LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it, xotq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "J^fagsloga tlacjj ŠTEV. (No.) 98. CHIGAGO, ILL., TOREK 22. AVGUSTA—TUESDAY, AUGUST 22.) 1922. LETO (VoL) VIE RESNI GAS.- Predsednik Harding- je šel pred Zvezino zbornico v Washington« pretekli petek, *8. avg-. in je predložil zbornici resnost položaja, v katerem smo prav kar v ^Združenih Državah. Premogarska in železni-čarska stavka sta privedli država na rob revolucije. V spričo vseh teh razmer ima pa Zvezina vlada popolnoma vezane roke, da se ne more ganiti in nima v rokah sredstev, d.i bi pretečo nevarnost odvrnila od naroda. Zato se je predsedniku zdelo primerno, da je šel pred zbornico in povedal narodovim zastopnikom in po njih celemu narodu, da so časi resni in da pridemo po tej poti samo do enega konca: do burnih časov. Rekel je med drugim: "Očevidno je moja dolžnost, da vas opozorim na gospodarsko situacijo, v kateri je naša država. Ta si-----------:_ SOUTH CHICAGI. prosilo varstva, da bi bili delavci j^ JAVNOST PRI SLO" radi zaceli pogajanja, raai sli na bili smeli'pa jih unije ni" VENSKIH SESTRAH V ''V endar pa sem spoznal pri vseh' mnogih konferencah zadnjega po1, leta," pravi predsednik, "da pada velika krivda sedanjih nemirov na { one delodajalce, ki so si postavili za nalogo, da razbijejo delavski unijo-uizem. Vlada nima prav nikake pohvalne besede za te elemente. Delavske unije so silno veliko storile za povzdigo blaginje delavskih s;o-iev. Zato je samo v korist javnemu llagru, ako te unije podpiramo, da bodo napredovale. Kar treba, ,e samo, da bomo naredili zakone, da sc te unije ne bodo izrabljale v kake nečedne namene ali v kake sebične cilje delavskih voditeljev." "Naj se zbero nad nami oblaki kakoršni hočejo, naj prihruje nad Pretekli teden 14. avgusta se je 'vršila v hrvatski cerkvi Presvetega J Srca v So. Chicagi krasna in pomenljiva slavnost, ko je naredilo 5 slovenskih šolskih sester reda Sv. Frančiška, slovesne dosmrtne obljube. štiri za eno leto in 4 kandida-tinje so bile sprejete v red s slovesno preobleko. Častite sestre in kandidatinje so prišle v cerkev ob devetih v slovesnem sprevodu. Najprej za križem in strežniki štiri slovenska dekleta v slavnostni poročni obleki kot neveste, vendar s črnim pajčolanom okrog vratu poa premogarjev in stavke železničarjev, je tako resna, tako nevarna za narodno blaginjo, da bi naredil veliko napako, ako ne bi odkrito predložil cele stvari pred vas in pred cel narod in bi ne pojasnil Vam in celemu narodu, kaj je vse vlada poskusila, da bi dosegla sporazum." Nato predsednik pove natančen razvoj cele stavke. Pove, da je vlada že pol leta pred 1. aprilom začela delati na to, da bi se ta spor med premogarji in lastniki premogovnikov poravnal mirnim potom, ne da bi se delo ustavilo. Toda povem, da ne delavstvo in ne lastniki niso hoteli o kakih pogajanjih ničesar vedeti. Ostro biča lastnike premogovnikov radi njih verižni-štva, ko so zadnja leta naredili velikanske idobičke, sedaj pa nočejo čuti ničesar o kakih delavskih pravicah. Posebno ostro jih prijemlje radi tega, ker skušajo uničiti delavske unije. Posebno težko je zadela celo državo stavka železničarjev in povzročila milijone in milijone škode. Sadje in poljski pridelki, katere so farmarji poslali na trg, je segni-lo na vlakih, ker so vlaki stali raai stavke. Milijone ima škode narod in milijone farmarji- Posebno pozornost obrača dalje na prelivanje krvi med delavstvom, med unijskimi delavci in skebi. Posebno opozarja narod na dejstvo, da se je pokazalo sedaj pri teh nemirih, da ima vlada popolnoma vezane roke, da se niti ganiti ne more, da bi vse to preprečila. Zato opozarja zastopnike ljudstva, da naj pri prvi priliki, ko se bodo sedanje strasti polegle, narede zakone, po katerih se bo lahko kaj storilo za varstvo ljudstva. Posebno treba o-mejiti delodajalce pri njih iskanji dobičkov. Sedaj so pokazali delodajalci, da jim je dobiček več kakor splošna blaginja ljudstva. Ob enem je tudi treba postav glede unij, da se bo omejila oblast raznih delavskih voditeljev, ki dostikrat stavke sami umetno prirejajo iz različnih sebičnih namenov. Predsednik pravi, da je kar deževalo pisem od strani delavstva v Belo hišo, v katerih ga je ljudstvo belim na glavi, za njimi štiri sestre nas vihar kolik hoče, naj pridejo g začasnimi obljubami z cvetličnimi kakorŠne koli hočejo težave, vlad- Venci na glavi in za njimi pet sester jnim potom postav se mora m borza siovesne dosmrtne onijube. s tr- Slovesen renut \Yin- vzdržala. Zato sem se odločil, da se njevimj venci na glavi-bcm poslužil moči v1-de, da bom Dbred je izvršil Rev. Benv ohranil prevoz in da bom branil pravice delavcev, da delajo, ako !ic-čtjo " Upamo, da bodo imele odločne besede predsednikove velik vpljiv na vse naše razmere in da bodo naredile globok utis zlasti pti onem delu fabrikanto\, katerih brezvestna lakomnost pc prevelikih dobičkih. je uzrok vsega nereda v državi. kler O. F. M., ki je imel za nje tudi desetdnevne duhovne vaje kot priprava za ta dan. Azistirali so mu Rev. Luka Teržič O. F. M., Rev. Inocencij .Bojanovič O. P. in Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Po sveti maši je imel č. g- celebrant nagovor na navzoče sestre m jim pojasnjeval veliki pomen tega dneva. Nato so bile najprej kandidatinje sprejete v red in na to so ostale nareaili svoje obljube. Marsika-ZELEZNICARSKA STAVKA. tera so]za g-injena se je utrnila pri Pogajanja med železničarji in za- tem lepem in pomenljivem obredu, stopniki železniških kompanij v i K slavnosti je prihitelo več sorod-New Yorku je bilo prekinjeno do nikov kandidatinj. kakor sester in srede, ko se bo nadaljevalo. več prijateljev slovenskih šolskih --sester. Graduantinje svetega Štefa- PIVO NAZAJ V JOHNSTOWNU na iz Chicage so se pripeljale n/ o- PA. V Johnstownu, Pa. bo srečna o-aza v naši ameriški Sahari. Župan mesta Johnstown, je izdal ukaz, po katerem smejo vse pivovarne v Johnsto^vnu izdelovati in salonarji smejo prodajati zopet pivo in sicer jim je ukazano delati samo dobro pivo. Mesto ima tako slabo vodo, slavnost na posebnih automobilih. Po cerkveni slavnosti se je vršil slavnostni obed v samostanu. Poleg navzočih