storia slovena. La cerimonia conclusiva del corso ha avuto luogo presso il museo di Capodistria, dove gli studenti si sono esibiti in danze e canti assieme a gruppi folkloristici e a complessi musicali locali. La serata ha visto avvicendarsi sul palco vecchi e nuovi studenti, così come molte delle persone che in questi dieci anni hanno collaborato all'organizzazióne dei corsi estivi di sloveno sul Litorale. A Portorose non solo lezione sui banchi, dunque, ma anche attività alternative e ricreative, attraverso le quali si è potuto entrare in contatto non solo con la lingua, ma pure con la cultura, la storia e il territorio sloveno, oltre alla possibilità di conoscere e confrontarsi con persone provenienti da tutto il mondo! (m.p.) S. Pietro al Natisone - Speter Beneška galerija SARA CONTI mostra personale osebna razstava vernice - otvoritev sabato - v soboto 13.09.2003 alle - ob 18.30 Parteciperà - Nastopil bo duo Bront-Taviano A Mezzana l’incontro di arte e natura “Arte nella natura” è il titolo dell’interessante esposizione permanente di opere artistiche all’aperto che verrà inaugurata domenica 14 settembre alle Ila Mezzana, nel comune di S. Pietro al Natisone. L’iniziativa è dell’amministrazione comunale, della Provincia di Udine e del Club Unesco di Udine. Saranno un gruppo di artiste a presentare le proprie installazioni, coinvolte dalla bellezza del luogo. La piccola frazione di Mezzana verrà quindi trasformata in una sorta di unica e speciale galleria d’arte, protagonisti gli alberi, le piccole radure, i boschi, le rocce, i muri e le case del borgo. Gl interventi, realizzati con materiali in gran parte naturali, spesso trovati sul posto, saranno proposti da Luisa Cimenti, Alpina Della Martina, Lucia Forabosco, Franca Morandi, Lia Nimis, Maria Grazia Paderi, Valentina Paganello, Vera Paolet-ti e Marialuigia Valtingojer. Le opere sarano destinate a dissolversi con il tempo ed a ritornare alla terra, un modo per sottolineare la sotto-missione dell’uomo al ciclo eterno delle stagioni e della natura. Nell’occasione dalle 10.30 funzionerà un bus gratuito da Ponteacco. “Oltre confine” a Cividale Verrà presentato venerdì 12 settembre nella chiesa di S. Maria di Corte, a Cividale, il libro della professoressa Livia Cremonesi “Oltre confine”. La figura e l’opera dell’autrice, che sarà presente, verranno illustrate dal professor Guglielmo Cerno. L’iniziativa è dell’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici. Benečija v Zgoniku Občina Zgonik je organizirala v petek, 12. septembra lepo prireditev posvečeno najnovejšemu ustvarjanju v beneškem narečju. Večer se bo odvijal v vinoteki v Zgoniku ob 20.30. Oblikovali ga bodo mlada pevska skupina “Beneške korenine” ter pesniki in pesnice iz Benečije, ki bodo prebrali in komentirali svoje pesmi. Naši paglavci Ivan Trinko ČAKANJE - 4 “Naše prase gre, naše prase bre!” vzklikne radostno Vanček in se od veselja prekucne po trati, potem pa urno zbeži proti došlecem. “Kdo ve, ali gre z njimi nas tata?” je vzdihnila Katri-ca. “Ali gre tata, Katica!” je vprašal malček. “Pride, pride, zna biti, da pride s prasetom.” “S plasetom plide”... Kviii, kviii... kviii, kvi-ii... se je približalo. Vanček je skakal okoli ži-vinčeta in ga dražil; prase je pa godrnjalo, upehano in začudeno. Zivince in z njim poslednji “Cedajci” so šli mimo. Samo Katričinega tate in Jo-škinega Zefa ni še bilo. Jo-škin Zef je bil vedno zadnji, ker je zastajal po vseh krčmah. Čakal ga pa ni nihče. “Ah gre naš tata?” vpraša deklica mimoidoče. “Ali gle naš tata?” ponovi bratec. “Pride, pride počasi. Ustavil se je za krajem; truden je.” “Kdaj plide?” “Ne pnde še; pride, ko bo mogel. Pojdita domov. Ne čakajta, da ne bosta sama tukaj. Noč bo!” Vsi so šli mimo. Ostala sta sama bratec in sestrica. Katrica je bila nekoliko vznemirjena in splašena, bratec je začel jokati. Sonce se je bilo že skrilo za goro; nebo je še živo gorelo na za-padu, a v dolini je postajalo temno. Mrak in osamelost sta vidno vplivala na mala čakalca. ‘Tata!... tata!... tataaaa!” je klicala v gluho prostornost deklica, toda odziva ni bilo. Na okoli je bilo vse tiho. Samo ptice so frfotale in čivkale med kostanjevim vrho-vjem in po grmovju. Pripravljale so se spat. Mrak je že nastopal in hladno je postajalo. Iz vasi v nasprotni gori, kjer se cerkovniku vedno mudi, je zadonelo večerno zvonenje. “Tata!... tata!... taaata..!” Pa tate ni bilo slišati. Rečica je v dolino enolično šumela. Po cesti je drdral voz in voznik je z bičem pokal. Od Matajurja je zavzela mrzla sapa in kostanje-vje je zašuštelo. Malček je jokal in ponavljal. “Glemo domov! Glemo domov!” ‘Tata!... tata!... taaataaa! Ali že greste?” je žalostno klicala deklica. A tate ni bi- lo. Deklico je prijemal strah. Zakaj ni tate? Vsi so prišli, kje je naš tata? Saj ne hodi nikdar tako pozno! Nekaj nezavednega ji je stiskalo majhno srce in mo- tna slutnja Bog zna kakega zla jo je hudo vznemirjala. “Tata!... taaataaa!... taaataaa!” je zaklicala na vse grlo. Pa tate ni hotelo biti. Katica ni mogla več vztrajati. Strah jo je bilo samote in noči. Prijela je bratca za roko in se žalostna in preplašena pobrala z njimi navzgor proti domu. Iz vsakega grma je nekaj zijalo vanjo. Ni več mislila na rutico, na predpasnik in na smokve. •Nekaj neznanega in groznega ji je planilo na dušo in potisnilo v ozadje vsako drugo misel in predstavo. Tudi ona je začela jokati. - gre naprej - Četrtek, 11. septembra 2003 4 Votata la risoluzione proposta da Michl Ebner Da Strassburgo sì alle minoranze In seduta plenaria, il 4 settembre scorso, il Parlamento europeo ha approvato con la maggioranza dei voti (432 a favore, 27 contrari e 21 astenuti) una risoluzione sulla differenza linguistica e le lingue regionali o minoritarie nell’Unione Europea, proposta dall’eurodeputato sud-tirolese Michl Ebner. Il documento, votato dopo un lungo e paziente lavoro con tutti i gruppi parlamentari alla ricerca del consenso, era stato presentato da Ebner il 20 maggio di quest’anno. La risoluzione prende le mosse dall’esperienza sud- tirolese dove, ha affermato, si parlano tre lingue: tedesco, italiano e ladino. Proprio questo esempio dimostra che le lingue di minoranza non rappresentano un problema per l’Europa e che al contrario vanno considerate come un’opportunità, un valore aggiunto. Spesso, ha sostenuto Ebner, queste lingue rappresentano ponti tra diverse culture e sono dunque utili al processo di integrazione europea. La risoluzione tra le altre cose invita l’UE ad i-stituire un’agenzia per la diversità linguistica e la Commissione europea a Costruire ponti tra diverse culture nell’UE Viviane Reding Far parte dell’Unione Europea non significa rinunciare alla propria cultura nazionale. Anzi nell’UE è importante mantenere la ricchezza culturale dei singoli paesi e conservare le differenze culturali che rappresentano la tessera di un unico mosaico. Ciò che noi facciamo è costruire ponti tra diverse culture. E’ quanto ha affermato Viviane Reding, membro della commissione europea per la cultura e l’istruzione, nei giorni scorsi in visita in Slovenia su invito dei ministri dell’istruzione e della cultura rispettivamente Slavko Gaber e Andreja Rihter. La commissaria ha anche rassicurato la Slovenia che con l’adesione all’unione non solo non perderà la sua specificità culturale, al contrario diventerà ancora più importante ed avrà occasione di farsi conoscere meglio. Nell’intensa due giorni slovena Viviane Reding ha avuto molti incontri con i rappresentanti del mondo dell’istruzione a tutti i livelli, da quello elementare a quello scolastico, ha incontrato organizzazioni giovanili, esponenti dei partiti e diplomatici. E’ stata naturalmente ricevuta anche dal premier Anton Rop e dal ministro degli esteri Dimitrij Rupel. Il suo giudizio sull’istruzione slovena e sulla qualità delle scuole, nonché sulla loro partecipazione ai programmi europei è stato lusinghiero. La commissaria europea ha avuto anche modo di constatare come vengono rispettati i diritti delle minoranze in Slovenia visitando il Ginnasio con lingua d’insegnamento italiano a Capodistria e la scuola elementare italiana di Pirano. predisporre un programma specifico per finanziare progetti per la promozione delle lingue minori o regionali. Nel vivace dibattito è intervenuta Viviane Reding, commissario per la cultura e l’istruzione, che ha espresso le perplessità della commissione sia riguardo l’agenzia per la diversità linguistica e lo studio delle lingue perché, ha affermato, sarebbe necessario uno studio preliminare per verificare se il progetto è realizzabile, sia riguardo un programma specifico. Perplessità a nome dei popolari europei sono state espresse anche dall’eurodeputata spagnola Theresa Zabeli, mentre la proposta è stata sostenuta dall’eurodeputata greca del gruppo socialista Myrsin Zorba, vicepresidente