BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDrTNA BANKA CIVIDALE Conti correnti in valuta? Sì, presso la nostra Filiale di Cividale sono convenienti MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 5 (747) • Čedad, četrtek, 2. februarja 1995 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE La nostra Filiale di Cividale ha disponibilità di Certificati di Deposito in Dollari e Marchi MOJA BANKA Boljši odnosi med sosedoma Vse kaže, da se odnosi med Slovenijo in Italijo vendarle nagibajo na boljše. Več je namreč znakov, ki kažejo, da smo prešli v novo, konstruktivnejšo fazo in da ni razloga, da bi sosednji državi vendarle ne začeli osnovati nadaljne dogovarjanje in sodelovanje na trdnejših osnovah. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji takšno otoplitev odnosov pozdravlja in to smo Slovenci z Videmn-skega potrdili predsedniku parlamenta Školču in predsedniku vlade Drnovšku tudi na tradicionalnem srečanju v Kobaridu. Važno je, da se dogovarjanje odvija na vseh ravneh, državniških, deželnih in krajevnih. V ta okvir sodi tudi obisk delegacije slovenskega parlamenta, ki jo je vodil predsednik Jožef Školč, pri vodstvu deželenega sveta. Na ponedeljkovem srečanju, tako sta podčrtala Školč in predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder (na sliki), so se pogovarjali o različnih temah skupnega interesa. Mednje sodi tudi vprašanje obeh manjšinskih skupnosti. Važno je dejstvo, da sta delegaciji složno podprli dokument (zanj se je izrekel tu- di predstavnik AN), v katerem pozivajo italijansko vlado, naj čimprej odobri zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji in naj vključi v državni proračun ukinjena sredstva za slovensko manjšino, o katerih je na srečanju poglobljeno spregovoril podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Il Centro scolastico bilingue è agibil Il comune di S. Pietro al Natisone ha concesso al Centro scolastico bilingue la certificazione di agibilità dei locali, recentemente ristrutturati con il contributo della Regione F-VG e con la collaborazione di numerosi genitori che hanno impegnato molti weekend nelle opere di verniciatura, imbiancatura e pulizia. Al Centro di Viale Azzi-da la soddisfazione è evidente. Si tratta, in ultima a-nalisi, di una delle poche scuole della provincia che abbia adempiuto a tutte le norme sanitarie e di sicurezza previste dalla legge. In questi locali, dunque, l’accoglienza dei bambini ha tutti i requisiti necessari per la migliore ambientazione dell’attività educativa e di socializzazione dei fanciulli. Marinig risponde agli attacchi Sono i fatti che parlano La campagna elettorale è iniziata. Lo possiamo desumere dagli attacchi di alcuni gruppi politici rivolti al sindaco di S. Pietro Firmino Marinig per il suo saluto (il testo integrale lo riportiamo nelle pagine interne) a Caporetto all’incontro tra le popolazioni slovene di confine e per l’ennesimo atto di inciviltà per opera dei “soliti” ignot icontro le nuove tabelle segnaletiche bilingui. Di questi argomenti abbiamo parlato con il sindaco Firmino Marinig. Il circolo Steliini l’ha accusata pesantemente. Cosa può dirci in merito? Credo che sia inutile dare risposte a chi scrive o dice cose senza sapere come stanno in realtà. Questo circolo si è sempre distinto per l’avversione a tutto ciò che sa di sla- Valorizzare la cultura resiana Si è tenuta a Prato di Resia l’assemblea del Circolo resiano “Rozajanski Dum” che è sorto nel 1983 su iniziativa di diversi re-siani interessati alla salva-guardia ed alla valorizzazione della cultura popolare resiana. I soci del circolo hanno deciso di stampare un libretto per bambini in resiano ed italiano. Alla carica di presidente è stata riconfermata Luigia Negro. Nella Casa della cultura resiana si è tenuta anche l’assemblea del gruppo folkloristico Val Resia. Alla presidenza del sodalizio è stato riconfermato Nevio Madotto. Delle due assemblee riferiremo ampiamente nel prossimo numero. Thaler in manjšina Srečanje v Ljubljani Slovenski zunanji minister Zoran Thaler bo danes popoldne sprejel delegacijo Slovencev v Italiji, to je začasnega skupnega zastopstva, ki ga sestavljajo vse tiste komponente, ki so podpisnice skupnega zakonskega zaščitnega osnutka. Na srečanju v Ljubljani bodo naši predstavniki zunanjega ministra seznanili s perečimi problemi manjši- ne. Sabato mattina il cambio delie consegne Pagon sindaco Da trentanni nella vita amministrativa locale Per sabato mattina è convocato il consiglio comunale di Savogna durante il quale l’attuale sindaco Paolo Cudrig, che dovrebbe assumere il ruolo di assessore in Provincia di Udine, passerà il testimone a Giovanni Pagon, attuale vicesinda-co e assessore ai Lavori pubblici e Sport. Giovanni Pagon, come lo stesso Cudrig, è espressione del Partito popolare. Zeleni skupaj Zeleni iz naše dežele, Slovenije in Koroške si prizadevajo, da bi na tromeji ustvarili mednarodni park. Tako je bilo povedano na srečanju, ki so ga pripravili na Trbižu in katerega se je udeležil tudi nekdanji koordinator Zelenih in evropar-lamentarec Carlo Ripa di Meana. Ugotovil je, da se italijanska družba usmerja v desno in da zato je treba u-stvariti levosredinsko zvezo strank in gibanj, ki bi znala biti protiutež desničarskemu liberalizmu. Potrebno je, da se tudi gibanje Zelenih primerno opremi in so- deluje pri realizaciji takšne zveze zmerno levičarskih in demokratičnih sredinskih strank in gibanj. Srečanje Zelenih je pomenilo priložnost, da so spregovorili o skupnih pobudah, ki bi jih bilo potrebno izpeljati na tromeji. Tr-biški župan Carlo Toniutti je zavrnitev kandidature za olimpijado ocenil kot izgubljeno priložnost, da bi tudi na tako odmevni manifestaciji lahko iztopile vrednote, kot sta prijateljstvo med narodi in mir. Toniutti pa je bil mnenja, da bo treba kandidaturo vložiti za olimpijado leta 2006. (r.p.) Dan slovenske kulture Speter - petek, 10. februarja 1995 Ob 19. uri - Beneška galerija odprtje razstave Jasne Merku predstavitev Sergij Cesar pel bo zbor Pod lipo Ob 20. uri - Občinska dvorana Koncert ansambla Gallus Consort v sestavi Dina Slama ter Irena in Miloš Pahor Studijski center NediZa - DruStvo beneških umetnikov Pokrovitelja: Občina Speter in Zskd vo o sloveno, e quindi è fortemente partigiano. Pretende che tutti la pensino come vogliono loro. Per avere una visione completa dell’impegno politico per la rinascita delle Valli del Natisone basta vedere quello che ha fatto l’Amministrazione comunale della Lista civica di S. Pietro nel creare posti di lavoro, sviluppo sociale e culturale. A S. Pietro c’è dinamismo e crescita. Certamente questo non piace al circolo Steliini perchè ha sempre lavorato contro le Valli e la sua gente. Ultima considerazione: chi sono i membri di questo circolo se non quei ve-tero-democristiani fedeli servitori del vecchio regime, che dal 1945 hanno governato le Valli, e quindi colpevoli dell’attuale degrado e spopolamento? Si sono riciclati e cambiato colore della pelle. Verso il nero fumo, s’intende. La accusano delle colpe dei socialisti passati. Lei personalmente cosa dice sulle responsabilità politiche del Psi e sue personali? Essere socialisti è esaltare al massimo gli ideali di giustizia, solidarietà, dignità e tolleranza. Essere ladri è un’altra cosa perchè i ladri sono ovunque. Per quanto riguarda la mia personale posizione posso tranquillamente dire che quanto è stato fatto nel comune di S. Pietro è merito soprattutto della Lista civica in cui militano anche i socialisti. La Lista civica ha operato bene. Ha ridato dignità alla gente delle Valli del Natisone, lavoro a molti valligiani, servizi sociali e igienico-sanitari che ci pongono in prima posizione a livello provinciale e regionale. In poche parole la Lista civica ha dato al comune di S. Pietro democrazia, funzionalità e libertà. Cosa che purtroppo non possono vantare quelli del circolo Steliini anche se tra i loro adepti ci sono molti ex sindaci, segretari comunali, pubblici dipendenti e paleo-democristiani che, con il loro non fare nulla, hanno ridotto le Valli del Natisone al degrado e alla vergogna nelle quali si trovano oggi”, (r.p.) segue a pag. 2 Četrtek, 2. februarja 1995 2 Per i nazionalisti locali ogni pretesto è buono, anche una messa / “soM” argomenti Cercano un pretesto qualsiasi e per questi “cattolici d’occasione” un prete che prega nella sua chiesa diventa un rivoluzionario. Sicuramente tirino se si permette di confermare che in chiesa i funerari non possono essere occasione di manifestazioni che poco hanno a che vedere con il luogo. E se si permette di intonare anche una sola canzone religiosa slovena che in quella chiesa hanno cantato le nonne delle nostre nonne? Il pretesto può essere addirittura il sagrestano che si permette di suonare le campane (avete letto bene!). Eccolo qua il bel pretesto per una montatura dei soliti nazionalisti, con i soliti metodi che da decenni conosciamo, ai danni del parroco di Liessa, don Azeglio Romanin, che per sua fortuna è friulano. Chiesa di Liessa, si celebrano le esequie di un parrocchiano che tra l’altro era stato anche alpino in Russia. Labari, cappelli di alpino. La