LETO XLVIII, ŠT. 27 PTUJ, 13. julij 1995 PTUJ / POLETNI KULTURNI VEČtRI le ves nosfednji teden ^ v ponedeljek so se z nasio- |pom skupine Z/ara jama, ci- ganska jazzbina pričeli Polet- ni kulturni večeri, ki jih je pripravilo Društvo umetni- kov in ustvarjalcev Ptuj. "Po- pestriti želimo poletni kul- turni utrip in vnesti vanj novo, kvalitetno vsebino," so zapisali v društvu. Do nas- lednjega petka, 21. julija, ko bosta Nešo Tokalič in Josip Cačkovič predstavila pe- sniško zbirko Ivana Brača, bo vsak večer ob 21. uri nekje v mestu kulturni dogodek. Na- povednik prireditev objavlja- mo v rubriki Kulturni križemkražem na zadnji stra- ni. •oMZ No^e m/s// so že na mor/u... Foto: ML Ozmec BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH / PRIREDITVE OB BENEDIŠKEM TEDNU Krai s tuiislioMi piihodiHislio Pri Benediktu v Slovenskih goricah so se pred leti odločili, da proslavijo krajevni praznik kar ves teden. Letošnji benediški teden je trajal od 1. do 9. julija, zvrstilo pa se je veliko športnih, kulturnih in drugih prireditev. '^'nne/f s prireditve "Sem res pri Benediktu doma?" ^ četrtek je bilo ekipno tekmo- *^anje v streljanju z malokalibrsko Puško, v soboto so se na tradicio- {•^Ini nogometni tekmi pomerili igralci iz različnih društev, nato pa '^l^ilo na igrišču odprtje nove '^^stveljeve. j ^'petek je bila zelo odmevna prire- ^'tev5em res pri Benediktu doma. '^^iitopili so ljudske pevke, godci, ""^šani pevski zbor in številni posa- ■^ezniki. ^ nedeljo, ko slavi farni zavetnik sv. Benedikt, so s sklepno prireditvi- jo končali letošnje praznovanje. Začeli so jo z budnico in koncertom godbe na pihala pod lipo pri farni cerkvi ter slavnostno mašo. Popol- dan pa so slavili gasilci in dobili novo orodno vozilo. Kraj ob magistralni cesti Lenart - Gornja Radgona je lepo urejen in Be- nedičani se zelo trudijo za njegov vi- dez. Uspeli so urediti komunalnoin- frastrukturo, zdaj so na vrsti oko- liški kraji, pravi Milan Gumzar, taj- nik KS. Lahko bi rekli, da Benedikt postaja vedno bolj pravo "predmest- je" Lenarta. Ob praznovanju so dela- li tudi načrte in slišali smo lahko, da jim teh ne zmanjka. Ob magistralni cesti bodo uredili obrtno cono, zgra- diti nameravajo bencinsko črpalko, obnovili bodo mrliško vežico ter pločnike. OHRANITEV NARAVNIH IN KULTURNIH SPOMENIKOV TER LJUDSKEGA IZROČILA Ljudjev tem delu Slovenskih goric se zavedajo svojih korenin, zato veli- ko vlagajo za ohranitev naravne in kulturne dediščine. V delu KS Be- nedikt so seodločili so se za izvajanje programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, in sicer za naselja Štajngrova, Trije kralji in Trstenik. Iz tega programa so že ure- sničili kar nekaj načrtovanega. Pos- tavili so lične smerokaze in označili poti, do gotske cerkve sv. Treh kral- jev so uredili bližnjico, ki vodi do povsem obnovljenih, za sprehod lepo prirejenih stopnic skozi sa- dovnjak in v nekaj minutah se pred očmi odpreta čudovita gotska cer- kev ter urejena mežnarija. Obnovili so dve turistični kmetiji. Letos na- meravajo obnoviti pet vodnjakov ter jih povezati s cesto vodnjakov, ki bo gotovo posebnost za turiste. V krajevni skupnosti Benedikt je več vrelcev slatine. Najbolj znana je bila Cafova slatina blizu Bene- diškega Vrha. Zob časa in malomar- nost sta prispevala k uničenju in po- zabi marsikaterega izvira. V dokaz, da vselej ni tako, si lahko ogledamo obnovljen izvir slatine na križišču lokalne ceste Benedikt - Drvanja - Benediški Vrh in izvir Spindlerjeve slatine pri Zinkovičevih vTrotkovi. Vendar bi za boljši izkoristek slatin- skih vrelcev potrebovali precej de- narja tudi od države. Tod so tudi izredne možnosti za lovni turizem in ribolov, saj so neka- teri že uredili ribnike. Na Drvanji, ob gornjem toku istoimenskega po- toka, si jc Dominik Colnik, ki je bil znan narodni buditelj, poljedelec, sadjar in izvrsten vinogradnik, sezi- dal obsežnogospodarskoposlopjein gradu podobno hišo. Njegova darežljivost, gospodarske nesreče in razsipnost otrok so povzročili, da je ta nekronani kralj Slovenskih goric umrl v pomanjkanju v svoji viničari- ji. Colnikov dvorec danes razpada, toda kljub temu je vreden ogleda. Se bo našel denar za njegovo temeljito obnovo.-* Tudi letos lahko rečemo, da je Benedičanom njihov teden uspel, in to predvsem zato, ker so se združili in vsak po svoje prispevali kuhurniki, športniki, gasilci, aktiv kmečkih žensk, predstavniki kra- jevnih skupnosti in krajani, ki so množično obiskovali prireditve. Marija Slodnjak CENA 80 tolarjev Obnovljene stopnice vodijo do cerkve sv. Ireh kraljev. 2 - DOMA IN PO SVETU 13. JULIJ 1995- tednh PTUJ / PREDSTAVLJAMO VAM ZOBNOHIGIENSKI KABINET ZSRzdravfn lepši nasmeh Ptujska javna zobozdravstvena služba je v zobni ambulanti zdravstvenega doma dosegla novo pridobitev. Pred dnevi odprta in sedaj po- polnoma usposobljena ter pripravljena za delo je nova delovna enota ptujske zobozdravstvene službe - zobnohigienski kabinet za odrasle. Delo v kabinetu je namenjeno predvsem preventivi, deloma pa tudi kurativi bolezni obzobnih tkiv. To so tista tkiva, ki fiksirajo zob v čeljusti. Z vnetnim obolenjem teh tkiv pride do njihovega razkrajanja, zaradi česa izgubi zob oporo v čeljusti, se razmaje in tudi izpade ali pa gaje potrebno izdreti. Takšni zobje so cesto popolnoma brez zobne gnilobe, so lepi in na videz zdravi, ker pa so obzobna tkiva razpadla, je zob izgubil sovje "temelje" in ne more več služiti svojemu namenu - grizenju. Eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni obzobnih tkiv je zobni kamen, ki se predvsem zaradi pomanjkljive ustne higiene trdovratno lepi na zobe. Zobni kamen je trda luknjičasta masa, v kateri se nase- lijo bakterije. Zobni kamen je zan- je s svojo prožnostjo kakor inku- bator za dojenčke. V njem imajo idealne razmere za razdiralno delo v ustni votlini. Če bi ga pog- ledali skozi mikroskop, bi se ver- jetno zgrozili, kaj vse mrgoli v njem. Pedantni Švedi so poskušali približno ugotoviti, koliko bakte- rij je na primer na enem spodnjem sekalcu. Ugotovili so, da jih je pri- bližno ena in pol do dve milijardi. Rusi pa so v svojih študijah nava- jali celo desetkrat večje številke. Bakterije iz zobnega kamna s svojimi izločki - taksini, ki so iz- redno strupeni, razkrajajo trda in mehka tkvia obzobnega organa in končna posledica parodontalne bolezni je parodontoza, ki je neoz- dravljiva in za zobe usodna. Zato bomo v zobnohigienskem kabinetu posvetili največjo pozor- nost odstranjevanju zobnih oblog in kamna, mimogrede pa s poseb- nimi navodili naučili paciente pravilnega čiščenja zob. Vnete dlesni bomo zmasirali ter nanje z zdravili ustrezno učinkovali. Opravljali bomo tudi posebne tes- te, s katerimi bomo poskušali ugo- toviti, kaj pri pacientu najbolj povzroča zobno gnilobo. Dobro- došla bodo tudi navodila o ustrez- ni prehrani. Zobne obloge in kamen pa ne povzročajo samo bolezni obzob- nih tkiv. Cesto povzročajo zadah ali celo obupen smrad iz ust, kar utesnjuje človeka v medsebojnih odnosih. Človek z zamazanimi, V novem zobnohigienskem kabinetu.^ obloženimi in črnimi zobmi tudi ni najprijetnejši na pogled. Spom- nimo se samo na kronične kadilce. Ko se nasmejijo, se zdi, kot da gle- damo v zelo zamazan pepelnik. Tega se moramo zavedati in ustni higieni posvečati maksimalno po- zornost. Če pa tega ne zmorete ali ne zna- te ali pa je že prepozno, se lahko oglasite v našem kabinetu, kjer vam bomo uslužno odpravili vse te probleme. V zobnohigienskem kabinetu Foto: OM. bosta delali dve višji medicinski sestri, ki sta usposobljeni za delo zobnega higienika. To sta Majda Feguš in Jasna Ferčič. Paciente bodo v kabinet pošiljali lečeči zo- bozdravniki, ki jih bosta zobni hi- gieničarki s svojim delom razbre- menili, obenem pa bosta na paci- ente vplivali z vzgojno-prosvet- nim zdravstvenim delom. V kabinet pa bodo lahko priha- jali občani tudi samoiniciativno kot samoplačniki (na primer ka- dilci). Odhajali bodo zadovoljni in polepšani z bisernim nasme- hom. V kabinet boste lahko priha- jali ob torkih, sredah in petkih v dopoldanskem času. Za informa- cije oziroma naročitev za obisk v kabinetu bo potrebno poklicati te- lefonsko številko 771-251 in zob- nohigienski kabinet za odrasle. Naj ob koncu zapišem še eno misel. V zadnjem letu se je mnogo govorilo in se še govori, da je ptuj- ska javna zobozdravstvena služba v zatonu oziroma razsulu. S takšnim mnenjem se absolutno ne strinjam. Res je odšlo precej solid- nih zobozdravnikov med zasebni- ke in še odhajajo. Toda na njihova mesta prihajajo v istem številu mladi zobozdravniki, ki so teore- tično zelo dobro podkovani, saj se tudi zobozdravstvena stroka ne- nehno razvija. Ti mladi ljudje pa so tudi dovolj ambiciozni, da je to zanesljiva garancija, da bo ptujska javna zobozdravstvena služba zelo kmalu dobila vsaj enakovredne zobozdravnike, če že ne boljše - v kar pa trdno verjamem. dr. stom. Tone Florjančič, specialist za zobne, ustne in paro- dontološke bolezni PTUJ / GNEČA ZARADI NOVIH RECEPTOV V ptujski lekarni je te dni velika gneča. Ljudje čakajo na zdravila v treh vrstah, čeprav o večji obolevnosti ni govora. Glavni razlog za takšno stanje je "menjava" re- ceptov. Direktor javnega za- voda Lekarne Ptuj Jože Go- renc ocenjuje, da bi bilo stan- je normalno, če ne bi veljali še stari recepti; drugi mesec jih zagotovo več ne bo. "Začetek uvajanja novih re- ceptnih obrazcev ne poteka tako, kot so si to predstavljali zavarovalnica in drugi avtorji tega projekta. Na širšem območju Ptuja prevladujejo še stari recepti (več kot 90 odstot- kov jih je), ki jih ta mesec še sprejemamo, ne glede na to da so bila navodila zavarovalnice drugačna. V tem mesecu bi smeli sprejemati samo še stare recepte za kronične bolezni, ki imajo junijski datum. Poudar- jam pa še enkrat, da avgusta ne bomo sprejemali nobenega sta- rega recepta, če se seveda ne bodo navodila spremenila. Zdravniki predvsem tožijo, da so dobili premalo novih re- cepinih obrazcev, pacienti pa zaradi vznemirjenosti ali nego- tovosti verjetno bolj kot običajno pritiskajo na zdravni- ke. Pričakovali smo, da bo ta pritisk v tem mesecu upadel. Odločitev, da bomo še ta mesec nemoteno sprejemali stare re- ceptne obrazce, ni bila dobra. Vsa ta "agonija" se je tako po- daljšala za en mesec. Nazadnje se bo zgodilo, da bodo nekateri imeli doma veliko več zdravil, kot jih potrebujejo oziroma jih lahko varno uporabijo. Taki pač smo." ^IStOlAlVLje naslednik Rajskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RAO/0-tednik Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo- vorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak. Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak rt 77G-207 Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p.95; v (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino 6.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za infonviranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se- plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. PTUJ / NOSILCI DEJAVNOSTI BREZ POTRJENIH ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC; Navodilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da se morajo zdravstvene izkaznice obrtnikov in pri njih zaposlenih ter nji- hovih ožjih družinskih članov po novem potrjevati na zavarovalnici, je naletelo na veliko ogorčenje v obrtniških vrstah. Potrjevanje je vezano tudi na potrdilo uprave za javne prihodke o plačanih obveznostih za zdravstveno zavarovanje. V primeru, da obrtnik, pri kate- rem je delavec zaposlen, teh obvez- nosti nima poravnanih, bo v zdravstveni ambulanti samo- plačnik. V zavarovalnici pravijo, da so se za takšen ukrep morali odločiti, saj je vedno več obrtnikov, ki ne plačujejo redno svojih obvez- nosti. V obrtniških vrstah pa pou- darjajo, da je takšno ravnanje nedo- pustno, s tem ukrepom je prizadetih okrog dvesto tisoč državljanov ozi- roma morebitnih uporabnikov zdravstvenih storitev. V Obrtni zbornici Slovenije odločno zahteva- jo, da se to nezakonito navodilo, ki ga je podpisal direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Franc Košir, prekliče, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 209. dena kazen- skega zakonika RS - kršenje pravic iz socialnega zavarovanja. V tem tednu naj bi se za skupno mizo o tem pogovarjali predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in mi- nistrstva za zdravstvo. Jeza obrtni- kov je takšna, da če sporno navodilo ne bo umaknjeno, bodo zaprli neka- tere pomembne slovenske prometne poti. Sporno je še toliko bolj, ker ima za- varovalnica zakonsko pravico, da vedno izterja prispevke iz naslova obveznega zdravstvenega zavaro- vanja tudi z zamudnimi obrestmi. Nepravočasno plačani prispevki naj ne bi ovirali uporabnikov pri ure- sničevanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nespor- no pa je dejstvo, da je finančna ne- disciplina velika in da je veliko tistih, ki se izogibajo plačilom prispevkov. Zato je finančno nedisciplino po- trebno zaostriti (znane so finančne težave zavarovalnice), način, kako to doseči, pa verjetno v omenjenem pri- meru ni pravi. V Območni obrtni zbornici Ptuj smo od Zdenke Škerget izvedeli, da se pri njih še ni oglasil noben obrtnik ali pri njem zaposleni delavec, ki bi imel težave pri uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva, ker nosilec dejavnosti ni imel plačanih prispev- kov. V izpostavi Območne enote za- voda za zdravstveno zavarovanje Maribor v Ptuju je vodja Tilčka Suman povedala, da pri njih samo nosilcem dejavnosti, če nimajo plačanih prispevkov, ne potrdijo zdravstvenih izkaznic. Mesečno od izpostave za javne prihodke in od agencije za plačilni promet, nadzi- ranje in infomiranje prejemajo sez- name tistih, ki ne plačujejo prispev- kov. O tem, kakšen je njihov dolg, Tilčka Šuman ni želela govoriti, po- vedala pa je, da je neplačnikov veli- ko. Zasebna podjetja so tudi obvest- ili, da po novem več ne morejo sama potrjevati zdravstvenih izkaznic, se- daj je to v pristojnosti zavoda. •>MG SARAJEVO: Sile bosanskih StL so po treh dneh hudih nap^ prešle mejo varovanega obino* Združenih narodov; pri te^ bilo izstreljenih več tisoč top^J skih krogel. Krogle so ubile osj civilistov in jih 27 ranile, pozn«' pa so se sile bosanskih Srbov bile do obrambne črte in prej| mejo zavarovanega območja. V|, da v Sarajevo je zato od O?) zahtevala, da mesto zaščitijOj|j^| sanski zunanji minister Muhanfi Šačirbej pa je navezal stike spj, veljnikoma sil OZN generalon Bernardom Janvierjem in Rup^j tom Smithom. Predsednik pre^ sedstva BIH Alija Izetbegovic,) je nenehno na radijski zvezisSrj brenico, je zaradi neučinkovito^ Unproforja in Nata, katerih nalj ga je obvarovati srebrenišlj območje, zahteval nujen sestati« Varnostnega sveta. Tudi predsed nik občine v tem mestu Osma Suljič je izjavil, da je stanje vSrj brenici skrajno napeto. Poi labšujejo jo še katastrofalne hi manitarne razmere: primanjkuj zdravil, sanitetnega materiala j hrane. V zadnjih desetih dnehji zaradi lakote in izčrpanosti unui 13 ljudi. Med drugim se je ob tel napadih oglasil še Franz Vraniti ky in ostro obsodil petkovo srbsfe streljanje na evropskega mirovne ga posrednika za območje biv| Jugoslavije Carla Bildta. j GROZNI: V Groznem so se ta ko nec tedna nadaljevala rusk(| čečenska pogajanja. Vjenčesl^ Mihajlov, vodja ruske delegaci| na mirovnih pogajanjih s čeče| skimi uporniki, je po sobotneo srečanju presodil, da se bliža| svobodnim volitvam in miru. P: tem sta najpomembnejši spon vprašanji prihodnji status Čečen je in vloga čečenskega vodj Džoharja Dudajeva. Ostali pegi jaici so se v nedeljo vnovič sešl| čečenskem glavnem mestu Gro; ni, kjer je v noči na nedeljo prišl do spopadov. PARIZ: Generalni sekretar s« tovne organizacije Butros Galt v Ženevi zbral najvišje predstavil ke OZN in mirovnih sil iz Bosi za nadaljevanje pogajanj o min rešitvi krize na Balkanu. Med dri gim so ti poudarili, da se položaj Bosni slabša prav v času, ko najl "sile za hitre reakcije" polagon zasedle izhodiščne položajei enotam Unproforja pomagale oi preti koridor za preskrbo prel) valcev Sarajeva. Sicer pa je bila t še ena priložnost, da se sprte stri ni spravijo za omizje mirovnih p( gajanj. *** NEW YORK: Dvajset let po koJ cu vietnamske vojne, največ] ameriške travme tega stoletja, i« merava predsednik Clinton še sr di tega tedna podpisati akt, s kat rim bo ^K^ashington vzposta| normalne diplomatske odnose Hanojem. Močan razlog za pri nanje Vietnama poznavalci vidi predvsem v dejstvu, da je vladaS Hanoju v zadnjem letu pokaza izredno kooperativnost pri raz skovanju usode 1619 ameriški vojakov, ki jih v uradnih dok) mentih Pentagona vodijo kot izj nule. j VARŠAVA: Nemški kancler He mut Kohl je v soboto končal ti devni obisk na Poljskem. To je I v zadnjih šestih letih že njeg| drugi uradni obisk v Varšavi, obisk leta 1989 je sovpadel s pa< cem berlinskega zidu in splošfl otoplitvijo med še do nedavl dvema ideološko sprtima držai^ ma. Zdajšnji obisk naj bi hkrati izboljšanjem dvostranskih stik^ prispeval tudi k premagovaD) številnih psiholoških ovir med rodoma in spravi med ljudmi. VATIKAN: Papež Janez Pavel J je v nedeljo povedal, da je zadn odprto pismo, ki ga je naslovil' vse ženske sveta, neke vrste P' kion zanje, pojasnil pa je tudi)' nc bo spreminjal cerkvene po|f ke o ženskih vprašani' Predvsem papež v tem pismu darja katoliška stališča o žensk vprašanjih v zvezi s kontracepcl spolnim izkoriščanjem in sp\ vom. i Pripravila: T. Mohof^ if^BNlK -13. JULIJ 1995 POROČAMO, KQMENTIR4MO - 3 t T ZUPANOV PRI MINISTRU ZA ZDRAVSTVO H ftai^^^ trinajstih se bo na ministrstvu za zdravstvo Republike Slo H l^rvenije v Ljubljani pričel pogovor z devetimi župani s širšega N obfTiočja Ptuja. Osnovna tema pogovora je položaj zdravstvenega I i ijoma Ptuj v novih razmerah po uvedbi lokalne samouprave. SREČANJE OBJtZERSKIH KRAJEV V VEIENJU |od pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in v organizaciji Turističnega društva Velenje je bilo v soboto v Velenju drugo učanje objezerskih krajev. Osnovni namen srečanja, na katerem se (je s svojo turistično ponudbo predstavil tudi Ptuj, je vzpodbuditi obli- kovanje prepoznavnega turističnega produkta in ponudbe sloven- skih jezer. B. BRUMEN - PREDSEDNIK KOMISIJE _ZA REGIONAINI RAZVOJ ^"1^ svet je 27. junija izvolil nove predsednike komisij in drugih ■ teles sveta. Za predsednika komisije za regionalni razvoj je bil iz- .oljen ptujski svetnik Branko Brumen; dosedaj je bil podpredsednik. PTUJSKA TELEVIZIJA NA DESETEM KANALU | okalni program televizije Ptuj po novem oddaja na 1 0. kanalu A, drugi zagrebški program pa se je preselil na tretji kanal. To soboto ;--o na programu redna glasbena oddaja. Pripravila: MG PTUJ / ZLATI MEDALJON OSTAL SAMOSTOJEN telm^mdOiHKi dividemi Probanka, družba za upravljanje, je želela združiti vse tri svo- je družbe v eno. Predstavniki pooblaščene družbe Zlati medal- jon s tem niso soglašali in tako je ostala ta pooblaščena družba samostojna. V njej je združilo certifikate 6.271 lastnikov z območja Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Slovenske Bistrice. Pred dnevi se je sestal nadzorni svet, ki ga vodi Ptujčan Tone Ceh, in obravnaval gradivo za skupščino družbe, ki bo 24. juli- ja. Poslovanje pooblaščene investi- ttjske družbe Zlati medaljon je bilo detu 1994 uspešno. Konec lanske- ga leta je imela družba za okoli 30 milijonov DEM kapitala. Družba jesodelovala na vseh treh dose- danjih dražbah sklada RS za razvoj. Podjetja, katerih deleže so kupili na prvi dražbi lansko jesen, so dos- lej že nakazala za okoli 4 milijone tolarjev dividend, pričakujejo pa, da bodo dividene za leto 1994 do- segle 8 in pol milijona tolarjev. Če se bo trend nakazovanja dividend nadaljeval tudi za leto 1995, bo družba že imela osnovo za delitev tned vlagatelje certifikatov, poleg tega pa se bodo njihove delnice po- javile tudi na borzi. Najvišji znesek dividende za leto 1994 je družba dobila od podjetja Lek Ljubljana, in sicer v višini 2,2 milijona tolar- jev, in od ljubljanskega podjetja In- dov v višini 1,2 milijona tolarjev. Po ocenah finančnih strokovnja- kov je po uspešnosti nakupov deležev podjetij in po poslovanju družb t Zlati medaljon med naj- boljšimi. Družba skrbi za to, da ima vedno pripravljena sredstva za na- kup deležev boljših podjetij, pri tem pa bodo posebno pozorno obravnavali podjetja z območja, od koder so delničarji družbe. Družba Zlati medaljon je že končala zbiranje certifikatov, v okviru Probanke DZU pa je možno certifikate vložiti še v Zlato moneto 2. Sicer pa imajo pooblaščene družbe v okviru Probanke - družbe za upravljanje zbranih za 200 mili- jonov mark certifikatov. •>JB Na zadnji dražbi Sklada RS za razvoj je družba kupila del- nice ABA Optike Maribor, Kompas MTS Ljubljana in Kemične čistilnice Labod Ljubljana. GOVORI SE,.. ... DA sejo zJravslven! tni- nisier Voljč oJJočilnameni- li nekaj svojerl, da je kil odgovorni ptujske medijske hiše pri frizerju. Atraktivnost do- godka je v tem, da je to bilo prvič po 20 letih hišne »ege. •.. se Ptujčani pred ^r<)či)i<} zatekajo tudi v va- love Drave. Mariborčani ^b tem uživajo, kako se i'*lujčani kopajo v njihovih odpadkih. S t rokov no - ^dravstventj in higiensko - /e kopanje v Dravi tako po- dobno malemu samomoru. ... DA so voznikiko7ijičkov komaj čakali na odrtje Slo- venskega Iraa in dela Prešernove, da lahko spel parkirajo na riovourejenih pločnikih. Užitek je toliko večji, ker so sedaj pločniki nekaj višji in se jeklen po- nos bolje vidi. Zaradi takih tičev bo imela fiksna zapo- ra mesta vse več prikima- va jočih glav. VIDI SE... ... DA je Kolumbijka med nastopom na Horlu pri Ptujčanili iskala pobeglo bolho. Pri tem so se morali osumljeni, da hranijo prav njeno požrešnico, sleči, saj je povsem iasn Vida Topolovec Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNIJak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kui je fašizem Slovenija se je spet razdelila, to- krat v razpravah o tem, ali je imelo praznovanje dneva državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani z žvižganjem in vzklikanjem proti nekaterim govornikom (proti predsedniku države in ljubljan- skemu županu) značilnosti nek- danjega Miloševičevega "mitin- govanja" in elemente fašističnos- ti. O (neo)fašističnih karakteristi- kah zborovanja Janševih privržencev so se razpisali v Re- publiki, Mladini, Delu in drugih medijih. Predsednik Socialdemo- kratske stranke Janez Janša iz- javlja, da je "zmerjanje desetti- sočev slovenskih domoljubov z ulico, fašistoidno množico navad- no etiketiranje". Glavni urednik Republike Mile Šetinc pa piše, da je napočil čas za "antifašistične zveze in antifašistično retoriko". (NK)I)EM()KRATIČNO ŽVIŽGANJE Spomenka Hribar je v Mladini zapisala, da smo bili na Kongre- snem trgu živa priča zasnutka slo- venskega neofašizma ..."Vsaj po mi- selni strukturi glavnega govornika Janeza Janša je to mogoče reči, saj je i imel njegov govor vse bistvene ele- ; mente, ki označujejo fašizem: po- j tencirani nacionalizem s šoviniz- i mom, prevlada emotivnih elemen- I tov nad razumskim postavljanjem ^ zadev oziroma izrabljanje eksisten- i cialnih patriotičnih čustev v izrazi- -i to politične namene, torej "krvavo 1 živo" poudarjanje domovine in do- movinskih čustev, ozemeljskega ; vprašanja oziroma zahteve v smeri \ poenotenja ljudstva /.../ in^ predvsem neznosna demagogija, ki j sama sebe utemljuje na sovraštvu - ; ne le do tujcev, ampak najprej in brezprizivno - do lastnih državlja- j nov!" 1 Janez Janša Spomenki Hribar' očita, da uporablja metode prejšnje-; ga "komunističnega" režima, ki je | ljudi, "ki jih ni maral, etiketiral s\ fašisti". ■ "Vedno, ko oblastnikom v nek- \ danji Jugoslaviji in nekdanji Socia- j listični republiki Sloveniji mnenje | ljudi ni bilo všeč, so skušali zamen-; jati ljudstvo. Ob kritikah Ijubljan-I ske proslave 4. obletnice slovenske i državnosti se ta boljševistični vzo-; rec ponavlja, češ govorci so bili kar v- redu, le publika ni bila prava, ker je^ enim ploskala, drugim pa žvižgala," je zapisal v eni izmed svojih pole- mik Janez Janša. Funkcionar Soci- aldemokratske stranke in predsed- nik njenega narodnega foruma Marjan Vidmar pa meni, da je fašizem to, kar počenja vladna koa- licija, na pa SDSS, ki je "v opoziciji in lahko samo opozarja oblast na na- pake". Vidmar pravi, da je tudi žvižganje "kultiviran način izražanja nestrinjanja z neko politi- ko". O žvižganju pa imajo, kot je za- pisal Slovenec, drugačno mnenje nekateri diplomati, ki delujejo v Sloveniji, ki so bili začudeni nad "balkanskim vedenjem na proslavi navzočih državljanov, ki naj bi svo- je navdušenje nad govorci izražali namesto z žvižgalnim koncertom z dolžino ploskanja, kar menda poz- najo v Evropi". Janez Janša je pred nekaj dnevi dejal, da se je "najbolj smejal", ko je videl, kako časopisio različno govo- rijo o moči in nemoči socialdemo- kratov. "Našim kritikom bi predla- gal, naj se zmenijo, ali imamo pre- več ali premalo podpore, oboje na- enkrat ni možno." Janša tudi opo- zarja da bi elemente fašizma lahko iskali v govorih Milana Kučana in Dimitrija Rupla. Predsednik Slovenskih krščan- skih demokratov Lojze Peterle je dejal, da v Janševem nastopu ne vidi fašističnosti in da je že prav, da