urrO-YBAB XtVL "g PROSVETA GL45/¿° SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ta a prava liki BMT fiU Lawaáala Ava. Of flea «I Pebltaattoai M9T Sooth Uydala Art Aewpiaaee f or «M* ». um Komentarji dt, Smith ta ote Cougklin Ameriški "merry-go-round" (vrtiljak) se urno vrti in vsak - nay, vsako uro — je kaj jovega in zabavnega. Večina Amerike ae vrti okol . gooaevdta, njegove NRE, valine politike in marsičesa drugega. Roosevelt je na delu, da ¿formira ameriški kapitalizem, di mu da novo življenje, nov foiuh in novo kapo. To delo pa inzburja in razdvaja ameriške [duhove. Velekapitalisti nočejo biti reformirani za nobeno ceno Burbonci hočejo ostati Bur-loDci. Tudi oni kapitalisti, ki a ponašajo z demokratsko bar-yo, so proti Rooseveltovim eko-lomskim in socialnim refor-nam; pravijo, da se je Roosevelt (neveri 1 ameriški demokraciji, aneriškim očetom in ameriškim tradicijam, pa zdaj kličejo: ta j k demokraciji, naša j k ntavi, nazaj, nazaj, nazaj!" — Med temi, ki tako kličejo, je tudi veliki newyorški demokrat in veliki katoliški lajik Al Smith, ki je že dvakrat hotel hiti president Združenih držav. Smith je pred kratkim oštel looeevelta, da je njegova de-nrstvena politika "boloney" in ijegove ekonomske reforme so tank. To je pogrelo katoliškega žup-tika in social - reformatorja hlina v Detroitu, ki je znan vsej Ameriki po svojih po-ih in finančnih pridigah v liu. Coughlin je živ in mrtev Rooseveltove reforme in vsak veltov nasprotnik je tudi v nasprotnik. Cim je Smith Roosevelta, je padel "fa-Coughlin po Cftirtthu," če-v sta oba katolika. Javno je al, da je Smith sam ban-in kapitalist, zato je proti evaluaciji dolarja. Smitha je tudi pogrelo in u-il je nazaj po detroitskem liku ter ga obdolžil, da se ■ In glej! Smithu je brž akocil na pomoč visok do-kjanatvenik katoliške cerkve v Vorku in izjavil, da radio-wen ne bi smel tako "grdo" «riti o velikem Smithu. ighlinu so dali razumeti, da "Irtvo katoliške hierarhije v »riki nič rado ne vidi njego-kampanje za Roosevelta in iverjo uslugo bi jim Cough-"aredil, če bi bil tiho in bi d le Mvoje ovce, ne pa do-o Rooseveltove demokra- SCOTTSBORSKI (¡MEO SPET OB SOJEN NA SMRT Tretja smrtna obsodba za Hey- wooda Pattersona v Alaha m i Decatur, Ala., 2. dec. — Heywood Paterson, eden izmed de-vetorice zamorcev v famoznem slučaju Scottsboro, je bil včeraj po poroti pred tukajšnjim sodiščem že tretjič obsojen na smrt na električnem stolu. Porota se je posvetovala 25 ur predno se je zedinila za krivdo posilstva dveh belih "tremparic" in smrtno obsodbo. Samo ena od prizadetih žensk, Victoria Price, je to pot pričala proti zamorcu. Druga, Ruby Bates, ki je pri zadnji (drugi) obravnavi spremenila svoje pri-čanje in tajila, da jo je kateri črnec hotel posiliti, je zdaj bolna New Yorku. iDozdevni zločin je bil izvršen v tovornem vlaku — v katerem so obtoženi črnci in omenjeni dve ženski, tovarniški delavki trempali — v marcu 19S1 pri Scottsboru, Ala. Pri prvi obrav-navi je bilo sedem črncev obsojenih na smrt; ostala dva sta še premlada in izročena sta bila sodišču za mladinske zločince. Obsodba je pa izzvala mogočen protest po vsej Ameriki in tudi v tujezemstvu. Obsojenci so dobili močno zagovorništvo; vse radi-kalne organizacije so se potegnile za nje. Tekli so prizivi in vr hovno federalno sodišče je odredilo novo obravnavo, ki pa je iz-»adla z novo smrtno obsodbo za Pattersona. Spet so grmeli protesti in apeli in zagovorništvo je doseglo ponovno razveljavljanje smrtne obsodbe in tretjo obrsv-navo pred novim sodnikom. hko f*. bodo gospodje pobo-to je njihova stvar, nas pa "»*ta konflikt le toliko, ko-nam ponovno potrjuje sts-*Mvo, da vera ne igra no- 1 vloge v ekonomskem živ-J! Kapitaliat je najprej ka- - lM' l*>t*m šele katolik, pro-JJt. Žid ali karkoli! Mister JJ® najprej bankir, nje- 2 «onomski interesi so prvi, •««če nobene reforme kapi- Pa naj jo priporoča tu-*«oli*ki duhoven! ^omnki determinlzem! Ko-■ *>kaxoV je treba za to rfj- (ia jo bodo videli tudi ■fnlini? J¡2"čka Coughlin z Roo-■J0"1 vsemi osUlimi do-•1 jluAami vred, ki bi radi •T k«P¡Ulizem in mu pri-"■^»»eljske peroti, bodo ra- "¡zrna je bistveno ne-«'formirati I Volk sit dobička za kspltsllsts <*** - dovolj plače I,"** - n<' more biti! Mo-«amo prvo ali drugo: ali «sit m koze nI, ali je ko-w 4 jn "ita, volk pa ubit ne V. 'H* memo, da ae bo- .^vHtove reforme obnes-™«nl kapitalizem s svo-L™'tnim aistemom, zlsto - da zadnje čase ga skušajo "u metno zanetiti iz tujine". Senator Majstorovič je tudi pohvalil tradicijo tolerantnosti obenem je pa svaril, da najbolj Si način obvarovanja Jugoslavije pred antisemitizmom je, da se država čuva semitizma. Vlade mora skrbeti, da se židovsko prebivalstvo ne povečuje. Odnovi bombažu stavk« F v CaMmijl Bitka se je pričela pred sodišči kjer je pod obtožbo več dela v • cev. Unija zahteva oprostitev Chain bersa Vssalia, Cal.—Zadnje dni se j e na več sodiščih v bombažnem pasu pričela obravnava proti delavcem, ki so bili aretirani v zadnji stavki. Najvažnejša je obravnava proti Patu Chamber-su, ki je obtožen kriminalnega sindikalizma, kar je po zatrdilu sodnika Allena "večji zločin v Cal if orni j i kakor pa umor." Chambers je že več časa v preiskovalnem zaporu radi visoke kavcije $10,000. Njegov zagovornik A. L. Wirin jo je sku-Šal že trikrat znižati, ampak je pri sodniku Allenu naletel na gluha ušesa oziroma je dobil gornji odgovor. Ce bo spoznan irivim, ga čaka večletna ječa. Prvi dan obravnave so bombažni delavci razglasili "praz-In prišli z vseh strani na sodišče. V bojazni pred nemiri .. radi govoric, da bodo delavci nasilno oprostili Chamberna, je šerif pomnožil svojo četo z več-im številom državne policije, pa prišlo do nikakih incidentov. Isti dan so bili štirje atavkar-na drugem sodišču spoznani irlvi izgredov in prsv Uko tri žene stavkarjev. Porota Je priporočala milo kazen. Prizadeti Mehikanci. Za Chambersa se Je potegnila unija ometačev v San Franciscu, ki zahteva njegovo oprostitev in obenem odpoklic antisindikalističnega zakons. "ki bič proti delavcem v tej in drugih stavkah," prsvi unija Večje stavkovno rszpoloimje tudi med delavci v oranžnih nasadih in mogoče izbruhne stavka vsak čas. Med poljedel skimi in ssdovnjsškimi delavci aktivna levičarska unija, ki vodila bombažno stavko 15. delavcev. Stavka Je bila ni so tudi je Je 000 poravnana • kompromisom. Katoliški glavarji stijo "faira" OoaghNia Tožijo ga pri papelkem zastopniku, da vzbuja "llnčareks strasti" v ljudski masi New York. —- Ostrs polemika med detroitskim "socialnim" katoliškim župnikom in radijskim pridigarjem Chas. E. Coughli-nom in visokimi glavarji katoliške cerkve ter bogatimi katoliškimi lajiki v New Yorku je do-segla višek zadnji Četrtek, ko je drugi cerkveni prelat napadel Coughlins. To je msgr. John L. Belford iz Brooklyna, ki Je priskočil na pomoč bivšemu gover-nerju Smithu, katerega je Coughlin ožigosal zaradi njegovega nspada na Rooseveltovo valutno politiko. Msgr. Belford je dejal, da župnik Coughlin izrablja cerkev za "sosp box" in njegove politične ter finančne pridige so "divja besnitev, ki je v sramoto katoliški cerkvi". Ljudje pa, ki po. slušajo Coughlins In mu plosks-jo, so podobni "linferski drhsli" Belford je dalje dejal, da je bil detroitski škof, v čigar področju so Coughllnove "besneče" pridige v radiu, že obveščen kaj ime storiti; takisto je bil obveščen papežev zastopnik v Waahingto-nu. Najvišja oblaat katoliške cerkve v Ameriki bo atorila korake, da se naredi konec temu zlorabljanju cerkve. John J. Raskob, katoliški kapitalist, je tudi pritekel na pomoč Smithu in izjavil, da je župnik Coughlin govoril neresnico ko je rekel, da je Smith najel posojilo od Morgana. I Smith je v četrtek ponovno napadel Rooseveltov obnovitveni program. Detroit, Mich.