Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 110. V LJobiM v ponefleHeK, 14, mata m Leio lit m Vel|« po poSUt s u oelo Ut» upre].. I 26--n aa mm« „ .. „ 2-20 >• 8«n6i)6 aelaletno. „ 29-— ■a oatalo laozaastvo, N 35 — V LJubljani oa domi Ia cela lato aaprej.. K 24'— ai ea meseo „ ..K V ipnil prilnan meniha „ 1-80 es Sobotna Izdaja: ~ Sa oelo lote.....K 7 - aa HemČljo oeloletno» „ 9 — n oatalo lnoaamstvo. „ 12 — Inseratl: Enostoipna petltvrsta (72 mm Uroka ln 3 inm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 30 v si dva-in večkrat , „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ■ ■ ■ - . Poslano: =====3-Enostoipna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan IzvzemSl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red. Oradnlltve |e t Kopitarjevi nllol itev. 0/1X1. Bokoplsl ae ne vračajo; nefranktrana pisma ae ne ■ sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. es Političen list za slovenski urad. DpravniStvo Je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske žt. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlfikega tolefr.na St. 188. Polka avsirijsKih Nemcev. (Iz »Arbeiterzeitung«.) Avstrijsko-nemško meščanstvo je doživelo znova težko politično razočaranje. Njegovo parlamentarno zastopstvo je v teh tako izvanrednih časih, ko so bile vse vnanje in notranje okol-nosti za isto tako ugodne kakor še nikdar. tako nerodno operiralo, da je stvarni uspeh popolnoma izostal in končal z moralnim porazom, pod katerim ne trpi samo taka politika in njeni voditelji ampak žalibog tudi nemško ljudstvo samo. Nič ne bi bilo koristnejše kakor vestno izpraševanje vesti, da bi se narod naučil kaj iz svojih napak in da bi se čuval pred njihovim ponavljanjem. Zalibog je politična kritika pri nas mnogo prerevna, da bi mogla delo samovzgoje dokončati. Nameni in cilji, katere jc zasledovala nemška narodna zveza cele dve leti, so ostali do zadnjih mesecev neznani; ostali so skrivnost nekaterih ljudi. Predno se pečamo z njimi stvarno, si predočimo cel proces: Ljudstvo, ki broji 10 milijonov duš, ima tako-vodstvo, da leta in leta ve samo par ljudi, na kakšen način naj se osreči! Da se ta skrivnost posreči, zato je bilo treba v najbolj kritičnem času nemškega ljudstva po volji in po privoljenju teh mogotcev izpreči parlament in ljudsko politično zastopstvo, zato je bilo treba polnomočno življenje ljudstva desetih milijonov reducirati na zakulisno tajnost! Utihniti je moralo javno mnenje, molčali so shodi in časopisje, in celo ljudstvo je bilo izročeno brczkontrolni upravi na milost in nemilost. Koliko žrtev je veljalo to počet je, to se da slutiti le iz pri-ličnih sodnijskih obravnav. Mrtvaška tišina je zagrnila celo deželo, da nihče ne moti zakulisne skrivnosti. Avstrijsko nemštvo je moralo prevzeti poniževalno vlogo zahrbtnih zarotnikov, ki naj dosežejo to, kar je za nje življenjska potreba in za državo največji blagor. po skrivnih potili. In ti čuvarji § 14 prav nič ne čutijo, kako sramotno so na ta način ponižali največji in najstarejši avstrijski kulturni narod! Ali jc treba avstrijskim Nemcem res posegati po takih metodah? Meščanstvo tega naroda se. nam kaže v tej luči šc slabše kakor je v resnici. Res je, da jim nedostaje državljanska samozavest, in nikdar se ni povzpelo avstrijsko nemštvo do tega modernega stališča, da bi videlo v gosposki, in naj bo ta še tako visoka, samo svojlastenorgan, kateremu vrača za njegovo vestno izpolnjevanje dolžnosti dolžno spoštovanje. Avstrijsko nemštvo se še do danes ni iznebilo pred-marčnega čuvstva podložnikov, ki vidi v izpolnjevanju postavnih dolžnosti gosposke le izraz milosti gosposke. Ampak tako hudo pa le še ni, da bi bilo treba zato nič slutečemu ljudstvu cela leta primolčavati, kar je za isto največje dobro, in da bi mu bilo treba metati potom milosti v naročje njegove koristi, kakor polaga sv. Miklavž otrokom jabolka v črevlje. Kako naj bi se bila izvršila cela stvar? Nekaj ministrov — koliko je bilo takih, ki so kaj vedeli, nam ni znano — je izdelalo predloge, kateri so počivali najprej v miznicah; kadar bi bil prišel čas zato, naj bi jih bil podpisal cesar in objavili bi jih bili v drž. zakoniku. Naravnost uničujoče vpliva na človeka, če vidi, kako malo smo se naučili iz lastnih bridkih izkušenj. Cel proces se je že enkrat vršil, čeprav v bolj ozkem obsegu, pod grofom Badeni-jem; torej ni niti originalen! Spominjamo sc še, v kakšno hudo krizo je zašla takrat država! In kakšen je bil konec? Pristranski politični akt so pristransko zopet odpravili in n e m š k i politiki so bili tisti, ki so se rogali: Gospod je dal, Gospod je vzel, njegovo ime bodi če-ščeno! Oglejmo si napako te takozvane nacijonalne politike nekaj natančneje. Če kedaj, je v sedanji vojni postalo vsakemu jasno, da država ni nič druzega kakor skupnost vseh državljanov indadržavnaoblast,naj sibo organizirana tako ali tako, ni nič druzega, kakor organizirana skupna moč. Tukaj pa, nam kažejo državno moč čisto v smislu predmarčne dobe, kot neko tujo moč, ki stoji izven državljanov in nad njimi, v čijem območju se državljan izpremeni v podložni-ka, katerega tepe s šibo ali pa greje njena milost in to alternativo naj odloča koncem koncev — kulisna skrivnost! Čudno je, da državljani dvajsetega stoletja napravljajo odvisne narodne življenjske interese od milosti in nemilosti! In vendar ni čudno! Treba je le pomisliti, da se nemška narodna zveza trdovratno brani, da prizna masi nemškega ljudstva pravico, da odločuje samo o svojem političnem delu na demokratični podlagi. Kot trdovratna nasprotnica vsakega demokratičnega razvoja ovira nemška narodna zveza ljudstvo, da ne more vplivati na svojo politično usodo; včasih pač privošči drobec milosti, nikdar pa ne priznava mase kot enakopravne. Avstrijski Nemci ne zahtevajo, naj se uredi njihovo razmerje do vladarja, ker to je že urejeno po ustavi, in zgodovinski tradiciji, ampak njihovo razmerje do drugih narodnosti v tej državi vpije in kriči po uredbi. To razmerje jc na celi črti nestalno in negotovo. To razmerje se pa v časih, kakor so današnji, ne da urediti drugače kakor od ljudstva do ljudstva. Glavna politična napaka nemške narodne zveze obstoji v tem, ker misli, da se bo dalo Čehe, Poljake in druge narodnosti, ki žive na tleh monarhije, v praksi prezreti, kakor da bi se morali ti pogajati le z neko imaginarno državno oblastjo, kakor da bi ta državna oblast ne bila ob enem tudi državna oblast za Čehe in Poljake. To je pred-marčno naziranje o državi, po katerem je vsaka postava samo pakt med vladarjem in stanovi. Tako danes ne gre več! Nacijo-nalna postava danes ne more biti nič drugega več, kakor kompromis med narodnostmi, sklenjen v parlamentu od njihovih demokratičnih zastopstev. Ta pot je edino prava, edino gotova in edino r.akonita; vse drugo nima obstanka. Kar hoče nemško ljudstvo doseči in ohraniti, to more doseči in ohraniti le na postaven način na demokratičnih parlamentarnih tleh. Rusijo. Nastop anarhistov v Petrogradu. Lugano, 14. maja. (K. u.) »Reuter« javlja iz Petrograda: Tolpa 30 oboroženih anarhistov iz Petrograda in iz Schlvisselburga se je polastila hiše vojvoda Leuchtenberg, ki leži blizu Marijinega gledališča, kjer so proglasili svoj glavni stan. Hiše niso zapustili kljub naročilu delavskega in vojaškega sveta. Okrajni poveljnik je zapove-dal, naj hišo obkolijo vojaki. Dalje se poroča, da je odstopil petrograjski poveljnik Kornilov. Petrograd, 14. maja. (K. u.) Agentura: Listi poročajo, da je odstopil petrograjski vojaški gubernator general Kornilov. Izjavil je, da je zato odstopil, ker gotove organizacije zahtevajo, da ravno tako poveljujejo četam, kakor on. Posebno delavski in vojaški svet je zahteval, naj se mu gubernator-jeva povelja predlože v odobritev. Ruski vojni minister o položaju. Petrograd, 12. maja. (K. u.) Na željo odposlancev aktivne armade, ki so zbrani na kongresu v Petrogradu, je zunanji minister Miljukov pojasnjeval gotova vprašanja zunanje politike. Med drugim je izvajal: Pač obstojajo pogodbe, a javno se ne morejo naznaniti, ker bi so odkrile tajnosti, ki bi ne škodovale samo koristim ruske demokracije, marveč tudi zaveznikom in bi lahko povzročilo prelom mod Rusijo in njenimi zavezniki. Zavezniki popolnoma soglašajo z Rusijo, da je namen vojske tudi, doseči pravico narodov na svoboden napredek. Pojem opustošenj in odškodnin, kakor si ga predstavljajo zavezniki, sc mora natančno opisati. Zavezniki zahtevajo, da morajo opustošenja in plenitve povrniti dotičnim deželam tisti, ki »o jih povzročili, V zveznih