Natisov 15*000. izhaja vsaki "ran z dnevom Inje nedelje. 1 velja za Av- celo leto f pol in četrt Tio;zaOgr- I vin. za celo emiijo slane 1 5 kron, za pa 6 kron; (i inozemstvo se iroJnino z ozi- 1 visokost pošt- ■olnino je pla- lej. Posamezne lajajo po 6 v. in uprav- nahajala v aliiko po- ! štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K SO, za Vi strani K 40, za '/. strani K 20, za '/« strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/ss strani K 250, za '/.i strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. r. 27. Y Ptuju v nedeljo dne 7. julija 1912. XIII. letnik. šljeniki in prijatelji! ikib bojih, ki jih danes vodi ljudstvo nem, duševnem, kakor gospodarskem iba je ojstrega orodja. Kdor se ne le premagan! Kmetje, delavci in obrt- »slej v resnici niso branili; oni so bili [om, katera se pnsti mirno striči. A resni j jih pričeli vendar dramiti in danes se zaveda, da brez boja ni zmage. Naj- idje v takih bojih pa je pošten, samo- MOdvisen ljudski list Z njim edino se iljati boj proti vsem onim, ki hočejo le ljudstva napredovati in se mastiti. STAJEEC <~m [vedno tak samostojni list. Nobena stranka »Iroviteljica, nobeu stan ni njegov za-SSm za-se je naš „Štajerc"! Zato bikomnr ni odgovornosti dolžan in ni-I ki bi mu zapovedoval; — sam SVOJ t je naš „Štajerc"! To pa je njegova ijti Človek, ki je na vse strani neodvisen, i edino pot pravice h se brez ozira na levo in desno zgolj lico zavzemati. Nam ni bilo nikdar za Je strank, za dobiček, za podpiranje vla- finiteljev, — ne, mi smo imeli vse Za ljudstvo, ipravi za delavce, obrtnike in za kmete vedno borili in se bodemo i zanaprej iTi stanovi so bili doslej v hlapčevskih L zatirani in izkoriščani, v „imenn na-; zatirani in v „imenu vere" izmozgani. P -edino jim je prišel na pomoč, postal veseli bič, |rim se prepodili pijavke in trinoge. Zato :i sovražniki tudi ,.Štajerca- sovražijo. i! Vse to sovraštvo nam doslej čimbolj so nasprotniki bevskali, ge je postajalo število naših somišljenikov. kraj bede i zanaprej. Vsakdo, ki mu je'za in pravico, naj agitira za »Štajerca", ■n prinaša novih somišljenikov in odjemal-is bode kakor listja in trave . . . ere" pa je tudi najcenejši list. Vkljub izhaja na 8—12 straneh z mnogimi rtane le: Za Avstrijo: za celo leto krone, za pol in četrt leta razmerno; za ko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo p celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; igo inozemstvo se računi naročnino z ožila risokost poštnine. Naročnino je plačati Rj. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. liro in npravništvo se nahajati v Ptuju, iško poslopje štev. 3. I P^"Na delo za „Štajerca!" -"^^ k,. EQmCXX2£3C ittttttt ¥¥¥9PPPPF¥¥¥¥ Regulacija Drave žrtev slovenske obstrukcije. Ugledni strokovni list „0 s t e r r. W a s s e r-\v i r t s c h a f t", ki se ne peha za nobeno stranko in za nobeno narodnost, temveč nastopa edino za zboljšanje našega gospodarstva, prinaša v zadnji številki pod zgorajšnim naslovom zanimivi članek o zločinski ofistrukciji slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Članek je velepomemben in dokazuje, kako valikansko škodo delajo prvaško-klerikalni poslanci vbogema slovenskemu ljudstvu. Zato smatramo za potrebno, da prinesemo glavne točke omenjenega članka. Milijone in Milijone se vsako leto za reguliranje rek izdaja in težko obremenjeni davkoplačevalec jih plačuje z ozirom na dobri namen radevoljno. Ali zdaj naj se to z velikimi žrtvami storjeno delo ravno tam vstavi, kjer je vsled velike nevarnosti in žalostn^a položaja prebivalstva najpotrebneje, namreč ob Dravi. In tako nizki vzrok zato! Samo zato, ker se je pričelo v glavah nekaterih slovenskih hujskačev mešati iu ker so ti hujskači delovanje štajerskega deželnega zbora motili! Vodstvo dravske regulacije v Ptuju je že razpuščeno. Oglejmo si celo zadevo natanko! Kakor navadno, plačati ima pri regulacijskem delu dotična kronovina skupno z državo in melioracijskim skladom po eno tretino troškov. Dela, ki so ob Dravi nadalje potrebna, t. j. nadaljni delavni programs skupnim proračunom troškov je bilo vse že postavnim potom dovoljeno. Edino deželni zbor štajerski bi moral še dovoliti, da se potrebni deželni prispevki izplačajo. V tem trenutku pa so preprečili slovenski poslanci delovanje deželnega zbora, vkljub temu, da so ti poslanci ravno zastopuiki onih občin, katere so vsled povodnji v največji nevarnosti in katere bi regulacijo Drave najbolj potrebovale. Noben pametni človek bi si ne mislil, da bodejo slovenski hujskači na tako bedasti način sami sebi škodovali. Cisto slovenske vasi Z a-b o v c e in Nova ves, kjer se bregovi že trgajo, so v nevarnosti, da bi ob povodnji Drava odnesla hiše, gospodarska poslopja, vrte in zemljišča, kajti tukaj ravno je Drava že večkrat tudi pri mali povodnji veliko škodo povzročila. Ravno tukaj je prebivalstvo tudi že davno po regulaciji hrepenelo. In ravno poslanci teh občin in pokrajin v deželnem zboru so regulacijo preprečili ter zaupanje svojih voiilcev za strankarsko-politično hnjskarijo zlorabljali. Vsaj pri tem popolnoma gospodarskem in za vso splošnost velepomembnem vprašanju naj bi se bilo narodnostni boj za kratek čas izpustilo; pomisliti bi se moralo nevarni položaj od- Drave ogroženih občin. Ako bi imeli slovenski poslanci le iskrico razumnosti za svoje dolžnosti in ne samo divje narodno sovraštvo, potem bi morali že davno nato gledati, da bi se regulacija čirahitreje izvršila. To je najobčutljivejša točka štajerskega go-! spodarstega življenja; kajti tu se ni šlo le za blagostanje štajerske dežele sploh, marveč zlasti za ono slovenskega ljudstva. Zato je nastop slovenskih poslancev tako oduren in zaničevanja vreden. Ne avstrijski vladi se je delalo s tem sitnosti, marveč le lastnim rojakom, ki so vsled tega nastopa v veliki nevarnosti. Iz teh vzrokov, — ker so slovenski poslanci delo v deželnem zboru vstavili — tudi vlada ni izplačala državnega prispevka, stavbeno vodstvo v Ptuju se je moralo razpustiti in znižane posle okrajnemu stavbenemu uradu v Mariboru oddati. Strokovnjaki pa vedo, da se regulacijska dela, ki so še nedokončana, jako težko varuje ter vzdržuje. Taka nedokončana dela povzročajo še veliko večjo škodo v slučaju povodnji. Ni čuda, da se obrača jeza slovenskega ljudstva (zlasti na progi Maribor-Središče) proti slovenskim poslancem in da pravi ljudstvo:,,Škoda, da se take poslance ne požene takoj k vragu!" V takih slučajih, ko se milijone težko zasluženega ljudskega denarja zaradi strankarskega sovraštva posameznih poslancev zapravi, človek nima več veselja do javnih konstitucijonelnih zastopih. Odgovornost, ki so jo vzeli slovenski poslanci s svojim nastopanjem na-se, jo nedogledna, kajti prva prihodnja povodenj zamore že uničiti vse dosedanje zgradbe, ki so milijone koštale, nadalje pa tudi spraviti v nevarnost človeška življenja ter druge milijone na tuji lasti. V takih razmerah pa je pač tudi vprašanje, je-li bi ne mogla državna uprava od dežele nedovoljena sredstva kot neobhodno potrebno zadevo sama odrediti, da se prebivalstvo brani pred velikansko nesrečo. Proti za delo nezmožnemu državnemu zboru poznajo § 14, na Ogrskem poznajo enega grofa Tiszo, — ali bi se ne dalo tudi za uporne slovenske poslance najti kot „ultima ratio" kako sredstvo, predno je prepozno in predno bode vsa Avstrija nedogledne posledice tega zločinskega postopanja nosila?! Vlada mora in bode najdla sredstva, da prepreči ta udarec in vsi pošteno misleči Avstrijani ji bodejo porn a g a 1 i. in modno blago za gospode in goipe priporoča izvozna hiSa liO Prokop Skorkovsky in sin v Uumpoleo na Češkem. I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Politični pregled. Naš cesar postal je te dni vladar z najdaljšim vladarskim časom; nikdar še ni bilo ne cesarja ne kralja ne kneza, ki bi bil tako dolgo vladal. Angleška kraljica Viktorija vladala je od 20. junija 1837 do 22. januarja 1901; naš cesar pa je to dobo danes (dne 5. julija 1912) prekoračil. Le navidezno je francoski kralj Ludovik XIV. dalje vladal; on je postal namreč po smrti svojega očeta (14. maja 1643) francoski StraschiU ova grenčica iz zelenjava povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojal ===^^ romarje itd. =5== kralj; a takrat bil je šele 5 let star, tako da je morala njegova mati zanj vladati in je resnični kralj šele 1. 1661 postal; umrl pa je 1. 1715. Zgodovina torej ne pozna nobenega vladarja, ki bi držal žeslo tako dolgo v svoji roki kakor naš cesar. In koliko je v tem času prestal! Dal Bog, da bi še dolga leta vstrajal v korist vsem narodom iu vesoljnem miru! Na Štajerskem imamo glasom natančnih poročil od zadnjega štetja skupno 1,441.604 prebivalcev. Od teh spada na spodnje-štajerske okraje: mesto Celje 6.993, mesto Maribor 27.974, mesto Ptuj 4.634, okolica Celja 116,775, okraj Konjice 22.019, okraj Ljutomer 27.553, okolica Maribora 94.245, okolica Ptuja 81.860, okraj Brežice 50.205, okraj Slovenji-Gradec 42.947. Tajna cesarska svetovalca postaneta letos glasom poročil iz poslaniških krogov škof dr. Kaltner v Celovcu in škof dr. Kalen v Trstu. Zanimivo je, da se ljubljanskemu političnemu škofu dr. Jegliču ne podeli tega odlikovanja. Že vedo, zakaj ne . . . Konji zaslužijo svojo krmo z nogami! 