Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Rdeča slavnost v „beli“ Ljubljani
3.—5. junija se bo zbralo delavstvo na prvi vsedelavski zlet v Ljubljani, ki je od leta 1919 sem vajena le nacionalističnih demonstracij. Ta slavnost bo združila proletariat od blizu in daleč za nadaljne boje. Prišli bodo sodrugi iz Avstrije, delegati iz Belgije, Francije, Bolgarije, Grčije, Češke, prišli bodo iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, rudarji iz Trbovelj rdeče predstraže iz Maribora, Gušta-nja in Jesenic — sodrugi iz vseh krajev, vseh strok, raznih narodnosti in jezikov, — toda navdahnjeni z eno idejo socialističnega osvobojenja proletariata.
Vsem njim naš proletarski pozdrav.
Mogočna manifestacija proletarske borbene volje bo ta praznik. In ta manifestacija se bo vršila v takozvani beli Ljubljani, kjer je delavstvo že imelo večino v občinskem svetu, pa jo je bela demokratska gospoda nasilno razgnala. Prvi rdeči župan Ljubljane s. dr. Perič je med mrtvimi, na ljubljanskem magistratu pa gospodari gerentski sosvet. Zato vseh tisoč in tisoč gostov ne bo mogel pozdraviti rdeči župan, pozdravil jih pa bo razrednno-zavedni proletariat, ki je ostal zvest samemu sebi in se pripravlja na to, da kljub reakciji znova razvije zmagovit prapor socializma.
Reakcija in razkoli so oslabili proletarski pokret Jugoslavije. Strokovno in kulturno zedinjenje ter polagana konsolidacija političnega gibanja delavstvo zopet dviguje. Vsedelavski zlet bo zunanja manifestacija tega notranjega preporoda delavskega pokreta. In značilno je, da se bo ta manifestacija vršila ravno v Ljubljani, kjer je proletariat največ pretrpel: Zaoško cesto, razpust ob-
činskega sveta in navečjo notranjo razcepljenost. V tem političnem središču Slovenije bomo praznovali čez nekaj dni vstajenje poteptanega, ponižanega in razžaljenega delavca.
Vsedelavski svet bo obenem manifestacija proletarske kulturne volje.. Prva prireditev te slavnosti bo koncert najboljših delavskih pevskih zborov. Umetniška prol. prireditev naj pokaže vsej javnosti, da hoče proletariat iz kleti, sajastih tovarn in črnih rudnikov k solncu, k svobodi, k izobrazbi.
V sosedni Italiji besni fašizem in pripravlja nove vojne. Sodrugi iz Trsta, Gorice, Idrije ne morejo priti v Ljubljano. V duhu bodo z nami. Znašli se bomo pa prvič po vojni skupaj z nemškimi sodrugi, da manifestiramo internacionalno solidarnost proletariata v boju proti fašizmu in novim vojnam. Zato velja naš pozdrav predvsem sodrugom onstran Karavank!
To je smisel slavnosti 3.—5. junija. Pred tremi leti so terorizirali Ljubljano orjunaši z revolverji v rokah. Letos bo proletariat cele Jugoslavije in sosednih držav oznanil Ljubljani lepšo poslanico: proč s terorjem in nasiljem, živela demokracija in svoboda!
Res rdeče bo to slavje proletarske sile, vztrajnosti, bojevne pripravljenosti in idealizma.
Zato pridite te dni vsi v Ljubljano! Pridite stari, v bojih in podrobnem organizacijskem delu osiveli zaupniki, pridi navdušena proletarska mladina, žene pripeljite s seboj svojo de-co — da se objamemo vsi kot člani ene delavske družine!
Živela vsedelavska manifestacija za mir, kruh in svobodo!
Kako si lahko železničarji popravijo
svoj položaj?
Danes, ko je kapitalizem tako silno zaškrnil svojo izmozgavajočo stiskalnico, se pojavlja to vprašanje bolje kakor kedaj poprej iz ust slehernega. Danes se mnogi ozirajo nazaj v čase, ko je bila organizacija železničarjev močna, enotna, brez demagogov in demagogij, brez fraz, ki se ne dajo uveljaviti ter se spominjajo, da so takrat delovali vsi in vsak, da so takrat tisto, kar so govorili tudi delali, da so možje takrat bili, ki so go-vorili možje dela, zavedajoči se svoje odgovornosti kot zaupniki pred članstvom in železničarji.
In danes, ko se vsak sprašuje, kako si zboljšanje svoj položaj, rečemo takoj, da imamo sredstvo, ki je preizkušeno, ki je enostavno in učinkovito ter sigurno. Temu sredstvu se pravi: železničarji stisnite svoje vrste v močan jez. To se pravi, da svojo borbeno organizacijo, to je »Savez železničarjev« napravimo močno, veliko, da bo njen član vsak. železničar, ki ni sit in ki se ga izkoriščava.
Kako se da to doseči? Z agitacijo in propagando, ki jo vodijo vsi člani 0rganizacije. Dosedaj so mnogi mislili, da imajo ta posel vršiti odborniki podružnic in posebno pa centrale in pred vsem tajniki podružnic med nji-Prvi vrsti tajnik centrale. To mišljenje je napačno. Zato imamo do-aze, da je tako mnenje članov napačno. Organizacije, kjer prevladuje taksno mišljenje ostanejo slabe, med-tem ko orgamzacije, kjer so člani imeli vec smisla za skupno delo in je vsak posamezni član bil živ član ter
agitiral za organizacijo, dokazujejo uspehi. Zakaj, moč in borbenost organizacije je v članstvu samem. Tam, kjer so člani za nič, tam so vsi napori odbornikov in tajnika oteškočeni in zaman. Zanašajoč se na druge, če bo kdo za koga kaj naredil se opaža pri nekaterih članih, ki vprašujejo: »Ali bo organizacija kaj naredila?« Ali ko je sestanek z dnevnim redom, nastop organizacije, pa takega člana na sestanek ni. Ko je shod, protestni shod, zastonj iščeš takega člana. Zgodi se celo, da ga najdeš v gostilni pri vinu, kjer razlaga svoje misi o organizaciji. Tak član ne misli, da je organizacija zgradba živih bitij in da velja toliko in je močna toliko, kolikor so ta živa bitja res zavedna in borbena, to je, močna in neustrašena.
Mi razlikujemo štiri vrste agitacije. Posnemamo agitacijo osebno, agitacijo v masah, ustmeno in pismeno agitacijo. Za našo organizacijo prihajajo v poštev vse štiri vrste. Posebno nam je potrebna osebna agitacija. Vsak član mora biti agitator in vsakega svojega sotrpina, ki ni organiziran pridobiti, da postane član, reden in dober član. Mora vsakega, ki je organiziran pri meščanski organizaciji pridobiti in mu dopovedati, da je mogoča borba samo, če se železničar zaveda samega sebe in da je mezdni suženj, kateremu noben gospod ne bo in noče pomagati, pa četudi je odbornik ali celo predsednik organizacije, ki nosi navidez delavsko ime. Taka osebna agitacija je mogočen temelj močni organizaciji. Taka osebna agi-
tacija omogoča agitacijo v masah, ker se člani in tudi oni, ki še niso člani, a so že na potu, da postanejo, udeležijo sestankov, zborovanj in shodov, ki delujejo poleg drugega tudi s tem, da vsak vidi, da ni sam, da jih je mnogo in da je vse skupaj, kar vidi močna armada, ki se bori za zboljšanje železničarskega položaja, torej njegovega položaja. Pismena agitacija se dela z letaki in časopisom. Naš »Ujedinjeni Železničar« jo vrši na vso moč in člani, ki ga čitajo, to dobro čutijo in vedo.
Mirovati pomeni propadati. To velja posebno za strokovno gibanje. »Savez železničarjev« je strokovna organizacija in njeno geslo je, delati na vse mogoče načine, da se izboljša položaj železničarjev, da se brani pred napadi kapitalistov in s tem ščiti pravice železničarjev, ki še niso ukradene. To lahko dela, če je članstvo na svojem mestu, če članstvo to dela.
Ker organizacija, kar zopet ponavljamo, je članstvo samo. Zato mora vsak član organizacije postaviti sebe celega za skupno delo in za borbo za okrepitev organizacije, za zmanjšanje števila onih, ki so neorganizirani in čakajo, da jim bo nekdo priboril to, kar jim manjka.
Pred vsem pa treba vsakemu članu biti jasno in poznano, kdo govori in kaj govori in kaj je tisti, ki bojevito govori, bojevitega storil. Kajti, danes je mnogo krivih prerokov z velikimi besedami, a sami so majhni ljudje, skrbeč, da se občuduje njih besede, a da se ne preskuša njih korajže. Taki škodijo delu organizacije največ.
Zato sodrugi, člani »Saveza železničarjev«, vsi kakor eden na delo, na agitacijo. Vsak naj pridobi in utrdi novega člana, dosedaj neorganiziranega. Naj »Savez železničarjev« strne v svoje vrste vse, ki so lačni in ki so jim bile odvzete stare pravice.
Mednarodna konferenca dela.
Dne 25. maja 1927 se je otvorila v Ženevi konferenca mednarodnega biroja dela, ki se bo pečala z bolniškim zavarovanjem delavstva, vprašanjem minimalnih mezd in zlasti vprašanjem koalicijske svobode.
Vse tri točke so zelo pereče in izredne važnosti tudi za delavstvo Jugoslavije, ki v pretežni večini ni deležno bolniškega zavarovanja, da o kaki ureditvi minimalnih mezd in zlasti pa koalicijske svobode sploh ne zgubljamo besed.
Vladajoči razred je znal s taktično potezo sicer dati neko socialno zakonodajo, ki pa jo je takoj pogazil in naredil iluzorno z raznimi izjemnimi zakoni, s katerimi je uklenil delavski razred v suženjske verige, deklaru-joč ga za antidržaven in subverziven element. Zavedajoč se, da bi se delavski razred, ako bi užival koalicijsko svobodo, znal braniti zakonito zajamčene svoboščine in bi bil zmožen, izvojevati si svoja zastopstva in pravice, je v prvi vrsti dejansko uničil vsako koalicijsko pravo začenši s tem, da je delokrog organizacij delavstva, ki dela v državnih obratih (železnice, pošte, finance itd.) omejil s izrednimi zakoni, prepovedal stavko, uvedel militarizacijo ter v službenih pragmatikah odredil za vse državno osobje kot edino dovoljeno pot — službeno pot. Oropal je delavstvo delavskih zaupnikov z odredbo, da ima vsak delavec samo za se pravo službenim potom prositi in pritožiti se.
Ko v tem ni popolnoma uspel, je ustvaril lastne »delavske« organizacije s privilegiji za posameznike, jim postavil na čelo zveste zaupnike in oprode ter istočasno napoveda najhujši boj razredni delavski organizaciji.
Ko je uprava videla, da kljub vsem tem izjemnim določbam del delavstva vztraja na poti razredne borbe in noče slediti lepim medenim besedam »pomirjenja in sodelovanja«, je javno poteptala vse zakone in konvencije, ki jih je po sili mirovnih pogodb morala sprejeti ter je nastopila odkrito pot uničenja teh delavskih organizacij.