del comitato consultivo del parlamento europeo per le lingue minoritarie che a questo proposito si è richiamata anche all’art. 3 della bozza della nuova costituzione europea. Sostegno alla proposta di Michl Ebner è venuta anche dal gruppo liberale a nome del quale è intervenuto il catalano Joan Valié. Va detto infine che la risoluzione non ha carattere obbligatorio, tuttavia rappresenta senz’altro una forma di pressione sulla Commissione europea. E dunque è stato indubbiamente compiuto un passo avanti sulla lunga strada della protezione e dell’affermazione delle lingue minori o regionali e della pluralità linguistica. ZELENI LISTI Ace Mermolja Iz dolžnosti ali zanimanja? Prejšnji teden je bil zame dokaj intenziven. Po tragediji v Kanalski dolini, ki ji sledim kot novinar prav za Novi Matajur, sem na Tržaškem in v Lipici pri Sežani sledil manj travmatičnim dogodkom. Vsekakor so pomembni. Tako sem najprej (v sredo, 3. septembra) prisostvoval otvoritvi letošnjega pisateljskega srečanja Vilenica in srečanju s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi lucidni 90-letnici. Ko so se pesniški in pisatelji pričeli zbirati, sem dobil potrdilo svojemu predhodnemu vtisu: v Vilenici nimam kaj dosti iskati. Primorski in zamejski pisatelji, ki smo se udeleževali prvih srečanj že pred kakimi 18 leti, nismo več zanimivi. Organizatorji Vilenice se ne obračajo niti na slovenske kulturne organizacije v Italiji in vabijo italijanske književnike, ki niso, razen kake manjše izjeme, posebno znani. Dogajajo se večeri, o katerih skorajda ne vemo itd. Kaj bi lahko ob tem “tavanju" rekli, ko pa sta v Trstu in v Ljubljani pravkar izšli kar dve knjigi (v slovenskem prevodu) Claudia Magrisa? Vilenica izgublja krila in z njimi polet. Nadalje sem v petek, 5. septembra prisostvoval otvoritvi letošnje Drage in sledil predavanju na novo imenovanega konzula v Trstu Crtomira Špacapana. Govoril je o vstopanju Slovenije v Evropo, kar je bilo tudi osrednja tema letošnje Drage. Mi- mo predavanja, diskusije in tudi mimo dejstva, da sem sledil le enemu popoldnevu prireditve, se me je oprijel občutek, da je po eni strani Draga potrebna, ker je diskusija potrebna. Po drugi strani pa se nisem mogel izogniti drugemu občutku: Draga ostaja generacijsko vezana na svoje obiskovalce in svoje občinstvo, ki ostaja zvečinoma iz leta v leto isto. Skratka, Draga potrebuje novega zagona. Izginila je teža prireditve, ki je bila v obdobju SFRJ “zatemnjena" in skoraj “prepovedana" (organizatorji več let niso predhodno omenjali imen nastopajočih). Resnici na ljubo je Draga doživljala različne trenutke, bila pa je nesporen forum diaspore. Danes to ne more več biti in da ne postane le navada, bo morala najti nov smisel lastne "biti”. V nedeljo, 7. septembra sem odšel na vsakoletno komemoracijo na Bazoviški gmajni. Iz očitnih razlogov (vmes je bilo treba tudi kaj narediti) nisem bil na ostalih prireditvah v sklopu Bazovice. Sel pa sem, kot skoraj vsako leto, na gmajno pred spomenik Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih v Bazovici fašisti ustrelili potem, ko je posebno sodišče izreklo smrtno kazen. Proces je bil farsa in obtoženi že vnaprej obsojeni. Sodišče je bilo posebno, ker je delovalo v imenu režima in ne zakonov. Moram priznati, da sem se mnogokrat odpra- vljal na omenjeno komemoracijo bolj iz dolžnosti kot pa iz zanimanja. Prevečkrat so globlji smisel proslave prikrili rituali in govori, ki so v različnih variantah ponavljali isto. Tokrat pa ni bilo tako. Novost je bil pozdrav Da-mira Murkoviča v imenu Hrvatske zajednice in “nova" sta bila govora Patrizie Vascotto v italijanščini in Jurija Paljka v slovenščini. Laičen in v najplemenitejšem smislu ilumini-stičen nastop italijanske govornice ter pristno krščansko zabeležen govor slovenskega govornika sta bila sveža po jeziku, pristopu in po vsebini. Oba govornika sta razbila kalupe, izpostavila sta svoje misli in dušo ter prisotne privabila k razmišljanju. Namesto bolj ali manj spretno stkanih fraz, smo v Bazovici poslušali sveža in blesteča eseja ženske in moškega s pesniško dušo ter z občutljivim družbeno-poliji-čnim posluhom. Ko sem odhajal, sem si rekel: “Če se želi, se da”. Nič ni namreč bolj odtu-jujočega od vrednosti in vrednot, kot je to priložnostna retorika. Če pa se organizatorji potrudijo in najdejo imena, ki niso za proslave najobičajnejša, se lahko komemoracija spremeni v notranji samogovor in v hkraten dialog z govornikom. Treba je dati besedo tudi tistim, ki ne”padejo” kar tako na misel, ker so oddrdrali na desetine govorov. Treba je zaupati razmišljujo-čim ljudem, ki niso poklicni prodajalci gotovih resnic, ampak se ukvarjajo morda najprej in predvsem z dvomi. Potrebno je iskati ljudi, ki se ne ponavljajo kot zakrnela glasbena plošča. Primerjal sem torej tri sicer neprimerljive dogodke in podelil gladko zmago Bazovici. I diritti della minoranza slovena condizionati dalle elezioni regionali di marzo Toponomastica bilingue in Carinzia, questione irrisolta fino alle elezioni Sono oramai trascorsi due anni dalla sentenza della Corte costituzionale di Vienna che imponeva alle autorità austriache di apporre la segnaletica bilingue tedesco-slovena in tutte le località della Carinzia meridionale dove la popolazione slovena superasse la percentuale del 10% della popolazione, eppure nulla ancora è stato fatto anche se l’Austria è un paese di diritto. Da parte delle autorità statali e di quelle regionali si continua ad insistere su una proposta che per la minoranza slovena in Austria è inaccettabile e cioè che la toponomastica bilingue venga introdotta in 148 località (con un aggiunta quindi di 50), mentre i rappresentanti delle associazioni della comunità slovena insistono nella richiesta di 394 tabelle bilingui (300 in più). Secondo una prassi che è molto nota anche a noi, a complicare ulteriormente le cose è il fatto che l’Austria si sta praticamente avviando verso la campagna elettorale per le elezioni regionali che si terrano nel marzo del prossimo anno anche in Carinzia. Dall’ufficio del cancelliere federale Wolfang Schiissel si sente dire che prima delle elezioni il cancelliere non promuoverà alcuna trattativa, mentre i partiti carinziani sostengono di non essere disponibili a discutere della questione senza un accordo preventivo con la minoranza slovena. I rappresentanti di que-st’ultima infine non danno alcun segnale che possa far pensare ad un ripensamento. I presidenti delle due organizzazioni di riferimento della minoranza slovena in Carinzia Marijan Sturn (Zveza slovenskih organizacij) e Jože Wakounig (Narodni svet koroških Slovencev) quindi ritengono che prima del 2004 la questione sia destinata a rimanere ferma anche perchè è forte il timore che il partito di Haider possa strumentalizzare la questione a fini elettorali come è già accaduto. Un’opinione questa condivisa anche dall’avvocato Rudi Vouk che si era rivolto alla Corte costituzionale ed ha ottenuto anche la sentenza. Ed ora non esclude ulteriori ricorsi alla consulta. Poplava v Kanalski dolini novi matajur Četrtek, 11. septembra 2003 5 Intervju z županom Naborjeta Aleksandrom Omanom “Sedaj Čistimo hiše in popravljamo pot P’ t. Quaranta centimetri di pioggia in circa 4 o-re. Si spiega così gran parte del disastro accaduto due settimane fa alla Valcanale ed in particolare al paese di Ugovizza, dove il torrente Uque è tracimato raggiungendo i primi piani delle case e trasportando con sè tutto quello che incontrava. Così il sindaco di Mal- borghetto Alessandro Oman, ma anche alcuni esperti del settore i-dro-geologico, sulle e-ventuali colpe che a-vrebbero portato all’inondazione. Una risposta a coloro che asserivano che la causa è il mancato sghiaiamento dei corsi d’acqua, operazione che era stata effettuata nei 1996 dopo un’ alluvione. Zupana občine Naborjet-Ovčja vas Aleksandra Omana najdeš samo po mobitelu. Na županstvu v Na-borjetu so bili prijazni, ker so nam kot Novemu Matajurju posredovali njegovo osebno telefonsko številko. Zupana smo zasledili na sestanku in se komaj pozneje z njim, telefonsko, pogovorili. Dejstvo je, da so si prebivalci Kanalske doline in Ukev po katastrofalnem neurju takoj zavihali rokave. Bistveno so pomagali gasilcem in drugim prostovoljcem. Težke kmečke in delavske roke ter garanja vajeni možje in žene so v nekaj več kot tednu dni opravili ogromno dela. Zupan Oman je bil z njimi: koordiniral je, delal, hodil po sestankih in to neprenehno. Z nenavadnimi ritmi nadaljuje še nadalje, kajti cilj je jasen: odpraviti v najkrajšem času emergenčno stanje. V ponedeljek, 8. septembra, ko smo se z njim pogovarjali, je predvideval, da bodo najnujnejše opravili v dveh tednih. Sledilo bo obdobje začasne normalizacije in še nadalje rekonstrukcije. Oman nam je na vprašanje, kako je trenutno v Kanalski dolini, dejal: “ Tu je malo