393 Hromi konj ne zasluži, temveč stane vsak dan denarja! Zdravi, krepki konj ne stane nič več krme nego hromi, bolani, in ima večjo prodajalno vrednost. „Pegasol" od živinozdravnika Grofia napravi mus-keljne, članke in kite gibčne in ozdravi hromost ter otrpnelost hitro, naj pride ta bolezen potem od zapehnenja, revmatizma, udarjenja ali kaj druzega. Izvrstno je tudi to sredstvo proti vsem drugim slabostim v nogah konjev. Slabotni konji postanejo krepki in ognjeviti, kčr zamorejo zopet svoje noge v redu rabiti. Tako piše nadvojvode komora o vplivu fluida: Komora Nj. c. in kr. visokosti veleč, gospoda nadvojvode Otona. Gospodu Ph. Mr. Paraskovich, lekarnar. Prosim, da mi vpošljete nadaljnih 10 zavojev Vašega fluida za konje. Obenem se počastim Vam naznaniti, da se bode Vaš konjski fluid, ki kot umivalno sredstvo koristne službe dela, vedno in izkl;učno v hlevu konjev za jezditi Nj. c. in k. Visokosti veleb. g. nadvojvode Otona rabilo in zamorem to izborno umivalno sredstvo vsakomur najbolje priporočati. Z velespoštovanjem O. Romwalter, nadvojvode hlevski mojster. „Pegasol" je močnejši fluid v suhi obliki, se torej lahko rabi med potoma. Drži se leta dolgo in naj bi bilo pri vsakemu lastniku konj v zalogi, i|SS Veliki zavoj stane samo 2 kron 50 vinarjev. En dan hromosti stane mnogo več. J&f Poizkušnje na zahtevo zastonj! ""818 Piše se naj na liferanta nadvojvod, komore M. Paraskovich, z. z o. z., Dunaj, VI., Mariahilferstr. 51, poštni predal št. 16. Glavna zaloga za planinske dežele: Mr. pharm. \s. Schille, veletrgovina drož in sanitetnih predmetov „Šamariter , Gradec, SackstraBc 14. Poskušoni umor. Poročali smo v zadnji številki obširno o zločinskem napadu, ki se ga je poizkusilo v bližini italijanske meje na življenje nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Duhovnik vikar Kadenaro v Srednjah najel je pijanca Ipaveca, da naj pred automobil nadvojvode vrže bombo. Poročali smo tudi, da se je Ipavec v pijanosti izdal in da so orožniki njega ter njegovega duhovniškega zapeljivca za- Erzhifzoq Josef Ferdinand prli. Danes prinašamo sliko nadvojvode Jožefa Ferdinand, ki stoji danes v 40. letu svojega življenja. On je eden najpriljubljencjših članov cesarske družine. Danes poseduje posel feldmaršallajtnantna in zapovednika 3. infanterijske divizije. Njegova garnizija je Linz. O poskušenem umoru laških zločincev bodemo tekom sodnijske preiskave še natančneie noročali. Življenje v mestu in na deželi. Pred par dnevi srečal sem na cesti v Budimpešti starega znanca; izgledal je bled in bolan. Izpregovoril sem nekaj besed z njim ter izvedel, da se je že pred več kot enim letom iz svoje domovine v mesto preselil; mislil je, da se bode v mestu „bolje naprej spravil". A v mestu je imel nesrečo, izgubil je hitro svoj mali kapital; zdaj ko je zaman kakšno službo iskal, gleda grozni bedi nasproti. Ta dogodek mi je dal povod, da napišem sledeče vrstice; opazil sem namreč v zadnjih letih, da je veselje- do odpotovanja v mesta vedno večje. Usodepolna zmota je in njena posledica gospodarska škoda, da se mnogi prebivalci dežele v mesto silijo, češ da bodejo tam baje „bolje in lažje naprej prišli." Tukaj velja pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti. Nekateri gredo v mesto v resnici le iz stremljenja, da se izobrazijo in svoj gospodarski položaj izboljšajo. Drugi pa, zlasti mladi ljudje, iščejo v mestu več zabave in vživanja, veš laksasa in več živ-ljenskih prijetnosti. Ali koliko se jih zmoti in jih izgine v tem vrtincu! To velja zlasti za ženske osebe, ki svojo čast prodajo. To veselje do preselitve iz dežele v mesta, zlasti v velika mesta, vzelo je v novejšem času kmetijstvu najkrepkejše in najpodjetnejše po-magače; v velikih mestih pa se zbira brezposelnost, stanovalna beda, nravnostna škoda in kot posledica vedno večja nezadovoljnost v ljudstvu, tako da zamorejo le še policija in vojaštvo mir vzdržavati. Le oglejmo si enkrat stanovanja takih vbo-gih ljudi! To so večinoma temne beznice na dvoriščih in mokre kleti. Taka stanovanja so mnogokrat celo po zimi nekurjena, brez zraka, dostikrat brez postelj in čednosti. In tukaj živijo skupaj moški, žene, dekleta, fantje in otroci. Kje ostaja tu nravnost, kje ednostavna skrb za zdravje? In pri temu primanjkuje še potrebne hrane, redne obleke, zanesljivega zasluška. Ali je potem čudež, ako se omamijo take osebe z žganjem, ako propadajo telesno in nravno, ako dostikrat nad življenjem obupajo, ako pridejo v hudi revščini do goljufije in tatvine? Odprite oči! Roko na srce in vsak čitatelj bode iz lastne izkušnje priznal, da je to jako žalostna, celo grozna zadeva. Navadni vaški prebivalec niti ne ve, kako srečen je celo v najrevnejših razmerah z ozirom na to mestno bedo. Koliko jih v mestih propada in umira, brez da bi jih le ena usmiljena roka V mestu se drug za druzega ne briga. Na deželi pa še velja krščanska' ljubezen do bližnjega. Kako srečen je tisti, ki si prihrani, čeprav revno, a človeku primerno usodo v zadnji kmet ski vasi in ki ue pride v tak položaj, kakor oni reveži v mestih! (Po „Allg. Bauernzeitung.11) Svoje zaupanje daruje izkušena gospo MAGGS izkušena gospodinja opravičeno IJEVIM. (gotova goveja juha) 398 3 a 5 n ker so te garantirano z največjo natančnostjo narejene in v kakovosti najboljše. Edino prave z imenom Maggi in varstveno znamko ■•l^-zvezdo s križcem. Dopisi. Vurberg, Neko pretečenih nedelj p je več posestnikov na našo prošnjo j župan v neki nas težko zadevajoči st1 činski urad. Ker pa g župana nismo mM smo ga čakali do pozoo v noč; končno ga pripeljala njegova hčerka, medtem ki že v njegovem Ustniku naspali, izgosf nega domu. Ko je tedaj prišel (upanja malo imeli, da bi nam kaj pomagal)) (namesto da bi se opravičil, da nas | pustil) tarnati, kaj trpi vse za korist ol da še pri tem gor plača. Gospod župi to verujemo, da trpiš ter te zato tudi jemo, da pri tvojem trpljenju občani, Karčovinarji, tako malo koristi obču delaš vse na korist občine, kaže že de je si. okrajni zastop pred nekim časom potrebo, ti vpeljati revizijo občinsk od deželnega odbora. Pri omenjeni je našlo gotovo več nedostatkov in ne| ker je občinski odbor primoran bil čez izvršena dela več sklepov delati; j pa je deželni revizor zapovedal, da o! bor ne sme z občinskim premoženje«} voljenja okrajnega odbora svojevoljno ter stem spravil občino kakor podj okrajnega odbora, g. županu pa pri tako grobem slučaju zapretil z oi pa plačuješ, g. župan, pri svojem občino še „gor", to je pa čudno imaš več funkcionarjev kot so jih t imeli na razpolago, ter se vam je zvišala, tako da so se stroški za obči podvojili če ne celo potrojili. Prejšnj kateri so pa vendar nekaj sami storili,] nikoli pritoževali pri njih majhni pl „gor" plačevali; so pač menda manj jih nismo nikoli, da bi šli v nedeljo] krčmo kot v cerkev in pridigo rednol da bi prišli kdaj od nedeljske božjej pondeljek v jutru domu ali da bi po s puško pijani za svojimi ženami letal bi si one morale vsak večer pri dra| prenočišča iskati. Ker se tako pritoii] te opozarjamo na§ 12 občinskega volil da nam skoro daš priliko (saj čas bi tega težavnega bremena rešiti; s nostmi in voljo moža nam mend najti, ker drugači se nam res vsi skrbi celo posušiš. — Ker se bo ol tev morala v kratkem vršiti, zatoraj Nekateri volilci govorijo: Ja posojili žen, toraj moram voliti proti svojei na komando, drugač se me tirja; šel volit, pa se potem zve, kaj bi spet zamera, zatoraj raj ne grem; rečejo: tako ne morem voliti kaki gotove strani vsiljuje, drugač pa vimo. To so izgovori, prazni za mi svojih dolžnosti in pravic zaveda. ko dobite legitimacije (katero bo tudi je gosp. župan nekje rekel, se jih najbolj veselijo, jih dobili zadnji strani tiskane postave, iz razvidli, da so tudi občinske volil tajne, da jih vsak volilec sme po čanju izvrševati, da vam tudi p oziru nič zapovedati ne more. Ne se zvedelo, kako bo kdo volil; pravočasno poskrbelo, da se bo mogel hvaliti, kakor pred tre: pravil, da je vedel za vsakega kateri volil. Ne dajte se hujskati bodo svojedobno agitirali od k> ljudi, kateri živijo od naših žulje' čujejo malo ali sploh nikakih da' občinskih doklad ne, od ljudi kai hujskarijami do sedaj v mirni ol povzročili dovolj prepirov, kletev (Sramotno! Opomb, ured.), katei večja briga kot njih stanovske rajžno na volišče, če tudi je katerimi odborniki pri večih p, da ne pustijo nikoga drugega v se li res ti čutijo najbolj pameti smo menda samibutelni; ali imi bo vest, da se nas bojijo katei Volite tedaj može, kakor so pi spod Gunčer, župnik blagega može iz svoje sredine, kateri imajo ■Jake, rtimi za trsje cepiti (RebentSf SS r&r*"Z Brata Slawitsch t Ptnjn. ram in eebi koristiti, kateri z vami trpijo ter ni čutijo. Volimo po svojem prepričanja, če ižemo ter bodemo zato opsovani za !i;erce.