—župnik Cough, lin Je Izjavil, da ostane pri svoji trditvi, da Je Smith iskal posojilo pri Morganu. "Smith si je sam podpisal svojo obsodbo s tem, ds Je Javno podprl Morga novo ekonomsko filozofijo," Je rekel župnik. Na napad magr. Belforda Je pa Coughlin odgovoril: "Father Belford si veliko upa, ko naziva moje govore 'besnect tuljenje' Moral bi vedeti, da meje govore dovoljuje detroitski škof In če sem Jaz hujskač, Je tudi moj škof. Ker sta se msgr. Belford in Al Smith sedinila, da ev* Jsz in moj škof hujskača, zakaj ne prideneta zraven še papeia. ki ml daje največ gradivi za moje socialne govore?" GROCEBIJSKI PRAVILNIK IEI NAJSLABŠIMI Dekivnik inaAa od 48 do 56 ur na teden, plače pa od 910 de 914.50 Waahlngton. — Razen hotelirskega pravilnika je pravilnik za grocerijske in druge žlvežne trgovine najslabši, kar jih je le bilo sprejetih, Stopil je v veljavo sadnjl teden in določa od 48 do 56 ur dela na teden in tudi plače niso "kraljevske". V mestih do 26,000 prebivalstva je minimalna plača 910 na jteden, v mestih z nad pol milijona prebivalcev pa snaša |14.60; na jugu Je en dolar manj. Pravilnik pravi, da je delovnlk za trgovske pomočnike 48 ur na teden v "normalnih" časih, osem ur odnosno ne več ko deset ur na dan; ob praznikih in v času inventarja inaša 56. Za voznike in vzdrževalno osobje je 54 ur ns teden. Delovnik v tej industriji ozi-roms v živežnih trgovinah ni bil dosti snižan in tudi plače ne svišsne. Izjeme so le tam, kjer niso poznali zatvoritvenega časa in stopa pravilnik na rep le tem trgovinam. Delovnlk velje le za uslužbence in ne za lastnike. Glede ostalega dela žlvežne industrije, živežnih tovarnarjev In distributerjev so si kon-fliktne grupe še vedno v laseh. Prodajalci na debelo (wholesel-lers) zahtevajo, da tovarnarji ne smejo prodajati blaga direktno trgovinam na drobno; iejeme bi bile le, če računajo višje cene. Proti temu se bore verižne trgovine, hotelirji in drugi veliki konzumenti. Na svoji strani imajo tudi konzumski odbor NRA. Podjetniki in distrlbutor-J} zahtevajo tudi regulacijo cen, to je določanje minimalnih cen, proti čemer se bori konzumski odbor. r Hoovtr napad«! Rolpha Governer pa očita bivšemu pred* ssdniku vojaški napad na bo-Ike lllinoi« ostala brec llkerskegs Springfield, III. - Drtavns zbornica je v srsdo zaključlis iz, redno zasedanje, ne da bi bile spejela zakon za regulirsnje o-pojnlh pljsč, zaradi ksteregs J# hila sklicana ProhlbicIJa bo ofl-riel no razveljavljena 6. dwem-bra, Illinois pa še nima državne-ga zakons gk-de trgovine s slko-holnimj pijsčsmi. Han Francisco, Csl. — Dvojni linčarskl umor v San Joseju je povzročil zanimiv spopad med callfornljaklm governerjem Ja-meaem Rolphom In bivšim predsednikom Herbertom Hoovrom. Med onimi, ki so zadnje dni brzojavno protestirali proti stališču governerja Rolpha glede o-menjenega linčanja — Rolph Je llnčanje pohvalil in izjavil, da pardonira vaakega linčarja. če bo zaradi tega aretiran—Je bil tudi Hoover. Hoover je dejal, da Rolph zagovarja llnčarako pravo, kar Je proti duhu organizirane družlie. Governor Je hitro odgovoril lloovru. da on nI maral poalati vojaštva v Ssn Joae, ker bi se lahko zgodilo, da bi vojski streljali ns lastne ljudi kakor se )e zgodilo v Waahingtonu, ko je Hoover odredil vojaške čete proti bivšim vojakom, ki so prišli demonstrirst za bonus. Hoover .«e pa odgovoril Rolphu, da vojaki niso takrat nikogar ubili. Governer Rolph še vedno prejema proteate, ki daleč nadkrl-ljujejo redki» čestitke zaradi nje-govega nastopa glede llnčarake-ga umora. Katoliška duhovščina je tudi poslala Rolphu oster protest. Trtnsjat r sok I h saornsrjev n Umi I In Istambul. S. dec. — Med včerajšnjim viharjem na črnem morju je uUmila eovJeUka P* trolejaka ladja Oeiinjlk blizu turškega obrežja In 19 mornar jev je utonilo, dočim Je bilo % drugih mornarjev rešenih. Litvinov pri Musso-liniju Sovjetski komisar sprejet s fašističnim pozdravom. Pred met konference i Mussolini- Rim. 8. dec.—Msksim Litvinov, sovjetski komisar eunanjih sadev na povratku le Amerike, je danee gost MussoliniJa. Včeraj ae Je izkrcal v Neaplu in predstavniki Italijanske vlade so ga eprejeli s fašističnim pozdravom in mu dali močno o-rožnlško eprematvo. Litvinov, se Je nato odpeljal v avtu v Pompeje in Sorrento, v Rim Je pa prišel Šele zvečer, kjer se je nastanil pri sovjetskem poslaniku Potemkinu. Danee je Litvinov poeetll MussoliniJa v palači Chigl, nakar sta preeej časa privatno konfe-flrala. O predmetu konference se preeej špekulira, toda znanega nI še nič. Govori ee. da bi Mussollnl rsd spravil Nemčijo in Rusijo ter pridobil sovjete za svoj evropski pakt Četvorlce. Litvinov ostane v Rimu dve aH tri dni. Od tu pojde v Berlin, kjer ee anldce prvim ameriškim poelanInkom v Sovjetski uniji Bullittom, s katerim bo skupaj potoval v Moskvo. PapeŠko glasilo "Osservstore Romano" Je ps Litvi nova pozdravilo s kanlbalskim člankom z naslovom "Kanlballzem v Rusiji" . . . Vlada dovolila mi Atlrl milijone galon «gane pije-le is Kanade in Evrope v sesa ameriško blago Waahlngton, D. C.—Ameriška vlada Je dovolile uvoz štirih milijonov galon žganja in likerjev Is tujih dežel za prva dva mese-ca "mokre dobe" v Ameriki. U-voz je pa dovoljen s pogojem, ds tuje dežele kupijo v zameno aa pijačo ameriško blago. Na primer Anglija, ki pošlje 600,000 galon škotskega žganja, mors kupiti za enako vsoto ameriške svinjine in sirovega masla; Francija mora vzeti 10,000 buš-Ijev Jabolk za enako vrednost eksportiranega vina. Za vse dežele Je določena neka kvota pijače, ki Jo smejo poalati v Združene države. Uvoz tuje žgane in vineke pijače je dovoljen z namenom, de se ubije domača butlsgarska industrija. ProhlbicIJa bo Pokopana ta teden — domača zaloge legitimne pijače Je pa zelo majhna (n butlegarjl bi imeli eijajen buainesa dva ali tri meeeee, dokler se legitimna domača produkcija ne dvigne tako visoko, da bo krila vse zahteve. Kanada Izroči Martina Inaulla Toronto, Ont., S. dec. — Sodišče v Torontu Je včeraj odločilo, da mora biti Martin Insull, brst Hsmuels, ki Je begun ns Grškem, In solsatnik propadlega Inaullovega Imperija v Chl-ragu, poslsn nazaj v Chlcago, kjer se ima zagovarjsti ns obtožbo sleparije. Martin je bil takoj sretirsn, toda po dveh ursh je bil (spuščen In dobil je priliko, da vloži ugovor proti odloku. IKojirs proaJavlla stoletnico svoje poroke Belgrad, 2. der. — Stoletnico svoje poroke, silno redek dogodek, ste zadnje dni obhajala ataree In starka z Imenom Dlmltro» vtč v arbski vasi Klinovs pri Skopi ju. Oba sta sUra 118 let In še vedno zdrava In čvrsta. ' Reel koeunUlm obglavljenih i Nemčiji Berlin, 2. dec, — V Kri no so včerej obglavlli šest komunistov ki so bili pokrlvlJeni uboje dveh Hitlerjevih "šturmarjev" v zadnjem februsrju. Pruski premijes üoerlng je odklonil pomiiuščenje. MILIJONA UPOSLENIH, PRAVI HOPKINS Polovlea odjemalcev reliefa je še na delu. druga polovica bo pa uponlena do 16. I. m. flkalke brespoeeJre bodo žrebali! Chicago, 2. dec. — Robert J. llunham, federalni direktor za upoalevanje brezposelnih delavcev pri javnih delih, Je naznanil .včeraj, da bodo prihodnje dni izžrebali okrog 50,000 brezposelnih delavcev z liste registriranih za uposlitev. Ta način, pravi Dunham, je naj pravičnejši, ker ne bo mogel nihče očitati administraciji, da je pristranska. Do 1. decembra Je bilo čez 200,000 brespoaelnlh obeh spolov registriranih, pričakujejo pa, da število naraste nad 800,000, Tu so všteti vsi neglede, če prejemajo relief ali ne. Število je ogromno in doslej Še nimajo toliko dela. da bi vse upoellll; v Čikaškem okraju je doslej pripravljenega dela za približno 00,000 delavcev In od teh Je o-krog 40,000 ie uposlenih, Nadaljnjih 60,000 boda torej Izšre-l»al.I To pomeni, de bo is veak peti ali šesti, ki je registriran sa brezposelnega, dobil delo. Waahlngton. D. C* 2. dec. ~ Harry L. Hopkins, federalni administrator reliefa in direktor u-poelevanja štirih milijonov brezposelnih pri javnih delih, Je včeraj naznanil, da Je bilo do 96. novembra 1,1 Kil,267 delavcev uposlenih, On računa, da Je to število naraslo do 1. decembra na dva milijona. Do 16. decembra hoeta uposlena druga dva milijona. Hopkins je dalje naznanil, da bo federalna reliefna admlnietra-clja kupila deset milijonov ton premoga za družine onih brespoaelnlh, ki ostanejo brez dela čez slmo. Kupili bodo osem milijonov ton mehkega premoga In dva milijona trdegs. Fetlslične ksmpsnjn proti kato llčsnom ns Rsvsr«ktm Berlin, 2. dec. Bsvsrsks ns-ctjsks vlada je začela s splošnimi aretacijami katoliških duhov, nov, ki so protestirali proti mučenju političnih Jetnikov v koncentracijskih taboriščih. Imen sretirsnih duhovnov sdsj ne ob-jsvljsjo več. — Konflikt med Hitlerjevim režimom In kstoli-ško cerkvijo je vedno večji. Fs-šistl so Jezni, ker Je pspeft prepovedal katoliškim zdravnikom In bolničarkam v Nemčiji sodelovati pri Izvajanju novega zakona za sterillzlranje zločinskih karekterjev. — Notranji boj v nemški proteatantovsk! cerkvi o-koli biblije se nedsljuje s vedno večjo besnostjo. Zadnjo sredo Je ves kabinet državnega škofe Muellerjs podal ostsvko. Avstrijski "Hanla Clsus" mors V /apor! Dunaj, 2. dec. — Policijski šef v Liensu ns Tirolskem Je odredil, ds običsjnl Miklavž, ki v spremstvu parklja obiskuje otroke 6. decembra, mors letos dobiti policijsko dovoljenje zs ts "špss". Kdor lin rniklavžaril In psrkljsrll brez dovoljenjs, poj/, de takoj v za fior. Avatrlja odprla drugo taborišča za politične jetnike Dunaj, 2. dec. — Avstrijska vlada je včeraj odprla drugo koncentracijsko taborišče za politična Jetnike. To taborišče Je v starem grudu Flnstermuenzu ne Tirolskem Seat hitUrjetcev, ki so ptejšnj! večer razstrelili 60 papirnatih bomb v I no tu. slu In jovzročlll veliko paniko, mi prvi jttnlkl v tem taborišču, 479 aretiranih f Nemčiji lleriiit. 