bolje. Dela je veliko, upamo le, da ne bo več deževalo s preveliko silo. Civilna zaščita pravi, da ne bi smelo več priti do nenavadno močnih nalivov. Sedaj pa je treba počistiti hiše in to v Ukvah pa tudi v Nabo-rjetu je kakih pet ali šest hiš, ki jih je še treba očistiti.” Zupana Omana smo vprašali o stanju v vasi Kuk, odgovoril je, da so tam opravili potrebno, da bi v primeru dežja voda doda- tno ne poškodovala vasi. Nato je nadaljeval: “Popraviti moramo tudi ceste in omogočiti prevoznost tako v dolini kot na planinah. Tri doline nad Ukvami, to je Ukva, Ravna in Filca so še težko dostopne. Za traktorje je sedaj dostopna pot do planinske koče Nordio. Na planini živijo kmetje in paša traja še ves september. Ko bomo popravili ceste, bo treba počistiti tudi travnike.” Glede vprašanja v zvezi z bivanjem ljudi je Oman dejal naslednje: “Kakih šestdeset občanov previba v trbiški vojašnici La Marmo-ra. Ostalih 150/200 prebivalcev se je zateklo k sorodnikom ali prijateljem.” Glede njihove bodočnosti pa nam je Oman povedal naslednje: “Sedaj čakamo, da predsednik vlade Berlusconi podpiše odlok o emergenčnem stanju. Družine bi morale mesečno prejeti kakih 400/500 evrov za najem novih stanovanj Zupan Oman (tretji z leve) s kolegi iz Bovca in Kranjske gore (foto Bartaloth) ali kakih drugih bivališč. V enem mesecu bi morale vse družine najti primeren prostor. Vojska daje na razpolago 17 majhnih počitniških . domov. Ob tem obstajajo seveda še druge možnosti najema bivališč. Nekateri se bodo lahko vrnili tudi domov.” Glede vprašanja o stanju posameznih hiš se Zupan ni hotel izreči. Jasno je, da gre za skrajno občutljivo vprašanje, ki ne zaobjema le tehnično plat ampak predvsem človeško. “Vsekakor so nam obljubili, da bodo pristojne državne ustanove pokrile kakih 70 odstotkov utrpele škode”. Tudi ob tej številki ostaja jasno, da bo lažje tistim, ki nimajo bistveno poškodovanih hiš kot onim, ki so jih razbesnele vode najbolj prizadele. Mislimo, da bosta pri tem potrebna velika solidarnost in občutljivost. Obnova je najpomembnejše in najobčutljivejše obdobje. Potrebno je veliko dela in sredstev, pozornost medijev pa se je že obrnila drugam, k drugim nesrečam... Povsem pozitivno se je Zupan Oman izrazil o prvih posegih in o pomoči. Uvodoma smo naglasili delo domačinov, saj smo na kraju nesreče videli, kako so se nemudoma spravili na delo. Zupan pa je nadaljeval:”Pri-šli so gasilci in prostovoljci iz vse dežele FJK. Prišli so z bližnje Koroške in prišla je celo skupina 24 občanov nemškega mesta Bamberg blizu Nurenberga. Z Občino Bamberg je namreč Občina Naborjet pobratena. Predstavniki iz Bovca in Kranjske gore so nam obljubili pomoč. Potrebovali jo bomo prihodnji teden.” Ob zaključku razgovora smo z županom Naborjeta in Ovčje vasi Aleksandrom Omanom strnili seznam najnujnejših posegov: čiščenje hiš, prevoznost cest, vodo in elektriko so popravili, problem ostaja plin, ker je voda močno poškodovala plinsko omrežje. Bistveni so seveda ljudje, ki pa so se tako vključili v reševalno akcijo, da že njihova volja nakazuje optimistično prihodnost. V teh dolinah se je uveljavila miselnost, da ob nesrečah nima smisla jokati, ampak da je treba še trdnejše poprijeti za delo. Jokali bodo le nad grobom Gertrude Schnabl, ki so jo po osmih dneh iskanja našli kakih 4 kilometre od hiše, kjer jo je zajela in ubila voda. Bila je povsem pokrita v blatu. Grozljiv podatek je lahko dodaten dokaz tega, kaj se je v resnici pripetilo v Ukvah. Danes lahko rečemo, da je bila sreča v nesreči ta, da do neurja ni prišlo sredi noči in da so ljudje poznali naravo in moč potoka ter so se previdno in pravočasno umaknili v višja nadstropja hiš ali pa zbežali. Ace Mermolja Med delegacijami tudi slovenski politiki s prve strani Tako Illy kot Moretton sta se izrecno zahvalila domačinom, ki so takoj poprijeli za delo in pričeli urejati prizadete vasi in kraje z umirjenostjo in odločnostjo, “ki sta značilni za te izredne ljudi”. Illy je dodal: “Preprečiti moramo, da bi kdo zaradi poplave zapustil domači kraj”. Na prizadetih krajih sta bila že omenjeni Moretton in predsednik deželnega V torek, 9. septembra so na Trbižu slovesno pokopali Gertrude Schnabel, ki je umrla v Ukvah med poplavo. Kot je znano, so reševalci našli njene posmrtne ostanke kakih 4 kilometre od doma v globokem blatu. sveta Alessandro Tesini, ki sta se srečala z župani in ljudmi. O konkretnih posegih sta se z župani menila deželna odbornika Enrico Bertossi in Enzo Marsilio. Poplavljeno območje pa so obiskale številne delegacije. Delegacija Stranke slovenske skupnosti, v kateri so bili predsednik stranke Drago Stoka, deželni svetovalec Mirko Spazzapan in “domačin” Rafko Dolhar, se je srečala z Zupani, z Zupni- Gertrude za sedaj ne bo še mogla počivati v domači vasi, kjer je pokopališče pod debelo plastjo blata. Zato so jo začasno pokopali na Trbižu. Obreda so se udeležili Zupani iz Kanalske doline, duhovniki in številni krajani. Slovesne- kom Ukev Garjupom, s predsednikom društva Planika Bartalothom in z drugimi slovenskimi kulturnimi delavci. Posebno dobrodošel je bil obisk delegacij iz Kranjske gore in iz Bovca z Zupanoma Juretom Žerjalom in Danijelom Krivicem na čelu. Obisk omenjene delegacije je ta teden dopolnil obisk v Ukvah in okolici generalne konzulke Slovenije Jadranke Sturm Ko- mu pokopu je prisostvoval videmski nadškof Pietro Brollo, prišel je tudi predsednik Pokrajine Videm Marzio Strassoldo, ob njem so na Trbiž prišli tudi razni deželni svetovalci in odborniki. Ob žalostnem pogrebu, ki je nekakšen simbol groze, ki je prizadela Kanalsko dolino, moramo zabeležiti tudi to, kar kaže na optimi- cjan, ki se je med drugim srečala z Zupanom iz Naborjeta Omanom. Treba je namreč zabeležiti, da so takoj po poplavi letele na bližnjo Slovenijo nekatere kritike, češ da od tam ni bilo pomoči, kot je bila takoj prisotna s strani vse naše dežele, iz bližnje Avstrije in celo iz Nemčije. Obmejne občine v Sloveniji pa so imele tudi svoje probleme z neurji, ob teh tudi obmorski Koper, stvari pa so se uredile in zmenili so se za nadaljnje sodelovanje v Kanalski dolini, ki bo seveda konkretno. Dolino je obiskala delegacija Levih demokratov, v kateri so bili tudi senator Miloš Budin in deželna sve- stično prihodnost. V Ukve je namreč prišlo kakih 50 moških iz Kranja v Sloveniji. Vsi so člani tamkajšnje Izpostave za civilno zaščito in reševanje. Gre torej za izkušene reševalce, ki se bodo v Ukvah zaustavili najmanj teden dni in po potrebi tudi več. Skratka, iz Slovenije je pričela pritekati konkretna in potrebna pomoč, (ma) tovalca Tamara Blažina in Igor Dolenc. S Tržaškega je napovedana skupina civilne zaščite iz Zgonika z Zupanom Mirkom Sardočem na čelu. Ko bo Matajur prišel v roke bralcev, bo gotovo obiskala Kanalsko dolino še kaka delegacija, ki pa je ne moremo zabeležiti. Ob pomoči in uradnih obiskih si sledijo tudi razne solidarnostne akcije in nabirke: tako med Italijani kot med Slovenci. Na razpolago je vrsta tekočih računov, prirejajo se prireditve in koncerti. Seveda bo svoj delež h konkretni solidarnosti prispeval tudi kolektiv Novega Matajurja, ki sledi dogajanju v Kanalski dolini od prvih dni velike nesreče. (A.M.) POMAGAJMO KANALSKI DOLINI Društvo Planika, Skgz in Sso so dali pobudo za zbiranje denarnih sredstev v pomoč prizadetemu prebivalstvu v Kanalski dolini. V ta namen so odprli tekoče račune pod naslovom “Poplave v Kanalski dolini / Proalluvionati” in sicer: • Banca Crup - Tarvisio/Trbiž Abi 6340 Cab 64290 račun 7720173S • Banca Antonveneta -Čedad Abi 5040 Cab 63740 račun 11350Y Vsi uslužbenci zadruge Novi Matajur (Gabrovec, lussa, Lauretig, Mermolja, Namor, Obit, Pavšič) so prispevali z enodnevno plačo, svoj prispevek so na račun banke Antonveneta položili Se: Carolina Herina, Živa Cunja, Ivo Jerič, Boris Stopar, Emilio Petaros, Pierina Bogatez, Petra Luksa, Modra Stefani, Marino Coffoli in Elena Smotlak, Samo Ferluga, družina Bradassi, Lucia Trusgnach, Mariano Kravos, Ana Papier, Ivan Visentin, Bruna Zorzini, Jasna Logar, družina Škerlj. Skupno do 9. septembra: 1.936,80 evro V torek, 9. septembra na Trbižu Slovo od Gertrude c Četrtek, 11. septembra 2003 Zjutra je biu posvet, potle maša pri cerkvici, popudan pa folklora an veseje Liep dan za naš gorski praznik na Matajurju Biu je tudi teater Opportunità perla montagna segue dalla prima Si è aperta con un messaggio affettuoso di vicinanza e di solidarietà con le popolazioni colpite dall’alluvione in Val Canale la festa della montagna domenica sul Matajur. Ed il tema del dissesto e dell’abbandono del territorio o meglio la volontà di intervenire anche per valorizzare il nostro ambiente dal punto di vista turistico e quindi contribuire al suo sviluppo è stato al centro dell’attenzione nel convegno a cui ha partecipato l’assessore regionale Franco Iacop. Il comitato sorto contro l’installazione