- Tudi zato bodemo lahko ponosni, [todemo imeli zavest, da smo našo državljan-) pravico izvrševali po lastnem prepričanju istem pokazali, da smo možje, svobodni, ki i lastno mislimo. Več občanov. Sv. Barbara v Halozah. Na Petrovo je pri-izobraževalno društvo pri g. Reicherju ško predstavo, katera je bila maloštevilno pt Kaj imenitno je nastopila in izvršila jlavno vlogo pospodična Marija Štumber-fii Gradiša, bodoča kuharica g. kaplana, kašo ji tudi darovali novo obleko za spomin. še ti kaj diši Lojzek, naš mladi cer-lik, ali kdo drugi, ker hodiš vsako nedeljo fin: pometat župnišča? Se še vidimo! Vsevid. Ormož.(Šolski izlet k čebelarju.) dne 22. junija obiskali so višji razredi :ole v Ormožu znanega vrlega gospo-|id čebelarja g. Alojza Križanič v Tr-Dotični posestnik je bil teko ljubeznjiv, na jako poljudni način otrokom način lerne čebeloreje raztolmačil. Svoje izborno pranje je spremljal s praktičnimi poizkusi | čebelnjaku. Na mnogem orodja in pripravah :tvo, na modernih plagih in drugih tijskih mašinah ter tudi na novo kultivira-i travniku so otroci videli, česar vsega po-joje pridni, napredni kmet in kakšne uspehe ore doseči. Vrlemu gospodarju g. Križaniču |pač prisrčna zahvala, da je otrokom omo-1. izpoznati vzorno čebelarsko delo. Sv. Trojica v Slov. gor. Kakor večinoma 10 je tudi letos pri nas zelo slabo ljudstvom za denar, ker že več let ni bilo : in tudi drugih pridelkov, za katere bi se [groš dobil. Stiska je velika. In k tej stiski ao novi davek dobili! Sedaj se pa reče : Btnik pa le plačaj! Kje boš denar vzel, je Ido! Vprašamo, ali bi se ta popravila pri i ne mogla na draga leta prenesti ? Morena bo drugo leto boljše in bi potem ljudstvo »me lažje prenašalo. Ali naš gospod župnik I ne vidijo ali nočejo videti ? Farani. Ješence. Slavni gospod urednik! Včeraj, dne julija doletela nas je velika nesreča. Okoli [l are začelo je deževati in kmalu jela je idati toča. Razsajalo je, da se nas Bog Pokalo je, da je bila groza slišati. Pa-I je toča, debela kakor jajce, ter naredila Eko škodo. Koruzo je čisto do tal potrgalo, loi upanja, da bi bilo kaj pri nas koruze. S iirjem je ravno tako. Žitne žetve so kakor I valcem povaljal. Smo torej brez živeže ! i smo si ogledovali nesrečno polje, katero ) pred eno uro še tako lepo. Naredila je tudi mnogo škode na strehah, katere so z o krite. Pobilo je mnogim na strehah e, tudi šip je na mnogih krajih pobilo. Ako 6tek pogleda polje je škoda velikanska. Rado-tisti l ijfoosi sili mnoge, kaj bode ukrenil poslanec uerema so oddali glasove. Semič. Pri tukajšni zgradbi železnice po- nesrečil je dne 26. junija 1912 delavec Anton Napelj, star šele 21 let. Ko so pripeljali material iz tunela in so hoteli vagon nagniti, da bi se izpraznil, je hotela nesreča, da se je vagon prevrnil in je Napelja čez nasip vrglo; zlomilo mu je rebra na levi strani in pretreslo ma pijače. Odpeljali so ga v bolnišnico v Rudolfovo. MOJA STARA iikuSnja me uči, da rabim za negovanje mojo kože le Stecken- pferd-lilijino-mlečn o milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschfn a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 Deželne viničarske šole štajerske. Spisal direktor A. Stiegler. Štajerski deželni odbor je v svrho pospeševanja novega vinogradništva uresničil mnogo za vinogradnike koristnih uredb; zlasti je gledal nato, da se poduči prebivalstvo o kulturi ameri-kanske trte in o cepljenju. . Naj nam bode dovoljeno, da omenimo deželne viničarake šole, v katerih se obdržava 9:/s mesečne tečaje v času od 15. februarja do zadnjega novembra vsacega leta. V teh šolah se podučuje novo vinogradništvo v vseh svojih panogah od začetka trsne rezi v spomladi do odpadanja listja, nadalje boj zoper trane škodljivce, pobiranje grozdja, spravljanje grozdnega mošta v klet, ravnanje z njim pred, med in po vretju, ravnanje z mladim vinom itd., nadalje promet sadnodrevesne šole, nasad sadonosnikov, žetev sadja, zavijanje, sortiranje, razpošiljanje sadja, naprava sadnega mošta itd. Take viničarske šole smo imeli doslej v Mariboru, Bargwaldu, na Spodnjem Bregu pri Ptuju, v Silberbergu pri Leibnitzu, v Ljutomeru, Zgornji Radgoni in Skalici pri Konjicah. Absol-viralo je te šole do vštevši 1. 1911 skupaj 84(1 viničarskih šolarjev. Danes obstojijo take šole še in se je letošnji 9'/a mesečni tečaj otvoril s 15. februarjem t. 1. v Skalici pri Konjicah z 12, v Bargwaldu pri Mariboru z 14, v Zgornji Radgoni z 16 in v Silberbergu pri Leibnitzu z 26, skupaj torej z 68 učenci. Letos je bilo jako veliko naznanil k temi tečaji, zlasti od strani slovenskih posestnikov. Od 846 absolviranih učencev bilo jih je 139 nemške in 707 slovenske narodnosti. Torej so imeli Slovenci največji dobiček iz teh šol. Podpore so dobile te viničarske šole doslej od štajerske šparkase 65.200 kron, od c. k. poljedelskega ministerstva 30.000 krou; zgornje-radgonska šola dobila je poleg tega od okrajnih zastopov na leto po 600 kron, ona v Skalici pa po 100 kron, En šolar košta deželo po odračunjenjn dela na mesec 30 kron. torej na leto 280 K, vsi šolarjev torej 241.110 K. Ako se podpore v znesku 96.000 K odtegne, mora torej dežela za te šole na leto 187.800 K iz deželnega sklada plačati. Absolventi teh viničarskih šol so večidel ojem pre| ilnica v ta lislite, to se d župi letmi, Ica, ka od ljudi, do kocel kateri iv, torajj SO 8SV| ni Vurbsj n sovra 80 vo žnosti! župan z h povdarjj vsi drug pa takoj a v odbori eti n mina, v« Iz Mmijspomenik. Naša slikat) kaže eno zanimivih točk B ceste. Sicer je pa gorska ožina ali >pas« Jaufen tudi ■ua \t časov junaških bojev tirolskih kmetov zoper incoske zatiralce v 1. 1809. Kmetski voditelj Andrej gorovja, Krasna tirolska pokrajina je zopet za eno gorskih cest lepša. Pred par dnevi otvorili so namreč novo >Jaufen-cesto,- ki vodi od mesta Stertzing čez 2100 metrov visoki pas •Jauten.« Blagoslovili so novo cesto in tirolski namestnik pl. Spiegelfeld jo je oddal potem prometu. Na višini te gorske ceste so v večni spomin postavili mra- Hofer je prodiral s svojimi četami skozi >Jaufenpas< jmagovito od juga prodi severu. Nova cesta odpira tujskemu prometu nove krasote planinskega našega sveta. . . najboljši pospeševalci novega vinogradništva. Priljubljeni niso samo kot preddelavci pri večjih vinogradnikih, temveč mnogo jih ima tudi na starišinem ali, lastnem posestvu mali vinograd, trsno ali sadnodrevesno šolo, da krije tako lastne potrebe na materijalu in proda preostanek sosedom. Na ta način ni treba deželni upravi več toliko trsja in sadnega drevja produ-cirati in bode prešla ta produkcija popolnoma v promet teh absolventov. Potreba amerikanskih podlag in cepljenih trt bode stalna ostala, ker se mora nasade s cepljenimi trtami v 30 do 45 letih ponoviti. Svetovati je torej kmetskim posetnikom, naj svoje sinove, ako že ne morejo kmetijske ali vinogradniške šole obiskati, vsaj v tako viničarsko šolo pošiljajo; teko bodejo sinovi dobili temeljito praktično izobrazbo v važnih kmetijskih kulturnih panogah vinogradništva in sadjarstva ter bodejo v položaja, da obsadijo strokovnjaško svojo domačo grudo in dvignejo rentabiliteto svojega posestva. Jako redka priložnost ^ Od večje fabriSke zaloge se mi je mnogo tiaoč krasnih, tetkih flF" tiger-flanel-spalnih-odej -0Wi z lepim pisanim robom t razprodajo zaupalo. Odeje so pripravne za vsako domačijo, so močne in gorke, ca. 190 cm dolge in 140 cm široke. Pustite si takoj MP* 4 k. tiger-flanel-spalnih-odej za skupaj 9 85 K ink, zavoja in poštnine, brez vsacega nadaljn. plačila, franko po povzetju v hišo poslati. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen in lahko z zaupanjem naročite. Izmenjava vedno dovoljena. 