V prvi vrsti se bo pečala letošnja konferenca s prakso jugoslovanskih oblasti na društvenem polju; specijel-no za nas železničarje je od strani ITF predloženo posebno dokumentirano poročilo o kršenju koalicijske svobode. Smatramo to vprašanje kot najvažnejše, ker brez močnih razredno bojevnih železničarskih organizacij si ne moremo misliti niti ene pridobitve ali pravice delavskega razreda zagarantirane, zavedajoč se, da so delavske strokovne organizacije delavcu najvažnejše orožje v boju za njegov obstoj, za njegove pravice.
Dolžnost vseh organiziranih železničarjev je, da v teh dneh porabijo vsako priliko in da na vseh mestih dvignejo svoj glas s zahtevo po popolni koalicijski svobodi.
Roke proč od razredno bojevnih ’ delavskih organizacij.
Predlogi in projekti resolucij za II. redni kongres.
Dasi smo projekte resolucij objavili v tiskanem »Poročilu za II. redni kongres«, vendar smatramo za potrebno, da jih objavimo še v našem glasilu, da se tako z njimi seznani in upozna sleherni železničar.
1,	Predlog resolucije po pitanju ujedinjenja.
Po pitanju Ujedinjenja klasnog željezničarskog pokreta u zemlji 2. redovni Kongres Saveza Željezničara Jugoslavije, održan dne 3, i 4. juna 1927. u Ljubljani zaključuje:
Već godinama krnjena moralna i u zadnje vrijeme upravo oteta materijalna prava željezničkom osoblju mogla su uslijediti samo iz razloga, jer su željezničari i ukupan radnički pokret, na sindikalnom kao i na političkom polju, medjusobnim razroš-
nostima i razcjepkanošču bili preslabi, da ovaj nalet reakcionarne i samo bogatim slojevima pogodujuće državne politike spriječe.
Kongres sa odobravanjem konsta-tuje, da je sa strane dosadanje savezne uprave bilo zaista poduzeto sve, da se do nužnog i željenog jedinstva željezničara kao i ukupne radničke klase dodje i da nije na nama ni malo krivice, što toga Jedinstva još uvijek nema.
2.	redovni Kongres nalaže novoj upravi saveza, da vodi brigu oko postizanja kao Jedinstva željezničara tako i općeg radničkog pokreta, i u buduće ne napušta.
Jedinstvu željezničara ima se te-žeti na slijedećoj bazi: klasne borbe, partijske, vjerske i nacionalne nezavisnosti, internacionalne pripadnosti
Vsedelavski zlet v Ljubljani dne 5. junija je zbor delavsko-kmeüke moči. On mora pokazati vsem, da še smo in da se združujemo v možno armado. Posebno železničarji naj to pokažejo.
Interacionalnoj Transportnoj Federaciji i najpunije demokratije i tolerancije unutar same jedinstvene organizacije. Jedinstvena klasna željezničarska organizacija mora se u svojim akcijama i borbama naslanjati na cjelokupan klasni radnički pokret u zemlji.
Kongres ovlašćuje novu saveznu upravu, da poduzme sve mjere koje obnadje nužnima i sa kojima se budu suglasili svi njeni članovi, a koje budu Ujedinjenje na gornjim osnovama mogle pospješiti.
2. Predlog resolucije o socialni zakonodaji.
V vprašanju socialne zakonodaje in koalicijske svobode 2. redni kongres »Saveza železničarjev Jugoslavije« održan v Ljubljani dne 3. in 4. junija 1927
konštatira:
da so splošne zakonske pravice (zakon o zaščiti delavcev, o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod, o inšpekcijah dela itd.), ki bazirajo na državni ustavi in ki morajo glasom zakona veljati za vse delavstvo, za železničarje povsem poteptane, ker se zakon o zaščiti delavcev ne izvaja na železnicah ter minister saobračaja sam z uredbo ureja bolniško zavarovanje železničarjev ne uvažajoč osnovnih principov splošnega zakona.
Protivno duhu ustave in zakona o zaščiti delavcev je bil sprejet zakon o državnem prometnem osobju ter se v istem smislu sedaj uveljavlja delavski pravilnik, s katerimi se predpisuje le službeno pot, s čimer je pogažena ustava in zakon o zaščiti delavcev, ki garantira svobodo organizo-vanja in razrednega boja.
Vrhovne upravne inštance (ministarstva notranjih zadev, veliki župani) ter njih podrejeni organi ne dovoljujejo železničarjem prava organiziranja, ne potrdijo pravil »U. S. Ž. J.«, prepovedujejo železničarske shode in preganjajo zaupnike.
Konštatirajoč, da je tako postopanje kršenje z ustavo in zakonom o zaščiti delavcev zagarantiranega koalicijskega prava ravno po onih organih, ki bi imeli v prvi vrsti čuvati in spoštovati po kraljevski vladi sankcionirane zakone, zahteva, da se delavstvu zagarantira polna koalicijska svoboda, pravo organiziranja in da se pravila »USŽJ« t»dobre.
Kongres odločno protestira proti temu, da se hoče iz železničarjev napraviti moderne sužnje ter zahteva:
da se obstoječa zakonska zaščita delavcev v celoti sprovede tudi na železničarje.
3. Projekat resolucije o položaju željezničara.
Drugi redovni kongres Saveza željezničara Jugosavije po pitanju položaja željezničara konstatuje:
1.	Da je položaj željezničara bez razlike kategorije neizmjerno težak te da će najnovijim odredbama finan-sijskog zakona za god. 1927.-28., u kojem su za saobraćaj odobreni krediti, a naročito krediti za prinadlež-nosti žejezničkih službenika i radnika, daleko prenedovoljni, taj i takav položaj još više pogoršati. Redukcije osobja, sniženje plata, oduzimanje ki-lometraže, produljenje radnog vremena, produljenje i pogoršanje turnusa, zakidanje godišnjih dopusta itd., uvod je u prestojeća pogoršavanja.
2.	Da je Savez Željezničara Jugoslavije od početka svojeg djelovanja neprestano i sa požrtvovanjem poduzimamo korake, da se tekovine že-
ljezničara očuvaju i da se do pogoršanog stanja ne dodje. Da se u tom nastojanju nije više uspjelo, ima se u glavnom pripisati gruboj i reakcionarnoj politici države na polju finansij-skog i privrednog sredjivanja, koju srednjost teži se postići: ne preko odstranjivanja birokratskog i neekono-mičnog upravnog aparata, ne smanjivanjem i ograničavanjem policijskog i i militarističkog režima, već u zakla-danju prava i prinadležnosti sveg nižeg državnog namješteništva i radništva.
Jedan od jakih razloga ovakvom položaju željezničkih radnika i namještenika su i oni sami: njihova neorga-nizovanost, neborbenost i strašljivost u velikoj mjeri omogućuje vlasnicima, da o njima provode svoju punu samovolju.
Jaki dio krivice za ovakvo stanje pada i na žute-kategorijske organizacije, koje nisu poduzimale ma baš ništa, da se ono spriječi. Naprotiv: svojom puzavošću i neborbenošću upravo su ga omogućile.
Protiv ovake politike vlastodržaca, kojom se upropašćuje sva živa i materijalna dobra na našim željeznicama, diže svoj
najodlučniji protest.
Kongres odlučno traži, da se sa tom i takvom politikom odmah prestane i da se životni i radni uslovi željezničkih radnika i službenika ne pogoršavaju, več da se primi sve reducirane radnike natrag u službu te se odobri dostatan naknadni kredit za regulisanje plata te ostaih prinadležnosti.
Kongres poziva željezničare širom države, da se svrstaju u redove borečih željezničara t. j. u redove Saveza željezničara Jugoslavije.
4. Bodoče naloge saveza.
Drugi redni kongres »Saveza železničarjev Jugoslavije« zborujoč dne
3.	in 4. junija 1927 v Ljubljani, nalaga na podlagi položaja v katerem se celokupno železničarsko os obje nahaja centralni upravi kot najvažnejše.
naloge in dolžnosti:
1.	da povede akcijo za materijalno zboljšanje celokupnemu železničarskemu osobju, katero se mora regulirati sorazmerno s povišanjem draginje,
2.	da se povede akcija za novo modernejšo pragmatike in delavski pravilnik na osnovi popolne garancije uživanja vseh z dosedanjimi zakoni zagarantiranih pravic in svoboščin ter povrnitve po prevratu ukinjenih pravic,
3.	da se povede akcija za ureditev starostnega, nezgodnega in bolniškega zavarovanja železničarjev,
4.	da stalno ukrene vse, da potom shodov, predavanj in tiska vpliva na izobrazbo članstva ter utrdi železničarje v razredni zavesti in jih privede v razredno organizacijo,
5.	da skupno in naslanjajoč se na celokupen delavski razred vodi akcijo in si pribori popolno koalicijsko svobodo ter v enotni fronti odbija napade kapitalističnega razreda, zavedajoč se, da bodo vse akcije in borbe uspevale le tedaj, ako se bodo vodile v zajednici s celokupnim pokretom delavskega razreda.
5. Predlog tajnika in blagajnika.
Kongres skleni:
V svrho hitrejšega in točnejšega obveščanja članstva ter da se seznanijo s položajem v celi državi vsi železničarji in istočasno v svrho zniža-
nja upravnih stroškov izdajaj centralna uprava počenši s 1. julijem 1927 gasilo »Ujedinjeni železničar« trikrat mesečno in sicer 1., 10., in 20. v mesecu enotno za celo državo.
Polagajoč veliko važost na ko-mercijalizacijo železnic je savezna u-prava sklenila to vprašanje postaviti kot posebno točko na dnevni red ter pripravlja strokovno izdelan referat in bo predložila tozadevno posebno resolucijo, nakar se bo ves tozadevni elaborat s posebno deputacijo predložil ministarstvu in ostalim kompetentnim faktorjem.
V dneh od 3. do 5. junija 1927 se zbero v Ljubljani odlični predstavniki mednarodnega delavstva na III. balkanski konferenci transportnih delavcev.
Delavstvo Jugoslavije bo pozdravilo izredne goste na ta način, da bo došlo iz vseh bližnjih in daljnih krajev na
vsedelavski zlet v Ljubljani
Prireditve se bodo vršile v dneh od 3. do 5. junija po sledečem sporedu:
Petek, 3. junija.
II. kongres Saveza Železničarjev Jugoslavije v dvorani hotela Tivoli v Ljubljani. Ob 20. uri istotam slavnostna seja Strokovne komisije za Slovenijo.
Sobota, 4. junija.
Dopoldne:	III. balkanska konfe-
renca transportnih delavcev v dvorani hotela Tivoli.
Popoldne: Ogledovanje znamenitosti Ljubljane, muzeja, rimskega obzidja, Tehnične srednje šole, ljubljanskega gradu in obratov delavskih produktivnih zadrug.
Zvečer:	Do 18. ure sprejemanje
došlih gostov na glavnem kolodvoru. Ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union« velik koncert delavskih pevskih zborov iz Slovenije, Zagreba, Beograda itd. — Po koncertu prijateljski sestanek pevcev na vrtu hote-
Zletne izkaznice so izšle in stanejo 10 dinarjev komad. Zletna izkaznica upravičuje vsakega izletnika do polovične vožnje po železnicah, nadalje do brezplačnega vstopa na koncert 4. junija in na vsedelav-sko veselico 5. junija. Izkaznice se naroča pri zletni pisarni Vsedelav-skega zleta v Ljubljani, Gradišče 2. Razpošilja se le proti takojšnjemu plačilu. Zaupnike opozarjamo, da med onimi, ki se zleta nameravajo udeležiti, takoj pobero od vsakega po 10 dinarjev in pošljejo na naslov zletne pisarne, nakar bo ta izkaznice odposlala in jih bodo zaupniki razdelili. V komisijsko prodajo se izkaznice ne dajo.