2. dee. — Nad Jaka policija je včrraj an tirala 400 komunistov In aocisllstov v Dres-drnu N sds I je je bilo sretirsnih 7U komunistov v Westphslljl In vsi so obtoženi velelzdsje, ker so vodili podzemska sfltasijs. * * Jksu-a THE BNUGHTEN^NT .AM VO I* UIWWA HA mount rouroBMMj to «ta 1 (M CM _») to h«»» M-w "if* VIM m »•«•. Î171 " »" ' -TTrii ZJZuTiSZ: (mm* OMsâto» m* CmmM MM pmwmr. CfcuHo CUM« |7M P« r-». «•to »« F*** 4a i ÉIIS— -- . Nitof - ta» * PROSVETA IMT-to to HKMBKK or THS rKDEKATED .IM IM«), «»««• Mi, i. «■ jm« 'ri™ vri " - " —'iti. •M ita M Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev Domač drobiž Star pionir zmrznil Ely, Minn.—Peter Reže*, «Ur 62 let in doma s Krašnega vrha pri Metliki, je zadnji teden zmrz-nil na železniškem tiru, ki vodi v Dulutb. Domneva »e, da je med hojo padel in udaril z glavo ob tračnico, kar ga je vrglo v nezavest. Strojevodja prvega vlaka ga je opazil na tiru, ustavil vlak in pobral truplo ter ga odpeljal v Duluth. Od tam «o ga poslali v Ely, kjer je bil pokopan. Bil je dolgo let v Ameriki in član KSKJ je bil 39 let. Zadnja leta je bil brez dela. V njegovem žepu so našli flßc in to je bilo vse njegovo premoženje. Žrtev depresije! Naši bolniki Pueblo, Colo. — V Corwin bolnišnici je Joe Verbič, v St. Mary's pa Frances Novak, oba člana društva št. 21 SNPJ. Nov grob v Penni Lloydell, Pa. — Tu je umrla Helena Jereb, stara 61 let in doma iz Lučen nad SkofJo I-oko. Podlegla je pljučnici. Dve nesreči Milwaukee. — Ivovrenc Brata-nlč, lastnik grocerije In pekarije, je padel po stopnicah v klet tako nesrečno, da »i je nalomil dvoje reber. Po zdravnikovi odredbi mora ostati šest tednov v postelji. — Mary Oven se je ponesre čila pri pranju. Roka ji je prišla v ovijalnik, ki je povzročil poškodbo, da je moral zdravnik zašiti rano. Ae dva grobova Sheboygan, Wis. — Umrl je Martin Zaleznik, star 60 let In doma Iz Gornjega Gradca. Smrt je prišla naglo. Med kosilom se je zgrudil in obležal. Milwaukee.-—Pljučnica je zadnje dni pobrala Louisa Menhard-ta, starega 56 let, kl je tu bival dolgo vrsto let. Zapušča teno in enega nedoraslega otroka. Smrtna n šareča otroka Joliet. — Štiriletna Klara Ko-vačič, hči Fr. Kovačlča, je padla v škaf vrele vode in umrla za opeklinami. Äkaf z vrelo vodo je imela mati na tleh med pranjem. Stavka pleteninarjsv na mrtvi točki Reading, Pa. — lHatedenska a ta v ku pri Rosedale Hosiery kompaniji ae vleče iz dneva v dan brez večjih sprememb. Odkar je bila odpoklicana državna policija, ao ae pomirile tudi pike t ne v rate. Na Ntavki je nad dvn tisoč ple-tenlnarjev, okrog 90' r, delavcev pri tej družbi, ki je zagrozila z odslovltvljo vseh unionlatov in dvs fsktično odpustila, kar Je povzročilo stavko. Družba ae še ne mara pogajati. Voditelji mednarodne unije pleteninarjev ao se obrnili ns vlsdni delavski odbor, da izravna apor, kar pa do sedaj še ni atoril. Stavkarje, ki imajo svoj atan v bližini tovarne, podpirajo tudi drugi readingški de-lave I. Green zahteva delat ako repre- sentartjo v vladnih odborih Washington, D. C. — William Green, prvdaednik Ameriške de-lavake federacije, Je |>odal llja-vo, -u^katerl žigosa Johnaonovo administracijo, ker unijam odklanja celo minimalno repreten-tacij« v odborih aaminiatraclj-skih organizacij, katerim je bila poverjena naloga izvajanja določb industrijakih pravilnikov On zahteva, da Johnaon imenuj« v vae take odbora tudi rrpreaen-Unie delsvsklh unij. Smrtna kesa Puyallop, Waah. — Le redko slišimo kak glaa iz te naaelbine. Tukaj je malo število slovenskih družin, s se prav dobro razumemo med seboj. Odkar smo dobili NRA, so ae delavske razmere nekoliko izboljšale. V tovarnah, kjer izdelujejo zaboje in konzervirajo aadje, je bil o-brat deloma ustavljen in tako je več delavcev izgubilo delo. Kar si delavec prisluži v par mesecih, mora zadostovati tudi za zimo. Obeta se več vladnega dela in mi želimo, da bi se to res ¿godilo. Poročati moram žalostno novico, da je 10. novembra umrla Agnes Henigsman, doma U VavČje vasi na Dolenjskem. Bivala je pri svoji hčeri mrs. Ka-zel, in ko bi živela do 29. novembra, bi bila stara 74 let. V Ameriki zapušča dve hčeri in osem vnukov. V Ameriki je bila 21 let. Pokopana je bila na tukajšnjem mestnem pokopališču ia. novembra. Prizadetim izrekam na tem mestu iskreno sožalje. G. J. Porenta. Rane vesti iz Bridgeporta llridgeport, O. — Dne 25. novembra popoldne je v bližnjem Martins Ferryju govorila jeklarskim delavcem soproga go-vernerja države Pennsylvanija mrs. Pinchot. Njen govor je bil .v prid delavstvu, toda udeležba je bila bolj pičla. Prav tisti dan se je namreč vršila žogometna igra in tam je bilo polno ljudi. Sramota za jeklarske delavce, ker se bolj zanimajo za tako igro nego za shod in za unijo. Ni torej nič čudno, ako se nam tako alabo godi, da tovarnarji ustavljajo obrat In da so delavci takoj v krušnih vrstah, ko izgube delo. Shodi med jeklarskimi delavci se bodo nadaljevali. Ker je bil sprejet predlog glede starostnega zavarovanja v tej državi, je sedaj dolžnost društev, klubov in drugih organizacij, da pošljejo resolucije legislaturi in poslancem v svojih okrajih, da se postava izboljša in obdavči kapitaliste v ta namen, ne pa malih posestnikov. Drugo, kar imajo v načrtu organizacije, je brezposelnostno zavarovanje. Zaslišanje o tem se menda otvori v Columbusu v januarju. Bodite pripravljeni na to in pošljite zaatopnike v Columbus v istem času. S tem ne smemo odlašati, kajti pozneje bo prepozno, stvar pa je nujna. Ker je bilo mnogo zabave na zadnji priredbi soc. kluba št. 11, je klub sklenil prirediti maške-radno veselico dne 13. januar ja, na kateri bodo spet igrali Tuškovi fantje. O tem bomo več poročali pozneje. Dne 26. novembra so zaprli Barton rov. Obratoval je samo mesec dni in prej je bil zaprt par let. Prizadetih je nad 200 rudarjev, med njimi nekaj na šlh rojakov. Glede tega bo morala nekaj ukreniti država, da se ne bodo tako norčevali iz rudarjev. Joaeph Snoy, 13. Neizpolnjene obljube IMttaburg, Kana. — Dne 9 novembra me je doletela nesreča in mi zlomila kost na levi nogi, tako, da nisem sposoben za nobeno delo. Sedim aH pa ležim na postelji In čltam časopise, v katerih vidim velike oblju be delavcem in farmarjem, i ne ve se kdaj se bodo u resni čile. Kansašklm rudarjem so ob- ljubovali še v mesecu maju izboljšanje položaja, a obljub ni-so držali. Dobili smo plačo, ka kršno amo le prej imeli, to je $3.76 za dnevno delo in 80 cen tov od tone, čeprav pogodba določa $5 za dnevno delo in $1 oc tone. Mrtvo delo ae od dneva do dneva izgublja. Nedavno sem razbijal kamenje 4 ure in plača za to delo je bila $1. ftivljenake potrebščine so se podražile o< 26 do 50 odstotkov, boljši pre mog, ki aem lani plačal $1.80 aem pa moral letos plačati $2.10 NRA ae ne zmeni sa delavce, temveč za kompanije. Kdor dela večji prof 11, ima večji kredit . Parne lopate nalože 40 Železniških vozov na dan a 40 možmi in razume se, da kompanija dela tisočake in obratujejo vaak dan. V globokih jamah se dela po šest do devet dni na mesec iitua j boljši delavec ne more zaslužiti za življenske potrebščine. Temu so v veliki meri krivi delavci sami. Nedavno sem se udeležil aeje krajevne rudarske unije, ki šteje nad 450 članov. Na to aejo smo bili vsi povabljeni, da razpravljamo o resolucijah glede NRA. Bila je tudi resolucija glede Lewisa, ki drži distriktne uradnike, ne da bi jih mi izvolili. Seje se je udeležilo samo 12 mož in so bili povečini Lewi-sovi pristaši. Eden teh, ki je nosil raztrgane hlače, je govoril, da dela in se zanima za UMWA že od leta 1898 in še ne misli na spremembo. Govoril sem tudi z nekim uradnikom in ga vprašal, zakaj ne objavi, kdaj se vrše volitve predsednika, da bi izvolil drugega na Lewisovo mesto. Odgovoril mi je, da ni misliti na to, da bi Lewis propadel, ker ima za seboj dobro organizirano mašino. Naj nekoliko omenim tudi položaj farmarjev, o katerih nekateri mislijo, da jim gre dobro. Resnica je, da imajo farmarji več dela nego rudarji ali tovarniški delavci, a tudi oni so izkoriščani. Obljubljeno jim je bilo, da bodo dobili 42 centov za bufelj koruze, za pšenico pa $1 in več. Cena koruzi je pa še vedno od 30 do 35 centov in pšenici 70 centov. Te cene ne krijejo niti stroškov produkcije. Farmar mora plačati za moko iz tiste pšenice, katero je on prodal po 30 do 40 centov, od $1.65 do $1.95. Tudi orodje, ki ga potrebuje, ima isto ceno ko vojnem času. Pred kratkim sem govoril s sosedom,\ki je dejal, da je pred 25 leti plačal $18 davka, zdaj pa plačuje $92 in več za isto zemljo. Ne vem kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej. Tukajšni okrajni klerk je po-neveril $8,000 v enem slučaju. Glede drugih poneverb, ki jih je izvršil, se ni vršila obravnava. To se je godilo pred šestimi leti In bil je obsojen od štirih do deset let zapora. Sedaj je že prost in ima boljšo službo ko prej. Imamo vzgojno ligo davkoplačevalcev, ki zboruje vsako zadnjo soboto v mesecu ob dveh popoldne v sodnem poslopju, Girard, Kans. Davkoplačevalci bi morali vselej napolniti dvorano ter ugotoviti, kam gre njihov denar, ki ga tako težko zaslužijo. Ako bi se vsi udeleževali sej, ki se marsikaj predru gačilo. Posvetiti bi bilo treba v poslovanje odvetnikov in sodnikov, ako so pravični. Frontenaki bankir je poneve-ril $140,000 in obsojen je bil od pet do deset let zapora. V ječi je bil sedem mesecev za knjigovodjo in sedaj je prost. J. L. Telar, eden največjih izkoriščevalcev v tej okolici, ki je nabiral posojila, terjal obresti, ko-mišen in povračila, je vse skupaj spravil v svojo malho. Vse to je znano in v rokah advokatov ter sodnikov, ki mešajo in premetavajo to stvar že štiri leta. j Zadnji teden je bil obsojen od enega do pet let zapora in sedaj protestira in zahteva olajšanje kot najboljši poštenjak. Treba je, da delavci in farmarji izvolijo take zastopnike, ki bodo delali njim v korist. Naše reprezentante, ki jih pošljemo v postavodaje, dobro plačamo, zato bi morali imeti tudi pravico, da jih odstranimo, ako bi videli, da nas tirajo v propast. • Anton Žagar, 9. Uspešna razstava Girard, 0.