sester in čč. gg. duhovnikov so se tega obeda udeležili tudi Mr in Mrs. Karol Bregantič, ki sta že tretjo dekle dala Gospodu v službo v tem redu in Mr. in Mrs. Bam-bič iz Fredonia, Kans. ki sta ena- da je mislil župan, da sme dovoliti ko prišla k slavnostni preobleki njih pivo- Samo žganja se ne sme pro- hčere. Pomenljiva je bila zlasti na-dajati. pitnica Mr. Karola Bregantiča, ki je povedal, da nima svojih lastnih otrok, vendar da je žq več otrok vzgojil in že tri oddal v službo Bogu v redu Sester Frančiškank. "Med Slovenci in Hrvati v Ameriki'* je rekel, je velika in rodovitna fara, ki prosi delavcev, zlasti delavk po naših šolah. Kdo bo to farmo oskrbel, ako tega ne bomo storili sami mi Slovenci. Tri sem že,dal, pa če bom mogel bom prosil Boga, da bi dal še tri. In srečen sem, da je Bog usli-šal moje molitve, ko sem ga prosil te milosti! To so bile gotovo krasne besede slovenskega moža poštenjaka, na katere opozarjamo slovenske stariše. Slovenske sestre ^Sv- Frančiška, ki so prišle sem pred nekoliko leti :z Maribora, so se letos tu v Ameriki popolnoma ustanovile in uredile. Tu v Chicaški nadškof i j i, bodo imele svoj sedež in od tu se bodo raz- jvijale po slovenskih in hrvatskih naselbinah. Do sedaj so bile v ve-jčini samo med Hrvati, dasi so vse sestre Slovenke. Tudi niso dobile veliko slovenskih j ameriških deklet, dasi jih je zadnja :leta jako veliko stopilo v razne kon-gregacije in redove. Uzrok temu je bilo, ker niso bile dovolj poznartej : med Slovenci. Vendar to ne sme biti. Začeti moramo agitacijo, da bodo vsa slovenska dekleta, ki bodo čutila poklic za redovni stan, prišla k tem sestram, k lastnemu narodu, da bodo lahko delale za svoj lastni narod. Po slovenskih šolah imamo j v veliki večini sestre, ki niso Slovenke, ki ne razumejo duha naroda, s katerimi se naši stariši ne morejo dobro zgovoriti. Slovenske sestre so I pa po raznih nemških ali irskih ali poljskih ali slovaških šolah. Zato, opozarjamo vse slovenske stariše, naj povedo svojim hčeram, ki imajo poklic za redovni stan, da ise priglasijo tukaj v Chicago pri slovenskih sestrah sv. Frančiška. (Sedaj bodo te sestre sprejele tudi šolo sv. Štefana v Chicagi in bodo tako prišle v bližjo stiko s slovenskim svojim narodom. Upamo, da bo ta korak nov mejnik v njih napredku in razvoju v Ameriki. Mi potrebujemo slovenske višje šole akademije za slovenska ameriška dekleta, mi potrebujemo slovenske sirotišnice, slovenske šolske sestre nam bodo lahko pomagale, da se bo vse to doseglo. Dal Bog! -o- ŠOLSKO LETO SE BO ZOPET KMALU ZAČELO. V dobrem tednu se bodo zopet začela odpirati vrata šolskih prostorov in milijone otrok se bo vsipalo v šolske klopi, da začno nov "boj" za novih deset mesecev. Tudi slovenski stariši bodo zopet prišli do vprašanja, kam bi dali svoje otroke v šolo. Mislimo, da bo za katoliške stariše prav lahek odgovor: Samo v katoliško šolo. Kateri stariši pravijo, da "so katoliški, pa otroka pošiljajo v publično šolo, je njih kato-ličanstvo prav za nič, same besede. IZ JUGOSLAVIJE. Radičeva zvezda ugaša? Te dni se je vršil v Zagorju velik shod neodvisnih kmetov, ki so se izjavili proti politNci Stjepana Radiča in njegovi abstinenci ter se izrekli za močno državno kmetsko stranko, ki naj dela na parlamentarnih tleh. — Tudi iz drugih znamenj se da sklepati, da se bodo hrvatski seljaki vendarle preje, nego se misli, osvobodili Radičeve hipnoze. Zdi se, da je dobila njegova avtoriteta močen sunek tudi vsled odkritij o njegovem nemajhnem premoženju, kar na preprosto hrvatsko seljaško dušo, ki hitro vidi nasprotje med besedami in dejstvi, ne more učinkovati blag-odejno za voditelja hrvatske seljaške republike. Tudi v Ra-dičevem 'Slobodnem Domu' se zadnje čase opaža neka nervoznost, ker se njegov urednik še bolj bo-lestno-kričavo pusti častiti kot "solnce hrvatskega ljudstva" itd. nego je to delal doslej. Njegov zadnji napad na duhovščino je tudi njegovo stališče moral omajati, ker utegne izgubiti simpatije tudi onega dela hrvatske duhovščine, ki je dosedaj njegov pokret več ali manj simpatično gledala. Radiča bo po-gubila neomejena zaljubljenost 'v samega sebe. ŽUPAN NEW YORKA NI KANDIDAT. Znani Mr. Hylan, župai^ mesta New Y<*k, se je izjavil odločno, da ne -bo kandidiral za governersko mesto (Iržave New York. Uzrok je — volja žene. Njegova žena, ki ima jako velik vpljiv na svojega moža, s katero živi v jako srečnem katoliškem zakonu, mu je odsvetovala, kakor je rekel, in s tem je njegova kandidatura odločena. TUDI HEARST NE BO KANDIDIRAL. Tudi znani časnikar Žid Hearst ne bo kandidiral za governerja države .New York, kakor -»se je izjavil. Hearst je lastnik najmanj deset velikih časnikov v Ameriki, med drugnmi v New Yorku Journal in (Dalje na 2. strani.) Ljubljanski trgovec okraden v Zagrebu- Anton Mayer, trgovec iz Ljubljane, se je mudil 15. t. m. po poslih v Zagrebu, kjer je veliko spretnih žeparjev. Eden teh ljudi, ki živijo na tuj račun, mu je izvlekel iz žepa zlato uro in verižico ter poleg tega še listnico, v kateri je bilo 5005 dinarjev, ne da bi bil trgovec, ki takih stvari v Ljubljani ni vajen, zapazil, kako mu je spretna roka žepnega tatu izpraznila žepe. Tatvino je takoj prijavil policiji, vendar je zelo malo upanja, da bi mu to kaj pomagalo. Samomor mladie deklice radi oč" ma. V zagrebški bolnici je umrla neka 1-5 letna deklica, ki se je za-(Dalje na 4- strani.) DENARNE POŠILJATVE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in. dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ...........• •$ 1.90 50 1000 kron .............$ 3.70 100 5000 kron ..............$18.00 500 10,000 kron • •...........$35.oo 1000 Italijanskim liram: lir ...................$ 2.90 lir .................. 5-30 lir ................... 25.00 lir ................... 50 00 ■ Za pošiljatve v amerikanslcih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. • Denar pošiljamo tudj potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK ''EDINOST" 7849 West 22nd'Street Chicago, III EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing* Comoany. .1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Chicago, 111. EDINOST PUBLISHING Published Three Times a Week by CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879- Naročnikom v starem kraju. ta IZ SLOVENSKIH NASELBIN. 