cerimonia scivola via nella tradizionale austerità fino al momento in cui alla preghiera del parroco inizia a sovrapporsi il canto di un coro. Melodia bella ma non consona allo spirito della cerimonia. Il parroco, con l’intenzione di far comprendere che non era il caso di continuare prosegue la preghiera a fccgj IjQCsa Il puntino sulla i a “... i parlamentari della Lega Nord Friuli stanno alacremente lavorando per ottenere benefici perle popolazioni, come quelle delle Valli, da sempre trascurate e costrette ad emigrare. Vedi il provvedimento Asquini per la benzina agevolata”. Così in una nota peraltro molto polemica nei confronti del sindaco di S. Pietro al Natisone Firmino Marinig di cui ci occupiamo in altra parte del giornale. Sulla dichiarazione della Lega citata sopra ci permettiamo di fare tre osservazioni. La prima è di carattere generale e ci permette di chiarire un’imprecisione troppo spesso presente sulla stampa locale. Quali valli? Quelle di Comacchio o del Pasu-bio? Non piace la denominazione Benecia? Si ricorra al termine Slavia friulana. Non piace nemmeno questo, allora, per favore, chiamiamole almeno con il loro nome e cognome geografico completo: Valli del Natisone. In secondo luogo non possiamo che salutare con piacere l’affermazione e il ribadito impegno a lavorare alacremente a beneficio della nostra area. A suo tempo saremo tutti in grado di valutare cosa è stato fatto. Il riferimento al provvedimento Asquini per la benzina agevolata invece ci sembra un autogol. Scusate, ma quali vantaggi ne derivano alle Valli del Natisone? Quante pompe di benzina ci sono? Rispetto alla portata dei problemi economici che ci troviamo di fronte il provvedimento è solo un palliativo se non un alibi. “A-vete la benzina agevolata, che altro volte ancora?”. Anzi, col senno di poi si potrebbe pensare che il degrado della fascia confinaria sia stato utilizzato come un cavallo di Troia per poter estendere i benefici a tutta la regione. In nome dell’uguaglianza di tutti i cittadini, naturalmente! voce più alta. Purtroppo il co-retto non capisce ed allora l’officiante chiede: “Canterete dopo”. Episodio spiacevole che si può chiudere lì e che si sarebbe potuto evitare in modo banale: chiedendo il permesso prima ed evitando così di mettere in una posizione imbarazzante gli ignari ed allibiti componenti del coro. Invece il pretesto era nato. Così i giornali sono stari sommersi dalle lettere di alcuni su-perpatrioti locali che hanno dato una versione dell’episodio a proprio uso e consumo. Poi è seguito 0 resto; a parte le usuali maldicenze, nella notte sono comparse le solite scritte contro il parroco, ripetute su larga scala alcuni giorni dopo. Per una strana coincidenza gli stessi giorni sono state lordate anche le tabelle stradali bilingui nel comune di S. Pietro. La sensazione è che qualcuno abbia già iniziato la campagna elettorale con i “soliti” argomenti. P.S. I nostri “cattolici d’occasione” dovrebbero andare in chiesa almeno qualche volta così saprebbero che il foraneo è cambiato da alcuni anni! Crescere con più lingue Dal 4 al 7 febbraio si svolgerà a Udine uno stage sull’insegnamento plurilingue ai bambini della scuola materna ed elementare nell’ambito del progetto europeo Tempus, di cui è responsabile la professoressa Silvana Fachin Schiavi. La prof. Schiavi ha svolto un’intensa attività di ricerca e di sperimentazione affinchè le lingue locali e straniere si intreccino armoniosamente nell’esperienza educativa. Il gruppo di ricerca dell’Università di U-dine presenterà agli studiosi stranieri il progetto pilota friulano-italiano, avviato in alcune scuole materne del Friuli che hanno ricevuto il sostegno finanziario della Commissione delle Comunità europee. Nell’ambito dello stage avrà luogo domenica 5 febbraio, alle ore 10.30, nella sala del Municipio di Aqui-leia una tavola rotonda sul tema “Crescere con più lingue: la sfida dell’educazione plurilingue in Europa”, alla quale interverranno e-sperti italiani e stranieri. Noacco na čelu gorske skupnosti Zupan iz Tipane Armando Noacco je bil izvoljen za predsednika Gorske skupnosti za Terske doline. I-menovanje novega predsednika je bilo potrebno, potem ko je dosedanji predsednik gorske skupnosti Bruno Miotti zaradi delovnih obveznosti odstopil. Izvolitev Armanda Noac-ca, ki tako kot Miotti pripada Ljudski stranki, ni bila e-nostavna. Potrebna so bila tri glasovanja, v prvih dveh namreč ni prejel potrebnega števila glasov, v tretjem pa, ko je zadostovala relativna večina, je bil Noacco izvoljen s 15 glasovi za, 6 je bilo belih glasovnic, 4. svetovalci so se vzdržali, na 2. glasovnicah pa je bilo zapisano drugo ime. Delno kritična do zamenjave sta bila predvsem predstavnika Severne lige iz Center ter predstavnik Ljudske stranke Fratte, ki so izrekli dvome o umestnosti takšne zamenjave, če je res, da bo mandat vodstvu gorske skupnosti prenehal čez tri mesece. Miottijeva odločitev, da zapusti krmilo gorske sku- pnosti, je sprožila daljšo razpravo, v katero so posegli številni svetovalci, ki so obenem postavili nekaj v-prašanj v zvezi s programi upravnega telesa ter s problematiko večinske koalicije, ki je osnovana iz leta 1990 na osi KD-PSI. Po izvolitvi je Armando Noacco izjavil, da se bo posebej posvetil realizacij načrtov v okviru programov, ki jih predvideva E-vropska skupnost. Zastopstvo piše Diniju Po nekajmesečnih zapletih in nejasnostih Slovenci v Italiji imajo skupno predstavništvo, čeravno le začasno. Tako so se dogovorili na srečanju, ki je bilo v Gorici in katerega so se udeležili predstavniki Skgz, S-so, Skp, Dsl, Ssk, Demokratskega foruma in Slovencev iz videmske pokrajine (zanje sta bila prisotna Rudi Bartoloth in Anton Sivec). Gre za komponente, ki so podprle skupni predlog zakonske zaščite manjšine, zraven pa ni slovenske kon-zulte Severne lige, ki je srečanje v Gorici protestno zapustila, ker ni bila povabljena na razgovore v Ljubljani. Zastopstvo bo pisalo predsedniku vlade Lamber-tu Dinija in ga seznanilo z zdajšnjim, zaskrbljujočim položajem Slovencev v Italiji. Na seji so podčrtali potrebo, da se znotraj zastopstva zariše skupna politična strategija, ki bi pomenila osnovo za nadaljne delovanje. “C’è una sola regia” dalla prima pagina I veri socialisti delle Valli possono invece andare orgogliosi del lavoro svolto senza nessun timore e seaso di colpevolezza. Anche la Lista per l’Italia l’attacca violentemente per le sue posizioni. C’è qualche nesso fra questa struttura politica ed il circolo Steliini di Clodig? Penso che ci sia un legame molto forte e direi quasi complementare e gemellare. Entrambe lavorano contro la gente delle Valli, contro lo sviluppo della comunità e soprattutto operano per la distruzione della locale parlata dialettale slovena. Nei loro proclami si dicono difensori del nostro dialetto, nei fatti non fanno nulla per valorizzarlo e difonderlo. Quasi tutti gli aderenti a queste due organizza- Incontro con il segretario dell’Unione slovena Brecelj visita la scuola Il segretario regionale della Slovenska skupnost Martin Brecelj, ha fatto visita al Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone. L’ospite si è soffermato per visitare tutto il complesso in cui sono insediate la scuola materna ed elementare. Ha preso atto del lavoro realizzato sia sul piano e-dilizio e dell’adeguamento dei locali alle normative di legge, che su quello propriamente didattico-pedago-gico. E’ stato quindi informato della non facile situazione finanziaria e dei progetti futuri per l’ottenimento della parificazione ed eventuale statalizzazione dell’istituto. Il segretario Brecelj si è soffermato su tutti gli aspetti dell’istituzione bilingue insieme al presidente Paolo Petricig. zioni non lo conoscono e, se lo sanno, si vergognano di parlarlo. Nulla hanno mai fatto per la rinascita economica delle Valli. Hanno solo remato contro. Nei loro comportamenti scritti e verbali offendono con violenza e prepotenza, senza mai costruire o proporre al dialogo. Pensa che anche il danneggiamento delle tabelle in dialetto sloveno si possa inserire in questo contesto di violenza verbale, scritta e radiofonica? Ritengo che ci sia una sola regia che porta avanti l’attacco sciovinista. Pertanto anche i teppisti che hanno danneggiato sabato sera le tabelle bilingui sulla statale 54 fanno parte dell’unico progetto di violenza contro quanto fa il comune di S. Pietro. Penso, comunque, che le azioni violente abbiano un effetto negativo e di boomerang viste le numerose attestazioni di solidarietà che la gente delle Valli ha testimoniato al sindaco, alla giunta ed al consiglio comunale di S. Pietro, (r.p.) Lungo il confine senza duty free Kacin resta Le accuse dell’opposizione parlamentare nei confronti del ministro della Difesa Jelko Kacin sono cadute nel nulla. La maggioranza, infatti, ha votato la fiducia al ministro che nel suo intervento ha smontato le tesi degli “accusatori”, in particolare il partito social-democratico di Janez Janša, che hanno chiesto le dim-missioni di Kacin. Contro il centralismo I nuovi sindaci dei comuni costieri. Franco Juri per Capodistria, Franco Fičur per Pirano e Mario