deželah ho prvotno izbruh ruske revolucije veselo pozdravili, a pozneje so se bali, da ne bi v Rusiji nadvladale Nemcem prijazne simpatije. Naše zaveznike tudi skrbi nered v naši prehrani in ker nam primanjkuje streliva. Japonska ne namerava napasti Rusije; ona se zanima za Orient. Amerika nam je dovolila zelo ugodno posojilo in nam pošilja inženirje, ki grade železnice v Sibiriji in ki nam tehnično pomagajo. Oučkov o mutaciji h), prehrani. Petrograd, 13. maja. (K. u.) Agentura poroča: V seji odposlancev i/, fronte, ki zborujejo v Petrogradu, je imel vojni minister Gučkov govor, v katerem je predvsem govoril o vprašanju preskrbe armade z municijo in poudarjal stanje desorganizacije, v katerem je prejšnja vlada pustila izdelovanje municije. Dejal je, da je to vprašanje sedaj v gotovi meri urejeno in jo preskrba municije ugodnejša, kot je bila pred dvema mesecema. Dejanska podpora naših starih in novih zaveznikov ho omogočila popolno ureditev muni-cijskega vprašanja, če se doseže sporazum z Ameriko. Kakor hitro se bo v nekaterih tednih uredil prevoz, bo ugodna rešitev tega vprašanja zagotovljena. Kar tiče prehranitve in posebno krme, jc stanje tega vprašanja zelo neugodno. Tekom poldrugega meseca moramo pošiljatev deželnih pridelkov na fronto zvišati, da zboljšamo položaj. Glede armade, jc dejal Gučkov, jc glavno vprašanje, ki ga mora sedanja vlada rešiti, obnovitev in sestava vojske. To se jc že zgodilo. Minister je dostavil: Sem velik pristaš de-mokratiziranja armaclo, vendar je armada poseben organizem in čc sc pri demokratizaciji doseže nasprotne ciljo, bo s tem pometena vsaka avtoriteta iti vsaka moč, čc uničimo vsako osebno odgovornost in sc tako povrnemo k prejšnjemu režimu, kjer jc moč in odgovornost pripadala osebam. LISTEK. EUsM dffličfii večeri v deželnem Tri enodejanke strogo literarnega merila so napolnile v soboto gledišče skoro popolnoma. Naše občinstvo je pokazalo, da naravnost hlepi po gledališčnih predstavah. Izbera teh aktovk je bil zame užitek, ne pa za publiko, ki z Courtelinom ni bila zadovoljna. Dasi se je smejala in zabavala trenotno, je v odmoru bila slabe volje. Še nekaj! Začetek se je zavlekel za cel četrt ure in pavze so trajale po 25 minut. To se ne sme več ponavljati; ker rodi slabo kri med dolgočasja zevajočo publiko in nima z umetnostjo stika, ker umetnost je točna. Če pa že vsled premaskiranja ni mogoče odmorov znatno skrajšati, naj se vsaj »kino« igra več, kot je v soboto. Začne naj se brezpogojno točno, Sudcrmanov Fric je znana moderna aktovka, ki vsebuje problem lebdenja med življenjem in smrtjo. Iz trilogije »Morituri« povzeta, tudi pri nas ni nova. Nudi Fricu in pl. Drosseju paradne uloge in je teatralno rafinirano zasnovana in izpeljana kon-temcijska lalonska nipes igračka. Igrala sc je prav dobro, v prav dobrem tempu, ob vestni režiji in čedni opravi. Najboljši je bi) Danilo-Drosse, ki je ustvaril tip, ki nas je sTil k sebi in za sabo. Objem s sinom in konec, nastop s slugo in scene z eruptivno surovostjo so bile kabinetne stvari, V celoti je kreiral figuro, ki je bila celotna in verjetna. Skrbinškov Fric pa je bil prav dober za oči, a duše mu je manjkalo. Umetnik, kot je Skrbinšek, mora za resno kritiko ustvarjati umetniške kreacije s teatralnim učinkom. Ako nam da samo drugo in mu manjka slučajno prvega, mu stavim jaz to med negativna postojanke. Izcizeriral je vse nianse, a prepričal nas ni. Igral je sijajno, a doživljal ni! Ema Juva-nove — zakaj smo videli Emo mesto originalne Agnes, ne vem — je bila prav čedna in je igrala prav dobro. Sluga Viljem-Pavlič nam je isto prav ugajal, ker je iz svoje epizode napravil saržirano partijo. Helena in Hallerpfort sta v igri sami kla-verni ulogi, kar se je dalo narediti, sta storila Zvonarjeva in Jovan iz nehvaležnih partij. Courtelinova groteska »Neizprosni stražnik« je pravzaprav novelistična satira, ki zahteva na odru izbrano publiko, virtuozne igralce in intimno prizorišče. Teh predpogojev je za popolen in velik uspeh vsaj deloma manjkalo. Zato je bila Stvarca raztrgana, manjkalo ji je enotnega liva. Še Jamo na Dunaju ni v njej uspel, kako naj bi v Ljubljani doživeli čudež. Ta sodba je pisana s stališča obsolutne umetnosti. Ako jo sodimo relativno, je bil Danilo najboljši, ker je z elegantno rezervi-ranostjo zadušil groteskno-karikirane poteze svoje uloge stražnika, ki le malce izpuščene z vrvice, rode nevzd.ržljivo paja-cado. Juvanov komisar je najlepša uloga in je bila srečno igrana, samo malo preveč hreščeče je nastopal vseskozi, igral je„.sa-mo stroge paragrafe brez olajševalnih okoliščin, škrbinškov baron je spadal v vrsto onih ulog, ki jih igralec rad igra, a bi jih v svojo korist bolje ne igral. Zakaj iz te krasne uloge narediti figuro, ki inteligen-ta tragično potegne za sabo brez smešlji-vih refleksov, je tako težko in redko, da se skoro nikomur nc posreči. Tako smo videli posamezne umetniške mozaike, a ni ga bilo mojstra, ki bi jih zlil v celotno sliko; dasi ni kreaciji manjkalo nobenega koščka, vendar skupnosti ni bilo, Čehov »Medved« ni le groteska, bolje bi jo krstil z burlesko. Nima z navadno veseloigro nič opravka in je v nevarnosti, da postane burka ali gluma. A pri »Medvedu« se je posrečilo Skrbinšku režišerju in igralcu, da je srečno zadel v sredo in da je hodil konsekventno do konca s srečno intuicijo spoznano pot resnice. Njegov Smirnov je kreacija, ki je v besnem tempu edina možnost, ki ffldi i ž te tehnično iti umetniško kočljive igrice do umetniškega učinka, Nič karikature je tu največja pohvala. Zvonarjeva Helena je bila doživljaj, ki nas je pokrepčal, kakor dež zemljo poživi. Posebno v drugi polovici, od samokresov naprej, je bila non plus ultra. Tudi ona v najstrožjih mejah dopustnega, ni niti z besedo prestopila težko in ozko stavljenih mej nevarne uloge. Pavličev Luka je bil prav dober, čudež, ker ta uloga je tako težka, da se jo redkokje vidi tako dobro igrano — V »medvedu« smo hodili po britvi, in nismo sc urezali — in to je ravno umetnost igralcev. Adolf Robida. Svefouor. 51 Pove rt iz konca U. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) Opat je slonel na hodniku križnega hoda in kričal s hripavim glasom nad zidarji, ki so se motali na odru okrog zvonika in dvigali težak kamen na zidovje. Votel je bil njegov glas, obličje mu jc bilo suho kakor okostniku in hrbet mu jc zlezel v grbo. Ni še tako dolgo, kar se jc vrnil iz večnega mcsfa, da jc opravil spo-korno pot, in še ga jc boleli rama od težkega križa, ki ga je nosil rimski romar. Mari ti Bog, prečastni starina!« 2a-kliče Svetobor na dvorišču in zleze co- nja. V ponedeljek se bodo zopet s Thoma-som razgovarjali. Povratek ruskih socialistov. Bern, 12. maja. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura: Danes popoldne se je peljal skozi Curih drugi vlak ruskih socialistov, ki se bodo peljali skozi Nemčijo v Rusijo nazaj. Začasna vlada prepovedala vstop v Rusijo posredovalcu političnih izgnancev. Stockholm, 13. maja. (K. u.) Švedski brzojavni urad javlja: Ruskjemu poslaništvu v Stockholmu so brzojavili, da je začasna vlada zabranila potovati v Rusijo Robertu Grimmu, kateremu je bilo naročeno, naj se pogaja z rusko valdo o po-vratku političnih izgnancev. Član delavskega sveta za rusko ofenzivo. Petrograd, 13. maja. (13. maja. Agentura: Član izvršilnega odbora Skobelev je izjavil na vprašanje o pobratinstvu na seji odposlancev z bojne črte: »Ker ruski pro-letarijat ogorčeno odklanja poseben mir, vsak vojak, ik sklepa do gotove mere poseben mir z Nemčijo, škoduje ruski demokraciji. Armada mora tvoriti mogočen bojni organizem. Ne sme tičati nepremagljivo v strelskih jarkih, marveč mora pod-vzeti ofenzivo in izvesti tiste vojne pokre-te, ki jih zahtevata taktika in strategija. Na vojsko hujskajoči govor v dumi. Petrograd, 11. maja. (Kor. ur.) Agentura: Na izredni slavnostni seji dume je govoril Rodičev: Nihče si ne želi miru tako, kakor si ga želim jaz. A dokler še tepta sovražnik našo domovino, je demokracija dolžna in dolžan je vsak posameznik, ki želi miru, da prežene sovražnika iz našega ozemlja. Zmaga je potrebna, da se doseže notranji socialni mir. Naši prijatelji, naši zavezniki in naši sovražniki naj znajo, da si je priborila Rusija svobodo zato, da uniči absolutizem in da prežene sovražnika iz našega kakor tudi iz ozemlja naših zaveznikov. Nastopi ruskih vojakov za mir. Berlin, 14. maja. »Lokalanzeiger javlja iz Malmo: Na bojišču so prirejali vojaki veliko demonstracijo, ko so izvedeli o resnih dogodkih v Petrogradu. Prav zanesljiva poročila so znana