so ljudje ploskali in žvižgali. POZIV ŠKOFA GRMIČA V Republiki je mariborksi nas- lovni škof dr. Vekoslav Grmič obja- vil tekst, v katerem pravi, da je treba zaustaviti fašizem. "Kar se dogaja danes pri nas, ima lahko usodne posledice, če ne bomo pravočasno ustavili tega razvoja, ki gre vedno ja- sneje v smeri fašizma kot najhujšega sovražnika demokracije," piše dr. Grmič. "Prav v trenutku, ko smo praznovali 50-letnico zmage nad fašizmom, smo hkrati ob prazno- vanju obletnice osamosvojitve ob dnevu državnosti v Ljubljani bili priče doslej najizrazitejšemu nasto- pu fašistoidnih sil. /.../ Nekoč smo se tako odločno uprli srbskemu "mitingu resnice" v Ljubljani, sedaj pa smo doživeli lasten miting resni- ce. Pa se tako ponosno nekateri trkajo po prsih, češ da smo Slovenci vendar Evropejci in ne Balkanci. /.../ Do tega izbruha fišizma seveda ni prišlo naenkrat. Pripravljal se je že dolgo. Pomislimo samo na tisto nenehno govorjenje nekaterih vid- nih politikov, češ da bo pri nas de- mokracija šele takrat, ko bodo sami prišli na oblast, da je današnja volja ljudi, ki se je pokazala na zadnjih parlamentarnih volitvah, še vedno odsev delovanja "udbomafije", "ko- munistov" itd. Torej: demokracija, to sem jaz... Pomisliti moramo tudi na nenehno blatenja vseh, ki danes nosijo odgovornost za našo državo, in hkrati prikazovanje drugih, ki niso na oblasti, kot povsem brezma- dežnih in edinih resničnih rešitel- jev. Gotovo je treba priznati, da je kritika večkrat upravičena in je nuj- no potrebna, toda hkrati sebe in "svoje" razglašati kot brezmadežne in edine "odrešenike" je vendar pre- več jasno, za kaj v resnici gre. Tako pač ravnajo ljudje, ki so obsedeni z oblastjo in so pripravljeni storiti vse, da se oblasti polastijo. Tudi to je metoda fašistov in še posebej nacis- tov," piše dr. Vekoslav Grmič. (NE)NEVARNOST (NEO)FAŠIZMA V zvezi z različnimi ocenami ne- varnosti fašizma v Sloveniji je Dnevnik povprašal za mnenje več strokovnjakov s področja družbe- nih ved. Dr. Slavoj Žižek misli, da gre pri označevanju doganja na slo- venski politični sceni z neofašiz- mom za napačno oceno. "Fašizem definira težnja po oblasti, po državi, nova desnica pa je, kakorkoli je to težko sprejeti, civilna družba v čisti obliki. Če pride Janša na oblast, bo to v polni obliki zmaga civilne družbe nad državo. /.../ Če bo prišel Janša na oblast, bo prišel iz istih raz- logov, zaradi kateri so prišli ns oblast neokomunisti v Romuniji it na Poljskam. Oni igrajo na isif strhove, na strah pred liberalnimi'' beralizmom, na strah pred tujci in podobno. Ne trdim pa, da je to mani nevarrio od fašizma. Ta recimo hi" nacionalpopulizem je po eni strani celo hujši od tradicionalnega fašizma. Mislim pa, da prav zato smemo bežati v prehitro etiketiran- je," poudarja dr. Žižek. Mag. Andr^l Skrlep pravi, da so ocene v vzpon'' slovenskega neofašizma pretiran^ "Gre bolj za kršenje nenapisani^' pravil demokracije in za stvar po''' tične kulture. Demonstracija enc stranskarske podpore na nekeni državnem praznovanju to vsekako^ je. Toda v tem iskati začeti'^ fašizma, je hudo prenagljeno. Ose''' no namreč ne verjamem, da I' fašizem v Sloveniji brez širših spr^ memb v Evropi mogoč." Tudi i^' Anton Stres ne vidi v dogajanju n^ Kongresnem trgu nikakršne nev^^' nosti neofašizma. Prepir se nadaljuje... •» Jak Kopriv*^ f EDNIK -13. JULIJ 1995 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5 SLOVENSKA BISTRICA / 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE_ prvič podsoniiikom Ijbirna tekmovanja domačih ali narodnozabavnih ansamblov za sklepni nastop letošnjem 26. ptujskem festivalu so pri koncu. Odločitev, da delček festivalske- ga vzdušja prenesemo tudi v druge kraje Slovenije in izbor ansamblov pred sklep- nim nastopom opravimo zunaj ptujske prireditve, se zdi na prvi pogled zanimiva ju celo vzgojno koristna. Toda prav to stališče dovoljuje tudi dvom, vreden poseb- ne kritične analitične presoje. Vendar bo o tem bržkone razprava stekla šele po koncu festivala, mogoče pa celo v oktobru ali novembru. Doslej sta po novem načinu bili opravljeni že dve predizborni pri- reditvi: prva 18. junija pri Andreju nad Zmincem v občini Škofja Loka, druga pa minulo nedeljo, 9. julija, v Slovenski Bistrici v gos- tišču Jakec. Čeprav so se termome- tri tega dne povzpeli celo na 30 C, je prireditev, ki je potekala na pla- nem brez najmanjše senčice, pri- vabila presenetljivo veliko število ljubiteljev tovrstne glasbe. Pred neusmiljeno žgočim soncem so se v uri ali dveh potrpežljivega čakanja na uradni začetek lahko ubranili le z marelami. Tradicija se torej nadaljuje, marela pa čedal- je bolj postaja nujen rekvizit festi- valskih obiskovalcev, pa naj bo prireditev kjer koli ali kadar koli - v dežju ali soncu! Izbirno tekmovanje se je začelo ob 18. uri. Voditelj Dejan Petrovič je navzočemu občinstvu najprej razložil vzroke za "dislocirano" ptujsko prireditev in pojasnil, za- kaj se bo štirinajst ansamblov po- tegovalo za bronasta, srebrna in zlata Orfejeva odličja. Pridobitev ene izmed zadnjih dveh pomeni namreč vizo za nastop na sklep- nem delu festivala, ki bo 1. in 2. septembra na Ptuju. Potem ko so se na improvizira- nem odru zvrstili vsi ansambli, vsak je odigral po dve melodiji, se je strokovna komisija umaknila in po kratkem posvetu namenila pi- sno priznanje za sodelovanje An- samblu Maj iz Rake pri Krškem, Polskavskemu kvintetu in ansam- blu Zlate strune iz Rogaške Slati- ne; bronasto Orfejevo odličje an- samblu Cvet iz Radeč, Fantom iz- pod Vurberka iz Spodnjega Duple- ka in Bratom Slatinek iz Vitanja; srebrno odličje ansamblu Sloven- ski odmev iz Radeč, ansamblu Ro- berta Praprotnika, ansamblu Ru- bin iz Novega mesta in Podkraj- skim fantom ter zlato odličje an- samblu Vigred iz Laškega, Laufar- jem iz Cerknega, ansamblu Krim iz Notranjih Goric (Ljubljansko barje) in ansamblu Ekart iz Pre- polj. Na sklepnem delu festivala, ki bo, kot že zapisano, 1. in 2. septem- bra na Ptuju, bo tako skupaj z obeh izbirnih prireditev nastopilo de- vetnajst zlatih in srebrnih ansam- blov. Besedilo infoto: IG PTUJ / MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Predi profesicmalizaciio v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedi- jo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustano- vitev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gleda- lišča smo zaprosili nekatere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zani- mati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgo- vore, ki smo jih dobili. POKLICKO GLEDALIŠČE NA PTUJU - DA ALI NE Člani ptujskega gledališča ZATO so me pisno prosili, naj napišem svoje mnenje o ponovni profesionalizaciji ptujskega gledlaišča. To rade voljE storim, saj sem (tudi v časnikih) podpi- ral ponovno ustanovitev ptuj- skega poklicnega gledališča že pred obdobjem, ko je ta ideja do- bila širši krog pristašev, predvsem mlajših. To ustanovi- tev podpiram z vsem razumom in vsem srcem tudi danes, ven- darne za vsako ceno. Na kratko bom opisal razloge, ki govore v prid, pa tudi tiste, ki govore proti ustanovitvi ptuj- skega poklicnega gledališča. A. ZGODOVINSKI RAZLOGI Petovija, predhodnica Ptuja, je bila že v času rimskega imperi- ja gospodarsko in kulturno sre- dišče tega dela Evrope. Bila je antično velemesto in zato mno- go večja od takratnih naselbin na prostorih današnjih mnogo večjih mest: Ljubljane, Zagreba in Gradca. Arheologi so na po- dročju Petovije, ki je bila mnogo večja od današnjega Ptuja, od- krili izkopanine, ki govore o vi- soki stopnji kulture Petovijcev. Več pisnih virov je o Ptuju iz srednjega veka, ko je Ptuj dobil mestne, pravice. V srednjem veku so bili nosilci kulture predvsem samostani, ki jih je Ptuj imel kar tri, kar je več od drugih podobnih mest. Pred dobrimi dvesto leti je bilo na Ptuju ustanovljeno prvo stalno gledališča, tako da ima Ptuj že zelo staro gledališko tra- dicijo. Po prvi svetovni vojni se je na Ptuju nadaljevalo tekmovanje med nemško usmerjenimi in slovensko usmerjenimi Ptujčani. Slednji so se pred pričetkom druge svetovne vojne zbirali okoli znanega režiserja Frana Žižka, ki je tu ustanovil svoje "avantgardno gledališče"; bilo je polpoklicno in za takratni čas najodzivnejše slovensko gle- dališče. Takrat so se mladi Mari- borčani vozili na Ptuj s kolesi gledat Žižkove predstave. Fran Žižek, ki je doštudiral na Češkem, je bil zelo plodovit režiser; na leto je postavil na ptujski oder šest do osem premi- er. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju ustanovljeno poklicno gledališče; sem so se priselili igralci in režiserji iz vse Sloveni- je. Spominjam se tega plodovite- ga obdobja ptujskega gledališča, zlasti ker sem kot otrok stanoval v gledališki stavbi, nato pa sem nekajkrat nastopil v manjših vlogah. Takrat je Ptuj živel s svojim gledališčem. Vse Šole so imele svoje gledališke abonmaje, mladi gledalci so, potem ko so odrasli, postali stalno gledališko občinstvo, gledališče pa je gosto- valo tudi po večjih odrih v okoli- ci Ptuja, v Slovenski Bistrici, Ormožu, Središču... To je bilo v obdobju, ko je Ptuj imel še svoj okraj; le-tega je izgu- bil leta 1958, ko je bil ptujski okraj pripojen k mariborskemu. Kako vpliva politika na kulturo, je razvidno rudi iz tega, da je bilo z ukinitvijo ptujskega okraja ukinjeno tudi ptujsko poklicno gledališče (1958) z obrazložitvi- jo, da obstaja poklicno gledališče v 27 km oddaljenem sedežu okraja, Mariboru. Tudi to je eden od mojih moti- vov, da želim, da se Ptuj otrese nadvlade Maribora najprej v po- litičnem smislu, saj se bo šele nato lahko otresel nadvlade tega giganta (Majhno je lepo!) tudi na področju kulture in šolstva. Pohvale so vredni ptujski gle- dališki amaterji, ki so po ukinit- vi poklicnega gledališča uprizar- jali predstave na dokaj visoki ravni. Zlasti velike zasluge ima pri tem Branka Bezeljak Glazer, ki je navdušila za gledališče in usmerila na igralsko akademijo Ptujčane Igorja Samobora, Zvezdano Mlakar, Sama Strelca in vse sedanje študente igralske akademije, za katere menim, da bodo vsaj na začetku baza nove- ga poklicnega gledališča.^an- kina dejavnost odkrivanja in usmerjanja mladih gledaliških talentov je za Ptuj izredno po- membna. B. KULTURNI RAZLOGI Ptujčani nimamo svojega po- klicnega gledališča, zato smo primorani obiskovati (seveda če želimo ohraniti stik z gleda- liščem) predstave drugih poklic- nih gledališč, predvsem mari- borskega. Občasno gostuje na Ptuju katero od drugih poklic- nih gledališč, predvsem s ko- mornimi predstavami. Na Ptuju deluje tudi Teater III pod vodst- vom Branke Bezeljak Glazer, zadnji dve leti pa tudi gledališče ZATO pod umetniškim vodst- vom Sama Strelca, vendar pri- pravita ptujska teatra vsak le po eno predstavo na leto. Abonmaja ni. Tako je v stiku z gledališčem le ozek krog Ptujčanov, vseka- kor preozek, da bi mogli govoriti o množični gledališki kulturi na Ptujskem. Menim, da bi bilo po- trebno takoj po ustanovitvi ptuj- skega poklicnega gledališča začeti sistematično gledališko vzgojo že v osnovni šoli in jo na- daljevati tudi skozi srednjo šolo. To bi bilo mogoče doseči z abon- maji; če bi se gledaliških pred- stav udeležilo le 20% dijakov srednješolskega centra, bi to bilo 600 gledalcev. Tako bi v nekaj le- tih "izšolali" gledališko občinst- vo in bi se nato tudi v svoji odrasli dobi udeleževalo gleda- liških predstav. Na Ptuju je namreč danes sorazmerno manj gledaliških gledalcev, kot jih je bilo v obdobju do ukinitve po- klicnega gledališča. Gledališka kultura pa je pomemben ele- ment splošne kulture. C. TRŽNI RAZLOGI Pot vračanja poklicnega gleda- lišča je pred nami že prehodil Kranj, ki so mu tudi leta 1958 na administrativen način (enako kot Ptuju) ukinili poklicno gle- dališče. Krajnčani so z združeni- mi močmi in vztrajnostjo dobili pred nekaj leti svoje poklicno gledalšče nazaj, kljub nasproto- vanju, in menim, da bi jih bilo dobro v njihovi vztrajnosti po- snemati. Vendar se ne zavzemam za us- tanovitev poklicnega gledališča za vsako ceno, mimo tržnih za- konitosti. Gledališče ni poceni ustanova, zato mora dati od sebe vsaj toliko, kot je bilo vanj vloženega, kar pa je mogoče doseči le z delom, ki meji prej na garaštvo kot na lagodnost. Če je lahko Fran Žižek postavil na oder v sezoni od 6 do 8 premier, pričakujem, da se bo bodoče po- klicno gledališče vsaj približalo tej številki. Če je na primer ptuj- sko poklicno gledališče za enak denar, kol ga porabi kranjsko gledališče za šest predstav, spo- sobno postaviti na oder le dve predstavi, po tržnih zakonitos- tih nima razloga za svoj obstoj. O teh zadevah je treba pred us- tanovitvijo temeljito premisliti in prilagoditi organizacijo, način dela in denarno porazdeli- tev tako, da bo bodoče poklicno gledališče zadoščalo tudi tržnim zakonitostim. Gledališče zaradi samega gledališča nima razloga za obstoj. Pričakujem, da bo bodoče ptujsko poklicno gledališče za- dostilo tudi tržnemu razlogu za svoj obstoj in nato dobilo zeleno luč za svojo ustanovitev v ptuj- skih in državnih političnih kro- gih. Dr. Adolf Žižek Nadaljevanje do premiere "Krčmarice" v avgustu _PTUJ - CIRKOVCE/AKTIVNO PREŽIVLJANJE POČITNIŠKIH DNI Enotedenske delavnice so Med letom naši šolarji velikokrat tožijo, da bi radi počeli to ali ono, vendar jim za- radi prenatrpanosti učnih programov pedagogi ne morejo uresničiti njihovih želja. Prav te svoje želje in umetniške navdihe pa lahko uresničijo v počitnicah. Mnogi šolarji se namreč, ko starši odidejo na delo, doma dolgočasijo ali posedajo pred televizorjem. V ptujskem Centru za socialno delo so letos zato poskusno pri- pravili enotedenski program ust- varjalnih delavnic. Odzvale so se tri osnovne šole: otroci OŠ Olge Meglic in Mladika so ustvarjali v prostorih krajevne skupnosti Ivana Potrča v Ptuju, druga sku- pina pa je delala v cirkovški osnovni šoli. Skupaj se je delav- nic udeležilo 21 otrok, vodila pa sta jih socialna delavkaDa«//a Jurgec in sociolog Marjan Kokot iz ptujskega Centra za socialno delo. Pri delu z mladimi jima po- magajo tudi srednješolci, ki so tudi sami obiskovali te delavnice na osnovnih šolah, ki jih že nekaj let uspešno pripravljajo delavci iz Centra za socialno delo. Petra Purg, Mojca Šegula in Pe- tra Kušar, mlade inštruktorice, so vodile glasbeno delavnico, kjer so izdelovali enostavne instrumente, modelirali so iz gline ter delali iz nje nakit, slikali na tekstil in si iz- delali več zelo domiselnih majic, ki bi jih sicer zavrgli. Svoje vtise so strnili tudi v posebnem glasilu, ki so ga ustvarjali pri novinarski del- avnici. Med sabo so se veliko pogo- varjali in učili poslušati tudi svoje- ga sogovornika. Otroci so pokazali za to vrstno preživljanja prostega časa velik interes, in kot kaže, bodo prihodnje leto potekale tovrstne delavnice vse počitnice v več skupinah. V petek so pripravili slovesen zaključek in priložnostno razstavo izdelkov, ki so jih ustvarili v tednu dni, predstavili svoje glasilo, pre- pevali in se veselili. Obiskali so Skupinski posnetek ob koncu delavnic. Prostovoljke, ki delajo z osnovnošolci v delavnicati (od leve): Petra Purg, Mojca Šegula in Petra Kušar. tudi našo časopisno-radijsko hišo in se seznanili, kako nastajata ra- dijski program ter časopis. Mladi so zelo uživali ob vsem tem delu in nekateri so se težko poslovili, saj bodo pogrešali pravo družbo in ideje za preživljanje vročih počitniških dni. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak 6 - NAŠI KR\J1 IN LJUDJE i3.jum 1995- tednik SLOVENSKA BISTRICA / GOSTOVANJE SLOVENSKIH FOLKLORISTOV IZ KANADE Ob desetletnici obstoja in v okviru turneje po Sloveniji je folklorna skupina Planika iz kanadskega Hamiltona - sestavljajo jo po vojni izseljeni Slovenci in njihovi v Kanadi rojeni potoni(i - v sredo, S. julija, obiskala Slovensko Bistrico. Še pred tem so pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice gostovali še v Mostu na Soči, Izoli, Postojni in na mariborskem Lentu. Folklorno skupino Planika, kot seje predstavila v Slovenski Bistrici, sestavlja šest (v resnici pa osem) mladih plesalcev, kijih že vsa leta vodi Keith Atteck. On sam seje naučil plesati pri folklorni skupini Franceta Marolta v Ljubljani, tako da danes velja za enega najime- nitnejših poznavalcev slovenskih ljudskih plesov. Prav njemu gre za- hvala, daje v zadnjem desetletju med Slovenci v Kanadi vzniknilo več plesnih skupin, za katere pripravlja redne seminarje o slovenski fol- klori in jih občasno še poučuje. Planika, kot je povedal eden od godcev med potekom sporeda, je začela prav skromno, s štirimi pari, vendar ob spremljavi žive glasbe. Slednje je še zlasti pouda- ril, saj so v Kanadi še danes edina skupina, ki pleše ob zvokih žive glasbe. So člani slovenskega društva, ki poleg plesnih skupin združuje še sedemnajstčlanski mešani pevski zbor in lahko se po- hvalijo, da so si vse narodne noše - dolenjske, belokranjske, štajerske, gorenjske itd. - izdelali sami! Do- mala vsako leto jih iz Slovenije obiščejo najrazličnejše glasbene in plesne skupine, lani celo folklorna skupina Franceta Marolta, kar Gostje iz Kanade se predstavljajo z goriškimi in prekmur- skimi plesi. zanje pomeni edini živi stik z matično domovino. Gostje, mladi plesalci iz Kanade, so svoj nastop na notranjem dvo- rišču slovenskobistriškega gradu - slovenskobistriškem poletnem gledališču - pričeli s plesi z Goričkega in Prekmurja. Z venčkom ljudskih pesmi so nato nadaljevale pevke iz Makol, kar pa je bil le uvod v dobrodošlico, ki so jo člani makolske folklorne skupi- ne zaželeli gostom s koreografsko domiselno oblikovanimi plesi pod skupnim naslovom Kak' se koscu streže, tak'mu kosa reže. Potem ko so gostje odplesali še venček belo- kranjskih plesov, vmes pa tudi prepevali (večinoma enoglasno, vendar intonančno čisto in z jasno dikcijo), je sledil odmor, ki pa so godci zapolnili, kot so sami napo- vedali, "z ljudskimi iz okolice Trsta". Vendar je v njih bilo mogoče takoj prepoznati sedaj že sirom Slovenije znane ljudske ple- sne melodije, kot: vabilo na ples, zibenšrit, celo Pobreško polko itd. Z venčkom francosko-kanad- skih in ontarijskih plesov (iz bližine Niagarskih slapov), kakršne so plesali prvi priseljenci, večinoma drvarji. Planika pa se jih je posebej naučila za svojo sloven- sko turnejo, ter z dolenjskimi in gorenjskimi plesi (z njimi so celo gostovali po ZDA in vsej Kanadi) so gostje sklenili svoj domala dveurni slovenskobistriški spo- red. Ves čas so jih spremljali frajto- narica, klarinet, kitara in vio- lončelo z dvema strunama(!). Po potrebi, kot reciomo pri belo- kranjskih plesih, so dodali še brač, medtem ko so jo pri kanadskih plesih docela spremenili. Takrat so plesalcem igrali goslač a\\fi^^^ lev, kot mu pravijo v Kanadi, terkj. tarist in godec, ki je s parom lese, nih žlic v plesnem ritmu tolkel ob koleno leve noge. Žal pa se je prireditve, tudi to pot jo je pripravila ZKO Slovenska Bistrica, bolj kol ne pa jo je bilo ra. zumeti kot srečanje z rojaki onkraj velike luže, udeležilo le manjše št^ vilo gledalcev. Nekako smo seže navadili na trpko spoznanje, da mlajši prosvetni delavci in drugj inteligenca nimajo več kulturnih potreb in da kulturne dogodke kratko malo prezrejo, da ne rečemo ignorirajo. A da se jih ne udeležujejo celo tisti, ki bi se jih morali že zaradi svojih občinskih funkcij in bi goste vsaj uradno poz- dravili, če že drugega ne, pa je do- cela nerazumljivo!' Besedilo in foto: Plesalci v venčku francosko-kanadskih in ontarijskih plesov, SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVA DEL ANTONA REPNIKA_ Srečni in veseli smo, da postaja slovenskobistriški grad središče in stičišče tako profesio- nalnega kot ljubiteljskega kulturno-umetniškega dogajanja v občini!" Nekako v tem smislu in pome- nu se je v petek, 7. julija, s ko- zarčkom v roki in v prijetnem po- govoru s številnimu ljubitelji li- kovne umetnosti izrazil župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Tisti, ki se prireditev v vzorni organizaciji tamkajšnje ZKO redno udeležujemo in hkra- ti ocenjujoče sledimo njihovi ka- kovostni rasti, eni iz notranjih potreb, drugi iz podobnih nagn- jenj in še po službeni dolžnosti vrh vsega, lahko županovim be- sedam z veseljem pritrdimo. Že tistih v letošnjem polletju iz- vedenih bi bilo mogoče le s težavo našteti na skopo odmerjenem časopisnem prostoru. A naj ome- nimo le slednjo, saj smo o drugih (ali preteklih) tako in tako sproti poročali. Vendar pa to pot ne gre za prireditev, temveč za kulturni do- godek, vreden posebne pozornos- ti. Gre namreč za odprtje razstave likovnih del slikarja samorastnika Antona Repnika z Mute v dveh salonih slovenskobistriškega gra- du. Prizadevni akterji občinskega kulturnega življenja so mu jih na- menili s hvaležnostjo, saj je prvič, da se tamkajšnjemu občinstvu predstavlja tako nenavaden in povsem samosvoj umetnik. Znan slovenskobistriški kulturnik Franc Pajtler ga je v otvoritvenem govoru predstavil številnim nav- zočim kot imenitnega znanca, ple- menitega, skromnega, idealno poštenega, vendar energičnega ustvarjalca in edinstvenega v nje- govi samonikli likovni govorici. Repnik ima svoj svet, je dejal, svoj slog, svoje barve in posebno eks- presivno moč izražanja. Njegovi ljudje, nemalokdaj groteskne zu- nanjosti, imajo drugačne oči, so zdaj otožni, zdaj veseli, se poročajo, svatujejo, rojevajo, gara- jo, preklinjajo in molijo in na kon- cu umrejo. Res je, Repnikovi liki so ljudje njegovega okolja, vendar jih umet- nik vidi na svoj način. Videva in srečuje pa jih na vsakem koraku že od rojstva na podeželju, tam pač, kjer je 13. decembra 1935 v Šentvi- du nad Vuzenico sam zagledal luč sveta. Otroštvo, osnovnošolska leta med IL svetovno vojno in še kasneje mladeništvo, ko se je že bil izučil za čevljarja, je preživljal v navadni brunarici v pomanjkanju in siromaštvu, več lačen kot sit. Nekoliko bolje se mu je godilo, ko se je zaposlil v tovarni na Muti, kjer si je čez nekaj let poleg čevljar- skega pridobil še kovaški poklic. A je kmalu zbolel m so ga invalidsko upokojili. Leta 1963sejekotslikar predstavil prvič, 1965 pa pripravil prvo samostojno razstavo in z njo že takrat opozoril nase! Leta 1970 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in Društva li- kovnih umetnikov Maribor. Umetnostni zgodovinar, etno- log in likovni kritik dr. Ivan Sedej ocenjuje Antona Repnika kotpoera malih ljudi z vsemi njihovimi revami in težavami, njegovo slikarstvo pa kot delček slovenske kulturne identi- tete in dediščine. Nenavadne slike, ki so temne tudi takrat, ko slikar upo- rablja svetle barve, silijo k raz- mišljanju o čudnih poteh človeške ust- varjalnosti, o neuničljivi volji, pa tudi o naših predsodkih in ne nazadnje o tem, da zelo radi izrekamo sodbe, ne da bi prej razmislili o posledicah. Zato se nam Repnik kot osebnost in kot sli- kar kaže v nenavadni luči, je med drugim o likovnem samorastniku zapisal dr. Sedej. Anton Repnik je doslej samos- tojno razstavljal v Mariboru, Cel- ju, Kranju, Ljubljani, Piranu, v Švici, Italiji (Milano, Torino, Por- denone), Avstriji (Celovec), na Ni- zozemskem (Nijmegen, Orvelt) Nemčiji (Niirnberg, Hamburg) in še kje, vmes pa je sodeloval na mnogih skupnih m icniaiskih raz- stavah. Leta 1965 je na razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, bila je v Slovenj Gradcu, prejel posebno diplomo za svoje li- kovno ustvarjanje. Sledijo: 1966. nagrada občine Radlje ob Dravi za posebne dosežke na kulturno- umetniškem področju, 1977. zlata plaketa trebanjskega Tabora, Grand prix de la collection Win- ston les peintres et sculptures naifs leta 1974 ter vrsta drugih priznanj in nagrad. Njegova dela so danes v lasti mnogih likovnih galerij in muzejev, kot: Umetnostne galerije Maribor, Moderne galerije v Ljubljani, Umetnostnega in Soko- ličevega muzeja v Slovenj Gradcu, Gorenjskega muzeja v Kranju, Karntner Landesgalerie v Celovcu in Galerije Burkartshof v Neu- kirch-Egnachu v Švici. Slovenskobistriška razstava Repnikovih del, svečano odprtje sta 7. julija lepo popestrila moški oktet z Zg. Ložnice in nadarjena flavtistka, še učenka nižje glasbene šole Mihaela Šimunovič, pa naj bi v prvi vrsti veljala za spoznavno in z namenom približati tega edinst- venega likovnega samorastnika tamkajšnjemu občinstvu. Njegova številna in vse pozornosti vredna dela, platna v prvem, risbe pa v drugem salonu, bodo na ogled vse do konca avgusta in mogoče še dlje! Besedilo in foto:/C ORMOŽ / VELIČASTJE UBRANIH ZVOKOV PIHALNIH ORKESTROV 2. festival pihalnih orkestrov L nadaljevanje # Pihalni orkester "EMO" Celje. Dirigent Alojz Krajnčan je bil nekoč iskan izvajalec in so- list na krilovki, oba sinova in hčerka so v samem vrhu izvajal- ske umetnosti, je skladatelj mnogih skladb za pihalne orke- stre, ki so odsev njegovega per- fektnega poznavanja istrumen- tacije (aranžmaja) za tovrstne za- sedbe. Orkester mu igra muzi- kalno, pevne kantilene v raz- ličnih instrumentalnih skupi- nah so lepo izpeljane in se med seboj zlivajo v organsko celoto. Škoda, da je bila premalo upoštevana dinamika, kar bi do- ber vtis izvedbe le še povzdigni- lo. EMO-vci in dirigent so si priigrali II. mesto v skupini srednje velikih orkestrov (2. skupina). % Pihalni orkester "Alpina" Žiri. Dirigent Milan Matičič je pokazal