del radar, ha annunciato Antonio De Toni, intende passare dalla protesta alla proposta e lavorare concretamente “per la conservazione e la gestione del paesaggio prealpino delle valli del Natiso-ne”, elaborando un disegno di legge che verrà sottoposto alle autorità regionali in un convegno a San Pietro il mese prossimo. Il sindaco di Savogna Lorenzo Cer-noia ed il presidente del comprensorio montano A-driano Corsi hanno evidenziato i problemi di bilancio dei nostri comuni, fortemente penalizzati dall’attuale sistema di trasferimento delle risorse e che quindi non sono in grado di fornire i servizi ai cittadini, mentre Bonini ha richiamato la Regione sulla drammaticità dell’emorragia di popolazione e del progressivo svuotamento delle valli se non si darà ai contadini la possibilità di fare manutenzione del territorio, naturalmente ricavandone un reddito. Nella sua risposta l’assessore Iacop ha affermato che la nuova giunta regionale è fortemente impegnata sul problema della montagna e che probabilmente dovrà perseguire una politica diversa, specifica per il nostro territorio soprattutto in vista della provincia della montagna. L’aspetto più significativo del suo intervento, a nostro avviso, riguarda il nuovo approccio che si intende'assumere e cioè dalla logica dell’assistenza passare a quella delle pari opportunità affermando un principio che ha valenza costituzionale. E’ s prve strani Dan se je zaòeu zguoda v prostorih rifugia Peliz-zo, kjer je biu na iniciativo komitata “Radar ne hvala” posvet o razvoju Matajurja, o jutrišnjem dnem za našo goro an še posebno za ljudi, ki na Matajurju an po naših hri- la scoperta dell’acqua calda, forse, ma su questa impostazione è utile lavorare, cittadini, associazioni, amministrazioni locali perché si creino le condizioni per cui ogni valligiano possa e-sprimere la volontà di rimanere nelle valli. Non meno bih an dolinah živijo. Parva topla miseu vsieh pa je šla ljudem v Kanalski dolini do katerih čutimo vsi veliko solidarnost. V resnici v nediejo zjutra ni bilo dosti cajta za razpravo an poglobitev kompleksne problematike razvoja Matajurja, bluo pa importante è stata anche la disponibilità di Iacop a confrontarsi ancora con amministratori ed associazioni sulle scelte e gli strumenti da adottare. La vicinanza e l’attenzione della Regione per le nostre valli è stata testimo- je sigurno važno, de je na posvet paršu tudi deželni odbornik Franco Iacop. Toni de Toni, kije odparu srečanje, je poviedu de komitat čeglih je s popdu-oro 1305 podpisu ljudi, ki so pokazal veliko ljubezen do svoje zemlje udobiu njega bitko pruoti radarju niata anche dalla presenza del presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini e del vicepresidente Carlo Monai. Con la montagna non si può scherzare, ha dichiarato Tesini ricordando nel suo saluto in cima al Matajur le popolazioni del- se ne misli razpustit. Zeli iti napri an od protesta narest še adno štopienjo an začet dielat za: za ekonomsko an socialno rast naših dolin. Za tuole je že v programu srečanje z deželnimi politiki pred koncem oktobra. Sauonjski šindak Lorenzo Cernoia je pokazu upanje an optimizem glede našega razvoja. Zatuo pa je potriebno, de kamuni imajo možnost ponudit ljudem tiste, kar drugod imajo an se jim zdi normalno. O težavah kamunskih administracijah je guoriu tudi predsednik gorskega okoliša Adriana Corsija, ki je pozdravu tudi v slovenskem jeziku. Cajt je biu še za pozdrav predsednika če-dajskega Caia Rodolfa Si-nuella an za poseg Boni-nija, ki je jansno poviedu, de v modernem svietu an cajtu ljudje tudi v Benečiji ne morejo živiet v ho-sti. Trieba je zasigurat normalno življenje an zatuo je trieba dat kumetom možnost za daržat čedno okolje. Deželni ašešor Franco Iacop je pokazu, de pozna naše težave an posebnosti našega goratega teritorja. Kot dolgoletni šindik an pokrajinski svetovalec pozna tudi kompleksno problematiko praznih kas , naših kamunu an glede " tega je obljubu, de bo sedanja deželna vlada ubrala drugo pot, buj pravično do naših krajev. Trieba je preobamit logiko, je jau. Trieba je pustit par kraj asistenciali-zem an začet vsak dan, na diele an življenju dat prostor konceptu enakih možnosti. Vsak ne glede, kje živi, ima enake pravice, muora imiet poglih možnosti pravi italijanske ustava. An tuole muora biti vodilo tudi deželne politike. De nam Dežela Zeli bi- la Val Canale. Bisogna o-perare perché la montagna non venga deturpata ha detto, ma anche perché possa essere ospitale ed accogliente per le proprie genti, perché possano vivervi in modo decoroso. Sia nelle sue parole che nell’omelia, ti blizu je pokazu potlè tudi Alessandro Tesini, ki je biu par maš gor na var-hu Matajurja an je tudi pozdravu. Mašavu je po italijansko an sloviensko mata-jurski famoštar Božo Zu-anella, pieu je pa mešani pevski zbor Pod Lipo pod vodstvom dirigenta Nina Specogne. Tudi pridiga je bila v obeh jezikih. Lieto 1900 se je začelo na Matajurju pod najboljšim znamenjem, je jau. Tu se je zbralo kakih 10 taužint ljudi, ki so paršli iz vsieh kraju, tudi iz doline Soče, sevieda. Matajur pa je biu potlè priča dvieh hudih an kar-vavih uojski. Potle so paršli še nacionalizmi an ideologije, ki so še buj ločile ljudi. Sedaj je cajt za zacelit vse stare rane an za gledat v naprej, je cajt za toleranco, prijateljstvo an sodelovanje, ki bo po 1. maju hlietu ko bo tudi Slovenija v Evropski Uniji še buj močnuo. Sauodensjki šindik Lorenzo Cernoia je potle proponu, de bi pripravli za parvi maj na vrhu Matajurja velik praznik an na njem naj bi v vietru plapolala evropska zastava, kot simbol an podpuora naši volji živiet v mieru an v parjateljstvu. Predsednik dežele Tesini je v svojem pozdravu poviedu, de muormo imiet dvie skarbi: parvo obdaržat naš Matajur an vas ambient čeden an liep brez ga vederbat, drugo pa dielat za tuo, de bo do-nas an še buj jutri tak, de bo nudu ljudem možnosti življenja na domačih tleh. Po maši je praznik šu napri do tame. Puno judi se je ustavlo v koči Planinske družine Benečije, dosti jih je bilo dol za krajam pri rifugiu Peliz-zo, kjer so bili kioski an je biu tudi kullurno-fol-klomi program. tenuta in italiano e sloveno da don Zuanella sono riec-cheggiati pensieri di amicizia con le popolazioni vicine e ottimismo per le nuove aperture ed opportunità che si presenteranno con la prossima adesione della Slovenia al’UE. Predsednik dežele Alessandro Tesini pozdravlja na vrhu Matajurja Zivuo je bluo tudi v koči an pred njo, kjer se je zbralo pru veliko ljudi Sevieda na našem prazniku niso mogle manjkat domače viže četrtek, 11. septembra 2003 Številke novega šolskega lieta v Nediških dolinah Sauodenjska Suola ima samuo 7 otruok Comune I II III IV V Totale Diff. ’02 Pulfero 3 4 2 5 6 20 -6 San Leonardo 7 10 12 7 12 48 +2 San Pietro al Nat. 12 10 14 12 11 59 - Savogna 0 3 2 1 1 7 -7 Scuola bilingue 27 29 25 29 20 130 +12 Totale Valli 49 56 55 54 50 264 -1 s prve strani Glede tistih narbuj maj-hanih (tisti, ki so se rodili od lieta 1998 do lieta 2000), samuo na dvojezičnem an podbonieškim vartacu imajo vič vpisanih, Spietar ima adnega otroka manj, pa muormo reč, da niesmo imieli, v zadnjih li-etih, dost razlik. Ni takuo za kar se tiče osnovno Suolo. Tle sauodenjska Suola zgublja polovico otruok takuo, da jih je ostalo v vsieh petih razredih samuo sedam. Tudi v Podboniescu imajo kakega učenca manj, medtem ko dvoje- Comune 1998 1999 2000 Tot. Diff. ’01 Pulfero 2 0 5 7 +2 S. Leonardo 8 8 9 25 - S. Petto 8 11 10 29 -1 Savogna 4 2 2 8 - Sc. BU43UE 20 26 29 75 +4 Tor. Valu 144 +5 L’Istituto comprensivo statale di S. Pietro al Nati-sone ha reso noto l’orario di inizio delle lezioni nelle scuole dell’infanzia, elementari e medie a partire dal primo giorno di scuola, lunedì 15 settembre. Questi gli orari. ♦ Scuola dell’infanzia di Pulfero: dalle 8 alle 16 da lunedì a venerdì ♦ Scuola dell’infanzia di S. Pietro dalle 7.50 alle 16 da lunedì a venerdì ♦ Scuola dell’infanzia cji Savogna: dalle 8.30 alle 16.30 da lunedì a venerdì ♦ Scuola dell’infanzia di S. Leonardo: dalle 7.55 alle 16.20 da lunedì a venerdì ♦ Scuole elementari di Pulfero: dalle 8 alle 16 da lunedì a venerdì ♦ Scuole elementari di S. Pietro: dalle 8 alle 16 da lunedì a venerdì _ ♦ Scuole elementari di Savogna: dalle 8.30 alle 16.30 i lunedì, mercoledì e venerdì, dalle 8.30 alle 12.30 i martedì e giovedì ♦ Scuole elementari di S. Leonardo: dalle 8.20 alle 16.20 da lunedì a venerdì ♦ Scuole medie di S. Pietro: dalle 7.55 alle 12.55 da lunedì a sabato ♦ Scuole medie di S. Leonardo: dalle 7.55 alle 12.55 da lunedì a sabato Comune I II III Totale Diff. '02 S. Leonardo 11 16 11 38 +4 S. Pietro 48 32 55 135 -6 Tot. Valu 59 48 66 173 -2 Spietarska sriednja Suola žična Suola dobi skor an razred vič: dvanajst otruok. Samuo tri lieta od tegà jih je bluo, vsieh kupe, 94. Sadà razredi so že osam, ostane pa