o tretji armadi: Rezervne postojanke so zapuščale cele čete in se udeleževale shodov. Večinoma so izjavljali, da soglašajo z delavskim in z vojaškim svetom, da nasprotujejo osvojitvam in da se nočejo več vojskovati. Ugovarjati se jim niso upali, dasi večina častnikov drži z začasno vlado. V Rigi so priredili vojaki velike shode v carjevem strelskem vrtu. Zahtevali so, naj Rusija Nemčiji takoj ponudi mir temeljem odpovedi vsake osvojitve. Če bi Nemčija to ponudbo odklonila, bi vsaj znali, zakaj se vojskujejo; ako bi pa Nemčija ponudbo sprejela, a zavezniki bi jo odbili, naj se zavezniki za svoje zahteve vojskujejo sami. Radko Dimitrijev je v carjevem vrtu nagovoril vojake. Izjavil je, da morajo vojaki še vreči sovražnika iz ruske domovine, potem bo šele mogoče govoriti o miru. Generala so večkrat prekinili z burnimi medklici. Neki vojak je rekel, da če se splošno odpovedo aneksijam, bi bilo celo škodljivo metati sovražnika vun. Če se sovražnik obveže, da izprazni zasedeno ozemlje, bi bilo prelivanje krvi nezmiselno, ker bi se s silo hotelo doseči, kar bi Rusija lahko dosegla potom diplomacije. Nemčija naj se pozove na mir, potem se bo šele znalo, kakšne bojne smotre da zasleduje. Vojaki so nato brzojavno čestitali delavskemu in vojaškemu svetu na njegovem boju za mir. Pozvali so ga, naj začasno vlado prisili, da bo stavila mirovno ponudbo. Po poročilih socialnode-mokratičnih listov so na fronti vojaki zelo razburjeni. V ruski armadi vedno več miroljubnežev, Bern, 12. maja. Italijanski listi poročajo iz Rusije: Število miroljubnežev v ruski armadi se vedno bolj množi. Vojaki prirejajo v Petrogradu, v Moskvi in v Kijevu demonstracije, na katerih zahtevajo, naj se sklene mir po Ljeninovih načelih. V mestih je vedno večje število takih vojakov, ki nočejo odriniti na bojišfce. Ljenin in Čeidze. »Pester Lloyd« od 10. maja prinaša razgovor listovega dopisnika z »nevtralnim politikom« kjer pravi o L j e -n i n u : Rusija ima malo velikih politikov, toda dovolj agitatorjev. Eden je sedaj prišel iz Švice, ki naj bi bil raje tam ostal, namreč Ljenin, ker več škoduje kakor koristi. On ne zna presoditi, kaj je mogoče doseči in kaj ne, in zato oznanja brezmejni komunizem. O Čeidzeju pa piše dopisnik »Daily Telegrapha«: Tega ekstremnega soci-jalista iz Georgije smatrajo njegovi tovariši v dumi za poštenega, dobro-hotečega sanjača (wellmeaning erank). Stockholm, 13. maja. Sem od bolževi-kov poslana kurirka Marija Staškjevič, pripoveduje, da je njena stranka ustanovila že 15 dnevnikov. »Pravda« izhaja v 300.000 izvodih. Ljenin je zelo popularen. Po celem Petrogradu govore o njem. Ni izginil, marveč se vozi z avtomobilom, ki je bil last prejšnjega vojnega ministra Suhomli-nova, okoli in predava. Vsa pisma, ki jih ji je dal Ljenin, so ji na meji v Tornei odvzeli. Gorki se je pridružil Ljeninu. Maksim Gorki o mirovnem posvetu. Stockholm, 12. maja. Maksim Gorki pravi, da je delavski in vojaški svet sklenil udeležiti se mirovnega posveta, ker je popolnoma obupal nad vojaškim položajem Rusije in ker se mora kolikor mogoče hitro postopati. Miljukova nota,je bila ponesrečen poizkus vlade, ki da se hoče vojskovati do zmagovitega konca. Predpogojev ni, da bi se zmagovito izvedla vojska. Vsaka vojna izjava krepi le usodno vojaško moč sovražnika. Vlada mora od zaveznikov zahtevati nov mirovni program. Kaj sta govorila Rodzjansko in knez Ljvov. Petrograd, 11. maja. Agentura: V slavnostni seji dume je govoril Rodzjansko: Vojska, ki se nam je bila vsilila, katere nismo hoteli in za njo za to nismo popolnoma nič odgovorni, se mora nadaljevati do srečnega konca in sicer se mora tako voditi, da se bo popolnoma ohranila nedotakljivost dežele in narodne časti ruskih državljanov. Neštete žrtve, ki smo jih prinesli na žrtvenik te vojske, zahtevajo, da bo odgovarjal mir siloviti velikosti naših naporov, da se bo zagotovil smoter novega boja: da bodo namreč slavili zmago vzori pravičnosti in svobode. Nemci so tem svit-lim vzorom postavili nasproti popolnoma drugačni program: gospodovati hočejo namreč svetu in si ga podjarmiti. Boj za načela, ki si tako zelo nasprotujejo, se ne more končati neodločen, marveč en sovražnik mora odločilno zmagati. Popolen poraz germanskega militarizma more edino zagotoviti srečo svetu. Pregloboko je brezno, ki loči nemške opustc-ševalce in uničitelje civilizacije od zaveznikov, da bi se končala vojska prej, predno se ne dosežejo opisani vzori. Mir v takih okolno-stih bi bil le premirje, ki bi trajalo več ali manj časa. Posebno ne pozabite, da nemški delavski sloj, bodisi še tako socialističen, vroče želi zmago. Nemčija namreč svoje silovite industrije ne more omejiti, Demonstracije v ruskih mestih. — Petrograd nameravajo izprazniti? Koliu, 12. maja, »Kolnische Zeitung« poroča iz Kodanja: Ruski vojni minister se je posvetoval dolgo časa z delavskim in z vojaškim svetom. Rekel je, da bodo morebiti morali izprazniti Petrograd, kar bi posebno delavce zadelo. Položaj je posebno težaven tudi v Moskvi, kjer prireja stradajoče prebivalstvo vsak dan poulične demonstracije in zahtevajo, naj vlada odstopi. Finsko časopisje nujno poziva Ruse, naj ne hodijo na Finsko, da ne bodo težavnega položaja dežele še poslabšali, ker dežela strada. Dva meseca niso poslali na Finsko iz Rusije nobenega žita. Anarhija v Rusiji. Berlin, 12. maja. (K. uO Reuter: Vojni minister Gučkov je izjavil, da vlada v Rusiji anarhija. Vladata dv^ "vladi, če ne več. Ni še prepozno, da se pb?ožaj izboljša, a zamuditi se ne sme nitHfctenutek. < aisr General Ruskij položaju. V pogovoru s sotrulinikom »Ruskega Slova« je dejal general rRttskij: Petrograd bi ne storil prav, če bi s«J razburjal. Dasi-ravno se je tekom revolucije zgodilo nekaj slučajev nediscipliniranosti! v armadi, je sedaj običajni red zopet upostavljen. Najvažnejše je sedaj, da se lirfcd? odnošaji med častniki in vojaki, in pou£fen sem, da hočejo častniki z veseljem.pomagati vojaštvu. Biti moremo trdno prepričani; t da je proti-revolucija v Petrogradu nemogoča, toda želeti bi bilo, da preneha vsak boj med strankami in se doseže popolna edinost v svrho utrditve provizorne vlade. — Pleha-novega je označil general°Ruskij za zelo pametno glavo, ki zasluži 'ime politika v najvišjem pomenu besede. — Lenjin, je dejal general Ruskij, mi je nerazumljiv, zdi se mi pravcati norec. — Anarhisti sploh odslej nimajo nikakega upanja na uspeh. — Ta stranka je, če se smem izraziti krepko, neke vrste uljč, ki se kmalu prepusti. Minister Thomas v izvršilnem odboru delavskega in vojaškega sveta. Petrograd, 12. maja. (Kor. ur.) Agentura: Francoskega ministra Alberta Tho-masa je sprejel popoldne izvršilni odbor sveta zastopnikov delavcev in vojakov. Predsednik Čheidze je Thomasa prisrčno pozdravil in ga naprosil, naj poroča, kako da sodi o sedanjem političnem vojnem po-ložifh in o akcijah mednarodnega socializma'.^ govoru, ki je trajal dve uri in pol, je minister Thomas razlagal, česa pričakuje javno mnenje Francije od nove Rusije. Francija je bila včasih vznemirjena glede na podporo Rusije. Francoski demokrati upm£, da bo nova Rusija Francijo brezpogojno podpirala. Pečal se je nato z blodnjami, ki jih lahko zagreše francoski socialisti z ozirom na Rusijo in narobe. Preis-kavati se mora, na kakšnih temeljih in s kakšnimi pogoji se lahko skupno postopa. Francoski minister je priznal, da želi, naj socialistične stranke vseh dežela jasno oznitijo svoja načela, a ne sme se nuditi prilika, da bi Nemci iznova spletkarili. Opozarjal je na spletke nemških socialistov medt: vojsko. Potem ko so nastopile Združene' države v vojsko in po ruski revoluciji "morejo socialisti na zahodu razpravljati o demokratičnih smotrih vojske le, če so zagotovljeni o krepkem vojnem nastopu, ker vojnih smotrov mednarodne demokracije pruski militarizem ne bo nikdar pripo-znal. Nemčija se mora s sodelovanjem vseh premagati, da bodo mogli uresničiti demokratične vzore. Z zanimanjem in z vedno večjo simpatijo so sledili izvajanjem ministra. Dasi je odbor še rešil več točk, za katere je šlo, je odbor zahteval rok do ponedeljka, da odgovori na nova vpraša- časi s svojega vranca. Zakaj rana se mu še ni zacelila in vsak premik mu je prizadel bolečine. »Slava ti, Svetobore!