izredno rauzikalnost in prepričljiv umetniški pristop, bil je pravi arhitekt glasbenih stvaritev, iz katerih je izluščil posamezne estetske elemente, perfektno izvedel melodične li- nije različnih instrumentalnih skupin, dobro izrabil njihove različne muzikalne izpovedi in jih povezal v skladno celoto. Opazna je bila tudi njegova po- sebna ljubezen in prefinjen občutek do slovenske narodne pesmi, zato je prav, da je dal na program G. Učakarja Slovenski svet. Orkester "Alpina" dobesed- no poje v vseh instrumentih, od pihal do trobil, z odlično rit- mično in dinamično usklajeni- mi tolkali. Nobena glasbena tema ali krajši domislek ali okras ne ostanejo neizkoriščeni ali prezrti.Dirigent ima svoje god- benike med izvajanjem v popol- ni oblasti, kar vidi se, kako ga spoštujejo in imajo radi, saj z njim čutijo in sodoživljajo glas- bo. To je prava, najpristnejša no- tranja disciplina izvajalcev in najneposrednejši stik med vod- jem in vodenimi. Občinstvo, ki so ga v glavnem sestavljali god- beniki drugih orkestrov (prav gotovo najbolj kritični ocenje- valci), je izvajanje orkestra in njihovega dirigenta pozdravilo z viharnim aplavzom. Dirigent Milan Matičič in orkester "Alpi- na" Žiri sta si priigrala I. mesto v 2. skupini. # Pihalni orkester Vogrsko, dirigent Matej Špacapan. Za tako izdelanim in muzikalno vzgojenim orkestrom, kot je "Al- pina" Žiri, orkester z Vogrskega ni imel lahke naloge. Mlad, sim- patičen dirigent si je dal duška z zelo ostrimi kretnjami, ki jih je skušal podpreti z malim bale- tom, ki v zabavni glasbi ni tabu, zato so mu godbeniki igrali ostro, sforsirano, s "polno paro". Orkester je bil sicer dobro naštu- diran, intonančno z malimi izje- mami zelo soliden, tudi v ritmu ni bilo posebnih na izvedbo vpli- vajočih spodrsljajev, tehnika igranja je bila primerna, in če bi orkester nekoliko omilil svoj sforsirani ton in igral nekoliko bolj muzikalno - mehkeje, kar bo mnogo lažje dosegljivo od že doseženega, lahko orkestru z Vogrskega in dirigentu Mateju Špacapanu mirno prerokujem še lepo prihodnost, saj si jeorkester že zdaj priigral II. mesto v drugi skupini. # Zadnjo, tretjo skupino veli- kih orkestrov je odprl Pihalni orkester Ormož z dirigentom prof. Slavkom Petkom. Orkes- ter ima lep, sočen in kulturen zvok s prepričljivo soigro posa- meznih instrumentalnih skupin in izrazitim orkestralnim zvo- kom. Posamezne skladbe so bile lepo izdelane in so se zlile v mu- zikalni celoto. To velja predvsem za prvi dve skladbi. Pri tretji točki je bil solist na pi- kolo (malo trobento) prof. Slav- ko Petek in izkazal se je kot odličen solist s temu primerno tehniko. Orkester, ki je skladbo igral brez dirigenta, je bil sicer dobro naštudiran, vendar so za- radi tega odpadle muzikalne gra- dacije, razna dinamična in ago- gična nihanja in druge značil- nosti, ki dajejo glasbi življenje. Orkestrsko spremljanje solista brez dirigenta postavlja pred člane orkestra veliko psihično obremenitev, za solista pa kar dvojno: 1. svoje izvajanje mora podrediti igranju orkestra; 2. nositi mora odgovornost za svo- jo solistično izvedbo in izvedbo orkestra. Prav ta glasba pa zahte- va popolno sproščenost solista, da lahko podredi vsakokratno izvedbo svojemu trenutnemu razpoloženju, temu pa lahko sle- di in ga orkestralno podpre le drugi dirigent. Orkester, in ta se ocenjuje, je bil v tej točki osamljen, zato je igral manj izra- zito in ni dosegel nivoja prvih dveh točk. Še to: Ni običaj, da bi bila so- listična točka na koncu sporeda. Pri zadnji toČki programa imata vedno glavno besedo dirigent in orkester, katerima izključno vel- ja zadnji aplavz občinstva. V naj- višjem razredu si je orkester iz Ormoža z dirigentom prof. Slav- kom Petkom priigral II. mesto v najvišji skupini. Univ. prof. Jože Gregorc V prvem delu sestavka o festi- valu pihalnih orkestrov je bila v 5. odstavku napaka: namesto besede godbami bi moralo bit> godbeniki. Pravilno bi moralo pisati: V prvi skupini so tekmo- vali orkestri z do 20 godbeniki, ^ drugi do 30, v tretji pa večji orke- stri. Obvestilo članom in bralcem V času dopustov in počitnic smo vam pri- pravili manjše darilo. Ker smo ob urejanju in pospravljanju depoja študijskega oddel- ka izločili večje število knjig (predvsem tis- tih, kijih imamo vveč izvodih, pa zanje ni ve- likega zanimanja, in zastarelo gradivo), vam jih ponujamo v dar, preden jih bomo predali kateri od bukvarn. Pridite, izblerite in odnesite. Morda pa boste našli kaj zase. Hkrati bi vas radi tudi obvestili, da se bo knjižnica v naslednjih dneh preklopila z omrežja Sipax na akademsko mrežo Arnes. Le-ta nam bo omogočila hitrejšo komunikacijo z drugimi knjižnicami, hkrati pa tudi dostop do Interneta. O tej novosti vas bomo še natančneje obveščali - sedaj bi vas radi le zaprosili za razumevanje, če bi pri preklapljanju prišlo do kakšnih motenj v izposoji. Sicer pa vas vabi- mo, da nas obiščete. V juliju in avgustu imamo že ustaljen odpiralni čas - vsak dan od 8. do 15. ure ter vsako sredo od 8. do 12. ure. •*L.M. f EDNIK -13. JULU 1995 OD TOD IN TAM-7 z OBISKA NA BORLU / MARKO POGAČNIK, STROKOVNJAK ZA ZDRAVUENJE ZEMLJE „jyjogočna skala nad reko Dra- y na kateri stoji grad Bori, je l^riij' HJ^'" združujeta nebo in ^^nilja. Kasneje je postal kraj lo primeren za nadziranje po- i^pijine in zato primeren za |j,r(ibo," je povedal v uvodu k ^,„ji delavnici energetske obde- lave i^rajskega prostora na Bor- |p Marko Pogačnik. Sodobni ■|Qvek ponovno išče smisel živl- jenja in prvotno harmonijo, ki jo jf v tisočletju pred našim štet- ji,^ še čutil, potem pa stik z njo ,edno bolj izgubljal, meni med jrugini Marko Pogačnik in tudi 5 pomočjo te svoje misli razvija mristične možnosti boriskega gradu. Kaj prinaša grajska energija? ^ Marko Pogačnik: "Zelo pogosto je, da so gradovi zgrajeni na poseb- nih krajih. To so dominantne ločke v pokrajini, od koder se cela pokrajina hrani z življenjsko ener- gijo. S teh krajev se najlažje obvla- juje deželo. Grad Bori stoji na iz- redno močni skali, ki je nekdaj sta- ja neposredno nad tokom reke. To jesedaj nekoliko zabrisano, ker reka komaj še teče tu. Bori je dra- gocen kraj z močno življenjsko energijo. Bori je žarišče za ta del pokrajine." Povedali ste, da grad potrebuje pomoč ljudi. Kaj to pomeni? Marko Pogačnik: "Človek je tu ne le zgradil grad, pač pa je ta pros- tor tudi uporabljal za obvladovan- je dežele, po svoje pa tudi za zati- ranje. Med zadnjo vojno so se tukaj godile še posebno hude stvari, kot vsi vemo. Vse to je umazalo ta kraj, na ta način je kraj negativiziran, saj je šlo celo za zločinska dejanja. Narava ne more vsega počistiti za jami. Za nekatere stvari smo od- govorni ljudje. Razvijati po- skušam takšno etično moralno držo, da prevzamemo ljudje odgo- vornost za to, kar smo storili. Raz- vijam take metode zdravljenja, s katerimi bi lahko popravili za se- i)oj grozodejstva, ki smo jih nare- dili." Vaša današnja delavnica je bila nekakšen obred. Marko Pogačnik: "Po svoje že, ampak jaz temu rečem umetniško delo. Gre za to, da umetnost spet dobi ustvarjalno vlogo. Vse živl- jenje se trudim za to, da ne bi bila umetnost zaprta v galerije, v kul- turne institucije, ampak da bi bila dejavna tudi v življenju, predvsem v smeri ekologije. Eden od načinov, ki sem ga razvil, je ta, da lahko harmoniziram mesta, kjer so rane, ki so jih povzročili ljudje. To napravimo s pomočjo harmo- ničnega petja, plesa, uporabe barv. Zmeraj gre za akupunkturne točke - točke, kjer se dejavnost prenaša v prostor." Marko Pogačnik Tudi vi se boste aktivno vključili v razvoj Borla. Načrtuje- te evropski labirint. Kaj bo to? Marko Pogačnik: "Obstajajo nekatera znamenja, da je imel ta grad pomembno vlogo v duhovni kulturi zgodnjega srednjega veka v povezavi s tradicijo svetega grala. To je viteška tradicija iskanja re- snice. Gre za to, da grad to vlogo na sodoben način ponovno dobi. Moja zamisel je, da bi pod gradom postavili labirint. To je umet- niško-energijsko strukturo poti, po katerih prideš do različnih točk. Te so v resonanci - povezavi z različnimi kraji po Evropi. Med skulpturami, ki se naredijo na teh istih mestih, pride do resonance med točko, kjer kamen stoji, in krajem v Evropi. Na ta način bi se dalo Evropo izkusiti na enem kra- ju. Evrope sicer ne moremo zaob- seči z enega mesta, le v borlskem labirintu se bo lahko dobil stik z Evropo kot celoto." Gotovo ste prepričani, da bo ta labirint privabil ljudi iz vse Evro- pe. Je cilj dejavnosti torej turi- zem? Marko Pogačnik: "Gre za neko obliko turizma. Govorim o po- globljenem turizmu, kar pomeni, da ljudje ne potujejo sem in tja iz gole radovednosti ali zaradi pre- ganjanja časa, ampak da iščejo neko resnico, doživetje, spoznanje. Programi bi bili lahko tako usmer- jeni, da bi človek nekaj spoznal, najprej v labirintu. Drugi del za- misli pa je, da bi od Borla vodile turistične poti po Sloveniji, vodni- ki bi povedali, kaj ti kraji pomeni- jo, kje so njihove vitalno-energij- ske točke, kje so njihovi duhovni centri. Lahko bi šli na la mesta in globlje doživeli sebe, svojo poveza- nost z božanstvom, z naravo. Gre za samospoznanje. Slo bi za spoj med romanjem in turizmom, kakršnega poznamo. Zato pravim poglobljeni turizem. Vedno več ljudi je nezadovoljnih s površnostjo svojega življenja in iščejo neki globlji stik s samim sabo, z naravo, s kozmosom, z božanskim. Trend zadnjih 15 let kaže, da je vedno več ljudi, ki niso zadovoljni z množičnim turiz- mom. In to je ciljna publika." Kdaj bi se vaša zamisel lahko pričela uresničevati? Marko Pogačnik: "Postopoma. To je povezano z mojim delom. Vsepovsod po Sloveniji vodim se- minarje prepoznavanja in čiščenja, harmoniziranja krajev. Lahko bi že sestavil načrte poti. Upam, da bom v prihodnjem letu lahko že ponudil najprej nekaj poti. To je precejšnje delo, saj je potrebno najti vodnike, kmete, ki bodo ljudi sprejemali... Ampak Sloveniji bi prineslo ne le nov ugled v svetu, ampak tudi razvoj lokalnih dejav- nosti, denimo gospodarstva. Pogosto gre za kraje, ki so popol- noma neznani, zapuščeni. V Slove- niji imamo Jeruzalem, kraj, ki ima podobno duhovno-energijsko vse- bino kot Jeruzalem v Palestini. To je taka dragocenost, za katero bi si druge dežele obliznile prste. Imam redni letni seminar v Svetinjah pri Jeruzalemu." Kateri so še drugi kraji v Slove- niji, ki bi bili po vašem mnenju vredni pozornosti turista, ki išče resnico? Marko Pogačnik: "Ne mislim na posamezne kraje, ampak vedno na kompozicijo krajev. Posamezne pokrajine imajo določeno vsebino. Štajerska, Slovenska Koroška in Pomurje so področja preobrazbe. Če je človek sredi sprememb, bi bilo zelo dobro obiskati te kraje. Ne le Jeruzalema, ampak tudi Mursko Soboto - natančneje park v Murski Soboti, Turnišče, Bogo- jino, Bukovico. To so kraji, ki so- dijo v eno celoto. Če človek razu- me, kako je ta celota sestavljena, in bi obiskal kraje drugega za dru- gim, bi doživel nekaj izrednega. Bori bi lahko v tem smislu poveza- li s Ptujem in Ptujsko Goro." Gradovi so iz srednjega veka, zato najbrž tudi vi izhajate iz srednjega veka. Zakaj se ne nas- lanjate na starejše kulture? Marko Pogačnik: "Saj se. Tu imamo opravek z gradom. Skušam iti do najgloblje plasti. Skušam priti do najstarejših časov, ko je bil človek še v najglobljem stiku z na- ravo in pokrajino in so njegove odločitve temeljile na zelo globok- em vedenju o tem, kaj je bistvo dežele. Kasneje se je to vedno bolj izgubljalo, vedno bolj so bili po- membni zunanji dejavniki. Kdaj smo pričeli izgubljati to vedenje? Že v antiki, že v tisočletju pred našim štetjem. A to niso take raz- dalje, saj nosi vsak človek v sebi spomine na celotno zgodovino. Spomin na bolj celovite čase, ko je bila kultura bolj celovita, je del naše dediščine in tako se da še zmeraj v sebi najti to jedro." •» Milena Zupanič MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / VRTEC 20 LET V NOVIH PROSTORIH Veselo kol pred dva[seliitii leti 20 let je miklavški vrtec v novih prostorih, pred tem pa je uspešno delovala nekaj let v prostorih tamkajšnje osnovne šole. In v zadnjem letošnjem junijskem tednu so v Miklavžu ponovno veselo prepevali - ne- kaj v spomin na pridobitev pred dvajsetimi leti, pa tudi za- radi tega, ker so ponovno uspešno sklenili šolsko leto. Na zaključno prireditev so po- vabili goste ter vse, ki so v mi- nulih dvajsetih letih delali v vrtcu, predstavnike kraja in šole. V spomin novemu vrtcu je zapel otroški pevski zbor osnovne šole Miklavž pod vodstvom Leona Laha. V šolskem letu, ki se je končalo, so opravili številne ak- tivnosti, je povedala Ljuba Fišer, pedagoški vodja. Pričeli so jeseni z izleti na bližnje hribe ter se tako trudili za športno značko, pripravili kostanjev piknik, obi- skovali lutkovne predstave, pri- pravljali novoletne aktivnosti in množico drugih nalog, kakršne srečamo v vseh vrtcih s prizadev- nimi vzgojiteljicami in marljivi- mi malčki. V maju so se vozili v Malčki iz miklavškega vrtca se veselijo sonca, poletja ter igre na prostem. Banovce, kjer so se učili plavanja -uspešno je splavalo kar 27 otrok. Najlepšepa jebilo nasklepni pri- reditvi, ko so vsi, od najmlajšega do največjega, pokazali kaj znajo. Na prireditvi so se največji poslo- vili od vrtca in svojih malih pri- jateljčkov ter vzgojiteljic, obe- nem pa so se pozdravili z učitelji- cami. Pika na i je bil njihov končni izlet: skupaj s starši so se odpra- vili v ljubljanski živalski vrt. , Vida Topolovec Pred petdesetimi leti Franc Fideršek- 17 To geslo so tedaj tudi na našem območju v praksi množično ure- sničevali. Čeprav so tedaj na območju Srbije in v drugih kraj- ih) kjer je nova oblast obstajala od leta 1944, sodišča narodne ^asti že ukinjali, so po vseh okrajih v Sloveniji bila tedaj us- tanovljena sodišča slovenske na- rodne časti. Med člani tega Sodišča je bilo razmeroma malo Pfavnikov. Navadno je zasedal 5- ^'anski senat, predsedoval mu je prekaljen revolucionar in parti- zan, člani pa so bili aktivisti OF s ^^lotnega okrajnega območja, ^red ta sodišča so prišli najprej ''sti, ki jih je že prve dni po osvo- '^oditvi aretirala Ozna in niso "iz- ginili neznano kam ' ali pa niso "^eli na glavi toliko "masla in '^''vi na rokah", da bi jih lahko Postavili pred vojaško sodišče. izreki sodb tega sodišča so bili ^■■atki, brez obširnejšega pravnega "'^meljevanja. Kazni so bile: ^^\'zem prostosti od 3 mesecev do '^t) izguba državljanskih pravic, '^^^'adno do 6 let, predvsem pa "za- plemba vsega premoženja". S tem ^'^ Ustvarjali agrarni sklad za ka- ^"^ejšo agrarno reformo, o kateri se ježetedaj na mitingih velikogovo- rilo in utemeljevalo s parolami: "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje - zemljo tistemu, ki jo potrebuje!" Največ pa so sodišča slovenske narodne časti imele opravka s tisti- mi, ki so jih ljudje na veliko ovajali zaradi sodelovanja z okupatorjem. Precej ovadb je bilo tudi iz osebne- ga maščevanja posameznikov. Pred to sodišče so prišli tudi vsi, ki so med okupacijo službovali v nemških državnih ustanovah, bili funkcionarji Štajerske domovin- sek zveze itd. Večini je uspelo, da so se izmaknili kazni z dokazovan- jem, da so ob tem tudi sodelovali z OF ali vsaj podpirali NOB. Naj- lažje je bilo tistim, ki so imeli med bližnjimi ali vsaj daljnimi sorod- niki kakega partizana, ki je zanje dobro pričal. Po splošni amnestiji avgusta 1945 so bile vse sodbe sodišča slovesnek narodne časti "odpuščene", vendar o tem pozne- je. V tednu, posvečenem spominu na padle borce, je izšlo tudi navo- dilo, da naj krajevni odbori OF poskrbijo - povsod tam, kjer tega še niso naredili -, da bodo odstran- jena nagrobna znamenja padlih in pokopanih okupatorjevnih voja- kov. Kjer tega odbori OF v sodelo- vanju z župniki niso storili, so za- devo opravili komandirji narodne milice po službeni dolžnosti. Povezano s tem velja omeniti za- nimivo vprašanje, ki ga je na okraj- ni odbor OF Ptuj poslal krajevni odbor OFVurberk z dne 15. junija 1945: "Na tukajšnjem pokopališču so pokopani 4 nemški vojni begun- ci, ki so bili od Nemcev ustreljeni in sicer: Hans Soli in Gustav Frei- wald - 17/4-1945 ali Franz Krolack in Kari Zipfl - 19/4-1945. Kaj naj napravimo s temi grobovi? Sekre- tar Kegl Viktor" Iz arhivskega gra- diva ni razvidno, kaj so na okraju odgovorili vurberškemu sekretar- ju. POPIS VOJNE ŠKODE Enako kot druge naloge so tudi popis vojne škode hoteli opraviti kampanjsko. Takratna slovenska oblast je odločila, da je treba ta po- pis opraviti v času od 4. do 9. junija 1945. Pri tem se ni upoštevalo, da se za usodo velikega števila ljudi sploh še ne ve. Šlo je za mrtve in pogrešane v vojni - med partizani, mobiliziranci v nemško vojsko, za umrle in izginule v nemških kon- centracijskih taboriščih, saj se mnogi interniranci in izseljenci še niso vrnili, zato se ni vedelo, kdo je preživel, prav tako ne za mnoge odpeljane na prisilno delo. Vsako izgubo življenja po krivdi okupa- torja, vsako telesno poškodbo, omejitev osebne svobode, ne- plačano ali premalo plačano prisil- no delo, čas, prebit v pomanjkanju in trpljenju, škodo na imovini in tako naprej naj bi ob popisu prika- zali kar najbolj natančno. Toda kako, če prizadetih ljudi še ni bilo doma, če se za mnoge še ni vedelo, ali so sploh ostali pri življenju? Na vsa ta vprašanja takratni nalogoda- jalci verjetno niso pomislili, enos- tavno so natisnili obrazce za popis, in še to v močno omejenem številu, ter določili rok, ko je treba popis končati. Za ptujski okraj je bila imenova- na posebna okrajna komisija za vojno škodo, katere predsednik je bil dr. Alojzij Remec, ptujski od- vetnik in pistatelj, pred vojno tudi politik, tajnik pa sodnik Tobijas. Sklicali so posvet vseh sekretarjev krajevnih odborov OF in okrajni politični aktiv. Člani komisije za vojno škodo so tolmačili, kako naj se izpolnjujejo obrazci in kako imenovati krajevne popisne komi- sije. Posvet s sekretarji krajevnih od- borov OF in aktivistov o popisu vojne škode je bil v Ptuju v soboto, 2. junija. Precej takratnih sekretar- jev je bila napol pismenih, zato so le malo razumeli tolmačenje pred- sednika in tajnika okrajne komisi- je za vojno škodo, kako naj se iz- polnjujejo obrazci od 1 do 4, kakšno ceno zapisati za posamez- no vrsto povzročene škode in po- dobno. Zato je bila toliko večja od- govornost na aktivistih, ki so bili dodeljani v pomoč krajevnim od- borom OF. V nedeljo, 3. junija, so bile po vseh krajevnih odborih OF že skli- cane komisije za popis vojne škode in določeni popisovalci. Na teh sestankih so aktivisti v vlogi inštruktorjev na praktičnih prime- rih poučevali popisovalce, kako iz- polnjevati posamezne obrazce. Na mnogih sestankih so ugotovili, da so sekretarji na okraju dobili pre- malo obrazcev, zato ne bo moč po- pisati vseh oškodovancev. Pred- stavniki okrajne komisije so tol- mačili, da so po oceni natisnili obrazcev dovolj in jih več ni moč dobiti, zato naj pri popisu delajo selekcijo in popišejo predvsem tis- te oškodovance, ki so sodelovali v NOB, bili izseljeni, internirani ali so kako drugače postali žrtve fašističnega nasilja. Naj k temu dodam, da je vseeno bilo treba natisniti še dodatne obrazce, čeprav je primanjkovalo papirja. Iz koncentracijskih tabo- rišč, izseljeništva, prisilnega dela in vojnega ujetništva (šlo je za vo- jake kraljeve jugoslovanske vojske iz aprila 1941) so se v naslendjih tednih in mesecih še vračali ljudje, prinašali vesti o umrlih in ubitih v tujini, zato jih je bilo treba še popi- sati. Tako se je popis praktično vlekel do septembra, okrajna ko- misija za vojno škodo pa je potem delala več mesecev, tudi ob nedel- jah in praznikih, da je do konca leta 1945 izdala vsakemu popisa- nemu "Sklep o ocenitvi vojne škode". Mnogi te sklepa hranijo še danes, nihče pa te škode ni dobil povrnjene. Naj k temu še dodam, da vojne škode po vojni vračajočih se prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz vojnega ujet- ništva zavezniških držav Sovjetske zveze, Anglije in ZDA - ujetniška taborišča za sledje so bila predvsem v Franciji in Italiji - na- knadno niso popisovali, prav tako ne delavcev na prisilnem delu v or- ganizaciji Tot in podobno. Zato celovita in stvarna vojna škoda, ki jo je osebno utrpelo prebivalstvo, vsaj na slovenskem Štajerskem ni- koli ni bila ugotovljena. To je ak- tualno še danes, po petdesetih le- tih, ko se razna društva (moblizi- ranci v nemško vojsko, izseljenci, taboriščniki, ukradeni otroci, voj- ni ujetniki ipd.) zavzemajo za to, da bi njihovim članom slovenska država vsaj delno povrnila škodo, to pa naj zahteva od ZR Nemčije. 8- OD TOD IN TAM i3..ium 1995- tednik PTUJ / PET LET PODJETJA PETLJA Pv^ kft PiodiiiiiGM i^iliii Pelovili 30. junija je družinsko podjetje Petlja, d.o.o., iz Ptuja praznovalo peto obletnico uspešnega poslo- vanja, njen prodajni center Peto- via pa drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti so pripravili odmevno zabavnoglasbeno prireditev z an- samblom Agropop, ki se je je ude- ležilo več tisoč Ptujčanov, nekaj zvestih kupcev pa so nagradili s priložnostnimi darili. Direktor podjetja Ivan Rojs je povedal, da so leta 1990 začeli z enim zaposlenim in eno trgovino; danes se je število delavcev povzpe- lo na 32, število trgovin pa na štiri. Pod njihovim imenom poslujejo papirnica Petlja, prodajni center Petovia, nakupni center v obrtni coni in blago Twil. Podjetje Petlja je tudi močno uvozno podjetje za trgovsko blago. Ima štiri eksklu- zivna zastopstva za Slovenijo: za sokove steinrieser, olja friola, mar- melade untenveger in energetski na- pitek dynamite. S temi izdelki oskrbujejo vse večje grosiste v Slo- veniji. Vse njihove trgovine so ma- loprodajne, klasične veleprodaje nimajo. Prodajni center Petovia vstopa v tretje leto poslovanja. Foto:(-OM), Na lokaciji prodajnega centra Petovia in širše bo v naslednjem letu zrasel sodoben trgovinski cen- ter z različnimi prodajnimi progra- mi. Prostore nekdanje Petovije so odkupila nekatera zasebna podjet- ja, vsako posamezno pa se bo s svoj- im prodajnim programom po- skušalo čim bolj uspešno približati kupcem. Tudi podjetje Petlja načrtuje preureditev prodajnega centra Petovia in dopolnitev pro- dajnega asortimana. Slednje je ena prvih nalog tudi pri prodajnem centru Panorama v obrtni coni na Rogoznici, saj si želijo, da bi čim bolj zadovoljili tudi kupce levega brega Drave, ki jim prodajni cneter Petovia ni bil pri roki. PTUJ iiiiffli^procraialnciiratie Reš v trgovskem podjetju Emo- na-Merkur tudi po lanskolet- nem praznovanju 40-letnice uspešnega dela nadaljujejo ob- nove in preurejanje svojih trgo- vin. Nazadnje so preoblekli sa- mopostrežno prodajalno Bratje Reš, za zdaj edino prodajalno z živili, ki jo ima Emona-Merkur v Ptuju. Obnova je stala deset milijo- nov tolarjev, namestili pa so nove hladilnike, police in klimatske naprave. Z novo razporeditvijo je trgovina postala prostornejša in lepše urejena, kupci pa lahko bla- go lažje izbirajo. Kolektiv samopostrežne pro- dajalne si je za svoje dobro dose- danje delo in prijazen odnos do strank pripel več priznanj: tri vrtnice, priznanje Emone in in- terno priznanje Merkurja. Z novim letom bodo, kot je po- vedal direktor Marjan Ostroško, pričeli trgovine računalniško opremljati, uvedli bodo tudi blagajne s črtnimi ko- dami. V gostinskem delu podjet- Skupaj s kupci se preurejene prodajalne veseli tudi kolektiv. Foto:(-OM) ja že delajo z računalniki, names- tili pa so tudi klimatske naprave. Precej investicij so v zadnjem ob- dobju izvedli v Supermarketu v Mariboru. V nenehni skrbi za zado- voljnega kupca si prizadevajo obogatiti ponudbo in s konku- renčnimi cenami povečati reali- zacijo. Ena od prednostnih nalog je gradnja novih poslovnih pros- torov. Tako v tem obdobju inten- zivno pripravljajo dokumentaci- jo za gradnjo trgovskega objekta v Rabelčji vasi v Ptuju. ^MG POLENSAK/V SOBOTO IN NEDELJO PRAZNIK ŽETVE Tradicifa ostala Tudi letošnji praznik žetve z razstavo kruha in pogač se ne bo izneveril tradiciji. Novi predsed- nik turističnega društva Jože Munda je povedal, da ostajajo pri osnovnem poslanstvu: obujanju žetvenih običajev ter razstavi kruha in pogač. Bodočim rodovim želijo ohrani- ti to, kar je nekoč spremljalo žetev. Izpolnitev dosedanjih prizadevanj pomeni urejena mansarda, kjer bodo že v kratkem razstavili stare predmete in orodje s kmečkih dvo- rišč. Za obiskovalce od blizu in daleč so pripravili zanimiv in privlačen dvodnevni turistično-zabavni pro- gram. V soboto bodo ob 16. uri v tu- rističnem domu odprli tradicional- no razstavo kruha in pogač, ob se- demnajstih bodo zapele m zapredle predice, ob osemnajstih pa bodo na programu družabne igre, hoja s ho- duljami in vlečenje vrvi. Za zabavo in ples bo prvi dan igral ansambel Prijatelji iz Ptuja. V nedeljo bodo vrata turis- tičnega doma odprli že ob osmih zjutraj. Razstava krušnih dobrot bo na ogled cel dan. Kdor bo želel, jih bo lahko tudi kupil. Nedeljski pro- gram bodo pričeli s klepanjem srpov, da bodo žitni klasi hitreje Ob turističnem domu so po večletnih prizadevanjih le uspeli as- faltirati večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljali šola, gasilci in turistično društvo. Foto:(- OM) \ padali. Ob 15.30 uri bodo na njivo prišle žanjice in pričele tekmovati. Zatem bodo delo prevzeli mlatiči s cepci, na koncu bodo pridelek še zvejali. Po končanem delu se bo pričel zabavni del praznika z an- samblom Ekart. Letošnji praznik žetve ter razsta- va kruha in pogač potekata pod po- kroviteljstvom občine Dornava, podprli pa so ga tudi nekateri obrt- niki in podjetniki z območja nove občine. Prizadevni člani turističnega društva Polenšak so letos veliko naredili tudi pri urejanju okolja tu- rističnega doma in v samem domu. Novo kakovost prinaša urejen večnamenski prostor ob domu, ki bo služil potrebam kraja, turis- tičnega in gasilskega društva ter šole. Jože Munda si želi, da bi turis- tično društvo Polenšak tudi pod novim vodstvom uspešno delovalo. Pričakuje podporo upravnega od- bora in vseh članov. I : : -o- MG BUKOVCI /4. SREČANJE PUSTNIH SKUPIN SLOVENIJE Wlminiiioltsoseii^k0v^ poiavile tudi čarovnice.