Spored! za Vsedelavski zlet je izdelan in je izšel v manjšem letaku in v večjem lepaku. Z letakom naj zaupniki vrše propagando od moža db moža, večje lepake pa naj se razobesi na vidnih mestih povsod tam, kamor delavstvo zahaja in se zbira.
Stanovanja. Kdor od zletnikov namerava v Ljubljani prenočiti v zletnih dneh, naj se javi pri svojem zaupniku, ta pa naj sporoči zletni pisarni, koliko prenočišč naj pisarna preskrbi (za koliko oseb, koliko postelj, za koliko dni itd.).
Vse sodruge in sodružice, ki imajo na razpolago kako prenočišče in lahko prenoče kakega zletnika, naj to javijo zletni pisarni.
V sporočilu naj javijo, koliko postelj imajo razpoložljivih in koliko zletnikov lahko prenoče.
Veselica se bo vršila na nedeljo. Pričetek ob 17. uri. Pred veselico je dana zletnikom prilika, da si ogledajo Ljubljano. Vstop je za one, ki se izkažejo z zletno izkaznico,
Z ozirom na dejstvo, da stojimo pred ukinitvijo stanovanjske zaščite, je savezna uprava odločila, da se kot posebna točka dnevnega reda določi tudi »vprašanje zidave železničarskih stanovanj«.
Nekatere podružnice so dosedaj tudi že poslale svoje predloge, ki se (Kranjska gora, Ormož itd.) v pretežni večini pečajo s položajem železničarjev, podružnica Maribor I. pa je na občnem zboru stavila predlog glede izvedbe volitev delavskih zaupnikov.
Zjutraj: 5. uri priredi več delavskih godb budnico po Ljubljani. Po budnici se zbero godbe in ostalo občinstvo na glavnem kolodvoru k sprejemu gostov, ki se pripeljejo iz zunanjih krajev.
Po prihodu vseh vlakov se formira manifestacijski pohod po ljubljanskih ulicah in cestah, na kar se celoten sprevod zbere na Kongresnem trgu, kjer se vrši velikanski mednarodni miting, na katerem govore tudi inozemski gostje. Po mitingu prirede delavske godbe koncert v »Zvezdi« in izletniki se razidejo h kosilu.
Popoldne ob 16. uri se zbero zlet-niki v Šiški, na Viču, v Mostah in v »Zvezdi« in v skupinah z godbami odidejo na veselični prostor, kjer se bo vršila vsedelavska veselica z bogatim sporedom. Prostori in spored bo posebej objavljen.
Z veseličnega prostora se razvije ob 20. uri bakljada združenih delavskih organizacij po ljubljanskih ulicah z godbo na čelu.
Za zlet je prijavljenih dosedaj že 8 delavskih godb, 11 pevskih zborov itd. in gostov, zlasti iz Avstrije, od kjer prispo tudi uniformirani odredi telovadcev.
Informacije in navodila glede stanovanj in sporeda daje: Zletna pisarna Vsedelavskega zleta v Ljubljani, Gradišče št. 2.
brezplačen. Spored in kraj veselice bo objavljen na posebnem letaku.
Bakljada se bo vršila v nedeljo ob 20. uri (med veselico). Zbiranje na veseličnem prostoru, kjer se bodo prodajali tudi lampijončki po zelo nizki ceni.
Koncert na predvečer, to je dne 4. junija, se bo vršil ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona«. Spored bo tiskan posebno lično in se ga bo dobilo na dan koncerta in v predprodaji. Zletnikom z zletno izkaznico je vstop na koncert vstopnine prost. Vendar je brez posebne vstopnice prost vstop le na stojišču. Kdor želi imeti na koncertu sedež, si mora nabaviti posebno vstopnico, pa tudi ta vstopnica za sedeže bo zelo nizka.
Godbe na Vsedelavskem zletu« Udeležbo na Vsedelavskem zletu so prijavile sledeče godbe: Kovinarski godbi iz Jesenic im Guštanja, Železničarske godbe iz Ljubljane, Maribora in Zidanega mosta, Rudarske godbe iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Torej bo na Vsedelavskem zletu sodelovalo 8 delavskih godb. Poleg tega so prijavljeni tudi: dva tamburaška zbora in H Pevskih zborov. Godbe, pevski in tamburaški zbori bodo korporativno sodelovali v manifestacijskem pohodu.
Mednarodni gostje. Veliko št?' vilo gostov se je zlasti priglasil0, 12 Nemške Avstrije. Tako bo častno zastopano delavstvo iz Korošk0' od kjer bodo došli tudi uniformirani telovadci. Nadalje so doslfi prijavljeni tudi gostje iz sledečih držav: Nemčije, Francije, Angleške, Nizozemske, Čehoslovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grške in Madžarske.	Zletni odbor.
5. junija sem v Ljubljani!
Centralna uprava.
Vsedelavski zlet 4.-5. junija v Lubljani.
Nedelja, 5. junija.
la »Union«.
Zletni odbor v Ljubija ni
Podrobnosti k Vsedelavskemu zletu.
VESTNIK SEKRETARIJATA ZAGREB.
Što doživljavaju unesrećeni.
Kakor rad postaje izvor svih vrednosti i svega dobra na kruglji zemaljskoj, to bi one, koji rade, trebalo zaista uzvisiti iznad svega i pridati im najveću pažnju i poštovanje. One pako, koji su na radu nastradali i pretrpeli kakovu nezgodu, trebalo bi za najpovoljniji život obezbijediti i učiniti sve, da im život bude snošljiv. Tako se negdje i čini: naročito tamo gdje je rad i radnik cijenjen i gdje je radnik snagom svoje organi-nizacije uspio pribaviti si nužno poštovanje. Samo kod nas, naročito u državno-saobra-ćajnoj službi, niti se poštuje radnika, hiti rad, a još manje onog bijednika, koji je u-nesrečeni željezničari. Njih je za slučaj ne-Ija se potpuno i bezdušno ga se pušta, da skapava i propadne od gladi.
U naročito težak položaj zapadaju u-nesrečeni Željezničari. Njih je za slučaj nesreče osigurala prije tzv. poduzetnika saobraćajna blagajna a preko ove Središnji ured za osiguranje radnika pod uslovom, na mu Ministrstvo Saobraćaja naknadjuje odnosne izdatke, koje će učiniti na rentni-
ke željezničare. Sve do pred kratkim je Središnji Ured vršio isplatu dosp'ijevajučih renta u najvećem redu, nu buduč Ministrstvo Saobraćaja već godinama za to osiguranje ništa ne pridonosi a niti rentnike preuzima na svoj teret, a s druge strane iscrpljene su sve tražbine koje je Ministarstvo Saobraćaja moglo imati prema Središnjem Uredu, to ovome nije preostalo drugo do zaključiti, da sa 1. maja o. g. obustavi svakodalnje isplaćivanje renta.
Protestirajući protiv ovog nehaja .naj-ođločnije, mi tražimo od Ministarstva Saobraćaja, da pitanje urednog isplaćivanja renta unesrećenim željezničarima sa Središnjim Uredom čim prije uredi: ili da isplatu renta preuzme Ministrastvo samo, a ako to neće i zato nema smisla, tada da tome uredu predujmi nužna sredstva iz kojih će se isplata renti obavljati moći. Jedno ili drugo neka se učini čim prije, jer inače neće nam preostati ino, već da sramotu u postupku sa na radu unesrećenim radnicima iznesemo i pred strani, kulturniji svijet.
Ogrezavanje u protuzakonitosti.
Život željezničara i ostalih radnika nebi ni izdaleka bio tako težak i nepodnošljiv, ako im se nebi namjerno skrčivalo njihova prava, pisana i nepisana, koja bi inače trebala da služe samo olakšanju teškog bremena naturenog im time, što su radnici i što moraju da rade za druge.
Dok protuzakonitosti čini onaj, koji na čim većem tlačenju radnika zasniva svoj višak vrijednosti i lagodan život, može se i razumjeti: ali kad protuzakonitosti čini i poduzima onaj, koji zvan i dužan da radnike brani i uzima ih u zaštitu, onda se to, kod površnog posmatranja, može vrlo teško razumjeti.
Jedan od tih koji greze u protuzakonitosti i kod toga teško oštećuje interesa i stečena prava željezničkih radnika i službenika, je centralna u-prava željezničarskog Bolesničkog Fonda. Nije bio dosta što je samo Ministarstvo Saobraćaja suzilo garanto-vana prava Zakonom o osiguranju saobraćajnog osoblja već se i centralna uprava tog Fonda trudi, da u tom sužavanju nimalo iza Ministra ne zaostane. Na ovogodišnjoj redovnoj skupštini ova centr. uprava donijela je reješenje, da Bolesnički Fond neće priznavati članstva i članstvom za-dobijenih prava, koja je radnik ili namještenik stekao u općem radničkom osiguranju kod Središnjeg Ureda za osiguranje radnika. Jednom pak ranijom svojom odlukom centralni u-pravni odbor tog Fonda odbio je, da se članstva fluktuirajučih članova iz kompetencije jednih ureda u druge recipročno uračunavaju.
Ovim odlukama, koje su potpuno protuzakonite i sasma izvan duha i funkcija Bolesničkog Fonda za osiguranje saobraćajnog osoblja, vrlo se osjetno udarilo po garantovanim i stečenim pravilima mnogog radnika i namještenika, koji bude u saobraćajnu službu stupio ili iz nje istupio. Tako na pr. svi oni osigurani članovi, koji bi obostranim članstvom ili predhodnim članstvom u drugom uredu
stekli prava na porodiljske potpore, istih će biti lišeni, jer im zadnje članstvo ne dostaje za sticanje tih potpora. Iste posljedice stići će i onog radnika, koji bude iz posla otpušten pa u roku od tri ili šest nedelja oboli: radi nedovoljnosti članstva samo u jednom uredu neće mu se priznati pravo na liječenje i lijekove i potpore, na koje je inaće, obostranim članstvom, stekao najpunije pravo. Ovo su posljedice samo u slučajevima po-rodjaja i oboljenja po izlasku iz posla, a o štetnosti takvog postupka za pravo osiguranja za slučaj starosti i iznemoglosti da i ne govorimo. Tu već propadaju cijele godine.
Uprava Bolesničkog Fonda tumači ove protuzakonitosti posljedicom neimanja finansijskih sredstava. Mi u to uopće ne vjerujemo i prije možemo ovom postupku nalaziti razlog u pozavosti te uprave prema željama onih iz Ministarstva Saobraćaja, nego li manjkom sredstva. Jer ta ista uprava na toj istoj skupštini javno je priznala i to, da joj službene jedinice i Ministarstvo na njih otpa-dajoćeg iznosa prinosa slabo ili nikako ne obračunavaju. Kako pak većinu članova uprave sačinjavaju pre-stavnici Ministarstva i oblasnih Direkcija, to je ovo zakidanje članskih prava nemoguće razumjeti drugačije, već kokavičlukom uprave, koja nema volje ni energije, da od službenih tijela dugujuće iznose zatraži. Kako i bi: kad bi oni to učinili, večini njih bi odletili položaji, na kojima se voljom i milošču viših održavaju. A to oni nikako nebi željeli.