51 Jl==e Cleveland, • Ohio. — Darujem $1.00 za revne štrajkujoče premo-garje, ker se mi smilijo njih ctro-ci. Od mojega skromnega zasluž-!ka mi ni mogoče več darovati. Nek jaz si tako mislim, cia vsaki delavec, ki dela naj bi daroval po $1.00, pa bi se nabrala že lepa svota m bi bila velika pomoč našim trpečim sobratom in s tem bi bila tudi izkazana ljubezen do bližnjega, katero Bog od nas zahteva. V prvi vrsti zaslužita vse pohvale lista Edinost Že dalj časa smo dobivali iz starega kraja od raznih naročnikov in sotrudnikov pritožbe, da ne dobivajo lista ''Edinosti' redno. Da, po cele mesece ga niso dobivali, nekateri pa sploh nikdar. Mi smo se posebno po- Glasilo KSKJ. ker sta pričela to trudili, da bi vse naredili tako, da bi se listi ne izgubljali na pošti. Prosili smo našo pošto za to. Vendar kdor pozna krasno uredbo amerikanskih pošt, ta ve, da je vse poslovanje naše pošte idealno lepo urejeno, da mora biti kak poseben uzrok, da se kaj na pošti izgubi. Naj navadne j ša-re- tisti prijatelji delavstva, ki vpijejo llamna kartica se ne bo zgubila na pošti in gre za naslovljencem cele ted-,vedno v svojih listih, da oni so pra- samarijansko delo za trpine preino-garje. Samo jaz bi rad vedel, kje so sedaj ne, dokler ga ne najde. Toraj je bila krivica drugod. Posebno veliko \ ritožb smo pa dobili iz Novomeškega okraja. V Novomeškem listu "Seda nji sti" smo čitali celo javno vprašanje na ondotnega poštarja, zakaj naročniki Edinosti lista ne dobivajo, dasi ga v okolici vsi redno sprejemajo. Vse je bilo zastonj. Neki poštar iz Vinice se nam je celo predrznil vrniti liste na nekega g. župnika tam z opazko "Ni dovoljeno! Retour Chicago." To je bilo pa že malo preveč nesramno. Videli smo, da je t,ukaj protikato-liški fanatizem zadaj. jZato smo se takoj obrnili s posebno pritožbo na poštarja v Novem mesti^ in objednem pa na vlado v Belgradu in smo zažugali, cia pošljemo pritožbo 11a našo vlado v Washington, ako se bo tu ponavljalo. Mislili smo, da se je cela stvar po jugoslovansko vrgla v koš, ko je prišel te dni v naš urad poseben zastopnik poštne uprave iz Wash-ingtona z vsemi podatki Jugoslovanske vlade, da se informira, kako stvar stoji. Iz tega poročila smo videli, cfa se je Jugoslovanska vlada v resnici jako krepko potegnili za pravico našega lista, da je zahtevala od Novomeškega poštarja natančnih podatkov o njegovem razdeljevanju našega lista in potem prosila še našo vlado posebnih pojasnil in uzrokov naših pritožb in obljubila, da bo vse storfla} da bo "Edinost" ki ni prepovedan list ža Jugoslavijo, temveč zaželjen, redno prihajala naročnikom v roke. Ker smo med tem časom dobili še več pritožb od raznih krajev, tako zadnje čase tudi iz Radovljiške pošte na Gorenjskem, kjer lista že cele mesece niso sprejeli, smo vse te pritožbe oddali naši vladi. Mi se za vso to skrb in pozornost, katero je Jugoslovanska vlada našemu listu izkazala zahvalimo. In sedaj pa poživljamo vse naše naročnike v starem kraju naj nam na naše str- ške takoj sporoče, ako lista ne dobe re». no. Tudi ako list ne prihaja redno, naj nam sporoče. Mi odpošiljamo list v staro domovino redno in bomo sedaj še posebno skrbeli, da bo šlo vse v redu. Dobili smo <>d pošte posebna navodila kako naj list pošiljamo, da bo šlo redno in brez vsakega zadržka v Jugoslavijo. Objednem pa prosimo vse one, ki so naročili list za svoje domače v domovini in jim je 'mej tem časom naročnina potekla, da jo ponove. Doma, kakor so gotovo vsi dobili sporočilo, list "Edinost" silno radi berejo in z veseljem sprejemajo. Veliko teh naročnikov nam je o tem pisalo In se nam zahvalilo. "Moj sorodnik mi j,e naročil več listov. Toda pisal sem mu, naj ustavi vse druge, samo "Edinost" ne!" Nam je pisal te oni naročnik iz Ljubljane. Doma bijejo med seboj Slovenci enak boj, kakor ga bijemo mi tukaj v Ameriki, boj med močmi teme in močmi luči. Tema zmaguje! Rdeče mase in pa protiverski fanatizem slavi svoje trinmfe. Narod se je dal-premotiti sleparjem, da je izvolil na vlado može, ki ga izdajajo. Vsi vemo, kaj se doma godi. Zakaj? »Zato, ker je narod,zaupal napačnim možem. Zato ker je narod poslal v svoja zastopstva može, ki ga sicer zastopajo, toda ne zastopajo njegovih koristi, ne njegovih idealov, temveč samo svoje lastne žepe. Kojitarstvo cvete. Zato pa plačujejo časnikarstvo, ki slepi nr^od, ki jim mece v oči pesek, da ne vidi od kod vse gorje, od kod draginja v tako bogati deželi. Od kod je to. da pri tako bogatem narodu to-l.ko naroda strada. Časnikarstvo slepi narod. Zato je tako! Zato je potrebno tudi tam časopisje, ki bi odpiralo oči ljudstvu. In tak list je "Edinost." Zato ga sovražijo celo v lastnem trtboru nekateri, ker je preveč odkrit, ker grehu ne pravi čednost in ker ne more reči. da je prav, kar je napačnega. Zato rojaki, naročajte svojim v domovino list "Edinost!" -o- Spoznanje. Na evharistiškem kongresu v Rimu govoril je kardinal Faulhaber, l:jer je rekel med drugim: "Mi Nemci smo bili ošaben narod in prevzeten. Mi smo bili prepričani, da mora cel svet pod nemško zastavo. Mi smo hvalili Boga, da smo bili boljši, kakor Rimljani, danes pa stojimo za vrati in.se trkamo na prsi in molimo: O Bog, bodi usmiljen našemu ubogemu narodu." . . . "Za nas je dobro, da smo bili ponižani. To je sicer britka resnica in gotovo mi bo kdo zameril, ko sem jo javno povedal. Vendar resnica mora na dan!" Celi svet ve in čuti, da je kardinal povedal resnico. je pokosila smrt. Umrla je jako lepo, kakor navadno umirajo Marijini otroci, kajti bila je navdušena članica naše Marijine družbe. Umrla je na Marijin glavni praznik, na Veliki Šmaren. Članice Marijine družbe Sv. Štefana so ji priredile lep pogreb, zapeli so ji družbeno pogrebno pesem pred mašo in po maši. Domači g. župnik je stav-ljal blago Karolino za zgled vsem slovenskim dekletom, kajti bila je jako dobra dekle in splošno priljubljena med vsemi dekleti. Nastopala je rada tudi na odru v raznih 1-grali. Pokojni Karolini — Naj v miru počiva, žalujočim starišem in celi družini pa naše iskreno sožalje. — vi prijatelji delavcev. To' so nasi Prosvetarji in Proletarci. Kje ste sedaj očka