nimar vprašanje, ki priet al potlè ga bo trieba dokončno rešit: bojo mogli teli otroc Studjat Se napri po sloviensko tudi na srie-dnji Suoli takuo, ku Studia-jo donas na dvojezični Suoli? Tudi za tiste, ki so buj velie, številke nieso dosti drugačne od lan: v Spietre imajo na srednji Suoli Sest učencu manj, v Podutani pa Stier vič. (m.o.) Il prossimo 19 settembre, come già annunciato, avrà luogo nella sala consiliare di San Pietro al Nati-sone un convegno dedicato alla problematica dell’educazione bilingue nell’ambito della comunità slovena della provincia di Udine. La discussione, alla quale sono stati invitati a partecipare genitori, amministratori, insegnanti e dirigenti scolastici, si svilupperà partendo da una parte dalle esigenze' sempre più sentite sul territorio di un’educazione bilingue in tutta la fascia dell’obbligo e dall’altra dagli strumenti legislativi su cui queste richieste poggiano: la legge 482 che tutela le minoranze linguistiche storiche in Italia e la legge 38 specifica per la minoran- Istituto per l’istruzione slovena San Pietro al Natisone sala consiliare 19 settembre ore 17 convegno “Istruzione bilingue tra ordinamenti legislativi e bisogni” za slovena. Entrambe prevedono la libera scelta delle famiglie che possono avvalersi o meno dell’insegnamento nella lingua di minoranza, allo stesso tempo però impegnano la scuola a ••dare una riposta positiva alla domanda delle famiglie, una volta operata la scelta. Ma le difficoltà non sono mancate in questi anni e le leggi, purtroppo, sono ancora quasi del tutto inapplicate. “E’ arrivato il momento di fare un passo avanti” dice il coordinatore del convegno Donato Cernoia, insegnante della Scuola media sampietrina e nel contempo membro del consiglio dell’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje di S. Pietro al Natisone. Ed è proprio in questa duplice veste che Cernoia sente tutta la difficoltà della situazione, una certa impotenza della Scuola media di San Pietro ad affrontare un problema’ per molti versi più grande di lei perché c’è incertezza tra l’altro riguardo le forme e soprattutto i mezzi finanziari, dall’altra la frustrazione di quanti hanno investito per anni nell’educazione bilingue e Quale assetto per la scuola nelle Valli del Natisone? poi una volta che i ragazzi arrivano alle medie invece di un arricchimento vedono sfumare il loro lavoro. Sempre più pressante è quindi la richiesta di una scuola media bilingue da parte di un numero crescente di famiglie. La problematica è complessa, continua il prof. Cernoia, e la scuola media non può agire da sola, devono essere coinvolte anche le amministrazioni comuna- li. Non possiamo poi ignorare che la Scuola media di S. Leonardo è a rischio chiusura. Si tratta dunque di problemi non solo di ordine tecnico ma anche di natura politica. Da qui la scelta di coinvolgere gli amministratori locali e tutti i soggetti interessati al fine di trovare delle soluzioni soddisfacenti e definire l’assetto di tutta la scuola nelle valli del Natisone. Il prof. Cernoia ha ragione a preoccuparsi, perché se non si impostano i problemi per tempo, cosa che peraltro una struttura delicata come la scuola esige, saranno i fatti e magari scelte o-perate altrove a travolgerci. Sulla base di una scelta concordata e con l’impegno di tutti perché il progetto vada in porto, si può davvero fare un passo avanti tenendo conto anche delle dinamiche del territorio. Prevedendo per esempio la scuola media bilingue a S. Leonardo. Il nodo principale dell’educazione bilingue è nelle valli del Natisone dove c’è una realtà forte e rodata come quella della scuola bilingue. Ma le leggi di tutela riguardano anche il resto della fascia confinaria della provincia di Udine. E quindi il convegno sarà un’occasione utile anche per riflettere su come avviare e dove già c’è arricchire l’insegnamento dello sloveno e in sloveno nelle Valli del Torre, a Resia e nella Vai-canale. (jn) sloven ski destini savod s poklicno irobmxtvunj* istituto regionale sloveno «r t'istruzione prof* ottenute v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra in collaborazione con l’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone TECAJI ZA ODRASLE CORSI PER ADULTI brezplačni izpopolnjevalni tečaji - corsi gratuiti di aggiornamento TECAJI-CORSI TRAJANJE-DURATA Slovenščina I. stopnje / Sloveno di base 60 ur/ore Angleščina I. stopnje / Inglese di base 60 ur/ore Nemščina I. stopnje /Tedesco di base 50 ur/ore Osnovna informatika za Ecdl / Informatica di base per Ecdl 52 ur/ore Sestavljanje spletnih strani / Creazione pagine web 50 ur/ore Slovenščina II. stopnje /Sloveno avanzato 50 ur/ore Angleščina II. stopnje/Inglese avanzato 50 ur/ore Nemščina II. stopnje/Tedesco avanzato 50 ur/ore Gestione avanzata degli applicativi Office Nadaljevalni tečaj informatike 70 ur/ore Slovenski jezik in kultura / Lingua e cultura slovena 50 ur/ore Vpisovanje in ostate informacije iscrizioni ed ulteriori informazioni cell. 339-4628705 od/dalle 9 do/alle 12 Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia Direzione Regionale Formazione Professionale Avtonomna de2efa Furian^a Julijska krajina DeZeino ravnateljstvo za poklicno izobraževanje Evropski socialni sklad Fondo sodale europeo * Ministrstvo zadeto in socialno zavarovanje Ministero del lavoro e delia previdenza sociale četrtek, 11. septembra 2003 8 Pred dnevi je v Fojdi praznovau svoj sedemdeseti rojstni dan Še dosti takuo aktivnih dni, ti želmo vsi, Ado Ce je kajšan, ki nie an ni nikdar buj sam zase tel je Ado Kont. Tudi on ku vsi, sevieda, je dielu za svojo družino, skarbeu pa je nimar Se za sočlovieka. An njega dielo je bluo zelo bogato, an še je, na socialnem polju. Zatuo vič ku kajšan mu muora biti hvaležen, zatuo se nam zdi pru se mu zahvalit za vse kar je naredu še posebno ob teli priložnosti, ko praznuje njega 70. rojstni dan. Ado, ti čestitamo an ti želmo, de bi biu še pu-no, puno liet takuo aktiven, vitalen an dinamičen ku sada. Življenje od Ada Konta nie bluo dost drugač od tistega puno naših ljudi. Ro-diu se je v gorski vasici, v Cenieboli, an je muoru iti za dielam po sviete, on je šu v Zvicero. Po sviete je zapoznu an njega ženo Giacinto, ki mu je bila an je velika opuora an podpu-ora v vseh njega iniciativah, naj so socialne, politične ali pa športne. An že po sviete je kupe z drugimi dieluci iz Benečije za-čeu misliti, de je trieba na-rest kiek za povezat naše ljudi deleč od duoma, pa ne samuo za ne čut žalosti, predvsem za se postavit za svoje pravice, v parvi var-sti za pravico do diela doma. Takuo je Ado biu med ustanovitelji Zveze beneških emigrantov v švicarskem miestu Orbe lieta 1968, je biu adan od tistih, ki so za tolo organizacijo narvič nardil an ji je po-magu rast, saj je poznu puno ljudi po sviete an jih vključu v beneško organizacijo. Parvi zelo pomemben moment za Zvezo an za Ada je bila udeležba na vsedržavni konferenci o izseljenstvu, ki je bila od 24. februarja do 1. marca 1975 v Rimu. Skuoze njega besiede so po vsej verjetnosti parvič na takuo odmevnem odru v italijanskem glavnem miestu čul guorit o Slovencih v Furlaniji. Potlè parložnosti z\ guorit pred številno publiko an branit interese beneških ljudi jih je imeu na stuojke an se nie nikdar potegnu nazaj. Kar se je vamu damu z družino se je še buj vključu v kulturno an socialno življenje Benečije, v zadrugo Nadiža, v zadrugo Emigrant an v kulturno društvo Ivan Trinko, kjer je še današnji dan aktiven. Drugo poglavje njega diela je sindikalno polje. Ne moremo mimo njega dolgoletnega diela na Patronatu v Čedadu, kjer je puno pomagu našim upokojencem, še posebno tistim, ki so dielal po sviete, v Belgiji. Puno ljudi je Adu hvaležnih tudi v soški dolini, saj jim je pomagu an svetovau za pridobitev italijanskih pokojnin. Ado Kont Tretja vieja njega delovanja, če moremo takuo reč, je od nimar pru povezovanje slovienskih ljudi an vasi, ku če ne bi bilo meje med nami. Naj vaja za vse mednarodni pohod prijateljstva med Cenebolo an Robediščem, ki je bluo lietos že deseto lieto. Ado je živahen član tudi svoje vaške skupnosti v Fuojdi an odkar je šu v penzijo organizava vsako lieto kak zanimiv izlet po Evropi. Iz ljubezni do športa an družabnosti se je v zadnjih lietih vključu v domačo kolesarsko skupino, ki je prevozila na taužente kilometru an ima v nogah tarkaj kilometru, da so riedki še te mladi, ki se morejo pohvaliti s takimi “rekordi”. Na koncu je pru zmisliti tudi na veliko ljubezen Ada za svojo Cenebolo, za nje ljudi, za nje kulturno izročilo. Tudi v vasi je biu nimar aktiven, naj je bluo v vaški zadrugi, kooperativi, naj je bluo v društvu. Njega navezanost an zvestoba svojim slovienskim koreninam pa parhaja na dan an z njega študijami, ki jih je objavu v,dvieh knjigah, ki jih je posvetiu Ceneboli. V tretje gre ra-duo, kane? V telih varsticah je bluo težkuo “stisniti” 70 liet aktivnega an plodnega življenja. Naša Zelja je bila ob teli parložnosti samuo se zahvalit Adu, mu čestitat an v parvi varsti mu želiet še puno zdravih, srečnih an aktivnih dni. (jn) E’ allo studio un’altra montagna! ' iSlIB ... ... m Se ena slika v spomin na poletni izlet na Rocciamelone “Caro Matajur...”, takuo začne pismo, ki nam ga je pošju naš parjateu Luciano Battù, ki živi v Tonco blizu Asti, potlè ki Planinska družina Benečije kupe s Planinci iz Kobariškega je šla miipo njega vasi an hiše za iti na Rocciamelone. An gre napri: “La presenza nel paese dei planinci ha nuovamente suscitato grande ammirazione da parte di tutta la gen- Z beneško besiedo po sviete Beneško gledališče lietos zaries nie-ma meru. Polietna sezona gre h koncu an smo mislili, de začnejo počivat an o-ni za se čez kak tiedan diet spet na dielo za Dan emigranta. Pa nie takuo: še tel pasan tiedan so v Sovodnjah pri Gorici razveselili slovenske gledauce s komedijo “Zdreu bunik”. Ker dober glas gre v deveto vas, takuo, ki prave slovenski pregovor, jih povsierode kličejo. Takuo de bo Beneško gledališče že spet nastopilo 20. sepetmbra, tokrat v Sloveniji, pri Novi Gorici. Novembra jih čakajo pa na Jesenicah, kjer so že bili an očitno jih pru marajo. Bravi igrauci! te del paese e non solo, ma anche di altre persone della valle di Susa. Ovunque per qualche giorno tutte le persone che incontravo per strada dicevano più o meno la stessa cosa: “Ma che gente come si deve! Ben educata! E come cantavano bene! Volevamo venire a casa tua a sentirli cantare da vicino, ma non osavamo... Quando tornano di nuovo? Falli venire ancora, mi raccomando!.... “ E per far si che la Planinska assieme ai planinci della vicina Slovenia tomi a Tonco, Luciano ci informa che “... è allo studio un’altra montagna nella zona...”. La Planinska è avvertita! Il prossimo anno altro tour con fermata a casa degli amici Luciano e Fanny che il 15 agosto ci hanno fatto visita raggiungendo la koča “Dom na Mataju-re”, facendo a loro volta una gradita sorpresa a tutti quelli che li conoscono e che quel giorno festeggiavano lassù sul nostro Matajur il ferragosto. Cosa succede a Cividale ~ Kaj se dogaja v Cedadu Musica, corsi di perfezionamento per insegnanti Per la prima volta la Somsi di Cividale, attraverso la scuola di musica “Sergio Gaggia”, organizza una serie di corsi di aggiornamento per insegnanti della scuola d’infanzia ed elementare con l’autorizzazione del ministero dell’Istruzione, dell’università e della ricerca. A tenere i tre corsi sarà Lia Bront. “Si tratta di corsi di carattere culturale - spiega Lia - che per quest’anno, visti i tempi ristretti di organizzazione, saranno dedicati alla musica”. Il primo dei tre appuntamenti - inizio previsto il 6 ottobre - è intitolato “Am-barabà” ed è indirizzato all’insegnamento della musica nella scuola d’infanzia ed elementare (primo ciclo) con uso di materiale del repertorio infantile italiano abbinato al gioco, ad attività di tipo grafico-manuali e di animazione teatrale. Il secondo corso, “Round and round”, che prenderà il via il 7 ottobre, prevede l’utilizzo di materiale tratto dal repertorio infantile inglese, il terzo, “An ban”, di repertorio infantile friulano. Quest’ultimo inizierà l’8 ottobre. “Spero di rimediare il prossimo anno - ci ha detto Lia - alla mancanza del dialetto sloveno, un’altra delle lingue che si parlano sul territorio”. I corsi, della durata di 10 ore, prevedono un costo di 100 euro ciascuno. Si svolgeranno presso la sede della Somsi, in foro Giulio Cesare 15. Nel caso di un numero minimo di dieci insegnanti il corso potrà essere svolto presso la direzione didattica di appartenenza. La scuola di musica “Sergio Gaggia”, coordinata da Andrea Rudi, sta intanto iniziando a proporre i propri corsi, che per la prima volta comprende lo studio del violoncello, del canto e della musica in culla. Gli altri corsi sono propedeutica pre-strumentale, solfeggio vivo, musica d’insieme, flauto, oboe, violino, chitarra, pianoforte classico e jazz, metodo Fel-denkrais. Una conferenza concerto sul valore formativo della musica è previsto per sabato 13 settembre, alle 18, nella sede della scuola. Re- latori saranno Andrea Rudi e Evaristo Casonato. Il concerto sarà tenuto dal Consort Matié. AlFInformagiovani si impara l’inglese Presso l’Informagiovani di Cividale sarà attivato, alla fine di settembre, un corso gratuito di inglese (livello base). Il corso, con insegnante madrelingua, avrà una durata complessiva di 55 ore e si terrà il lunedì e il mercoledì dalle 19.15 alle 21.15.11 materiale didattico è incluso e alla fine verrà rilasciato un attestato di frequenza vidimato dalla Regione Friuli-Venezia Giulia. Per informazioni ed iscrizioni telefonare all’Informagiovani (0432/710360 lunedì e giovedì 9-13, martedì, mercoledì, sabato 16-19). An lietos v Kravari so napravli liep senjan Društvo Svet Standri že 19 liet diela za prirejat praznik vasi Lietos je že te 19. lieto, ki društvo Svet Standri napravja Senjan v Kravari. Ja, muore pru ree, de u telih Metah smo puno dielal. S pardielan, parve lieta, smo po-mal adni Cičici, ki je bla huduo buna, muorla je iti u špitau se operavat an za družino je bluo zlo težkua placjat špitau, zak take operacjone po sviete jih muore placjat sama družina; po-tlè smo dal an dobar prispevek špita-lu du Aviane za zgradit tisto hiSo blizu, ki bi pomala ljudem, ki parhajajo od delecà za bit blizu buniku. Pomal smo tin mladin dol z Isicja, ki nieso imiel kan iti cabat balon, Ce ne ta na pot, de bi fital an atrezal adnò njivo ki nie bla vic obdielana; smo spet nardil zuonove cierkve Svete Lucije; na turme Svetega Standreža smo diel meka-nizem, ki tuCe usako uro; na utarje cierkve Svete Lucije, smo zaparli tisto gar- do jamo, kjer je manjkala statua - kip Marije z Kri-stusan na kolienah, an sigurno kiek mi je uteklo. Tuole za ree de sejmi, posebno naš senjan, nieso samuo za plesat an predajat klobasice, pač pa za gledat narest kiek za tele naše lepe vasi an ne samuo. Takuo an lietos smo za-vihinli rokave an napravli liep senjan. Susy, Daniela, Mia, Anita, Anica so na-pravle ’no lepo moštro: “Kaka je bla ankrat naša kuhinja”. Tan so bli lonci usieh mier, škudiele, kuha-rince, an usè kar so naše none nucale za kuhat tiste dobrè minestrone, briže, pince, grah zatacan an takuo napri. U saboto je bla napra- vjena “štafeta za over 50”. Ben, muore ree, de za bit parvi krat, je bluo puno telih “mladenču”, ki so se uamal par teli gar an lepuo jo vepejal do koncà. U nediejo je bla sv. maša, Skoda brez precesije, sa je glih tekrat zaCelo daže-vat: Francesca an Laura so ble že parpravjene, z roZca-mi, za trosit po pot pred fa-rjan. Bo pa za druge lieto. Lietos je šlo takuo, je blua prù mraz, posebno u nediejo, kar popudan nie samuo daževalo, pač pa je bla tud tuča, ki je pokrila usé tlà. Smo bli naveličani takuo, de smo muorli od-poviedat spetakolo od “arti marziali”, tud gara od kal- SREDNJA KOLONA (Guidac) Ce najdeta tistih 16 besied tle z dol napisanih, v sriednji koloni pride uon na piesam lieškega sejma. 1) Kompier... v Kobaride. 2) Karincija. 3) Takuo so ankrat v.... beneške seuke po sanožetah. 4) Nie zaparto. 5) Nie zadost. 6) Dežela, ki jo nastavja minister Bossi. 7) Koro taz Barnasa. 8) Je buj debela, ku mandarin. 9) So zbierale kupe listje an senuo. 10) Prekupac, šenšar, mediator. 11) Majhana vaščica med Dolenjanim an Prehodam. 12) “.... Fantje”, znan ljubljanski ansambel. 13) Je biu puno liet famoštar v Svietim Lenarte. 14) Je biu šindak v Spietre pred Bruno Dorbolò. 