— Razstava našega umetnika PeruŠka je bila tu zaključena s sijajnim uspehom. Po-setilo jo je nad petsto oseb. Razstavo je slovesno otvoril predsednik Ohio Leather Co., V. J|. Lombard. On je tudi prvi kupil krasno sliko in mi naročil, naj to sliko izročim kot dar SND. Rekel je, da je ponosen na naš narod, ki zavzema tako visoko stopnjo na kulturnem in umetniškem polju. Narod je prihajal na razstavo in občudoval krasna dela našega umetnika. Odlični Američan na-šega mesta, ki je tudi predsednik umetniškega kluba v Youngs-townu, je posetil razstavo in izjavil, da ni niti sanjal, da naš narod premore takega umetnik^. Večerni program je bil tudi sijajen. Nad tristo \judi je prišlo in predavanje, ki ga je imel naš umetnik, so ljudje z zanimanjem poslušali. Povedal nam je, da je pot umetnika težka in da mora braniti našo kulturo pred drugimi narodi. Za svoj govor je žel salve aplavza. Mlada hčerka družine Turk mu je v ginjeni dekla-macjji poklonila šopek cvetlic kot dar naše naselbine. L. Belle in Fr. Plut, naša odr lična pevca, sta očarala navzoče s krasnimi glasovi in gospa Plut je dovršeno igrala na klavirju. Sosestre Turkove so tudi lepo pe le ta večer, na klavirju pa jih je spremljal mladi Edward Cekuta Sinček družine Račič se je dobro postavil z igranjem na harmoniko. V resnici smo uživali krasen praznik naše umetnosti. Okoliéke naselbine so bile dobro zastopape. F. Kramar je pri peljal svoje rojake iz Farrella, Cvelbar pa svojo družino. Prišel je tudi Lenarčič, Bessemer je zastopala Snežičeva mamica in več drugih, Youngstown Kikel in Pe-trich; Warren je bil tudi častno zastopan. Rozi Vrečar se je mno go trudila za našega umetnika, ker prihajata oba iz enega kra- ja stare domovine. Mr. Petricb in njegov brat sta bila tudi veselo razpoložena in pripeljala sta več rojakov na razstavo. Naselbina je bila stoodstotno zastopana. Banketa se je udeležilo lepo število rojakov iz War-rena, naših domačih ljudi in več odličnih Američanov, med temi župan našega mesta, poročevalci vseh tukajšnjih listov in tudi dr. F. J. Kern iz Clevelanda s svojo soprogo in sinom. Z njimi se je pripeljala tudi soproga našega umetnika. .Razstavo, ki bo zapisana v zgodovini naše naselbine in tudi v srcu umetnikA, smo slovesno zaključili. On se je izrazil, da se počuti v naši naselbini kot r^a svatbi. Moja dolžnost je, da se vsem zahvalim, ki ste pomagali za časa razstave. Hvala J. Tan-cku, A. Selaku, J. Jesenku in vsem drugim, ki so pripomogli do uspeha in da je bila razstava ponos vsej naselbini. Hvala gospodinjskemu odseku za vse delo in rojakom, ki so posetili razstavo in pokazali s tem, da cenijo našo umetnost. Končno naj še omenim, da se vrši seja Samostojnega društva v sredo zvečer ob 7. v spodnjih prostorih SND. Ker je to zadnja in glavna seja v tem letu, je dolžnost vsakega člana, da se je n-deleži. Po seji bo mala zabava, torej pridite vsi v sredo zvečer, 6. decembra, v-SND.—J. DoKHj VoHIeTDëkSS^T^S elektriki v Kanadi Važno za volilce mesta Ely Ely, Minn. — Tukajšnji roja ki imajo svoj politični klub in vsi si moramo zapomniti, da mora mo oddati glasove za naše kan didate, katere imamo na glasovnici, na dan volitev. Tako bomo pokazali našo solidarnost in da hočemo imeti svoje ljudi v jav nih uradih. Kandidat za mestnega sodnika je Mike Bochar, za podsodnika pa John Skala. Za al-dermana volite samo dva. Naša kandidata sta Steve Banovets in Joseph Koschak. Volite tako kot je bilo sklenjeno na seji in potem bomo lahko ponosni na našo naselbino. Ne smemo dopustiti, da nas bi tujci /izkoriščali, kajti slovenski volllci so v večini. Za kaj naj bi tujci prišli v urade, naši rojaki pa bi stali ob strani? Drugi kandidatje blatijo in lažejo z namenom, da bi očrnili naše rojake in nas tako razdvojili. Tega ne smemo dopustiti, kajti kadar bomo potrebovali kako pomoč, jo bomo laglje dobili pri rojakih ko pri tujcih. Volite naše kandidate in zmaga je gotova. Volitve se vrše 5. decembra in na ta dan pokažimo, da se ne damo varati.—Poročevalec. Mala pomota Akron, a — V mojem dopisu v 228. številki Prosvete je mala pomota. Novi župan je L. S. Myers, demokrat, Spark pa stari. Slednji je izjavil, da bo odpravil raketirstvo predno novi župan nastopi službo. Zadnji teden sem pisal, da je registracija vedno v teku, dela pa vseeno ni, sedaj pa povem, da sem 20. novembra dobil dopisnico, naj grem naslednji dan na delo pri javnih projektih. Tega obvestila sem bilo zelo vesel, kajti brez dela aem „bil 26 mesecev. V Summit Co. je dobilo delo 4,156 ljudi prvi teden, do božiča bodo dobili pa še drugi, tako da bo krog devet tisoč uposlenih pri javnih delih. V veljavi je 30 ur dela na teden in plača je $16. To sicer ni dosti za veliko družino, a je vseeno bolje ko biti na reliefni listi. V tovarnah še ne uposlujejo delavcev. Kadar jih bodo, bom poročal. Martin klarič. Začaaal prednednik Kulte. Ramon Grau San Martin (aa are-dl), ae ie d ril. čeprsv va ne pritaava ameriška vlada in i kubanakih frakcij. Stavk« tekstilnih delavcev na jugu * Knoxville, Tenn. — Radi odstavitve 25 unijskih delavcev je pri Brookside Cotton Mill kompaniji zastavkalo 900 od 1000 delavcev. To je bil le povod, kakor aarajevski umor za svetovno vojno. Glavna zahteva delavcev pa je odprava "natezal-nega" sistema pri delu in priznanje United Textile Workers unije. Družba noče o teh aahtevah nič aliiati, niti pristati na ar-bitrašo. Dasi ima država aakon, ki dovoljuje mirno piketiranje, so bili aretirani štirje voditelji piketov, "ker so marširali brez dovoljenja." * ■"»■Pljih eleklrarnkti občinskega podjetja Quebec, IWdT- Bo i »**tno vlado in elektra ™ trustom radi viaokih cen j? ttTtT** toliko ** d e občinski svet sklenil dati J Hlcem na glasovanje projekt Zgraditev mestne elektrarne Inženirji, ki so sestavili „ črt, pravijo, da bi mestna ele trarna lahko prodajala elektri no silo veliko ceneje kakor morajo ljudje plačevati privi nemu trustu, ki je močno m dran po vsej provinci Quel* Storjenih je bilo že več pod sov, da bi prišlo do javnega g sovanja o tem vprašanju, me* svet pa se je podal šele, ker trust pokazal, da ne bo znii cen. Sploh je v tej provinci, kak tudi v mestu samem, slična i tuapija kakor je bila pred k v provinci Ontario, predno zgradila lastno elektrarno in < ganizirala svoj distribucijski j stem, ki sega v vse kraje On ria. Povprečna cena pri vla< elektrarni je sedaj nekaj m ko dva centa za kilovatno u v Quebecu pa je od trikrat petkrat več. Baj proti trails v Floridi I Oderuške cene izzvale odpor odjemalci Miami, Fla. — Floridska sta so napovedala boj trustu lektrike, ki izkorišča odjema Miami je na prvem mestu v boju in Charles E. Russell, teri je izgubil službo kot zvezne komisije pod preji administracijo, ker je razl| mahinacije elektrarskega tri vodi legalno bitko. Florida Light and Power Morganova družba, lastuje 4 trarne, ki zalagajo 148 floi skih mest z električnim tokj Obstoječa pogodba določa centov za kilovatno uro, kai dvakrat višja cena kot jo ri najo municipalne elektraj Pogodba tudi uključuje kla\ da je kompanija upravičen 10 obresti na vrednost nj lastnine. Lansko leto je Morganovl lektrarna v Miami napra^ 11,068,000 čistega profita. stna vlada je potem odredila iskavo in po ugotovitvi fal reducirala cene elektriki zal odstotkov. Kompanija se je j tem obrnila na zvezno distr no sodišče z apelom za inji cijo, katero je tudi izvojevi Bitka, ki jo vodi MiamiJ važnega pomena. Ako bo izv vala legalno bitko, tedaj i pričela splošna kampanja oderuškim cenam v drugih ridskih mestih. Farmarji se oprijemajo Crivitz, Wis. - Fspnsrji kraju Marinette in tudi v n< terih drugih krajih te driav se otresli strahu pred socij mom. Obračajo se k njemuJ so poskusili že vse načine, " bi si izboljšali položaj pod tallzmom, ampak je vse up telo in se vse metode ujal« Močan socialističen sentir je opažati posebno med fan skimi stavksrji. Socialisti deje je med nje zsnesel M Al Benson, tsjnik državi* ® nizacije, ki aktivno njih stavki. Na zahvalni ^ bil glavni govornik na tu« njem farmarskem banketu. Aretacije delavskih af"aU v New Yorks New York. - V mes*" bru je bilo v državi New aretiranih 474 delsvskih H dikalnih agitatorjev in oem nih raznih prestopkov, poročilo Mednarodne brambe. 