jZafrknik, Zajček, K011-deževa Micka in še nekateri drugi? Sedaj ste zamašili .svoja ušesa, da ne slišite klicni trpečega delavstva in zavezali ste si oči, da ne vidite, kakšno ulogo igra ubogi trpin delavec z brezsrčnimi kapitalisti. No, pa saj ti le tički že dobro vedo, da jim narod več ne zatipa, če prav bi začeli kako kampanjo, kakih darov, ker so se fajn obnesli z "milijondo-iarskim fondom"! Potem pa še ne-smemo pozabiti na eno drugo vrsto delavskih prijateljev in ti so bolj podobni usmiljenemu Samarijanu Pa, da se ne boste preveč belili gla-šo naši kapitalisti, kateri smatrajo revnega delavca v tako nizko vrsto, kot je žival, da ni za drugo ustvarjen, kot za njihovo delo iz katerega si oni kujejo bogastvo. Ako ne bi oni to mislili, ne bi tako ravnali, kakor ravnajo z ubogim delavstvom. Ali prišel bo tudi za njih čas. ko bodo morali zapustiti svoje milijone in oditi bodo morali na plešišče Chicago, 111. — Prihodnjo nedeljo in ponedeljek večer se bo nadaljeval fer za šolo' in sicer ga bosta oskrbeli društvi Sv. Štefana štev. 1. K. S- K. J. in društvo Marije Pomagaj K. S. K. J. — Vsi udje teh dveh društev se vabijo, da se gotovo tega fera udeleže in pokažejo, da hočejo delovati za napredek slovenske naselbine. ______ juk, v Jerome, Pa. svoto $10.00, katera se nahaja v bednih razmerah in potrebuje podpore. Torej skupaj darovanega do- sedaj je:..................$48-53 Darovali iz tega sklada družini Mr. Marko Bajuku . . . $10.00 Ostane še v skladu: ........$38-53 Družine, ki so prizadete radi pre-mogarske stavke in ki so v resnici potrebne podpore se naj zglasijo, da jim bomo poslali podporo iz tega sklada. Taki, ki so nam nepoznani, naj dajo prošnjo potrditi kakemu društvenemu odboru ali župniku v naselbini, ki jim bo to rade volje potrdil. Sklad se zbira za Vas, ki ste potrebni in vsled stavke prizadeti. Uredništvo Edinosti. MNENJE NAŠIH ROJAKOV O NAŠEM LISTU. Pittsburg, Kans. — Dam Vam vedeti, da sem pri sosedu prebiral \ aš list Edinost in se mi je dopa-f del. Jaz bi si ga precej naročil, ali žalibog, ko nimam denarja sedaj.! Pošiljajte mi ga in jaz ga Vam bomj precej plačal, ko enkrat pričnemo zopet delati. Vas pozdravljam Franc Kirar. Drugo pismo ravno od tam. Pittsburg, Kans. — Naznanim Vam, da sem slišal o Vašem listu! Potrdilo prejetega daru. Jerome, Sommerset Co. Pa. — Častiti gospod : — Z veseljem sporočam in potrjujem, da sem od Vas poslani ček za $10.00. Nisem verjel, da bom kdaj od Vas prejel tako lepo podporo, posebno pa še sedai v teh najbolj bednih in najpotrebnejših časih. Vsak posten Slovenec, bi moral pristopiti edino le k Vašemu podjetju in si od Vas naročati lepega in poštenega berila, kot je v listu Ave Maria, Edinosti,in Glasniku P. S. J. Da, kako lepo se trudite in skrbite za naš slovenski narod. Zagotovim Vas, da kdor je tako dobrega srca ta r.e bo delal brez vspeha, ker to je nam sam naš ljubeznivi Jezus obljubil, da blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli. - Končno izfekam najprisrčnejo zahvalo, jaz, moja žena in moji o-troci za poslano podporo. Ljubi Bog naj Vam tisočero povrne. Dobroti j ivi nebeški Oče naj blagoslovi ves Vaš trud, vse težave in skrbi, ki jih imate* zaradi nas a-meriških Slovencev. Obi'o vsoe1 a in mnogo novih naročnikov Vam želi. Vaš vedno zvesti naročnik. Marko Bajuk. v tisto gorečo dvorano, katero i-j Edinosti, ki ima tukaj že nekaj na-j menujemo pekel. Tam bodo prejeli jročnikov in ga tudi pohvalijo. Tudi; plačilo za svoja brezsrčna dejanja. Jaz bi si rad naročil. aH križ ie.1 ko nimam sedaj denarja. Ako ste tako dobri pošljite ga mi in jaz Vam' poslal, ko ta prvi Ali njim. je težko dopovedati, ker ne verujejo v večnost in ne v posmrtno življenje, ne v nebesa in ne v pekel. Toda verovali bodo pa takrat. ko bodo prejeli plačilo za svoje delovanje. Sprejmite iskren pozdrav Vi in vsi naročniki Vaših listov širom Ame- NADALJNI PRISPEVKI rike. ZA REVNE SLOVENSKE M. T. , PREMOGARJE. RAZGLED PO SVETU. (Nadaljevanje 1. strani.) American, v Chicago Herold Examiner in Chicago American. and bcm naročnino denar zaslužim. Z bratskim pozdravom Anton Tomec. Johnston City, — Rev. Fatheir J. C. Smolev! — Od Vas darovani in po bančnem oddelku poslani znesek 5 dolarjev, hvaležno sprejela. Tudi tukajšni gospod župnik so nas obiskali in so tudi kupili otroku 6 škatelj mleka- V resnici sva imela z mojim soprogom v začetku stavke le 23 dolarjev denarja a podpore smo dobili v štirih mesecih le 5 dolarjev. Ne vem, kam gre tisti denar, ki g:a premogarji plačujemo v unijo, za čas stavke? Upamo, da se kmalu stavka konča, vsaj čas bi že bil. Bodite uverjeni. da Vam ne pozabimo nikdar, ki ste nam v sili pomagali in Vam ostanemo vedno hva- Xa prošnjo, ki je bila objavljena v tem listu za revne premogarje so se odzvali še sledeči dobrosrčni darovalci : Mr. J. Štirn, Chicago, 111.....$ 2.00 Mrs. Barbara Globočnik Greanev, Minn.............—.50 Mrs. Mary Petek.......... —.50 Mrs. Antonia Hudales, Milwaukee, Wis............... 1.00 Mr. Martin Tomec, Cleveland, Ohio.............. 1.00 Neimenovana..............—.30 Mr. Louis Blažič, No. BracJ- dock, Pa................... 3.00 Mrs. .Barbara Globočnik je nabrala med rojaki, ki so ji darovali kakor sledi: RUSIJA BO LETOS DOVOLJ PRIDELALA. Kakor poročajo, bo letos v Rusiji žetev tako dobra, da Rusija ne bo potrebovala več naše pomoči. — Če bo le res! Na drugem mestu namreč poročajo, da se je ljudstvo uprlo obdelovati polje, ker mu vlada itak vse pobere, kar pridela. Boljševiški uradniki se sprehajajo po mestih in udobno žive, zakaj naj se samo kmet muči s poljedelstvom? Ako smo vsi jednaki, ako ni nika-kih predpravic, zakaj bi nekateri trpeli od zore do mraka in garali, drugi bi se pa na mehkih zofah valjali. Delat naj gredo! UTRINKI. Največja nadlega z nekaterimi dekleti je ta, da so vrtoglave, kadar mislijo, da so vesele in živahne. * * * Nekateri fantje porabijo polovico svojega časa z obljubovanjem, drugi pa zopet s prošnjami za oprostitve. # * * Najbolj uspešen bankir in milijonar živi od roke, ki nosi v njegova usta. * * # Ne sodi svojega soseda; kajti zna priti čas, da bo on porotnik, ko boš ti na zatožni klopi. " f * * * Ko maček prav nedolžno gleda, še to ni jamstvo, da ga lahko pustiš