648 Gospica Margarete Abrens, Wiesbaden, WalerlflQilrauE 4. Novice. Duhovniška beseda. Še imamo duhovnikov, ki se nočejo za politiko brigati. Neki tirolski katoliški župnik napisal je p. k. v „Nordtiroler Zeitung" zanimivi članek, kateremu naj sledeče važnejše točke posnemamo: — ,,V času, ko prodira močno neko novo sovražno svetovno naziranje, ko potrebuje skrb za duše vse moči vseh duhovnikov, v tem času peha se duhovščina za posvetne zadeve iz za čisto politični posvetni prepir. „Naz a j k ol t ar j u:i, to bi moralo biti duhovniško geslo. Ne cele noči v gostilui pri političnih družbah prebiti bi smeli tisti, ki morajo drugo jutro sv. mašo opraviti. Ali more ljudstvo verovati, da se duhovnik čistega, miroljubnega srca Najvišjemu bliža, ako je pred par urami bil še poln sovraštva proti politično drugače mislečim, ako je še hujskal, da se naj nasprotniku škodaje ia ga gospodarsko uniči? Ljudstvo sicer iz spoštovanja do duhovniške obleke molči; ali dela si svoje misli. Kadar je duhovnik zapustil shod, se imenuje duhovnike „farje." Ja, „farje': imenuje ljudstvo danes tiste duhovnike, ki vlečejo iz verske svoje moči posvetne dobičke. V imenu krščanstva zasledujejo polni jeze vse, kar se jim ne pokori. In tudi njih duhovniški sobrat, ki se ne udeležaje njih politične gonje, ki ne vidi blagor sveta v klerikalnem poslancu, ki raje versko podučuje in v šoli ter na bol n iški p o s t e-Ij i deluje, tudi takega duhovnika zasledujejo klerikalni sobrati. Le kdor nosi sam duhovniško obleko, te ve, kako zahrbtno se predejo mreže zoper nepolitične poštene duhovnike. rivoj čas je bil župnik neodvisni mož, danes pa je izročen kačjim jezikom svetohlinskih tercijalk in celo njegov krah je v večni nevarnosti . . . Zato se sme pač moliti: ,,Venisancte spiritas", pridi sveti Duh! . . . „Styria" (Wohlfaits und Fiirsorge-Verein) se imenuje društvo, katero se je ravnokar ustanovilo in ima svoj sedež v Gradcu, Murplatz 9. Namen društva je, da svojim članom v slučaju smrti ali invaliditete izdatno pomaga. Društvo je namenjeno vsem brez razlike stanu ali stano-vališča (glej tudi inzerat!) Najvišje Odlikovanje. Cesar je dvornega in komornega liferanta S. Schein, ustanovitelja in edinega lastnika pod tem imenom znane firme (Teppichhaus-Mobelhaus), industrijelca na Dunaju in v Zdiretzu, imenoval za cesarskega svetovalca. m — 4 — Iz Spodnje-Stajerskega. Sic transit gloria mundus . . . Listi poročajo o neki govorici, ki se širi v Mariboru in v kateri tiči bržkone nekaj resnice. Trdi se namreč, da je „voditelj" klerikalcev dr. Tone Korošec padel v nemilost in da ne bode več dolgo vlogo političnega „haupt-mana" na Štajerskem igral. Šel bode baje kmalu v Ljubljano, odložil vsa svoja politična dostojanstva" in postal tam v „slovenski prestolici" mestni župnik ali pa dekan. Njegov naslednik v političnem vodstvu na štajerskem pa postane dr. Jaka Hohnjec, ki spada tudi med znane slo-vensko-klerikalne značaje. Ta dr. Hohnjec je „organiziral" doslej kmetske fante in dekleta ter je branil njih deviško in mladeniško nedolžnost. Sicer pa ni tako lep, kakor naš Tonček! Nadalje se čuje, da pride v Maribor tudi že znani fanatik dr. Janez Ev. Krek, katerega sovraštvo traja celo čez grobove in kateri je svoj čas simpatiziral z anarhističnimi nazori. Menda so se tudi tega političnega divjaka na Kranjskem že naveličali in zato ga pošljejo raje kot „pomožnega škofa" v Maribor ... To so pač zanimive stvari, katere seveda šele z vso rezervo objavimo. Naj bode kakor hoče, eno je gotovo: pošten, miroljubni, res krščanski duhovnik umre kje v veliki revščini na samotni fari; politični hujskači v talarjn pa, ki onečaščajo s svojim divjim sovraštvom vero in cerkev, napravijo lepo karijčro . . . Ljudstvo pa jih mora s svojimi krvavimi žulji rediti! „Haderlump"! Znano je, da ležimo mi vedno na kolenih pred voditeljem slovenskih klerikalcev na Štajerskem dr. Korošcem. Mi poznamo tega maziljenega gospoda in nimamo zanj nobene slabe besede. Zato nas pa srce prav hudo boli, ako drugi ljudje nimajo toliko spoštovanja do tega kaplana, ki je absolviral črno šolo menda le zato, da postane politični hujskač. Ja, drugi ljudje ne častijo dra. Korošca tako močno, kakor mi, ki smo pač najljubeznivejši ljudje na božjem svetu. Pa ne samo hudobni Nemci, ne, tudi drugi nimajo pravega spoštovanja do Tončeta Korošec. Tako je bila zadnjič enkrat seja državne zbornice. Naš prijatelj dr. Korošec je nekaj predlagal. Kar nakrat skoči hrvatski poslanec dr. Tresič iz Dalmacije pokoncu in zakliče glasom poročil dru. Tonetu Korošec te-le besede: „Kaj briga tebe moj predlog? Ti lump! Ti haderlump! Tišuft!"... Bilo je to 25. junija t. L! In zdaj vprašamo popolnoma ponižno, nežno in uljudno našo mariborsko prijateljico „Stražo": Kaj je na tej stvari? Kaj je za božjo voljo zagrešil dr. Korošec, da ga imenuje Hrvat dr. Tresič lnmpa in šufta? Kako se zamore to raztolmačiti vernim katoliškim volil-cem ? Prosimo jasni odgovor, kajti mi ne pustimo ničesar čez dr. Korošca priti, — niti „marele" ne, kadar dežuje . . . Naš poslanec Miha Brenčič se je v splošnem za svoje poslaniške dolžnosti prav malo brigal. Bil je večinoma doma v Spuhlju, namesto da bi tam na cesarskem Dunaju koristi svojih ponižnih volilcev zastopal. Zadnjič enkrat pa se je Miha Brenčič zopet enkrat ojunačil in je nastopal s tisto odločnostjo, s katero je pri „pše-larjih" konjem repe vihal. Na kolodvoru v Ptuju je namreč mestni stražnik aretiral par hrvatskih havzirarjev, ki so v vlaku napadli slovenskega delavca ter ga z nožem smrtnonevarno ranili. Hoteli so postati tudi s stražnikom siloviti. Ko pa je stražnik odločno svojo službo opravljal, pristopil je nakrat Miha Brenčič, ki se je bil pripeljal z istim vlakom. In v svoji otročji do-^ mišljavosti je pričel vpiti Miha na stražnika, kakor je vpil kot korporal na navadnega „pšelarja." Za slovenskega, napol umorjenega delavca se Miha ni potegnil; za stražnika, ki je v veliki nevarnosti svojo službo opravljal, se Miha ni potegoval; pač pa se je potegoval za hrvatskega pretepača-!!! Navzoči ljudje so se zgražali nad Brenčičom in so mu par gorkih povedali. Rekli so mu, da naj bi raje v vlaku svoj slovenski jezik sprožil, da ne bi se slovenski in hrvatski „bratje" z nožmi obdelavah. In osramočen jo je moral Miha odkuriti . . . Brenčič niti pojma nima, kako škandalozno je njegovo iz bedaste domišljavosti izvirajoče postopanje. On misli, da sme kot poslanec svoj nos v vsak drek vtakniti. On misli, da sme celo morilce zagovarjati, samo da sika proti ptujski policiji. Kajti ta policija je bila enkrat tako predrzna, da je celo nekega Brenčičevega brata zaradi zločina zapreti pustila! Brenčič pljuje torej kot poslanec na cesarske postave ... In tak človek, ki se kadi kakor previsoko prišravfana lampa, hoče biti znstopnik kmetov ? Zastopnik hrvatskih ubijalcev je postal Miha! Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in Živinske sejme. Dne 8. julija pri Sv. Andreju v Sausalu**, okr. Arvež; Sv. Juriju na Pesnici**, okr. Maribor; v Pišeci**, okr. Brežice; v Oplotnici**, okr. Konjice; na Kapli**, okr. Arvež. Dne 9. julija v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z rogato živino). Dne 10. j n-lija v Dobovi*, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s ščetinarji); mesto Maribor*; v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem.) Dne 11. julija v Brežicah pri Mariboru (svinjski sejem). Dne 12. j u-1 i j a v Rogatcu**; na Planini*, okr. Kozje; v Šoštanju**; Rogatcu (sejem s Ščetinarji). Dne 13. julija pri Sv. Duhn v Ločah*, okr. Konjice. Dne 15. julija v Zdolah**, okr. Brežice. Dne l(i. julija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*; v Dobjem*, okr. Kozje. Dne 17. julija pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; na Muti*, okr. Marenberg; v Ptuju (konjski in govejski sejem in sejem s ščetinarji); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem). Dne 18. julija v Velenju**, okr. Šoštanj ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 19. julija na Artičah, okr. Brežice; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 20. julija pri Šv. Marjeti ob Pesnici, okr. Maribor: v Brežicah (svinjski sejem). Volitev. Za načelnika okrajnega zastopa v Konjicah bil je izvoljen trgovec g. Fr. Kupnik, za njegovega namestnika pa H. Hofbauer v Vitanju. Delavsko kolesarsko društvo „Orauadler" v Studenicah pri Mariboru obhaja dne 14. julija v prostorih gostilne Kniely v Lučah (Leutschach) svojo I. ustanovno slavnost. Veselica bode prav imenitna in je na vsporedu m. dr.: jutrajna revajla na gradu Trautenburg, slavnostni obhod, slavnostni govor, razsvetljava itd. Ker pride tudi več kot 10 tujih kolesarskih in drugih društev, bode slavnost pač velika. Podrobnosti so razvidni iz vabil. V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden pozneje. Prijatelja Obkradel je za večjo svoto denarja čevljar Vaupotič v Mariboru. Ko so ga zaprli, imel je še 35 K denarja. Na smrt pretepli so neznani lepovi v sv. Martinu pri Celju 9 letnega Blaža Blazutto. Ljudje so našli težko ranjenega dečka, ki je še povedal, da so ga neki fantje pretepli in ki je potem umrl. Sodnija je uvedla strogo preiskavo. Surovost. Posestnica Marija Majcen v Šmarju pri Jelšah je bila večkrat od moža tepena. Zadnjič enkrat se je vlegla; mož jo je pustil brez zdravnika in revica je umrla. Iz Drave potegnili so pijonirji pri ptujski plinarni mrliča enega tistih dveh vbogih kolar-skih nČencev, ki sta zadnjič v Mariboru pri kopanju utonila. Utonil je v ptujski okolici Vilčnikov hlapec, 60 letni Matija Jerenko. Revež je prišel iz bol- nišnice. Na cesti ga je bržkone pnj« Padel je v jarek, ki je imel vsled dežej vode in je utonil. Smrtna nesreča. V okolici Radgt je učenec Hiill dva težka soda vina, 560 litrov, na vozu s parom konj. soda, ki nista bila privezana, padi: sta dečka popolnoma zmričkala. Re! takoj mrtev. En sod se je razbil in steklo na cesto. po, V vlaku med postajoma PragerskoB so se hrvatski havzirarji z lesnimi j slovenje-bietriškega okraja skregali ill Zbijali so najprve s palicami drug po potem pa so vzeli nož. Hrvat Adam z nožem delavca Vida Fersic v roko id| sunil ter ga smrtnonevarno ranil, fei Ptujski bolnišnici in ni mnogo npanjiBjMi ga pri življenju obdržali. Hrvatske preaBrese na ptujskem kolodvoru aretirali in sodSbbn čili. Kakor poročamo na drugem mest^Hfl aretacijo spuheljski Brenčič vmešaval. f^K ga niso obenem s Hrvati v luknjo riiflfl! Strela je preteklo nedeljo v ptujski i prav hudo divjala. V Krčevini udarila jBB posestnika Jakoba Vrečar; na 10 krajfl^H pozna sledove. 