15) Se ga more luožt priet al potlé ki ime. 16) Zensko ime, Titova žena. četa je bla prekinjena; za igre s tin mladin je paršlo blizu malo otruok, kan s tako uro! Na usè zadnjo oku pete ure je bluo nazaj usè jasno, pa marzio. Potlè Ri-kardo z njega skupino “Tequila” je lepua opravu njegà dielo takuo, de s plesom an z brulé smo se pa ugriel. Ben nu, lietos je šlo nomalo počaries, sa na more iti usake lieto usè po pot, naj bo za ankrat. Muoremo pa dat čast an zahvalit usé tiste, ki so nan parpomal an posebno use tiste mlade an “mladen-čan”, ki so zvestuo paršli blizu za dat ‘no roko za kiek napravt za oživiet tele naše vasi. Takuo, ki je jau adan po televižjone, kar tle uon dan so mu ukradli par-dielo tistega dneva sejmà: “Sviet je azpartjen na dva kraja: so tisti, ki se trudijo samuo za se, an so tisti ki se trudijo an za te druge!” Se vide-mo druge lieto, upamo z lepo uro. (lp) Četrtek, 11. septembra 2003 Domenica primo impegno in Coppa Regione per le due formazioni valligiane di Terza categoria Anche Audace e Savognese in campo Paviz risolleva le sorti della gara Gli Allievi hanno concluso il ritiro in Austria e sono pronti all esordio in campionato, ospite al comunale u Specogna" il Ponziana di Trieste Sabato le finali aCosizza Stasera, giovedì 11 settembre, si giocheranno a Cosizza di S. Leonardo le semifinali del torneo di calcio a cinque amatoriale riservato agli Over 40. A contendersi il passaggio alle finali, in programma sabato 13 dalle 20.30, saranno le formazioni che martedì sera hanno strappato il biglietto di accesso. Al termine delle e-liminatorie, che hanno registrato un buon successo di partecipazione, sono passate ai quarti nel girone A Ponte S. Quirino, Ponteacco e Merso di sopra, nel girone B Vernasso, Azzida e Scrutto. Completavano il quadro, nel girone C, le squadre di Stregna e Grimacco. Dopo le premiazioni il circolo culturale Val Cosizza offrirà gratuitamente a tutti i presenti la pastasciutta. Stasera, giovedì 11 settembre, alle 21 a Trivigna-no Udinese la Valnatisone giocherà la seconda gara di Coppa Regione ospitando il Turriaco. Gli azzurri di Daniele Specogna giocano la partita sul terreno udinese per non danneggiare il manto erboso del comunale sanpietrino. Gli isontini sono reduci da un pareggio con il Corno di Rosazzo, quindi ancora in corsa per il passaggio alla seconda fase. Domenica 14 settembre alle 16 i ragazzi allenati da Claudio Baulini si presenteranno al loro pubblico ospitando il Como. Domenica 14 esordio casalingo in Coppa Regione di Terza categoria per l’Audace di S. Leonardo che a Merso di Sopra ospiterà i Fortissimi di Udine. La squadra di Remigio Cemotta affronterà sempre in casa, il 21 settembre, u-na delle favorite alla vittoria del campionato di categoria, la Serenissima di Pradamano. L’allenatore degli azzurri Marco Maran ha preparato a dovere i suoi atleti che giocheranno in coppa per verificare l’impianto di gioco e la validità della squadra. Stessa musica per la Savognese di Fedele Cantoni che domenica ad Attimis si misurerà con la Stella Azzurra, formazione delusa dall’esito dei play-off pro- mozione della scorsa stagione. I gialloblu guidati da Bruno Moricchi sono attesi al riscatto per far dimenticare ai loro tifosi la non e-saltante passata stagione. In Terza categoria sono diverse le squadre che puntano alla promozione, oltre alle nostre due rappresentanti da segnalare la Stella Azzurra, la Serenissima, la Maianese e l’Azzurra di Premariacco. Concluso il ritiro in Austria, gli Allievi della Valnatisone sono pronti all’esordio in campionato previsto per domenica 14 settembre alle 10.30 sul terreno del comunale “Angelo Specogna”, ospite il Ponziana di Trieste. Per i ragazzi guidati da Renzo Chiarandini sarà il primo serio test nel nuovo campionato regionale che li vedrà in lizza con le diciotto migliori formazioni a livello regionale. Continuano gli allenamenti anche le squadre degli Juniores, che inizieran-no a giocare sabato 11 ottobre. La squadra allenata da Pietro Gremese giocherà nel girone D provinciale con Buttrio, Chiavris, Comunale Lestizza, Corno Calcio, Cussignacco, Fortissimi Udine, Letti Cosatto Tavagnacco, Martignacco, Reanese, San Gottardo, U-nited CtTssignacco, Tre Stelle e Trivignano. FINCANTIERI-VALNATISONE 2-2 D. Bastiancig - Valnatisone Non è stata decisa la partenza del campionato dei Giovanissimi con la Valnatisone che è stata inserita nel girone C provinciale. I nostri ragazzi si misureranno con Azzurra Premariacco, Centro Sedia, Chiavris Udine, Fortissi-mi/B Udine, Gaglianese, Moimacco, Reai Feletto, San Gottardo Udine, Sa-vorgnanese/Povoletto e Serenissima di Pradamano. La formazione si è rinnovata nell’organico con l’inserimento dei ragazzini del 1990 che lo scorso campionato hanno giocato nella categoria inferiore. Non sono stati ancora formati i gironi degli Esordienti con la Valnatisone che attende di conoscere le avversarie. Nonostante al- Fincantieri: Furios, Antonelli, Palombieri, Dal Canto, Padoan, Moratti, Buonocunto, Ravalico, Pel-laschier, Tofful, Milan. Valnatisone: Mauro Specogna, Federico Clavora (1’ st. Marco Domeniš), Piccaro, Bergnach (40’ st. Alessandro Corredig), Gallas, Giuliano, Dindo, Bastiancig (30’ st. Podrecca), Paviz (43’ st. Federico Chiabai), Andrea Dugaro (22’ st. Gabriele Miano). Arbitro: Pettirosso di Trieste. Marcatori: 30’ Pellaschier, al 45’ Ravalico; nella ripresa al 37’ e 38’ Paviz su rigore. Monfalcone, 7 settembre - Nell’esordio di Coppa Regione la Fincantieri è passata in vantaggio al 30’ con Pellaschier ed ha raddoppiato allo scadere del primo tempo con Ravalico, ma non è riuscita a vincere la partita inaugurale contro la Valnatisone. Sotto di due reti, i valligiani sono ritornati in campo decisi a rimontare. L’impresa alla formazione allenata da Claudio Baulini è riuscita grazie all’intraprendenza dell’attaccante Marco Paviz. Il bomber sanpietrino, proveniente dal Centro sedia, nell’arco di due minuti si è procurato ed ha trasformato due calci di rigore, mantenendo in corsa gli azzurri al passaggio del turno. Anche l’altra gara del girone tra le formazioni del Turriaco e del Como si è chiusa in perfetto equilibrio con il risultato di 1-1. cune defezioni nell’organico, la squadra ha tutte le carte in regola per giocare a buoni livelli. Stessa musica per la categoria dei Pulcini dell’Audace, iscritti con due squadre. Anche per queste categorie non è stata decisa la data d’inizio dei campionati, che presumibilmente partiranno a fine mese o nel primo week-end di ottobre. La Valnatisone in azione quarantanni fa Ì » La Valnatisone dell’annata 1963/64. Si riconoscono, da sinistra in piedi, Giuseppe Pittioni, Gianluigi Venuti, Giovanni Postregna, Rino Cornelio, Tazio Novelli e Luciano Mottes. Accosciati da sinistra Pietro Barbiani, Luigi Mantesso, Alessandro Pittia, Renzo Liberale e Giuliano Sittaro In quegli anni i terreni di gioco non erano recintati ed il pubblico si piazzava anche dietro alle porte jih pr Je bluo 9. dičemberja lieta 2001, tisti dan je Mauro Veneto iz Preserjà dopunu njega lieta an tisti dan se je rodila Giada, njega parva čičica. Liep šenk, kene? Seda Giada je "že" velika an je bla pru vesela iti na ojcet njega tata an nje mame, ki je Loredana Vasconi z Lies. Mauro an Loredana sta se oženila na kamune v Sriednjem na 16. vošta, an giih tisti dan je Loredana imiela rojstni dan. 'No rieč smo zastopil: Mauro an Loredana za njih rojstne dneve, komplea-ne, organizavajo nimar kiek posebnega! Na njih poroki so se zbrale družine, žlahta an puno parjateiju an vsi so se veselil z Loredano an z Mauram an jim želiel, de se jim bo nimar lepuo godlo, ku seda. Posebno vesela za liep senjam je bla mala Giada, pa tudi Matteo an Manuel an vsi tisti, ki imajo Loredano an Maura radi. Vse narbuojše jim je želeu tudi Claudio Garbaz, srienjski šindak, ki je "požegnu" noviče. Adna-družina z otruok v kamu-nu, kot je Sriednje, kjer je nimar manj ljudi, manj mladih an otruok je zaries velik šenk za vso našo mikano skupnost. Mauro an Loredana, de bi bla nimar takuo vesela z vašo veliko, lepo družino vam vsi želmo An miedih je poklicu idraulika, ker mu je pušču rubinet v ambulatole. Tu ščarsne pu ure idraulik je luožu vse na mest an naredu fakturo miedihu. - Dviestuotaužint? -je pogodemju miedih - Mi se zdi previe! Sa’ zaslužite vic vi tu pu ure, ku ist tu Stier! - Viem, viem, saj sem biu tudi ist miedih, pa sem kambju mištier! Dvie paijateljce so se srečale. - Kuojetiste-jeja-la ta parva - de si obli-ečena usa tu čarnim? Al greš na kajšan pogreb? - Ne, ne - je odguo-rila ta druga - pejem avto h tistemu mehaniku dol v koncu vasi an se bojim, de se umažem, saj vieš, kaki so mehaniki. Imajo nimar roke umazane s čarnim grašam. Dva paijatelja, adan Benečan an adan Sici-ljan, sta se srečala. - Kam gres? - je vpraSu Siciljan. - Grem v lekarno, farmacijo kupavat tiste pilule, ki se kličejo Viagra zatuo, ki pravejo, de ti storejo ljubit an trikrat, Stierkrat na dan! - Trikrat, Stierkrat? - se je posmejau Siciljan - Alora tist Viagra je an kalmant! SPETER Sarženta Dobrojutro Letìzia Federico Fon iz Tarpeča an Barbara Zufferli iz Spietra, ki pa ima nje komine v garmiskem kamunu (nje tata je biu Lucio Funkju iz Podlaka) sta ratala tata an mama. Rodila se jim je Letizia, liepa čičica, ki je parnesla veseje njim, pa tudi nonam Pii v Tarpeču (ki je obiesla velik flok na vrata nje hiše, kjer do malo cajta od tega je bla tudi oštarija) an Anni v Spietre. Zvestuo bojo varval malo čičico tudi “zii” Giovanni, Orietta an Stefano an mali kužin Samuele, pru takuo vsi parja- telji mladega para, ki živi v Sarženti. Cičici želmo vse narbuojše. DREKA Trinko - Milan Derjoni ’majo puoba Iz Milana je paršla liepa novica, de 26. avgusta se je rodiu Samuele. Tata frišne-ga puobcja je Enzo Ravera, mama pa Monica Trinco. Ona se je rodila an živi v Milane, nje koranine pa so an v dreškem kamunu, saj nje tata je Maurizio Derjo-nu. Takuo na koncu je an on ratu nono an njega žena Rita pa nona. Za rojstvo puobcja se veseli vsa družina an še po- sebno bižnona Mafalda gor pa Trinku. Malemu puob-cju želmo vse dobre v življenju an de bi tudi on