Naša zadaća po pitanju osiguranja garantovanih i stečenih prava željezničkom osoblju u Bolesničkom Fondu je samo ova: dižimo i jačajmo naš savez, kako bi kod narednih izbora za Bolesnički Fond večinu zadobio klasni željezničarski pokret, koji će potrebe i prava željezničara znati i htjeti bolje braniti, nego li to čine današnji prestavnici Direkcije i žuto-kljunaša.
Naše državne financije i naš poreski sistem
Državni budžeti Jugoslavije rasli su strahovitom brzinom. Ukupna suma odobre-nih godišnjih rashoda zajedno sa naknadnim kreditima iznosila je, računajući u milioni-ma dinara:
1919
1919—	20
1920—	21
1921—	22
1922—	23
1.574
2.473
4.815
6.149
8.134
1923—	24 10.209
1924—	25 11.765
1925—	26 12.321
1926—	27' 12.504
Sa osam godina državni budžet je oko osam puta povećan.
Ali državni izdatci nisu time zadovol ni. Njima tre . pridodati još oko sed: milijardi državnih poratnih dugova koji začepili otvorene rupe koje, i pored najbt obzirnjeg šarailjenja, redovni budžeti ni mogli da zatvore.
Ako se uvaži da je Jugoslavija nasled još oko 25 milijardi dinara državnih pre ratnih i ratnih dugova, i da od onih obih milijardi državnih budžeta i izaratnih z; mova ništa nije otišlo na otplate tih dugoi °uda stanje državnih finansija izgleda j ocajnije..
Ovo rašćenje državnih izdataka dok u vreme kada smo imali svega jedan aktiv trgovinski bilans, inače smo, u pravilu, go me u godinu, ogromne milijarde naro ?°A novca 'zbacivali na strane pijace; i toliko; meri osiromašavali jer ni približ
nismo izvozili pradukata svoga rada koliko smo uvozili produkata tuđeg rada. A u unutrašnjosti smo, upravo u vremenu kad su državni budžeti gigantski rasli, upotpunjavani izaratnim državnim zajmovima, u istoj srazmeri imali rašćenje privredne krize sa svima užasima koji je prate: besposlenošću radnika, bankrotstvima preduzeća itd.
Treba pogledati na šta su, iz godine u godinu, trošene ove ogromne milijarde narodnoga novca; uveriti se da su izdatci pretežnim delom neproduktivni, nepotrebni, štetni; i doći do zaključka da se mlada jugo-slovenska buržoazija iz grada i sela, sakupljena u Narodnoj Skupštini, oseća kao razbojnik u tuđoj kući. Nikakvo čudo što se, kao rezultat ovakog rada, u redovima širokih narodnih masa, a naročito radničke klase, oseća i prigušnije jasnije čuje negodovanje pod naprćenim bremenom i traži razbremenjenje.
Ako je u pogledu naglog penjanja državnih izdetaka dovela do rekorda, jugoslovanska buržoazija je dovela do rekorda i u pogledu načina pribiranja tih milijardi.
Umesto hitne i temeljite poreske reforme koia se odmah prvih dana nametala: i radi haosa povodom naslećen’ih oblasnih zakona i odredaba; i radi nejednakog opterećenja po oblastima; i radi traženja pokrića za basnoslovno rasteće državne izdatke — i buržoazija je do brutalnosti primenila sistem 1
posredn'ih poreza. Ona je bezazorno povećavala prihode od carina, taksa, monopola, trošarine, od saobraćaja (železnice, pošte), poslovnog prometa itd. Iz godine u godinu, sa poraslim milijardima u budžetu, buržoazija je jednostavno penjala procente prihoda iz posrednih poreza; bez ikakvog proučavanja i lupanja glave studijom i istraživanjem novih poreskih izvora putem neposrednih poreza, ona je stezala šarale jednog najstrašnijeg, najvarvarskijeg sistema oporezivanja.
Neposredni porezi s prirezima, računajući tu invalidski porez i porez na poslovni promet, dali su ove prihode:
1923.	godine 1.183 miliona dinara
1924.	godine 1.446 miliona dinara
1925.	godine 1.899 miliona dinara
Iz godine u godinu neposredni porezi davali su, nakle, samo 10—15 procenata od ukupnih prihoda, a sve ostalo iscećeno je iz posrednih poreza.
Još je Sismondi rekao da je vrlo nepravedno da se direktni porezi zamene indirektnim jer da to znači: da svi bogati budu oslobođeni plaćanja poreza, i da porezi pređu na siromašne. Ovaj buržoaski pisac nije do ovog zaključka došao srcem, već proučavanjem pretežnog dejstva posrednih poreza, koje je drugi buržoaski pisac, Smit, izrazio rečima: porez na životne namirnice za sudbinu jednog naroda ima isto pustošno dejstvo kao i neplodno zemljište iii nevreme. Nijedna zemlja, bez opasnosti, nije u stanju da podnese ovako tešku bolest!
Kod nas, pak, ta bolest se toliko udomaćila, da i, teškom mukom, pripremljeni projekat zakona o neposrednim porezima, bez ustezanja, naglašava da bi ovaj poreski sistem morao da ostane jer daje najsigur-
■ ii* -i Vi-
nije izvore prihoda; a jedna izjava g. Ministra Finansija uz budžet za 1927—28, kod smanjenog budžeta — predviđa povećanje prihoda iz posrednih poreza, jer se oni »statistički garantuju.«
Mi se ne čudimo ovakom radu buržoazije, Rodovi su u starom i srednjem veku nasili slabu svojih gospodara. Mlada jugo-slovenska buržoazija stvara svoju kuću sa tuđim najmarima i parama koje nisu njene. Osnovno pitanje oko koga se kreće celokupna borba među društvenim klasama bilo je: šta je dužnost države i ko će snositi troškove za izvršenje tih dužnosti. Dva su puta da se odrede granice i dužnosti i troškova. Ili će vladajuća klasa bezobzirnošću dote-rati dotle da oseti da terajući u krajnosti pokopava samu sebe, i vratiti se sa toga puta; ili će, pre nego što do toga uverenja dođe, sazreti snage nove klase koje će stvarima dati nov, drugi pravac.
Do 1830. engleska buržoazija sisala je engleske radnike putem posrednih poreza — kaošto to danas učini jugoslovenska. Engleska buržoazija u svojoj praksi morala je da se trgne kad je uvidela da je masu radnog sveta iz grada i sela — oterala u Ameriku! Treba li i našoj buržoaziji to iskustvo? Ali, od 1875 do 1908, od kako je, dakle, ojačao radnički pokret, u Engleskoj su povećani:
posredni porez za 2°/o neposredni porez za 250°/o
To je rezultat klasne borbe! Sa snaženjem radničkog pokreta u svima državama odnos između posrednih i neposrednih poreza kretao se u ovome pravcu. To mora biti i kod nas u Jugoslaviji. Zato: treba jačati uticaj radničke klase u državi!
»U. S.«
Bilten o položaju željezničara.
Valda zato, da nekako opravda svoje postojanje, izdala je »sekcija željezničara« u »Savezu radnika metalne industrije i obrta Jugoslavije« bro-šuricu pod gornjim imenom, u kojoj sa mnogo površnosti nastoji govoriti o položaju željezničara i prikazati se kao jedino spasavajuća, ako željezničari u njezine redove pristupe. Obzirom na vrlo težak položaj, u koji su željezničari uslijed nerazumne i u-pravo nesvijesne državno gazdinske politike zapali, a protiv koje politike, ako je se želi sa uspjehom suzbijati, treba organizovati daleko veće snage nego ih sveukupne današnje željezničarske organizacije posjeduju, je preporuka o pristupanju i pomaganju te sekcije u tome želejezničarima posve tudjem savezu, više nego neoz-biljenost. Sekcija željezničara u savezu radnika metalne industrije i nije nikakova željezničarska organizacija. Tu sekciju sačinjava tek nekoliko bezuticajnih i nesposobnih tipova u zagrebačkoj željezničkoj radionici, iza
kojih nikoga nema i koji nikoga za sobom nemogu povesti. Tražiti od željezničara, da u svojem spasu podju za tima ljudima, znači izvrgavati ih ruglu. Osim ovoga ovakva preporuka i rad u tome pravcu, od kojeg jedan dio pretstavlja i izdavanje toga biltena, može medju željezničarima izazvati još više zabune i smetnje u akciji za njihovo poboljšanje. Otuda je potpuno na mjestu, ako ustvrdimo, da se tim biltenom i ulogom izdavačke »sekcije« u borbi za interese željezničara vrši jedna podmukla izdaja, jer se njome ne postizava ništa drugo, osim što se jedinstvena obrana željezničara, predvodjena po našem savezu, parališe i onemogućava. Osu-djujući ovaj pokušaj cijepanja i para-lisanja naše borbe u obranu tekovina i položaja željezničarskog osoblja, mi toj »sekciji«, ako željezničarima zaista nešto dobra hoće, preporučujemo, da čim prije prestane sa svojom j razornom ulogom i da se stopi u uje-I dinjeni železničarski savez.
K našemu
V trenutku, ko se pripravlja naša železničarska organizacija na drugi redni kongres, se zbirajo najbolj temni oblaki, oblaki bede, pomanjkanja, brezpravja ter obupa, nad želez-čarji v Jugoslaviji.
Grozni so časi, v katerih se nahaja danes masa železničarjev in če je hudo za vsakega posameznika, tedaj je dvakrat hudo za razredno prepričanega sodruga, ki se ne čuti samo materijalno udarjen, ampak on se čuti pred vsem — ponižan. Zlasti starejšim železničarjem, ki so že pred dvajset in več leti pomagali graditi organizacijo, ki jim je prinesla ne le ponos ampak tudi mnogo obilnih sadov, Ti sodrugi morajo danes gledati, kako sistematično postajajo železničarji, od dne do dne, od meseca do meseca in od leta do leta siromašnejši, kako jih usoda kruto preganja. Čimbolj se država konsolidira, tem bolj se železničarju slabo godi.
In kdo je temu največ kriv? Gotovo so razmere različne. Konstelacija države je skoraj popolnoma drugačna kot je bila pred vojno in gotovo je, da bi tudi tedaj bilo težko v taki meri, i dosezati uspehe kot preje, ako bi bila organizacija številčno in kvalitativno tako močna kot je bila naša organizacija pred vojno. Ali vendar ni nobenega dvoma, da so si železničarji v največji meri današnjega stanja sami krivi. Železničarji so — saj po veliki meri — preje delali politiko za se in ne za druge. Sedaj po vojni, pa namesto da bi se še bolj kot kedaj, oklenili eden drugega, hodi precejšen del
kongresu.
za nacionalizmom ali klerikalizmom, ali pa živi apatično iz dneva v dan. To je pogubno. Razredno zaveden so-drug je natančno vedel, da ne bodo železničarji nikoli in nikjer brez boja kaj dosegli in še več: vedel je tudi, da bodo mnogo zgubili od tega, kar že imajo. Toda mnogi niso hoteli verjeti in so morali se prepričati. Ampak skušnja je huda in danes jih je malo, ki nebi saj na tihem, priznavali, da so imeli prav tisti, ki so svarili pred navdušenjem nad frazami ne le nacionalizma pijanih elementov, ampak tudi takimi, ki so prihajale iz ministrskih ust. Sicer prihaja polagoma streznje-nje ali po drugi strani se opaža ob enem vedno večji obup. Zato bo letošnji naš kongres imel veliko in zelo težko nalogo, da najde pot in sredstva, kako pomagati železničarjem iz tega neznosnega stanja, v kakšnem se težko nahajajo železničarji še v kateri državi na svetu. Treba bo nekatere taktične napake popraviti, katere se je storilo, morda z najboljšim namenom. Treba bo tudi iskati poti, kako se naj organizacijo ne le vzdrži, marveč še ojači med najširšimi plastmi železničarjev. Organizacija mora postati bojevna in ne toliko humanitarna. Da je naš delodajalec politik, s tem bo treba bolj računati kot do-sedaj. Tozadevno bodo stavljeni predlogi v koliko jih nima že centralni odbor pripravljenih.	A. B.