^ v Bukovcih je bilo prejšnji konec tedna četrto srečanje pustnih skupin Slovenije, ki ga je pripravilo etnografsko društvo Korant Markovci. Čeprav smo na letošnji pustni čas že nekoliko pozabili, pa to za izvirne pustne skupine v Slo- veniji ne drži, saj so se te v Bu- kovcih predstavile tudi v pust- nih oblačilih. Nastopili so šel- marji iz Kostanjevice na Krki, pust iz Cerknice v družbi čarov- nic, ta grdi in ta lepi iz Liga pri Kanalu ter kopjaši iz Markov- cev. Tudi letos so na srečanju nas- topilesamo izvirnepustneskupi- ne, organizatorji pa so se predsta- vili le s kopjaši, kajti po nekaterih starih pripovedih koranti svoje maske po pepelnici več naj ne bi nadeli. Po slovesnem sprejemu za vse skupine so si oranizatorji omisli- li pester zabavni program z družabno-šaljivimi igrami: podi- ranje pločevink, pojedina iz "luka", klanje bika ali vrtenje okrog svoje osi, luščenje koruze V juliju obudili spomine na pustni čas... ter vleka vrvi. Kot je povedala Terezija Mikša, članica markovskega et- nografskega duštva, so se pri igrah vsi prav prijetno zabavali in vsaka je bila nova preizkušnja za tekmovalce. Velik kristalni glo- bus, ki so ga skupaj z drugimi kristalnimi pokali naredili učenci Steklarske šole Rogaška Slatina, je dobila skupina koran- tov iz Markovcev, druge ekipe pa so morale za boljši rezultat ska- kati v vreči. Sicer pa smo lahko v soboto v Bukovcih srečali prave pustne šeme v izvirnih pustnih oblačilih. Te naj bi se ponovno, seveda po pokopu pusta v letu 1996, dobile v Cerknici. Besedilo in posnetek: Tatjana Mohorko KIDRIČEVO / POLETNO KOPALIŠČE PONUJA VELIKO ZABAVE Kopališče Kidričevo že od nekdaj privlači vse, ki iščejo sprostitev in zabavo v naravi. Foto: Kosi Poletno kopališče Kidričevo ponuja tudi v letošnjem poletju veliko rekreacije v naravi in v ba- zenu ter zabave. Da bi se mladi in starejši obiskovalci čim bolj za- bavali, so obogatili ponudbo. Ko- palci si lahko po ugodnih cenah najamejo ležalnike, obnovili pa so tudi vsa športna igrišča. Da bo sence še več, so zasadili nova dre- vesa. Za otroke so uredili dodatna igrišča, namestili nova plezala, gu- galnice in postavili pravljični grad. Odrasli bodo poleg kopanja našli sprostitev tudi na številnih šport- nih igriščih. Cene kopanja, hrane in pijače so po besedah direktorice podjetja Vital Antonije Krajnc, ki upravlja s kopališčem, zelo ugodne. Za vse, ki bodo dopustovali doma, in druge bodo pripravili tudi zani- mive glasbene večere. Ob koncu tedna vabijo v goste mlade talente. Jutri ob 18. uri bo zabava z ansam- blom Agropop, druga velika glas- bena prireditev pa bo avgusta, ko bodo prišli na svoj račun otroci - za- bavali jih bodo številni znani an- sambli. Podobno prireditev so or- ganizirali že lani. Sicer pa se prizadevanja za turis- tično oživljanje Kidričevega poz- najo na vsakem koraku. Ljudje vedno bolj spoznavajo pomen ure- jenega kraja in dodatne ponudbe za razvoj turizma in siceršnji razvoj tega območja, ki je zlasti bogato s športno ponudbo. MLADI IZ AMERIKE - ŽELIJO OSMISLITI ŽIVLJENJE VRSTNIKOM PO SVETU Skupina mladih Američanov že tretje leto potuje po svetu, da bi s svojim poslanstvom ponov- no osmisli življenje vrstnikom. Lani so nastopali predvsem v državah zahodne Evrope, letos pa so najprej želeli na Hrvaško, a so se zaradi negotovih razmer odločili za štirinajstdnevno tur- nejo po Sloveniji. Ta krščanska organizacija iz Amerike je priva- bila v skupino tudi nekaj mladih iz Slovenije, Hrvaške, Romunije in BiH. Nastopi so nenavadni, saj skozi ples in igro predstavljajo nekatera življenjska načela, ki temeljijo na evangeliju. Njihovi pogledi na krščanstvo se precej razlikujejo od mladih našega okolja, a temeljijo na ljubezni. Da ta ne pozna meja, smo lahko občutili tudi ob njiho- vem nastopu v Ptuju. (iVl.S.) Kljub slabemu vremenu so nastopili pred ptujsko publiko. f ednik ■ 13. JULIJ 1995 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ■ 9 ^ VIDEM PRI PTUJU / SREČANJE PO ŠESTDESETIH LETIH_^ priieliii spornim mt l/idemski učenci in učenke, danes že dedki in baice, so se po šestdesetih letih po- novno srečali. Na četrtkov klepet jih je prišlo štirinajst in s prijetnimi spomini na šolska leta je bil deževen dan mnogo prijetnejši. Šteflca Novak, ki se je po dolgih l^iih odločila, da bo s pomočjo ne- jjgterih sošolk poiskala naslove svojih prijeteljev, je imela precej i£Žav. Kar dobre štiri mesece je po- jjbila zanje. Prvič so se srečali pred desetimi leti. Kot je povedala ga. Novakova, je bilo prvo srečanje joživetje zase. Prišli so sošolci in jošolke od blizu in daleč, marsiko- ga je namreč življenjska pot vodila j2 rojstnega kraja. Pa vendar je bilo srečanje priložnost za obujanje spominov na otroška leta in na ra- zigrana šolska doživetja. pred šestdesetimi leti naj bi po besedah Štefke Novak šolanje končalo okrog 70 učencev, danes jih živi še okrog 29. "Takrat nas je bilo zares veliko, razdeljeni smo bili na tri oddelke in skupaj smo do osmega razreda gulili šolske Iclopi. Učenci smo prišli iz vseh Itoncev vidovske fare: iz Šturmov- ca in okolice, Lancove vasi, Jurov- cev, iz haloških vasic in najverjet- neje bi se našel še kakšen kraj, kjer smo koga poznali. Pouk je trajal skoraj vse dan, vmes je bilo le malo prostega časa, pa tudi šola je bila takrat premajhna za nas. Pisali smo s tinto ter spoznavali, kaj je zgodovina, zemljepis, prirodos- lovje, računstvo, učili smo se le- poslovja in pridno telovadili. Tudi VIdemski osnovnošolci po mnogih letih ponovno skupaj. verouk je bil obvezen predmet v šoli, vsak torek pa smo imeli šol- sko mašo," je med drugim poveda- la Štefka Novak. V Vidmu je svojo podobo spre- menila tudi šola, ki je zamenjala staro izpred mnogih letih. Prav tisto staro so pred šestdesetimi leti šeobiskovali jubilanti in nanjo jim ostajajo lepi spomini. Kot so pove- dali, so marsikdaj le stežka našli čas za učnje, pa vendar se danes spominjajo, da je bilo z medsbojno pomočjo velikokrat lažje. Nekateri med njimi so šolanje nadaljevali, največ pa jih je ostalo doma. Ob tej priložnosti so si nekdanji učenci in učenke videmske šole ogledali novo šolsko stavbo ter se ob tem spomnili na staro, ki je bila za mnoge kar drugi dom. Četrtko- vo srečanje je bilo prijetno za vse nekdanje sošolke in sošolce, ki so prišli, nakatere med njimi pa je zadržala bolezen. Ob koncu so se dogovorili, da se bodo ponovno srečali v prihodnjem letu in do ta- krat hranili spomine na vesela šol- ska leta. Besedilo in posnetek: T. Mohorko OSNOVNA SOLA ORMOŽ - BOGATA BERA PRIZNANJ Na osnovni šoli Ormož so nadvse uspešno sklenili šolsko leto. Mnogo - predvsem na športnem področju - je k temu pripomogla nova športna dvora- na, ki so jo predali namenu lansko jesen. Ravnatelj šole Bojan Burgar je pou- daril, da so uspehi, ki so jih dosegli v letošnjem šolskem letu, odsev pravilno odbranih novitet in sprememb v učno-vzgojnem delu. Toliko vidnih rezulta- tov na državni ravni niso dosegli že leta, so pa rezultat večletnega trdega dela učencev in učiteljev, mentorjev, usmerjevalcev ter zunanjih sodelavcev. Ob koncu šolskega leta so po- delili knjižne nagrade učen- cem, ki so dosegli še posebej lep uspeh na posameznih po- dročjih. Tako so komplete knjig prejeli: Aleš Jurčec, državni prvak na 1000 m, Niko- la Bistrovič, 2. mesto na držav- nem tekmovanju v krosu, Jernej Kosi, Iztok Luskovič in Tjaša Obilčnik, prvo mesto na TV kvizu Male sive celice, Voj- ka Havlas, uvrstitev v finale glasbenih talentov, Maja Jaušovec, srebrno Cankarjevo priznanje in medšolsko tekmo- vanje v angleščini, Monika Sok, zlato Vegovo priznanje, Jurij Žemljic, Krešo Kois in Mitja Herga, drugo mesto na državnem tekmovanju v strelst- vu. David Krmpotič, peto mes- to na državnem tekmovanju iz računalništva, uvrstitev na državno tekmovanje iz mate- matike, uvrstitev na državno tekmovanje iz Vesele šole in na državno prvenstvo o prometu, Srdan Milovanovič, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, uvrstil pa se je tudi na državno prvenstvo iz logike, Anita Hernja, bronasto Preglovo priz- nanje iz kemije ter tretje mesto na regijski ravni za raziskoval- no nalogo, Mitja Štermanm tretje mesto na državnem tek- niovnju v radiogoniometroji in Jernej Zoreč, uvrstitev na državno tekmovanje iz računal- ništva. Posamične knjižne na- grade so prejeli člani rokomet- ne reprezentance za četrto niesto (Maks Dogša, Boris Vuk, Zdenko Mezgec, Boštjan Kralj, l^enis Zavratnik, Boško Miličkovič, Marjan Sipek in Marko Zidarič), Monika Spindler in Sadra Vrečar za tretje mesto pri raziskovalni nalogi, Niko Keček za uvrstitev na državno tekmovanje v Vese- li šoli, Urška Prapotnik, občin- ska prvakinja v mnogoboju, Va- sja Sinko, medšolsko tekmo- vanje iz angleškega jeziks, Si- Osnovna šola Ormož na Hardeku premore z adaptirano staro šolo, prizidkom in športno dvorano več kot 6000 kva- dratnih metrov fuknclonalnih površin. Foto: Štefan Hozyan mona Brumen in Suzana Senčar, prvo mesto na regij- skem tekmovanju v atletiki, ter Simon Smontara, Damjan Iva- nuša in Boštjan Bombek za re- gijsko tekmovanje mladih teh- nikov. Na valeti, ko so se poslovili od osmošolcev, so podelili tudi priz- nanja za osemletni odlični uspeh učencem Maji Jaušovec, Moni- ki Sok, Nikolini Gregurec, Bošku Miličkoviču, Simoni Brumen, Kseniji Nemšak, Maji Šoštarič in Suzani Kosec. Šola je ob vseh uspehih, ki jih je nanizal ravnatelj šole Bojan Bur- gar, prejela še priznanje mi- nistrstva za šolstvo in šport. V prihodnje želijo še tesnejše sode- lovanje s krajem in starši. Na šoli so ponosni na znanje in uspehe svojih učencev v nadaljnjem šolanju, sledijo pa tudi najsodob- nejšim usmeritvam v državi, to je eksperimentalni uvedbi devet- letnega šolanja, širitvi programa računalništva ter delu v inter- esnih delavnicah otroške ustvar- jalnosti. Lotili se bodo tudi strnjenih oblik raziskovalnega dela, šolo v naravi bodo povezali z raziskovalnim delom in še veli- ko drugega. Nadaljevali bodo tudi individualno delo z učenci z učnimi težavami in za tiste s po- manjkljivimi delovnimi navada- mi ter razvijali še druga znanja, ki so potrebna za življenje. •» Vida Topolovec CIRKOVŠKI FOLKLORISTI / NA GOSTOVANJU S plesom v Gydr Madžarsko mesto Gy6r je od 30. junija do 2. julija organiziralo V. mednarod- ni festival folklore, plesov, petja in glasbe. Slovenijo je zastopala folklorna skupina Vinka Koržeta Prosvetnega društva Cirkovce s plesalci, ljudskimi pevci, koranti iz Rogoznice in pekačem Francem Juričem. Predstavili so se občinstvu iz mesta in širše okolice. Skupina je izvedla dva celo- večerna nastopa v mestu Dor- no in Soprom, kjer smo bili zelo dobro sprejeti. Naslednji dan, 1. julija, so v povorki spoznali stari del mesta. Po- vorko so sklenili s prireditvijo. Za gala prireditev so se ogreli še z nastopom v vasici Felpezc. Zaključek madžarskih nasto- pov pa je bil v mestu Sopron, kje so sodelovale skupine iz Grčije, Turčije, Madžarske, Estonije, Španije, Poljske in Senegala - ta je pri vseh nasto- pajočih vzbujala splošno začudenje. Tako je zopet minilo eno od gostovanj skupine na tujem. V Povorka po ulicah madžarskega Soprona. letošnjem letu je skupina gosto- vala že v Lucernu v Švici, v Lie- chtensteinu in v Kolachu v Av- striji, z nastopi na Madžarskem pa ima letos že 30 nastopov. •» Tomaž Ditinger ORMOŽ / 208 MALOSOLCEV Jeseni na zares Zadnji junijski teden jih je bilo videti povsod. Kar 208 minimaturantov se je v le- pih oblačilih, kot se spodobi za tako pomemben življenjski korak - prehod iz vrtca v zaresno šolo - sprehajalo naokoli s pesmijo in piskanjem na piščalke. Za starše, druge obiskovalce ter mlajše vrstnike so povsod pripravili prisrčne zaključke in se tako poslovili od brezskrbega otroštva. Jeseni jih čaka resno delo, igre bo vse manj in vse več obveznosti in dolžnosti. 208 malošolcev je bilo v ormoški občini razporejenih v enajstih od- delkih, od tega v devetih celolet- nih (181) ter dveh oddelkih (27) s triurnim programom. Največ jih je bilo v Ormožu, kjer sta vse šolsko leto delovala dva oddelka in še en oddelek s triurnim programom, skupaj torej 56 malošolcev. Osta- lih sedem oddelkov celotne male šole je bilo v Veliki Nedelji (dva oddelka - 38 otrok), pri Sv. Tomažu (en oddelke - 23 otrok), v Podgorcih (en oddelek - 19 otrok), Ivanjkovcih (en oddelek - 24 otrok), pri Miklavžu pri Ormožu (en oddelek - 19 otrok), v Središču ob Dravi (en oddelek - 21 otrok) in na Kogu, kjer je bil drugi oddelek s triurnim, programe in ga je obisko- valo 10 otrok. (Vida Topolovec) MInimaturantI Iz Središča ob Dravi že komaj čakajo, da bodo jeseni smeli prestopiti prag prave - velike šole. Foto: Štefan Hozyan PREJELI SMO ROGOZNICA NAJ BO SAMOSTOJNA ČETRT V 25. številki Tednika z dne 29. junija 1995 sem z zanimanjem prečital prispevek "Z delitvijo občina nikomur ne jemlje ničesar" in si ob njem ogledal še zemljevid. V tej zvezi se oglašam v imenu krajanov krajevne skupnosti Rogoznica, ki ne soglašamo s predlogom komisije o določitvi območij mestnih in primestnih četrti v Mestni občini Ptuj. Na zboru krajanov krajevne skupnosti Rogozni- ca 15. junija 1995 smo z večino glasov sprejeli sklep, da se ne strinjamo s predlogom komisije, ampak želimo, da območja naselij: Kicar, Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Spodnji Velovlek in Zabjak tvorijo enovito četrt Rogoznica v Mestni občini Ptuj in s sedežem na Rogoznici. Enako odločitev so že pred tem sprejeli člani Društva upokojencev Rogoznica na svojih letnih konferencah v imenu 432 članov. Predlog komisije in mestnih mož, da bi krajevno skupnost Rogoznica razdelili na tri dele, nima podpore med našimi ljudmi. Krajevna skupnost Rogoznica ima svojo bogato zgodovino skupnega dela, življenja, uspešenega razvoja in solidarnosti, kulture, športa ter učinkovite krajevne in vaške sa- mouprave. Vse doslej se nismo delili na mestne in primestne ljudi, zato se ne želimo niti v prihodnje. Doslej nas ni motila ne železnica in ne cesta, ama- pak vse poti so nad združevale k skupnemu delu, življenju in sožitju. Čutimo se kot ena družina in bi bila ločitev hudo boleča. Ne morem razumeti mestnih mož, ki želijo na primer naselje Rogozni- ca razdeliti tako, da bi spodnji del priključili Spuhlji oziroma Jezeru, gornjega pa k Ljudskemu vrtu. Eno je risati zemljevide v pisarni, povsem drugače pa mislimo in čutimo ljudje v svojih na- seljih, v katerih skupaj živimo, delamo in zadovol- jujemo svoje posamezne in skupne potrebe. V naših naseljih imamo učinkovite odbore vaške sa- mouprave, ki bodo tudi v prihodnje v veliko pomoč pri delu krajevnega sveta četrti Rogoznica, zato želimo, da ti odbori delajo tudi v prihodnje. Želimo tudi, da se imena naših naselij: Nova vas pri Ptuju, Rogoznica in Žabjak, ki niso navedena v 1. členu statuta Mestne občine Ptuj, ohranijo. Svetnikom v mestnem svetu Mestne občine Ptuj zaupamo, zato pričakujemo, da bodo spoštovali in upoštevali voljo in interes krajanov sedanje krajev- ne skupnosti Rogoznica, da tudi v prihodnje delajo in živijo v skupni skupnosti, ki so jo s svojim marljivim delom ustvarjali in razvijali na načelih skupnega dela, solidarnosti, razumevanja in sožitja med ljudmi, ne glede, ali živijo na mestnem ali primestnem območju. Hočemo samostojno četrt Rogoznica! Feliks Bagar 10-NASVETI 13. JU Lil 1995 - tednik Kuharski nasveti Počitnice so pred nami, prav tako čas dopustov, hkrati pa to po- meni, da vse pogosteje zakurimo v senci in si pripravimo različne jedi na žaru. Pečenje na žaru jeprastara kuhar- ska umetnost, a je za nekaj časa uto- nila v pozabo, nemara zato ker se je zdelo našim davnim prednikom prepotratno, da bi dan za dnem vrteli nad ognjem celega vola. Da- nes ježarspet cenjen in priljubljen. Drži sega nadih pozabljene romat- nike, prijetna pa je tudi zavest, da obvladamo veščino, s katero se je pred davnimi časi začela kuharska umetnost. V sodobnem času sta iz prvotnega žara nastala dva toplotna postopka, to sta pečenje na žaru in pečenje na ražnju, sočasno pa tudi dve to- plotni napravi: žar in raženj. Ko meso ali druga živila pečemo na ravni plošči - mreži, govorimo o žaru, ko pa seživilo vrti na kovinski palici, govorimo o ražnju. Za pečenje na žaru so primerna skoraj vsa živila. Najpogosteje pečemo različne vrste mesa, zelen- javo in sadje. Na žaru pečene jedi so dovoljene tudi v mnogih dietnih prehranah, kjer je pečena hrana si- cer prepovedana. Jedi so zdrave in lahko prebavljive, kjati za pečenje na žaru porabimo le malo maščobe, če le hočemo. Kadar pripravljamo dietno hrano, se v vseh receptih odrečemo mastni slanini, nado- mestimo jo s kvalitetnim rastlin- skim oljem. Preden začnemo peči na žaru, ugotovimo, ali je ta dovolj vroč, da lahko v trenutku zapre vse pore na površju mesa, tako da ne izteka mastni sok in se nezgubi aroma. Za pečenje na žaru so najprimernejše boljše vrste mesa, ki so bolj mehke in ne zahtevajo daljšega časa pečenja. Meso narežemo na manjše kose in ga različno začinimo. Naj- pogosteje ga narahlo solimo, po- pramo ter dodamo sok ali sesekljan česen. Tega dodajamo predvsem svinjini, drugim vrstam mesa ne- koliko manj. Govedino lahko po- kapljamo tudi z sokom čebule in jo narahlo premažemo z gorčico, per- utnini pa zraven soli in popra doda- jamo ajvar. Najsočnejši in za pečenje na žaru najprimernejši kosi govedine so zrezki, ki jih narežemo iz govejega fileja in rostbifa. Okusni so tudi zrezki iz stegna. Govedina, ki jo mislimo peči na žaru, mora biti do- bra uležena. To dosežemo tako, da jo narahlo premažemo z oljem, za- vijemo v folijo in damo za nekaj časa v hladilnik. Pile je na žalost prccc) drago nicslo, zalo jc toliko bolje, da vemo, kako ga je treba pra- vilno razdeliti, da ne bo šlo pri peki nič v izgubo. Vedno ga režemo z ve- likim ostrim nožom, rezati pa začnemo na tankem oziroma kon- jičastem delu. Narežemo približno dva centimetra debelezrezke, težke okrog deset dekagramov. Z roko zrezke narahlo potolčemo, jih začinimo in pokapljamo z oljem. Nažaru jih pečemo tako, da jih med peko večkrat obrnemo. Zraven go- vedine na žaru lahko ponudimo zeliščno maslo. Od teletine na žaru pečemo meso nekoliko starejših živil, ki ni tako blede barve. Najprimernejše so za- rebrnice, zrezki iz stegna, telečji file in zvita pečenka iz prsnega kosa. Zelo okusna so tudi na žaru pripravljena telečja jetra. Teletine ne smemo pretirano začiniti, saj začimbe prekrijejo nežni okus mesa, ki pride pri pečenju na žaru lepo do veljave. Namesto močnih začimb uporabljamo rajezačimbno mešanico ali pa meso samo posoli- mo. Za žar je primerna tudi telečja krača, vendar jo pečemo nekoliko več časa - približno uro pa pol do dve uri. Vedno, ko jena površini vi- deti suha, jo premažemo z oljem. Da je meso v sredini prepečeno, se prepričamo tako, da močno poti- snemo s prsti na meso, in če čutimo, da je mesto trdo oziroma se ne vda več, potem je dobro pečeno. Zraven ponudimo svežo papriko in po želji poljubno pikantno omako. SVINJSKE RULADICE S SLANINO IN ŽAJBUEM Potrebujemo za 5 oseb: -10 s vinjskih zrezko v po 10 dag -10 rezin tanko narezane slanine -10 listov žajblja -2 žlici belega vina - juha ali voda -1 del kisle smetane Nadev: -15 dag mlete perutnine -10 dag fino sesekljane čebule - žlička parmezana - sol, poper, peteršilj - olje Zrezke potolčemo, narahlo soli- mo in popopramo. Mleti perutnini dodamo fino sesekljano čebulo, na- rahlo premešamo in dodamo šesol, peteršilj in parmezan. Dobro pre- mešan nadev razdelimo enakomer- no na vseh deset zrezkov in jih zavi- jemo v ruladice. Okrog mladice za- vijemo še rezino slanine, na vrh damo listič žajbljaa in prepičimo oziroma pritrdimo z lesenim nabo- dalcem (zobotrebcem). Na vroči maščobi ruladice na hitro opečemo z vseh strani, prilijemo malo belega vina in juho ali vodo. Dušimo do mehkega. Tik pred serviranjem do- dam še kislo smetano. NadaPignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 27. junij - .^num ulabcr, borovci 50, dornava; rudi bogdan, lackova 5, kidričevo; živko lazič, ul. 25. maja 5, ptuj; ivan voršič, ptujska c. 2/a, ormož; stanko bedenik, doklecc 7/a; jože reš, cmd 10, ptuj; janko mora- vče, vičanci 88, velika nedelja; alojz podvršek, kraigherjeva 17, ki- dričevo; vinko sirec, kočice 55, žeta- le; miran pešl, arbajterjeva 8, ptuj; i-'ranc beranič, lovrenc na dravskem piilju, vlado bcdrač, zagrebška 81, 1'iuj; štefan ros, ul. b. kraigherja 14, kidričevo; dušan fridl, ijincova vas 22; vekoslav sirec, slape 14, ptujska gora; stanko kovačec, ul. v. vlaho- viča 79, maribor; miran jercnko, lan- cova vas41, videm, milan drevenšek, lovrenc na dravskem polju; milan ja/.bec, ul. h. kraigherja 10, ki- dričevo; toma/ habjanič, ul. 5. pre- komorske4, ptuj; marjana zoreč, ul. 5. prekomorske 18; anton kajič, zg. hajdina 104; ernest ilovšek, prežiho- va 20, ptuj; jože grula, skorha 41/c. 28. junij - miran ritonja, vinta- rovci 10, destrnik. 29. junij - boris vukan, dr. kovačiča 4, ormož; drago hunjet, mezgovci 39/a, dornava; albin petro- vič, vareja 6, videm pri ptuju; roman pal, zg. hajdina 149, hajdina; albert frčeč, apače 246, apače; janko fras, flegeričeva 1, ptuj; evgen muhič, gorišnica 46; anton peršuh, trnovec 4/a, dolena; danilo lendero, apače 104, lovrenc na dravskem polju; stanko rep, nova vas 1, markovci; drago babšek, pečke 31, makole; vin- cenc krajnc, bukovci 182, .markovci; milan munda, zagorci 55/a, juršinci|| srečko cajnko, flegeričeva 3, piu), marija arnuš, rimska 3, ptuj; brank(|i čepič,prešernova20,maribor; d uiiel bec, sakušak 24, juršinci; bogdan šimenko, gruškovje 11, podlehnik; branko drevenšek, mihovce 48, cir- kovce; alojzcajnko, kajuhova 1 l,kif dričevo; andrej ogrizek, ilčeva 1, ptuj; .marija kolbl,žabjak 45; roman kukovec, sp. hajdina 112; matjaži mestinšek, kraigherjeva 36, l'iui; olga šoštarič, rimska pl. 17, ptu), fran jo vrbanec, kajuhova 3, ptu h e- na leben, formin 47/a, gorišnica; dragoslav rudolf, kajuhova 11, ki- dričevo; jože poharič, janežovci 16, destrnik; slavko petek, gorišnic^ 154, gorišnica; branko krefl, nova vas 77/a, ptuj; .miran kramberger, .mestni vrh 50, ptuj; drago vugrinec, dravinjski vrh 3/d; peter jančič, stari grad 69, makole; gabrijel polančec,- prušnikova 26, maribor; dušan 1 od lesnik, bukovec 66, slovenska bistri- ca; marjan drevenšek, rošnja 25, starše; darinka lupša, gočova 65, lenari; maja sučič, gasilska 5, rače; .marjan frangež, župančičeva 13, ma- ribor; ivan zemljarič, dornava 141; sianko sagadin, prepolje 20, staršef branko matjašič, stojnci 51, markov- ci; branko lorbek,ul. 5. prekomorske 13, ptuj; mihael jerebic, moravci 136, mala nedelja; matjaž bogatinj^ goriška 17/c, maribor; franc .marinič, osluševci 57/a, podgorci. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Saimunor in somonMiiiriii poincusi Večino samomorov moramo razumeti icot iciic na pomoč (z njimi sicuša samomorilec simbolično apelirati na svoje starše, partnerja, prijatelje, otroke, sodelace ali družbo, da bi spremenile svoj odnos do njega). Od teh samomorov moramo odšteti tiste, ki jih naredijo duševno bolne osebe, in tako imenovane "bilančne" samomore, ki pa SO redki in jih srečamo pri ljudeh, ki so neozdravljivo bolni, ali pa ob velikih političnih in ekonomskih krizah ali spremembah. Nekateri ločujejo "prave" od "demonstrativnih" poskusov samo- morov. Pri slednjih naj bi bila tendenca izsiljevanja okolja in apcliranja nanj posebno vidna: samopoškodbe so v teh primerih take (vsaj večinoma), da bodisi življenja ne ogrožajo resno ali pa so storjene v okoliščinah, ko oseba upravičeno pričakuje hitro in uspešno pomoč. Seveda pa je taka delitev samomorov kaj varlji- va in zato tudi neustrezna. Večkrat slišimo vprašanje, kako je mogoče odkriti, da nekdo naklepa samomor. Ni redko, da nas samomorilno vprašanje pri nekom povsem iznenadi in šele tedaj opazimo, v kakšni stiski je bil. Odgovor seveda ni lahek. Ker je samomorilno dejanje, kot je bilo rečeno, klic na pomoč, je tre- ba tožbe, ki so povezane z grožnja- mi ali mislimi na samomor, ved- no vzeti kot predhodni apel in to- rej zelo resno. Posebno velja to za ljudi, ki so že kdaj poskusili nare- diti samomor ali pa se nahajajo v globlji depresiji. Kot kažejo izkušnje, je nevarnost samomora ali ponovnega samomo- ra posebno velika takrat, ko potrtost in misel na samomor navi- dez izgineta, torej tik pred tem, ko se nam zdi opazovani spet normal- no razpoložen. Prav tako je več sa- momorov ob nedeljah, praznikih, poleti in zvečer. Osnovno pravilo je: čim večkrat je nekdo poskusil narediti samo- mor, čim bolj resni so bili ti posku- si, bolj se je uiiril v njem ta način razreševanja konfliktov. Zato bo segel po njem z veliko verjetnostjo tudi v prihodnje. Pri ljudeh, ki so se odločili nare- diti samomor, opazimo včasih nas- lednje tri znake: - Pričnejo se odmikati od okolice insevednobolj zapirajo vase. Zara- di tega so njihovi občutki osamlje- nosti, brezizhodnosti in nemoči samo še stopnjujejo. - Vse bolj se prepuščajo v mislih divji, a brezmočni agresiji do dru- gih oseb, kar vodi do bolečega obu- pa in številnih očitkov. - Pojavi se beg v fantazijski svet, ki je navadno mazohistično pobar- van. Pozornost zato ni obrnjena k realnosti, pač pa k "prijetnim" mis- lim o tem, kako bo okolica reagirala na njihovo smrt, kako jim bo žal in podobno. Ker nas kljub vsemu samomoril- no dejanje največkrat preseneti, skušajo strokovnjaki najti načine, kako bi zmanjšali njihovo število insmrtneizide. Kotzelouspešnase je izkazala "krizna telefonska šte- vilka" - pokliče jo lahko vsakdo, ki je obupan ali potreben pomoči (če je npr. že zaužil strup ali si prerezal žile,pa jevnjem nenadoma prevla- dala želja po življenju). Po podat- kih iz nekaterih večjih mest v svetu si poišče tolažbo, nasvet ali pomoč po enem samem takem telefonu let- no več kot deset tisoč ljudi. Zato tudi objavljamo nekaj številk v Slo- veniji, kjer smo naredili korak več in imamoza take ljudi "krizni od- delek" na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani na Zaloški ces- ti, kjer je zagotovljean takojšnja psihiatrična in psihoterapevtska pomoč. Telefon v duševni stiski: 061- 9781, 063-9781, 064-9781. Lahko pa pokličete še: Idrija (065) 71-741 (torek od 13. do 16. ure); Tolmin (065) 81-719 (sreda od 13. do 16. ure); Ajdovščina (065) 61-118 (po- nedeljek, četrtek in petek od 13. do 16. ure); Koper (066) 21-156 (vsak dan od 8. do 15. ure in četrtek od 8. do 18. ure); Izola(066)65-311 (od9. do 20. ure); Postojna (067) 24-445 (vsak delavnik od 14. do 18. ure); Cerknica (061) 791-017 (sreda od 15. do 17. ure); Trebnje (068) 44- 293 (ponedeljek od 7. do 8. ure in od 15. do 17. ure); Novo mesto (068) 23-304 (četrtek od 18. do 20. ure); Velenje(063) 853-369 (sreda od 18. do 20. ure); Maribor (062) 27-057 (torek in četrtek od 18. do 20. ure; Ptuj (062) 771-635 (ponedeljek in četrtek od 18. do 20 ure). mag. Bojan Sinko V SADNEM VRTU se zaradi obilice padavin in zato bujne rasti na mladih poganjkih še vedno poj- avljajo zelene listne uši. Do tega škodljivca moramo biti skrajno nepopustljivi, ker nam na mladih drevesih lahko mladike, ki so po- trebne za vzgojo drevesne krošnje, v rasti zavre za več kot leto in širijo se virusne rastlinske bolezni, ki jih ni mogoče več odpraviti. Mla- da, še nerodna drevesa in drevesa, s katerih smo plodove že obrali, če na njih opazimo pojav uši, nemu- doma poškropimo z enim od siste- mikov, kot smo jih uporabljali spomladi, na rodnih drevesih pa z napadenih mladik uši uničimo mehanično tako, da jih zmečkamo, poganjke pa, ki jih ne bomo potrebovali pri nadaljnji vzgoji, porežemo in poparimo ali sežgemo. Poleg poletne rezi sadnega drevja je pomembno opravilo upo- gibanje. Koliko in katere po- ganjke režemo, je odvisno od sad- ne vrste, sorte, bujnosti, prehran- jenosti in zdravstvenega stanja drevesa. Izrežemo le poganjke, ki so se v rasti napačno usmerili gle- de na vzgojno obliko krošnje, in navpične bohotivke, če so pregos- te, sicer pa poganjek raje raje upo- gibamo, da ohranimo čim več list- ne površine za boljšo vegetacijo in da bi se čim več mladik obrastlo s kratkimi rodnimi šibami ali da se lesni brsti preobrazijo v cvetne. Upogibanje je priporočljivo pri vseh sadnih vrstah, nujno pa je pri peškarjih. Poganjke, ki bodo služili za ogrodne veje bodoče krošnje, upognemo pod kotom 45, za dvo- do štiriletne rodne veje upogibamo poganjke vodoravno, vejice pa, ki naj bi služile le enolet- nemu izkoriščanju, pa upogibamo navpično ali v močnem loku navzdol. V OKRASNEM VRTU je v poletnem času mnogo opravil pri obdelavi in negi okrasnih rasdin. Pleveli so vsem okrasnim rastli- nam v škodo, gojitelju pa ob dober videz, zato jih skrbno in sproti uničujemo. V vremenskih razme- rah, kot so letošnje, je puljenje ple- velov s korenino vred boljše kot pa uničevanje ob okopavanju, ker se v tem primeru ponovno primejo prej, kot se presušijo. Okrasne rastline, kot je večina okenskih in balkonskih, ki jih razmnožujemo s potaknjenci, dokler bujno cvetijo, še niso do- volj godne in utrjene, da bi z njih lahko rezali poganjke za po- taknjence. Te lahko naredimo le iz tistih poganjkov, ki ne cveto in so zaradi tega že nekoliko čvrstejši in sposobni za razmnoževanje. Ker je med goj itelj i vrtnic nekaj ljubiteljev, ki bi si želeli vzgojiti to žlahtno cvetno trajnico kar doma, zanje nasvet, da je v juliju naj- primrnejši čas za to opravilo. Zanj ne potrebujemo drugega kot divjo podlago sipka, ki je v tem času v muževnem stanju in zato primer- na za cepljenje, očesa žlahtne sorte vrtnice, oster cepilni nož ter nekaj volje in znanja. Vrtnice naju- spešneje cepimo na način okulacj. je. V lub podlage naredimo prj. bližno 2 cm dolgo zarezo v oblikj velike črke T. Od cep iča od režemo oko, ga vložimo v zarazo podlage in povežemo. Nega paradižnika v ZELEN- JAVNEM VRTU na prostem jg po zahtevnosti podobna negi rast- lin, ki jih pridelujemo v rasdinja- kih. Rastline enako zahtevajo ugodna in dobro prehranjena tla ne prenašajo zapleveljensoii in so občudjive za rasdinske bolezni in škodljivce. Za paradižnik je značilno, da mu je za razliko od drugih plodovk potrebno po. svečati v fazi, ko cveti in ko se raz- vijajo plodovi, večjo skrb pri ob- delavi, negi in varstvu. Rastline paradižnika smo do konca junija okopavali, da je bij sproti uničen kaleči plevel. Do srede julija rastline še osipljemo, zaradi česar se bodo obrasle še ro- sne korenine in bodo rasdino po- magale bolje prehranjevati. Red- no odstranjujemo zalistnike in ga z mehko vrvico privezujemo na vsakih 30 cm ob oporo, ki je običajno iz 1,5 m visokega količa. Ko bo rastline dosegla višino količa, ji odščipncmo vrh, kajti cvetni nastavek, ki bi se oblikoval še višje po steblu, ne doraste več v uporabne plodove. Najpogostejši škodljivec para- dižnika je ščitasta uš ali bela mušica, ki sama po sebi ne bi na paradižniku naredila toliko škode, če ji ne bi sledile virusne bolezni, ki rastlino kak mesec pred zaključkom vegetacije pov- sem uničijo. Od rastlinskih gli- vičnih bolezni naredi na para- dižniku največ škode krompirjeva plesen. Ta ima na paradižniku enak razvoj kot na krompirju, zato pred njo rasdine zavarujemo ena- ko in z enakimi sredstvi, kot to velja za krompirišča, ravnamo pa se po navodilih prognostične službe za varstvo rasdin. Ker pa je v tem času, ko plodovi že doraščajo, škropljenje s kemičnimi pripravki iz dneva v dan bolj tvegano, strokovnjaki za naravno varstvo rastlin pripo- ročajo varstvo z naravnejšimi pri- pravki. Zalistnikov paradižnika pri pinciranju ne zavržemo, temveč jih namočimo v plastični posodi z vodo za dan ali dva, tej tekočini pa dodamo nekaj mleka. S tako pri- pravljenim pripravkom polivamo od zgoraj navzdol po vsej rastlini. Če so listi pri tleh že rumeni ali rjavi, jih pred polivanjem odstani- mo. Takšno zalivanje po dveh ted- nih ponovimo, četudi plodovi že dozorevajo. S tem bomo z.agotovo preprečili gnilobo plodov, plesen listov in tudi napad ščitaste uši, rastlina pa bo krepkejša in zdrava. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelu- jemo zradi lista, 9., 10. ter od 17. do 21. julija, zaradi plodov 11. in 12. ter od 16. do 22. julija, in zaradi koreni- ke 13., 14. in 22. julija. Miran Glušič, ing. agr. Nagradno turistično vprašanie julija in avgusta bo v ptuju in okolici ve- liko turističnih, gostinskih, kulturnih, zabavnih in drugih prireditev. glede na ponudbo bo lahko vsak izbral nekaj zase. poletni prireditveni živžav bo predvsem dobrodošla sprostitev za vse, ki bodo dopustovali doma, in za tu- riste. oživele so tudi številne poletne terase, kjer obiskovalci ob koncu tedna lahko zaplešejo, kopalci pa lahko uživa- jo tudi v nočnem kopanju v termah. pri- hodnjo soboto in nedeljo bodo znova praznovali na polenšaku: organizirali bodo tradicionalni praznikžetve ter raz- stavo kruha in pogač. obiskovalcev ptuja in okolice tudi v teh dneh ne manjka. podatki o obisku so raz- veseljivi. Ce bo šlo tako naprej, bo letošnja sezona ena najboljših po letu 1989. absolutni rekorderji doslej so v ptujskih termah. z odgovori v mbriki "nagradno turistično vprašanje" ne moremo biti najbolj zado- voljni. tudi na vprašanje o tem, s katerim delom muzejske razstave se ptujski mu- zej predstavlja v ameriki v okviru potu- joče razstave, nismo prejeli pravilnega odgovora, da gre namreč za razstavo "nakit - magična moč oblike". novo vprašanje bo zato lažje, primerno poletni vročini. ptuj in njegove turistično-kulturne zani- mivosti obišče vsako leto več obiskvoal- cev iz domovine in tujine. obisk muzej- skih zbirk, razstav in prireditev se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 1994 povečal za 70 odstotkov. vprašujemo, koliko obi- skovalcev si je zbirke, razstave in priredit- ve ptujskega muzeja ogledalo od prvega januarja do 30. junija letošnjega leta. po- nujamo tri možne odgovore: več kot 25 tisoč, več kot 35 tisoč ali več kot 45 tisoi! obiskovalcev. nagrada za pravilen odgo- vor so muzejske publikacije in dmžinska vstopnica za brezplačen ogled muzejskh zbirk. odgovore pričakujemo v ured- ništvu tednika, raičeva ulica 6, do 21 julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko obiskovalcev si je v prvem polletju letos ogledalo muzejske zbirke, razstave in prireditve: a) več kot 25 tisoč obiskovalcev, b) več kot 35 tisoč obiskovalcev, c) več kot 45 tisoč obiskovalcev. Naslov:.............................................................................. if^DNIK - 13. JULU 1995 OD TOD IN TAM-11 TINJE / CERKEV SVETEGA URHA fmre^cct na cerkvi zaščiteni in že skoraj propadli jrkvi sv. Urha nad Zg. Tinjem ' Pohorju (zgrajeni pred letom '',^9), ki v tem mesecu doživlja ojo prvo prenovo, so delavci 'jouli četrtek, 6. julija, zataknili |,fašeno smrečico vrh novega jjtrešja - znak, da je ostrešje go- ijvo in Popravljeno za krovce. To ^hkrati še ne pomeni, da so dela ^1(0 rekoč že pri kraju. Prej na- -fotno, s tem je, bi lahko rekli, '^obra opravljena šele prva tret- jiia vsega potrebnega, saj popra- jlo fasade, njeno ponovno ome- ijyanje in barvanje, popravilo (i);en in vseh treh vrat ter prenova jotranjosti še sledijo! Vendar je |,5Stavitev smrečice kljub vsemu jjogodek, ki je pred cerkev priva- jjlkar lepo število domačinov, jjed njimi tudi tinjskega župnika jj^idolfa Gašpariča. Strokovni delavec za kulturo pri ZKO Slov. Bistrica Stane Gra- dišnik se je ob tej priložnosti zahva- lil vsem, ki so kakor koli pripomo- gli k obnovi, in jih hkrati razveselil z novico, da je prav te dni mi- nistrstvo za kulturo odmerilo 5 mi- lijonov tolarjev za dokončanje zu- nanjih del. Zavod za varstvo kul- turne in naravne dediščine pa mili- jon za prenovo notranjščine. •>IC OBČIN4 DORNAVA - POLENSAK / KMALU V NOVIH PROSTORIH pronMmi Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so svetniki sprejeli letošnji proračun, ki znaša 79 milijonov tolarjev. Svet- niki so imeli nanj nekaj pripomb in ugotovili, da ne bo zadostoval vsem tistim željam in potrebam, ki so v novi občini. Župan mag. Tone Velikonja je poslance seznanil s predlogom, da bi zraven dornavske bila ustanovi- teljica osnovne šole tudi mestna občina Ptuj, saj tretjina otrok dorn- avske šole prihaja iz te občine. Tako bi bile večje možnosti za nuj- no sanacijo šole. Dornavski poslanci niso potrdili predloga, da iz proračuna namenijo za vzdrževanje štirih cestno-želez- niških prehodov, ki so v njihovi občini, 270 tisoč tolarjev. Menijo namreč, da bi večji delež za vzdrževanje morale nameniti Slo- venske železnice, ki so izvajalec del. Sedež občine Dornava bodo kmalu preselili iz zgradbe za- družnega doma v adaptirani del stare onovne šole. Poslanci so podali več pobud in vprašanj. Kar nekaj predlogov je bilo o novem samoprispevku, saj bi tako dobili denar za gradnjo komu- nalne infrastrukture na območju Polenšaka. Svetnik Ivan Meško je vprašal, kako bo občina v pri- hodnje financirala politične stran- ke, in župan je povedal, da bodo enako financirali vse politične stranke, ki bodo imele sedež v občini Dornava. Svetnik Mirko Ci- gula pa je opozoril na slabo stanje parkirnega prostora pred Merca- torjevo trgovino. Za novega občinskega tajnika so izvolili svetnika Jožeta Munda in bo tako do jeseni dornavski svet de- loval le z devetimi svetniki; takrat bodo izvolili nadomestnega. Mun- da bo svoje delo opravljal poklicno in bo najmanj en dan v tednu ura- doval tudi na Polenšaku. Strinjali so se tudi, da bo občina pokroviteljica 32. praznika žetve z rastavo kruha in pogač na Po- lenšaku, saj je to osrednja priredi- tev nove občine. •»MS ^ TEDNIKOVAANKETA/TEDNIKOVA ANKETA leve: Štefka Anžel, Franc CetI, Neva Lešnik, SašoŽivkovIč in Robert Krajnc. Foto: Kosi Štefka Anžel, Vitomarci, go- ^'''^dinja: "Dopustovala bom ni denarja. Za dan ali dva '^^ odšla na kopanje v ptujske ter- ^^in moravske toplice." f^ranc Cetl, Ptuj, upokojenec: , društva invalidov bom po ^'^aj ugodnih pogojih letoval v Ninskem domu v Izoli. Kot J^ko preberemo iz časopisov in ^'^•mo po radiu, je dopustovanje v ^^^eniji zelo drago in se tudi tujci '^Odločajo za letovanje pri nas." ^eva Lešnik, Kungota pri Ptu- ju, turistični tehnik: "Prvi del do- pusta bom preživela v Riminiju v Italiji, ker je tam veliko možnosti za zabavo, pa tudi cene so ugodne. Avgusta pa bom nekaj lepih dni preživela ob slovenski obali." Sašo Živkovič, Ptuj, natakar: "Še ne vem. Če bi imel možnost, bi dopustoval na Rtu dobre nade. Ker pa to ni mogoče, se bom po vsej ver- jetnosti odločil za Istro." Robert Krajnc, Ptuj, ključavničar: "Z družino bomo septembra odšli na dopust v Simo- nov zaliv ali v Portorož. Zadnja leta' letujemo v glavnem na slovenski - obali, prej, ko je bil mir, smo hodili ^ tudi na jug." Tekst: MG MESTNA OBČINA PTUJ Številka: 065-1/95 Datum: 10/7-1995 Na podlagi 1. odstavka 35. člena Poslovnika Mestnega sve- ta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev 11/95) sklicujem 8. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki bo v petek, dne 21. julija 1995, ob 11. uri vsejni sobi na Magistratu na Ptuju, Mestni trg 1/1, soba8. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. potrditev zapisnika 7. seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj 2. predlog odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Mestne občine Ptuj (hitri postopek) 3. osnutek odloka o ustanovitvi mestnih in primestnih četrti v Mestni občinei Ptuj 4. program priprave spremembe in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 do 2000 na območju Mestne občine Ptuj, do- ^ polnjen v letu 1994 ^ 5. osnutek odloka o dejavnostih in pogojih za opravljanje go- spodarskih javnih služb s koncesijo 6. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada Stavbnih zemljišč (hitri postopek) 7. predlog sklepa o imenovanju Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj 8. predlog sklepa o spremebah in dopolnitvah sklepa o us- tanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju Komisije SO Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti 9. predlog sklepa o podelitvi koncesije Nedi TOPLEK za opravljanje zasebne lekarniške dejavnosti 10. predlog sklepa o imenovanju članov sveta za varstvo pravic najemnikov 11. predlog sklepa o določitvi uradnega glasila Mestne občine Ptuj 12. predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustav- nosti Zakona o prevzemu državnih funkcij 13. način financiranja političnih strank v Mestni občine Ptuj 14. volitve in imenovanja 15. pobude in vprašanja Podpredsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj: Miroslav Korošec POLENSAK / 7. MEDNARODNI EKOLOŠKI TABOR DRAVA '95 S predstavitvijo petih razi- skav 31 mladih raziskovalcev iz Slovenije, Italije, Španije in Avstrije je sklenil delo sedmi ekološki raziskovalni tabor Drava '95, ki je potekal od 1. do 10. julija v organizaciji Zelenih Ptuja v osnovni šoli na Po- lenšaku. Ob zaključku tabora so poleg omenjene predstavitve pripravili tudi razstavo svojih raziskav. Vodja tabora Matjaž Gerl je posebej pohvalil zavzetost mla- dih udeležencev, ki so v desetih dneh opazovali ptice, ugotavljali populacijo sov na Dravskem in Ptujskem polju, kamenine in fo- sile, botaniko ter odnos ljudi do okolja. O letošnjem taboru je po- vedal: "Ker smo imeli na razpola- go le 10 dni, je delo potekalo zelo intenzivno, saj so skupine delale od zgodnjega jutra do poznega večera. Kar se tiče vsebine, do bistvenih sprememb ni prišlo, saj se je nadaljevalo delo prejšnjih taborov. In dobro bi bilo sedaj analizirati vse dosedanje ugoto- vitve. Med 31 udeleženci jih je bilo največ iz Slovenije, poleg njih pa tudi Španci, Italijani in Avstrijci. Kljub jezikovnim oviram so delo opravljali poglobljeno in stro- kovno. K uspehu je nedvomno prispevala tudi izjemna lokacija: blizu so bile vse potrebne točke, ki smo jih potrebovali za svoje delo, pa tudi domačini so nas odlično sprejeli, tako da se bomo zagotovo z veseljem vrnili." Tudi Stanko Zunec, predsed- nik raziskovalnega društva Zla- tovranka in eden od pobudnikov tabora, je bil z vsebino in pote- kom letošnjega tabora zadovol- jen: "Tabor ne le da si je že prido- bil ime v slovenskem prostoru, nanj se prijavljajo le najboljši in žal smo jih kar 15 zaradi omeje- nega števila morali odkloniti. Vsebina je izredno pestra, rezul- tati pa presenetljivi. Zaključili smo že raziskavo bele štorklje, v glavnem tudi zlatovranke kot ene najbolj ogroženih ptic in slo- venskemu prostoru že lahko po- nudimo svetovno primerljivo re- zultate. Obdelali in pripravili smo programe za sanacijo parkov pri gradovih Bori in Dornava." Skupino, ki je v sociološki an- keti obravnavala odnose ljudi do okolja, je vodila Karmen Špilek - Stumberger. O ugotovitvah je povedala: "Zanimala nas je predvsem onesnaženost voda, problematika odlaganja odpad- kov kmetijstva in melioracij ter jedrskih odpadkov. Prišli smo do zanimivih rezultatov. Na območju krajevnih skupnosti Markovci, Gorišnica, Cirkulane in Zavrč smo opravili 164 anket in ugotovili, da ljudi v okolju naj- bolj moti odlaganje odpadkov v gozdu, zatem onesnaženje voda, komunalna neurejenost in po- dobno. Na vseh teh področjih je potrebno ekološko osveščanje ljudi, tudi v širšem kontekstu, kajti zemlja se preveč in prehitro zastruplja, znani pa so trendi po Mladi so predstavili ugotovitve svojih raziskav. biopridelovanju hrane. Pozitiv- na ugotovitev je med drugim ta, da so ljudje zelo kritični do odla- ganja jedrskih odpadkov. Skupino, ki je raziskovala pti- ce, je tudi letos vodil Borut Stumberger: "Območje, na kate- rem smo opravljali ornitološke raziskave, je s pticami izredno bogato in je pravzaprav odsev neke regionalne kulture, ki se izraža v bogati kulturni krajini; to pa je osnova za obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst - med drugim tudi ptic. Naša sku- pina se je prav zaradi tega prvenstveno usmerjala v kultur- no krajino, saj je ta del narave po- navadi najbolj prezrt. Ponavadi Raziskovalce so vodili (od leve): Matjaž Gerl, vodja tabora, Karmen Špilek - Stumberger, vodja skupine za sociološko ra- ziskavo, Borut Stumberger, mentor ornitologov, in VIII Pod- goršek, mentor skupine za raziskavo fosilov In kamnin. naravo gledamo v prvobitnosti, ne pa v sožitju, mi pa smo po- skušali to sožitje razumketi, ga raziskati. Svoje delo smo usmeri- li na preučevanje senožetnih sa- dovnjakov in njihove rabe ter v raziskovanje travnikov. Izguba enega ali drugega dela te kultur- ne krajine je seveda nenado- mestljiva. Po najnovejšem nacionalnem rdečem seznamu ogroženih vrst ptic je že kar 50 odstotkov slo- venskih gnezdivk ogroženih do takšne mere, da jim lahko v bodočnosti grozi izumrtje. To, kar nas obdaja na Polenšaku, je na videz še relativno nedotaknje- no, toda v bodoče se je bati, da se bo pokrajina spremenila do te mere, da lahko že v bližnji bodočnosti pričakujemo, da bodo nekatere ptice pričele izgin- jati." Raziskovalno skupino za fosile in minerale je vodil Vili Pod- goršek: "V bistvu smo nadaljeva- li delo iz preteklih let, ko smo geološko raziskovali vzhodni del Haloz. Temeljni cilj je bil tokrat ugotoviti geološko zgradbo na znani Haloški planinski poti. Vso pot smo si temeljito ogledali, vzeli več vzorcev ter Vzhodne in Zahodne Haloze tudi širše obde- lali. Na ekskurziji na obrobje Po- horja smo naredili primerjavo s tamkajšnjimi kamninami, v bi- striškem gradu pa smo si ogledali še razstavo. Nekaj letošnjih in lanskih najdb, skupaj 61 primerkov, smo ob koncu tabora v prostorih šole razvrstili po nastanku in seveda razstavili. V Halozah smo na novo odkrili nekaj ostankov morskih organizmov - ježkov in školjk ter organske ostanke rast- lin, predvsem v peščenjakih in manj v laporjih. Posebnost je najdba lehnjaka v potoku pod Sv. Avguštinom, kjer smo našli zasi- gane polžje hišice, rastlinice in liste. Razstavljeno zbirko smo v zahvalo podarili polenški šoli, ki nas je gostila." •o M. Ozmec OD TOD IN TAM / OD TOD IN TAM ORMOŽ^Voiitvev svete KS Volitve v svete krajevnih skupnosti bodo zadnjo nedeljo v novembru, so med drugim skle- nili ormoški svetniki na zadnji seji. Število članov krajevnih sve- tov je odvisno od števila prebi- valcev v posameznih krajevnih skupnostih. Kogovski svet bo štel sedem članov, pri Miklavžu in v Podgorcih devet, po enajst v Veliki Nedelji, Središču ob Dra- vi, pri Sv. Tomažu in v Ivanjkov- cih ter trinajst v Ormožu. Man- datna doba izvoljenih članov krajevnih svetov bo trajala do zaključka mandata članov občin- skega sveta Ormož. VT PODLEHNIK« Srečanje starejših v nedeljo, 25. junija, so župnij- ska KARITAS, pastoralni svet in krajevna skupnost Podlehnik pripravili srečanje najstarejših krajanov Podlehnika, ki so se ga udeležili skoraj vsi, le najtežje bolni so ostali doma - te so patri obiskali na domu. Srečanje se je pričelo s sveto mašo pri Novi Cerkvi, nadaljeva- lo pa s pogostitvijo v dvorani KS. Najstarejša udeleženca sta bila Trezika Lončarič z Gorce, rojena 1906, in Franc Feguš iz Podleh- nika, rojen 1911. Oba sta še dokaj čila in zdrava. Vsi, ki jih prav do- bro poznamo, vemo, da sta viso- ko starost dočakala ob težkem kmečkem delu in mnogih živl- jenjskih preizkušnjah. Po prisrčnih čestitkah in skromnem darilu so samo za njiju zaigrali fantje iz Podlehnika in ob veselih zvokih velčka sta zaplesala. Prijetno počutje je zbranim zaželel tudi župan Franc Kirbiš. Vsem duhovnikom in organiza- torjem pa se je v imenu zbranih za prijetno srečanje zahvalil Franc Kozel iz Zakla. Stanko Vaupotič, predsednik Karitas Sv. Trojice v Halozah MOŠKANJCI«90 let gasilstva Gasilstvo ima na Štajerskem bogato tradicijo, saj se visoke obletnice gasilskih društev kar vrstijo. To nedeljo, 16. julija, bo veliko gasilsko slavje v Moškanjcih, kjer bodo ob prisot- nosti številnih gostov proslavili 90-letnico tamkajšnjega prosto- voljnega gasilskega društva. Slo- vesnost bodo pričeli ob 15. uri pred gasilskim domom s spreje- mom gostov, ob 15.30 bo velika gasilska parada, sledil bo slav- nostni govor s kroniko društva in priložnostnim kulturnim pro- gramom. Po podelitvi jubilejnih odlikovanj in priznanj bodo opravili še krst in svečano preda- jo novega gasilskega vozila. ■OM 14-TRŽNI KAŽIPOT i3.juLm995- tednik, if^DNIK >i3,jum 1995 ŠPORT -15 JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO - JUDO -JUDO - JUDO jlj^pijske igre mladih so najelitnejše tekmovanje in se ga udeležijo le najboljši mladi športniki iz vseh evropskih držav. <0 udeležbo na tem najpomembnejšem tekmovanju za mlajše mladince se športniki dolga leta dokazujejo tako na domačih, l^^f tujih mednarodnih tekmovanjih. Olimpi^ds mladih poteka vsa- jve leti. Nazadnje je bila v Vol- ^^swardu na Nizozemskem, le- ^5 pa smetano mladih športni- ' y gosti angleško mesto Bath. th bo tako od 10. do 15. julija ,|yel v duhu olimpizma, prija- teljstva in mira, kjer se bo več kot 00 najboljših športnikov po- merilo v atletiki, gimnastiki, [ošarki, kolesarstvu, odbojki, te- jisu, plavanju in judu, kar govori razžirjenosti in kvaliteti tega športa. I 5ath bo tako za Evropo kot slo- .jnski šport novi mejnik, za ptuj- šport pa pomeni mnogo več, jjti med 24 najboljšimi slovenski- ji športniki, ki so odpotovali v ,\ngiiio' )s tudi član Judo kluba prava Ptuj Dejan Vogrinec kot ;jini športnik iz Ptuja in kot izbra- jecmed peščico najboljših judois- •ov Slovenije. Vozovnico za olim- pijske igre si je Dejan priboril s ■rdim delom in močno voljo, doka- ;ati pa se je moral na domačih in ;uiih tekmovanjih, kjer je venomer posegal poodličjih. Olimpiada mladih pa tudi za De- jana ne bo majhen zalogaj. Nasto- pili bodo najboljši judoisti iz kar j2evropskih držav, kar pomeni, da bo za vsakogar pot do vidnih uvr- stitev in odličij izjemno naporna. V judu je v evropskem in svetov- nem merilu izjemna konkurenca Dejan Vogrinec s trenerjem Filipom Leščakom in sodi med najštevilčneje zasto- panje športne federacije na svetu. Dejan Vogrinec trenira v judu klu- bu Drava že polnih 8 let. Njegov prvi trener je bil prof. Emin Žni- daršič, nato je treniral pod vodst- vom prof. Vlada Cuša in Ivana Emeršiča. Sedaj pa že nekaj časa trenira pod strokovnim vodstvom Filipa Leščaka, trenerja I. razre- da. Po njegovih besedah je glede na Dejanovo pripravljenost in požrtvovalnost moč pričakovati dobro uvmitfiv^...