imeu par sarcu našo majhno daželico pod Kolovratom. Praponca / Galjan Zapustila nas je Maria Poljakuova V videmskem Spitale nas je po dugi boliezni za nimar pustila Maria Prapo-tnich, uduova Tomasetig. Maria se je rodila 76 liet od tegà v Poljakuovi družini na Praponci. Mlada čeča je bla šla po sviete dielat. Tudi nje mož, ki je biu Ge-njo Kakuoscju iz Dubenije-ga je dielu puno liet v Belgiji- Kar se je vamu damu je kupu hišo v Galjane an kar se je oženu z Marijo sta šla živet dol. Genjo je umaru parve dni maja, seda še Maria. V žalost je pustila sinuove, neviesto, zeta, na-vuodo an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Galjane, kjer je biu nje pogreb v petak 5. setembe-rja popudan. GRMEK Žalostna novica V liepi, vesoki staruosti je zapustila tel sviet Amalia Luszach, uduova Primo-sig. Malja Luščakova (takuo so jo klical domačini) je bla iz Hostnega an je imiela je 91 liet. Zadnji pozdrav smo ji ga dali na Liesah v četartak 4. setemberja popudan. Na telim sviete je zapustila hči, navuode an vso žlahto. SOVODNJE Ceplešišče Smart mladega puoba Tragično je blizu Coma umaru an naš mlad puob. Klicu se je Adriano Trinco an je biu iz Ceplešišča. Imeu je samuo 33 liet. Malo liet od tegà mu je bla umarla mama Emma, ki je bla Jakominova go miz Brieg, v dreškem kamunu. V žalost je pustu tata Giulia, brata Maurizia an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. Giovanin je biu an dobar zidar speejalizan za korca prekrivat. An njega parjateu, ki je biu puno liet po sviete, kar je sreču njega ženo Milico jo j’ poprašu, kje je Giovanin. - Je na Univerzi v Vidme - mu je povie-dalažena. - Oh vsi hudiči - je pogodemju paijateu -je ratu univerziter! A bo miedih, inženir, arhitekt? - Oh tistega pa na viem - je poviedala njega žena Milica - ist viem samuo, de je na Univerzi v Vidme, kjer korca prekriva! Amici di penna dalla Finlandia Era l’anno 1988 quando ho ricevuto la prima lettera di Anu Nurkka dalla Finlandia. Un’amicizia nata grazie all’associazione IYS che permette ai ragazzi di tutto il mondo di conoscersi ed avere un “pen-friend”. Dopo ben 15 anni ci siamo incontrate per la prima volta quando Anu, questa estate, è venuta in Italia con il suo ragazzo Jani ed un loro amico, Petri. Dopo un breve soggiorno a Roma, mi hanno raggiunta a Premariacco il 28 maggio scorso. Però hanno pernottato a Postregna (comune di Stregna), il paese natale di mio papà, Marino Crise-tig - Varhuščaku. Anu, Jani e Petri sono rimasti molto colpiti dalle Valli del Natisone: il paesaggio finlandese è molto Pako an Peggy: duo če naše lepe pisiče? Pako je šu na počitnice, na ferje du Laške, an po-gledita, ka' je zakuru! On an Peggy na morejo iti sama napri s tako veliko družino, zatuo bi bla zlo vesela, če kajšan od vas bi jim parskoču na pomuoč! Pa samuo tisti, ki zaries ljube-jo žvino, zak Pako an Peggy bota ahtala, kakuo jih bota daržal! Ce želta imiet adnega od telih liepih pisiču pokličita Peggy (348-7019672) al pa Paka (Germano an Luisa, 0432-709942 al 335- 1445734). četrtek, 11. septembra 2003 Anna Carlig (originaria di Brizza, in comune di Savo-gna), ha voluto cucinare loro la polenta e Massimiliano la griglia! In questa società dove la comu-< nicazione via cavo (internet, telefoni cellulari, ecc.) ha a-vuto il soprav- diverso dal nostro! Siamo saliti sul Matajur e per loro è stato un grande piacere perché la Finlandia è ricca di laghi, ma l’unica montagna raggiunge solo i 1300 metri. Anche se il caldo si faceva già sentire, mamma vento, mi ritengo fortunata di avere e mantenere un’amicizia di penna! Romina Crisetig Kronaka Liesa, nedieja 14. setemberja SENJAM MARIJE BANDIMICE POSVETITEV NAŠE CIERKVE OPASILO ob 11.30 sveta maša v spomin na gaspuoda nunca Artura Blasutto - pieu bo zbor “Haimonia” iz Čedada - precesija (naj pridejo otroc trosit rože!) ob 12.30 kosilo za vse farane (bi bluo lepuo, Ce bi mame napravle kake sladčine!) Na stuojta parmanjkat an pridita vsi! 94 liet življenja mame Tonince % Vsaki krat, ki Toninca BlašCjova ima rojstni dan, se zberejo okuole nje nje otroc z njih družinam an se kupe z njo veseljo. Toninca živi v Klenji, kjer so tudi nje dva puoba Giordano an Mario z njih družinam. Druga dva puoba, Armando an Gigi žive tam v Kanadi, na žalost druga dva sta ji že umarla: Dante, kar je imeu samuo 29 liet an Camillo, kako lieto od tegà. Ben nu, cajt teCe napri an takuo Toninca je paršla štopienjo za štopienjo do 94 liet življenja! Dopunla jih je na 24. vošta an v družini je biu pravi senjam an ku na pravim sejmu nie manjkalo pru niC. An na koncu tudi spominska slika. S Ceparne so nevieste Olga an Elsa, pranavuod Alessio, navuoda Eliana, navuod Fabiano, potlè še Cristian, ki je mož od Elia-ne. Blizu mame Tonince so na Cepami roki sin Mario, na te pravi sin Giordano an še pranavuod Roberto. Manjka mali Mattia, ki je kumi paršu na sviet, ki pa je biu na fešti za bižnono To-ninco, pa ku je biu cajt za fotografijo, on je mierno zaspau. Draga Toninca, še ankrat vaši otroc an njih družine vas zahvalejo za vse dobre, ki ste za nje nardila an za vaše veliko sarce do vsieh njih an vam željo še punu miemih an zdravih dnevu. Veseu rojstni dan an vse narbuojše vam želmo tudi mi. Ciao vsiem! Za vse tiste, ki šele me na poznejo, vam povjem, de sam Cristina, muoj tata se klice Gabriele, moja mama pa Antonella an po prejmku sta obadva Domeniš... Ja, ja, pru tista dva, ki godeta na ramoniko. Ben, za resnico poviedat, so jo godli, zak odkar san paršla ist imajo druge opravila, al-troke gost! Eh ja, cajt gre hitro napri, takuo de ist imam “že” štier miesce an Ce bom takuo rasla, ratam hitro še buj velika ku muoj tata... An za lepuo rast, muorem an počivat. Alora, vesta, ki nar-dim? Malomanj vsaki dan grem počivat gor na divano od mojih nonu, ki so Franca an Armando. Njih divano je tisti, ki mi je narbuj všeC. An se vide, kene? Muore bit pru tist divano, Cene ist Cez dan na zaprem oCi an na morem zaspat... Takuo moja mama, Ce Ce bit nomalo fraj, me muore pejat gor v Ruonac s Tar-Cet. Al sta videli, kuo ji sto-rem že narest, kar želim ist?! Vam tarkaj reči poviedat san se nomalo utrudila an grem počivat. Ah, še ‘na ri-eC! Pozdravita puno puno moje zie Silvana an Marito, ki žive v NiemCiji an ki me Cristina nam piše... nieso še vidli. Jih Čakam, de pridejo duon za Božic. Ciao vsiem an... lahko nuoc! Non c’è di meglio che il divano dei nonni Franca e Armando di Rodda, ci dice la piccola Cristina, la figlio-letta di Gabriele e Antonella Domeniš, giovane coppia che vive a Tarcetta, ma ha le origini a Rodda. “E da quando ci sono io” continua la piccola, che ha da poco compiuto i quattro mesi di vita, “il papà e la mamma, grandi suonatori di fisarmonica, ora se la sognano di suonarla... con me è tutto un altro “ritmo!”. A Cristina gli auguri di una vita serena e felice. Tu an dan prehodil 55 kilometru! Al nas poznata? A bi vi-erval, de tu smo hodil Ze osam ur? Mi smo skupina planincev, ki je 30. an 31. avgusta tiela iti par nogah do ovec svetih Višarij, kot so ankrat runal naši noni. Sli smo iz koCe na Matajurju tudi Ce vreme ni bluo od nar-buojših, pa ni bluo niC v primerjavi s tem, kar nas je Čakalo. Od koCe smo šli v Kobarid, kjer nam je naš parjateu Zdravko po-kazu bližnjico do Čezsoče. Popudan smo hodil od Bovca do Rablja, preko Predila. ZviCer smo bli utrujeni an mokri, pa veseli, da smo utegnili pohodit 55 km an smo skoraj paršli do našega cilja (traguardo). Naslednje jutro pa nas je Čakalo gardo presenečenje (sorpresa): zavojo slaveba vremena, slave ure, nisemo utegnil iti do Višarij. Lepuo an težkuo je bluo tudi Ce niesmo paršli do našega cilja, pa Višarje Čakajo beneške planince za prihodnji krat. Beneški puobje novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1 Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 7m račun SDK Sežana St. 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Planinska družina Benečije nedieja 14. setemberja Kravji bal v Ukanceh (Bohinjsko jezero - Slovenija) Se ušafamo ob 7.00 v Spietru pri Belvedere - Na stuojta pozabit dokument za Cez mejo! Za druge informacije an vpisovanje: Livio 339-7576244, Igor 0432-727631 per imparare LE LINGUE Madrelingua inglese - americano propone scambio conversazione/ lezione con madrelingua sloveno. Tel. a Anthony al numero telefonico 0432/727075 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. SETEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 12. DO 18. SETEMBERJA Spietar tel. 727023 Prapotnotel.713022 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Njivica: od 15. do 28. setembeija Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petakob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v Cetartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 ŠPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 vpetak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.