Gaspari- ni per Isola, hanno discusso sulle modalità di una futura collaborazione a livello regionale. Con la nuova legge sulle autonomie locali sono sorti nuovi problemi ed è aumentata una tendenza centralistica. Più sicurezza Con il nuovo codice della strada in Slovenia saranno presi provvedimenti più restrittivi nei confronti di coloro che non lo rispetteranno. Limiti di velocità più severi nei centri urbani, controlli rigidi del tasso alcolico dei conducenti, il casco obbligatorio per i moto-ciclisti, fari accesi anche di giorno, multe “a punti”. Queste alcune disposizioni più importanti del nuovo codice della strada che comprende 257 articoli. Riguardo le multe a punti va detto che sono già in vigore in alcuni paesi europei. Raggiunta una quota di punti (per ogni infrazione ci sarà un punteggio specifico) al conducente verrà ritirata la patente. Per riaverla si dovrà rifare l’esame di guida, così per la parte pratica come per quella teorica. Anche il nuovo codice della strada sloveno vieterà l’uso del cellulare durante la guida. Chiudono i duty free Con la nuova legge doganale, entrata in vigore il 25 gennaio, entro due anni chiuderanno i duty free situati lungo la zona di confi- ne tra la Slovenia ed i Paesi contermini. Con la nuova legge i duty free saranno ammessi soltanto nei porti e negli aereoporti. L UE può aspettare Il partito popolare sloveno non vede il motivo di tanta fretta per entrare nell’Unione Europea. Far parte di questo organismo, sostengono i popolari sloveni, aumenterebbe i problemi dell’agricoltura che non può essere paragonata a quella austriaca, finlandese oppure svedese, cioè dei Paesi che sono da poco entrati nell’UE. Secondo i popolari l’avvicinamento all’Europa può realizzarsi in altri modi meno traumatici. L’Istria a Vocci Marino Vocci è stato per l’ottava volta riconfermato presidente del Circolo di cultura istro-veneta Istria di Trieste. L’elezione è avvenuta durante l’assemblea dei soci del sodalizio che hanno nominato Livio Dorigo alla vicepresidenza. Adna sklieda gorke župe... Dielo Luciana Chiabudini za “Naš domači jezik” S petkove predstavitve Trinkovega koledarja v prostorih čedajskega kulturnega društva Trinkov koledar kot sinteza naše stvarnosti Z glasbenim uvodom Paole Chiabudini so v Čedadu predstavili letošnji Trinkov koledar. Na večeru, ki so se ga udeležili generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, senator Darko Bratina in pokrajinska odbornica za kulturo Miriam Calderari, so spregovorili tudi o Jadranskem koledarju ter o koledarju Mohorjeve družbe. Prof. Marino Vertovec je povedal, da se koledar že od leta 1953 uvršča med tovrstne literarne pobude. Nastal je kot glasnik ljudi, ki so bili izgani iz svojih domov in so zaradi gospodarskih in političnih razlogov zapustili svoje domače kraje. Koledar, je poudaril Vertovec, želi biti tudi sredstvo za spoznavanje beneških korenin, želi biti sinteza in katalizator misli in dela Slovencev iz videmske pokrajine. Zelja urednikov pa je, da bi Trinkov koledar vzpodbujal k sodelovanju, k dialogu in k skupnemu delu znotraj naše skupnosti kot tudi v odnosu do sosedov. Živa Gruden je povedala, da letošnji koledar nosi močnejši pečat, saj je namenjen prav beneškemu narodnemu buditelju ob 40-le-tnici smrti. Marko Tavčarje predstavil koledar Mohorjeve družbe in zbirke Primorskega biografskega leksikona, ki obravnava tudi številne slovenske osebnosti iz videmske pokrajine. O Jadranskem koledarju in njegovi O Trinku v Gorici Zveza slovenskih kulturnih društev bo danes 2. februarja ob 18. uri v goriški knjižnici Damir Feigel predstavila Trinkov koledar ter odprla razstavo o življenju in delu beneškega narodnega buditelja. O obeh pobudah in o današnji stvarnosti Slovencev na Videmskem bo spregovoril prof. Marino Vertovec. ZSKD bo organizirala za slovenske šole na Goriškem obisk v Feiglovi knjižnici, da bi dijaki pobliže spoznali beneško stvarnost. knjižni zbirki je spregovoril Aleš Doktorič. Povedal je, da so s koledarjem želeli zajeti celoten zamejski in širše primorski prostor. Po pozdravu odbornice Miriam Calderarijeve je senator Bratina pohvalil zamisel po predstavitvi vseh treh koledarjev. Tudi generalni “Ce je eno leto v katerim naše društvo se more sam sebe pohalit za delovanje, ki je opravlo je pru lieto 1994” takole je odpa-ru sejo predsednik kulturnega društva Rečan Aldo Clodig, ki je spomnil vse prisotne na bogat program, ki je biu uspešno uresničen. Ries puno diela je blua nareto: pust v telovadnici, zbor, ki je biu prisoten ob cerkvenih praznikih, konferenco s Pagavinam na temo “Kje so naše stazice”, srečanje mladine v Hos-tnem pri sv. Matiju, kries svetega Ivana na Lužah. Potlè knjiga Topoluove an sodelovanje pri razstavi “Postaja Topolove”, kjer smo pripravli dva večera poezije “V nebu luna plava”, dva gledališka večera, pohod v Livek, in povratno srečanje z livča-nom, ko so nam povarnili obisk v Topoluove. V Topoluove smo bli prisotni an miesac an pu: gor smo nastavli in prodajal naše in druzih pardielo. Moremo reč, de smo daržali v rokah vse prireditve an tiste, ki so jih drugi parpejali gor. Gor v Topoluovem smo se zaries potil an ne samuo ker je bluo gorkuo an za-tuo je trieba zahvalit vse tiste, ki so aktivno sodelovali. Takuo je poteklo polie-tje in vmies smo parpravli tudi Senjam beneške pie-smi kjer smo paršli nazaj na izdajo kasete. Kulturna jesen, četudi ne takuo ki smo želieli, in 25. oblie-tinca našega društva in “naše jaslica” (presepi) in spet zbor za vse svečenike in za Božič je zaključilo naše dielo za lieto 1994. Kaj pa za 1995? konzul Sušmelj je bil mnenja, da takšen način predstavitve koledarjev ustvarja celovito sliko tovrstne založniške zamejske dejavnosti. Kobariški dekan Franc Rupnik je nazadnje predlagal, da bi se tudi ob Trinkovem koledarju izdala primerna knjižna zbirka. Program je, če se more, še buj bogat. Začnemo 28. februarja s Pustovanjem v telovadnici s “Checcoband”, miesca marca organizamo konferenco o tiponomih, maja bo nazaj srečanje mladine v Hostnem, junija kries svetega Ivana v Zverincu, Sodelovanje pri “Postaja Topolove”, ki tudi lietos bo miesca julija, potle avgusta organizamo v Zverincu, ki smo zbrali kot “lietna vas” 1995, razne prireditve in diela: bomo čedli vasi in stazice, ki pejejo gor, pripravimo razstave, večer poezije “V nebu luna plava”, gledališče in... sevie, vse s pomočjo vaščanu. Ne pozabimo tudi na navadne prireditve, ku Senjam beneške piesmi na Liesah, Kulturno jesen, konkorš “Naše jaslica”, zbor bo le napri sodeloval s cierkvijo an ce do mogoče napravimo tudi an koncert za Božič. Program je zlo bogat an puno diela nas čaka. Na koncu seje so ble volitve za obnovo diretiva v katerim so bli izvoljeni: Aldo Clodig, Margherita Trusgnach, Giacomo Ca-nalaz, Vittorio Scuoch, Alessandro Vogrig, Renzo Rudi, Marco Scuoch, Teresa Trusgnach, Gianni Floreancig in za skupino mladih Martina Chiabai. Direttivo je potrdil za predsednika Alda Clodig in za podpredsednika pa Giacoma Canalaz. Predsednik Aldo Clodig je zaključil sejo z željo, da tudi lieto 1995 naj bi bluo uspešno, kot prejšnje in je vabil vse člane naj aktivno sodelujejo pri uresničevanju programu. Pravejo, de na ratavjo vič čudeži. Bi van teu povi-edat pa adan, ki se je zgo-diu tu adni vaščin tle blizo, u naši Nadiški dolini. Glih pedeset liet odtuod, na trinajst dičemberja lieta štier an štierdesetega so paršli kožaki, ruski sudadi pod niemškin komandan. Le na konju so silili čez urata tu hiše an matera so jin letale pruot s fiaškan vina an kuazuvale otrokan: “Jokajta, jokajta!” za jin umečit sarce. Teli parvi kožaki so bli lepi judje, lepuo obliečeni an dišiplinani. Njin je interešalo miet na-fuotrane konje an pun trebuh, zatuo so kuazuval’ sena an kakuoše: “Davaj, da-vaj kùrico mama!” so upra-šal. Ubival’ so tudi majha-ne žvine ku uce an praseta. Adan njih ufičial je biu oboleu, je imeu tako veso-ko trešiko, de so paršli tu adno hišo, so pregledal’ kambre an kàr so vidli tu oknu želiezne rante so ga parnesli tu pastiejo. So mu pustil niek za jest an za pit an so šli po njih opravilah, muore de ga nieso mogli pejat za sabo. Natrucal so tu hišne, de guaj če mu ki rata, de ga napade kajšan partigjan: bojo oni odgovorni. Vilja božičova je bla. Ku po navadi, čelih so bli strašni cajti, mama an sinuovi so zmolil rožar an so zapiel staro božično piesam: “Jo-žuf rajža, rajža u miesto Betlema”. «Paš duo vie, al je žiu al je martu tist človek. Bieš, bieš ti Mario» -je jala mama dvistlietnemu sinu. «Nesimu gor nomalo gorke župe, je vilja božičova». Mama je silila tarkaj, de puob je šu slave voje gor po štengah z bokalico župe tu rok. Potuku je na urata an znotra čuje nateguvat oturator od puše. «San ga-spodar, san parnesu malo Michelina an nje bukva “Ne samuo spomini -Non solo ricordi”, takuo se kličejo bukva, ki jih je napisala Michelina Blasu-tig-Lukcjova iz Sauodnje, ki že puno liet živi v nieki vasi blizu Varese, pa jo moremo pogostu srečat tle par nas tode. Besiede, v našim sladkem slovien-skem dialektu, ki jih je napisala v tele bukva jih bomo poslušal v petak 3. febrarja, ob osmi zvičer, v kamunski sali v Sauodnji, kjer predstavijo bukva. Bomo