« se odzove opat na hodniku, in prijatelja sta bila kmalu v objemu in živahnem pomenku. »Mnogo si prestal, kneže, za slavo domovine in kraljevo krono Vratislavovo,« izpregovori opat, ginjen od življenjskih dogodkov, ki jih je popisal brnski prošt. »Pokličem takoj našega brata ranarja, da ti preišče rano, Svetobor, ker vidim, da umikaš rano in da te še močno boli. Prevezati te mora in ozdravljenje rane z zeljišči pospešili. Tudi meni je težko leseno breme prijelo kožo in meso do kosti, a rana se mi hitro celi in skoro me naš ra-nar ozdravi docela,« reče opat in potegne za zvonček ob durih. Ko Božeteh pogleda rano, se prestraši in reče skrbno: »Nikak or ne pojdeš od mene, dokler se ti rana ne zaceli. Imam ti še mnogo povedati.« »In jaz tebi,« odvrne prošt. Kaj misliš, ali bo zmaga na Mavriški gori iztreznila Vratislava, da ne bo tako slepo trobil v rog nemškemu cesarju?« »Nikakor ne. On je slavohlepen in ne bo miroval, dokler ne doseže svojega namena.« »Sv. oče mu je obljubil, da mu pošlje svoje odposlance, da napravijo oremirie in red v njegovi deželi zaradi oddaje duhovniških služb. Bral sem tudi na očeh sv. očeta, da se bo moj stric Jaromir moral umakniti iitomeriškemu proštu.« »To je vse mogoče, Svetobor! Ali mene bolj skrbi, kako si poizvedel zaradi sta-roslovenskega bogoslužja.« »Ti želji Vratislavovi pa papež ne more ugoditi. Edinost sv. cerkve mu tega ne dopušča,« je dejal sv. otec, »da bi dovolil slovensko bogoslužje,« in je res tako krasno dokazoval svojo trditev in tako dobro utemeljil, da se mu jaz nisem upal in mogel več ugovarjati.« »Ah, ah, Svetobor, kaj nc poveš? In ti si tudi krenil s poti sv. Metoda? Kaj poreče hrvaški kralj Zvonimir?« vzdihne Božeteh in žalostno povesi svojo glavo na mizo. »Zvonimir ima več sreče: njemu sv. otec ne krati narodnega bogoslužja.« »Ker se Zvonimir opira na papeža, kajpada! A Vratislav drevi v Nemčijo v sužnost. Ah, ah, Vratislav, kako kratkovidni so tvoji cilji?« vzdihne spet opat in solza mu kane na roko, »Imaš prav, prečastni oče! Zvonimir ima krono in bogoslužje, Vratislav nima ni krone ni bogoslužja. Vse je zaigral s svojim zavezništvom in naposled bo zaigral še svojo vojsko,« opomni Svetobor in se zamU'i »Jaoh meni! Pokopani so naši upi, že vidim grob, ki ga kopljejo nemške grofice našemu rodu, na tleh leži svetinja sv. Metoda in jaz čakam živ mrtvec pred grobom, da me pahnejo vanj — zadnjega Čeha. »Ne bodi prečrnogled, Božeteh! Osebe pridejo in izginejo s površja zemlje, duh pa ostane in na tvojem grobu bodo vzkalile kali, ki poženo cvetje in obrode stotem sad. Dokler pa nam vlada slepa krona, pa se rajši umaknimo, da počakamo boljših časov. Le na jug, prijatelj, doli k bratom Slovenom in sosedom Hrvatom. Tam sije gorko solnce, tam kličejo iz grobov vrli junaki, ki bijejo boj in žanjejo zmago.« Prijatelja sta utihnila, solnce je šlo za gore, zvezde pa so zamigljale na nebu. Že so bila vrata na dvorišču zapahnjena z velikim zapahom, ko se oglasi neznanec, ki hoče v samostan. Z nevoljo pokuka vratar skozi linico in zagleda pred seboj junaškega jezdeca na spenjenem konju. »Jaz sem Zderad, sluga možniškega gaštalde in oproda mosburškega grofa, ter prihajam kot sel oglejskega patrijarha.« »In kaj bi rad?« povprašuje radovedni brat. »Le oglasi me in izveš vse,« odvrne Zderad, težko čakajoč, da bi sc mu odprla vrata. Prišel ic zarana v Brno in ker če ji jo zavezniki uničijo, bi bili nemški delavci udarjeni z betom; za to podpirajo imperialistična stremljenja svoje vlade. Odločno zato trdim: ruski narod mora vse žrtvovati, da dovede vojsko do popolne zmage. To je tembolj potrebno, ker bi taka zmaga za vselej utrdila svobodo, ki smo si jo priborili. Rusija ne more izdati svojih zaveznikov, s katerimi se je vojskovala tri leta ramo ob rami. Ostala jim bo zvesta. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Ministrski predsednik knez Ljvov je izvajal: Ne čudoviti, naravnost čarobni dan ruske revolucije, ne njena sila in ker se je tako hitro izvedla, je povzročilo, da se je svet čudil, marveč vodilni misli, ki jo je prevevala in ki ne obsega le koristi ruskega naroda, marveč vseh narodov. Res, vodila nas je ta revolucija skozi dobo velikih preizkušenj, strašili so nas na poti k naši socialni sreči temne strašne prikazni anarhije in despotizma, a vi, zastopniki naroda, bodite uverjeni, da delo, ki ste ga uvedli in nadaljevali kljub vsem oviram, razočaranjem in sovražnim činiteljem, ne bo ostalo brez uspeha. Razvoj velikega preobrata še ni končan, a vsak dan utrjuje naše zaupanje v ustvarjajoče sile našega naroda in v veliko njegovo bodočnost. Nikolaj Nikolajevič pozdravlja novo vlado. Geni, 12. maja. Švicarski listi poročajo: Bivši veliki knez in generalisimus ruske armade Nikolaj Nikolajevič, ki je bil kot poveljnik poslan v Turkestan, je knezu Ljvovu brzojavil, da prisrčno pozdravlja novo vlado. Proti imperialistični politiki začasne vlade. Stockholm, 12, maja. Delavski in vojaški svet v Harkovu in v Samari je manifestiral proti začasni vladi in protestiral proti nadaljevanju vojske v osvojevalne namene. Zahteval je, naj vlada objavi pogodbe z zavezniki in da morajo iz začasne vlade izstopiti pristaši imperialistične politike. Kerenjskij delavskemu in vojaškemu svetu. Haag, 12. maja. »Daily News« javlja iz Petrograda: Kerenskij je pisal delavskemu in vojaškemu svetu, da se je političen položaj bistveno izpremenil, odkar je vstopil v vlado. Sodijo, da bo to pismo primerno vplivalo na delavski in vojaški svet. Ministrski predsednik Ljvov je naznanil Čheidzeju, da bodo sprejeli v vlado tudi tiste skupine prebivalstva, ki dozdaj niso bile v njej zastopane. Petrograd, 12. maja. (K. u.) Agentura: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je sklenil, s 23 proti 22 glasovom, 8 jih ni glasovalo, da ne vstopi v koalicijsko vlado, O vprašanju bo še sklepal glavni zbor sveta. Ruska vlada se pomnoži. Stockholm, 12. maja. (K. u.) »Dagens Nvheter« javlja iz Haparande, da se posvetujejo zastopniki petrograjskega in moskovskega sveta o vstopu v začasno vlado. Petrograd, 12. maja. (K. u.) Reuter poroča: Trdi se, da bodo ustanovili tri nova ministrstva: municijsko, delavsko in ministrstvo pomožne službe. Dijete članom dume. Kodanj, 12. maja. Odbor delavskega sveta je sklenil, da dobe člani delavskega sveta ob sejah dnevne dijete 10 rubljev od 1. marca dalje. Vpliv ruske revolucije na Rumunijo. Amsterdam, 12. maja. (Kor. ur.) »Times« poročajo: Revolucija v Rusiji je vplivala tudi na Rumunijo, kjer je bil socialističen pokret le slab. Dne 6. t. m, je pa je poizvedel, da se je Svetobor podal v Sazavo, je odpotoval dalje. Zakaj zanj je imel važno novico in naročilo. Vrata se odpro, Zderad razjaše in se predstavi opatu in Svetoboru. To je bilo sedmi dan po prihodu brnskega prosta na Sazavi. »Presvetli knez, prošt in kanonik oglejskega kapitlja! Patrijarh Henrik te je imenoval za svojega vicedoma in prosi, da se nemudoma podaš v Oglej ter nastopiš svojo novo službo. Viharni časi so, vojna se napoveduje in treba je odločnega in spretnega vojskovodje, ki bi branil ugled in pravice oglejske stolice. Da je moje naročilo resnično, dokazuje vam ta listina.« Ko Zderad skonča svoje naročilo in poda Svetoboru listino, se ta sklone na mizo in pokrije lice z rokami. Opat mu vzame listino in jo prečita. »Slava ti, Svetobore! Naj ti jaz prvi voščim srečo. Saj sem ti pravil, da tebe išče sreča na jugu. Časten posel so ti izročili, da ga ni častnejšega in vplivnejšega za patrijarhom. Le pomisli, vse vojaštvo oglejske stolice, vsa oblast na suhem in na morju, doma in na dvorih tujih držav ti je dana v roke. Ti boš napovedoval vojsko in sklepal mir, ti boš vodil čete v boj in sklepal pogodbe v imenu okolice. Slava tebi, vicedom oglejske stolice!« (Dalje J ustanovilo 20 poslancev novo delavsko stranko. Sklenili so, naj se razdeli zemlja med kmete in delavce, naj dobe ženske volilno pravico kakor tudi judje, ki so se udeležili vojske leta 1913. in sedanje vojske, ki naj se nadaljuje, dokler ne bo uničen nemški militarizem. Nova stranka bo delovala skupno z ruskimi socialisti, Borglejerg o svojih vtisih v Rusiji. Stockholm, 12. maja. Švedski brzojavni urad poroča: Danski socialist Borglejerg se je danes vrnil iz Petrograda. Rekel je, da se je kot član skandinavskega mirovnega odbora peljal v Rusijo, da dela za mir. Delavski in vojaški svet, ki ima zdaj moč v Rusiji, je podvzel na Borglejergovo prigovarjanje iniciativo za posvet, za katerega takrat v Rusiji še niso znali. Veseli so bili, ko jim je Borglejerg poročal, kako da jscdi socialistična večina v Nemčiji o miru. V Poziv Fincem, naj obdelujejo zemljo. Kodanj, 14. maja. (K. u.) »National Ti-Hetide« javlja iz Stockholma: Vsi finski listi objavljajo oklic senata prebivalstvu, naj dela na polju. Le skupni napori vseh (državljanov morejo rešiti Finsko lakote, ker ni mogoče uvažati žita iz Rusije. Rusija v vojni. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 12, maja. Uradno: Pri Tulči so streljali s topovi in s pu-Ikami. Rusko uradno poročilo, 10. maja. Pri jezeru Miadziol in pri Smorgonu je pričel sovražnik ljuto streljati 8 topovi. V gozdnih Karpatih zahodno od gore Kapul sta po močni ognjeni pripravi dve stotniji napadli naše postojanke. Sovražnik, ki smo ga pri naših žičnih ovirah sprejeli z ognjem pušk in strojnic, je bežal zopet v svoje jarke. Rusi se v francoski armadi nočejo več vojskovati. Berlin, 13. maja. (K. u.) Wolff javlja: Ruske čete v Franciji se nočejo več vojskovati z- koristi Angležev in Francozov. Rusi so izpoznali, da jim nakazujejo Angleži in Francozi najtežavnejše naloge in da jih žrtvujejo angleškemu in francoskemu imperializmu. Nove poizvedbe so dognale, ida so ruske enote samovoljno zapustile postojanke, katere so jim bili nakazali. Francoski pešpolk št, 120, ki naj bi bil 20. aprila nadomestil Ruse, je našel dotični odsek postojanke izpraznjen. Galicijo. Poljaki in stališče Galicije, Dunaj, 12, maja. Iz poljskih krogov se poroča, da se je poljski ljudski stranki posrečilo pridobiti ostale skupine »Poljskega kola« za njeno stališče, naj izrazijo poljski poslanci svoj absolutni desinteressement glede na posebno stališče Galicije. Resolucija v tem zmislu e predloži v ponedeljek »Poljskemu klubu«. Če bo, kakor se pričakuje, sprejeta, bo posebno stališče Galicije popolno. Lvov, 12, maja. Neki tukajšnji list javlja z Dunaja: Vlada je že predsedstvu »Poljskega kola« naznanila svoje predloge glede na posebno stališče Galicije, Voditelji Poljakov so izjavili, da predlogi niso zadovoljivi. Iz zasedene Galicije, Amsterdam, 13. maja. »Allgemeen Handelsblad« poroča iz Petrograda: Vlada je sklenila odpraviti urad vojaškega guverneja v zasedenem oizemlju Galicije ter tam in v Bukovini uvesti civilno upravo po določilih haške konvencije o upravi zasedenih sovražnih ozemelj. Kralj KonSlonlln v Solona ofisiavlieo. Solun, 12. maja. Na nekem shodu v Solunu so proglasili, da je kralj Konstantin z njegovo dinastijo odstavljen. Na sho-!du je bilo 40.000 oseb. Velike ovacije so prirejali Venicelu in začasni vladi. Klicali so: »Proč s kraljem!« Po shodu je korakala množica pred Venicelovo hišo in se mu poklonila. Izgon grških častnikov iz Aten. Bern, 12. maja, (K, u.) Pariški listi poročajo iz Aten: Min, predsednik Zaimis je zapovedal 7 grškim častnikom, katerim so francoski listi predbacivali, da so prijazni Nemcem, naj zapuste Atene in odpotujejo v 48. urah na Peloponnes. Častniki so se posvetovali, če naj sc uklonijo; 16 drugih častnikov atenske posadke je zborovalo v vojaškem kazinu. Govori se, da bodo sklicali zbor vseh častnikov v Atenah, Nameravajo se podati h kralju, dasi jim princ Andrej prigovarja, naj tega ne store. Pogodba grškega kralja z Italijani. Bera, 11. maja. (K. u.) »Journal de Ge-neve« poroča, da se zdaj izvaja tajna pogodba med Italijo in kraljem, s katero je Italija obljubila, da bo kralja podpirala, če zasede Epir, Kralj Konstantin je tako ušel nevarnosti, tla ni izgubil prestola, S Zaimi- sovo vlado se ni le rešila notranja grška kriza, marveč ustvaril se je bil tudi deli-katen položaj med zavezniki in se je končno rešilo grško vprašanje. Lakota na Grškem. Rotterdam, 13. maja. »N. R. CouranU poroča o položaju na Grškem: Mučeništvo grškega naroda traja vsled brutalne blokade, ki jo izvajata Francoska in Angleška, dalje. Slučajev smrti vsled lakote je od dneva do dneva več; tako je vsled lakote umrlo januarja 25, februarja 26, marca 49 oseb- Grške ribiške ladje je ententa zaplenila. Splošna iflomiizacija v Švici. Rim, 12. maja. Švicarska brzojavna agentura poroča: Zvezni svet je zapovedal, da morajo pod orožje na poziv vsi Švicr.rji od 16, do 60. leta, ki znajo streljati. Wilson proti Švici. Bern, 12. maja. (K. u.) Listi javljajo, da so newyorške paroplovne družbe preklicale prevoz vseh tovorov, ki so bili preko Marseille namenjeni Švici, češ, da ne more Amerika nevtralcem ničesar dobavljati, če bodo tudi v bodoče v zvezi z Nemčijo, Tukajšnje Švicarske oblasti izjavljajo, da niso dobile nobenega obvestila o takih ameriških sklepih in da blago, namenjeni Švici ne gre preko Marseille, marveč preko Cette, Avstrijski socialni demokratje na ctock-holmskem posvetu. Dunaj. »Arbeiter - Zeitung« poroča: Avstrijska nemška socialna demokracija je poslala v Stockholm, kamor so odpotovali, dr. Viktorja Adlerja, dr. Viljema Ellenbog-na, dr. Karla Rennerja in Karja Seitza. Državna komisija strokovnih društev je določila Antona Hueberja. Druge avstrijske socialnodemokraške stranke so delegirale in sicer poljska socialistična stranka Daszynskega in dr. Diamanda, češka socialna demokracija Buriana in Viktorja Steinerja, češko-slovanska socialna demokracija Habermanna, Nemca in Smerala, italijanska socialna demokracija Pittonija, rumunska Grigorovicija in jugoslovanska dr. T u m o. Poseben posvet z avstrijskimi in z nemškimi socialnimi demokrati v Stockholmu. Berlin, 13, maja, (K. u.) »Vorvvarts« javlja iz Stockholma: Za rok, ko se bodo posvetovali z avstrijskimi socijaln, demokrati, so določili 29, majnik. Sledili bodo posveti z zastopniki nemških socialnih demokratov začetkom junija. Alzacija-Lorena. Rotterdam, 11. maja. Na slavnostni pojedini, ki sta se jo udeležila tudi Viviani in Joffre, je rekel Joffre: Nazaj ni mogoče iti, dokler se ne vrne Franciji Alzacija-Lorena. Italijanski socialisti v Stockholmu, Curih, 12. maja. Italijanski socialisti bodo poslali v Stockholm sedem delegatov, Italijanska vlada jim je že, kakor se poroča iz Milana, izročila potne liste. Delavski in vojaški svet za mednaroden socialističen posvet. Berlin, 12. maja, »Tageblatt« javlja iz Stockholma: Delavski in vojaški svet izjavlja, da je njegov izvršilni odbor podvzel iniciativo za mednaroden socialističen posvet. Naj bodo pozvane vse stranke mednarodnega prolctariata, če zavzemajo isto stališče, kakršno zavzema delavski in vojaški svet. Angleški socialisti pod policijskim nadzorstvom, Haag, 12, maja. Angleška vlada nadzoruje z detektivi socialistične poslance. Cenzura strogo nadzoruje njih pisma. Vlada hoče zabraniti angleškim socialistom obveščati ruske sodruge o zadevah, ki bi na Rusijo zelo učinkovale. Potnih listov angleška vlada res ni izstavila tistim socialistom, ki so nameravalii potovati v Stockholm, Poročila o miru. Vprašanje vojne odškodnine, Bern, 13. maja. (Kor. ur.) V pariški zbornici je poslanec Dusmenil v svojem poročilu o dohodninskem davku in o odpravi osebnega davka ter davka na pohištvo, vrata in okna izjavil, da je dohodninski davek prinesel letno 441 milijonov, medtem ko odpade vsled odprave omenjenih davkov 325 milijonov. Treba bo novih davkov, da se pokrijejo obresti posojil. Po vojski bodo nujno potrebni ve! liki napori vsake vrste, ker je treba računati z 11'6 milijardami letnih državnih izdatkov. Treba bo Nemčiji naložiti del bremen, ki so nastala vsled od nje provzročene vojske, Vsekako bi če moralo vedeti, v kaki meri bi mogic osrednje držoVC v gotovini plačati. Potrebne bi bile kompenzacije v obliki odslo- pitve premogokopov ob Saari in garancije za finančno kontrolo nad carino, železnicami, rudniki in drugo državno lastjo, da se ima tako jamstvo za letna plačila. Nemčijo bi bilo dalje treba prisiliti, da vrne ugrabljene stroje itd- ter da izroči ententi odškodnino za potopljene ladje svoje trgovske ladje. Vojni cilji. V uvodniku od 10. maja piše »Frankf. Ztg,« med drugam: »Tendenco, da se od-povejmo na boj, izraža tozadevno časopisje že prav razločno. V »Voss. Ztg.