28 letna posestnikonHft Marija Horvat iz Krčevine pa je hiteilSE kar v cerkev, ko jo je strela na cesti I in takoj usmrtila. Ljudje so našli pridml mrtvo in vso črno. Zgodila se je todij vrsta drugih nesreč. Letos je vreme I čndno in nevihte so izvenredno nevarna Ustrelil se je v Celju železniški | Karl Berg. Splošno priljubljenega moža] neka pomota v blagajni, pri kateri se jtj malenkostno svoto, v smrt gnala. Iz Koroškega. Kaplja na Dravi. (Zgradba k Piše se nam: Pričeli so z zg toku, ki je doslej sredi skozi vas voi preplovil. Preteklo nedeljo so streli iz m in zastave oznanjevali ta znameniti časi bodejo šele dokazali, kakšno konl ta zgradba povzročila. Tudi tisti, ki tega ne razumejo, bodejo to videli. lf| bode delo popolnoma uspelo in da b tisti, ki danes še zabavljajo, g. poslanci ner, ki je delo omogočil, in neutro Ogri8, vulgo Setzu hvalo vedeli! Črna pri Prevaljah. (N e p o p i s na ir, š n j a v a v črnem brlogu.) Piše si K Veš ljubi »Stajerc," moram ti pisati, da le stal veliki strah med našimi prvaki tenj ti priromal 16. junija v našo vročekrvni kaplan V. Razgoršek poldanskem opravilu v svojo celico, s« naslonjač in začel na prste šteti, koliko devic" mu jo že Slančeva Micka pii^So« Naštel jih je menda že cez ,30. Naenkj posili sladki spanec, takoj začel j 30.000 „KalanovihB devic; nehote se l| globoki vzdih: „0 kje si zlata doba Naenkrat pa prisopiha en stražnik i ,Leibgarde" s strašnim krikom: „Gol Ves zmeden skoči kaplanček po konci in „Ka-j, kje, ka-aj gori!" Stražnik pij „Grom in strela iz jasnega in odkril ^Štajerca" je urezala v načrt našega, mišljenega društva „zrelih" devic." Vel usmiljenja vredni kaplanček je skakal ii eni meri: „0 ti nesrečni „Štajerc:' „Štajerc," ampak jaz sem nesrečen, m nazori so uničeni!" Naenkrat pa mu šil misel, zgrabi žepni robec in v kot| škatlo „ Julina" in namazal je eno stran debelo in ga potem nemudomo poslal kr „Š-Miru" kot prilogo, ne vedoč ali je , dopisnik rudeč ali bel. Razlil je svojo jezo na oba. Ja, obupani kaplanček, i m vi I m i & i Nad deset milijonov gospodinj se zahvaljuje za svoje mehke lepe roke in sneznobelo perilo g le rabi Schichtovega mila. — 5 jak časa vemo, da se vaša „Drofelska" JE tuji ,Krnlčevega" solnca in „Podpeškega (weca.- Na tvoj kvantaški dopis v lažnjivem pire* se mi pa ne zdi vredno odgovarjati, nima po tvojem mnenju nobene veljave; [bo prišel do veljave še-le, kadar bo naš .Stajerc" nmrl. Mogoče pa, da bo vaš jS-Mir" prej zadela srčna kap. Ti vino ^■BDCeK pa, ako hočeš to hujskarijo uganjati, P pojdi črez Karavanke v deželo hujskačev. No in PtajBo boš pa ta dopis bral, pa pazi. da tebe ne lavei ijftleDe srčna kap, kakor si v „S-Mirn" meni stepliJrroKL Dosti za danes; ko to bolezen pre-Tš, pa drago od „Štajerca" dobiš. Tebničmar. Podpeca pri Črni. Piše se nam: Dragi „Šta- t'! Moramo ti poročat, da je lažnjivi dopisnik |)Iirau v številki 25. napadel v svoji jezi naš ligkeitsklub." Pisal je, da se o našem ■k malo kaj ve po svetu. Bodi ti povedano, [te nam ne zdi potrebno, ga obešat na veliki kaker vi svojo „Drofelsko komedijo"; i našo društvo ni nikakoršno konkurenčno lobičkaželjno podjetje, ampak nam služi samo abavo. Odkod pa prideš ti na to misel, da i klub „deIo teme" ? Mi se ne bojimo luči 1 črnuhi, zato se pa tudi nič ne skrivamo, 1 ti dopisun, ki se nisi upal podpisati pod j lažnjivi članek. Mislimo, da si moral biti da se ti je kar od piva govorilo; v ilo se ti je od 30 sodčkov, da smo ga ^tli' zlagal si se tukaj čez polovico. Vpra- te, kaj te to briga, saj nisi dal drugega o, kakor jezik?! Mi bi ti svetovali, da nas Podpečane pri miru pustiš, če bi te sli osebno, povabili bi te uljudno „Na našo plesno veselico, Dali bi ti „zrelo" devico; ^^^i Plesal boš tik-tak, tlafl Da boš zgubil tvoj črni frak." (Nesreča). V pivovarni gosp. 3 prigodila v petek 28. junija ne-jetna nesreča. Dva uslužbenca Georg Prilas [Nejte Wieser sta nosila iz hrama led. Na-rat se je podrla visoka stena napravljenega \ in sasula je obadva delavca. Zlomilo jima in peljali so jih z rebilnim vozom pro-ta^^Hne požarne brambe Borovške v bolnišnico nve:. ] Blantschacb (Klance) pri Galicije na Koroš-ie se nam: Kakor skrbi naš dušni padi gospod komendatov na Reborči. Za gor svoje župnije, kaže sledeči dogodek. junija je prosil Jos. Schmautz p. d. a se naj pošlje po gospoda fajmoštra, i se spovedal. Vsakdo bi mislil, da v takem (jo duhovnik vse pusti in gre k bolniku, i potolaži in mu poda sveto telo; posebno je nevarnost velika. Ja naš komen-ima skrbeti za druge reči. Rekel je, da a časa, in da bo prišel Lekšeja v sredo dat, ker namerava ta dan tudi brati mašo ] GlanOah. Med tem je pa Lekše El. Ce bi ne bili prišli gosp. fajmošter . bi ostal rajni brez zadnje spovedi. Iz se vidi, da nekateri duhovniki sami ne [ajejo na to, da človek ki brez zadnje spo-ali obhajila vmerje, ne bo zveličan. Pri I se gre le za d e n a r in za dobro življenje tem svetu, uboge ljudi pa potolažijo na svet, da se jim bo tam bolj godilo. Vidi se lepo pri našem komendatorju, ki je in ki se mu pri kajenju „fein cigar" godi. Čas bi bil, da bi se ljudje enkrat rtorali in takim duhovnikum, ki sicer povsod komandirati, pokazali hrbet in oe nosili denarja, ker za dušni blagor se 3m<^HU ne brigajo. Zavoljo tega še vsaki ostane ev- jbistjan. boljši morda, kakor marsikateri faj-sko Jgžter sam. — Kaj reče k temu vaš g. škof? Delavska smrt. Pri podiranju »Freihausa" trBeljaku padel je težki brun na delavca Inter in ga tako hudo ranil, da je revež čez m dni v bolnišnici umrl. Sleparji. Ob priliki groznega požara v IBSsaeha so nekateri sleparji neopravičeno denar II ubirali in za-se obdržali. Zagovarjali se bodejo j pred solnijo. Zaprli so v Beljaku delavca R. Zalokar, Kr je svojemu tovariša Tuhernutter nekaj de-^^^^fc (»neveri 1. Strela ndarila je v poslopje posestnika Ortner v občini Sappel. Pogorelo je vse, tako da ima posestnik za skoraj 5000 K škode. Hlapca Oberzaucher je ogenj presenetil; gotovo bi bil našel v plamenih smrt, ako bi ga že nezavestnega g. Johan Schanznig ne rešil. Nesreča. Ko se je vozil kurjač Franc Rai-niseh službeno po železniškem" vlaku od Unter-Drauburga, pripognil je glavo iz voza in se udaril v ograjo mostu, tako da je smrtnonevarno ranjen iz vagona padel. Nesrečnež, ki ima družino, leži brez upanja v bolnišnici. Vlomil je neznani tat v planinsko guto na Mittagskoglu in ukradel mnogo predmetov. Pazite na deco! 2 letna hčerka Urša Ka-pellari v okolici Grafensteina bila je brez nadzorstva ; otrok je prišel pod neki voz in je pridobil smrtnonevarne poškodbe. Na romanju ponesrečila je v Silbergrabnu pri Trbižu Ana Kovač iz Fliča. Revica je šla na sv. Višarje in je našla v snegu smrt. Zdaj šele, čez 9 mesecev, so našli njenega mrliča. Ubil se je hlapec Jožef Kranik; na gori pri Innerfragantu je padel iz skale in se tako težko poškodoval, da je par dni pozneje umrl. Roparski umor. Posestnik Vincenc Pochler iz Pfaffendorfa šel je na sejem v Gutenstein. Kupil je par volov in se z njimi vračel domu. V Pfarrdorfu so našli ljudje vole same stati. Cez par dni šele so najdli tudi mrliča posestnika. Neki zločinec je posestnika na cesti ubil in oropal. Orožniki so zaprli nekega kočarja Grešovnik, ki je na sumu, da je morilec. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Fiirber v Sv. Mohorju. Pogorelo je posestniku krme in orodja, tako da ima za 6000 K škode. Poleg tega je ogenj tudi kovaču Stiifler uničil mnogo tam shranjenih mašin, tako da ima za 3500 K škode. Gospodarske. Kako se odpravijo živini uši. — Ako se živina slabo oskrbuje, lotijo se je uši. Če se hoče uši odpraviti treba je vporabiti take tekočine, ki uši pomore. V to svrho se lahko ušiva mesta opere z zmesjo petroleja in olja (1 del petroleja in 5 delov olja) ali pa se vzame na 1 del mazavega mila in 4 dele špirita. Da se pomore gnjide ali kasneje'izvalivse se uši, naj se po 5 ali 6 dneh ta mesta zopet operejo z navedenimi raztopinami in živina večkrat skrbno oštriglja in oščeti. Nekateri priporočajo za pokončevanje uši žavbo živego srebra. To mazilo je res izvrstno sredstvo za pokončevanje uši, ali vendar se ne sme uporabljati pri govedu, ker žival namazana mesta liže in se pri tem lahko zastrupi. Koliko mleka se uporabi na Dunaja. Dandanes se uporabi na Dunaju na dan po 900000 1 mleka in na leto približno 330 milijonov litrov. Leta 1910 so se oddali 878 1 mleka naslednji: Trgovci z mlekom na debelo 516.000 1, mlekarne približno 250.000 in mlekarji 110.000 1. Ho poročilu dunajskega magistrata je danes na Dunaju 18 mlekaren (od teh 5 z večjim prometom), ki imajo vsega skupaj 340 prodajališč, 70 prodajalnic z mlekom na debelo, 1340 prodajalnic z mlekom na drobno, 126 prodajalnic mleka od konzumnega društva, 403 kmetijske prodajalne, 490 prodajalnic mlekarjev in končno se prodaja mleko še pri 4100 trgovcih z jest-vinami. Leta 1900 je znašala dnevna množina mleka litrov 547000, leta 1905 litrov 700.000, leta 1910 litrov 878.000. Iz Niže-Avstrijskega se je uvozilo na dan in sicer leta 1900 litrov 190.000, leta 1905 litrov 390.000, leta 1910 litrov leta 586.000. Kaj je storiti s sadnim drevjem, Se ga je toča potolkla. Ako so deblo in veje močno pokvarjene, t. j. da je lubad razmercvarjen ali razpokan tako, da rane zijsjo, poskerbeti se mora v prvi vrsti za to, da ne bo dohajal v rane zrak. Zamažejo naj se rane z mrzlo - tekočim cepilnim voskom in nato naj se potrosi povrhu voska nekoliko pepela, da se cepilni vosek ne bo odcejal na tla. Za močnejša debla in večje rane naj se uporabi namesto cepilnega voska takozvano drevesno malto. S to malto naj se rane precej na debelem pokrije in nato obveže s kako cunjo. Dober mrzlo-tekoči cepilni vosek se dobi na ta-le način: Raztopi se v kaki kožici nad žerjavico 2 kg smrekove smole, doda nato »/j kg lanenega olja in kasneje še '/, kg špirita. Špirit naj se pred dolivanjem nekoliko segreje (ne nad ognjem ampak nad žerjavico !) dene kožica z raztopljeno smolo od ognja in zliva alkohol v raztopljeno smolo ter obenem pridno meša. Dokler je ta cepilni vosek še gorak, naj se dene v kositame škatlje in škatlje nato zapre. Takozvana drevesna malta se napravi na ta način, da se zmeša ilovica goveje, blato in apno ali pepel in prilije zmesi tolikovo vode ali gnojnici, da postane zme; tako redka kakor malta. Kakšna gnojnica naj se uporablja za vrtnino. Za zalivanje vrtnine naj se uporablja izključno le povreta iz kravjeka napravljena gnojnica. Konjska gnojnica ni tako dobra za to, najmanj sposobna pa je prešičja Ako se napravi gnojnica iz kravjeka in sp>avi jpotem v zaprto posodo, povre gnojnica ako ni prehladno, v teku 8 dni. Povreta gnojnica pa zgubi na vrednosti t. j. na raztopnosti že po 2 tednih, zato je najbo'je, da se prej uporabi. Ker ne vsebuje gnojnica fosforove kisline, zato je potrebno, da se spopolai z dodatkom superfosfata. Na vsakih 10 1 gnojnice naj se dene po 18 dekagramov 18% superfosfata. Odtehtani superfosfat naj se pa najprej raztopi v vodi in potem med mešanjem gnojnici prilije. Taka gnojnica naj se uporablja za gnojenje v stanjšanem stanu in sicer 1:100. Ali se sme mešati superfosfat s Tomažovo žlindro ? — Ne I — In zakaj ne r Zato ker če se te dve gnojili zmešata, spoji se fosforova kislina, nahajajoča se v superfosfat«, z apnom, ki je v Tomasovi žlindri. ter postane na to težko raztopna. Iz enakega vzroka se ne sme zmešati superfosfat s pepelom ali pa s apnom. Bolane svinje Pazite na varstveno znamko „0belisk" in ime „Sussanol" ter zavrnite druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. Se dobi v največih opotekali. PoStna razpožiljatev vsak dan po Apoteki „zum Obelisk" ttl VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardinalpktz. Ptuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorcu II. Molitor. Loterijske številke. Gradec, dne 22. junija: 56, 61, 60, 21, 83. Trat, dne 28. jnnija:" 63, 54, 8, 19, 20. Šparkasa mestne občine Brežice na Savi obrestuje sedaj vloge v vsaki velikosti z 4vi„ -m pri dnevnem obrestovanju in plačila rentnega davka iz lastnega. Ker ni^ obvezne odpovedi, se lahko vloge na vsakem uradnem dnevu dvigne. Za hranilne vloge od K 1000 — naprej s 3 mesečno odpovedno dobo daje ta šparkasa 45/4% obrestovanja. Obrestovanje za posojila na menice je nespremenjeno in znaša 7, ozir. 5'/s%. P. n. vložnikom in dolžnikom stojijo brezplačno šeki za vplačila (s katerimi se lahko pri vsakem poštnem uradu vplačuje za šparkaso) vsakokrat na razpolago. Obrestne kupone in tuje vrste denarja sa izmenja, brez da bi se kaj odtegnilo. Vplačuje se pri š parkas i lahko vsak pondeljek, četrtek in vsako soboto. Pridni žagmojster (Sagemeister)s ki hoče žago V Stachldorfu, ki ima navadni gatter, cirkularno žago in primontirani »malgang«, z gospodarskimi poslopji in malo ekonomijo v najem vzeti ali pa, ki hoče biti nastavljen kot žagmojster, kjer dobi potem poleg deputatov tudi mesečno plačo, se išče. Prosilci naj se čimhitreje oglasijo pri graščinskem oskrb-ništvu Hammer, poŠta Ptujska gora pri Ptuju. Oženjeni majer - se čimhitreje sprejme. Pogoji: treznost, nekaj znanja nemščine. Delati mora tudi sam; žena mora svinje preskrbeti t?r za 8—10 hlapcev kuhati. Dobiva pa: 60 kron na mesec; za vsakega hlapca 20 kron na mesec za hrano; doda se tudi za majerske ljudi in za hlapce potrebni krompir, fižol, repo, zelje. Nadalje se daje prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter rabo velikega vrta za zelenjavo. Ponudbe, pismene ali ustmene, sprejema E! Ptujska gori pri PtDiu 10 Trgovci in obrtniki planinskih dežel so o;>5 društvo za pomoč in blagostanje „Styria" v Gradcu ustanovili in plača to društvo saoitalim moškega Člana ali pa, ako je isti postal invaliden, do K 6.000-—, zaostalim ženskega člana pa do K 3.000-—. t*f~ Pogoje za članstvo izpolni lahko vsakdo lahko in ugodno. -^J Razpošiljatev tiskovin na zahtevo brezplačno. Naznanila sprejemajo se od vsakogar in brez ozira na poklic ter stano-vališče in sicer v pisarni društva. Gradec, Murplatz št. 9, 1. nadstropje ter od deželne zveze Štajerskih trgovskih gremij in zadrug v Gradcu in od društva -Bund der Kaufleute v Gradcu. Neprijetne lasi v obrazu, na rofca its. H fill 569 v obrazu, na rokah, odpravi tekom d minut ar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4*— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. \,>r"l Rus. dr. K. Ril latrarat. NUJ, IX., Berggasse 17/1. 16 komadov izložnih omar (■^vislagrelreustezi.) skoraj novih, se poceni proda. Vpraša se pri trgovcu 563 Franz H o in i g, Ptuj. Jako lepo kmetsko posestvo na Koroškem! Prodam svoje posestvo v Wackendorfu, občina Glabasnica pod jako ugodnimi pogoji. Obstoji iz prostorne zidane hiše, hlevi, 2 gosp. poslopji, promet na mašine in gepelj, okoli hiše veliki sadonosnik, mnogo starega in mladega sadnega drevja in veliko dvoiišče, 25 oralov lepe dobre zemlje, od katere je \is z Lucerno-travo in deteljo obsejana, 24 gozdnih deležev z lepim mladim in starim Lesom, se da podreti za 8—10.000 K lesa; lepi travniki, večidel ob potoku, lepa gorska in dolinska paša. Cena 37.000 K. Vprašanja na J. Stranss. (iluhasniea pri Eberndorfn, 664 Preklic! Jaz podpisana preklicem neresnične dolžitve radi tatvine zoper Franca in Lucijo Kukovec v Gočovi. in prosim odpuščanja, da se tožbe izognem. Helena Frčeč, viničarka v Gočovi. (TtTočjrvožički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva y veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). Novo zidana hiša z gostilno in nekaj zemljišča ter sadnega drevja, im 11 sob, 3 kleti, vodnjak, stoji na I. razredni okrajni cesti ter postaji pri tovarni, kjer je mnogo ljudi uslužbenih, se takoj poceni proda. Kaslov: ALOIS SCHNIDAR, Planken-stein (Zbelovo); izvč se tudi v hotelu Machoritsch v Poličanah. Gobe, suhe, jajca, puter i ter vse druge deželne pridelke kupuje in prodaja najbolje A. Bntschowitz, Dunaj XVI., Ippenplatz 5, GroBmarkt. Proda se posestvo, ki obstoji iz zidane hiše, klet, 1 oral vrta, travnik, '/* ure pešpota od postaje Poiičane, primerno za penzijonista, se proda iz proste roke. Več pove lastnik Julian Korošec Lntten-dorf p. Poiičane. 661 "s? Razpošiljam orožje vsake vrste na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20-—, dvocevne tancasterpuske od K 30*— Hamerles-puškc od K 70—, flobert-puške od K 8—, revolver od K 6*—, pištole od K 2 — naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. F. Dušek, fabrika orožja, Oporno št. 2052 na dr*. 5*1., Češko. 