poslušal Michelino, pa tudi Riccarda Ruttar, predsednik kulturnega društva Studenci, ki je or-ganizalo telo viCer, an profesorja Nerea Perini, ki je že učiu “Didattica delle lingue moderne” na videmski univerzi. Na stuojta parmanjkat! juhe» se je dau zastopit. Za nomalo čuje: «Podajdi!». Počaso Mario odpre urata an paržge luč na interuto-rje, ki je biu tan nad uratih. «Zakrojte dver - zaprite urata!» je kuazu kožak, z namierjeno pušo. Mario se je parbližu. Oči bunika so laščiele od trešike. Mu je ponudu skliedo an kožak je otresu glavo, se nie zaupu. Puob je zastopu an je posri-ebu nomalo župe; samuo tenčas kožak je luožu pušo tan na žgabel, je uzeu tu roke bokalico an s hočjo je posarku pekočo župo. «Blagadru, blagadru vsa, hvala» se je odsopu, kar je use vepiu. Uarnu je bokalico an je stegnu roko, de stisne Marionovo not gor pod paško, ku za niešno pobratenje. Tan nad pastejo je bila podoba Materebožje na Stari gori: «Bogorodi-ca» je jau kožak z očmi, ki so gledali gu kuadar, ku za poviedat, de je an on kristjan. Teli kožaki so šli proč an na njih prestor so paršli druži, buj slavi, buj strašni an narodni. Teli nieso upra-šal’ so ničku uzel’. Ce kajšan človek je šu gor po bri-egu po suojin dielan so ga štiel za partigjana, alpa de Ritorna il “Natisom” I ragazzi delle scuole materne, elementari e medie inferiori delle zone a cavallo del confine italo-sloveno sono invitati a collaborare alla quinta edizione del concorso “Natisone-Nadi-son-Nediža” organizzato anche quest’anno dal Comune di Manzano. Una speciale sezione è riservata a tutti i cittadini italiani e sloveni che potranno partecipare realizzando un’opera sul tema “Il Natisone ed il suo ambiente”. Lo stesso tema è stato indicato per le scuole. I ragazzi potranno concorrere pure con lavori riguardanti le abbazie del territorio attraversato dal Natisone. nose jest partigjanan. Use kazone so prefifal an so skopal, če ušafajo notre kajšno armo zakopano. Je bluo okuole pudne. Dva kožaka stopneta tu hišo tuk družina je bila zbrana okuole mize za snjest niešno broskovo kuhnjo. Otroc so pogledal za-skarbjeni tu lonac, tuk je kadiela adna kuost prašeča. Niek zlo hujšega je bluo: parvi kožak se je parbližu, je popadu partič pregarcene mize, ga je potegnu na žlah, de je šluo use dol po tleh. Tan na mizo je luožu nieki zavito tu adni cul’ an je rahlo odvezu, dokier se nieso parkazale štier debele bombe. «Ti partizan!» je zagrizu kožak tu Mariolna an ga je popadu za roko. «Ne, jest ništa partizan, tu-ole nie moje», se je resnično puob veguarju. «Ah nie tuoje?» je jau te drug kožak an je še on poluožu niek zavito tu culo, ki je odviju dokier se nie parka-zala pa jagarska dòplanca. Kàr je tiste zagledu Mario je obupu. Pušo je lepuo poznu, sa tan na kasu je biu veriezu njega primak. Neprevidno jo je biu zakopu tu kazon tan pod jasla an gl ih takuo nepredvidno kajšan je zakopu tah nji pa bombe. An sada, bombe an puša, s firmo so pričovale pruot njemu. Kožaki so ga pejal’ gor na Log, tuk so imiel komando an paražon tu nie-šnin svinjake, an prez tarkaj se preglavjat al je al nie puob nadužan so ga obsodil’ na smart an so ga par-luožli tah zidu za ga ustrelit. U tin cajtu je mama leti-ela tah gaspuodu'Cuffolu an h profesorju Mario Manzini s Podbuniesca, ki je lepuo poznu ruski izik. An on, ku gaspuod je parle-teu gor na Log za prepričat kozake, de tist puob na more bit partizan. Rieč se je nomalo ulačila an u tistin cajtu se je par-bližala tan s Podbuniesca pruot Stupci adna patulja kožaku, ki je varvala tist kos cieste. Te parvi na konju, komandant patulje, je biu glih ufičial Juri, ki tri miesce priet je ležu na pa-stej’ du Marionovi hiši; je ustabu patuljo an kar je pu-oba zagledu mu se je parbližu an mu je stisnu roko glih ku na viljo božičovo, gor do lahata. Ufičial se je niek poguoriu s kožakmi, ki so imiel Mariona ustrelit an jin je kuazu, naj ga rie-šejo. Teli nieso tiel zastopit ražona dokjer Juri jin je pustu adno karto, ki je podpisu. Mladenč se je uarnu da-mu an patulja na konju je že klokala pruot Stupci. On prave šele, de je biu adan mirakul, zatuo tan u Argentini, tuk donas živi, adna luč nimar sveti pod podobi Materebožje na Stari gori. Luciano Chiabudini Program društva Rečan nimar buj bogat Lietos bo krajica vasi Zverinac Aktualno Pozdrav predsednice videmske Skgz Jole Namor “Naš prispevek k zbliževanju” Za desnico “sporno” srečanje v Kobaridu Tradicionalno srečanje v Kobaridu je tudi zaradi prisotnosti predsednika parlamenta Školča in vlade Drnovska potrdilo trajno prijateljsko vez med ljudmi ob meji, med Benečijo in Gornjim Posočjem. To je bilo zaznati v samih besedah prisotnih, ki so se zavzeli za boljšo gospodarsko in kulturno sodelovanje. In prav zaradi tega so nam vse manj razumljivi izpadi nekaterih sil v Benečiji, ki so se posebej “spravile” na Mariničev govor in srečanje v Kobaridu klavrno izrabili v predvolilno propagando. Mi, ki smo sodelovali na srečanju v Kobaridu, vemo, da na njem ni bila izrečena ena beseda, ki bi ne sla v smer prijateljstva, sodelovanja in bogatenja tega prostora. Žalostno je torej, da moramo Se danes v Benečiji beležiti taksne izpade, ki so izraz velike politične primitivnosti. Žalostno je, da moramo beležiti podlost nekaterih psevdopolitiCnih akterjev, ki izkrivljajo resnico, da bi si zagotovili majhno, o-sebno korist. Žalostno, a vendar realno, (r.p.) Na srečanju v Kobaridu je v imenu Skgz iz videmske pokrajine pozdravila Iole Namor. Tako je povedala: “Najprej se želim zahvaliti uglednim gostom iz slovenske prestolnice, ki nam s svojo prisotnostjo na današnjem srečanju potrjujejo pozornost Republike Slovenije do Slovencev iz Nadiških in Terskih dolin, iz Rezije in Kanalske doline. In v tem težkem političnem in ekonomskem trenutku. Današnje je že 25. srečanje in tudi to je vredno poudarka, saj pomeni, da se je sodelovanje med videmsko pokrajino in Posočjem zaCelo razvijati in krepiti v zelo težkih pogojih več kot 25 let od tega, da imamo za sabo večletna prizadevanja za utrjevanje odnosov in prijateljstva na tem obmejnem območju. Vsem tistim, ki so delali na tem, na eni in drugi strani meje, naj gre naša priznanje, naša zahvala . Dovolitemi, da najprej izražim željo, da se odnosi med Republiko Slovenijo in Italijo uredijo, da se okrepi medsebojno prijateljstvo, da se razširi sodelovanje na gospodarskem in drugih področij in to še zlasti na našem obmejnem pasu, ki je v podobni meri, na obeh strani meje, placai zelo visok davek z izseljevanjem in socio-ekonomsko zaostalostjo in torej potrebuje danes konkretne pozornosti in načrtovanih posegov, zato da se Slovenci na meji okrepimo in vključimo v sodobne razvojne Predsednik Upravne enote za Tolminsko Zdravko Likar izroča tradicionalno “šteko” starosti beneških duhovnikov Paskvaiu Gujonu procese; želimo seveda tudi, da bi se republika Italija in Slovenija dogovorili glede učinkovitega in prozornega varstva in podpore svojim manjšinam in kar se tiče nas Slovencev v Italiji naj bo to v duhu in na osnovi naCel evropskih listin o pravicah manjšin. Slovenci na Videmskem želimo tudi aktivno prispevati k zbliževanju med Furlanijo in Slovenijo. Tudi spriCo pozornosti, ki jo Evropska skupnost namenja našemu obmoCju, menimo, da so Casi zreli za veCje in bolj prepričano sodelovanje tudi na ravni krajevnih uprav, ki s skupnimi moCmi lahko investirajo v intelektualni potencial, spodbujajo kulturno ustvarjalnost, podjetnost, zaupanje ljudi v lastne moCi, zavest o sebi in o svoji narodni identiteti. Slovenska narodna skupnost na Videmskem je še zlasti od potresa in podpisa osimskih sporazumov sem, razvila celo vrsto pobud na političnem, kulturnem, informacijskem in gospodarskem področju in uresničila tudi zahtevne in ambiciozne projekte, med katere prav gotovo sodi zasebno dvojezično šolsko središče v Spetru. FinanCne in politične težave, katerim smo danes priCa, nas močno za-skrbljajo. Skrbi nas najprej usoda naše dvojezične šole, ki izpolnjuje vzel v italijanskem državnem šolstvu, ki ne predvideva za videmsko pokrajine nobene oblike slovenskega jezika v uCnem procesu. Naša šola pa ne more in sme ostati osamljena v pušCavi. Rodila se je iz beneške kulturne pomladi, v naše okolje mora biti vra-šCena, iz okolja, iz njegove jezikovne in kulturne tradi- cije mora srkati sokove in v okolje mora vračati pozitivno energijo. Zato smo danes moCno zaskrbljeni za vse druge iniciative, ki smo jih z nemajhnimi napori razvijali na področju tiska, kulturnih in ljubiteljskih dejvnosti, in ki so danes deležni premajhne pozornosti zaradi objektivnih finančnih težav pa tudi zato ker tudi na pristojnih ravneh se slovenska stvarnost na Videmskem premalo pozna in hkrati je v teku proces prevrednotenja po naCelu popravljanja krivic iz preteklosti. Še posebno kar se videmske pokrajine tiCe, pravi nesmisel. Naša želja je, da ohranimo, obogatimo in še naprej razvijamo to, kar je bilo ustvarjeno, da se proces preporoda nadaljuje. Zato si želimo veC pozornosti in spoštovanje naše subjektivitete. Slovenska narodna skupnost na Videmskem, kljub vsem težavam, ki sem jih omenila, kaže moCne znake vitalnosti. Ob spodbudni rasti dvojezične šole smo v lanskem letu