« opominja neki gospod Bernhard kanclerja, naj Rusiji pove, da noče pridobitev. Nikakor pa naj tega ne stori tudi napram zapadu; to bi bilo »nepolitično in prenagljeno«. Nasprotno je pa naravnost potrebno, da Rusom natanko povemo, kaj hočemo ... Rusiji moramo povedati jasno, da ne bo izgubila nič ozemlja, če se z nami sporazume, ampak podprli jo bomo financijelno in gospodarsko,« Pariški posvet sporazuma. Amsterdam, 12. maja. Pariški poročevalec »Tijd« poroča: Na bodočem posvetu zveznih vlad v Parizu se bodo pečali tudi z odgovorom glede na mirovno pripravljenost osrednjih velesil, Sodi, da mir ni več daleč. O tej zadevi ve še več podrobnosti, ki jih pa ne sme zaupati cenzuri. Revizija vojnih smotrov Italije. Lugano, 12. maja. Rimski oficiozni listi opozarjajo zopet na kompenzacije, ki jih Italijani zahtevajo za morebitne pridobitve Anglije in Francije v Mali Aziji. Osvoboditve Tridentinskega in Trsta komaj omenjajo, Rimski politični krogi sodijo, da bo Italija svoje vojne smotre iz-premenila. ftenffi kancler na Dunaju. Dunaj, 13; maja, (K. u.) Nemški kancler pl. Bethmann-Holhveg se je pripeljal danes zjutraj na Dunaj, Posvetoval se je s c. in kr. zunanjim ministrom grofom Czer-ninom, Bethmanna je zaslišal opoldne cesar v Laxenburgu, Po zaslišanju je Beth-mann zajtrkoval s cesarjem in cesarico. Zvečer jc večerjal državni kancler z grofom Czerninom v nemškem veleposlaništvu. Ponoči se je kancler odpeljal nazaj v Berlin, Posveti se bodo v kratkem nadaljevali v Berlinu. Nemški kancler govori v torek. t Berlin, 12. maja. (K. u.) Konvent se-morov se je posvetoval o dobi zasedanja in o delovnem načrtu. Sklepali niso, a splošno se želi, da se konča zasedanje v sredo. Kancler bo odgovoril v iorek na interpelacije, ki so jih bili stavili glede na vojne smotre, Berlin, 12. maja. Danes se je v posla-niških krogih trdilo, da bo kancler v svojem govoru na torek izjavil, naj se pričakuje, da se bo' kmalu sklenil mir, a da bi ne bila primerna zdaj izjava nemške vlade, ker je, kakor sodi, že prej dovolj govoril o nemških vojnih smotrih. Preil iiaiijansKo ofenzivo. Italijani so se po več mesecih miru zopet pričeli gibati, Najbrže pa ne bodo ideji enotnosti fronte žrtvovali več ljudi, kot to zahteva sama uljudnost nasproti zaveznikom, Tudi položaj v notranjosti mora italijansko vojno vodstvo nagibati k previdnosti, Treba bo končno pomožnih čet za vzdrževanje miru, ne glede na to, da sc še vedno ni posrečilo zadušiti revolucije na Siciliji, kjer odmeva po gorah od meščanske vojske. Na ukrepe in sklepe generala Cadorne bo zelo vplivalo tudi dejstvo, da se je izjalovila francosko-angleška ofenziva na zahodnem bojišču, V mnogih italijanskih krogih so, kakor se poroča iz Lugana, mnenja, da je pričakovati nove ofenzive pred četrtim tednom majnika, da bi Italijani pred 23, majnikom, obletnico vojne napovedi, mogli pokazati na kak vojaški uspeh. Drugi krogi mislijo zopet drugače, Z vojaške strani se javnosti seveda ničesar ne pove o času baje nameravane bitke, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12, maja. Uradno: Ob Soči pod Tolminom so Italijani danes zjutraj več ur zelo močno streljali s topovi vseh kalibrov. Sicer se nič ne poroča. Dunaj, 13. maja. Uradno: Pri soški armadi so se uneli včeraj besni boji s topovi. Sovražnik je streljal s topovi in z metalci min na celi bojni črti med Tolminom in morjem; streljal je celo noč in strelja dalje. Naše topništvo uspe-$no odgovarja. Tudi na Koroškem in oa Tirolskem so tuintam topovi živahnejše govorili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H6fer, fml. Italijansko uradno poročilo. 11. iMjnika. Na trentinski fronti je Rio topovsko d&iovanje včeraj južno kotline Loppia, na planoti Asiago ip v Sugan- ski dolini posebno srdito. V Manjših spopadih zapadno Morija ia na gornjem delu doline Maore smo odbili sovražne oddelke. Na julijski fronti je bila sovražna artilje-rija včeraj proti našim postojankam v ozemlju Plav in severnem oddelku kraDke planote živahnejša. Vreme je pospeševalo obojestransko letalsko delovanje. V noči od 9. na 10. t. m. so metali sovražni letalci bombe na Gorico, ne da bi napravili kako škodo. Naša pomorska letala so bombardirala letališče na Proseku severno Trsta. Včeraj je eno naših brodovij uspešno bombardiralo železniške naprave v Rihember-gu. Naši aparati so se vrnili nepoškodovani. Eno sovražno letalo jc bilo v zračnem boju sestreljeno. 12, majnika. .S tepovi so streljali 11. majnika kakor jyiyadno na celi bojni črti. živahnejše pa i^.cf Astico in Brento. Pri Gorici in v severnem odseku Krasa nastopajo i\aši in sovražni letalci. Ponoči na 11, t. m. so metalaHfcoVražna letala bombe na nekatere krajeiioH spodnji Soči; bila jc ena žrtev. Skupila naših letal je obstreljevala železntCk« naprave pri Štanjelu. Naš Caprcrii jc Weletel Pulj, metal je bombe in zažgal arzenal. Sovražna letala so poskušald včeraj na več točkah vdreti v naše ozesftljePM^genj naših topov in naši letalci preganjtffefrOso jih pregnali. Enemu samemu letalu TS%Qje posrečilo, da je poletelo nad Bresti©! a bomb ni metalo. . ,! 'i,' tfl Italijani sc prijavljajo na velike reči, Diisseldcrf,jr. j2. maja. •vDusseldorfcr Ganeralanzcigei^ poroča iz Lugana: Po-polo d'Italia brostno svetinjo 2. vrste je dobil četovodja 3. sap. bat. Marenčič Avgust. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja 97. pp. Jej-čič Franc, narednika brzojavnega polka Ločičnik Vinko in Vaupotič Miroslav. — Odlikovanja za vojna posojila. V priznanje za zasluge pri podpisovanju vojnega posojila so dobili med drugimi: Vojni križec za civilne zasluge 2, razreda: Nad-ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Vla-dislav Pečanka, ravnatelj deželne banke Gjuro Rošfca, ravnatelj ljubljanske filijalke prometne banke aKrel Klimpel, ravnatelj kočevske hranilnice Rudolf Schadinger, katehet mariborske gimnazije dr. Anton Medved in gimnazijski ravnatelj v Mariboru dr. Josip Tominšek. — Vojni križec za civilne zasluge 3. razreda so dobili knjigovodja kočevske hranilnice Ivan Arko, po-sojilnični ravnatelj v Ljubljani dr. Iv. Černe, nadučitelj v Jarenini Ivan Čonč, župnik v Srednji vasi pri Kočevju Josip Eppich, hra-nilnični ravnatelj v Novem mestu Iv, Krajec, župnik v Št. Jerneju Anton Lesjak, župan v Beli peči Avgust Mally, župnik v, Velikih Laščah Jakob Ramovš, nadučitelj v Št. Jurju ob Paki Franc Robnik in oskrbnik nemškega viteškega reda v Metliki Karel Vukšinič. — Srebrni zaslužni križec s krono sta dobila župan v Št. Rupretu An-, drej Cerkovnik in župan v Št. Jerneju Iv, Krhin. — Nova prebiranja, S pozivnim razglasom »T« zaukazano ponovno prebiranje v letih 1871. do 1867. rojenih črnovojnikov, in vseh onih v letih 1893, do 1867, rojenih, ki so biliii dosedaj izvzeti od prebiranja vsled kakega izvida o napakah, ki naprav-ljajo nesposobnim za vsako službo, se vrši na Kranjskem: Dne 17„ 18., 19., 20. in 21. maja v L j u b 1 j a n i za sodna okraja Ljubljana (izvzemši mesto Liubliana) in Vrhni- ka; dne 22. maja vVišnjigoriza sodni okraj Višnja gora; dne 23. in 24. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 25. maja v Rudolfovem za sodni okraj Rudolfovo; dne 26. maja v Ž u ž e m p e r k u za sodni okraj Žužem-perk; dne 29. maja vTrebnjemza sodni okraj Trebnje; dne 30. maja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 31. maja v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; dne 1. junija v K r š k e m za sodni okraj Krško; dne 2. junija v Ratečah za sodni okraj Rateče; dne 3. junija v L i t i j i za sodni okraj Litija; dne 17. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 18. in 19. maja v R i b n i c i za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 21. in 22, maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 23. in 24, maja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 25. maja v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 26. maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 29. maja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; dne 30. maja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 25. maja v Vipavi za sodni okraj Vipava; dne 29. in 30. maja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 31. maja vLogatcuza sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; dne 2. junija v Idriji za sodni okraj Idrija. — Smrtna kosa. Umrl je 13. t. 