____________....., Dejan je pred odhodom v Angli- jo dejal, da mu to tekmovanje vse- kakor veliko pomeni, saj je v pri- prave vložil ogromno truda in časa, tako da optimistično gleda na nas- top. Želja pa je uvrstitev med pet najboljših. Poudaril je tudi, da je dobršen del njegovih uspehov plod dela in truda trenerja Filipa Leščaka ter seveda staršev, ki ga venomer vzpodbujajo in mu poma- gajo, kolikor je v njihovih močeh. Pri zaključnih pripravah so mu bili v veliko pomoč drugi tekmovalci v klubu v vlogi sparing partnerjev. Vlado Cuš, predsednik judo klu- ba Drava Ptuj, je ob tem dejal: "K rezultatom naših tekmovalcev so zraven trenerjev ogromno prispe- vali člani in funkcionarji kluba ter številni sponzorji. S skupnimi močmi nam je po 35 letih delovan- ja našega kluba uspelo realizirati projekt judo centra v okviru nadzi- dave in dozidave športne dvorane Mladika. S tem se ptujskemu judu odpirajo nove perspektive." V judo klubu Drava Ptuj deluje veliko entuziastov, ko so v minulih letih vložili ogromno časa, znanja in energije. Rezultat tega je tudi nastop Dejana Vogrinca na olim- pijsih igrah mladih, Sebastijana Kolednika, kandidata za mladin- sko evropsko prvenstva, odlični nastopi Nikole Senečiča na držav- nih in mednarodnih tekmovanjih in velik napredek Tomaža Mar- holda, državnega vice prvaka. Simon Starček ŠPORTNE NOVICE plavanje • Na tradicionalnem 26. Lučki- nem memorialu, kjer se je pred le- tom dni PK TOPLICE Ptuj po 11 letih znova pojavil na tekmovanju, je 21 ptujskih tekmovalcev potrdi- lo pričakovanja, da bodo vsakod- nevni treningi, ki so jih začeli ko- nec junija, vzrok za skokovit na- predek rezultatov. Dobro so plava- li Berni Pihler, ki je s časom 1:20,81 na 100 m prosto za 9 se- kund izboljšal osebni rekord, star mesec in pol, Miha Šori, ki je s časom 1:49,43 na 100 m prsno med 10-letnimi vrstniki zasedel zelo dobro 4. mesto in s tem rezultatom premagal ludi nekaj starejših pla- valcev, ter Tina Turk, ki jes časom 1:39,55 na 100 m prsno izboljšala osebni rekord za 5 sekund. S tem rezultatom je presegla normo za državno prvenstvo za 3,54 sekun- de. Skupaj s trenerjem Borutom Petrovičem se sedaj pripravljata na državno prvnestvo v Mariboru, ki bo 22 t.m. Za napredek pa imata zasluge tudi Nova Ljubljanska banka, d.d., podružnica Ptuj in Okrepčevalnica GASTRO, ki sta finančno podprli minulo me- dobčinsko prvenstvo osnovnih šol in razvoj plavanja. (F.R-) dp v padalstvu • Na letošnjem padalskem držav- nem prvenstvu, ki so ga organizi- rali Leščani od 29. junija do 1. juli- ja, je najbolj presenetila sestava mladih udeležencev. Med 11 mla- dinci je nastopilo namreč kar se- dem Ptujčanov, preostali štirje pa so bili Leščani. Stanje je po svoje zaskrbljujoče, saj kaže na to, da v Sloveniji razen v dveh klubih pa- dalstvo usiha, razveseljivo pa za ptujski aeroklub, ki je kljub vsem težavam uspel padalstvo obdržati in celo razvijati. Pri članih je ekipno zmagala prva ekipa ALG Lesce Bled pred drugo njihovo ekipo, Ptujčani pa so bili med petimi ekipami tretji. Posamezno je zmagal Bogdan Jug, ALG, pred Ireno Avbelj,prav tako članico ALG. Nasploh so leski pa- dalci /ascdli do devetega vsa mes- ta, deseti do šestnajsti pa so bili Ptujčani Igor Glažar, Mirko Vršič, Matej Kostanjevec, Aleš Debel jak, Aleksander Čuš in Aleš Zamuda. Med mladinci je zmagal Domen Vodišek iz Lesc, nato pa so se uvr- stili Ptujčani Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš, Aleš Zamuda, Milan Jurič, Gorazd Vindiš, Peter BaltainToniGregorič. (MZ) mali nogomet • memorial srečka voduška v žetaiah Športno društvo Zetale prireja turnir v malem nogometu za me- morial Srečka Voduška. Ta bo v nedeljo, 16. julija, ob 8.30 na igrišču v Žetaiah. Ekipe se lahko prijavijo pisno Športnemu društvu Žetale ali po telefonu 769- 103, prijaviti pa se bo mogoče Še pred začetkom turnirja. Prijavni- na za ekipo, ki jo sestavljajo štirje igralci in vratar, je 6 tisoč tolarjev. Za najboljše ekipe so pripravljene bogate nagrade ter praktična na- grada za četrto mesto. Če bo vreme slabo, bo turnir naslednjo lepo ne- deljo. GB) lovrenc • mali nogomet ŠD Mladinec Lovrenc na Drav- skem polju priredi nočni turnir v malem nogometu, ki bo v petek, 14. julija, ob 19. uri. Če bo dež, bo turnir v soboto, 15. julija. Zaprvo- uvrščene ekipe so pripravili poka- le in lepe denarne nagrade, (D.K.) TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS -TENIS - TENIS -TENIS TENIS TOUR LUKA'95 v teniškem centru Luka v Žabjaku je bilo živahno tudi prejšnjo soboto. Rekreativci so nadaljevali tekmovanje v posa- meznih serijah. V kategoriji moški posamezno nad 35 let je slavil V. Bračko, ki je premagal D. Gramca z rezultatom 6:0,6:2. \ V soboto bodo moči merile moške in mešane dvojice. I MG R. GALUN IN A. BRUMEN ZMAGALA V AVSTRIJI Pet igralcev Teniškega kluba Ptuj se je udeležilo odprtega prvenstva do 12 let v Brucku na Muri. Prav vsi so prikazali svoje najboljše igre. Pri dečkih je tretji turnir osvo- jil Rok Galun. Kristjan Krajnc je osvojil 3. in 4. mesto, Sašo Ba- bosek pa se je uvrstil med 16 naj- boljših. Pri deklicah sta se v pol- finalu znova srečali Tjaša Kovač in Ajda Brumen; Ajda je zm^aga- la 3/6,5/7. Tudi v finalu je zmaga- la s 6/2, 6/4. Tako so se mladi igralci TK Ptuj iz Avstrije vrnili s štirimi pokali, kar jim do sedaj na enem samem turnirju še ni uspelo. A. MOŽE IN N. JANŽEKO- VIČ ZMAGALA NA OP PTUJ Odprtega prvenstva Ptuja do 16 let se je udeležilo okrog 100 igralcev in igralk iz vse Slovenije. Pri fantih je bil turnir v Ptuju najbolje zaseden v tej sezoni. Zas- luženo je zmagal Andrej Može (Portorož), ki je v finalu prema- gal Blaža Jurjeca (Olimpija- LJ). Pri dekletih je zmagala Nina Janžekovič (Benč - LJ) pred MarjoŽnidar (Triglav - Kranj). Med igralci TK Ptuj, ki so nstopili v glavnem turnirju, je bila najboljša Alja Pak, ki se je uvrstila med 16 najboljših, čeprav je nastopila bolna. Tudi Žiga Žigman je bil blizu podob- nemu uspehu, saj je v odločilnem setu izgubil šele v podaljšani igri proti Timu Umbergerju (Hit - LJ). TK JADRALNO LETENJE dnevne mecfalie v nedeljo je bilo v Slovenj Gradcu po dveh tednih končano četrto prvenstvo v jadralnem le- tenju. Slovenski piloti so tekmo- vali z nekaj gosti iz tujine v stand- ardnem in odprtem razredu. Od 17 dni, kolikor so jih tekmovalci preživeli na prizorišču tekmo- vanja, je organizator izpeljal le 5 tekmovalnih dni. V tako majhnem številu dni je vsaka na- paka za končni rezultat še bolj odločilna, kar se je poznalo tudi pri uvrstitvah ptujskih tekmoval- cev. V standardnem razredu je po- novno zmagal Leščan Ivo Šimenc (3036 točk), dolgoletni odličen pi- lot in reprezentant. Srebrno me- daljo jeosvojil Celjan Teodor Mir- nik (2838 točk), bron pa prav tako Celjan Uroš Kočevar(2718 točk). Ptujčani so se uvrstili na 18. mesto Tomaž Bezjak, na 20. Zoran Ma- lovič in na 21. Iztok Žagar. V odprtem razredu je zmagal Boštjan Pristavec (3552 točk) iz Alpskega letalskega centra pred klubskim kolegom Mihom Tha- lerjem (2992 točk) in Celjanom Francem Peperkom (2973 točk). Ptujčan Igor Kolarič je bil v skup- ni razvrstitvi četrti (2723 točk), v dnevnih uvrstitvah pa je osvojil eno srebrno in dve bronasti medal- ji- MZ PTUJ / MEDNARODNI ATLETSKI MITING Defaiilkil^iolišardncivnlrel^ Aletski klub Ptuj jev soboto po- poldan na mestnem stadionu Drave izvedel mednarodni atlet- ski miting, na katerem je nastopi- Io60 atletinj in atletov iz Hrvaške in Slovenije. Po pričakovanjih je Mla najkakovostnejša disciplina suvanje krogle z nastopom hrvaških in slovenskih reprezen- tantov. Domačin Dejan Doki je 'mel močno konkurenco, ki jo je popolnoma izrabil, saj je v tretji Seriji kroglo sunil na zavidanja Vrednih 17 metrov in 35 centime- trov. S tem je svoj dosedanji tiržavni rekord izboljšal kar za 24 (centimetrov! Dejan si za dose- (ianjo pot in trenutne rezultate, ia katerih se zagotovo ne bo usta- lil, zasluži vse čestitke, prav tako 'fener Milan Cimerman, obres- tuje pa se tudi sodelovanje s ''rvaškimi metalci, predvsem 'fenerjem Ivančičem. V drugih (disciplinah je bila zasedba z izje- "10 domačih tekmovalcev precej skromna, saj steza iz leša odbija ''oljše zaradi možnosti poškodb, 'dobrih rezultatov pa se na takšni Podlagi že dolgo ne dosega več. Najboljši: MOŠKI - 100 me- 'fov: Matjaž Sande (Slovenska Bi- strica) 12,34 sek; 400 metrov: 1. ^roš Esih (Ptuj) 52,24 s, 2. Andrej Petrovič (Ptuj) 53,08 s; 1000 me- 'fov; Milenko Potočnik (Ptuj) ^■33,50; 2000 metrov: 1. Robert ^rojzdek (Sevnica) 5:40,78, 2. An- [on Holdinar (Lenart) 5:44,00, 3. d^žc Svržnjak (Maraton) 5:44,66, Marjan Krempl (Slovenska Bi- strica) 5:50,68 (slovenski veteran- ^'^i rekord!), 5. Ivan Golob (Mara- Novi (in stari) slovenski rekorder Dejan Doki s trenerjem Cimermanom, sve- tovalcem Ivančičem in merilcem Prstecem ob novi rekordni znamki. ton) 6:04,10 itd.; krogla: 1. Miho- vil Rendulič (Mladost Zagreb) 17,43 m, 2. Dejan Doki (Ptuj) 17,35 m (DR), 3. Stevimir Hercegovac (Mladost) 16,51 m, 4. Miro Vodov- nik (Slovenska Bistrica) 15,73 m, itd.; daljava: Gašper Valant (ŽAK Ljubljana) 639 cm; ŽENSKE -100 metrov: Maja Mlakar (Ptuj) 13,59 sek; 400 metrov: Barbara Gačnik (Ptuj) 63,11 s; 800 metrov: Maja Žižek (Ptuj) 2:19,02; krogla: Ma- teja Dražnik (Pomurje) 12,44 m; višina: Daniela Žalik (Pomurje) 155 cm; 1000 metrov pionirji: Ro- bin Papež (Sevnica) 3:07,11; 300 metrov pionirke: Jolanda Ambrož (Šentjur) 43,82 s. Tekst in foto: l.k. strelstvo • sašo porok naiboljši Na strelišču v Ljubljani so opravili drugo pregledno tekmovanje z ma- lokalibrskim orožjem, ki je štelo tudi kot regijsko prvenstvo ljubljanskega območja. Ptujski strelci so se odlično odrezali. Mladinec Sašo Porok je z MK pištolo proste izbire bil najboljši s 491 krogi, Pavel Fabrici pa tretji. V isti disciplini je član Alojz Trstenjak 7.a- sedel četrto mesto. Z .MK standardno pištolo je bil Mi- lan Stražišar s 53 krogi drugi, z MK športno pištolo pa s 551 krogilretji. Od petka, 14., do nedelje, 16. julija, v Ljubljani prirejajo državno prvenst- vo z malokalibrsko pištolo. Ptuj nas- topa s tremi članskimi in eno mladin- sko ekipo. Pričakujemo solidno uvr- stitev. S.L flMimiodnfiMesaisto Kolesarski klub Perutnina Ptuj organizira v soboto, 15., in nedel- jo, 16. julija, veliko mednarodno kolesarsko prireditev Grand prix Perutnina Ptuj in II. grand prix Puch Ptuj. V soboto bo kriterij slovenskih mest po ulicah Ptuja s startom ob 17. uri pred poslovno stavbo Perut- nine na Potrčevi cesti. Dirka bo potekala po Potrčevi, Volkmerjevi, Maistrovi in Slomškovi ulici. Pro- met bodo urejali označeni obvozi na cestiščih. V nedeljo ob 14. uri bo dirka za pokal Slovenijein zlato kolo. Člani in starejši mladinci bodo prevozili progo Ptuj - Lenart - Murska Sobo- ta - Ljutomer - Kog - Ormož - Go- mila (Juršinci) - Vitomarci - Trnovska vas - Ptuj. Mlajši mla- dinci pa bodo v tem času vozili krožno vožnjo na progi Ptuj - Žab- jak - Kicar - Nova vas - Ul. Jožefe Lacko - Ljudski vrt - Potrčeva - Ci- ril-Metodov drevored (6 krogov). Ta kolesarska prieditev v Ptuju bo vredna ogleda, saj bodo nastopi- le najboljše kolesarske ekipe Slove- nije s profesionalcem Valterjem Bončo. Nastopile bodo tudi ekipe ZDA, Nove Zelandije, Madžarske, Češke, Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške. •oL HAJDOSE / KARTING V nedelK) mednarodne diricevllaidošah v nedeljo, 16.julija, bodo ob 15. uri na kartodromu v Haj- došah mednarodne dirke v kar- tingu formul A in C, ki jih orga- nizira avto-moto društvo Ptuj. Nastopilo bo okrog 80 tekmo- valcev iz osmih držav, med nji- mi vsi najboljši slovenski vozni- ki kartinga, tudi trenutno naja- traktivnejša voznica Nina Je- rančič, ki nastopa v kategoriji do 100 ccm (formula A). V kate- goriji formula A 100 juniorji bo nastopil tudi Ptujčan Zvonko Dominko, eden glavnih favori- tov za osvojitev prvega mesta. Zaradi velikega števila nasto- pajočih bodo ob 12. uri v formuli A na sporedu kvalifikacijske vožnje. Do torka je bilo v katego- riji formula A juniorji prijavlje- nih 17, v članski formuli A 27 in v članski formuli C (do 125 ccm) 18 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slo- venije, pričakovali pa so še prija- ve iz Italije, Madžarske in Nemčije. Predfinalne vožnje bodo začeli ob 15.15, finalne pa ob 16.30. V spremljajočem programu se bodo z novimi modeli predstavi- le nekatere avtohiše, gledalci pa bodo videli tudi formulo ford in atraktivno skupino motoristov iz Ptuja. l.k. Dirke v Hajdošah so vedno atraktivne 16-ZA RAZVEDRILO 13. JULU 1995-1 tednih fi$DNIK 13. JULIJ 1995 ZA KRATEK ČAS-19 •^Mladi dopisniki. FOTOGRAFIJA JE SPREGOVORILA Ta zgodbica nc bo takšna kot vse druge, pa ne le zato, ker se ne začenja kot pravljica Pred davnimi časi, ampak zato ker je to resnično zgodba iz vsakdanjega življenja. Saj veste, ponavadi si nekdo zgod- boizmisli,potem papišeonastopa- jočih. Tokrat bo pa malo drugače, saj bom sprgovorila jciz - fotografi- ja. Pripovedovala vam bom o svo- jem življenju in videli boste, da mi ni bilopostlanozrožicami. Nastalasem v nekem temnem pros- toru. Potem koso me kar nekajkrat okopali v tekočini, se je na mojem trebuščku pojavila deklica-oveko- večen spomin pomembnega tre- nutka v njenem življenju. Od ko- panja sem se vsa tresla, saj je bilo hladno. Fotografinja meje položila v ovojnico, kjer sem se segrela in opazovala svoje sestrice, kako so enaza drugo pristajale v ovojnicah, ki so nam služile kot začasen dom. Nanje so napisali naslove, nalepili znamke in nas oddali nekemu go- spodu v modrem. Ljudje mu pravi- jo poštar. Z njim smo potovale na- prej, dokler se nismo znašle v veliki sobi, v kateri je bilo veliko pre- dalčkov. Tu sem se poslovila od se- stric in pristala v predalčku in v njem prenočila. Drugo jutro so me v veliki vreči prepeljali nadrugopošto, kjer meje nekai poštar vtaknil v svojo torbo in odpeljala sva se. Bila sem pres- rečna, da bom končno prispela k svoji lastnici. A saj veste, napakese dogajajo in poštar meje pomotoma oddal v napačni predalček za pošto. Po pošto je prišla tuja, nepoznana oseba. Odprla je ovojnico in me vzela ven. Nekaj časa je začudeno opazovala deklico na mojem tre- bušču, nato pa me je položila na mizo, kjersem preživela naslednjih nekaj dni. Niti pomislila ni, da bi pošto vrnila ali pa jo posredovala pravemu lastniku. Klicalasem svo- jo deklico, a vse zaman. Ni prišla pome, ni meslišala... Čez nekaj dni somevzeli z mize in me zmečkali. Vsa sem se tresla od strahu in po telesu mejespreletaval srh ob porogljivih besedah, ki so spremljale moj konec. Vrgli so me na ogenj in moje telo so začeli požirati rdeči plamen ognja. Skele- lo me je po vsem telesu in bridko sem zajokala. Pomislila sem na de- klico, ki sem ji bila namenjena, po- mislila, da me ona morda išče in joka za mano. Bilo je prepozno. Ognjeni plameni so me posrkali in vsa sem bila spremenjena v pepel. Ostal je le en košček. To je moje srce, ki še vedno brdiko joka od žalosti in razočaranja ter hrepeni po deklici, ki sem ji bila namenje- na,ameni dočakala... Bila sem samo fotografija. Sprašujem se, kaj sem hudegastori- la osebi, ki meje uničila, daje svoj srd, bes, sovraštvo uporabi lav boju zoper mene, ki sem bila tako nemočna in nedolžna. V svojem kratkem življenju sem slišalao mnogih grozotah sveta, pa nisem razumela, čemu vojne, pre- piri, sovraštvo. Šele sedaj se je prižgala iskra v mojem srcu, s pomočjo katere sem dojelain prišla do spoznanja, kako grobo in nečloveško nekateri ravnajos pred- meti. Sprašujem se, kakšen je nji- hov odnos do ljudi, kje jc njihova poštenost, morala, vest? Bodo tudi oni kdaj prišli na preizkušnjo? Kaj je potrebno, da se uniči zlo in vzpostavi mir, prijateljstvo, ljube- zen? Bo človek moral žrtvovati sa- mega sebe? Zdenka Hliš, 8. r. OŠ Videm DEŽEVEN DAN V Piranu smo imeli šolo v naravi. Tretji dan, v ponedeljek, smo odšli na ogled Portoroža. Ta dan je bil zelooblačen. VPortorožsmoseod- pravili po kosilu. Biloje dosti hoje, saj smo šli vso pot peš. Hodili smo poskupinah.Kosmoprišli tja,smo si najprej ogledali ladje. Bilo jih je zelo veliko. Nekatere so bile manjše, nekatere pa večje. Tam so bile tudi trgovine. Imeli smo pol ure časa, da si kaj kupimo. Nato smo se zbrali in počasi odšli proti Piranu. Sredi poti je začelo deževati. Deževaloje vedno bolj. Skupineso se pomešale med sabo. Takrat smo ugotovili, da kopanje tistega dne odpade. Ampak to ni bila naša naj- večja skrb. Prav nihče ni imel s se- boj dežnika! Kapljice dežja so se spreminjalev kaplje in postajalcso vse gostejše. Kmalu smojih začuti- li tudi na svoji koži. Naša oblačila so bila vsa premočena. Z hus mi je začela teči voda. Pred sabo smo končno zagledali naše bungalove. Vsak je odšel do svojega i n se h i t ro preoblekel. Čeprav so se naša oblačila posušila in je nehalo deževati, sem bila zelo ritzočarana in bala sem se, da se bo tako nadaljevalo še zadnja dva dni. Na srečo ni bilo tako. Nina Emeršič, 4. r. OS Leskovec STARI MLIN Ml JE POTOŽIL Ko sem bil majhen, mi je bilo ime mlinček. Postavili so me na reki Dravinji. Imel sem velike vode in sem pridno mlel. Kmetje so mi no- sili zrnje. Vrtel sem se noč in dan. Sedaj sem se že postaral. Mlinarje že pozabil name. Postavil si jenov, električni mlin. Tako rad bi še mlel, toda zame ni več dela. Tomaž Gašperič, 3. r. OŠ Podgorci BELA KRAJINA V MOJIH OČEH Na zaključni izlet po Beli krajini sem čakal že od začetka šolskega leta. Sprva nisem vedel niti, kam gremo, avsesmozvedeli ob pravem času. Končno je prišel dan izleta. Vsi ve- seli smo se zbral i na avtobusni pos- taji. Mislili smo, dabo izlet slab ter dolgočasen, akmalusmougotovili, da ne bo tako. Po daljši vožnji smo prispeli v Belo krajino. Med potjo smo se veliko- krat ustavili, ker pa je bilo bistvo tega izleta ogled Župančičeve sobe v Dragatušu in Župančičeve rojst- ne hiše v Vinici, smo se kar odpra- vili proti Dragotušu. Tam nam je sin Župančičevega prijatelja razka- zal sobo, knjige in pesmi, ki so bile shranjene v velikih okvirjih. Soba jebilamajhna, azanimiva. Hišo so spremenili v lokal in trgovino, ker I^a je nekoč v tej hiši živel Oton Župančič, so lokalu dali ime Župančičev hram. Ko smo si vse ogledali, smoseodpravili proti Vi- nici, v rojstno hišo Otona Župančiča, ki so jo spremenili v muzej. Tam je bilo veliko zanimi- vih reči. Ogledali smo si osebne stvari Župančiča, njegov rokopis, njegove pesmi in še veliko drugih reči. Nekaj časa smo si še ogledova- li, nato pa smo šli na avtobus in se odpeljali proti domu. Na avtobusu je bilo zelo živahno, tako smo bili poglobljeni v pogovor ter v razno- razne norčije, danismoniti opazili, kje se vozimo. Bel a k raj i n a j e zel o 1 epa, vsaj v m oj - ih očeh sejczdelo tako. Izlet jebil zelo zabaven, zanimiv ter poučen. Skratka zelo, zelo dober. Klemen Kovačec, 5. b OŠ Gorišnica OBISK Včeraj zjutraj je začelo nekaj pra- skati ponaših vratih. Zbudil sem se in šel odpret vrata, kajti pred vrati je skakala sem ter tja belorjavoo- ranžnočrna muca. Hitro si je ogle- dala dnevno sobo, jedilnico, ku- hinjo, otroško sobo, kopalnico, stranišče in tudi na bal konje poku- kala. Potem seješeogrelainodšlak vratom. Jaz sem ji odprl vrata, ona pa je hitro odbežala po stopnicah domov. Zoran Pečar, 2. r. Velika Nedelja 20 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 13. JULIJ 1995- tedni) PREJELI SMO PROTESTNO PISMO Stanovalci Jadranske ulice, Vošnjakove ulice in Vrazovega trga urgiramo na sekretariat za promet in zveze ter urejanje prostora in varstva okolja glede prometa. V takih okoliščinah se ne da več vzdržati. Meščani naj bi bili spočiti in naspani za delo, to pa v našem okolju ni mogoče. Zraven treh gostinskih lokalov, ki nima- jo zapiralnega časa, tu poteka 24 ur na dan promet z vozečimi in parkiranimi vozili, kar ni več vzdržno. Tehnično neizpravna vozila povzročajo s svojimi izpušnimi cevmi (lonci) ropot, ki je močnejši od tanka. Okna mora- mo imeti zaprta, saj se izpušni pli- ni širijo v stanovanja, kjer je ne- mogoče vzdržati, plin pa je škodljiv tudi zdravju. Policija se vozi dva do trikat na dan na oglede, toda ustavijo se ne in ne reagirajo na nedovoljena parkiranja in hitre vožnje po uli- cah. Pred Starim ribičem že več kot dve leti stoji znak, ki prepoveduje vožnjo vsem motornim vozilom, kaže pa, da je znak le okras in ne opozorilo. Omenili bi še lokale, ki delujejo v naših ulicah: Trstenjak, Petlja, Zlatar, Podjetje za Stanovanjske storitve. Kovinar, Butik Sonja. Dostava jim je tako omogočena, stranke pa bi lahko puščale avto- mobile na parkirnih prostorih in ne po ulicah levo ali desno. Med takimi so tudi neodgovorne ose- be, ki so zaposlene kje v bližini, toda smili se jim plačati parkirni- no. Stanovalcem omenjenih ulic je prekipelo, zato vas prosimo, da to uredite po hitrem postopku. Če ne boste ukrepali, bomo primora- ni stvar vzeti v svoje roke! Prosimo za odgovor. NEZNOSNE PROMETNE TEŽAVE Ljudje smo različni, vsi nima- mo enakih možnosti, predvsem zaradi življenskega standarda. Radi bi živeli kje na periferiji ali v bližnji okolici Ptuja v svojem domu, a smo pač primorani živeti v starih stanovanjih (ne- katera so zaščitena kot kulturni spomeniki) in prenašati napake odločitev pristojnih v kulturno znamenitem mestnem jedru ptuja. Že dolgo časa pa se vsi stanoval- ci tega predela mesta (KS Dušan Kveder) sprašujemo, kako dolgo bomo morali biti žrtve prav mi zaradi neznanja ureditve promet- nega režima predvsem pri doho- dih in dovozih do naših stano- vanj. Res je, zgradbe stojijo že sto- letja, ko še pomišljali niso na jek- lene konjičke ter druga prevozna sredstva, kaj še le o gneči, kakršno povzročajo le-ti. Kako lahko posameznik ali sku- pina odloča o nekem prometnem režimu po lastni presoji na osnovi teoretičnih načrtov ali na osnovi bežnih pogledov situacije ali bežnih prehodov terena? Mislim, da bi v takih primerih morali so- delovati s stanovalci, se vživeti v položaj, o vsakodnevnih proble- mih biti bežno seznanjen, se po- svetovati in sprejemati predloge. Naj to ne bo izpod časti, vsi ne vedo vsega! Stanovalec praktično živi z omenjenimi problemi vskodnev- no, zato tudi vsakodnevno raz- mišlja o reševanju le-teh. Teh problemov se ne da rešiti za pisal- no mizo, najmanj pa z neodgovor- nim in nepremišljenim postavl- janjem cvetličnih korit. Kot sostanovalec najprej po- mislim tudi na vse druge v tem la- birintu. Kdo od odgovornih je pomislil na elementarne nesreče, na požar in podobno? Kako lahko v takem primeru pričakuješ pomoč gasilcev, rešilca tudi poli- cije? Če bi hoteli pomagati, kako naj pridejo v ulico, z obeh strani zaparkirano z vozili, v jutranjem času pa še kakšno vozilo za dosta- vo v trgovine ter lokale (od Stare- ga ribiča do Vrazovega trga, kina, Prešernove ...)? O prometni kul- turi, neznanju, neizkušenosti (predvsem novopečenih vozni- kov) bi lahko napisali kakšen ro- man. Zakaj v današnjem človeku ni več humanega odnosa do sočlove- ka, samo še prestiž, hudoba, škodoželje, privilegijidobrega pa zelo malo? Uvedene so bile nalepke za sta- novalce ter dostavo. Kako lahko ima nalepko za stanovalce lastnik ali najemnik lokala v tem prede- lu, ali celo nekdo zaposlen pri teh podjetnikih? Nalepka za dostavo je bila pred kratkim ukinjena, vendar jo še vsi uporabljajo, kljub temu da še do danes nočejo vede- ti, kaj pomeni parkiranje in us- tavljanje. Sprašujem se, ali si last- niki ali najemniki lokalov lahko lastijo parkirišča, ki pripadajo stanovalcem? Ima nekdo, ki je prišel danes, res večje pravice kot nekdo, ki tu prebiva deset let? Ali se mora vsak zapeljati z vozilom v trgovino za pult, v gostilo za šank ali na teraso (nekateri si prilastijo v uporabo celi trg za tradicional- ne zabave brez vednosti občanov!)? Se morajo občani pri- peljati kar v fitnes studio z oseb- nim avtomobilom (eno, dve ali« ure lagodne vožnje, potem pa minut finesa vse nadoknadi?!)^ Ali se se kdo od prebivalc^^ bližnje okolice Ptuja zamisij kako bi bilo, če bi pred njego^ vhod ali dovoz ali na zelenicepo^. tavljati razne prepreke ali celo vo. žila. To ni dovoljeno. Kaj p^^ mestu, tu ne veljajo enaki zakoniv Marsikdaj se zgodi, da moraš na nujno vožnjo. Stopiš iz stanovan. ja, prepričan, da boš sedel v avto. mobil in seodpeljal. Vendarkogj najbolj potrebuješ, najdeš zapar. kiranega. Ne moreš brez prošenj kršitelju, naj svoje vozilo odstra. ni, če ga le najdeš. Policija lahko posreduje le z mandatno kaznijo; kaj pa vozilo, kdo ga bo odma- knil? Za nekoga, ki bo to čital, so to malenkosti, mogoče nepomemb- ne, za nas pa so velikega pomena, ker tega ni moč več prenašati. Podpisi 62 stanovalcev so v uredništvu i|i0DNIK -13.JULU 1995 POSLOVNA SPOROČILA -21 ^OVO v PREŠERNOVI V PTUJU / PRODAJA AVDIO-VIDEO TEHNIKE KlVservB Roberta Muncin ponufti vel v/jubilejnem 30. letu poslovanja jg RTV servis roberta munde iz Prešernove 15 v Ptuju razširil in obogatil ponudbo. Prvega julija je odprl prodajalno z izdelki av- ^io-video tehnike (televizorjev, fij.fi naprav, videorekorderjev in videokamer) priznanih svetov- fiih proizvajalcev: Grunding, Phi- lips, Sony in Gorenje. \j prvem mesecu poslovanja so se za kupce še posebej potrudili: v akcijski prodaji, ki traja do kon- ca julija, je mogoče kupiti sodo- ben barvni TV aparat diadem ste- reo 70 TTK že za 89.990 tolarjev nadesetčekovbrezobresti. Si- cer pa v novi prodajalni prodaja- jo vse izdelke pod ugodnimi po- goji: na čeke, kredit in leasing. Ce bo le mogoče, bodo akcijske prodaje organizirali redno. Bogata ponudba avdio-video tehnike na enem mestu. 