blizu kanarčka. * *„ * Samokolnice so prezirane in nihče jih rad ne vozi, dasi so za človeštvo samokolnice storile več, kot avtomobili. ♦ * * " Mladost je norost," pravi pregovor. Možje in žene se strinjajo s tem pregovorom. Fantje in dekleta ga pa nepoznajo, zato se tudi često-krat ta pregovor temeljito maščuje nad njimi. ležni. Veseli me tudi to, da bodem imela nepobitne dokaze proti trdit-j Mr. Anton Starich, Greaney, vam, da duhovniki ne storijo ničesar Minnesota................. za delavca. Tako malo vere kakor Mr. Ignac Babich, Greanev. jo imajo tukaj JŠe sploh slišala niko- Minnesota li nisem poprej* da bi katoličani ne dali niti otrok krstiti. Pa če tudi smo v sredi brezvercev v naši hiši je in ostane katoliško prepričanje. Še enkrat se Vam oba s soprogom* iskreno zahvaliva in Bog plačaj ! S spoštovanjem in pozdravom ostajeva Vam hvaležna Mary, Josip Gradišnik. Johnston City. — Box 497. — i.00 Mr. Math. Malarich, Greaney, Minnesota................................1.00 Mr. Frank Vesel, Grearaey, Minnesota...............- —.50 Mr. Joe Kralj, Greaney, Minn. 1.00 Mr. Tone Ložakar, Greaney, Minnesota................................1.00 Mr. Vinko Peršich. Greaney, Minnesota.................—.50 Mr. Peter Škraba, Greaney, Minnesota...................1.00 Mr. Joseph Kasun, Greaney, Minnesota....................i.00 4500 NOVIH KU-KLUKS- KLANOV. Preteklo soboto je bilo v Chicago 4.500. novih članov sprejetih v organizacijo Ku-kluks-klanov. V soboto večer o polnoči se je izvršil obred na nekem travniku zunaj Chicage. Nad 10.000 članov se je tega sprejema udeležilo. \ se moči pekla se organizirajo na napad na našo cerkev, nam katolikom naj se pa prepove organiziranje in pa časnikarstvo v obrambo te cerkve? Si morete misliti večje slepote? Skupaj:..............$16.05 Ostanek v skladu od zadnjič: $32.48 Chicago, 111. — Umrla je Miss. Karolina Katic, 19-letna hčerka naše dobre družine Mr. in Mrs. John Katic, katere je izguba ljubljene hčerke jako bridko zadela. Pred tednom dni so jo pripeljali iz bolniš- Skupaj s skladom od zadnjič :$48-53 nice Oak Forest, kjer se je zdravi-j Iz tega sklada smo darovali na-la za jetiko Toda že po tednu dni joldalje revni družini Mr. Marko Ba- IZ ŽELEZNIČARSKE STAVKE. Brzovlak |na M'iqhigan Central progi je skočil s tira v pondeljek zgodaj zjutraj, kakor se misli kot posledica železničarske stavke. Dva sta mrtva, veliko potnikov je ranjenih in vlak je razbit. PREMOGARSKA STAVKA ZA ILLINOIS BO ODPOKLICANA. Kakor vsa znamenja kažejo, bo stavka že v najkrajšem času odpoklicana za Illinois. Delavstvo je odgla-sovalo, da je za Faringtonovo pogodbo z laštnil^ premogarjev. V NEDELJO POPOLDNE. 27. Nedelja. — Josip Kal, spoz. 28. Pondeljek. — vguštin, č- sp. č. Hermes, m. 29. Torek. — Obglavljenje sv. Janeza Krst. 30. Sreda..— Roza Lim. dev. Feliks, muč. 31. Četrtek. — Rajmund, spoz. SEPTEMBER. Petek. — Egidij. Verena. Sobota. — Štefan, kralj. Konkor- dija. GREH.--NARAVA GREHA. Razložil sem vam, prijatelji, zakon Božji in različne zapovedi, ki jih ta zakon vsebuje; sedaj hočemo premišljevati to, kar tvori prestopek, kršitev tega zakona, teh zapovedi, namreč greh. Pojemt beseda greh se rabi včasih za dejanje, včasih pa za stanje greha (grešno stanje). Dejanje greha je začasno dejanje, s katerim se Bog razžali; grešno stanje pa je stalen položaj, v katerem se nahaja duša. ki je Boga razžalila. Taka duša je omadeževana, dokler ni greh odpuščen. Mi hočemo pa govoriti o dejanskem grehu, o dejanju greha. Vi veste, prijatelji, da je greh vsaka misel, vsaka želja, vsaka beseda, vsako dejanje ali opuščanje, ki nasprotuje božjemu zakonu. Pod božjim zakonom pa ne razumemo samo desetero božjih zapovedi; ampak vsako zapoved sploh, ki prihaja od zakonite oblasti, in ki veže človeka ravno tako v vesti kakor desetere zapovedi. Greh nasprotuje božjemu zakonu. Je torej nepokorščina, upoi^ proti Begu, njegovi sveti volji in zapovedi. Greh imenujemo tudi prestopek. kršitev božjega zakona, toda prostovoljen prestopek; to se pravi da smo ta prestopek hoteli z našo lastno voljo. Ta prosta volja tvori strogo govt rje no greli, ki je po svo>i naravi nered nase volje. Sv. Tomaž Akvin-ski pravi: Volja je pričetek, načelo greha; odtod pravilo, ker je volja grešila, .se mora tudi volja pokoriti. Iz tega sledi, da je trojno potrebno za greh: premislek, prosta volja in privolitev. Biti mora prvič premislek; to je naš razum si mora biti svest, da je dejanje, ki je vršimo, hudobno. Kaj potem, če tega ni? Potem pravimo, da nismo premislili dejanja. Nepremišljenost nas opravičuje, na primer. če storimo kaj brez premisleka in pazljivosti. Ne bo pa nas nepremišljenost, nevednost opravičila, če prestopimo zapoved iz nevednosti vsled naše lastne krivde. Na primer, če kedo ne ve, kar bi bil dolžan vedeti, kar bi moral vedeti, in če stori iz take" nevednosti kaj, kar je prepovedano, je storil pred Bo-g rn greh. Če kdo ne pazi na same-ga sebe. če se ne varuje in če stori vsled te zanikrnosti kak greh, ima pred Bogom greh. Biti mora drugič pri grehu prosta volja, to se pravi, mi moramo biti svobodni, da storimo to ali ono. Mi ne storimo formalnega greha, če nimamo te svobode, na primer v spanju ali v kaki nagli razburjenosti. ko za trenutek zgubimo razum in razsodnost. Biti mora tretjič privolitev v greh, to je prostovoljno dejanje, katero sprejme volja, direktno ali in-direktno; ni pa treba formalno tega privoljenja izjaviti, ko grešimo al* prestopimo zapoved. Ti trije pogoji morajo torej biti: premislek, prosta volja in privoljenje. Prestopek je potem prostovoljen, mi smo storili greh' in smo krivi pred Bogom. Prijatelji, kdo izmed nas ni grešil? Kao se ne bo trkal na svoja prsa? Mi vsi smo bili brez izjeme tako nesrečni, da smo več ali manj razžalili Boga. Prosimo ga torej s skesanim in potrtim srcem, da nam bo odpustil naše minule pre-, grehe, prosimo ga, da bo nam podelil milost, da ga v bodoče ne bo- APOLOGELIKA. PANTEIZEM.. Svet smatran kot enotno substanco, materijelno in duševno, vse pojave bivanja te substance, snovi. Vse nastane in premine, kakor morski valovi, samo morje ostane. Tudi človek ni nikaka substanca, snov, ampak samo pojav naravne substance, nekako izžarevanje božanstva, VPRAŠANJE LASTNINE. Obrnimo se sedaj od kapitalizma k Marksizmu. Njegove korenine tiče v breznravstvenosti, ki jo v praktičnem življenju uveljavlja kapitalizem, v prvi vrsti v zlorabi lastnine. To je že pred Marksom s čudovito jasnostjo povedal škof Ketteler v svojih šesterih pridigah o "velikih socialnih vprašanjih sedanjosti" s sledečimi besedami: "Posedujoči in neposedujoči sloj si stojita danes nasproti kot sovraž-vsemira. nika, osiromašenje narašča, zato se Odgovor. — Jaz in ti, ki to govo- mišljenje ljudstva obrača bolj in riš, sva torej ena in ista substanca, lboli Proti lastninskemu pravu, ena in ista snov. Tat in policaj, ki; Po sv. Tomažu Akvinskem, v iu-tatu prime .sta torej ena samo raz-!