563 •••••••M Sprejmem enega pomagača in učenca za kovaško obrt. Loreac Tik- vič, kovaški mojster, Lichtenegg pri Ptuju pošta Ptuj. 6o2 Prav lepo posestvo dobrih 5 minut od farne cerkve in šole, ob cesti v lepi ravni legi, eno uro od mesta Slov. Bistrica oddaljeno, obstoječe iz lepega zidanega in z opeko kritega poslopja, 2 sobi, kuhinja, velbana klet in hlevi i. t. d. z okoli 4" orali lope zemlje, obdelane ia ob-sejane ter tudi lepe brajde, gozd, sadonosnik in travnik. Hiša in prostor je za vsako obrt in tudi za gostilno pripravna se takoj za 3700 kron proda. Natančneje pove Franz Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 560 Prav dobro idoča postilna in trgovina tik farne cerke, ob okrajni cesti, na zelo lepem in priljubljenem kraju in v lepi legi, kje se na leto po 30 do 40 polovnjakov vina, po 10 polovnjakov žganja in po 2 do 300 sodčkov piva stofii_-Hiša je popolnoma nova z 5 sobami, kuhinjo, 2 kleti i. t. d., hiše, kleti, kuhinja in trgovski lokal je vse na traverzne vel-bano. Tudi tabak-trafifea je na hiši. Proda se takoj za samo 18.000 kron z koncesijo. Natančneje pove Franz Petelinz iz Zgornje Polskave pri Pragerskem. 556 Ženitna ponudba. Žendarski vahtmajster, 37 let star, z malim premoženjem, se žeti oženiti. Ponudbe naj se pošljejo z fotografijo in označbo razmer pod „SrečV" na opravo „Štajerca." 565 Dve dobri 569 viničariji se oddasti. — Vprašanja T hotčlu Osterberger v Ptuju. Dva mlada fanti od 16 let naprej se kot 5*9 usnjarska učenca na 3 leta sprejmeta. Popolna oskrba in oblačilo, Anton Martschitsch, usnjarstvo Slov. Bistrica. Rokodelci pozor! 511 Krojači, čevljarji, slikarji, mizarji itd., kateri si iščejo prostor za novo ustanovitev njihovega rokodelstva, naj se na zelo prometni kraj Pragersko poleg kolodvora in nemške šole naselijo, ker le tam bodo našli najboljši zaslužek ali eksistenco. Na Prageiskem je več lepih novih hiš z vrti, pa tudi stavbenih prostorov pod lahkimi plačilnimi pogoji za prodati. Tudi za penzijo-niste, privatne osebe in druge obrtnike je ta kraj zelo priporočljiv, ker tukaj je zelo lepo, živež poceni in zaslužek pa višji kak po drugod. Zatorej si lahko vsaki nišo ali stavbeni prostor kupi. Natančneje od F. Petelin*. Zg. Polskava pri Pragerskem. Učenec zmožen slovenskega in nekaj • nemškega jezika, z dobrim šolskim spričevalom, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri trgovcu 0w» Švar-šnik, Majšperg pri Ptuju. 509 Krojaški učenec priden, se takoj sprejme pri — g, FRANCU PEKLAR — krojaški mojster, Ehrenhangen, Štajersko. 5<0 Kupci pozor! Na prodaj iz proste roke lepo posestvo, pol ure od mesta Maribora, obstoječe iz hiše, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, sadono-snikov, gozdov, proda se vse skupaj ali na kose. Več se izve pri lastniku Friedrich Bracko v Vnkolali, sv. Peter pri Mariboru. — Plačilni pogoji so lahki. — Brez znamke se ne odpiše. 658 Malo posestvo, obstoječe: hiša s 3 sobami, klet in svinjski hlevi; vinograd, njiva in hosta polna; posestvo meri 2'/. johe in leži ■/< ure od Poličan, 20 minut od kolodvora, na lepem razgledu, ter se prostovoljno proda. Cena 2200 kron. Natančneje se izve pri gostilničarju Anton Florjančič v LuSecki vasi pri Policanali. 567 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tecenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagln-host ludi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 105 Apotlieke„Zur goldenen Sonne", Jakominiplatz 24. Gradec Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnic-hitro in strokovnjaško. Siiger Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na Vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko. 368 Štiri tedne na poizkus in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bohema" in garantiram pismeno za [dobro delo in mi-terijal. — Reparature iu deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. F. Dušek, tovarna koles Opočno na drž. žel 2022 (Češko). Ilustrovani cenik zastonj. 155 Jako redki priložnostni nakupi Jako dobra puška za le 12 kroni 878 Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 2d, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar St. Margareten, Roaental, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. žepna ura innoio | marka .Sirena-2 LeUj ima veloprina Svit 1 in je ni radočiti rf ure za IDO K. Za j nost garantiram 51 1 k. -I K 85, -I k. )| Nadalje ofer. Gloria-« žepno uro z« 3 K 70.1^ uri se doda zastonj j pozlačeno verižico. rizike. Izmenjava dorifl ali denar nazaj. PoH povzetju S. Knhiir. t n r. Krakova. SebagliantiU] Pridni { kolarski pomoči se sprejme. Xai J0SF.F M0RXJ6L, meister in LASA a. i | bei Menu (Tiral)] Posestniki | kateri zaradi pom delavnih moči, so te s slabotni, nimajo out* { tega težko gospodarijo, ia se ponudi za svtjp, I družina brez otrok; i ljubnega življevja, imatl kron denar a. — Več || uprava „Staj«o.'J Mlad" trgovski pomo kateri je že služil I trgovinah na deželi in delj časa vodil t _' nico, želi v službo kot trgovski poni blizu mesta ali v kaka Nastopi lahko takoj se izve pri npravi -Maj 20 svinjakov, | močno zgrajen h it a in kostanjevega lesa, a proda pri A. HOGEN' Franbeini. Motorji za surovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 Dunaj, in., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci fcOrut 37-.. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. # * m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajogega posredovanja, istotako tudi /a posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. === j$ Obcenje % 2 avst. ogers k »jij $ banko. $ aza Ravnateljstvo, ta Giro-konto pri podružnici avst ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje i strankami o( delavnikh od 8—12 ure. 0075 ner- koroške fabrike opeke (Karntnerische Ziegelwerke) Ecnanjajo tem potom, da so razpeca-^je vseh svojih izdelkov, kakor ke za zid (Hohl-Lochziegel), opeke ITstreho (Pressfalz-, Strangfalz-, Biber- Pkanz-. Firstziegel), ogeke za tlak in (on-opeke (Pilaster- und Fa§onziegel) razprodajalnici koroških I : fabrik opeke (Verkaufsstelle der Karntn. Ziegelwerke) \ Celovcu, Domgasse 3 izročile. »prašanja in ofertne zahteve vposlati \ izključno na zgorajšno centralno razprodajalno pisa-.no. (»izvedbe in nasveti vedno radovoljno. (Brezplačni proračuni.) 468 kje na glavnem trgu zraven apoteke ■poroča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih p. iisnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, «nakupovanje in za denar, toaletne reči, piane in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla k faestek, žlic, nože za žep in prave Solinger iritve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi tarsko blago npr. korbe za potovanje vseh I Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, pikre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko i reči. Bazami Oddelek že od 20 vin. g. Posebno lepe reči pa za BO do K 1*20. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sirih illsanih 2 K; boljših J K +0 h; na ml belih 2 K 80 h; Mih * K: lirliii mehkih 5 K 10h; 1 kg najfinejših sn'žeiio-fcf lih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega KajfuiejSi prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, polem franko. W* Gotova postelje -*V&3 1, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga. 1 Eint, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama, mh 80 cm dolga, RO cm Široka, napolnjene z novim, sivim, mjn.iii in flamnastim perjem u postelje 16 K; pol-daune 20 K; Inv -'I K; posamezni tuhenli 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne Ihrine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K nami (ranico. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne J&fada denar nazai, S. Benieoh, I>*aehenUz Mr. Tift, teito. (Safimen). Cenik gratis in franko. M se dobi 165 blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, M •■meja Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni F. „WarenhaUe.*{ Mesar Itterisna dobro in snažno delati, lahko takoj začne K obrt. — Mesarija je že stara in priljubim. Na lepi poti in z dobrimi knntami. |Pretzame ae lahko z.malim kapitalom in takoj. pove uprava ..Štajerca." 5i6 — 7 — Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! PV* 600 kosov za samo 3 K 80 h. ~OT Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se S leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev. 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjam, ena nežna eleg, garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete S gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 velecleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta. 3 jux-pred-meti, velika vesclost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame. 20 korespondenčnih predmetov in še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 8 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jungrwirth, Krakova štev. 65. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 547 Majer za jesen s o delavskimi močmi, zanesljiv in zvest, sprejme se za moje eno nro pešpoti od Maribora oddaljeno posestvo pod jako ugodnimi pogoji; — Naslov: Richard Ogrisek v Mariboru. m Priporočljiva domača sredstva, Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenic« 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kaJrju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje km a 80 »in. — Čaj proti gihtu k 80 »in. — Balzam ib giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki ob\ ftrani bolečine. — Bleiburtki živinski prašek a l-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a l-60, — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K i'—. Ra*-poHljaiev L. HarbSt, apoteka, Bleiburg na Koroška«*. Ljudska kopelj mestnega %^ kopališča v Ptuju. "■* ^ Čas za kopanje: ob delavnikih od 12.1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od j ----^ ^U 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in aV praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. |$fi| fek 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali Brausebad" z rjuho K —-60; postrežba K —'10. Vozički za otroke 3% (Kinder-Sitz- und Liegevvagea), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 266 Brata Slawitsch v Ptuju flirianiplah ii Unjjrtirjassi priporočata izvrstne šivalna stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60*— Singer A . K 60 — 70"— DOrkopp- Singer . . K 70— 90-— Dttrkopp-Ringschiff za šivilje . K130'— Dilrkopp-Zentralbobbin za šivilje K140 — Durkopp-Ringschiff _-_ - _*!—: .—-J- za krojače K 160"— Dtirkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Liutusausstattung ..............K160-—180 — Dtlrkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K16Q-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo maSine od aas. Cenik brezplačno. 6 Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ 2» priporoča ivojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomaiova moka, kajnit itd . m<\*\)p raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po n&f nizJSin csiiah. Samo K 180 najnovejši amerik. fotograf-aparat „Piccolo" Elegantna in natančna izpeljava, tudi za potovanja in izlete rabljivo. 4X6 cm velik, komplet z vsem. Poizkušna slika in šola za poduk, j,o kateri zaraore vsakdo takoj brez predznanja fotografirati in slike gotove izdelati. Proti povzetju samo K 180 po Leop. Schaechter, Dunaj 622, _________XVI/2, l.erchenfeldergurtel fit. 5. 631 Na obroke! m velikanske fabrične zaloge oddajam po celi Avstro-Ogrski takoj za K 14*— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfineje gravirano. In eno 14 karatno zlato panoer-verlileo najmodernejše facije 60 gramov težko za 140 — po mojih ugodnih pogojih samo K 4'— na mesec. Takojšna dobava povsod proti povzetju prve svote K 14'—. Veletrgovina z zlatim blagom R. Lechner, Lundenburg St. 198. HEINRICH LAMZ GroBte und betleutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfielilt LOKOMOBILEN mit Leistungen bis IOOO PS. Fur Heissdampf bestgeeignete Betriebsmaschine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX. mm veliko trgovino Johann Koss, Celje» ujene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar bet le potrebuje, naj si bode manufaktnrno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- i ■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ■- ----- 74 19 43 841570 Pri vsaki hiši je treba uži' galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitscb v Ptuju. Ura na pendelj *3MI z godbo-budilnico in šlagvverkom v krasnem naturno-orelsovo-bai vanem ohišiu, 75 cm visoka, bije pol in cele ure, budi in igra najlepše godbene komade ob vsaki uri. Cena za en kos K 14'— brez godbe K 10'— 3 leta pismene garancije. - - Pošlje po povzetju. Eksportna hiša za ure 481 Max Bobnel Dunaj, IV., Margaretenstr. 27|22. Roskopf-ura K 3—, žcleznicarska Roskopf ura K it—, srebrna ura K 7*—, Ornega K 20"—, srebrna verižica K 2* , zAta ura K 18-—, zlata verižica K 20'—, zlati prstani K 5-—, budilnica K 2-—. Originalni fahrični cenik zastonj. Gospodinje i t Previdnost!! Ne kupite putra ali nadomestita za puter, dokler niste glasovite. splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN ff UlMKLfl« MARGARINE preiskusili. nliniKUM" ni rastlinska margarina. ,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega oij-1 višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ,,UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najči»tejši naturni produkt. ,,UNIKUM" Je ^f*"^*l cenel*a "eS° navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za w>^ |0 SAMO BLAIMSGHEIN ,,UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju] razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIFs „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in patra, DUNAJ XIV. Po zelo znižanih cenah! ~#Hj Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 iilijala Grazergasse Štev. 15. in telefon štev. 87. VIII., telefon Herrengasse^fev. 94/iL priporoča ivdjo bogato zalogo obuval za pomladansko letno io rimsko sezijo, v«e vrste moSkih, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. (Jani ta pete, vrvice, zaponke, vedno T največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovski revije. Izdeluje se po meri t ustni delavnici, sprejemajo se tudi »opravila. Postrežba Mu, erae solidni. Zamuja aaročila proii povaetj«. 61? IZJAVIM Zahtevajte brezplačno ilustrovani katalog št. 293 a o mlatilnih strojih z „ringšmirlagri", za promet z roko, gepeljnom ali motorjem PV** gepelj-strojih za živino. kasnih strojih za travo, deteljo, žitje, obrača za seno (Heuwender) za seno in žetvenih grabljah, čistilnih mlinih za žitje, trierjih, reb- lerjih za koruzo, o strojih za rezanje krme, za rezanje repe, šrot-mlinih in o vseh drugih kmetijskih strojih najnovejše, odlikovane konstrukeje od Ph. Mayfarth & Co. tovarne kmetijskih mas in, železne livarne in parna kladiva Dunaj ll.|..v Taborstrasse št. 71. Etabl 1S72. loflO delavcev da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duaov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — I.ysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. Pozor! Hali Mnogo povečani, nujmod'Tnpj* urejeni labrični etabl i seme nt. Prcuiirao l nad 700 dorilki. Išče se naprej-prodajalee in zastopnike. 392 POZOB! "P! Zagorjansko belo apno, Portland- in Ronai-cement, traverze, Slisen-žflezo, železo za obkovanje vozov, štedilniki (šparberd); deli Sparberda za prizidanje, kotlji, vliti in bakreni, stavben« obkovanje, vse vrste bar?, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, Tilestersta 25, poleg bolnišnice. 841 Vedio tudi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat. stafelnov itd. Kdor hoče priliko porabiti, da si lepo kmetijsko posest poceni nabavi, obrne naj se čimhitreje na od c. k. deželne vlade koncesijonirano = pisarno za promet posestev = Kari Magnet knjigoveznica in trgovina s papirjem, Velikovec, (VolkericarkO. Obere Postgassc. Tam so zdaj na razpolago: posestva z gozdom, lastnim lovom, mestna, stanovalne in trgovske hiše. 467 12.000 flanelnih odej pri nekem požara rešenih, z malimi skoraj nevidnimi madeži od vode, sivo meliranih z lepo pisano borduro, ea 180 cm dolgih, prodam po K 1*50 za en kos. Odeje iz ovčje voljne, barva, kakor kamclna dlaka, en kos K 250. Pošilja se po povzetja, pri najmanje 6 kosov franko. sos Josef Mikata, Koniginhof a. d. Elbe. Varstvena marka „Anker" Liniment Gapsici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoče, Izvrstne In boleoine odstranjajoti ] sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah i 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega i mačega sredBtva naj se pazi na originalne steklenice v 3kit- I tjah z naSo varstveno znamko ,,Anker'*, potem se dobi I pristno to sredstvo. »t-ieva apoteka ..zlati In" v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 1,6 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali sko nafte agente. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na 411 Leo Klein, Krugerst Dunaj I, . 5/St. Singer Co, akc it. xa finln PtUJ, Hsnptplatz 1. Svarilo pred posnetki I Tu od d™ jih prodajalec Šivalnih i pod imenom »Singer, ponnjani itroji »o izdelani po imenu : ttarejiih sistemov, ki zaostaja t tajnosti, delazmozno&ti in I atrakciji daleč sa nsSimi novejšimi zijteroi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vzorci vezenja, iivanja in atopfanja zastonj in franko. — 1 rararo vsako vrsto so aafravrj« hitro in obračunajo r";- Meščanska parna žaga. Na novem feritnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomnr ...... v porabo. := Vsakomur se les hlodi itd.,ter po zahteri takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Pozor posestniki, za stavbo hiš! 3 Zagorsko lepo apno, Portland- in RomanceraeBj traverze in stare „Eisenbahnšine', opeka a streho in vse železne potrebščine se kupi g fabriški ceni in najceneje samo pri Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna v MaribOH I Schraidplatz Mr. 4. Izdaiate'i in odeovcnii urednik: Karl Linhart. T\!--,' • w r:-,.,!-,. ,. Pin