22 - OGLASI IN OBJAVE 13. JULIJ 1995- tedni f ednik -13. .lULU 1995 OGLASI IN OB.IAVE- 23 HAJDINA / NOVOMASNO SLAVJE BRANKA CESTNIKA Ta konec tedna bo v župniji sv. Martina na Hajdini novomašno slavje novomašnika Branka Cestnika, klaretinca - misijonarja. Po dolgih 59. letih bo to prvo novomašniško slavje v haj- dinski župnijL Duhovno tridevnico bodo pričeli že v petek s sveto mašo ob 19.30 uri v farni cerkvi, na- daljevali pa v soboto, ko ob 17. uri molitvena ura za duhovne poklice in poklicanost vseh; pripravljajo jo mladi, župnijski pastoralni svet, Karitas, molilci za duhovne poklice ter drugi. Po molitveni uri bo sveta masa in razmišljanje. Nedelja bo praznik novo- mašniškega slavja. Že ob 7. uri bo prva sveta maša z razmišljanjem, ob 8.30 uri bo maša v Kungoti in po njej blagoslov dveh obnovlje- nih križev. Ob 10. uri se končuje tridnevnica, prav tako pa bodo tudi v Slovenji vasi običajne maše v teh dneh uglašene na novo- mašniško vsebino. Novomašnika Branka Cestnika bodo v nedeljo ob 9. uri iz domače hiše v Meškovi ulici spremljali do farne cerkve, kjer bo slovesnost nove svete maše ob 10. uri. V po- poldanskih urah se bo primicija nadaljevala v domu vaščanov v Skorbi, kjer se bodo zbrali tudi vsi povabljeni, ob 18. uri pa bodo Branko Cestnik s Hajdine, Tednikov dopisnik iz Rima, bo ta konec tedna novo- mašnik. večernice z blagoslovom novega križa ob poti v Gerečjo vas. Tudi ponedeljkov dan bo praz- nik za župljane Hajdine, saj bodo slovesnost nove maše ponovili v Kungoti ob 10. uri, popoldan ob 15. uri pa bo vaško slavje pri Si- tarjevi kapeli naZg. Hajdini. OB VELIKEM ŠMARNU ZOPET SLOVESNO Na praznik velikih maš (ob ve- likem šmarnu), 15. avgusta, bodo novo mašo ponovili še v cerkvi v Slovenji vasi in po njej pripravili srečanje z novomašnikom Bran- kom Cestnikom. Tega bralci Tednika poznate po zanimivih sestavkih, ki nam jih piše iz Rima. Pri vseh slovesnostih in srečanjih bodo sodelovali hajdin- ska društva, folklorna skupina iz Cirkovc, ljudske pevke iz Lanco- ve vasi, ljudski godci ter župljani Hajdine. •> T. Mohorko POLENSAK / POSVETITEV TREH NOVIH ZVONOV v • • • • • • • • ! liVonovi sponiin|ci|o n oponiiii|ci|o v soboto popoldan je na Polenšaku mariborski pomožni škof dr. Jože Smej blagoslovil tri nove zvonove. Iz lin zvonika cerkve sv. Marije se bodo odslej oglašali štirje zvonovi, do so- bote pa se je le eden. Nekateri domačini se še spo- minjajo zvena zvonov, ki jih je vzela druga svetovna vojna. Da so na njihovo melodijo bili zelo navezani, je dokazala sobotna slovesnost, saj se jih je okrog novih zvonov pred domačo cer- kvijo zbralo kot že dolgo ne. Zvonove so ulili v Ferallitu v Žalcu, nakup pa je omogočilo predvsem 13 domačinov - botrov ter mnogi drugi, ki so prispevali manjše darove - skupno skoraj tri in pol milijone tolarjev. Najtežji zvon so posvetili nebeški materi Mariji s posveti- lom "Marija, pomagaj, varuj in vodi našo župnijo", na drugem je zapisano: "Tebi, sveti Jožef, v čast", in na tretjem: "Sveti Anton Padovanski, prosi za nas." Mali zvon, težak 329 kg, so v zvonik povlekli otroci ter mladi, drugega, 480-kilogramskega, žene in dekleta, največjega, ki tehta 760 kg, pa možje in botri. Na slovesnosti je ubrano zapel domači cerkveni pevski zbor, zai- Škof Jože Smej je posvetil zvonove. grala je ptujska godba na pihala, predstavnica župnijskega sveta Mimica Segula pa je na kratko povzela cerkveno kroniko. Ver- nikom je ob tej pridobitvi čestital tudi dornavski župan mag. An- ton Velikonja. Medtem ko so delavci žalskega Ferralita zvonove nameščali v zvonik, so verniki s škofom Jožetom Smejom, domačim žup- nikom Jožetom Geričem ter du- hovniki iz bližnjih župnij imeli v cerkvi zahvalno mašo. Vsi so si ob mogočnem glasu novih zvonov želeli, da bi tudi vnaprej pri- vabljali vernike v Marijino cer- kev ter naznanjali ljudem vesele novice. Tekst in foto: M. Slodnjak PTUJ / KRONOLOGIJA NEKE ZASTRUPITVE Zoslrupilev je kaznivo cte|ciii|e že v prejšnji številki Tednika smo pisali o zastrupitvi sedmih otrok s sladoledom v kiosku v Kidričevem, ki so jih v noči s prejšnje nedelje na ponedeljek sprejeli na zdravljenje v ptuj- sko bolnišnico z dokaj hudo klinično sliko. Prizadeti otroci so prejšnji četrtek že zapustili bolnišnico. Zdravstvenega inšpektorja v Ptu- ju je o zastrupitvi otrok v ponedel- jek zjutraj (3. julija) obvestil pred- stojnik otroškega oddelka ptuj- ske bolnišnice dr. Dušan Kolarič. Že ob 7.25 uri je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor - TE Ptuj opravil pregled v prostorih slaščičarne. Odvzetih je bilo trinajst brisov na čistočo z delovnih površin in naprav v slaščičarni ter pet vzorcev živil, ti pa so bili nemudoma poslani v mikrobiološko analizo v maribor- ski zdravstveni zavod. Na otroškem oddelku so od hospita- liziranih otrok odvzeli koprokul- ture, v enem primeru pa je bila v mikrobiološko analizo poslana tudi izbruhana masa. Zdravstveni inšpektor je skladno z določili 2., 3. in 15. člena zakona o sanitarni inšpekciji zasebnemu slaščičarju izrekel začasni ukrep - ustno odločbo o prepovedi proiz- vodnje in prometa s sladoledom, dokler ne bodo znane mikrobio- loške analize odvzetih živil in bri- sov na čistočo ter analize koprokul- tur in brisov grla vseh zaposlenih. Zasebnemu slaščičarju so poleg tega prepovedali delo, dokler ne bo opravil predpisanega pregleda za živilce. Zastrupitev s sladodelom je po ka- zenskem zakonu kaznivo dejanje, saj gre za ogrožanje zdravja ljudi. O tem, kakšna bo kazen - denarna ali zaporna -, bo odločilo sodišče. Prejšnjo sredo kljub obljubam še ni bilo rezultatov analiz. V pogovoru z glavnim republiškim inšpektor- jem Jožetom Samujem smo izve- deli, da sta Ormož in Ptuj med prvimi v državi po oporečnih sla- doledih. Tako so v eni zadnjih akcij odvzeli 25 vzorcev sladoleda in 24 odstotkov jih je bilo oporečnih - od 25 šest. V glavnem je šlo za povišano število mikroorganiz- mov, v enem primeru pa za stafilo- kok. Zaradi takšnega stanje bodo slaščičarji prejeli odločbe, s kate- rim jim bodo naložili, da si morajo zagotoviti stalni strokovni nadzor. Jože Šamu poudarja, da mora vsako živilo, ki je v prodaji, biti neopo- rečno. Zato se tudi ni strinjal z našim priporočilom, da naj bi v teh vročih dneh raje uživali industrij- sko pripravljen sladoled. Tudi za kidričevsko zastrupitev naj bi bila vzrok mikrobiološka oporečnost. V torek zjutraj (11. julija) pri inšpekciji rezultatov še ni bilo, imeli pa so jih v Zavodu za zdravst- veno varstvo, TE Ptuj, kjer so nam sicer potrdili, da so bili vzorci mi- krobiološko oporečni, drugih in- formacij pa žal nismo uspeli dobiti. Napotili so nas na inšpekcijo, kjer so z rezultati razpolagali naslednji dan (t. j. včeraj, v sredo). Zato jih v Tedniku danes ni, ker časopis končujemo ob torkih. ^ MG Kulturni križem kražem PTUJ # Danes ob 9. uri bo v gledališču nastopila ko- lumbijska gledališka skupi- na s predstavo za otroke La Tarina de Locombia. PTUJ #V Miheličevi gale- riji bo drevi ob 19. uri odprtje razstave Znaki na prtih. Poslikani razstavlje- ni prti so delo 20 slikarjev iz petih držav. PTUJ # Poletni kulturni večeri - Drevi bo ob 20. uri pred gledališčem plesni večer s predstavama 2-2-2-7 in Čik čipke skupine Kvin iz Velenja. PTUJ # Poletni kulturni večeri - Drevi ob 21. uri bo v gledališki kleti projekcija filma Operacija Cariier režiserja Mirana Zupaniča. Po projekciji bo pogovor z režiserjem. PTUJ # Poletni kulturni večeri - V petek bo na Slo- venskem trgu produkcija plesne delavnice Renee Torres iz Venezuele. PTUJ # Poletni kulturni večeri - V soboto, 15. julija, bo ob 2L uri v Miheličevi galeriji plesna predstava Teatra Do (Renee Torres in Gregor Kamnikar). BORL %Idriart - V sobo- to, 15. juHja,seboob 15. uri pričelo lutkovno popoldne s predstavami, ki jih izvaja- jo Elke Biattmann iz Kass- la, Michaela Sauber iz Hamburga, Jasna Held iz Dubrovnika, Hattyu Dal Szinhaz z Madžarske in klovn Woudy z Nizozem- ske. Lutkovne predstave bodo tudi v nedeljo. BORL # V nedeljo, 16. ju- lija bo ob 11. uri zaključek kiparske kolonije Haloze '95, ki jo je organiziral Jan- ko Petek. Nastopili bosta trio Luwigana in mešani pevski zbor iz Cirkulan, razstavo pa bo ocenil novi- nar TV Slovenije Jože Hudeček. BORL %Idriart - V nedel- jo, 16. julija, ob 20. uri bo plesna predstava Nore Ha- jos iz Budimpešte. PTUJ # Poletni kulturni večeri - V ponedeljek in to- rek, 17. in 18. julija, bo ob 21. uri gostovala predstava AGRFT Jeana Geneta v režiji Tomislava Janežiča. PTUJ # Poletni kulturni večeri - V sredo, 19. julija, bo ob 21. uri v Muršičevi ulici koncert jazz glasbe študentov akademije jazza izLinza. PTUJ % Poletni kulturni večeri - V četrtek, 20. julija, bo ob 21. uri pred gleda- liščem predstavljena pe- sniška zbirka Ciklus Petra Srpčiča. KINO PTUJ #Ta teden vrtijo ob 19. uri Butec je bu- tec, ob 21. uri pa Šund. Nas- lednji teden bo na sporedu ob 19. in 21. uri Ulični bo- jevnik. CRNAKROMKA MOPEDISTTRCILV VILIČARJA v torek, 4. julija, okoli 10. ure je Silvo Č. z Destrnikaz viličarjem za- peljal z dvorišča stanovanjske hiše v Podvincih na regionalno cesto v trenutku, ko je izza ovinka pripeljal mopedist, 14-letni M.B. z Destrnika. Mopedist je trčil v viličarja, padel po cestišču in se hudo ranil. MOPED iN AVTO TRČILA V KRIŽIŠČU v torek, 4. julija, okoli poldneva je 15-letni voznik kolesa z motor- jem pri Dolanah zapeljal v križišče z regionalno cesto, po kateri je prav tedaj vozil osebni avto iz smeri Markovcev Dušan K. iz Ptu- ja. Trčil je v mopedista in gazbil po cestišču. Mladoletni mopedist U.S. je bil pri padcu huje ranjen, njegov sopotnik na mopedu Lucio D.izPtujapajedobillenekajprask in odrgnin. ^EiSiS^ 'VT Velika Nedelfa i okoliškimi grifi Foto: Ciril Ambrož Priekija so hribčki na severovzhodu Slovenije. Zemeljska nedra napenja med Muro in I^ravo, med siovensko-hrvaško mejo, Radgono, Ptujem in Ljutomerom, Ormož z okolico Pa je njeno sonce. Sonce Prlekije sije iz vsakega kotička te deželice. Na zahodu odseva od zvonika cerkve pri Sv. Tomažu, sprehaja se po ravnici pred Podgorci in ^eda na hrib tja do pokopališča. Velika Nedelja hrepeni kvišku s šolo, cerkvijo in grajskimi stolpi, da bi bila soncu čim bližja. Nad goricami usmerja ^voj šilasti zvonik k soncu Svetinje in Jeruzalem se 'koplje v sončni bleščavi od ranega jutra do pozne noči. Kog na vzhodu prebuja Prlekijo s prvimi ju- tranjimi žarki. Še Miklavž pri Ormožu, po- greznjen med ramena goric, se na vrhu zvonika ne odreče zadnjemu večernemu žarku. Doli pod njim samosvoje Središče drži pred seboj dravsko ogle- dalo, da se dvakrat naužije svojega sonca. Nad gla- dino Drave pa Ormož - šahovnica mestnih hiš, kjer na rahli vzpetini kraljujeta grad in cerkev. _POGOVOR Z ORMOŠKIM ŽUPANOM - VILIJEM TROFENIKOM Preveč se ukva- r|amo sami s seboj Več kot pol leta dela na področju nove lokalne samouprave je za nami. Z ormoškim župa- nom Vilijem Trofenikom smo se pogovarjali o prvih izkušnjah na tem področju ter o neka- terih vidikih bodočega razvoja občine Ormož. TEDNIK: Vaš predvolilni moto je bil: Nič obljubljati, samo ugotavljati to, kar Ormož in občina s pestro zgodovino potrebujeta. VILI TROFENIK: Po mojem mnenju pri opravljanju javnih za- dev ne more iti za obljube, temveč lahko gre za reševanje najbolj perečih problemov oziroma iskan- je rešitev za ustrezno funkcioniran- je javnih potreb v najširšem pome- nu besede. Javne potrebe pa ne mo- rejo biti želje ali potrebe posamez- nikov ali ozkih skupin, ampak tis- to, kar služi večini občanov. Že iz same narave problema ni dileme o tem, ali obljube ali ne, temveč de- janske potrebe in kolikor jih je mogoče realizirati oziroma se spo- prijeti s problemi, ki tarejo občana v vsakdanjem življenju. TEDNIK: Na začetku se je za- pletalo v odnosu med občin- skim svetom in županom, saj zakonodaja o lokalni samou- pravi ni jasno opredeljevala, kaj so pristojnosti občinskega sveta in kaj župana. VILI TROFENIK: Na žalost se skoraj od 23. decembra do julija vse preveč ukvarjamo sami s seboj, za kar sta po mojem dva poglavitna razloga. Med prvega sodi nedode- lana lokalna zakonodaja, ki je pač rezultat načina sprejemanja. Kot drugo bi omenil nejasno razmejene pristojnostiorganov občine-naeni strani občinskega sveta, na drugi stranižiipana. Jepatudi to,karsem povedal v predvolilnih razpravah, da se je potrebno bati negativne projekcije v državnem zboru na lo- kalno raven,kar se žal pri nas že do- gaja, in to v negativni smeri. To samo še potrjuje, da ne morejo biti strankarski in drugi politični re- cepti, ki se poskušajo uveljavljati nadržavni ravni,modeliza vsakod- nevno življenje, ker vse skupaj po- tem ustvarja neproduktivno stanje, posledica tega pa je vse preveč ukvarjanja s samim seboj. Pri nas je stanje toliko težje, ker kot župan ne pripadam nobeni politični opciji. Preveč je prisotna logika "mi, naši, vsi, ki niso z nami, so proti nam" in to je dodatna zavora pristnemu, ustvarjalnemu in delovnemu vzdušju, ki bi pripelje k reševanju problematike. Da se ne bi napačno razumeli: politično življenje oziro- ma srednjeevropska praksa ni našla boljšega recepta, kot so politične stranke. To razumem v pozitivnem pogledu in menim, da so politične stranke konkurenca ali trg idej in v drugi fazi trg ali konkurenca pos- topkov za reševanje demokratično sprejetih idej. To pomeni, da je naj- prej konkurenca idej in da je tisto malo, kar se izraža skozi oblast v se- kundarnem pogledu, oblast pa je sredstvo za uresničitev dobrih idej, ki so v interesu tistih, ki jim je po- trebno služiti. Pri nas pa je na žalost vse skupaj postavljeno na glavo in gre prvenstveno za oblast, dobri programi in njihovo reševanje ter realizacija pa so sekundarnega po- mena. TEDNIK: To se je lepo poka- zalo pri sprejemanju osnutka odloka o proračunu občine Ormož za leto 1995. VILI TROFENIK: Pa ne samo pri tem. Mi smo na svetu uspeli sprejeti razen organizacijskih ak- tov, ki prvenstveno rešujejo pozici- jo oblasti, samo odredbo o obvez- nem odvozu komunalnih odpad- kov, drugega resnega akta ni bilo; to pa ne pomeni, da zapostavljam program demografsko ogroženih za letošnjo leto,. Proračun je seveda pomemben akt, vse skupaj pa je po- novno nenormalno, ker se negativ- ne razmere v DZ, ki je sprejel pro- račun komaj prve dni julija, zopet posledično prenašajo na lokalno skupnost. Gre tudi za nerazume- vanje zakonodaje, predvsem zako- na o financiranju občin, po kate- rem se občinski proračun oblikuje, pa tudi zakona o lokalni samoupra- vi. Kljub temu da jebil osnutek od- loka o proračunu sprejet, se bojim, da bo še veliko nepotrebne hude krvi in iluzij, ker pač velikokrat ni volje ali pa želje razumeti zakono- daje in razumeti, kar je zapisano tudi med vrsticami. Tu je pač vloga župana - kateregakoli - takšna, kot je v zakonu predpisana. Ponovno prihaja do nerealnih pričakovanj ob uvajanju lokalne samouprave in novih občin, predvolilnih obljub in o vlogi občine same. Največji problem je, kako uveljaviti večin- ski interes prebivalstva skozi orga- ne, ker se v porodnih krčih prvih mesecev uvajanja lokalne samou- prave in demokratičnih postopkov vsepreveč razumejo kot število gla- sov ali preglasovanja. Vedno se misli, da je demokratični postopek že v tem, da je nekdo za neko idejo uspel dobiti večino glasov, ne glede na 1(1. kakšna jo njena kvaliteta. Ormoški župan Vili Trofenik. Foto: ŠH Težave pri vsem skupaj so tudi za- radi nepoznavanja srži problema. Iz tega sledi neodgovornost za pos- ledice, ki ob takem sprejemanju proračunskih postavk in prema- lem poznavanju vloge razmerij med občino in državo navadno pri- dejo. TEDNIK: Ob vsem poveda- nem ima ormoška občina še vrsto nerešenih problemov. VILI TROFENIK: Končno po- teka v teh dneh v okviru vlade raz- prava o soglasju k spremembah prostorskega plana občine, kjer gre za strateške točke ormoškega območja. V prvi vrsti je to ormoška obvoznica, kjer je projekt zaradi različnih pripadnosti posameznih ministrstev, v tem primeru mi- nistrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor, prišel neusklajen pred vla- do. Obe ministrstvi pripadata raz- ličnim strankam in na žalost se to v Ormožu tudi tako odraža. Podoben je v prostorskem paketu odnos do namakanja oziroma do namakal- nega sistema. Nič ne pomagajo za- dostne količine vode in potrebe po namakanju, ki bi imelo pri pre- strukturiranju kmetijstva v občini dolgoročne posledice; zaradi stro- kovnih in političnih nesoglasij med ministrstvom za kmetijstvo, ki je tu odigralo pozitivno vlogo, in ministrstvom za okolje se je do tega problema zaradi slovenskih odno- sov opredelilo negativno. Tako os- taja problematika namakanja v naši občini še naprej odprta. Takšnih problemov je še več. Gre za relacije, ki jih jepotrebno reševa- ti v nekaterih družbenih dejavnos- tih. Z zdravstvom v občini ne mo- remo biti zadovoljni, ob tem pa os- taja na tem področju še marsikaj odprtega do sosednjih občin. Sem sodi bolnišnično zdravljenje in s tem odnos do Ptuja, podobno tudi v zvezi s statusom muzeja, čeprav je sodelovanjessosednjimiobčinami Ptujem in Ljutomerom na primer- ni ravni. Ni nekih navzkrižnih mnenj, ki so bila prisotna v prete- klosti, če pa so že, jih poskušamo reševati. Naslednji korak do do- končne rešitve šolskih problemov v Ormožu je gimnazija. Če pa se bodo pri nas vedno znova odpirale dileme, ali vlagamo v šolstvo pre- več, ali smo to počeli v preteklosti, potem odprtih problemov v šolstvu ne bomo rešili na kratek rok, v Slo- veniji pa bomo tako izgubili image, po katerem smo znani, namreč da smo uspeli v preteklosti in sedan- josti reševati problematiko izo- braževanja nad slovenskim pov- prečjem. Očitki; da to ni potrebno in da to ni primerno, zlasti še, če to pade in bi se možni prihranki vla- ganja v te dejavnosti, ki so vedno vložki na dolgi rok, uporabili za kratkoročne efekte in za potešitev ozkih skupinskih interesov, še zlasti če je to na področjih, ki niso v pristojnosti občin. TEDNIK: Poleg kmetijstva postaja v ormoški občini vse pomembnejši turizem in ga je potrebno razvijati dalje. Kakšne so njegove nadaljnje možnosti? VILI TROFENIK: Turizem je ena izmed gospodarskih dejavnos- ti in ena izmed možnosti razvoja občine. Vendar ta panoga v ormoški občini ni tako razvita, da bi lahko vsestavili nanjo. V prihod- nosti od terciarnih dejavnosti veli- ko pričakujemo - in to ne samo mi, temveč tudi drugi, zato jepotrebno to obravnavati trezno, zlasti zato ker smo v turizmu ob vzpostavitvi meje veliko izgubili. Občina mora odigrati vzpodbujevalno vlogo in iskati možnosti, da se ustvarijo raz- mere za turistični razvoj. To po- skušamo delati tudi v programih za letos, ki pa jih nekateri niso razu- meli. Poskušamo namreč, da bi in- vestirali v promocijo na dolgi rok, a je nosilce turistično-gospodarske dejavnosti zelo težko zainteresira- ti. Tako se potem pojavlja občina v vseh akcijah skoraj kot izključni ali pa pretežni fmancer. Na drugi stra- ni pa je za razvoj turizma še kako potrebna ustrezna infrastruktura. V občini smo pričeli konkretnepri- pravepri raziskovanju možnosti iz- koriščanja tople vode v samem mestu Ormožu; dogovarjamo se o angažmaju tujega kapitala v razi- skovalne dejavnosti, denarni vložek občine je simbličen. Če želi- mo iti v korak z okolico v širšem pogledu na tej in drugi strani meje na področju izkoriščanja tople vode ali topliške dejavnosti, potem moramo v Ormožu nekaj narediti. Na vse to se veže vrsta odgovorov in možnosti, od dotrajanega poletne- ga bazena in slabe zasedenosti ho- telskih zmogljivosti do sklopa raz- voja gostinstva in drugih dejavnos- ti v Ormožu. Upam, da nam bo ob pomoči države in v sodelovanju s tujino, v tem primeru greza pomoč avstrijske vlade ali vladnih organi- zacij, uspelo speljati tudi ta projekt, tako da bi ob letu lahko dali kon- kretne odgovore. Seveda pa je po- trebno turizem v širšem pogledu tudi organizacijsko povezati. Ob vseh težavah je pohvalno že to, da imamo trenutno v petih od osmih krajevnih skupnosti ustanovljena turistična društva, ki lahko kljub temu da so postavljena na ljubi- teljski osnovi, imajo v začetnem obdobju pomembno vlogo. Priza- deval si bom, da se društva čim prej povežejo v zvezo in prebijejo ta začetek, kajti brez masovnega Iju- biteljstva na tem področju ne bo šlo. Brez dvoma pa bo potrebno na tem področju najprej korenito spremeniti miselnost ljudi. Vida Topolovec 26 - PO ORMOŠKI OBČINI 13. .lULU 1995 - TEDNili POGOVOR Z ALOJZOM SOKOM / PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ mn bodo liudie srrai ^ Občinski svetniki v Ormožu, izvoljeni na lanskih decembrskih volitvah, so za predsednika izvolili dipl. veteri- narja Alojza Soka in ta je doslej uspešno vodil sedem sej sveta. Za uvodno ogrevanje smo ga vprašali, kako se počuti kot predsednik sveta. "Vsi skupaj smo na začetku in moje izkušnje na tem področju so še dokaj sveže. Na novo organiziranost občine se poskušamo pri- vaditi, se pa vsi skupaj še učimo - in to zelo hitro, kajti časa ni ravno veliko. Na začetku je bilo potrebno izoblikovati občinski svet, opraviti vso organizacijo, ob tem pa seje treba zavedati, da nismo profesionalci in da še vsak po svoje opravljamo druge službe, kjer smo pač zaposleni, imamo družine ... Tako je delo težko povezati, kajti vsaka teh dejavnosti zahteva svoj čas." TEDNIK: Po prvih zapletih, ko še niso bile dogovorjene pris- tojnosti župana na eni in občin- skega sveta na drugi strani, so se strasti umirile. ALOJZ SOK: Sedaj so te pris- tojnosti natančno razdelane: občinski svet je najvišji organ odločanja, je avtonomen, medtem ko župan po spremembi zakona o lokalni samoupravi predstavlja in zastopa občino, vodi občinsko upravo, izvršuje sklepe, ki jih sprejema občinski svet, in po tej spremembi je župan tudi sestavl- jalec občinskega proračuna, pri- pravlja zaključni račun in to je v bistvu bila tudi ena največjih sprememb in dilem, ki so nas spremljale na začetku dela. DOLGE SEJE ORMOŠKEGA SVETA TEDNIK: Seje občinskega sveta v Ormožu so dolge. Je mogoče to začetna zagnanost svetnikov za delo ali mogoče za- nimanje za tematiko, ki je ni malo, ali pa nov pristop k reševanju tistega, kar je na dnev- nem redu? ALOJZ SOK: V našem občin- skem svetu je 26 svetnikov, ki pri- padajo sedmim političnim grupa- cijam in še dva neodvisna sta. Vsa- ko od teh združenj je šlo na volitve s svojim programom in normalno je, da sedaj, ko sedijo v občinskem svetu, hočejo uresničiti vsaj del obljubljenega programa. Zaradi tega so potrebna nekoliko daljša dogovarjanja, kot je bilo v času de- legatsklega sistema, in seje so temu primerno dolge. Na seji mora biti dana možnost vsakemu svetniku, da razpravlja o proble- mu, pove svoje stališče, pred tem pa se seveda stranke posvetujejo in dobijo stališča tudi od tam. Po- goj demokracije večstrankarskega sistema je pluralizem v izražanju različnih interesov in mislim, da do tega prihaja tudi pri nas. Me- nim, da bo potrebno tudi v bodoče računati na dolge seje občinskih svetov, če ne bodo še celo daljše kot sedaj. Kot predsednik že raz- mišljam, da bo potrebno delati ne- koliko krajše dnevne rede, ker pa imamo seje praviloma enkrat mesečno, se nabere veliko točk dnevnega reda, ki zahtevajo te- meljito obravnavo. TEDNIK: Pa bi se kljub vsemu vrnila k odnosom med občin- skim svetom in županom. ALOJZ SOK: Mislim, da so ti odnosi čisti, da je vse jasno, še po- sebej sedaj, ko so zakon o lokalni samoupravi v državnem zboru po- novno sprejemali. Relacije med občinskim svetom in županom so bile v zakonu o lokalni samoupra- vi ponovno zapisane. Kot sem že omenil, se zakon vsebinsko ni menjal, občinski svet še naprej os- taja najvišji organ odločanja v lo- kalni skupnosti, župan ima pač po svojih pristojnostih nalogo izvaja- ti sklepe, ki jih sprejema občinski svet, zastopa in predstavlja občino, vodi občinski upravo in opravlja druge, že znane naloge. Če bomo vsi te relacije spoštovali, potem seveda ni nobene bojazni, da bi prihajalo do zapletov med. občinskim svetom in županom, čeprav moram povedati, da pripa- dam politični stranki, ki si je že v pripravah na lokalno samoupravo prizadevala doseči, da dobijo občine takšen status, kakršnega imajo v zahodni Evropi. Predvsem smo se dali poučiti o lo- kalni samoupravi v nemških zvez- nih deželah in tam je župan tisti, ki odloča in ureja o vseh zadevah, ki so lokalnega pomena. Krščan- ski demokrati smo si prizadevali za takšno rešitev v naši zakonoda- ji, vendar je pozneje v državnem zboru po zaslugi najmočnejše stranke - LDS - prišlo do dru- gačnih rešitev in so poleg občin- skega sveta uzakonili še kot organ župana; na tak način je bila uza- konjena