či vere, pomeni lastnina le omejeno lične oblike te snovi! Učenjak in'pravico uporabljanja tvarnih dobrin, norec ena in ista snov! Otrok, ki po-i Brez Boga pa je "lastninska pravi božno moli, in ropar za železno |ca' 'le sredstvo za zadovoljitev ved-mrezo v ječi, ena in ista snov! no bolj rastoče uživanjaželjnosti. Predsednik in cestni pometač ena Iz zlorabljanja lastnine, ki je posle-in ista snov! Da, osli, vse mačke dica brezverstva in breznravstvenc-in psi, vse opice so samo izžareva-|sti, se rodita dve posledici: v boga-nje, odsev ene in iste substance, e-'tinih se čezdalje bolj ubija duh de- ni zahtevek, to je pa nravstvena zmota in veliko škode so prizadejali krščanstvu tisti, ki so po nobenih soc .vidikih omejeno lastninsko pravico hoteli povzdigniti v vrsto krščanskih metalnih dogem. S.vojina spada med tiste reči, ki ne utemeljujejo samo moralne pravice, ampak nalagajo istotako moralne dolžnosti; ona je stvar, ki nima v sebi absolutne vrednote, ampak jo sprejema od svojega nravstvenega smotra. S tega stališča je gledati svojino, naj je potem zasebna ali kolektivna ali zadružna ali kakršnakoli. Ona mora kot uporabna pravica tvarnih dobrin v višji socialni smoter doprinesti materialnemu blagostanju splošnosti v skladu z duhovnim TRAŽNJA. MqH se svaki onaj kome je što poznato o smrti Tome Spicica, rodom iz Desni Stefanki, Hrvatska, koji je služio u amerikanskoj vojsci, bataljonu a. 331 poljske artilerije i bio demobilizovan 1918. g., da izvesti Kraljevsko Poslanstvo kad je i u kojem mestu isti umro. Iz Kanceiarije Poslanstva Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u * Washingtonu, 18. augusta 1922. a. Br. 2472. NE POZABITE. da v nekoliko tednih izide KOLEDAR Ave Maria za leto 1923- — Ste ga že naročili ? Zastopniki, ste že sporočili, koliko iztisov se ga Vam naj pošlje? — Stane 50c., za LEPA PRILIKA! ne in iste snovi! Ta snov je torej ob enem in istem času lahko pametna in nora, poštena in zločinska ,kratko: obseg vsega mogočnega protislovja. In človek naj bi tako neumnost verjel??? Jasno je kot beli dan, da sem samostojen, od drugega popolnoma različno bitje, substanca, snov sama za se. janske ljubezni, v revežih pa veselje do dela. Tu je vzroka da je delo| omrzelo. Če pa se lastnina uporab-' lja po nravstvenih socialnih vidikih, postane tudi delavec sodeležen nie-nih plodov, ker ugodni delovni pogoji vedejo do splošne blaginje in ne zamore delavnost krščanske ljubezni. Vsaka druga uporaba lastnine je tatvina na splošnosti." Tako je dejal veliki krščanski so- nravstvenim blagrom človeštva; o-na je torej nekaj odnosnega, se mo- Evropo 75c. ra ravnati po moralnih in praktičnih vidikih, ne gre se brezpogojno vezati na eno obliko, ne eno ne dru-; go proglašati za kakšen fetiš. Prak-; tično za sedanje razmere, spričo se- ' ~ C1 T . 1 . ' Za Slovenca v Lorain, Ohio. Na- danjega razmaha človeških tvon-' • • , , , .. . .. . ., .. ... . „ . , . t . i prodaj je lepa moderna hisa blizu teljnih sil se zdi, da splosm kolekti- j slovenske cerkye - šole proda se vizem n. smotru primeren, neizved-jna jako ugodna ,ahka odplačila ljiv in da je treba priznati razmaha Za pojasnila se obrnite naravnost „ . . , icialec že takrat, ko se je šele pora 23. materijalizem- - _ si- jal marksizem. p la in tvarina. Vse je samo tvarina (materija) in sila; "kar je preko tega" nad tim, kakor duša, Bog itd.), imenuje materialist transcendentalno, trans-cendentalnost pa smatra za zmoto Marksizem je psihologično vzra-stel iz mržnje izkoriščanih proti iz-' koriščevalcem, iz čuvstva, ki je razumljivo, a na sebi tako nenravstve-no kakor je nenravstveno kapitali-^ stično izrabljanje .sočloveka- Ne- omejeni zasebni iniciativi. To je v programu, ki ga je izdelal dr. Go-sar. Ce se pa razmere izpremenijo, bi seveda nobeni nravstveni motivi -ne branili krščanskemu socialistu kolektivizma v polnem obsegu. E- j konomski red ni noben malik. Iz tega se vidi, kako svobodno _ premotriva krščanski socializem to V času preselitve, Vas prosimo vprašanje v širokem okviru najviš-(da pošljete nam takoj Vaš novi na-jih nravstvenih smernic. Brez teh Ulov, da bo nam mogoče Vam čopa tako zasebna kakor kolektivna staviti redno vse številke našega na lastnika omenjene hiše na: 1724 East 32nd Street. LORAIN, OHIO. NAROČNIKI POZOR! lastnina ne moreta vesti do resnične družabne preosnove, do temelj-nje obnove človeškega sožitja. čhoveškega duha." "Čuvstvena skuš- nravstvenost kapitalističnega siste-nja je meja vsakega mišljenja," ta- ma je vzgojila tudi v širokih slojih ko trdijo nasprotniki. ^ sužnjev nazor, da je človeška druž- Odgovor. — Taka trditev je res ba bojišče živali, ki jih vodijo iz-prav neumen nauk, ki prepoveduje, ključno le egoistični nagoni, kjer da s svojimi- mislimi ne smemo iti vlada zgolj interesna solidarnost dalje, kakor gre na primer pes s svo- med razredi .ki skušajo drug dru-jim nosom, očmi ali ušesi. gega sebi podvreči. Nravstveno Tak nauk je pa tudi v protislov- stremljenje za ljubezensko solidar-ju sam s seboj. nostjo vseh ljudi, kakor živi v kr- Ali je že kedaj materijalist videi ščanski cerkvi, je bilo ubito. Zato kak atom. ali ga slišal, ali vohal, tudi v marksizmu ni najvišjih nrav-| ah ga občutil, sploh spoznal s ka-jsvenih smernic. On stremi za ust kim svojih čutov, in vendar prizna- varjenjem nove družbe potom gole da so atomi in prisega na nje! Ka- izpremembe zunajega gospodarske-ko protislovje! g-a reda ,domišljajoč si. da bo na ta. Kako naj se vprašam, atomi