238 oseb je büo ranih v «vezi s «tsvko*n.mi| tfvnoatmi. Pivovarna podpi-a'« i eeijo vovarns v tem m< «« r i podpisais novo pof^V try Workers unijo^'<** višek mezde od tre*» <" larjev na teden. PONEDELJEK, 4. 1 DECEMBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije Z^^tSANI DIRIGENT Pil? AV TALICH SPET VA< v IJUBUANI L TalichTp® v»ej Evropi mojster dirigent, je di-Kll v Ljubljani velik sim-I jajčni koncert T Ljubljančanov. 1983. Poslušati simfonični orkester : Talicbovo taktirko m gle-dirigenta Talicha - toje & brez primere. Ni bese-, katerimi bi lahko označili 9vo mojstrstvo, ki ga po-, ¡n visoko cenijo na An-^m in v sovjetski Rusiji, Skandinavskem in v Ljubil v Parizu in Ljubljani. jLi je spet dirigiral v Ljub-Ejn polna dvorana publike [Lula dirigenta s cvetjem in Ltom, ki ni hotel ponehati, [njegovemu mojstrstvu ae je | pridružila Talichova petde-fctnica življenja in 26-ietni-br je začel dirigirati. In 25 lica, kar je prvič deloval v Jkljani. fvglav Talich je namreč tisti, Tu polagal pri nas temelje (oničnemu udejstvovanju. - je bil leta 1888 v Kro-riiu na Češkem. Po konča-konservatoriju je osnoval jni kvartet, kjer je igral , gosli, potem je vstopil v Bnsko filharmonijo, leta 1 je nastopil službo koncert-mojstra v gledališču v Ji na Ruskem. Leta 1906 Ufel nastopati kot dirigent (fiflisu na Kavkazu, odkoder i leta 1908 prišel v Ljubljano, |je bil dirigent filharmoni-|ter dirigiral celo vrsto sim-^ nih orkestrov. V Ljubljana je spet vrnil leta 1911 in : kot operni kapelnik. On ¡kil tisti, ki je na slovenski uvedel Dvorakovo "Rusal-fcki je prešla po njem v stal-[repertoar slovenske opere. V >ljani se je tudi oženil z Vo-vo, leta 1912 je postal nik plzenjskega gledališča, 1917 ga najdemo .v Pragi t dirigenta filharmonije, kjer «vzel vodilno mesto leta Talichov umetniški raz-| j« velike vrednosti njegovo eljstvo s češkim kompo-i Sukom, ki je našel v Ta-i odličnega interpreta svo-|del, Talich pa je našel v umetniškega voditelja. S vimi deli je zaslovel Talich dirigent, po dirigentu Ta-je zaslovel Suk kot skla-0d leta 1921 je nasto-■ koncerti v Turinu, na tom, na Angleškem, v Paleta 1924 pa so ga pova-bStockholm, kamor je od-fkU 1931. I «e začno njegovi uspehi v dinavskih deželah, od tu je [loatovat tudi na Poljsko «ko, od tu so ga spoznali 'ni«ki muzikalni krogi, ki 1 povabili leta 1932 prvič k Lani je dirigiral v Lenin-i koncert s silnim uspehom, 1 d" «o ga takoj upregli še koncert Brahmsovih sim-Koncerti so bili razpro-• Talich je triumfiral. Le-¿¡ika filharmonija je te-[m sklenila s Talichom za Aeattedenako gosto-v Husiji letos. To gosto-|J* absolviral Taličh v 'ju. marcu in maju letos. WI je v Leningradu, Moli H*rl«>vu, vodil je lenin-Proslavo Wagnerja s koncertnimi prire-1,1 Ruska kritika je raz-j«- Rusom šele Talich novega Cajkovakega, ki L^J priljubljeni kompo- T^hov. Ugpehi ni nj€. «oneertu no vselej tri-F™. publika je dobesed-7na ko pa Talich odloži Rimsko palico, zagr-kakršnega je deležen ■«do. 'J* tremi ^ti je bil Ta-filharmoničnim ,2 v l jubijani ter pri-koncert, ki ga i / k«Jpada nabita uni-J**an«. In tako je bilo ¡T*'- dvorana polna, na J r'Mrm.jno. u dirigentskim pul-. " " da opisati. Ko vrat prvič videl je imel vtis, da stoji nad orkes trom čarovnik, ki mu sledi orkester na vsak migljaj kot zakleta celota. Sinoči se mi je vrnil isti občutek. 2e ko je dvignil taktirko k prvi točki _ Dvoržakovem karnevalu — in je vsa dvorana utihnila, kakor da ni sploh nikogar v nji, in je napravil Talich prvo kretnjo k silovitemu začetku kompozicije — takoj si videl pred sabo spet čarovniškega dirigenta. Gledaš njega, in veš, kaj igra orkester. Njegove roke, njegov obraz, vse njegovo telo spremlja godbo in jo soustvarja. Igralci mu slede in bi mu morali slediti, tudi če bi se hoteli upirati. Talichova sila jih bi potegnila za seboj. Njegove kretnje groze, božajo, prosijo, jokajo, obraz spreleta-va strah in veselje, groza in pogum. Ni brez resničnosti opazka, da bi lahko poslušalec zamašil ušesa in samo gledal Talicha, pa bi vedel in slišal, kaj igrajo. Razen Dvoržakovega karnevala je zaigral orkester še Su-kov Koral sv. Vaclava, Šker-jančev Simfonični stavek iz Cajkovakega patetične simfonije. Po prvi točki ae je usul iz dvorane aplavz, z 'balkona pa so vsipale cele butare cvetja na dirigenta in orkester, zastopniki raznih društev so mu poklonili vence. V orkestru so igrali: operni godbeniki, Člani Orkestralnega društva in konser-vatoristi. Vadil jih je sprva Skerjanc, nakar je prišel Talich ter imel z godbeniki šest vaj, v katerih je izdelal izvajanje tako, kakor zna le on. Obsodba ljubljanskih akademikov. — O Veliki noči je bilo aretiranih v Ljubljani več dijakov in dijakinj z univerze, in sicer so jih prijavili policiji razni provokaterji. Med drugimi je bil aretiran tudi sin univer-zitnega profesorja dr. Kidriča, akademik Boris Kidrič, ki je šele nekaj mesecev pred to aretacijo prišel iz enoletnega zapora . . . Proces proti tem akademikom se je vršil pred tednom, razsodba pa je bila razglašena šele 15. novembra. Obsojeni so bili: Boris Vojnilovič na 5 let ječe, Konrad Veniger-holc na 3 leta, Dušan Bole na 1 leto strogega zapora, Lidija Sentjurc na 2 leti, Ivanka Mua-čevič na 2 leti, Fedor Kovačič na 6 mesecev zapora, medtem ko je bil Kidrič tokrat oproščen vsake kazni. Kidrič in Kovači« (ki je kazen prestal s preiskovalnim zaporom) sta bila takoj odpuščena, ostale pa bodo poslali v kaznilnico v Sremsko Mitovico, oziroma v ženske kaznilnice. Cesa so bili obtoženi in kako je potekala razprava, tega listi ne poročajo. 0»Jan-ska opera pa pripravlja te dni premijero nove operete Stoji, stoji Ljubi jsncs", ki jo je kom-ponlral skladatelj Matija Brav-iničar, napisal pa slikar kipar (in podlistkar Niko Pirnat. I re- mijera bo v kratkem. Tudi na provinci se pojavljajo nove operete. Tako so nekje na Gorenjskem igrali "Miklovo Zalo" v obliki operete, v Žalcu pa so u-prizorili opereto "Hmeljska princesa", ki ji je godbo napisal učitelj Radovan Gobec. Zelo verjetno, da se bodo nekatere teh operet pogosto igrale na naših podeželskih odrih, kjer imajo na razpolago pevce in orkester. Smrt spiavarja v Dravi. — Po Dravi splavljajo les od Koroške do Romunije. Težak je splavarski kruh, saj morajo ravnati splave ob hudih vremenih skozi mnoge nevarne soteske. Pred nekaj dnevi je zahtevala Drava žrtev iz vrst starih splavarjev. Z Gortine proti Dravogradu so plavili splav, v katerem je bilo zvezanega lesa za več vagonov. Pri Vuzenici je splav zadel ob nevidno skalo, pri čemer je vesenjak udaril gospodarja Gregorja Butalna v trebuh in je ta padel v naraslo Dravo. Dva spiavarja sta planila za njim, da bi ga rešila, toda brez uspeha. Butalna je Drava odnesla. Najdeno truplo. — Nedaleč od Krškega so našli v Pleterskem bregu razpadlo žensko truplo. Truplo je ležalo tamkaj že gotovo mnogo časa, ker je ostalo samo še okostje in preperela obleka. V zraven ležeči torbici so našli 3 in pol Din. Kdo bi bila pokojnica, ni znano in bo težko dognati, ker je bila naj-brže tujka, mogoče iz Zagreba. Oblasti bodo ob pregledu okostja skušali dognati, ali gre za samomor ali umor. Napad na režimskega župana. — V Smartnem pri Litiji je pri zadnjih volitvuh "zmagal" re-žimovec trgovec Josip Strman. Najbrž zaradi tega je doživel Strman že dva napudn. Pred kratkim so mu razbili Šipe, zdaj pa so mu vrgli dinamitno pa-trono v izložbo, ki jo je razneslo in razbilo tudi nekaj šip. Seveda kažejo na klerikalce, Češ, da so oni to storili. KU2NE BOLEZNI PRI LJUDEH IN ŽIVALIH Prof. Paul Krause poroča v neki strokovni reviji o zvezah med človeškimi in živalskimi boleznimi. Tako je opazoval že dolgo let, v časih siloejšega nastopanja o-troške paralize, istočasno češče umiranje za podobno boleznijo tudi med psi in konji. Prva bolezen, pri kateri so ugotovili takšne zveze na veliko, je bila kuga, ki je pobirala istočasno z ljudmi tudi podgane. Razne druge bolezni nastopaj p isto tako med ljudmi in podganami oz. mišmi in jih povzročajo iste kužne glivice, dasi v nekoliko drugačnih oblikah. Povzročitelj sredozemske mrzlice ln Bangove bolezni napada domače živali in se z mlekom prenaša tudi na človeka. Zanimivo pa Je zlasti to, da dobimo povzročitelja davice tudi pri živalih in je tedaj člato možno, da se ne prenaša samo od človeka na človeka, temveč tudi od živali na žival in od živali na človeka. To n. pr. preko mleka Ta domneva odpira nove vpoglede v nastajanje