zabeležili ponoven razcvet kulturnih dejavnosti, planinsko društvo, ki je postalo katalizator predvsem mlajših generacij je izpeljalo številne pobude, krepi se med mladino zavest o lastni narodni pripadnosti in s tem tudi proces deasimilacije. Zato z optimizmom gledamo v bodočnost in se vam že zdaj zahvaljujemo za vse kar bo Republika Slovenija naredila v podporo Slovencev na Videmskem.” Pittaro s.r.l CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754872 olivelli VENDITA: / PERSONAL COMPUTER / STAMPANTI / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / FAX (CON SEGRETERIA - CARTA COMUNE) / REGISTRATORI DI CASSA / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA ARREDAMENTO OLIVETTI SY Marinig: “Ci vuole molta buona volontà e buonsenso” E’ necessario salvare la nostra comunità slovena che sta morendo Riportiamo in italiano il saluto di Marinig, sindaco di S. Pietro, che all'incontro di Caporetto ha parlato nel dialetto locale sloveno. “Il mio saluto è aperto a tutte le problematiche che interessano lo sviluppo della Benecia e della valle dell’Isonzo e conosco le vecchie e nuove difficoltà che ci sono tra il Friuli e la Slovenia. Vecchie difficoltà ideologiche e nuove difficoltà nazionalistiche, profonde ed ampie, che non è facile ripulire da una e dalFaltra parte del confine. Ci vuole molta buona volontà e buon senso. Ciononostante, possiamo certamente dire ed è anche necessario ribadire che da noi, nelle Valli del Natisone, abbiamo oggi nuove forze e nuove tendenze che si aprono alla cooperazione, alla pace, alla solidarietà e all’idea della nuova unione europea. Noi ci auguriamo e lavoriamo per risolvere tutte le difficoltà che sono state e ci sono anche oggi contro di noi. Vogliamo trovare una nuova strada per risvegliare la gente che vive su entrambi i lati del confine. Un nuovo impegno per risolvere con la gente tutte le grandi problematiche che bloccano il nostro sviluppo. Pensiamo, come comune di S. Pie- tro, alla pace sulla frontiera, ad una grossa collaborazione tra la Benecia e la Valle dellTsonzo, ad un aiuto politico dal governo e dal parlamento sloveno per difendere le nostre antiche radici slovene, la nostra locale cultura, la nostra lingua materna. E’ necessario pure salvare la nostra identità e la comunità slovena che fisicamente sta morendo nei nostri paesi di montagna giorno dopo giorno. Pertanto è prioritario aiutare la scuola bilingue di S. Pietro. Il governo ed il parlamento sloveni devono dare una mano. Sappiamo che ci sono difficoltà politiche ed e-conomiche tra l’Italia e la Slovenia. Sappiamo pure che il Parlamento europeo è disponibile a risolvere quelle difficoltà internazionali. Speriamo nell’aiuto sloveno così come nel nuovo governo italiano. Speriamo pure nella cooperazione locale e nel confine aperto. Sono molti anni che i comuni di Tolmino e S. Pietro si incontrano e lavorano per lo sviluppo economico e culturale su entrambi i lati del confine. Secondo il nostro programma è necessario migliorare la viabilità Udine - Cividale -Valli del Natisone - Capo-retto - Plezzo e Tolmino. Pensiamo che non sia una cattiva idea il traforo del Mangart, da Plezzo a Predi l. Ragionevole sarebbe rivedere il vecchio progetto della ferrovia da Cividale, Valle di S. Leonardo a Santa Lucia di Tolmino. Buona è la collaborazione per i progetti Interreg 2 che interessano le Valli del Natisone e Torre nel nostro versante e la Valle dellTsonzo sul lato sloveno. Ci sono altri problemi a-perti tra di noi a cui, per motivi di tempo, non accenno. Ma posso certamente dire che siamo sulla buona strada ed è necessario andare avanti per approfondire l’amicizia tra gli sloveni delle Valli del Natisone e quelli della Valle dellTson-zo”. -A rave... jih KajSan miesac od tega, seni biu napisu nieksne debele pravce gor mez te uoharne judi. Tu saboto me j’ ustavu na placu svetega Ivana v Cedade an znani Sparovan inoz iz naših dolin an mi je jau: - Posluši Guidac, ist rad berem toje smiešne pravce, pa Ce boS Se pisu takuo debele pruot tin Sparovin juden, ne bom vic brau Novega Matajurja, ki mi ga daje vsaki tiedan muoj vasnjan na puosodo!!! *** Maruška je ustala ze zguoda, ku vsaki dan an začela basat bukva tu turbo za iti v dvojezično Suolo v Spietar. - Na kor napra-vjat turbe Maruška - je jala mama - za-tuo, ki donas na greš v Suolo, ker se j’ zaCela kozà pojat an jo muoreS pejat v Hiasto kjer imajo kuša. Drugi dan uCitelj-ca je vprašala Maruško zaki ni bla parsla v Suolo tisti dan priet. - Zatuo, ki moja mama mi je kuazala pejat kozo h kušu v Hiasto - je odguori-la hitro Suolarka Maruška. - Ree toji mami, de tiste reci jih morejo narest tuoj tata al pa tuoj stric! - Oh ne - je hitro odguorila pridna CiCica - je jala moja mama, de muore bit pru kuš, Cenè kozà na ostane brieja!!! *** To lansko polie-tje, znana an liepa star od televižjona Valeria Marini je bla Sla kupe s parjatelji na počitnice v ižole Haway. Je biu tajsan liep sončni dan, de je ki! Kadar je skočila v veliko muorje an “pešekane” je začeu okuole nje plavat an ni teu vic iti proC. Ustrašena Valeria nie viedela, ki narest za ga proč pre-gnat, kar ji je par-šla tu pamet "na pametna ideja. Sliekla je na žlah nje kostum! Kadar je tiste za-gledu, pešekane jo je ničku ranno za-plavu v glaboko muorje... mu se j biu zadaru rep!!! Kronaka —~ —— Janez Mlekar dopune 86 liet! Puno liet je dielu v Dreki an v Gorenjim Tarbju 6. ženarja nona Maria Trusgnach - Mica Stengarjo-va iz Cuodarna je dopunla 89 liet življenja, kar sam tiste prebrau, mi je paršu na pamet muoj tata, ki, se mi pari, je kužin nune Mice. Pru takuo, Giovanni Fon (Janez Mlekar) v pandiejak 6. fé-brarja dopune 86 liet, sa’ se je rodiu lieta 1909. Priet ko je paršu tle h nam Janez je puno prehodu po sviete. Rodiu se je v Volza-ni, odkod so ga pregnali kar je biu šele majhan otrok. V njega življenju je nimar Studiem na njega dielo an na njega družino. Biu je mlekar puno puno liet v Dreki an v Gorenjim Tarbju (Sriednje). Lieta 1974 je šu v penzion, pa vseglih je težkuo ga videt počivat. Mu je všeč dielat v varte, kjer mu lepuo rasejo kompieri an vsa druga sorta zelenjave. Nie težkuo ga videt, ko kopa z njega lopato. Njega vart je pru kiek posebnega, tuole pravejo ne sa-muo njega domači ljudje, pa tudi tisti, ki pasajo atu tode. Od lieta 1954 živi v kraju Rualis blizu Čedada, v adni hiši, ki ima že 301 liet življenja. Kupu jo je biu lieta 1951 an lepuo jo postroju. 10. maja lieta 1976, štier dni po potresu, ga je za venčno zapustila njega priljubljena žena Rosalia Ber-gnach - Matičicjova iz Dreke. Pa Janez ni ostu sam. Tam par njim žive njega dva sinuova, neviesta an navuod, ki za njega 86. rojstni dan, mu žele vse narbuojše. Veseu rojstni dan mu žele tudi vsi tisti, ki ga poznajo an ga imajo radi. Dragi Janez Mlekar, vse narbuojše vam žele tudi judje iz srien-skega kamuna, posebno tisti, ki so vas vidli na diele puno an puno liet v njih mlekarni v Gorenjim Tarbju, pru takuo, tisti iz Dreke. novi matajur četrtek, 2. februarja 1995 Dviestuo liet v štierih! Brrr, kak mraz an teli štieri tle na varh so pa takuo polietno obliečeni! Al so na kajšnim liepim otoča-cu (isoletta) na sredi Oceana al pa... so se zmotil! Ne tuo, ne te druge. Fotografija nam jih kaže v njekim liepim vartu v Salzburgu v Avstriji, nie bla pa nareta tele dni, pač pa miesca junija lanskega lieta, kar velika skupina tistih od klaše 1944 za veselo praznovat petdeset liet življenja je šla po sviete tri dni! V veliki skupini, kjer so bli vsi Lah, so se ušafali an štier Slovienj: Tiljo Vo-grig - Bujacu iz Garmikà, ki živi v San Mauro, Bruna Domeniš iz Podboniesca (tista od “Škofa”), Anna Carlig iz Bare (Sauodnja), ki pa živi v San Mauro an Olga Vuch iz Podguore (Sriednje), ki živi v Corno di Rosazzo. De se jim je dobro godlo, de so lepuo preživiel tiste tri dni zasto-pemo sami od sebè, ko jih videmo nasmejane na fotografiji. Buoh vam di uživat še puno puno srečnih dni v veseli družbi vaše klaše an vsieh tistih, ki vam stojo par sarcu. Se ’no rieč. Vemo, de tle po naših dolinah se judje adne klaše al te druge srečajo vsako lieto za kupe praznovat, kajšan od njih nas tudi vpraša, zaki na pu-blikamo njih fotografije. Mi bi jih zvestu publikal, če bi nam jih kajšan pame-su! Vas čakamo! tečno INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli • REM ANZACC0 Ss Udine-CIvidale tel. 667985 • CASSACC0 Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 Te narlieuše jaslica Usanze in tavola a S. Giovanni Piskuline za te potriebne Na stuojta se bat, na študie-ramo, de smo v božičnem caj-tu! Te mladi od društva Rečan so bli organizal za Božič an konkorš za te narlieuše jaslica an zaries puno vasnjanu se je bluo potrudilo za jih narest lepe an originalne. So mislili nagradit te narlieuše, pa so bli vsi takuo lepi, deje bluo škoda pustit kajšnega uonè, takuo narde ’no fešto vsi kupe, tisti iz Seuca (njih prežepjo je tle na fotografiji an je biu naret v niekim zapartim hlieve), iz Li-es, iz Hlocja, iz Barda- Domani, 3 febbraio, alle ore 20, presso la trattoria “Alla grotta” di S. Giovanni d’Antro (Pulfero) si terrà un incontro sul tema: “Motivi della tradizione popolare locale