brez;način izginila v človeštvu vsaka po-vsakega načela reda in namena — jbuda k sebičnosti in izkoriščevaniu ' — torej brez duha--tako čudo- Zato so zanj komunizem in diktatu-' vito sestavljajo, kakor vidimo to v Ta proletariata. dosežena potom na-svetovnem redu." silnega prevrata, dogme, edino sred- Da bi se izognil temu protislov- stvo za dosega novega družabnega' ju, hoče materijalist Haeckel dati reda, tista čudežna sredstva ,ki naj vsakemu posameznemu atomu du- dosežejo tudi nravstveni preobrat lista. Poleg novega naslova pošljite vedno tudi Vaš stari naslov, ker s To je, česar ne vpoštevata niti tem nam prihranite mnogo nepo- kapitalizem niti marksizem. trebneera dela. (N- Č.) j Uprava Edinosti. &&&h,hfeh-b h hb>£ bh^ ?KKb h JS i * fčZ £i j* & & A BENJ. EICHHOLZER FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine. kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato. kadar potrebujete razne železnine. kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. t? sr tr r g* r vr i? tr gr r sr ei" fcsf F sv šo. Na ta način bi imel vsak izmed nas naenkrat milijone ali mili- človeštva. Baš v tem in samo v tem je te- jarde duš! Kakšna zapravljivost! meljna razlika med marksizmom *in Mi smo ze z eno samo dušo zado-;krščanskim' socializmom. Edina, to-' voljni. Z eno dušo smo bogatejši da bistvena razlika, ki tiči v tem, kakor "dušni milijonar" Haeckel. da je za nas poglavitna nravstvena Kamor-pogledamo v naravo, povsod vidimo, in opazimo hrepenenje, stremljenje k nekemu cilju, nek na orientacija, vse drugo pa dobro le z ozirom na najvišji nravstveni smoter. men, nek načrt, ne pa kak slučaj. Danes si oglejmo le vprašanje Načrt, premišljeno ,stremljenje pa lektivistično dogmo, kapitalist ne prihaja od snovi, materije, am- (lastnine. Komunisti oznanjajo ko-; pak od duha. dogmo o zasebni lastnini kot pravo Materijalizem, ki noče priznati vsakogar posedovati vse, kar mo-duše, tudi ne priznava svobode na- re posedovati in jo uporabljati po še volje; po njegovi trditvi se mo-1svoji neomejeni volji. Mi razumemo ra vse, kar se zgodi, neizogibno zgo- lastnino kot pravo uporabljati stvar-diti, je to konečna posledica eksistu- ne dobrine v tistem obsegu, ki ga jočih materijalnih sil.. To je pa kri- dovoljuje najvišji nravstveni smoter čeče protislovje s prepričanjem vsa- jmaterijalnega in duhovnega blagra kega človeka, da ne ravna prisilje- j celokupne družbe. To je, mislimo, no, ampak popolnoma prosto. O popolnoma jasno in edino nravstve- tem bomo pozneje govorili. Svoboden je človek! no. Kapitalisti proglašajo svoj pojem o zasebni svojini kot nravstve- John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po narocilp točno in ceno. 4 V VAŠO KORIST BO! Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "bančnega ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. 4 4 ZA. CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSJI 1849 West 22nd Street, Chicago, lit. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! ••EDINOST" ČRTOMIR IN BOGOMILA. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) ■\\\\Y "Ne pošlje je, ker nima moči. Glej: Naredil si nam 'pot. Iztiral si Kristusa iz armade. Vlada je bila pač slepa. Učila je vojake obvladati o-rožje. Utrdila je vsak obmejni grič. A ni dala vojakovemu duhu cilja in poleta. Vojak ne ve, v čigavem imenu naj bi stal pripravljen vsak dan za smrt. Mi pa smo sejali na prazno njivo vojakovega srca seme upora. Od juga do severa je naše vojaštva, dijaštvo in delavstvo. Kar so videli v duhu naši pesniki, kar smo želeli v sanjah mi — to se uresničuje danes: Kralj Matjaž je vstal! — Vstal je naš veliki dan" . . . Razjokal se je Niko: "Kaj tak je naš dan? Drugačnega sem si slikal: mirnega in slavnega. Xa podlagi starih pravic. Na podlagi naravne moči, ki veže enako govoreče rodove v eno narodno celoto. Na podlagi ljud ske volje, izrečene zakonitim potoni, pred zakonitim vladarjem. Pod enim geslom in žezlom. S plapolajočimi zastavaimi. Vse hiše ovenčane, vsako srce radostno v zavesti pravice in miru. A zdaj? . . . Ne, to ni dan vstajenja — to je noč pogina narodovega. Kar bi bil prinesel čas sam od sebe, to ste mu vi iztrgali s silo, in. hitro b© prišlo maščevanje." Zaničljivo je pljunil Pepič: "Po tvojem in po mnenju drugih vladnih petolizcev bi bili čakali še tisoč let na ta dan. Naredili smo revolucijo in evo ga! A kaj se cmeriš — sam. si pomagal najbolj . . . Vem pač: Bil si vedno skrit mračnjak." t Obupan je zavpil Niko: "Revolucijo, bedak! Ustregel si sovragu! Edino Avstriji ne morejo iztrgati morja — trdna stoji slovenska straža — izveden mornar je Hrvat. A mi se igramo z revolucijo? . . . Ali'nimamo mi velikega poslanstva, ali nismo mi vez med Iztokom in Zapadom ? Avstrija" . . . Mrko je pregovoril Pepič: "Dopolnilo se je — ona gre narazen. Kdo je vladal v njej različne narode? Kristus. Umrl je. Umrla je tudi ona. Zdaj ustvarimo novo državo. Nihče nas ne bo oviral, ne boj se! Že je raznesel brzojav te dogodke na vse strani. Takoj vstanejo bratje povsod, takoj se upro vojaki povsod. Več ne bo armad, ne vojske. Mirno se bodo dogovorili narodi v svoji posesti, ko ne bo podpirala močna armada njih pohlepa." 'Mirno?! Te to začetek Nmiru?" Zakričal je Niko in pokazal na kade-• če se vasi in mesto. Pepič je pljunil: "Mehka duša!" "Kar ni dosegel ne Celjan, ne Turek, česar ni naredil Francoz — to je zmogla vandalska strast domačinov. Glej! Nebo in zemlja se veže-ta v oblak prahu . . . Ljubljanica kipi preko ruševin, rdeč naznanja plamen pogin naše prestolnice . , . In to je delo domačinov! Obsedeni ste." . . . - ~ - j -r-u —. - "Molči vendar, vrag!" ga je sunil Pepič in odhitel. Niko se je ozrl otopelih oči: Kam naj ubeži smrti, ki preži povsod — kako naj živi po teh dogodkih? On — kriv razdejanja! On, ki je ljubil svoj narod. . . . Letel je naprej med plahimi, ki so iskali zavetja. "V Šance!" so klicali. Zazidana vrata, ki so mamila tolikrat dijaka, so se odprla pod udarci v strahu močnih pesti — v temačen, širok prostor so hiteli: objela jih je rešitev. Niko si je našel kotiček ob steni; truden od groze, je zadremal. Sanjal je, da je stopil v Šance velikanski zmaj, krilil s peroti in se krohotal: "Me ne poznaš, duša? Zmaj sem nesloge. Sovražnik vaših naklepov in dejanj. Ne, Slovani se ne boste združili, dokler stojim jaz na -strain" *r 3 T^T:! 