epidemij ln nove možnoht! za pobijanje kužnih bolezni. ■agulova poviti o k«i-kirskih volkovih S filmskega magnata so nameravali potegniti tudi arajco in ee pri tem nekateri opekli. Fo-zu ostalo "le" 21 milijonov Washington. — Zadnje dneve je senatni odsek, ki preiskuje blazne igre wallstreetskih bankirjev. poslušal senzacionalno dramo intrig, raketirstva in bojev v zvezi s strmoglavijo-njem bivšega filmskega magnata Foxa po wallstreetskih bsn-kirjih in čikaških raketirjih. Najglavnejšl aktor in pripovedovalec pred odsekom je bil "oskubeni" in izigrani magnat Fox sam. Senatorjem in njih-nemu odvetniku Pecoru je povedal slično povest kakor prej Upton u Sinclairju, ki je nedavno spisal knjigo o tej džungel-aki igri ameriških kapitalističnih piratov. I Fox je pravil, kako je prišel ,do 400,000 delnic filmske tvrd-ke Loews in a tem pričel graditi svoj filmski imperij, Fox Film korporacijo, ki je bila pred krahom "vredna" okrog parsto milijonov. Bila je največja filmska korporacija in kontrolirala ne isamo filmske tovarne v Hollywood u in na vzhodu, marveč tudi teatre križem Amerike. I Tik pred krizo je iskal večje posojilo za izplačan je zapadlih bondov in naravno šel na Wall atreet. Naglo pa je spoznal, da je prišel med tolpo volkov, ki ao ga imeli na "vrvi" in ga nameravali ne le sleči do golega, nego mu Izpuliti tudi "oblsti", ¡kakor je Foxu povedal neki bankir, katerega je bil vprašal za posojilo. Harley Clarke, čikaški bor-zlant, Halsey, Stuart & Co. iz Chicaga, Albert Wiggin od Chase National Banke, raketlr med raketirji, in "12 ali 18 drugih bankirjev iz Wall atree-ta", so bile osebe, ki so skušale Foxa skalpirati. S svojimi intrigami, pri katerih niso poznali svojega bivšega "prijatelja" niti ne "etičnih" mej, so 'ga res skalpirali precej globoko. Prisilili so ga, da jim je prepustil svoje filmsko kraljestvo vredno parsto milijonov, ni pa se jim posrečilo ga pognati na beraško palico. To jim je preprečil Foxov odvetnik Samuel Untcrmayer, "edino pred katerim imajo kapitalisti strah." Za dosego kompromisa je Fox plačal Untermayerju en milijon, kar se mu je vsekakor izplačalo, ker mu Je priboril "borih" 21 milijonov v gotovini. To Je "vse", kar Je Fox odnesel iz nastavljene mreže. Bivšemu državnemu tajniku in sedanjemu vrhovnemu sodniku Hugheau je Fox plačal nad pol milijona, da bi mu pomagal. Huatonu, bivšemu predsedniku republikanske stranke, je dal večje posojilo, ki še nI vrnjeno, da bi se zanjega potegnil pri predaedniku liooverju ln pri justičnemu departmentu, kjer so proti Foxu In v prid "wallstreetskih volkov" falsificirali neke rekorde. Sel je osebno do predaednika Hoover ja, ampak vae zaman. Fox Je bil zaznamovan, da ga slečejo do kože. Poleit Foxa, ki Je prišel v glavnem le ob krono, in in ves-torjev njegove korporacije ter ujenih podružnic, je izgubila teške miline v tej igri tudi Chaae National Banka. Njena isguba znaša skoraj 70 milijonov. Banko je zapletel v to igro njen predsednik Wiggin, da reši avoje milijone, kar ae mu je več ali manj posrečilo kot Članu "ožjega krožka volkov**, Kljub temu pa mu je di-rcktorij banke ob času odstopa dal $100,000 letne penzije za vse življenje I Fox sam ne sasluši nobenih simpatij, ker ni svojih milijonov zaslužil, ampak priigral po receptu vseh veleraketirjev. Pri osvajanju teatrov in filmskih podjetij, katere je sdruševal pod peruti Mogočne Fox Film korporacije, se je posluševal stičnih sredstev kakor val kapitalisti Coolidgeve ere in prej. On je zanimiv slučaj le radi tega, ker pokasuje, da velero-parji ue poznajo nobene časti» nobenega prijateljstva in jim niso prenizkotna ali preumaza-na nobena aredstva za dosego svojega cilja. In dasi so ga na meravali skalpirati in sleči do golega, se Je vendar pokazal "Lisjaka", ker je odnoael 81 milijonov copakov. "Wallatreetakl volkovi" ao ae spravili nad Foxa, ker ao mislili napraviti teške milijone« Nekateri ao Jih, drugi pa so izgubili. Med slednjimi je , tudi Chaae National banka, katero Je vodil "največji bankir" Wlg-gin. »1 Pri navalu na Foxa so "volkovi'* organizirali veliko "hold ding" kompanijo pod imenom General Theaters Equipment korporacijo. Ta korporadja je likvidirala Foxova podjetja in jemala pod avoje okrilje tudi drúge in alcor na ta-le način: Od Clarkeja, enega od "inal-derjev", j« prevzela dvoje podjetij. za katera je plačala $4,-300,000, po prevzetju pa ju Je kapitalizirala za $48,044,000. Za vse to ja izdala delnloe in bonde in jih vrgla na trg. Sa mo v teh dveh slučajih anaša zvodenelost delnic nad 88 ml lijonov. "Nikdo na bo umrl vslsd mraza aH lakote* New York, — Mr. O. B. A dams je dsma iz višje družbe, ki se Izredno zanima za dobrobit Hvali. Je načelnica pasje bolnišnic««. Ko je nedavno gna la svoje pae na sprehod v park, Je na neki klopi našla nakega mrtveca is armade brezposel nlh. Teden pozneje je doftlvela sllčen prizor. ,To~Je njeno humanitarno ar ce toliko omehčalo, da ao ae v njej zbudili človekoljubni in stlnkti in pričela Je apelirati na dobra srca zs darila za največje reveže med reveži. Presenečena je blls, ker se ni uresničilo predsednikovo zagotovilo, "da ne bo nikdo umrl vsled mraza aH lakote." Močna unije edini pogoj za uspeh NRA New York. — I'oitolen deba-kel NRA lahko prepreči I« moč no delavsko gibanje, pravi y svojem članku v Scribner's Mag« zinu za december delavski šur nallat Benjamin Stolberg. On urgirá delavstvo, da ae organizira v industrijskih unijah. Hoko jo dotoktiv niworil I «iljokog« vodjo Ugrabi Jen je In umor unijakaga tajnika meče več luči na taktiko profesionalnih atavkolom-cev. Caeoplsje potlačMo važne informacija I New York, -r (FP) — Kak-šnih metod ae poslužujejo detektivske agencije pri razbijanju delavakih organizacij, pokazuje umor Abrahama Brouaona, taj-nika-blagajnika krajevne unije rastavrantakih delavcev. Prav tako tudi, kako veliko moč ima Burnaova detektivska agencija nad organi "javnega mnenja,** Umora je obtožen Charlea Olson, detektiv Burnaove agencije, ki se je lastniku neke restavracije na 42. ceati ponudil oziroma mu zagrozil, da ne sme priznati unije in z njo podpisati pogodbe. Olaon ae je reatavranterju pred. stavil za detektiva JuatičnegH departments in mu povedal, da bo situacijo vzel v svojo roko. To ae je tudi zgodilo. Ko je unija razglasila stavko ln posta-vila plketa pred restavracijo v osebi Charleaa Johnaona, Je Olaon v aprematvu dveh svojih pomočnikov slednjega ugrabi) ter poklical po telefonu tajnika or-ga nizac i Je Abrahama Brouaona. Ko Je Brouson prišel na lice mesta, so detektivi še njega ugrabili ter oba odpeljali na deželo v okraj Westchester. Ustavili so ae pri nekem gozdi-ču, kakor Je policija pozneje Iz-vedela, kjer ae je pričela "Igra", Brouson jo Johnaona od vedel v gozd, kjer mu a streli podkurll pod nogami, da Je zbežal ko arna. Slično proceduro Je napravil tudi z Brouaonom s to razliko, da nI atreljal pod noge, ampak ga Je postavil sa tarčo In ga ubil. To Je le en del zagonetne dra-me v tem delavskem boju. Drugi del drame je, da je detektiv Olson prejel $200 od aaociaclje res ta v ran ter Je v "za boj proti u-nlji" ter nadaljnjih $200 od ene-ga izmed dveh partnerjev prizadete reatavracije med tem, ko Je šel drugI partner na policijo, ko Je Izvedel, da Olson ni v službi justiCnoga departmenta, kakor sa mu je bil predstavil, nego Burnsov detektiv. Tega dela transakcije policija še nI razvoz-IJala — Čudne vloge dveh laat-nlkov Jedilnice. Olsona je policija še pravočaa-no dobila. Prijet Je bil na po-staji, ko Ja mislil iti na vlak. Priznal Ja tudi umor. Čudno vlogo Igra newyorško časopisje. Prva vast v World-Telegram u ja Olsona pravilno o-značlla za ualužbenca Burnaova detektivske agencije, v naslad-njeh poročilih pa Je bilo ima a-genclje popolnoma iapuščano. Slično so storili tudi drugI dnevniki, kar ni le slučajnost, ampak Ja Is tega incidenta razvidna tajna moč ta detektivska agencija, ki ne mara alabe publlcltete. Aegkšfca.Jada*eU Izgredi íaiafaal la avIŠals t la#il • »aaisaiis i»i waia a svj Greea poslal okrožnice vsem krajevnim unijam, v katerih Jih urgirá, naj ne kupujejo v Nemčiji Izdelanega blaga Washington, D. C. — Glavni urad Ameriške delavske federacije Ja te dni razposlal pisma vsem krajevnim unijam pridruženih organizacij, v katerih Jih opozarja na sklep konvencije In obenem urgirá, naj ae zavzamejo za bojkot nemškega blaga, dokler Hitler ne opusti avoje represivne (Milltike naprsni delavcem in Zidom. V pismu federar i Ja urgirá vse delavce, orgsnlzirane in neorganizirane, naj IsvedaJo ta bojkot. ^Smatrali bomo vsakega unionista za slabega, kdor bo kupil v Nemčiji Izdelano blago ali pa sa vozil z nemškimi parnlki in sploh rabil karkoli nemškega, dokler ob« to j i ta kruta In bestialna per-sekucija delaveev In Zidov in dokler nimajo dvlsvci pravica do avobodne organizacije," pravi (¿raen. "Zaključek konvencije ja dra-stičen, kar