nelle ustanze gastronomiche”. Interverranno Emilia Mirmina, Vesna Leskovič e Sergij Cesar. La manifestazione è stata organizzata dall’associazione Invito di Pulfero in collaborazione con il centro friulano di studi “I. Nievo” e la Banca di credito di Trieste, filiale di Cividale. Telo nediejo po vsieh naših cierkvah tle po Nedi-ških dolinah bojo “predajal” piskuline. Kar naš judje dajo kot prispevek, kot Buogime za nje, je namenjeno na “Centro aiuto alla vita”. Tela je ’na ustanova, ki želi pomagat tistim ženam, ki imajo težave z njih otru-ok, za jih daržat par sebe, za jih redit, pru takuo pomaga te starim, te bunim, tistim, ki niemajo nobedne- ga- OGENJ KI OPREMU VAŠE STANOVANJE Prisotni v Agristu 95 od 9. do 13. februarja Di F. Berton via Spilimbergo, 209 Casanova di Martignacco (Udine) Italia Tel. 0432/678850 Fax 657005 6 novi matajur Četrtek, 2. februarja 1995 13 - La “missione di civiltà” in Africa Orientale è compiuta Olga Klevdarjova Giorgio scrive: “Ci sarà lavoro p - Minimatajur — V dvojezični Suoli pust že parhaja! B6RjmfìRR& mfìX! CONSIRUCTlONt COSTRUZIONI TÈCNICHE E CREATIVE Il comandante Giorgio sotto le armi si trova a suo Nie nikdar meru tle v naši dvojezični Suoli. So kumi Sle skuoze božične prireditve, ki že študierajo na pust! V pandiejak 30. ženarja vičer so se srečali starši od otruok, ki hodejo v vartac an učiteljice Vilma, Antonella, Arianna an Marina za se poguorit, ki narest za pust, ki parhaja. Je že navada, de za Božič se potrudjo otroc an napravejo lepo predstavo za mame, tata, none, žla-hto an parjatelje; za telo veselo parložnost se potrudjo pa mame an tata, tuole pride reč, de s “tehnično” pomočjo učiteljcah organi-zajo oni pravo festo s plešam, z igricami... lansko lieto je bla tudi ’na loterija an Se kaka loterija! Pustna prireditev bi mu- agio. L’ideale fascista e quello patriottico sono ben a-malgamati nel suo essere. Che lui prospetti per il suo immediato futuro una carriera militare di qualche paio d’anni, è conseguente. Il trattamento economico di un ufficiale della milizia in Africa è assai buono. Tant’è che riesce a mandare alla madre tre-quattromila lire al mese, a occhio e croce lo stipendio di sei-otto mesi di un impiegato. Senza paragoni, poi, rispetto ad un contadino che si affanni all’ombra della Jelenča. Giorgio, della famiglia Cupelova di Klenje, valuta anche il caso che la carriera militare non la possa fare, che la patria non abbia più bisogno di lui. Nelle notti abissine rimugina perciò sulla possibilità di un lavoro, o in qualche amministrazione, o nelle costruzioni, o da qualche parte: non si stavano forse creando in A-frica migliaia di ottimi posti di lavoro? “Ci sarà lavoro - scriveva - per tutti coloro che avranno buona volontà”. Quindi, ecco le prospettive: in qualche anno, con un po’ di fortuna, metterà da parte una certa somma, poi tornerà in Italia e si farà una famiglia. Progetti seri, che non possono essere estranei ad un giovane maturo, entusiasta e allo stesso tempo concreto e positivo. Tant’è che li mette nero su bianco sulla carte per esporre alla Olga, che tentenna, i suoi progetti. Nei quali è posta ormai al centro, sebbene lei non se ne dia troppo peso e si nasconda dietro un certo fatalismo, forse di maniera, che le fa vedere tutto nero. I progetti di Giorgio non paiono ancora avvallati a casa, ma l’ormai anziana madre di Giorgio, la signora Emma Spiller, che dieci anni fa era stata maestra di Olga Klevdarjova nella scuola di Azla, conosceva questa ragazza, ormai cresciuta, dai modi fini ed elegante. I progetti, però, rimangono tali. Non è chiaro perchè Giorgio non riesca a percorrere nè l’una nè l’altra strada; nè quella della carriera militare, nè quella di un lavoro in A-frica Orientale. Si prepara perciò al rientro in Italia. Medita sempre di legarsi ad Olga, che ormai gli è entrata nel sangue, e mette da parte altri pensieri sulle ragazze della vallata della Rieka che, come è naturale, si erano infiammate di lui. Porta al collo, insieme alla medaglietta d’oro della mamma, la catenina che le aveva preso, scherzan- Olga Klevdarjova a ventanni in una foto scattata in uno studio fotografico di Milano do, con il proposito di rendergliela, e non ne ha avuto il tempo. Rigira fra le mani la fotografia di Olga, ventenne, fatta in uno studio fotografico di Milano: un viso fresco, un po’ o-rientale, da bambola, con i capelli raccolti in una treccia attorno al capo. La pettinatura che preferirà sempre. Giorgio rigira la fotografia. L’ affettuosamente della dedica, siamo nel giugno del 1936, fa sperare bene. Il domani più che oggi è enigmatico. “Olga fa la ritrosa, giura a se stesso, ma la convincerò”. Intanto i mesi passano e il languore che si sente addosso, vuoi per l’altitudine, vuoi per il monsone, gli fa premura di assaporare il dolce respiro della Rieka. Così va alla conclusione l’avventura africana del comandante Giorgio. Insieme ai legionari aveva compiuto la conquista dell’impero proiettato come una gigantesca corazzata sull’Oceano Indiano, sul Mar Rosso, e lo stretto, una delle chiavi delle strategie mondiali. E laggiù i legionari di Mussolini vi avevano portato, come tutti sapevano, la civiltà romana e cristiana. Una missione, dunque, del popolo italiano, che si accingeva ad illuminare il mondo con la luce di Roma. Laggiù, sulle vie aperte dalle armi del fascio romano, sarebbe infine giunta la luce del vero Cristianesimo. In questo racconto non sarebbe inopportuno introdurre riflessioni sui valori delle diverse culture e religioni. Allora, questi discorsi non si facevano. Tanto meno nell’Italia mussoliniana e neppure sotto la cupola di Michelangelo. Di là dal Tevere si era sommamente interessati alla nuova posizione del orla bit v petak 24. febra-rja zvičer, pa za odločit te pravi dan an za vse druge stvari se mame an tata spet srečajo v pandiejak 6. ob osmi zvičer kupe s starši-mi od otruok, ki hodejo v osnovno Suolo zak lietos, tela je novuost, bojo kupe pustinal vartac in Suola. Do seda se nie moglo, zak kjer je bla priet dvojezična Suola je bluo malo presto-ra. Le v pandiejak vičer se je guorilo o tečaju plavanja (corso di nuoto). Tudi lietos naši otroc bojo hodil se učit plavat v bazenu, v pišino dol v Čedad. Za te sriednje an te velike tečaj začne 1. dan marca an puode napri do 28. obrila, te mali bojo hodil pa miesca maja. Vaticano nella società italiana. Lasciamo andare. E’ invece utile ricordare a noi stessi questo: sull’altipiano che si estende dall’Eritrea al Tigrè ed oltre, il cristianesimo giungeva ai tempi in cui l’imperatore Costantino ordinava di issare il sengo della croce sulle armi romane, facendo della religione dei poveri e dei perseguitati una religione di stato. Anche laggiù, nell’antico regno etiopico sorto attorno ad Axum, verso l’anno 350, il re Azana imprimeva sulle sue monete la croce cristiana. La fede cristiana approdava sulle sponde del Mar Rosso per opera del giovane Frumenzio. E la leggenda vuole che la tradizione del Vecchio Testamento vi giungesse quasi mille anni prima della nascita di Gesù, ai tempi di Salomone, terzo re di Israele, che costruì sulla montagna di Gerusalemme il tempio al Signore del suo popolo. Ci segua il lettore che non se ne dispiace in questa storia, che riprendiamo dalle Scritture: “Salomone offerse mille vittime in o-locausto sopra l’altare. Il Signore gli apparve la notte in sogno e gli disse: “Chiedi quello che vuoi che io ti doni” Salomone riconosciuta la benevolenza del Signore chiese: “Da’ dunque al tuo servo un cuore docile, affinchè possa giudicare il tuo popolo e discernere il bene dal male”. Piacquero al Signore queste parole e disse a Salomone. “Hai chiesto senza domandare per te lunga vita o ricchezze... ecco ti ho fatto secondo le tue parole e ti ho dato un cuore così saggio e intelligente che uno simile a te non c’è mai stato, nè mai sarà...” E in aggiunta il Signore diede a Salomone le ricchezze e la gloria e, osser- vati i comandamenti, una lunga vita. Regnava dunque Salomone su tutte le genti di Israele “innumerevoli come la rena del mare, e mangiavano bevevano e stavano allegri”. E qui la Bibbia elenca le grandezze e le ricchezze di Israele e racconta: “La sapienza di Salomone superava la sapienza di tutti gli Orientali e di tutti gli Egiziani... Pronunciò tremila parabole; i suoi carmi giunsero a mille e cinque; egli ragionò intorno alle piante, dal cedro che è nel Libano all’issopo che spunta dai muri, e disputava sulel bestie, sugli uccelli, sui rettili e sui pesci. Da parte di tutti i popoli e da parte di tutti i re della terra che avevano sentito parlare della sua sapienza, venivano ad ascoltare Salomone”. Così la regina di Saba. Volle conoscerlo e venne dal suo regno lontano, dalla punta dell’Arabia sulle rive del Mar Rosso. (segue) M.P. Četrtek, 2. februarja 1995 Risultati PROMOZIONE Valnatisone -Spilimbergo 1-1 Juventina - Maranese 3-1 1. CATEGORIA Sovodnje - Union 91 0-0 3. CATEGORIA Pulfero -Celtic 2-1 Fulgor - Savognese 1 -2 JUNIORES Palmanova-Valnatisone 9-0 GIOVANISSIMI Audace - Ragogna 1 -0 AMATORI Bottenicco - Reai Pulfero 0-2 Fandango - Drenchia 00 Anni 80 Poi. Valnatisone 3-0 S.Lorenzo-Valli Natisone 3-2 PALLAVOLO MASCHILE S.Leonardo - Us Friuli 3-1 PALLAVOLO FEMMINILE Cassacco - S. Leonardo 1 -3 Prossimo turno PROMOZIONE Flumignano - Valnatisone S. Canzian - Juventina 1. CATEGORIA Fortitudo - Sovodnje 3. CATEGORIA Savognese - Stella Azzurra Com. Faedis - Pulfero JUNIORES Valnatisone-T rivignano GIOVANISSIMI Moruzzo - Audace AMATORI Reai Pulfero - Pantianicco Drenchia - Al cantinon Poi. Valnatisone - Ghana Stars Valli del Natisone - Vides PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Ospedaletto PALLAVOLO FEMMINILE Giovanelli - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE Pordenone 31; Pozzuolo 25; A-viano, Zoppola 22; Juniors 21 ; Cordenons 20; 7 Spighe 19; Cus-signacco 18; Flumignano, Tricesi-mo 17;Caneva 16; Valnatisone 15; Maniago, Serenissima 14; Spilimbergo 10; Polcenigo 7. 