't T ^ "Zakaj ne?" je izbulil Niko trudne oči. "Zato ker bi vas zedinilo samo eno ime. Bila vam je poverjena velika naloga. Verni in čisti bi pomladili preživele in izžite narode. V duhu Onega. Od izhoda do zahoda — ena čreda, en pastir, en narod. — A jaz stojim že tisoč let na straži. Ne Svatoplug, ne Ljudevit, ne vi pesniki in državniki. Nihče ne doseže zedinjenja, vas vse zagrne pozaba, ker ste pozabili enega imena." N "Kristus!? ... je vprašal Niko in stisnil se je sam v sebe. Zmaj je zasiknil in izginil z ropotom. Niko se je prebudil in videl pred seboj razcapanega starčka na leseni nogi. Razen njega ni bilo nikogar več v Šancah. Kam so izginili? Vprašal je stačka( čigar lice je nosilo pečat strašnih dogodkov. Oni se je začudil: "Ti spiš pač dolgo tu? Kaj vprašuješ po ljudeh, po Ljubljani — vsega ni več! Jaz in ti dva sva še tu, drugi so zbežali pred vojsko — pod zemljo,, proti jugu." "Ljubljane ni?" Naglo je vstal Niko, vlekel je raztepeno telo na Šance, se je ozrl hlastno ... Pa kamorkoli je pogledal, na desno, na levo — nikjer ni videl drugega kakor žalostno gladko ravan. Tedaj si je segel v lase in zahropel! "Kje je dom Slovenije!'' Starček je prišepal za njim, opiral se je na palico in kimal: "Kje« JUGOSLOVANSKE NOje? Spal si pač dolgo. Glej! Naredili so revolucijo nespametni mladi VICE ljudje, ki menijo, da se vrti po svetu vse kakor v njihovih glavah. Vpi- (Nadaljevanje i. strani.) li so: Združenje! edinost! Res so prihiteli na ta klic, na glas svobode iz vseh slovenskih dežela tušem. Bratili so se, pogovarjali, nazdravljali in snovali novo državo. A vsak narod je hotel biti prvi na krmilu, vsak mož je poudarjal svoje zasluge. Iz gostobesedne ljubezni do naroda in svobode se je zarkrinkala črna samopašnost. Kaj je bilo prvakom za narod? Sami so hoteli stati na solncu. Prepirali so se, popivali m izčrpali taJco svojo moč. Tačas so zbrali obmejni vladarji svoje čete in so prišli našemu na pomoč. Kajti vojaštvo drugi držav je poslušalo glas vesti in časti — vojaštvo drugih držav je uinelo, da je čas ugoden za pridobljenje nove dežele. V slogi so prišli nad nas. Pobili so gnezdo zarot. Pognali so naše proti Savi ... O grozni dan pogina! Kdo bo zdaj naš vladar — sever ali jug? Gorje!" Kakor zakopan v skalo je stal Niko. Srce mu je kamenelo, smrt je stala za njim. Ni besede, ni misli, s katero bi izrekel svoje gorje. Počasi se je odvrnil od nositelja takih, vesti, počasi je šel pod polomljenimi akacijami, mimo razrušenega čuvaja stare Ljubljane. Grozna pot navzdol! Izruvana drevesa, črna pogorišča, mlake krvi, strti človeški udje. Domovina, ljuba kranjska dežela! Uteha srca, bela Ljubljana . . . Zdaj se pode stekli psi med porušenim zidovjem, jastrebi in krokarji se go ste . . . Kje je vojska, kje so junaki, da grem za njimi, da umrem ž njimi? K Savi, je rekel starček. ... A kako do njih, med sovražnimi, četami? — Vprašanje so rešile lakomne ptice. (Zagledale so edinega ži-|_"jer* vega med tisoči mrtvih in planile so nanj. Skočili so vanj psi . . . Tisoč kljunov, tisoč zob, se je zadrlo v Nikovo meso. Toda ptice so ga iztrgale i ^aprhutale so kreljuti — in že je plaval visoko, visoko . . . Po- let je šel preko planin, preko, gorečih vasi, krvave Save, nad široko planjavo. Taij je bilo vse črno ljudi. Niže se je spustila jata roparic; .viKo je zagledal pisane srajce, rdeče zastave, nered. To so begunci . . , Kriknil je: "Streljajte!" — Počil je strel, ptice so odletele, Niko je pa-I del na zemljo in pred njim je zrastel prijatelj Pepič. "Zlata duša! Prideš, da umrješ z nami za svobodo?" ga je pozdravljal prijatelj. "Kaj ni rešitve?" "Ne! E vropa je sita nemira, katerega dela peščica ljudi. Evropa hoče pokazati svetu, da ljubi mir. Evropa je poizkusila najnovejše topove. Bili smo ji vedno na potil. Spomenik nekdanjega in sedanjega trepetanja. A prejšnje čase je blažil sovraštvo Kristus — zdaj ni jezu, ni meje narodnemu mrzenju, hlepenju vlasti po naših deželah. Glej — kolikor nas je tu — umiramo za svobodo, za katero še ni zrel svet." "Za neumnost!" se je razjezil Niko. "Uboga kranjska dežela! Najhujše zlo je zate, da je mnogo glav, a malo pameti" . . . strupila. Pred svojo smrtjo je povedala zdravnikom, da se je zastrupila zato, ker ji ni bilo doma več mogoče živeti, odkar se je njena mati znova poročila, ker jo je očem zelo zapostavljal. Grda razvada se je razpasla po nekaterih ljubljanskih gostilnah. Tujca, ki pride v Ljubljano, posebno amerikance, skušajo odreti na vse mogoče načine in ne samo, da mu nabije j o takoj višje cene, še pri računu ga skušajo opehariti. Razstava — lakote. Sovjetsko poslaništvo v Berlinu je priredilo te dni originalno razstavo, kakršne !prav gotovo še ni bilo nikdar in ni-prostorih svojega poslaništva je v nekaterih dvoranah razstavilo slike, fotografije in razne predmete, ki se nanašajo na strašno' lakoto v Rusiji. Razstavljene stvari dajejo grozno sliko stanja v krajih, kjer divja lakota in napravijo na vsakega obiskovalca najgloblji vtis. Strašne slike ga preganjajo še dolgo potem, ko je že zapustil razstavno dvorano. VSO ODPRAVO ... .. . OD GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! Skrbi ruskih pravoslavcev v Jugoslaviji. V ruskih cerkvenih krogih v Belgradu se je pojavila l^oja-zen, da se ne bi začela med emigranti propaganda za prestop v ka-toličanstvo. Izmed raznih pripomočkov zoper to nevarnost se priporoča tudi ustanoviti s pomočjo dobrotnikov po raznih krajih religiozne pravoslavne revije. —, Gospod Pašič bo gotovo kaj odrinil v ta namen, če mej tem ni padel s stola. J J. DVORAK & GO. CHICAGO, ILL. / GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c- Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. fL se naučite angleškega jezika sami ako ^ si kupite j. BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tvcrniška rnamka reg. v pat. «r. Zdr. dr. Glaven že več kot 50 let. Glejte za tvorniško znamko SIDRO. J. KOSMACH. i8°4 W. aand St., Chicago. I1L Rojakom »e priporočam p»i nakupu raznih 3ARV, VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA. °r