'm. v Gradcu v deželni bolnišnici bivši faktor »Katoliške tiskarne« -v Ljubljani g. F. S. Ban, star 62 let. Za razvoj naše tiskarne ni je pokojnik tekom svojega dolgoletnega tukajšnjega delovanja pridobil mnogo zaslug. Blag mu spomin! — Umrl je v Celju sanitetni vojak Mat. Blatnik iz Slovenjega Gradca, — V Mariboru je umrla gospa M. Pustavec, roj. Poč, soproga nadsprevodni-ka južne železnice. — »Siidmarka« je otvorila -v Zlljski dolini ob jezikovni meji prvi »dom za invalidne vojake«. Ta dom je hišica s posebno opravo in živino. Oddala je to domačijo nekemu nemškemu invalidu iz kriško doline. Nova hrvatska opera. Hrvatski glasbenik Anton Dobronič je te dni dokončal Isimfonijsko opero »Suton«. Gospodarske Beležke. Prehranjevalni nadzornik za Kranjsko s sedežem v Ljubljani (g. podpolkovnik Viljem Wiener) bo pričel z delovanjem ter bo posredoval med ljudstvom in osrednjimi uradi; v petek, in soboto bo pri de-Eelni vladi v Ljubljani ter bo sprejemal želje in navodila vseh slojev ljudstva. Potoval bo tudi po raznih krajih Kranjske. Propaganda za obdelovanje zemlje. V posameznih delih monarhije je še mnogo zemljišč, ki niso obdelana. Posestnike teh zemljišč se opozarja, da se je cena žitu zvišala, m'rvi pa znižala. V gor-kejših legali kaj se poseje koruza, drugače pa proso. Proso bi bilo dobro za nadomestilo ozimine. Vojno žitni prometni urad je uvedel v promet tudi peso, ki je zelo dobra in nadomešča krompir. — Za letovičarje. C. kr. urad za prehrano je določil, da se morejo oglasiti pri političnih oblasteh prve inštance tudi tisti letovičarji, ki nameravajo bivati na letovišču najmanj 14 dni. Poprej je bilo odrejeno, da se morajo priglasiti le tisti, ki ostanejo na letovišču najmanj 4 tedne. Določitev najemnine za vrtiče. V zadnjih letih so nastala na Dunaju in tudi drugod mnogoštevilna društva, ki so si stavila nalogo, da so vzela v najem na periferiji dotičnega mesta ležeča posestva, ki v splošnem niso bila za drugo porabo, jih razkosala in razdelila ter jih deda v najem svojim članom v vrtnarsko obdelovanje. Sprva so bili ti vrtiči določeni v to, da so se na njih najemniki odpočili in oddahnili, prišed-ši iz svojih zaduhlih in mračnih mestnih stanovanj. Tekom vojske so se pa ti vrtiči čimdalje bolj oddaljili od svojega prvotnega smotra glede izboljšanja stanovanjskih razmer in ljudske higijene. Izredne vsled vojne povzročene razmere so prinesle s seboj, da ti nasadi sedaj po večini služijo za pridelovanje sadja in zelenjave; dosegli so tedaj svoj poseben namen za aprovizacijo prebivalstva. Tembolj pa je obžalovati, da 6e je špekulacija v teh težkih časih polastila tudi teh zemlj-išč in je najemnino zanje brez vsakega vzroka gnala do take višine, da je nadaljni obstoj te za splošno korist velevažne naprave naravnost ogrožen. Z ministrsko naredbo z dne 16. aprila 1917, drž. zak. št, 118, se temu postopanju na-inerava priti v okom, Ž njo se določa, da se za navedene vrtiče, razen posebnih, naravnost navedenih izjav, ne sme določiti oziroma plačevati višja najemnina, kakor je bila povprečna najemščina od 1. oktobra 1913 do 30. septembra 1916 za slična zemljišča v dotičnih krajih običajna. Tudi se ima znižati najemnina za take vrtiče, ki so bild dani v zakup po 30. septembru 1916 in predno je stopila ta odredba v veljavo. Odpoved najemninske pogodbe sme nastopiti samo v izrednih, velevažnih slučajih tako n. pr. če se najemnina ne plača pravočas- no. V spornih slučajih, če je zvišanje najemnine upravičeno, ali ne, dalje v dvomljivih slučajih, ali je smatrati zemljišče za gori opisane vrtiče, aH ne, je pristojna okrajna sodnija, ki odloča v izvenspornem postopanju. Če je kaka dogovorjena najemščina presega v naredbi določeno ozir. dopustno mero, tedaj je pogodba neveljavna. Tudi se sme prostovoljno plačani znesek zahtevati nazaj. Kdor napove neresnične ali nepravilne napovedbe, da bi se izognil določbam te naredbe, se kaznuje od politične ali policijske oblasti z denarno globo do 5000 kron, ali pa z zaporom do šest mesecev, Ta naredba ima veljavnost do 31. decembra 1918. Milanske novice. lj Operni pevec tenorist kralj, hrvatske opere iz Zagreba g. Jos. Rijavec gostuje prihodnji petek dne 18. t. m. v tukajšnjem deželnem gledališču, Nastopi tudi koncertni pianist g. S i m o n iz Zagreba in moški zbor. Predprodaja vstopnic od jutri naprej pri blagajni v deželnem gledališču. lj Zlat zaslužni križec jc podelil cesar zobozdravniškemu tehniku gosp. Otonu Seydlu v Ljubljani. lj Tragična smrt matere in otroka. — Včeraj okoli 6. ure zjutraj je v obližju »Marijinih toplic« plavalo truplo neke neznane ženske, katero je došli čolnar potegnil iz vode na Trnovski pristan. Ženska je bila brez obleke, samo črne nogavice je imela na nogah. Takoj nato je prišel na površje vode tudi oblečen otročiček, katerega je čolnar istotako potegnil iz vode; ženska je bila po sodbi očividcev stara okoli 26 let, otrok, lep deček,.pa okoli 6 mesecev, Na odredbo policijske komisije so takrat še neznani trupli prepeljali v krsti v mrtvašnico k sv. Krištofu. V srca segajoč pogled je bil, ko so žensko položili v krsto, k nji pa njenega ljubljenčka, s katerim sta šla skupaj v nesrečno smrt. Marsikomu so se bile pri tem pogledu porosile oči. Pozneje se je dognalo, da je nesrečnica Ivana Bischof, roj. Tomšič, rodom iz Ilirske Bistrice, soproga c. kr. davčnega asistenta, rezervnega poročnika Viktorja Bischofa, stanujočega v Križevniški ulici št. 5, ki je sedaj nekje na fronti in sta se še ne pred enim letom poročila. Nesrečnico je napadla v soboto ponoči hipna blaznost in je v tem stanju storila ta obupen čin, katerega žrtev je bil tudi njen ljubljeni sinček. Zapustila je soprogu pismo, v katerem pravi, da dečka ne more sama zadostno dojiti, da vsled tega gre skupno s sinčkom v smrt. Strašna posledica pomanjkanja mleka v Ljubljani! lj Ognjegasci so bili danes ob 2. uri zjutraj poklicani, da gori na savskem polju, Kmalu so se vrnili, ker je došlo poročilo, da je požar že pogašen. lj Glasbena Matica. Za koncert opernega pevca Marka Vuškoviča se kaže med občinstvom veliko zanimanje. Saj je Vuškovič povsod, kjer je nastopal, postal ljubljenec občinstva. Hrvatska opera v Zagrebu je največja in najpopolnejša glasbeno-kulturna institucija na jugu monarhije. Njeni odlični člani so res pravi veliki umetniki in med njimi je Vuškovič gotovo eden prvih. Nas Slovence iskreno veseli, da največji umetniki bratskega hrvatskega naroda prihajajo čim pogostejše k nam in nam pomagajo graditi našo kulturo. Enako odličen kot umetnik svoje stroke je profesor K r a u t h. Oba dobrodošla in srčno pozdravljena! Iz prijavljenega sporeda je razvidno, da si je Vuškovič izbral res krasne, efektne in hvaležne skladbe iz svetovne literature in lepe skladbe iz hrvatske literature, skladbe mojstra Zajca in ravnatelja Vekoslava Ružiča. — Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki v Prešernovi ulici. lj Nesreča na južnem kolodvoru. V kurilnici na južnem kolodvoru je ponesrečil včeraj ob 6. uri zvečer 64 let stari tamošnji strojni kovač Franc Mohor iz Viča pri Ljubljani, Ko je popravljal neko lokomotivo, je od druge strani nenadoma prišla nega druga ter so ga odbijači pretisnili čez spodnji život tako močno, da je moral zdravniške pomoči iskati v tukajšnji bolnici. V žel. službi je že 33 let ter je to prva njegova nesreča. Umrli so v Ljubljani: Antonija Hud-nik čevljarjeva vdova, 82 let. — Marjana Oblak, false Bizjak, gostja, 71 let. — Ana Gregorš, vdova trgovskega sotrudnika, 37 let. — Gabrijel Toth, pešec. — Marjeta Melik, gostja, 47 let. — Josip Kordiž, sin paznika železn. postaje 2 meseca. — Ana Logar, premogarjeva hči, hiralka 14 let. — Ludvik Majdič, vojak, hiralec, 30 let. lj Smrtno sc je opekel 3 leta stari Janez rrimar iz Zaioga št. 16, občina D. M. v Polju, sin posestnika Franca. Oče je sedaj pri vojakih. Hodil je doma po kuhinji, kjer je bila takrat tudi njegova mati, pri tem pa butil ob škaf napolnjen z vrelo vodo ter se sedel vanj. Danes ponoči je v tukajšnji bolnici podlegel težkim opeklinam. Mestni popisovalni urad bo v sredo, dne 16. t, m, radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt, izvzeti so res nujni in neodložljivi slučaji. lj Našle so se v Latermanovem drevoredu še dobro ohranjene rokavice. Dobe se Sv. Petra c. 6, I. nadstropje. Primorske novice. Odlikovanje. Njegova Visokost Frančišek Salvator namestni pokrovitelj Rdečega križa je odlikoval: Tržaškega škofa msgr, dr. Andreja Karlin s častnim zaslužnim znakom Rdečega križa; č. g. Antona Čermak, župnega upravitelja v Trstu, su-periorza jezuitov Frančiška Tome, dekana in župnika v Lindaru Antona Vanilc s častnim znakom 2. vrste; č. g. kura ta v Brgudu Venceslava Klofanda s srebrno častno svetinjo Rdečega križa. Sv. birmo v Sv. Križu pri Trstu bo delil mil. preč. g. škof dr. Andrej Karlin v nedeljo dne 20. maja ob 10. uri dopoldne. Uiprl je v petek v Gradcu g. Feliks Cotič, sin c, kr. višjega delovodje Feliksa Cotiča iz Pulja, star 24 let. — Okrožnica vsem županstvom Goriške. Podpisanemu deželnemu odboru dohajajo številna povpraševanja, kako je treba postopati, da se pride do plačila z a vojne dajatve, odnosno do povračila škod, izvirajočih iz takih dajatev. Podpisani smatra, da imajo občinske oblasti dolžnost, da dajo vsem prizadetim vsa potrebna pojasnila v svrho, da zamorejo le-ti uveljaviti svoje zahteve in da zamorejo upravičenci, ki rabijo denar, čim prej zadobiti odškodnino in plačila. Občine so pravzaprav v smislu § 33. zakona o vojnih dajatvah pozvane, da sodelujejo s tem, da zbirajo prijave in jih predlagajo v daljno uradno poslovanje okrajnim komisijam, ki se v ta namen ustanove. Smrt med begunci: Umrla je dne 12. t. m. v