Pridobivajte nove člane za našo organizacijo!
Vsedelavski zlet v Ljubljani je pregled vseh izkoriščanih. Ne tiče se samo rudarjev, kovinarjev, delavcev kemične industrije, tekstilnih delavcev itd., temveč še posebno železničarjev. Zato vsi v Ljubljano na vsedelavski zlet dne 5. junija t. I.
Iz okrožnic.
Letovanje v Martinščici in Lokrumu,
Vsem sulžbenim edinicam!
Centralna uprava humanitarnih fondov je sporočila pod štev. 375 od 16. aprila 1927 vsem Oblastnim upravam:
Centralni upravni odbor bol. fonda je sklenil v seji 14. aprila 1927, da se more dati otrokom, ki so po zdravniškem izvidu potrebni bivanja na morju in ki gredo s svojimi tovariši v letovišče, ki jih je organiziral odbor Jadranske Straže, dnevno pomoč Din 15 za stanovanje v smislu sklepa Glavne skupščine bolniškega fonda o pomoči za zdravljenje v kopališčih.
Glavni odbor »Jadranske Straže« je osnoval letovišče za dijake srednjih in strokovnih šol v Martinščici pri Sušaku in za dijakinje srednjih in strokovnih šol na otoku Lokrumu pri Dubrovniku. Letovanje traja 1 mesec. V sporazumu z Ministrstvom za narodno zdravje je prevzelo prosvetno ministrstvo nadzorstvo in vodstvo higijensko-zdravstvene strani letovanja. V letoVišče se bodo sprejemali samo zdravi dijaki in dijakinje, prednost pa imajo oni s slabo konstitucijo. Po razpisu Jadranske Straže mora plačati dijak odnosno dijakinja za letovanje Din 900 svojemu šolskemu direktorju, vožnjo v letovišče in nazaj plača vsak dijak oziroma dijakinja sama; drugih stroškov ni. Hrana bo zadostna in ustrezajoča zdravstvenim predpisom. Dijak mora prinesti s seboj:
a)	1 potno obleko na sebi, plavalne hlače, kratke modre hlače, navadno belo majico (trikot) in jokey-čepico bele barve.
b)	1 blazino, 2 rjuhi, 1 odejo, po 2 para perila, po 2 spalni srajci, nož, žlico, vilice malo žlico in kozarec iz aluminija.
Modre hlače, majico in čepico lahko dobavi uprava letovišča za ceno Din 80 do 100 Din, če se to naroči potom šolskega direktorja in pošlje mero.
Dijakinja morajo prinesti s seboj:
a)	1 potno obleko na sebi, kopalni kostum in nekaj lahkih oblek;
b)	1 blazino, 2 rjuhi, 1 odejo, po 2 para perila, po 2 spalni srajci, nož, vilice, malo žlico in čašo iz aluminija.
Dijaki in dijakinje naj prineso svoje stvari v nahrbtniku.
Nastop zdravljenja v letovišču bo sporočil vsakemu dijaku oziroma dijakinji šolski direktor.
Člani bolniškega fonda naj predlože pred nastopom letovanja Oblastni upravi humanitarnih fondov spričevalo pristojne šolske poliklinike o potrebi takega letovanja za vsakega otroka posebej. Nakazilo prispevka Din 15 dnevno za stanovanje se bo zvršilo po končanem letovanju.
Naročam šefom službenih edinic, da o tem obveste člane bolniškega fonda.
Direktor: Inž. D. Knežević s, r.
Prijave za prejemanje rodbinskih doklad.
Okrožnica št. 67-VI-27.
Vsem službeni medinicam!
S čl. 24 uredbe o novih draginjskih in rodbinskih dokadah (čl, 24 okrožnice št. 68-VI-24)je določeno obvezno periodično predlaganje »prijav« za prejemanje rodb. doklad.
Generalna direkcija drž. železnic je s svojim odlokom G. D. F. O. Br. 6556/27 z dne 8. IV. 1927 odredila, da vsi usužbenci drž. prometnih naprav predlože nove »prijave« za sprejemanje rodb. doklad. V to svrho se dostavljajo vsem službenim edinicam nove tiskovine »prijave«, da jih izreče uslužbencem v izpolitev.
Glede pravilne izpolnitve 4. rubrike v prijavi se naroča načelnikom in šefom službenih edinic, da še posebej opozore podrejeno osobje, naj za otroke, za katere prosijo (prejemajo) rodb. dokade, vpišejo otrokovo ime, dan, mesec in leto rojstva, n. pr. sin Dušan, zakonski, rojen 6. nov. 1926, ali hči Marija, pozakonjena, rojena 16. maja 1927.
V rubriko se vpiše event. zaslužek (premoženje) žene in otrok v mesečnih iznosih, n. pr. žena Josipina, drž. uradnica, šivilja, zasebna uradnica itd. mesečna plača 800 Din, sin Ivan (dijak) mesečna štipendija 500 Din,
ali hči Marija (vajenka) mesečno 200 Din plače (nagrade).
Za otroke, ki so dovršili 16. leto starosti, za katere je rodb. doklada že priznana v smislu uredbe ali zakona o drž. prom. osobju, je treba vpisati razen imena in številke odloka tudi znesek priznane dokade (80 ali 150 Din).
Pri tej priliki ponovno opozarjamo na sledeče:
Prošnje za priznanje rodbinskih doklad, ki so kolka proste, je treba pravočasno predložiti neposredno personanemu odseku VI. oddelka s potrebnimi uradnimi potrdili, ki u-pravičujejo prejemanje teh doklad. V šolskih potrdilih naj bo točno navedeno, da je X. Y. redni učenec javne šole in da ne prejema nobene štepen-dije mesečno 200 Din ali več, brez lastnega zaslužka in premoženja v popolni očetovi oskrbi, v vojaških potrdilih o kaderskih službi pa naj bo naveden dan nastopa in čas trajanja službe.
Za otroke, ki prejemajo rodbinske doklade po čl. 10 točka 7 c okrožnice štev. 68.624 in se redno šolajo, ne da bi prekinjali potrebno kontinuiteto v šolanju, je predložiti ob začetku vsakega šolskega leta predpisana šolska potrdila.
Vsako spremembo, ki nastopi v rodbini, n. pr. prekinitev šolovanja, nastop službe, smrt itd., je takoj prijaviti. Službene edinice naj pouče podrejeno osobje, da zavisi izplačevanje rodbinskih doklad, kakor tudi povišek stanarine (vsled poroke, skupnega gospodinjstva) od pravočasna u-službenčeve prijave.
Opozarjamo vse načelniki edinic, da se točno ravnajo po tej okrožnici. Nove prijave, na podlagi katerih naj se zaračunajo rodbinske doklade, je priložiti »platnim spiskom« za mesec julij 1927.
Uslužbence je o tem dokazno obvestiti.
Za direktorja: Inž. Schneller, s. r.
3, Odsotnost za kongres.
Vsem službenim edinicam!
Generalna direkcija državnih železnic nam je poslala pod številko 33.150/27 z dne 18. maja t. 1. odlok sledeče vsebine:
»Gospodin Ministar Saobraćaja odlukom M. S. br. 11.406/27 od 14. maja 1927. godine odobrio je trodnevno ođsutstvo delegatima Saveza Železničara u Ljubljani, u koliko služba dozvoljava, a u svrhu učišča na kongresu pomenutog Saveza, koji se održava od 3.—5, juna u Ljubljani.
Prednje se dostavlja na dalnji nadležen postupak.«
Obvestite o tem v upoštev prihajajoče osobje. Za izrabo odsotnosti naj predloži posameznik pravočasno prošnjo odelenju VI, na kateri ima načelnik službene edinice izjaviti, ali obstojajo napram zaprošeni odsotnosti iz službenih ozirov ovire.
Za direktorja: Inž. Schneller, s. r,
4. Bolovanje po odpustu iz bolnice.
Gospod minister saobraćaja je odredil, da železniško osobje, ki je odpuščeno iz bolnice s predlogom, da mu je potrebno še bolovanje (domače zdravljenje in odpočitek), ne sme smatrati ta predlog od strani bolnice kot odobrenje, da lahko izostane iz službe. Direkcije imajo nalog vso tako osobje napotiti na pregled k le-karski komisiji, ako je bolnica pred-
lagala bolovanje daljše od 20 dni, j drugače pa k šef-zdravniku ter se bolovanje odobri šele po tem pregledu,
5. Odobravanje bolniških dopustov.
Pod tem naslovom je ministrstvo izdalo stroge odredbe, kako naj postopajo lekarske komisije pri podeljevanju bolniškega dopusta. Direktiva se v glavnem glasi, da se sme bolniški dopust čez en mesec odobriti le v res resnih slučajih, čez tri mesece pa se teh dopustov sploh ne sme predlagati.
Izjemo tvorijo le bolniki, ki se zdravijo na Golniku in v Topolščici, kjer za podaljšanje zdravljenja preko 3 mesecev ni potreba ponovnega zdravniškega pregleda od strani zdravniške komisije, ampak zadostuje izjava šef-zdravnika dotičnega sanatorija, ki jo pošlje direkcija z vsemi podatki ministrstvu na odobrenje.
(Op, ured. Minister je postal sedaj že strokovnjak na polju zdravniške vede. Res čudimo se, kaj more ministrstvo razvideti iz aktov, ako jih dobi doli v Beograd. Ako je zdravljenje potrebno, bo gotovo ugotovil šef-zdravnik sanatorija, kateremu naj envent., ako je iz predpisov sv. Birokracije nujno potrebno, da je na od-luki o podaljšanju morda podpis ministra, pošljejo njegovo štampiljko. Mogoče pa je seveda tudi, ker je minister general, da bo upeljal zdravljenje na komando,)
Uredba o organizaciji ministarstva saobraćaja in železniške službe.
»Službene Novine« od 15. maja 1927 so prinesle na nič manj kot 33 straneh neko skrpacalo, pod naslovom »uredba«, s katero se reorganizira železniška služba.
Dopisi.