3. CATEGORIA S. Gottardo 27 Savognese 24; Lumignacco, Moimacco21; Stella Azzurra 20; Ciseriis 19; Com. Faedis 16; Nimis 15; Forti e Liberi, Paviese 12; Fulgor 10; Pulfero 6; Asso 3; Celtic 2 JUNIORES Palmanova 27; Tricesimo, Man-zanese 24; Gemonese 23; Pozzuolo, Aquileia Torviscosa Cus-signacco17; Trivignano 16; Valnatisone,Tavagnacco, Fiumicel-lo 10; Basaldella, Serenissima 9. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero, Warriors 17; Chio-pris, Montegnacco 16; S. Daniele 14; Invillino 12; Bottenicco, Pantianicco, Vacile, Pieris 11 ; Treppo 10; Rubignacco 8. AMATORI (2. Categoria) Carpacco 20; Povoletto 17; Cantinon 15; Fandango 14; Ceresetto 13; Drenchia, Red-skins 12; Remanzacco, Piaino 11; S. Vito Fagagna, Ziracco 19; Dignano 9. AMATORI (3. Categorìa) Gjambate 23; Valli del Natisone, Anni 80 22; Poi. Valnatisone 18; Cavalicco 15; Real S. Domenico 12; Mifab 11; Ghana Stars 10: Magnano 8; S. Lorenzo 5; Csg, Vides 4. PALLAVOLO MASCHILE Paluzza 14; Pradamano 12; Artegna, Boem e Paretti, Us Friuli, S. Leonardo 8; Morte-gliano 6; Asfjr, Percoto, Ospedaletto 4; Team 87 2; Buja 0. PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo, Giovanelli, Roja-lese 6; Cassacco, Lowwest 4; Gonars, Trivignano 2; Pallaz-zolo, Juvenilia, Dlf Udine 0. L’allenatore del Reai Pulfero, Severino Cedar-mas, fa il punto sul campionato dei rossoneri. Qual’è l’obiettivo che vuole raggiungere il Reai Pulfero? Ripetere i successi che abbiamo ottenuto nel recente passato, vincere il campionato per poter partecipare alle finali nazionali. Dopo aver disputato un buon girone di andata, nel quale ci siamo classificati secondi, nella prima giornata di ritorno abbiamo battuto i campioni d’inverno, i Warriors. Con una buona prestazione li abbiamo costretti al secondo dispiacere ripetendo il successo che avevamo ottenuto a Pulfero che ci ha permesso di tornare al vertice. Ho notato facce nuove. Quali motivi ti hanno spinto ad ingaggiare Il “Cappello” degli amatori cerca il poker altri atleti? La nostra attività è lunga ed impegnativa, dobbiamo esprimerci sempre al meglio. Infortuni e squalifiche sono sempre in agguato quindi abbiamo rinforzato l’organico con tre arrivi: Lorenzo Peres (mezzapunta di Moruzzo), Germano Monutti (portiere di Togliano) e Mate Božic, sloveno della vicina Tolmino che è ritornato con noi dopo alcuni mesi. Il resto della rosa è rimasto lo stesso, perchè la nostra forza è quella di essere un gruppo unito in campo e fuori. Quali difficoltà vi a-spettano nel ritorno? Tutti i nostri avversari cercano di darci dispiaceri, anche perchè una nostra battuta di arresto viene pubblicizzata dagli organi di stampa. Per noi non c’è alcuna squadra “materasso” che possiamo incontrare con sufficienza e tranquillità. Mi sembra che rispetto alla passata stagione il livello del gioco sia migliorato. Che squadra ti ha maggiormente impressionato? Senza dubbio il Montegnacco. Nello scontro diretto siamo riusciti a batterli in casa loro. Quella dei collinari è una formazione ben equilibrata e composta da giocatori di buon livello tecnico. Prekiniti spiralo napetosti Smrt v Genovi. Vsi se ponovno sprašujejo, kaj je treba storiti, da bi se prekinila spirala napetosti in smrti v športu. Mnenja smo, da dokler si ne bo celotna druZba drugačno zamislila športa, dokler ne bo spoznala, da je šport predvsem družbeni trenutek in ne ena najvejčih denarnih kupCij, nobena začasna odločitev ne bo pomagala, da se bomo izognili tem tragedijam. Dejstvo je, da tako kot u-boji v Bosni ali v Čečeniji, tudi umori pred stadioni nas ne pretresajo več. Zgraže-nost in zaprepaščenost traja le nekaj časa, potem pa Italija ponovno sede k mizi za krožnikom vabljivih špagetov in pred odprto televizijo, ki nam že ponuja nove ljubezenske zgodbe Alberta Castagne. (R.P.) E’ successo davvero: Pulfero vittorioso! La Valnatisone si lascia sfuggire di mano un successo nei minuti di recupero della gara con lo Spilimbergo dopo essere passata in vantaggio al 90’ con Sedi. Un punto che alla fine potrà pesare nell’economia della salvezza. Con due reti messe a segno nei primi minuti della ripresa, la Savognese è riuscita a violare il campo del Fulgor. I gialloblù hanno sbloccato il risultato con u-na punizione di Chiacig e raddoppiato con un rigore concesso per un atterramento di Dorbolò, trasformato da Rot. Evviva! Giornata da ricordare per il Pulfero che ha ottenuto il suo primo successo stagionale ospitando il Celtic. Sono stati Pace e Mulloni gli autori delle Della Vedova - Giovanissimi reti della vittoria. Senza storia la batosta subita degli Juniores della Valnatisone sul campo della capolista Palmanova. Vittoria striminzita, ma importante dei Giovanissimi dell’Audace con una rete di Massera. Ancora una vittoria per il Reai Pulfero con il Bottenicco. I rossoneri hanno sbloccato inizialmente il risultato con Petricig, raddoppiando poi con Liberale. Trasferta positiva per il Drenchia, che ha pareggiato a Pasian di Prato andando vicino al gol in tre occasioni. La Polisportiva Valnatisone ritorna sconfitta dalla trasferta di Udine pur avendo disputato una buona prova. Scandaloso a Manzano dove il San Lorenzo ha battuto gli Amatori Valli del Natisone. L’ arbitro ha tenuto addirittura 20 minuti in più nel secondo tempo concedendo un rigore inesistente ai padroni di casa al 57’ della ripresa. I tempi negli amatori sono di 40 minuti. Planinska družina nas va gibanju Planinska družina Benečije sporoča svojim članom in prijateljem, da po enem tednu pavze se bo v nedeljo 5. februarja nadaljeval tečaj smučanja v Podkloštru/Ar-noldstein, kjer bo potekala zadnja lekcija. Kot dosedaj se dobimo ob 6.45. uri na avtobusni postaji v Čedadu. PDB informira tudi, da se v kratkem začne drugi del tečaja plavanja v bazenu v Čedadu. Prva lekcija bo v soboto 11. februarja, zadnja 27. maja, vsega skupaj je 15 lekcij. Kakor do sedaj tečaj bo vsako soboto od 20. do 21. ure. Kakšne so cene? Za tečaj: 105.000 za člane PDB, 125.000 za nečlane; za prosto plavanje pa člani plačajo 75.000, nečlani 95.000. Vpisati se je treba od 6. do 10. februarja pri Marisi (-tel. 716265), Flavii (tel. 727631) ali Tanji (tel. 714144) Tisti, ki ne marajo plavanja, želijo pa pridobiti dobro fizično kondicijo, ki je Se kako potrebna, da izpeljemo do konca letošnji program izletov, se lahko vpišejo na tečaj telovadbe. Tečaj se začne 7. februarja, konča pa 30. maja. Potekal bo v palestri srednje šole v Spietru vsak torek an petak od 20. do 21.15 ure. Vpisovanje an informacije: Miha Coren tel. 727137, Igor Tuli tel. 727631. A S. Leonardo la pallavolo cresce con una cinquantina di atleti che partecipano ai campionati provinciali Polisportiva: non solo pallavolo L'associazione organizza corsi di attività motoria e mantenimento, di nuoto e diverse escursioni per i soci Anche per questa stagione la Polisportiva San Leonardo ha iniziato le sue molteplici attività. La parte del leone é quella del settore pallavolistico che allinea quattro formazioni ai campionati provinciali di competenza: 1. Divisione maschile, 1. Divisione femminile, Ragazze Under 16 (nella foto qui accanto) ed Allieve Under 14. La società del presidente Ettore Crucil inoltre cura con particolare attenzione il settore Giovanissimi che vede all’opera ragazzi dagli otto ai dodici anni. In totale il sodalizio segue una cinquantina di atleti appassionati di questo sport che nelle Valli del Natisone è secondo solo al calcio. Dopo il positivo avvio dei campionati giovanili e di quello di prima divisione maschile in autunno, che si avvale dell’aiuto finanziario della COAPI, all’inizio di gennaio ha preso il via an- che il campionato femminile. La squadra maschile, priva della guida di un tecnico, cerca di giocare al meglio. I primi risultati ottenuti sono tuttavia positivi per entram- be le squadre maggiori, con l’en plein della femminile che si trova in testa alla classifica per la felicità dello sponsor Azienda Agricola Morena dei fratelli Chiudi. Da segnalare inoltre che è già terminato un corso di attività motoria globale, che la società intende ripetere in primavera. E’ agli sgoccioli poi il corso di nuoto che la Polisportiva ha organizzato in collaborazione con la Polisportiva Tre di Cividale. Per il mese di febbraio il programma societario prevede un corso di ginnastica di mantenimento ed una gita