Zdenskivasi-Dobrepoljah, gospa Marija Pipp iz Gorice, previdena z tolažili svete vere, stara šele 56 let, soproga znanega krčmarja Antona Pipp v Raštelju. Zapušča žalujočega soproga in pa 7 otrok, — med temi dva v vojaški službi. — Po-kojnica je biia vsled svoje potrpežljivosti, tihega značaja in dobrega srca v obče priljubljena. Pri splošnem obstreljevanju me« sta Gorice meseca novembra 1915, je zapustila tudi družina g. Pippa svoj tako ljubljeni dom ter iskala zavetja pri sorodniku trgovcu gospodu A. Mužina v Rihen-berku, kateri jo je z vso ljubeznivostjo sprejel. Ko pa tudi v Rihenberku ni bilo obstanka, so pribežali vsi skupaj, Pippovi in Mužinovi, v Dobrepolje, kjer so bili vsled odkritega in poštenega značaja v obče priljubljeni in spoštovani. Prizadeti družini in njenim sorodnikom, naše naj-iskrenejše sožalje! — Umrla je v ljubljanski deželni bolnici po dolgi mučni bolezni gdčna Ivanka J a k i 1, hčerka g. Frana Jakila, posestnika v Rupi pri Gorici. Pogreb bo v torek ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. i. »Tam daleč za morjem je naša obljubljena dežela«, tako so se tolažili tisoči in popustili rodno vas v tihi dolini — ali tam na obsončnem bregu. Mladost jim je žarela iz oči — moč jim je kipela v udih. In našli so tam, kar so hoteli in česar niso hoteli. Tako nam govorijo njihova pisma. Pri nas jc začela teči kri, tja je pritekalo bleščeče zlato. Prišlo nam je na misel, da bi ustavili tok krvi — pa se je zasvetil — brušen meč tam daleč za morjem. Premalo cekinov je v naših žepih — ne smete prenehati!« Zato se danes beseda »Amerika« izgovarja s skrbjo in strahom za nas in naše tam. In ravno zato sem se namenil priobčiti zanimivo pismo, ki mi je po prijaznosti prišlo v roke, da vas pouči o življenju in delovanju Amerikanca — v njegovem glavnem mestu. Draga sestra! New York, 2. aprila 1915. Namenil sem se Ti napisati tudi nekoliko glede našega mesta New Yorka, ki je, kakor Ti je znano, drugo svetovno mesto, Upam, da Te bode zanimalo, New York. Mesto leži ob izlivu reke Hudson v Atlantik. Obseg mesta je nekako 830 kvadratnih kilometrov, je 56 km dolgo in 30 km široko, torej v približni razdalji Ljub-ljana-Jesenice. Mesto je imelo 1. 1699. le 6000 prebivalcev in pri zadnjem štetju 1 1910, jih ni bilo nič manj kot 4,800.000. — Ta velikanski New York leži na otoku Mauhattau, katerega je 1. 1624 neki Ho-landec kupil od Indijancev za približno 120 K — kakor gori razvidiš je to resnično velikansko mesto. Sedaj pa pomisli, da v spodnjem delu ne najdeš druzega, kot trgovine, urade, banke itd. Vprašala bodeš, kje pa vsi tisti milijoni stanujejo. Vidiš, nekateri stanujejo po 40—50 km daleč. Kako torej vse te množice spraviti zjutraj v trgovski del in zvečer zopet nazaj, kjer stanujejo? Pripomnim naj, da je v eni sami stavbi zaposlenih nad 20.000 ljudi. To za-gonetko prometa so rešili v Newyorku popolnoma. V Ameriki se nc prerekajo dolgo. Naglica je Amerikancu glavna stvar. Kar ni šlo po tleh (v tramvaju), so napravili nad cesto, in ko še to ni zadostovalo, so se tako lotili dela še pod zemljo. In ravno sedaj delajo še eno progo nad nad-cestno železnico. Interesantna je zlasti podcestna železnica ali takozvani »sub-way«. Pri prav neznatni luknji izgineš pod zemljo, nekaj stopnic in si kakor v velikanski dvorani s krasnimi izložbami. Komaj se zavedaš, da ti hodijo tisočeri nad glavo. Od nekod pridrdra vlak. Stoteri planejo ven, stoteri zopet notri, kakor bi se šlo za stavo. Za kako dolgo zijanje nimaš časa, ako hočeš, da te ne poderejo. Kolesa zaškripljejo in kot blisk zaropota vlak naprej. Ko si na svoji postaji, izstopiš, par stopnic in zopet si na »svetu« ter dihaš svež zrak, kajti notri je jako zadu-hlo. Kdor se prvič pelje, mu skoro gotovo slabo pride, zlasti poleti. Sedaj ko smo se nekoliko vozili in pogledali newyorški subway, poglejmo še malo znamenitosti tega mesta, ki jih je toliko, da mi vseh ne bo mogoče omeniti. — Naiglavncjša ulica je Broadway (izg. Brod-vaj) in sc vleče približno 30 km daleč, torej primeroma od Ljubljane do Kranja. Na obeh straneh kipijo v nebo gorostasne stavbe. Na ulici med »business tirne« (trgovski čas ali ko jc promet najživahnejši), je grozen naval, tako da se komaj prerineš skozi množico. Stare nizke stavbe vedno bolj izginjajo in na njih mestu se dviga od leta do leta vedno več onih poslopij, ki delajo Ncwyorku izreden ugled. V takih poslopjih navadno ne stanujejo ljudje, temveč jih imajo le za urade. Newyork ima približno 1300 cerkva, med njimi je le 270 katoliških. Med najlepše cerkvene stavbe spadajo: katoliška stolnica sv. Patrika z 90 m visokima stolpoma, dalje Trinity Curch, ki stoji na Broadwayu in se med velikanskimi hišami skoro ne vidi, ako hitro mimo greš. Židovskih shodnic je kakih 100, druge cerkve so pa protestantovske in presbiteri-janske. Dalje imamo v Newyorku več krasnih parkov. Meni se dopade najbolj Central park, ki obsega približno toliko kot tri četrtine Ljubljane. V parku je polno naravnega skalovja, celi logi lepih dreves, več jezer, umetni nasadi in ukročene živali. Na spodnjem koncu je pa precej lep zverinjak ali menežarija, ki pa ni nič posebnega. Največji park je pa Bronx, ki je pa tako velik, če še ne večji kot Ljubljana, Tukaj pa najdeš skoro vsako žival, dalje je krasen botanični vrt s pokritim cvet-ličnjakom. Ako hočeš, greš lahko veslat, plavat, godba igra itd. itd. Skoraj nekaj neverjetnega je pa, ako se ne vidi, glede ncwyorških mostov, ki vežejo Newyork s sosednjim mestom Brooklyn. Eden najstarejših je brook!yn-ski most, ki je dolg skoro 2 km in okoli 50 metrov nad vodo. Stolpi sredi vode, na katerih cel most visi, so visoki po 85 m. Ta most je podprt le od teh dveh stolpov, in sicer tako, da so zvezali zemljo in te stolpe s 16 eol debelimi verigami in na te verige so potem most obesili. Čez ta most se na leto prevaža in stopa nad 60 milijonov ljudi. Iz tega mosta se nudi najkras-nejši pogled na Newyork, zlasti ponoči, ko se iz nepregledne daljave blišči na miljarde električnih luči. (Dalje.) F. Novak, Zaznamek okrajšav kores-pondenenega pisma. Knjiga bo gotovo dobrodošla vsem slovenskim potom in jim pomagala, da ne ostanejo na polovični poti. Ne da sc namreč tajiti, da ima tudi slovenska stenografija bodočnost; čim bolj bomo Slovenci napredovali kulturno, tembolj sc bo rabilo tudi dobrih slovenskih ste-nografov. Knjižica obsega čez 3500 po abecedi urejenih besedi najprej v navadni, potem v skrajšani stenografski pisavi. Odtis kratic je razločen in tiskan na finem papirju. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani broširana s poštnino vred za 3 K 20 vin. Sprejme se skušena ln marljiva (ali bivša učiteljica) k dvema deklicama, z dobro plačo in celo pr* hrano. i'onudl)e se prosi na upravo Sloven A pod zaznamkom „ Vzgojiteljica št. 1141." i a I Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, priiatel.jem in znancem, da je naša iskrenoljubljenn hči oz. sestra gospodična mm iiiniL iz Rups pri Gorici v soboto, dne 12. t. m. ob 11. uri ponoči, previdena s sv. zakramenti za umirajoče po daljši bolezni v dobi 18 let izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek, dno 15. maja ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Blago rajnico priporočamo v pobožen spomin. ŽalnjoSa rodbina FRAN JAKU, mL Brez posebnega obvestila. Sprejme se dobro izurjena Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in svaka, gospoda strojnega vodja mestne elektrarne v Ljubljani, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gg. magistratnim uradnikom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za ganljivo žalostinko, darovateljem prekrasnega cvetja, ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Globoke žalafoči sstell. Frau Maroli, Ljubljana, 800 'iovenske vojaške narodne pesmi za K 1'50 ali K1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več. LSC3F" Najiopše darilo 1 Kupi se še dobro ohranjen • .J -A • H piGlulp 18*1 Naslov pove uprava pod št. 1148. že nekoliko rabljeno se proda. Ilovica šf. 29, Ljubljana. iftfnDifM špecerijske stroke. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 160 jutrov plodovitega ;®s v \r dobro moč sprejme Kartonažna trgovina IVAN BONA5, Ljufoljaiia. 1175 (3) v Slavoniji, vse v enem kosu, s poslopji in gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom, 2 jutra gozda, v bližini večjega trga, pri cesti in železniški postaji, na prometni točki, se prostovoljno proda za ceno 1200 K za juter, posetev proti obračunu. Pojasnila daje: Dr. Matija Belič, odvetnik, Djakcvo. znamka ^l31 Agi msma