Misli železničarja po prvem maju. Letošnji prvi maj, praznovali že sedemin-tridesetič po njega ustanovitvi kot splošen praznik Dela, je za nami. Nas železničarje je dohitel letos ta dan v neizrekljivo žalostnem položaju. Na vseh koncih in krajih redukcije osobja, odtegovanje že itak bornih plač, teptanje naših pravic v splošnem —- pravic, pridobljenih v težkih borbah prejšnjih let. Železničar, nekdaj prej kolikor toliko upoštevan, čeravno ne sijajno, a vendar še dokaj dobro gmotno stoječ, je danes gladen, da, že v dostih slučajih bos in nag s svojo družino vred! Posebno težko šo prizadete nekatere kategorije, kakor progovno in skladiščno delavstvo, v zadnjem času tudi kurilniško. Pri prometnem in postajnem osobju ni nič boljše; redukcije osobja, podaljšanje (delovnega časa, razne kazni itd. je na dnevnem redu. Z glodajočo skrbjo in bojaznijo za prihodnje dni, za eksistenco svojih družin, gleda danes železničar v prihodnjost. V teku zadnjih petih-šestih let prinaša vsaka okrožnica, izdana od prometnega ministrstva, generalne direkcije ali kake druge inštance, kako poslabšanje ali ukinitev naših pravic, tako da se železničarstvo kar s strahom približuje nalepnim deskam, kadar se prikaže zopet kaka nova »dobrota« na isti. Mož-železničar, ki vrši cel dan ali celo noč svojo naporno službo, prišedši domov, namesto da’ bi se mogel v miru in zadovoljstvu odpočiti ter preživeti par prijetnih uric v kmgu svoje družine, ne more v takem položaju niti misliti na to, ko vidi že od daleč, da mu ženo mučijo skrbi. Tu ni dosti živeža za številno družino, tam ni kaj obleči, otrokom ni s čim kupiti šolskih potrebščin, mož gre z nezadostno hrano na delo in žena doma strada; to so vsakdanje slike v železničarskih družinah sedaj po devetletnem obstoju naše lepe in »svobodne« domovine! — Železničarji! Letošnji praznik Dela je minul. Praznovali smo ga kakor ga praznuje internacionalni razredno zavedni proletariat po vseh državah. Po državah, kjer so si proletarci potom svoje zavednosti, potom svoje solidarnosti in kulture znali obdržati napram posedujočemu razredu svoje postojanke, svoje pravice, z večjim veseljem in navdušenjem, vendar pa povsod v znamenju nepomirljive borbe med Delom in Kapitalom. Za nas železničarje mora biti letošnji proletarski dan to, kar je: za mornarja na morju — svetilnik. Mora nam biti znamenje, po kateri poti nam je hoditi: ali po poti razcepljenosti in neorientacije, ki smo jo hodili do sedaj, ali po poti skupnosti in pravega cilja, cilja rešitve iz našega obupnega sedanjega položaja, Ce si predstav-stavljamo, da smo mi železničarji v Jugoslaviji samo en majhen del mogočne in neštete proletarske armade, ki bije boj za svoj obstanek po celem svetu napram nasprotnemu razredu, potem ne smemo biti malodušni, temveč se moramo bolj kot kdaj prej zavedati svojih dolžnost inapram sebi in svojim, napram celi tej armadi. Zatorej, sodrugi železničarji, ne samo trenutno navdušenje ob prvomajskih shodih in manifestacijah, temveč stvarno in intenzivno organizacijsko prosvetno in kulturno delo med našimi sotrpini, ki danes še omahujejo in tavajo po različnih, proletarcu nepristoj-
Veliko izgubo na denarju in zdravju pomeni uživanje prave kave. Ne samo, da nima kava nič redilnega v sebi, uničuje celo organizem. Vse to je treba še drago plačati. Da popravijo vsaj nekoliko izgubo, pridevajo gospodinje pravi kavi žitno kavo. S tem je zmanjšan izdatek, hranilna vrednost pijače je pa povečana. Razumne matere gredo še dalje: predvsem otrokom ne kuhajo nič prave kave in spretna kuharica zna prepričati celo odrastle, da je mogoče tudi iz same žitne kave pripraviti okusen zajutrek. Ni pa vseeno kakšno žitno kavo uporabljamo. Kakor ni vseeno, če so čevlji iz telečjega, kozjega ali konjskega usnja in tudi ne, če je kruh pšeničen, ržen ali ječmenov, pravtako je razlika med žitnimi kavami. Kdor bo vse to premislil, se. bo odločil samo za rženo kavo, ker ima največ hranilnosti. Izbral bo rženo »Žiko«, ker je baš »Žika« preparirana po posebnem tehničnem postopku tako, da je mogoče s kuhanjem iszločiti iz nje prav vse hranilne vrednote. Pazite zato pri nakupu na znamko »Žika«.
Izgubljati v kritiki besede o tej uredbi, je popolnoma odveč in škoda časa. Posledica, ako bi se ta uredba uveljavila, bo, da se bo faktično že popolnoma zmešana administracija, še bolj skomplicira in da bo nastal v prometu popolni kaos.
Ako g. general misli in vidi v železničarjih rekrute, ki morajo slepo ubogati in narediti vse, kar se bo najmanjšemu šaržu poljubilo, ne oziraje se na plačo in gotove pravice, mu povemo, da se moti.
Ako pa pričakuje rešitev in sanacijo naših razbitih prometnih razmer od tega, da bo na vsa mesta referentov, šefov, načelnikov itd. dal mlade juriste in mlade inženerje, v službi in praksi osivelo strokovno izvežbano uradništvo pa porinil nazaj na podrejena mesta, mu garantiramo, da bodo železnice v SHS v kratkem doživele bankrot.
nih in napačnih potih, nas zamore rešiti. Porabiti moramo vse prilike, kjerkoli pridemo v dotiko z našimi sodelavci, po obratih, postajah, javnih shajališčih itd., da jim skušamo v lepih in stvarnih besedah pokazati in dokazati pravo pot, pot skupnih interesov ročnega in duševnega delavstva — pot razrednega boja. Ne smemo se strašiti, temveč odločno nastopati proti različnim demagogom in denuncijantom, brez strahu v boj za naša prava proti raznim kapitalističnim hlapcem — na drugi strani z vso obzirnostjo nastopati proti delavcem, ki so še nezavedni! Le tako moremo uspešno delati za našo organizacijo, le tako si bomo pridobili na eni strani spoštovanje, na drugi strani upoštevanje. Delati moramo kakor mravlje, ki s težkim trudom gradijo svojo stavbo-mravljišče, a vendar, čeravno so slabotne stvarce, s svojo pridnostjo in vztrajnostjo dogradijo započeto delo — tako moramo tudi mi železničarji, ki čutimo in se zavedamo naših človečanskih pravic, graditi na naši stavbi — borbeni organizaciji. Temelj je že tu, delo je začeto, treba je samo naše vztrajnosti, neomahljivosti in šlo bo! Zatorej, sodrugi-železničarji! Ako se hočemo otresti robstva, ako hočemo sebi in svojim družinam dobro, ako hočemo svojim potomcem pripraviti kaj boljšega, nego imamo mi, otresimo se vseh predsodkov, opustimo vse lažidelavske organizacije nacionalnega, verskega in stanov-, skega značaja, otresimo se vseh takozvanih »Schnakerlvereinov« ter pristopimo vsi v enotno razredno bojno organizacijo! Letošnji prvi majnik naj nam bo res svetilnik v naši borbi, kažipot k našemu cilju — k boljši bodočnosti. Proč s sovražniki delovnega razreda, proč z licemerci in hinavci, podajmo si roke vsi lačni in zatirani in — zrnaga bo naša! Naj živi naša bojna fronta — Savez Železničarjev Jugoslavije! — Organizirani železničar iz Maribora,
Eeorpafl.
HaKOH KpaTKor dopasneiba obac >KypnM aa Büm ce jamiM. HeKOJinunna Hac npeMeuiTeno je H3 CjioneHHje u Xp-naxcKe ynpano y Beorpatt, na jih no no-xpeÖH cJiyrKÖe hjih npaÄH Kasne, nuKano neanano, Ehjio Kano 6hjio, mh cmo ry h HSBpnreHH cmo cbhm neupnjaTHOciiiMa,
KojHMa HOB HOBCK y HOBOM MCCTy H3Bp->KeH 6hth Monre. Hh npeTnociaBjbeHe hh ripnjarejbe jom hukuko ne nosHajeMO, hh™ oHH anany nac, na naM Martna h apyuiTBO h KaKOBa noMofi c HjHxob6 črpane. C speMenoM, BepyjeMO, 6hth De ese 6oJbe.
Jeano h enrypno Mory BaM sefi caaa jaBHTH: cJiyiKÖa ce obsc oxnpaB/ba npjio noBpuiHo h HeÄHCunnjiHHOBajHO. Burne ce rjieaa na Jieno Jinne n napxnjcKy 6o-jy, nero jih na roanne cJiyiKße h cnpeMy. IIoctynaK npeMa cjiy>K6eHHdHMa hcto je TaKaB. Ycnea xora mhofo xpne öam ohh iiajöoJBH h najcaBecHHjH cjiyÄÖenHUH. jiu caM onasHO, iuxo Me h najBHuie njiauiH, na cy osne naanHiie h aapaae Bpjio Majie y cpasMepu ca KouixaiteM »HBoxa h HHHM iioxpefiaMa. Hapounxo
ciana HCMa ncnoa, xiuLaae /mnapa. HMa, a.™ rje h Kaicas?
OpraHHsauHje osae yonfie HCMai BapeM ne ca hckum yxHuajeM. O apy-iLiTBy crpojoBo^a h HapoanoM y^pyace-n,y acejiesHHHapa HeMoare ce roBopiiTH Kao o opraHHsaunjaMa ca yrjeuajeM, j ep ie opraHHsaiiHje apuce obac y cboj’hm pyKaMa y iviaBHOM Buma ročnoga a ne onu, kojHMa sauiTHTa opraHnsaunje rpe-6a. Paan Tora nac Bena obäc aocra TeuiKa aaaafia: MopaMo oiKHBjeiH naui noaoaöop, uito neBe hhh öea xeuiKoBa. Ha HeKOJiHKO Jinua BeB caM Haninao, ca KojHwa By noBein paa. O ycnexy hs-bcctht By Bac npsoM sroaoM,
Veliki Becker ek.
Novine »Ujedinjeni Željezničar« primamo u redu i pratimo ga sa velikim zanimanjem. Čim smo u našoj radionici počeli sa raspćavanjem »Ujedinjenog Željezničara«, nezavisni su odmah nadali dreku jer da su to žute i izdajničke novine, a kad tamo, upravo putem tih novina me-dju nas opet ulazi život i borbenost, koju su nezavisni frazeri i demogozi potpuno dotukli. Valjda nigdje se ne postupa sa radnicima ovako grubo i nekažnjivo kao ovdje, a sve to omogućeno je razbijačkom ulogom tzv. nezavisnih, koji nikako ne dopuštaju, da se radnici slože i organi-zuju. Sa raspćavanjem »Ujedinjenog Željezničara« dolazimo do sve jačeg upliva medju radnicima i nije daleko dan, da ćemo se i mi prijaviti kao solidarni borci u redove Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije. — Pozdravljajući Vas našim prvim dopisom mi Vam kličemo:	Da živi
klasna borba željezničara, koju predvodi njihov ujedinjeni savez!