nekakšna dvotirnost. ki jo bo v prihodnje po vsej verjet- nosti potrebno popraviti. Naj po- vem še to, da je državni svetnik Andrej Hrastelj, ki je bil na zadnji seji občinskega sveta naše občine, dal vedeti, da naš občinski svet dela dobro. Kot državni svetnik je povabljen tudi na seje občinskih svetov v drugih občinah in je naše delo dokaj laskavo ocenil, kajti kot je lahko sam videl, smo se v glavnem predvsem na področju gospodarskih vprašanj v občin- skem svetu dobro ujeli, so pa seve- da razhajanja okoli vprašanj raz- nih političnih opcij, to pa je ob sedmih oziroma osmih različnih pogledih povsem normalno, zato pa je potreben za marsikatero za- devo neprimerno daljši čas uskla- jevanj kot nekoč, ko je vse urejala samo ena stranka. TEDNIK: V okviru občinske- ga sveta deluje nekaj komisij in odborov. So dovolj strokovno za- sedeni? ALOJZ SOK: Glede tega je vedno nekaj dilem, kaj je strokov- no in kaj politično. Dejstvo je, da odbore občinskega sveta, ki so njegova posvetovalna telesa, ime- nuje občinski svet, ki je politični organ, sestavljen po politični for- muli, po volilnem rezultatu, in iz tega izhaja tudi sestava teh odbo- rov. V strankah smo si prizadeva- li, da bi v odbore imenovali ljudi, ki po strokovni plati dosegajo neke normative. V stranki, katere član sem, smo uspeli. Prav na ta račun smo v naši stranko pridobili nekaj novih članov, ko smo jim ponudili, da postanejo člani tega ali onega odbora in to so radi spre- jeli. Trenutno bi bilo prenagljeno, da bi ocenjeval strokovnost odbo- rov, vendar kot sem dejal že prej, različni politični pogledi pač zahtevajo tudi to, da so se stranke morale dogovoriti glede vodenja in sestave odborov. Mislim, da smo se dobro, pošteno in demo- kratično dogovorili, kajti vsaka izmed strank v občinskem svetu je prevzela vodenje katerega od od- borov in se zavzela za to, da bo ta odbor delal po smernicah in nalo- gah, ki bodo primerne za obravna- vo v občinskem svetu. OBČINSKI SVET DELA PO ZAČASNEM POSLOVNIKU TEDNIK: Statut ste sprejeli, zataknilo se je pri poslovniku, ko ste na šesti seji sveta dobili na. alojz sok, predsednik občinskega sveta ormož. Foto: VT mizo kar dva: enega, ki ga je pri- pravila statutarna komisija, dru- gega, ki ga je dal na mizo urad župana, pripravili pa so ga pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ima veliko manj členov kot prvi. Gospod Sok, se vam ne zdi, da se preveč izgubljate v formalnos- tih, kljub temu da je poleg statu- ta poslovnik za občino najpo- membnejši akt, medtem ko vam za druge - vsebinsko in drugače pomembne naloge zmanjkuje časa in tudi energije. ALOJZ SOK: Včasih bi se lahko zdelo, da izgubljamo preveč energije. Ko sva ugotovila, smo na samem začetku, vsi se še vedno učimo dela v novih razmerah par- lamentarne demokracije. Včasih je za marsikatero stvar potrebno nekoliko več razlage in več dogo- varjanj, kot bi bilo, če bi vse to de- lali ljudje, ki so že dalj časa v poli- tiki. Tako pa je prišlo v občinski svet veliko ljudi na novo in vse se začenja na novo. Kar zadeva statut in poslovnik, smo na prvi seji občinskega sveta imenovali stat- utarno komisijo oziroma komisijo za pripravo statuta in poslovnika. Ta je iz želja naših strank, da so vse zastopane, velika, saj šteje de- set članov. Njena naloga je bila, da pripravi statut. Po zakonu je bila zavezana, da po sprejemu statuta v občinskem svetu pripravi v enem mesecu poslovnik. Komisija se je po moji oceni dela lotila zelo pri- zadevno in odgovorno. V komisiji sta tudi dva diplomirana pravni- ka, ki sta v prvi fazi dobila nalogo, da pripravita teze za pripravo pos- lovnika. Ko so bile te narejene, se je komisija sestala in iz njih izde- lala osnutek, tega pa je občinski svet na svoji peti seji soglasno sprejel in ga dal v javno razpravo. Ko je bil izdelan predlog poslov- nika, se je pojavil v proceduri še drugi, ki ga je vložil župan, izdela- la pa Pravna fakulteta iz Ljublja- ne. Moje mnenje je, da je tudi pos- lovnik, ki ga je izdelala Pravna fa- kulteta, bilo možno obravnavati v občinskem svetu, vendar bi bil moral biti vložen v fazi osnutka, ne pa predloga. Na podlagi vsega tega smo sprejemanje poslovnika na peti seji odložili in statutarna komisija je pozneje izmed sebe imenovala tričlansko komisijo, ki je oba poslovnika ponovno pregle- dala ter nato primerjalno iz obeh predlogov naredila tretjega. Tega bomo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej. Po mnenju statut- arne komisije bi moral biti p^^ lovnik obsežnejši od statuta, saj jj v njem moralo biti jasno zapisa^^j' kako se sklicujejo in vodijo sejJ kako se vodi postopek sprenianjj odlokov in še marsikaj, da bi bii^^ poslovniku nakazane vse rešitv^ in da ne bi kasneje v občinske^ svetu prihajalo do preglasovanj kajti jasno je, če nekaj v sanieij statutu in poslovniku ne piše, po. tem se o tem v občinskem svet^ glasuje pač tako, da večina preglj. suje manjšino. TEDNIK: Ob koncu še tol« vprašanje: Kakšne so vaše želj^ za nadaljnje delo sveta? ALOJZ SOK: Dela v svetu za naprej se ne bojim, upam, da ga bom kot do sedaj koordiniral, mislim pa, da smo dobro začeli. Za naprej si seveda želim, dav občinskem svetu uresničimo vsaj del tistega, kar smo si zastavili v predvolilnem programu in zaradi česar so nas ljudje podprli. To pa je, če na kratko še enkrat pono- vim, enakomerin in pospešen raz- voj občine Ormož, predvsem na področju podjetništva, obrti, tu- rizma in kmetijstva. Želim si, da se pospešeno vzdržujejo in gradijo ceste in druga infrastruktura, kar je v občini dokajšnji problem. Ker je moj življenjski moto, naj bodo ljudje srečni, želim, da bi v občini Ormož presegli visoko stopnjo ne- zaposlenosti. Ljudje so srečni, če imajo delo, zagotovljene razmere za bivanje in normalno eksisten- co. Boljše čase želim tudi za- družništvu in nov razcvet na kul- turnem področju. •> Vida Topolovec JANEZ ZADRAVEC / VODJA UPRAVNE ENOTE ORMOŽ ^hkiiiiiiii^^ppii^ ^Ri^^ mb^j^ii^mp^^pmiiii^ m^Rib^s^ ^v^ip^^si ^hi^^ihf «hi hi ^hp^ wm hi^ "Ločitev državne od občinske uprave je bila izvedena v skladu z zakonom o državni upravi, ki je bil sprejet še v lanskem letu in je začel veljati s 1. januarjem 1995. Upravna enote je nastala na podlagi določil zako- na in prevzela naloge državne uprave, ki jih je predpisal zakon. V glavnem so to upravne naloge in naloge oblastnega značaja, ki jih je država sprejela z letošnjim prvim januarjem. Ob formiranju upravne enote smo naleteli na precejšnje pro- bleme, predvsem na kadrovskem in prostorskem področju. Trenutno smo še vedno v precejšnji prostorski stiski, in kljub temu da bi morali povečati število zaposlenih, tega ne moremo storiti, ker za nove delavce še nimamo prostora. Upamo, da se bo to v kratkem zgodilo. Nekaj zapletov je bilo tudi glede razmejitve pristojnosti med državno upravo in lokalno skupnostjo, a se je to po odločitvi državnega zbora in s sprejetjem zakona sedaj uredi- lo. Upam, da bo vse to povsem normalno steklo v najkrajšem času, predvsem po izdaji sogla- sja državne vlade k našemu no- tranjemu pravilniku o organi- zaciji in sistemizaciji upravne enote, ki je osnova za delovan- je te institucije," je uvodoma povedal dipl. oec. Janez Za- dravec, ki v upravnih organih ormoške občine dela že osem let. Kar dve obdobji je bil se- kretar sekretariata za gospo- darstvo in finance pri izvršnem svetu občine Ormož. Ker je že v začetku omenil težave s kadri, nas je zanimalo, kakšni profili jim manjkajo. Iz- vemo, da je visoko strokovni, predvsem pravni kader, kajti de- lovno področje, ki ga pokrivajo na upravni enoti v Ormožu, zahteva predvsem pravnike, re- cimo pri reševanju zahtevkov na področju denacionalizacije. "Ko smo se v začetku leta ločili od občinske uprave, smo ostali brez slehernega delavca za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov. Vsi diplomirani pravniki, ki so v bivših občin- skih upravnih organih delali na tem področju, so šli drugam, na bolje plačana dela, mogoče tudi lažja in manj zahtevna, tako da smo v upravni enoti trenutno brez strokovnega kadra za po- krivanje tega izredno pomemb- nega in občutljivega delovnega področja. Upamo, da se bodo s sprejetjem in potrditvijo akta o sistemizaciji delovnih mest raz- rešili tudi ti problemi. Bomo pač šli v razpis in iskanje novega ka- dra, a ga trenutno niti zaposliti ne moremo, ker stvari formalno- pravno niso urejene. Tako pač nismo mogli mogli razpisati teh delovnih mest, ki bi jih bilo po- janez zadravec, vodja ue ormož. Foto: VT trebno že zdavnaj zasesti, če bi hoteli denacionalizacijske zahtevke reševati tako, kot bi jih morali," je pojasnil vodja ormoške upravne enote. Z občinskim svetom in župa- nom občine Ormož so se dogo- vorili, da bo upravni enoti pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov pomagal sekretar občinskega sveta, ki je že prej opravljal glavnino teh del. Kot je povedal Janez Zadravec, so pogodbo o delu sklenili tudi z drugimi bivšimi sodelavci, ki so opravljali te naloge, predvsem iz razloga, da delo na tem področju ne bi povsem zastalo. Kljub temu da so s štirimi bivšimi de- lavci, ki so vešči tega dela, skle- nili pogodbe, poteka reševanje denacionalizacijskih zahtevkov bistveno prepočasi, ker je po- godbeno delo z zakonom pač časovno omejeno in je v veliki meri odvisno tudi od dobre volje posameznika, ki je v svojem prostem času pripravljen delati te naloge. Janez Zadravec je povedal, da je bilo v zakonitem roku vloženih 570 zahtevkov za vračanje nacionaliziranega pre- moženja: "Do polovice tega leta je bilo skupno rešenih 207 pri- merov, neketari so bili delno, drugi pa dokončno rešeni. Ven- dar jih je bilo v prvi polovici leta bolj malo rešenih, kajti delavci. ki so prevzeli delo po pogodbi, so lahko aktivno delo začeli šele v drugem četrtletju tega leta." Ko so si med upravno enoto in občinski upravnimi organi deli- li premoženje, so, kot je poudaril Janez Zadravec, dobili nekoliko bolj zastarelo informacijsko opremo, ki zahtevam sodobnega dela več ne ustreza. Se pa tudi na tem področju stvari popravljajo. Prejšnji teden so prejeli od vlad- nega centra za informatiko tri osebne računalnike, tako da imajo sedaj osnovno informacij- sko opremo. V kratkem pričaku- jejo dodatno opremo, ki jih bo z republiškimi ministrstvi pove- zala z elektronsko pošto ter dru- gimi linijami, po katerih jim bo omogočeno neposredno komu- niciranje z republiškimi resor- nimi organi. V ormoški upravni enoti je za- poslenih 24 delavcev, vendar je po besedah vodje bistveno okrn- jena kadrovska zasedba največ zaradi nerešenih zapletov glede razmejitve pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Tako nimajo zasedene notranje organizacijske enote za okolje in prostor, kjer je predvidena do- datna zaposlitev za nadaljnih pet delavcev, manjkata jim vodji dveh drugih notranjih organiza- cijskih enot, tako da bodo v krat- kem za te opravili razpise in jih seveda zaposlili, če jih bodo do- bili. Kot smo že zapisali, so na te- snem tudi s poslovnim prosto- rom. Trenutno ga je ravno toli- ko, da lahko vseh 24 zaposlenih normalno dela, za nove delavce, pa bo potrebno pridobiti dodat- ne poslovne prostore. •> Vida Topolovec ((tBHlK -13. JULLI 1995 PO ORMOŠKI OBČIM - 27 TRGOVIŠČE / KMETIJA ZVONKE IN VEKOSLAVA KUMRA Že nekaj let opazujem Kumrove iz Trgovišča 17 pri Veliki Nedelji, kako na njivah od glavne ceste Ormož - Ptuj skrbno obdelujejo zemljo in sadijo razno zelenjavo. Vekoslav Kumer meni, da bi bilo dobro, če bi strokovnjaki v času vegetacije obiskali kmetije, ki se intenzivno ukvarjajo z vrtnarjenjem, in pregledali, kako gnojijo in koliko kemije porabijo pri vzgoji vrtnin. Kmetije, ki se resnično trudijo pridelovati zdravo zelenjavo, te pa Slovenci v primerjavi z drugimi zahod- noevropskimi državami pojemo več kot za polovico manj, naj bi dobile posebne certifikate za kakovostno in zdravo prehrano. Tako bi svoje blago lažje prodali, odprta bi jim bila vrata šol, vrtcev, bolnišnic, skratka povsod, kjer potre- bujejo zdravo pridalano hrano. "Sprva smo pri nas pričeli gojiti rdečo peso in jo prodali središki Drogi, nadaljevali smo z raznimi solatami, zeljem in čebulo. Zami- sel, da bi se pričeli na kmetiji, ve- liki 6 hektarjev, ukvarjati izkl- jučno z vrtninami, je narekovala nuja. Naša kmetija je bila prej usmerjena v živinorejo. Deset glav živine ni več nudilo dostojne eksistence vsem članom naše družine ter možnosti študija trem otrokom. Tako smo se zaradi ugodnih naravnih danosti, kot so peščena zemlja, dobre klimatske razmere za pridelavo vrtnin in pa seveda tudi možnost umetnega namakanja, kajti ob vseh površinah, ki jih imamo, teče voda, odločili za to obliko. Tre- nutno pridelujemo razne vrste so- lat, najmanj šest vrst hkrati, jese- ni dodajamo še radiče, med letom pa zeljnice. Trenutno gradimo hladilnico, da bomo lahko tudi pozimi nudili svežo zelenjavo in z njo oskrbovali kupce vse leto. Spomladi pridelujemo še rani krompir. Njegovo proizvodnjo smo pričeli pred tremi leti in letos smo ga imeli posajenega že na poldrugem hektarju njiv," je o pričetkih intenzivne pridelave vrtnin povedal gospodar kmetije Vekoslav Kumer. Skoraj štirinajst dni so izkopa- vali krompir, in ker so njive tre- nutno prazne, me je zanimalo, kakšna vrtnina bo v prihodnjih Vekoslav Kumer se zadnja leta ukvarja izključno z vrtninami. Foto: VT dneh našla svoje mesto na teh površinah in seveda koliko se jih na eni parceli lahko zvrsti vse leto. Vekoslav Kumer je povedal, da v rastlinjaku že pripravljajo sa- dike solate, radiča in poznega zel- ja. Lahko pa bi se solate zvrstile na eni parceli tudi do petkrat, vendar pri njih skrbijo za razne kombinacije, kar je ugodno za ko- lobar. S tem preprečujejo razne bolezni, ki bi se pojavljale, če bi na isti parceli gojili vedno isto kulturo. Spomladi pride na vrsto rani posevek, kot je rano zelje ali krompir, zatem solate, radiči in zeljnice. Pri Kumrovih, kjer so trenutno doma štirje odrasli, morata kljub vsemu največ delati z ženo Zvon- ko, ker je mlajši sin imel obvez- nosti v šoli, saj je to poletje matu- riral, pa vendar pomaga doma po svojih močeh, starejši, ki pa že ima svoj poklic, pa se odpravlja v službo. Pri intenzivnem vrtnar- jenju je veliko ročnega dela, kljub temu da si pomagajo z razno me- hanizacijo, ki so jo v zadnjih dveh letih intenzivneje kupovali. Kot je povedal gospodar, je razmero- ma draga in večidel iz uvo- za."Zato je tudi usmeritev v proiz- vodnjo vrtnin draga, zahteva iz- redno visoke vložke, in kolikor je panoga pač bolj intenzivna in tudi akumulativna, večja je potre- ba po investicijah," je pojasnil Ve- koslav Kumer. »VRTNINE KUMER« Na svojem znaku imajo Kum- rovi zapisano: Vrtnine Kumer, proizvodnja za prodajo vrtnin - Ku- mer et Co. Slednje je gospodar raz- ložil takole: "V naši družini smo štirje člani. Tudi sinova sta se odločila, da bosta pridelovala Pri pridelovanju vrtnin potrebujejo veliko malih poljedeljskih strojev. vrtnine. Starejši se je odločil za pridelavo ranega zelja, mlajši za čebulo. Tako naša družina v celo- ti sodeluje pri delu, prav tako v celoti pa je udeležena tudi pri do- hodku, kar mislim, da je vzpod- budno." Kumrova kmetija nima čistega naslednika. Hčerka, ki je končala agronomijo, se je poročila na so- sednjo kmetijo, sinova pa sta pov- sem druge stroke. Seveda meni Vekoslav, da so možnosti sodelo- vanja med obema kmetijama, vendar še ni izključeno, da se ka- teri od sinov ali pa hčerka ne bodo odločili prevzeti kmetijo. S PRODAJO NI VEČJIH PROBLEMOV "Največ kupcev imamo v Mari- boru in okolici - v Rušah, Sloven- ski Bistrici, nekaj prodamo tudi v Ptuj in Ormož. Ugotavljam pa, da se nam zadnje leto pojavlja veliko kupcev na domačem dvorišču, kar nas še posebej veseli. Raz- mišljamo celo o tem, da bi mogoče - tega letos sicer še nismo pričeli uvajati - imeli gredo, kjer bi si lahko kupec po želji sam na- bral tisto, kar potrebuje. Zagoto- vo pa bomo prihodnje leto orga- nizirali prodajo tudi doma," poja- sni Vekoslav Kumer. Foto: VT Pri letošnjem muhastem vre- menu z veliko vlage ter ekstrem- nimi temperaturami si pri Kum- rovnih nabirajo bogate izkušnje predvsem pri solatnicah, saj so posadili okoli 150 tisoč rastlin, prodali pa so jih največ okoli 75 tisoč. Vse drugo je propadlo, sola- to pa je ob hitrem cvetenju napad- la tudi huda gniloba. Izogibali so se škropljenju, čeprav bi lahko z raznimi kemijski pripravki gnilo- bo preprečili. Tako pa so pri prvih solatah potegnili nekoliko krajši konec. Veliko mehanizacije, ki so jo na kmetiji potrebovali še v času, ko so se ukvarjali izključno z živino- rejo, so prodali, kajti pri vrtnarski usmeritvi potrebujejo za rastlini- ce, vzgojene v rastlinjaku oziro- ma v plastenjaku, sadilnik, tu je še obvezen namakalni sistem, kajti brez njega se ne da vrtnariti, saj padavine padajo največkrat ravno v času, ko je rastline ne po- trebujejo toliko, ko pa bi vlago potrebovale, pa dežja ni. Večje naložbe v vrtnarsko usmerjeno kmetijo so še hladilnica za zelen- javo in tudi rastlinjak. Trenutno pri Kumrovih še veliko improvo- zirajo in sadijo rastlinice v stiro- porove lončke, a jih je tako težje vzgajati kot v rastlinjaku z elek- tronsko vodeno regulacijo toplo- te, svetlobe in vlage. Nekdanjo kurjo farmo namera- vajo spremeniti v pakirnico, kjer želijo solato in zelje, kdaj kasneje pa tudi krompir oprati in pakira- ti, tudi vakuumsko, in se na tak način vključevati v trgovsko mrežo. Ko sva z Vekoslavom hodila ob njivi z ranim zeljem, je med zeljnimi glavami rastlo veliko tra- ve, kar pomeni, da njive niso škropili proti plevelu. "Trudimo se, da zemlje, na kateri imamo po- sajeno zelenjavo, ne bi zastruplja- li po nepotrebnem. Zato raje naja- memo delovno silo in njivo obde- lamo na star, klasičen način, kot da bi jo zastrupljali z raznimi strupi. Na tak način poskušamo pridelati zdravo prehrano, za kar se na raznih strokovnih srečanjih tudi zavzemam. Bilo pa bi dobro, da si se pri nas strokovnjaki lotili izdelave kriterijev za takšno pri- delavo hrane, pri čemer imamo v naši državi veliko prednost pred zahodnoevropskimi, kjer so s ke- mijo svojo zemljo že dodobra za- strupili. •» Vida Topolovec 28- PO ORMOŠKI OBČINI 13. JULIJ 1995 ■ tednik ORMOŽ / TOVARNA OBUTVE PEKO ŽE DESET LET ^ Preboleli začetne otroške bolezni Pred desetimi leti je proizvodni obrat tržiškega PEKA našel svoje prostore v skladišču ormoške tovarne sladkorja. Foto: Štefan Hozyan V 1180 m' velikem skladišču rezervnih delov, ki ga je odstopi- la tovarna sladkorja, je pred de- setimi leti, 28. junija 1985, nasta- la izdelovalnica zgornjih delova obutve tržiške tovarne čevljev Peko. Odprtje tega obrata je plod sodelovanja med generalnim di- rektorjem Peka Francem Grašičem in predsednikom te- danjega ormoškega izvršnega sveta Milanom Ritonjem. Peko je tako v Ormožu prisoten že deset let. Lahko bi rekli, da so preboleli otroške bolezni tako v or- ganizacijskem kot v poslovnem pogledu. S 1. junijem letos je ormoška iz- delovalnica doživela reorganizaci- jo in dobila tudi novo ime. Sedaj se imenuje Peko - obrat proizvodnje obutve Ormož in ima 177 zaposle- nih, od tega deset odstokov režije. Do letošnjega oktobra jih bodo na novo zaposlili še okoli 15. Delo po- teka v eni izmeni. Kot organizacij- ska enota sodi pod ormoški obrat še izdelovalnica zgornjih delov obutve Benedikt v Slovenskih go- ricah s 87 zaposlenimi. Izobrazbena struktura v ormoškem obratu je razmeroma dobra, pa še se vsi dodatno izo- bražujejo. "Naše delavce je lahko izobraževati. To so ljudje, ki želijo delati oziroma doseči zastavljene cilje. Sicer pa jim s tem, kar trenut- no v gospodarstvu imamo, denar- no težko povrnemo, zato po- skušamo nadoknaditi z dobrimi medsebojnimi odnosi," je uvodo- ma povedal sedanji direktor obrata Dušan Koprivnik, ki svoj kolek- tiv, kljub temu da je med njimi sla- bo leto, dobro pozna in spoštuje. Lep primer, da ljudje resnično želijo sodelovati, je bilo iskanje prostovoljcev za izobraževanje - prijavilo se jih je celo več, kot so jih potrebovali. "Zanesljivost preživetja naši delavci sicer imajo. Osebni dohodek je takšen kot dru- god v tej branži, s tem da naši za- posleni dobijo denar za prevoze, malico, razne stimulacije za kvali- teto dela in presežek norme, določene odstotke pa tudi na dolžino delovne dobe v peku," je dejal Dušan Koprivnik. Proces lastninskega preobliko- vanja pri njih še ni zaključen, pričakujejo pa, da bo opravljen pred kolektivnim dopustom av- gusta. Certifikate so že zbrali, celo preveč, tako da jih je nekaj ostalo prostih. Te bodo lahko zaposleni vnovčili v drugih podjetjih ali družbah. Ko je direktor govoril o razvoju, ni pozabil omeniti, da bodo letos začeli izdelovati celotno obutev in prevzeli poslovne funkcije, ki so vezane na proizvodnjo. Vse bo te- meljilo na še tesnejšem povezo- vanju med Benediktom in Ormožem. Udobno žensko šport- no obutev bodo izdelovali deloma za domače tržišče, deloma pa za iz- voz. Nekaj problemov imajo še ved- no odprtih. Sem sodi prehrana, saj morajo zaposleni v času malice tudi po desetih letih še vedno ho- diti v jedilnico ormoške sladkorke in tako izgubijo s hojo precej časa. To nameravajo v kratkem rešiti z organizacijo razdeljevalnice v sa- mem obratu. Dušan Koprivnik je omenil, da ni edini problem izgubljeni čas pri malici, temveč tudi razmeroma ve- liko bolniških izostankov, pogosto v času, ko imajo v obratu največ dela. Ker so izrazito mlad ženski kolektiv, imajo tudi veliko porod- niških dopustov. "To je povsem logično glede na območje, kjer ljudje združujujejo svojo redno zaposlitev s popoldan- skim delom doma, na poljih in vi- nogradih in se potem pri nas zara- di tega pojavljajo večji izostanki. Ob tem je boleče to, da se sezone. ki so za nas najmočnejše, pojav; jo ravno v času, ko je na poljih, v,, nogradih in še kje največ dela," dg, daja direktor ormoškega PEKA, Kot vidimo, gre v ormoške^ obratu Peka razvoj svojo poi. q vsem, kar se bo pri njih v kratke^] še dogajalo, zlasti glede lastninske, ga preoblikovanja ter dokončne reorganizacije podjetja, bomo pi. sali v kratkem. •» Vida Topolovec FIPOSOR - FINANČNO POSLOVNE STORITVE Vsakdo ne obvlada vsega "Takoj ko seje pri nas pričelo govoriti o samostojnem podjetništvu in so se pričela ustanavljati podjetja ter družbe že po zako- nu o podjetjih, seje pokazalo, da tisti, ki ima denar in ki nekaj hoče ter zna delati, ne obvlada vsega. To pomeni, da mora del posla zanj, v njegovem imenu ali za njegov račun opraviti nekdo, ki to pač zna," je na vprašanje, od kod ideja o ustanovitvi pod- jetja za finančno-poslovne storitve, odgovoril Franc Polič, diplomirani pravnik, kije skupaj z Majdo Lukner, diplomirano eko- nomistko, 1. januarja 1993 (podjetje Fiposor je bilo registrirano konec oktobra 1992) pričel opravljati ta dela. Oba sta zatrjevala, da opravlja- jo pri Fiposorju, ki ima danes že sedem redno zaposlenih, v bistvu dve področji dela. Eno je ustan- avljanje podjetij in kasneje nji- hova finančna spremljava, drugo pa je predvsem davčno svetovan- je, ki ga poznajo vse evropske države in brez katerega ne bo mo- gel shajati niti zasebnik, kaj šele podjetje. S podjetnikom, ki želi ustanoviti podjetje, najprej preizkusijo njegove ideje. Ko opravijo ta del, mu v drugi fazi pomagajo firmo ustanoviti, v tretji pa podjetnika finačno spremljajo. Zato so pri Fiposorju razdelili opravila v dva dela. Prvi del je vodenje poslovnih knjig za podjetja iz gospodarske in nego- spodarske sfere, preko katerih fi- nančno spremljajo računovodst- vo podjetja, drugo pa je poslovno in davčno svetovanje, skozi kate- rega usmerjajo podjetnika. "Vse je seveda odvisno od vrste dejav- nosti in od podjetja, koliko sve- tovanja in na kakšen način pod- jetnik potrebuje. Tako sta se po- rodili dve osnovni ideji. Pozneje se je pokazalo, da v Ormožu prav- zaprav firme, ki bi podjetnikom pomagala pri uresničevanju idej, ni, zato se je bilo potrebno spus- titi tudi na področje urejanja ob- stoječih firm, kjer so bile v lan- skem letu opravljene dokapitali- zacije. Ker smo ugotovili, da imamo dovolj ustreznega znanja, smo se lotili tudi lastninskega preoblikovanja podjetij, kar je bila v lanskem letu glavnina naših opravil," nadaljuje Franci Polič. Pri Fiposorju so lastninsko preoblikovali enajst večjih slo- venskih podjetij ter izdelali me- todologijo za lastninsko preobli- kovanje vseh gasilskih organiza- cij v Sloveniji in tako prišli prak- tično v vsako slovensko vas. "Pri nas svetujemo neštetim fizičnih in pravnim osebam, obrtnikom, podjetjem, zavodom, društvom in še komu, ki potre- buje takšne ali drugačne nasvete. Vodimo poslovne knjige za pod- jetnike, podjetja, društva, obde- lujemo poslovne načrte samos- tojnim podjetnikom, pripravlja- mo poslovne načrte za pridobi- vanje kreditov, elaborate za pri- dobivanje sredstev za manj razvi- te in se marsikaj drugega," do- polnjuje Francija Poliča Majda Lukner. Najmanj trimesečno izdajajo za svoje komitente interno glasi- lo z naslovom Finančno-poslov- na sporočila, kjer so zapisane ak- tualne novosti s področja predpi- sov, davkov, osebnih dohodkov, skratka vsega, kar morajo v pod- jetjih vedeti o poslovanju. Tisti, ki za vsa ta področja nimajo do- volj literature in je dovolj ne be- rejo, so s tem glasilom seznanjeni z vsemi novostmi. Vida Topolovec