je bil tudi naš namen. Tega koraka sa zavedamo v polni meri In smo ga storili radi nepobltnlh dokasov o strahoviti peraakucijl. Naše gaalo naj bo: Dokler ne bo nemško delavstvo svobodno, ne bomo kupovali nemškega blaga." SMEH V DŽUNGLI ATTO0IOOBAFUA A M Kil Ig BO â ' Poeloveeil Stanko Leben Najbolj čudna reč, ki sem jo opazil na njem, pa ae mi je nekaj čaaa xdel njegov humor. Pogosto sem ga videl, kako ae je smejal ali se nasmihal stvarem in položajem, v katerih za na« ni bik» nič smešnega, in kako je nasprotno njegov obraz premnogokrat ostal topo sveča-nosten, ko so se vsi drugi smejali in režali. Zelo zanimiva in značilna se mi Je zdela tudi govorica, ki je krožila po sobah med moštvom, da je bil Blakelock tisti kapitan, ki ga je povišal za prvega seržanta, in sicer takrat, ko je pred približno pol leta začasno poveljeval stotniji. Videti je bilo, da sta si Blakelock in Koška dobra osebna prijatelja. Krožile so vesti in domneve, da za tem prijateljstvom tiči nekaj skrivnostnegs. Cesto so ju videli skupaj v pogovoru. Koška je zahajal k Blakelock u na posete v njegovo stanovanje. Naši stotniji je v tem času načeloval boren in nesposoben kspitan, čigar ime sem pozabil. Preden je prišel k naši pohodni Četi, je služil nekje pri nekakem štabu in je imel le malo pojma o rednem, predpisanem vojaškem življenju. Zato je vodstvo stotnije docela prepuščal Koški. II Kmalu po povratku polka z velikih vojaških vaj so začeli naš pohodni oddelek temeljito preurejati in nas premeščati iz ene stotnije v drugo. Med drugimi so iz stotnije "M" premestili tudi stotnijskega pisarja, nekega kor-porala, ki je odšel za pisarja v polkovni glavni stsn. Nekaj dni je v našem oddelku vse ugibalo, koga bo zdaj Koška izbral za novega stotnijskega pisarja. Več tednov ni bil na to mesto poklican nihče; posebno vneto se namreč nihče ni potegoval za to delo ln Koška je sam opravljal vse stotnijske pisarniške posle. Potem me je nekega dne poklical v pisarno. Dejal je: "Med sposobnostmi, ki so naštete pod vašim Imenom v službenem listu," — ta list so izpolnili v naborni pisarni, ko sem stopil v armado — "stoji tudi, da znate tipkati ns pisalni stroj. Ali bi vam bilo ljubo, če bi poskusili s službo stotnijskega pisarja?" Pisarniško delo mi sicer ni posebno dišalo in redna vojaška služba mi je bila mnogo Ijub-šs, tudi če so vanjo spadale stvari, kakor nadzor v kuhinji in brezkončna ln naporna "postranska dela", toda Koška me je tako omamil, da sem podvomil le za trenutek, nato pa se odločil, rekoč: "Da, mislim, da bi poskusil." Tako sem postal "začasni stotnijski pisar"; nekaj časa pozneje, ko sem svoje delo opravljal kolikor toliko zadovoljivo, so me povišali v pravega pisarja in v redova prve stopnje. Kot pisar sem seveda večino časa prebil v naj-neposrednejši bližini seržanta Koške. S svojim ležiščem in svojo opremo sem se preselil v drugo sobico poleg pisarne, kjer mi je bilo dovoljeno žgati luč po mirozovu in čitati. Polagoma sem začel Kosko visoko ceniti in globoko spoštovati. Ko je zvedel, da za silo igram šah (nekaj partij sem bil namreč igral v Novem Yorku z Mr. Zemlarjem), se je nekoliko otresel svoje običajne hladne negibno-sti ln molčečnosti. Ali ne bi igral z njim? "Seveda bi," sem odgovoril. Poslej iva prebila več večerov v tednu v njegovi aobi ali v pisarni ter šahirala. Imel je krasen šah s prelepimi figurami, ki jih je bil, kakor mi je redkobesedno zaupal, izrezljal iz dveh vrst lesa, iz enega temnega in drugega svetlega, ko je pred leti služil vojake na Filipinih. Vsaka figura se mi je zdela mojstrsko izoblikovana, vsaka zase umetnina. Sah je igral izvrstno ter me učil najbolj zamotanih potez. Včasih je pogovor nanesel tudi na druge stvari. Ko je videl, da njegove prijaznosti ne izrsbljam, je bil polagoma zgovornejši in od-kritejši, jaz pa sem začel spoznavati v njem zelo ljubeznivega človeka. Povedal sem mu o samem sebi skoro vse, kar pripovedujem na prejšnjih straneh, seveda ne popolnoma tako kakor v tej knjigi, marveč kakor sem te stvari gledal takrat. On pa mi je zaupal, da je, kakor sem bil domneval, Ceh po poreklu, vendar, kakor slučajno dodal, da je to zanj brez pomena. Rekel je, da v tem pogledu niti najmanj ne čuvstvu-je kakor Cehi ali kakor kdorkoli drugi; in ko je tako govoril, se je nssmehnil ter skomizgnil z rameni. Čutil sem, da še nikoli ni bil nikomur toliko zaupal, razen morda Blakelocku (čeprav se mi zdi, da mi je ta izjema prišla na um šele pozneje). Instinktivno je moral čutiti, da ga bom razumel ali vsaj ne sodil po krivem. V Ameriko je prišel z osemnajstim letom, v armado je stopil z devetnajstim in bil po-sihmal nepretrgoma v vojaški službi — "več ko osemnajst let," je dejal, dvignil pri tem obrvi, kakor vdan v nespremenljivo usodo ter se nasmehnil. Njegov grenkobni, skrivljeni smeh mi je začel ugajati, ko sem odkril, oziroma vsaj mislil, da sem odkril, odkod izvira. Včasih se mi je zdelo, da govori iz tega nasmeha ogromna, toda šiloma obrzdana želja, biti prijazen in ljubezniv, in začel mi je biti brezmejno drag in ljub. Spominjam se, da je vzkipelo v meni, če sem slišal vojaka izblekniti kako bedasto o Kosko-vi glavi; najrajši bi bil naredil sam ne vem kaj ; naredil pa nisem seveda nikoli ničesar, ker sem vedel, da bi vsako besedo, ki bi jo zastavil za Kosko, napačno ali krivo tolmačili. Poleg pisarniških del sem se moral udeleževati tudi vežb in opravljati še nekatera druga dela, pri katerih je Koška z menoj ravnal kakor s katerimkoli drugim vojakom; vendar sem se vedno zavedal ter čutil, da mi je naklonjen. 4 Odkrito in skoro naivno ga je veselilo moje zanimanje za njegove knjige, ki so bile po večini znanstvene in filozofske razprave: Huxley, Darwin, Spencer, Spinoza in podobno. Očividno jih je bil vse prebral več ko enkrat; na mnogih straneh so bile vrstice podčrtane s svinčnikom. Velik vtis je napravilo name, kadar je spregovoril z menoj o tej ali oni stvari, ki jo je mojstrsko obvladal. Ob takih prilikah je govoril tako, kakor bi se bil naučil na pamet in potem prebavil vse, kar je čital. V svoji sobi je imel eno ali dvoje knjig,"ki so bile Blakelockova last; na notranji strani so nosile njegov podpiš. Ko sem opazil, da se Koška rad pogovarja z menoj, sem ga še vzpodbujal s tem, da sem ga poslušal s kar se da veliko vnetostjo in razumevanjem. Vsak večer sem hodil z njim na sprehod. Brez kraja se je mogel spominjati stvari,'ki jih je videl in doživel pri vojakih. V prvih mesecih najinega poznanstva in prijateljstva ni povedal ničesar takega, kar bi se mi bilo vtisnilo v spomin kot važno ali pretresljivo, pač pa je vsako stvar popisal v najmanjše podrobnosti. Kar me je najbolj zanimalo, sta bili sila in živost, s katerima je znal pričarati predme katerikoli značaj, prizor ali okolnost, o katerih je pripovedoval. Psihološka prodornost njegovega pogleda v nagibe in dejanja ljudiuje bila, kakor sem mogel spoznati šele mno^ft* pozneje, zares neverjetna. Imel je čudovit spomin in brez težave je našel svojim mislim in nazorom primernih in točnih izrazov. (Dalje prihodnjič.) Sporni Rok Napisal K. K. Neubert Ljubezen, samo ljubezen je bila vzrok, da je delj ostal v dragem letoviškem hotelu, kakor Je prenesla njegova denarnica. Toda česa vsega ne bi bil priprav-njen storiti, samo da bi mogel še teden dni ostati z Glorio! Zdaj pa je bilo lepih sanj konec. Gloria je odpotovala domov na Angleško, in da bi se še kdaj v tem življenju srečal z njo, pač ni smel pričakovati. Kdaj bi ga neki uaoda zanesla v London? Konec I Ostali so le s|>omini. Da, in Glorijina zapestnica. Po snočnjem poslednjem plesu, ko sta ae zatekla na teraso in se še poalednjič poljubila v slovo, mu jo Je bila dala. "Gloria t" je takrat zašepetal, "ti boš zame do amrti edina ienska! Kdina, ki sem Jo resnično ljubil." Vzdrge-tala je v njegovem objemu. "Moraš mi kaj dati v spomin," Je goreče zaproail, "svojo sliko ali pa koder laa." Tedaj je Gloria, premagana od njegove vroče lju!