sciistica. La Polisportiva intende proseguire, anche grazie alla sempre maggior partecipazione alle sue iniziative ed alla crescita del numero dei tesserati, sviluppando anche altre attività sperando di ottenere ulteriori consensi. (c. p.) četrtek, 2. februarja 1995 SPETER Sarženta Dobrojutro Dora! V družini so se veselili za parvi rojstni dan Natalie, kar je paršla vesela novica, de se je rodila nje sestrica Dora. Zgodilo se je 25. že-narja. Srečan tata je Nino Ciccone iz Spietra, srečna mama pa Marina Crucil iz Podboniesca. Družina živi v Sarženti. Za rojstvo male či-čice se vesele vsi, tudi v dvojezičnem vartacu, kamar hode ta “velika” od družine, Agostina. Obiesli so tudi velik flok roža. Marini an Ninu čestitamo, mali Dori, sestricam Natalii an Agostini želmo veselo življenje. Ažla Imamo čičico Mislimo de Ažla je adna od naSih vasi, kjer je narvič mladih družin. Naši te mladi, ki se oženejo, ostanejo tle an h njim se parložejo tudi drugi mladi pari iz Ne-diških dolin. Tle je puno novih hiš, puno apartamen-tu, kjer žive predvsem mlade družine, an kjer so mlade družine so tudi otroc. Tuole nas zaries veseli. Od 16. ženarja imamo še adno čičico, ki se kliče Sabrina. Nje mama je Alice Haydee Fraschini, tata pa Carlos Alberto Ceccon. Sabrini želmo vse narbu-ojše na telim svietu. PODBONESEC Laze Žalost ta par Kopitarje Na naglim je na svojim duomu umaru Giuseppe Dorbolò - Kopitarju po domače. Imeu je 64 liet. Pogreb je biu v četartak 26. ženarja popudan v Lažeh. Na telim svietu je zapustu ženo, hčere Eleno an Monico, zet, sestro, brate (njega brat je tudi famoštar iz Po-dutane Adolfo Dorbolò) kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu je bluo zaries puno judi. Monichi an vsi družini naj gredo kondoljance tudi od Planinske družine Benečije an pevskega zbora Pod lipo. navuode an vso drugo žlahto an parjatelje. Pogreb je biu v sriedo 25. ženarja v Podutani. _GRMEK_ Seucè Žalostna oblietinca “Kakor na jesen list za listam, na zemljo pada, tako padla sem tudi jaz v jamo te črne zemlje. Z Bogam domači in prijatelji, vse sem vas ljubila; ne zabitese na me, molite za mojo dušo. Jaz kakor Jesuš na križu molim: Oče v tvoje roke izročim svojo dušo. Bog u-smiliseme!” Tela pesmica je na zadnji strani majhanih bukvacah, ki navuoda Ginetta Chiabai - Cendon je napravla za drugo oblietinco tete. 7. febrarja lieta 1993 nas je za venčno zapustila Olga Maria Sdraulig - Predankna iz Seuca. Imiela je 86 liet. Olga je ljubila svoji materin jezik, domačo kulturo an navade, zvestuo je prebi-erala Novi Matajur, Dom an vse kar je bluo napisano v našim slovienskem jeziku an narečju. Zvestuo je pripovedovala an piela vsiem tistim, ki so jo poslušal, piesmi, pravce, molitve, ki so parhajale iz naše tradicije. Na zadnji strani bukvach, ki jih je navuoda Ginetta napravla v nje spomin, je tudi duhovni testament Olghe, sevieda, tudi tel je napisan v našim slovienskim iziku. V mieru počivajte, Olga, vaše piesmi, vaše besiede ostanejo med nam kot liep spomin an dobro učilo. MN SVET LENART Hlasta Smart v vasi Tam na svojim duomu je za venčno zaspau naš va-snjan Giovanni Tomasetig. Dopunu je biu 72 liet. V žalost je pustu ženo, sinuove Guida, Paola an Lucijo, zet, brate, kunjade, V Čedadu so p ČEDAD Muli na asti Pred kratkim je vojaška komanda v Čedadu dala na dražbo, na ašto mule, ki so bli riformani za njih dielo. Ker muli služijo puno našim ljudem, posebno po tistih vaseh, kjer ni ciest, de jim prenašajo briemana, je bluo puno zanimanja, interesa. Nekaj mulu so jih zaries kupili naši ljudje, a ta- Studio immobiliare BR Al DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cividate - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPl/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna /.a Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRI EST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% kuo, ki smo čul pravt, so jih plačal previč draguo. (Matajur, 1.1. 53) SVET LENART Čemur Fornaio se modernizava dieluci brez diela Fornaža, ki je tle par nas, ratava nimar buj moderna. Lansko pomlad so kupil makino za kopat ze-mjo, lietos pa makino ki more štampat 40 taužent madonu na dan. Naši dieluci nieso zlo kontent tele modernizacije zak vedo, de seda bo maki-na dielala namest njih. Lansko lieto, kar so par-pejal makino za zemjo kopat je ostalo doma brez diela 17 dielucu. SPETER Malo sudu za na S e kostanje Kot je vsiem znano tle par nas pozime siečejo kostanje an jih prodajajo ven-čpart fabriki od tanina du Cedade. Plačuvajo pa jih zaries malo, samuo 400 lir po kuintalu, medtem ko darva za žgat vajajo še tar- N o ro č n i no kaj. Zaki tuole? Manjka konkorenca an takuo naši ljudje muorejo prodat kostanje za tuo kar jim ta fa-brika da, zak drugih kupcu jih nie. Fabrika od tanina v Cedade kupuje kostanje tudi v Trentinu, ker kostanj, ki se posiekajo tle v naših dolinah nieso zadost. V tistem kraju, čeglih ima zlo deleč za jih parpejat, jih plačava po 700 al 800 lir na kuintal. (Matajur, 16.1.53) AL VESTA DE... Ki dost liet žive drievja? Starost, ki jo dočaka sadno an tudi drugo drievje, je različna, diferent. Nekatere drievja dorasejo an umarjejo že po nekaj dese-tletih, druga zdaržjo več stuo liet, nekatere varste rasejo tudi taužent an več liet. Brieskva rase do 30 liet, čiešpa pa pride tudi do 100 liet. Do take starosti pridejo tudi čeriešnje. Jablane an hruške rasejo do 150 li- et. Smrieka, jelka an buor pa do 350 liet. Brieza do 600 liet. Oljka, ki rase na suhih kamenitih tleh pride do 800 liet starosti. Bukve rasejo lahko tudi do 900 liet, kostanj pa zdarža tudi 1000 liet. Tako starost, an še vič, učakajo lipe an ori-eh. Hrast je narbuj močan, sa’ pride tudi do 1500 liet. Cedri rasejo do 2.000 liet, Mamutovo drevuo pride do 4000 liet starosti, vse pa prepasa cipresa, ki more prit do 6000 liet starosti! Kakuo zaflikate lies Uzamite čisto žaganje, če moreta iz bukovega lie-sa an ga pomiešate z vodo v kateri sta raztopil lim (kola). S tisto rečjo dobro zamažite jamo al razpoko, ki jo četa zataknit. Potlè potrosite po varhu še drobnega žaganja an dobro potučite. Ko se to mazilo posuši, pasajta z glažovo karto. Ta blek iz Zaganja je kot narbuj tard lies an darži tudi vsak cvek. (Matajur, 1.1.53) ITALIJA 40.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni 9 pošti) 50.000 lir 1 995 Abbo no men to Ce placata naročnino na Novi Matajur po puošti. napisajta ime an naslov tistega, ki prejema časopis, ne od kajsnega drugega od dru/ine! Ce sta novi naročniki, napisajta ta /at "Novi naročnik - abbonamento nuovo". Se pagate l'abbonamento tramite posta, non dimenticate di scrivere il nome e I indirizzo esatti al quale perviene il giornale. Se vi abbonate per la prima volta al giornale. non dimenticate di scriverlo sul retro del conto corrente postale! Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Četartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55,10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji ...................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Cedad....................700961 URES-1NAC.....................730153 ENEL Cedad..........700961 -700995 ACI............................ 116 ACI Cedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad...................700700 Cedajska knjižnica ..........732444 DvojezCni center Speter.......727490 K.D. IvanTrinko...............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI OBČINE - COMUNI v pandiejak od 8.30 do 10.30 Dreka 721021 v petak od 8.30 do 10.30 Grmek 725006 Psicologo: dr. BOLZON Srednje 724094 v pandiejak od 9.00 do 14.00 Sv. Lenart 723028 Ginecologo: dr. SCAVAZZA Speter 727272 Sovodnje 714007 v torak ob 9.00 z apuntamentam, na Podbonesec 726017 kor pa impenjative Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Za apuntamente an informacije tele- Tipana 788020 fonat na 727282 (umih urada od 8.30 Bardo 787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an Rezija 0433-53001/2 saboto ne). Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. FEBRARJA Sauodnja tel. 714206 - Premaijag tel. 729012 OD 4. DO 10. FEBRARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikali so odparte samuo zjutra, za ostali eas in za ponoc se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,60 13,20 Ameriški dolar USD 1567,00 1617,00 NemSka marka DEM 1047,00 1070,00 Francoski frank FRF 300,50 310,00 Holandski florint NLG 930,00 960,00 Belgijski frank BEF 50,50 52,20 Funt šterling GBP 2505,00 2583,00 Kanadski dolar CAD 1104,00 1140,00 Japonski jen JPY 15,95 16,45 Švicarski frank CHF 1239,00 1277,00 Avstrijski Šiling ATS 148,25 153,00 Španska peseta ESP 11,85 12,40 Avstralski dolar AUD 1188,00 1228,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 255,00 272,00 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 31.01.95 A DISPOSIZIONE CI SONO T.F VALUTE FORTI )gni cittadino residente ha la facoltà di aprire conti correnti n valuta su cui può depositare la valuta che gli arriva lall’estero o che ha acquistato in Italia, n filiale di Cividale della Banca di Credito di Trieste fornice anche un efficace servizio per acquistare direttamente Certificati di deposito in valuta.