Novomesto. Dne 3. aprila 1927 se je vršil v Novem mestu v gostilni Müller javen železničarski shod, katerega so se udeležili delavci iz . proge bt. Janž—Črnomelj. Shod je o tvoril sodr. Plevnik, ki je pozdravil vse navzoče,^ posebno pa neželezničarje (državne nameščence). Za predsednika je bil enoglasno izvoljen sodr. Plevnik, za zapisnikarja pa sodr. Pečar. Nato prečita predsednik dnevni red in oriše v kratkih besedah položaj železničarjev. Podeli besedo referentu centrale sodr. Mravljetu, kateri se ozre nazaj na delo centrale, poroča o intervenciji pri gen. direktorju, ministrstvu saobračaja in drugih inštancah. (Med govorom se slišijo ostri protesti iz vrst kurilniških delavcev zaradi znižanja urnin.) Ko poroča referent o glavni skupščini bolniške blagajne, da pri letošnji skupščini niso bili navzoči delegati iz beogradske direkcije in ko poroča o lanski skupščini, kako se je glasovalo, kritizira zapisnikar Pečar, zakaj se to ni spravilo v javnost potom časopisja. K besedi se oglasi tovariš iz vrst drž. nameščencev, g. Tinta, kateri kritizira nezavednost uslužbencev in opozarja na posledice te malomarnosti. — Besedo dobi premogar Prešern, kateri pravi, da se naj vzame denar tistim, kateri so kradli in poneverili velike vsote, ne pa u-bogim delavcem, ker že itak nimajo nobenega zaslužka in je kazal roke, kako ima žuljave, sedaj mu pa še znižajo plačo. — Besedo dobi sodr. Šemerl, nadpremikač, ki zahteva, da se sporočijo njegovi predlogi centrali: 1. Nadpremikači in vodje premika naj se prevedejo v I. kategorijo zvanični-kov. 2. Od 15. maja, t. j. z novim voznim redom, naj se da kilometrina in nočne do-klade^ ter naj se vendar ustreže želji pre-mikačev in kretnikov, da se jim pripozna pavšal namesto kilometrine. 3. Zahteva odločno, da se naj vendar enkrat pripozna premikačem od leta 1914 vplačani in ne pri-poznani 1 in polletni, oziroma 2 in polletni čas za pokojnino. 4. Vprašanje zobozdravnika za Novomesto naj se čimpreje reši. Resolucija je bila prečitana in enoglasno sprejeta. Ob koncu kritizira predsednik nezavednost železničarjev ter zaključi ob 12.15 zelo živahen shod.
Iz Ormoža, Dotičnomu gospodu, prometniku tukajšnje postaje, kateri v prisotnosti potnikov meče kamenje za uslužbenci, ter jih naziva »prokleti roulci«, se svetuje, da opusti te svoje človekoljubne manire, ako pa jih ne more, se mu priporoča, da se da vpisati v klub pastirjev na občinski gmajni!
Zato artist napel bo vam, da vas gospod ne bode sram.
Ko burja sem je privihral, podrl bi mesta poteptal, za njim borb je slavnih sled, pred njim trese se ves svet, zato junak o — postoj, je dosti časa za tak boj.
Potnik.
jblugija "moramo biti v Ljubljani!
Klerikalne žalitve.
Na praznik vnebohoda, so sklicali klerikalci v Vuzenici političen shod, na katerega je prišlo precejšnje število sodrugov progovnih delavcev, ki so hoteli slišati, kako bo g. narodni poslanec SLS, zagovarjal redukcije železničarjev, katere so klerikalci z njihovimi prijatelji radikali, tako radikalno izvedli. Ker pa so klerosi opazili tudi sodr. Bahuna, jim je pogum padel in so javen shod pretvorili v zaupen sestanek. Toda, ker se niso železničarji na povelje treh poslancev hoteli odstraniti in ker jim je so-drug svetoval, naj gredo raje oni in sicer v ekstra sobo, so končno odšli, medtem ko je v prvi sobi ostal klerikalni župan Hölbl. Ta Hölbl se je spravil nad s. Bahuna, ter mu začel očitati, da je prišel harmonijo kvarit, ki da je do sedaj v Vuzenici med kmeti in delavci vladala. Beseda je dala besedo in ko so železničarji kritizirali klerikalce, ki so njihove bede največ krivi, je g. župan salomonsko modre besede izrekel in sicer: »Saj ni tako hudo, kakor pravite. Dobro situiran kmet ali delavec lahko dobro shaja. Ako pa se delavcem slabo godi, tedaj je tem največ krivo pijančevanje!« Seveda, da je tako izzivanje povzročilo ogorčenje in sodrugi so izvlekli plačilne listke za april ter pomolili klerikalnemu magnatu, ki je sam krčmar in lesni trgovec — pod nos. Na enem je bil celoten mesečni zaslužek: 470 Din in izplačilo 360 Din. Drugi se je glasil: zaslužek 360 Din in izplačilo 282 Din. To je bilo očivid-no županu neprijetno. Sodr. Bahun je rekel g. Hölblnu: »No, kaj pravite . g. župan k tem zaslužkom? Ali se da s tem pijančevati? In vaši gospodje poslanci se tega boje, zato so dezertirali pred delavci, da jim ne bi bilo treba se opravičevati.« Hölbl je kljub temu branil klerikalce, čeprav je priznal, da je to krivica. Ampak rekel je, da dvomi, da so kaj takega zagrešili klerikalci, ampak najbrž — socialisti! Seveda je mož takoj kapituliral češ: da je slabo informiran o klerikalnem delu v vladi, ker da je daleč gor v Pohorju in ne ve za vse, kaj se godi!
Internacionalni pregled.
Angleška vlada proti strokovnim organizacijam.
Angleška konservativna vlada je spravila pred parlament zakon, po katerem bi bila zabranjena generalna stavka in bi bilo oemjeno delovanje strokovnih organizacij.
Delavska stranka je proti uvedbi zakona priredila velike demonstracije po vsej Angliji i v parlamentu samem vodi najostrejšo obstrukcijo.
Konservativci hočejo sedaj na drug način spraviti protistrokovni zakon pod streho. Dala je vlomiti v sovjetsko trgovsko poslaništvo, češ, da mora najti neke ukradene državne dokumente. Da se je odločila angleška vlada na ta predrzen korak, je brezdvomno posledica zmagovanja protirevolucionarjev na Kitajskem. Konservativci so s tem prišli v najostrejši konflikt z rusko vlado in videli bomo, kako se bo ta konflikt poravnal. Toda angleška vlada v tem slučaju ni hotela v prvi vrsti udariti po Rusih, temveč po angleški strokovni zvezi in delavski stranki. V zadnjem volilnem boju so angleški konservativci nastopali proti delavski stranki z nekim ponarejenim Zinov-jevim pismom. Sedaj poskušajo isto igro: dokazati, da so angleške delavske organizacije podkupljene od bolj-ševikov. Toda, kakor se jim ni posrečila igra z Zinovjevim pismom, se jim bo še manj posrečil ta poskus. Njihova nesramnost bo rodila to posledico, da se bo angleška delavska stranka še bolj ojačila.
Rezultat mezdnega gibanja nemških železničarjev.
Ker so se direktna pogajanja med organizacijami in upravo razbila, so se organizacije obrnile na razsodišče, ki je započelo nadäljna Pogajanja. V vprašanju delovnega časa so bila pogajanja uspešna ter se jei dosegel sporazum, med tem ko se v vprašanju plač ni moglo db-
Vsedelavski zlet v Ljubljani je prostovoljna mobilizacija delavcev in kmetov. Kdor se čuti proletarca, pride dne 5. junija t. I. v Ljubljano. Ljubljanske ulice morajo biti napolnjene ta dan tiste sile, ki vse ustvarja in vseh hrani. Zato naj železničarji pomnože to moč s svojo mnogoštevilno udeležbo.
seči sporazuma ter je to vprašanje razsodilo razsodišče. — Ta razsodba predvideva med drugim:
1.	Za čas od 1. aprila 1927 do 30. sept. 1927 se zvišajo osnovne plače delavcev, starih nad 24 let, v vseh pokrajinah in draginjskih razredih v plačilnih stopnjah I.—IV. za
4	pfenige, vsem ostalim za 3 pfenige na uro.
2.	Od 1. oktobra 1927 dalje se zviša vsem še za en pfenig.
3.	Reguliralo se je čezurno delo ter se je povečal akord od 1. aprila 1927 od 15 na 27 pfenigov. (Ako računamo 1 pfenih za 14 para, znaša samo povišanje osnovne plače 4 db
5	Din dnevno.)
4.	Delovni čas znašaj redno 48 ur tedensko ali 8 ur dnevno. V delavnicah se sme delati tedensko do največ 3 čezure.. Nadaljne čezurno delo in to maksimalno še 3 ure, se sme vršiti le^po pristanku obratnih zaupnikov. Cezurno delo se plača s 10—25odstotnim pribitkom.
Položaj Američkih radnika.
O položaju radnika u Americi naši drugovi su slabo informirani. Da torne doskočimo, činimo ovo ne- » koliko uporedjenja.	|
Općenito stanje radnika u Americi povoljnije je od stanja njihovih supatnika u Evropi. Naročito u god. 1926. američkim radnicima poboljšane su i nadnice, a skraćeno im je i radno vrijeme. U Americi su počinje zavoditi tzv. petdnevni tjedan, t. j. tjedan samo sa 5 radnih dana, a da se zarade radnika ipak ne smanjuje. Povišene nadnice premašuju poskočilu skupoću. Ima gradova, u kojima je omjer skupoće porasao samo za 60, a zarade radnika* za 133. Poprečna zarada američkog radnika u prošloj godini bila je 1,44 Dolara na sat, ili 52 Dolara tjedno. (Preko 2000 dinara.) Stanje plata pojedinih branža radnika u god. 1926. bilo je slijedeće: limara 1,38 dolara, željeznih konstruktera 1,35, kočijaša 0,65, lučkog radnika 0,83, strojoslagara 1,13, strojara 1,01, tranvajca 0,66.
Ovo je stanje i zarada onih radnika, koji su na radu, kod čega se uvijek mora imati u vidu, da i pored ovih radnika sa boljim položajem ima jedna masa takovih, koji trpe i stradaju od prevelikog izrabljivanja i besposlice. Općenito pako, je stanje onih radnika, koji su kolko tolko organizirani i borbeni, uvijek - povoljnije od onih neorganiziranih i I sami sebi prepuštenih.
Književnost.
Knjižnica prosvetnega odseka Del. zbornice
»Knjižnično poročilo je duševno zdravstveno poročilo.« (Stern.)
Da gojimo neobhodno potreben stik med razvijajočo se knjižnico Del. zbornice v Ljubljani in posameznimi delavskimi or-
Obiskovalcev Izp. knjig Slov.
Januar	481	985	803
Februar	442	854	700
Marc	394	780	653
April	280	534	432
Skupaj	1597	3153	2588
Promet pada vzporedno z bližanjem poletnega časa, kar je splošen pojav po vseh knjižnicah. Napram lanskemu letu je splošen napredek. Število novih članov narašča. V teh mesecih je pristopilo 100 novih članov. Nemških knjig se čita sorazmerno malo. Cita jih starejša generacija, dočim mladina nemščine ne zna, ker jo po šolah zanemarjajo. Odločno prevladuje leposlovje, znanstvene knjige si izposojajo intelektualci in najzavednejši delavski zaupniki. Nemški del knjižnice je bolehal na pomanjkanju novejših leposlovnih knjig. Teh si je sedaj knjižnica precej nabavila, mnogo si jih pa še bo. Slovenska knjižnica ima vso moderno literaturo. Sploh skrbi uprava po finančnih možnostih za to, da se kupujejo vsa dobra novo izišla leposlovna, socialno-znanstvena in prirodoslovna dela.
Kakor je knjižnica tekom 6 mesecev svojega obstoja dosegla lepo število rednih članov — 360 —, je vendar to odločno
' ganizacijami, bomo odslej prinašali redna mesečna poročila o njenem življenju in delovanju. V naslednjem podajamo stanje
knjižničnega prometa v mesecih januar, februar, marc in april 1927:
Nem.	Lepoši.	Znanstv.	Dohodki v Din
182	801	184	1348,—
154	702	152	1055.50
127	692	88	1060.50
102	461	73	737,—
565	2656	497	4201,—
premalo. Strokovne organizacije bi morale stalno opominjati svoje člane na. to edino delavsko javno knjižnico v Ljubljani. Mnogo delavcev še niti ne ve, da posluje ta knjižnica.