>ezni, odpela svojo zapestnico in mu jo podarila. Za spomin! Čudovit spomin! Zlato, s briljanti posejano zapestnico t "8 to zapestnico", si je tdaj dejal Job, "bi lahko poplačal trikrat tolikšen račun, kakor je moj." Mučni položaj bi bil ns mah presekan, Če hi ae hotel ločiti od tega spomina. Med tem je moral ugotoviti, da bi s svojo gotovino poplačal komaj pol računa. Tega se je že prej bal — a česa vsega človek ne stori iz ljubezni? Pa če bi zdaj zapestnico prodal ali pa . . . da, tako bi se dalo napraviti, prodaja sploh ne pride v poštev. Glorijin spomin da bi prodal! Ne, toda zastavil bi ga lahko hotelskemu ravnatelju. Cez dva meseca bi ga že kako rešil. Torej se Je prijavil k ravnatelju. "Dolžan sem vam po tem računu," je začel, "prišel sem. da vam . . Ravnatelj se je ljubeznivo priklonil. ". . . povem, da lahko plačam kvečjemu pol računa." Ravnatelj je odprl oči. "Niti groša več!" je Job podkrepil svojo izpoved. "Ne, veste kaj... to se pa ..." je zajeclja! ravnatelj in vsa kri mu je šinila v glavo. "Gospod!!" je sdajci za v pil, "kaj naj to po-meni? Kaj pa mlatite?" "Nič!" je vdano odgovoril Job. "Ali nimate nikakih vrednostnih atvari? Ali ne morete br-zojaviti sorodnikom ali znancem?" "Nikogar ne poznam, nikogar nimam, da bi mi pomagal. Prišel trm sem. da si ogledam letoviško življenje. Slikar sem po poklicu. Prodal sem bil eno svojih slik. Drugače al ne bi bil mogel privoščiti tega potovanja", jt melanholično dodal. "Stvar vam utegne postati še neprijetna", je strogo odgovoril ravnatelj. "Ce res drugače ne bi šlo . , . bi vam nemara . . . kakšno dra-gocenoat . . ." Ravnatelja je pri besedi 'dragocenost' kar elektriziralo. "Zakaj niate tega takoj povedali?" je olajšano vzkliknil. "Ker se le nerad ločiln od nje. Pripravljen sem bil na to le v najskrajnejšem primeru." Potegnil je zapestnico iz žepa. Ravnatelj si jo je temeljito o-gledal. Obraz ae mu je razjasnil. "Čuden človek!" se je obrnil k Jobu. "Najprej se delate, kakor bi me hoteli za plačilo o-slepariti, s seboj pa nosite dragocenost. ki bi z njo lahko poplačali najmanj pet takih računov!" Ko se je Job poslovil, mu je ravnatelj ljubeznivo želel srečno pot. Zapestnica ga je z njim popolnoma spravila. V svoji sobi se je Job nemudoma začel pripravljati na odhod. Cez četrt ure je potrkalo na vrata. V sobo je stopil ravnatelj in z njim še neki gospod. "Oprostite", je suho dejal, "stvar ae je na žalost nekoliko zapletla!" "Res?" ae je začudil Job in temna slutnja ga je obšla. Ravnatelj se je obrnil k avo-jemu spremljevalcu. Bil j« hotelski detektiv. "Da," je le-ta odločno i tja vil, "dvom ni mogoč. To zapestnico sem dostikrat videl pri Misa Wrightovi, kadar je plesala. Preveč velika je, da ne bi bila zbudila pozornosti." "Kaj rečete na to?" je vprašal ravnatelj ko zid bledega Joba. "Drži. Miss Gloria je res nosila to zapestnico. Toda večer pred odhodom . . ." glas mu je zastal, "večer pred odhodom mi je Miss Wrightova zapestnico podarila!" Detektiv se je porogljivo za-krohotal. Ravnatelj je nabra čelo in pogledal Joba s čisto drti gačnimi očmi. "Stvar je sumljiva. Za plačanje računa niate i meli denarja ... Misel, da bi... "Nehajte s svojimi domnevami r je zakričal Job. "Ce bi bil že hotel v tem hotelu ukrasti zapestnico, je pač ne bom skuša v istem hotelu zastaviti!" "Saj ste se le težko ločili od nje", je pomembno vzliknil rav natelj. "Vrhu tega so se take reči že pripetile!" je prezirljivo pripomnil detektiv. "Najbrže ste si mislili, Bog ve kako premeteno ste napravili." Job je obupaval. "Miss Gloria vam lahko potrdi, da resnico govorim. Vem, v katerem hotelu bo to noč prenočila. Brzojavite ji r e Ko je Gloria dobila brzojavko je ravno sedela s svojo materjo v hotelski sobi. "Tvoja zapestnica?" je planila mati vsa prestrašena pokoncu, ko je prebrala br zojavko. "Saj si mi še v vlaku pravila, da si jo spravila v etui. Gloria je prebledela. "Moram pogledati. .." je dejala v zadregi in odprla kovčeg. Etui je bi kajpada prazen. "Res"! je vzkliknila, delaj« se osuplo, "najbrže sem jo tam izgubila pri plesu." "Toda ta človek trdi, da si mu jo podarila!" je rekla mati in jo ostro pogledala. Gloria se je zdajci zasmejala. "Človek, ki ne more plačati hotelskega raču na ... ali to ne pove zadosti? Zapestnico je pač .. našel. . ," "Ali pa ukral!" je pripomnila mati. "Človek ni nikoli dovolj AWHdenr , dvlHII® e "Zdaj vidite!" je dejal ravnatelj čisto strtemu Jobu in mu pokazal Glorijino brzojavko. "Nu, denimo, da ste zapestnico res našli. Toda z njo vsekako ne morete poravnati računa. Res, zdaj se spomnim: v hotelski o-bednici se mi severna stena zdi malo preveč gola. Zakaj ne bi napravili zanjo posebno velike slike, da se poravnajo najini medsebojni računi? Saj pravite, da ste slikar, ne? Drugače seveda —" Kaj je hotel Job? Vdal se je v nehvaležno usodo in je bil še vesel, da se je tako poceni izmazal. O Gloriji pa ni nikoli več govoril . . . STO ZAKONOV—A LE EDEN SREČEN The Outside of the Stocking ^ Can Carry the Best Message of All . .!^ ■ " " " Brow* "Seksualne motnje so produkt naše kulture, oz. prekulture. So skupna last izobraženih slojev In trdil bi, da je med sto zakoni en sam resnično srečen, en sam zakon je popolnoma prost vseh ovir." Tako pravi znani dunajski psi hoanalitik dr. Rudolf Urbančič ki je imel te dni dve zelo obiska ni predavanji o tem predmetu. 0 Krivdo za to nezdravo stanje pripisuje tako moškemu kakor ženski. 2enska deluje danes v raznih poklicih in je postala podobna moškemu. Nima dovolj časa, da bi negovala svoje telo in zanimala moškega. ienska, ki se enači moškemu pa ima za posledico moškega, ki postane ženski. Moški ima v lju besni danes čestokrat pasivno vlogo in jo hoče tudi igrati. To je nenaravno. Glavna napaka pa je strah pred otrokom, ki izvira iz slabih gospodarskih razmer in kl more apočetka srečen zakon tako ovirati, da ima za moškega kakor za žensko nsrsvnost nev rotlčne simptome za posledico. Pomoč zs to Je po mnenju na vodenega psihoanalitika samo ta: odkritosrčnost, popolna od-kritosrčnost med moškim in žen-ako, med starši in otroki. Otroka je treba vzgojiti tako. da bo smatral seksualnost zs nekaj po-trebnega in dobrega. Privzgoji-tev napačnega čuta aramežljivo-sti je med glavnimi krivci, ki spravljajo človeka na stranske poti. v nevrone in poznejša razočaranja v zakonu. Rosaba o bodoči vojni Pesimist iČ« sodba francoskega državnika Bivši francoski ministrski predsednik J. Caillaux se bavi v nekem Članku s strahotami morebitne bodoče vojne in pravi med drugim: Med zadnjo vojno in morebitno bodočo bo prav tolikšna razli ka kakor med svetovno vojno in vojno L 1870-71. Ne smemo se vdajati iluzijam. Zadnja vojna je bila vojna težkega topništva, strojnice, podmornice, bodoča, če bo človeštvo napravilo to blaznost, bo kemična, plinska vojna. Vojaški strokovnjaki pač hite izjavljat, da strupeni plini niso tako strašni, kakor mnogi trdijo, a prav tako so pred letom 1914 govorili o neškodljivosti topništva. Govore le na podlagi izkušenj z dvema, tremi plini iz svetovne vojne: klorovim plinom, žveplenim plinom, gorčičnim plinom. n Toda danes je nemogoče navesti število vseh plinov, ki bi prišli za primer nove katastrofe v poštev, gotovo jih je več nego tisoč. In ti so mnogo strašnejši od starih. Danes imamo pline, ki vdirajo brez najmanjše poškodbe skozi kožo, ne da bi jih prizadeti niti opazil, in mu povzročijo strašne krče in neozdravljive duševne motnje. A pri . tem ne bo samo usoda bojevnika, temveč bo v prvi vrsti zadela civilno prebivalstvo. Nemški častnik Endres prsvi v svoji knjigi o "Plinski vojni": "Moderni vojak bi moral zavestno moriti Ženske, bolnike in otroke ter uničevati strahopetno, med spanjem ljudi, ki bi jih u-soda doletela, ne da bi jo slutili. Angleški strokovnj sk major Nye pravi: 'Tisoč bomb bo v u-godnih okoliščinah zadostovalo za uničenje tako obsežnega mesta kakor je London. Normalna nova plinska bomba tehta približno 6 funtov. Vsako civilno letalo bi se dalo tobej uporabiti kot vojno letalo in dve let zadostovali za oplinitev o« ki bi bilo tako veliko kakor don in okolica." Pri tem je smatrati obr mest pred bombnimi napi nemogočo, kajti zadostovi bi niti še tako velika gar obrambnih letal, da bi pre la temu ali onemu sovra letalu iztresti njegovo bomb. Edini protivni u bili protivni napadi v sov kovo deželo in to bi se kon tekmovanjem v moritvi. ki se nanašajo na plinske n bi bilo navesti izjavo o< strokovnjaka, generala N ki je dejal, da je povsem če odkriti tudi plin, proti remu bi obstoječe maske jale nobene zaščite. Zamislimo si primer sti med dvema državama, vojne napovedi bi majhno no brodovje preletelo mest kor Pariz, London, Bruse lin; tisoč do dva tisoč na in metodično posejanih bo mesto okužilo s plinom, žene, otroci bi postali žrtev, ki bi jim bila usoda milos ostali na mestu mrtvi, ost pa rajši si tega ne predsti mo. Ali se bo dalo človeštvo vesti v klavnico? Petrček Imeli smo goste. Na pi strica Borisa sem moral pr ti svojega triletnega Petr salon. V svoji nočni srajč ji stricu na kolenih in g koli sebe. Zdajci mu obv na sosedi strica Borisa, ze ni dami z velikim izrezom černi toaleti. Petrček kar re odtrgati pogleda od mogočnih prsi. Pogovor med gosti za tek zastane; ravno je bili pila Mina in servirala kav ne obide temna «lutnja: bro poznam svojega Petre je že prepozno . . . njegov zek se razširi v angelski in ustka se mu odpro: "Tetka, ti imaš pa tud daj r...ko!" TISKARNAULI SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča d« Tiska vabila sa veselico fn shode, vizitnice, t knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrva slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAB & N. P. K DA TISKOVINE NABOCA V SVOJI TISKARNI *)e ee4etvo Uskaras S. N. P. J. PRINTE NÍ74I Be. Lawadsk A