Le organizacija z izobraženimi člani more stalno napredovati. In knjiga je ravno delavcu najboljši svetovalec, pomočnik in učitelj. Pa tudi najlepšo in najcenejšo zabavo nudi knjiga človeku.
Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice je odprta vsak delavnik od 1#.—12. ure dopoldne in od pol 6.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure dopoldne.
2, knjiga »Železne pete« od Jack Londona je že v prodaji. Stane 12 D. Naročajte in čitajte ta zanimiv socialni roman.
Izkljuiitev.
Plenarna seja centralnega odbora »Saveza železničarjev Jugoslavije« je dne 21. maja 1927 na podlagi soglasnega izreka razsodišča soglasno izključila s. Marcel Žorgo na osnovi saveznih pravil iz Saveza.
Pojasnilo:
S. Marcel Žorga je na sestanku delavskih zaupnikov za oblastne vo-live očital tajniku saveza s. Stanku, da je na kongresu delavskih zbornic zastopal kapitalistične interese ter članu centranega odbora s. Trškanu, da je v občini Moste glasoval za 16 urni delavnik, Te svoje očitke je ponavljal tudi na drugih sestankih (v Zalogu itd.). Oba prizadeta sodruga sta se obrnila potom centralnega odbora na razsodišče, da se cela zadeva razčisti.
Centrani odbor je ugotovil, da je bil s. Stanko poslan na podlagi sklepa centralne seje kot delegat »Saveza« na kongres delavskih zbornic, kjer naj nastopi po direktivah odbora kot referent pri točki »položaj železničarjev«. Istočasno je »Savez« sklical v Beograd državno železničarsko konferenco, ki jo je imel nalog voditi s. Stanko.
S. Stanko je bil torej na kongresu izrecno kot zastopnik »Saveza«. Očitek, da je tam zastopal kapitalistične interese, se torej tiče saveza, ker je vse delo s. Stanko na kongresu in konferenci bilo odrejeno s točnimi direktivami Saveza. — Na podlagi te konstatacije je centralni odbor odstopil zadevo v reševanje razsodišču.
Tudi drugi očitek proti s. Terška-nu, da je glasoval za 16urni delavnik,
S katerimi vlaki pridem v nedeljo dne 5. junija v Ljubljano na vsedelavski zlet.
je smatral centralni odbor za tako težak, da ako bi bil resničen, bi prišlo v vprašanje članstvo s. Terškana samega ter je odredil, da ga razišče in razčisti razsodišče.
Marcel Žorga se na poziv ni odzval razsodišču z utemeljitvijo, da spada zadeva pred politično razsodišče. Sklicana je bila druga razprava ter mu je bil dan čas za dokazilni postopek, a odzval se ni tudi na drugo razpravo.
Razsodišče je sklepalo v njegovi nenavzočnosti ter se je konštatiralo, da je bil s. Stanko le delegat Saveza na kongresu in ne delegat »Delavske zbornice« ter sploh na kongresu ni imel pravo glasa. Njegov nastop za interese železničarjev na kongresu je bil sprejet z odobravanjem vseh prisotnih ter je bil strogo odgovarjajoč principom razredne železničarske organizacije, kar 'Jahko potrdi 26 na kongresu kot delegatov podružnic »Saveza« prisotnih železničarjev. Resolucija je bila nato tudi obelodanjena v »Ujed. železničarju«.
Da pa se s. M. Žorgi ne zgodi kaka krivica je razsodišče sklenilo, dati mu do 17. aprila 1927 čas, da ali stvarno centrali dokaže svoje trditve, ali pa jih prekliče v delavskem časopisju. O tem je bil od centralnega odbora pismeno obveščen, a ker ni ukrenil ne enega in ne drugega, je bil centralni odbor prisiljen uporabiti zadnje sredstvo in je Marcel Žorgo izključil iz »Saveza« s pripombo, da mu v smislu
Vsem podružnicam, sekcijam ter organiziranim članom.
Kongres Saveza železničarjev Jugoslavije se prične v petek, dne 3. junija 1927 točno ob 9, uri dopoldne v prostorih hotela Tivoli v Ljubljani.
Na kongres imajo dostop:
A)	Pravico glasovanja:
1.	centralni in darzorni odbor.
2.	Delegati podružnic in sekcij Saveza.
Vsem tem so dostavljene posebne legitimacije od strani centrale.
B)	S posvetovalnim glasom prisostvujejo:
1.	Delegati Ujedinjenega radni-čkega sindikalnega Saveza Beograd.
2.	Delegati delavskih zbornic.
3.	Delegati strokovnih organizacij včlanjenih v Strokovni komisiji, oziroma Ujedinjenom radničkem sindikalnem Savezu.
Vabljeni so na kongres tudi vsi o-stali člani Saveza železničarjev Jugoslavije, ki s članarino niso v zaostanku ter se izkažejo s člansko knjižico.
Delo kongresa se bo v pretežni večini vršilo v sekcijah, da se bo za-mogla vsaka točka temeljito obravnavati.
Dne 4. junija 1927 točno ob 9. uri se v istih prostorih vrši III. redna konferenca balkanskih transportnih organizacij, katere so v sklopu ITF.
Dostop na konferenco imajo:
1. S pravico glasovanja delegati onih transportnih organizacij (balkan-
Za Vsedelavski izlet je za privatne delavce in udeležnike sploh odobrena polovična vožnja za vse proge.
Obvestite, sodrugi železničarji, o tem vse svoje znance, delavce in kmete, ter jih povabite na to delavsko manifestacijo.
Ta polovična vožnja za železničarje ne pride v poštev, ker imajo itak režijsko ali prosto vožnjo. Vsi ostali pa se ta dan lahko peljejo v Ljubljano in nazaj za polovično ceno. Pri odhodni blagajni kupijo celo vozno karto, ki velja na podlagi zletne izkaznice tudi za povratek domov.
Občni zbor. Splošna Delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi vse svoje člane na 6. redni občni zbor, ki se vrši dne 26. junija 1927 ob 8. uri dopoldne v »Delavskem domu«, Mar-ksov trg 2/II. Dnevni red: 1. Poročilo
§ 9, 5 odstavek pravil pristoja pravica do pismene pritožbe na kongres.
Razlogi za izključitev:
1.	Marcel Žorga je obdolžil vodilne funkcionarje »Saveza« z obdol-žitvami, ki morejo in morajo zbuditi nezaupanje v organizacijo, ako bi jo vodili taki funkcionarji,
2.	Marcel Žorga za te obdolžitve ni nastopil dokaza resnice, pač pa so obdolženci doprinesli zadostne in neizpodbitne dokaze za neresničnost gornje trditve, ki je ovržena po izjavah delegatov-železničarjev, ki so prisostvovali kongresu in deloma po uradni ugotovitvi in indirektnem priznanju Žorge samega, ki je v zadevi Trškan priznal, da Trškan dotični občinski seji sploh prisostvoval ni, ker je bil službeno zadržan.
3.	Marcel Žorga ni upošteval discipline ter se ni odzval pozivom centrale in razsodišča.
4.	Marcel Žorga bi moral, čim je zaznal za take postopke vodilnih funkcionarjev Saveza, o njih takoj obvestiti centralno upravo radi na-dalnjega postopanja; on pa tega ni storil, ampak je obdolžitve izrekel na javnem sestanku delavskih zaupnikov.
5.	S takim nastopom je Marcel Žorga škodoval organizaciji, ker zamore imeti tak nastop za posledico nezaupanje in odstop članstva.
»Centralni odbor S. Ž. J.«
skih držav), ki so včlanjene v Internacionalni transportni federaciji.
2. S posvetovalim glasom pa vsi pod A in B navedeni udeleženci kongresa Saveza.
V nedeljo, dne 5. junija 1927 je Vsedelavski izlet v Ljubljani, katerega se kompaktno udeleži delavstvo iz Slovenije z družinami vred, pa tudi iz ostalih delov Jugoslavije.
Prihod v Ljubljano.
Delegati iz Dolenjske, Gorenjske, Notranjske, iz proge Celje—Ljubljana se pripeljejo v Ljubljano v petek, dne 3. junija 1927 z jutranjimi vlaki med 7. in 8. uro, se zbero pri rediteljih (z rdečimi trakovi) na postaji in odidejo skupno na kongres.
Delegati iz prog: Dravograd—Maribor, Celje—Maribor, Pragersko— Kotoriba in Maribora se pripeljejo v Ljubljano tudi v petek, dne 3. junija 1927 ob 3.26. uri zjutraj, kjer jih čaka na postaji reditelj in odvede v prostore organizacije.
Isto velja tudi za delegate iz proge Sisak—Zidani most.
Delegati iz ostalih krajev (Sarajevo, Mostar, Skoplje, Niš, Indjija, Beograd, Jasenovac, Brod itd.) pridejo v Ljubljano v četrtek zvečer ter jih sprejme na postaji delegat centrale (z rdečim trakom).
Stanovanje se preskrbi le za dotične, ki so se prijavili.
Kdor še nima zletne izkaznice jo dobi v Ljubljani in sicer v zletni pisarni na postaji ali v Gradišču št. 2 ali pri mitingu ali na veselici za ceno Din 10.—. Toda tudi brez zletne izkaznice kupim celo karto iu prosim, da mi udari gori mokri žig. V Ljubljani karte ne oddam portirju, ampak si kupim zletno izkaznico ter se nato zvečer z isto karto zopet peljem domov.
Sleherni železničar naj bo te dni agitator za Vsedelavski izlet, pridobi naj med privatnim delavstvom in kmeti čim več udeležnikov.
načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobritev bilance za leto 1926. 4. Volitev nadzorstva. 5. Razno. Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, se pozivajo vsi člani zadruge, da se istega v polnem I številu udeleže. — Nadzorstvo.
Da bodo vsi sodrugi informirani in da bodo pravočasno prišli v Ljubljano, izdamo sledeče direktive:
V Ljubljano odpotujem v nedeljo:
1.	Iz proge Karlovac—Novo mesto—Ljubljana z vlakom 1012, ki odpelje iz Karlovca ob 1.55 zjutraj, iz Novega mesta ob 4.40, iz Trebnja ob 5.23.
2.	Iz proge Št, Janž—Trebnje z vlakom 4631, ki odpelje ob 4.20 iz Št. Janža.
3.	Iz Kočevja z vlakom 4511, ki odpelje ob 4.35 iz Kočevja,
4.	Iz proge Rakek—Ljubljana z vlakom 615, ki odpelje ob 6 iz Rakeka.
5.	Iz proge Vrhnika—Brezovnica
z vlakom 6931, ki odpelje ob 6.10 iz Vrhnike.
6.	Iz proge Jesenice—Ljubljana z vlakom 911 iz Jesenic ob 5.21, iz Kranja ob 6.24, iz Škofje Loke ob 6.40.
7.	Iz proge Bistrica—Jesenice je edina zveza z vlakom 921, ki odpelje iz Bistrice ob 6.10 in nato iz Jesenic z brzovlakom, ki pride v Ljubljano ob 8.35.
Navodilo za znake. Znaki, ki jih j imajo podružnice, so trajne vrednosti, zato se lahko vedno prodajajo skozi celo leto. Podružnica naj dose-daj prodane znake obračuna, potem pa vsak mesec, ako je kaj prodanih, obračunom s članarinom obračunava. Zadaj na položnici na to Specificira, na primer:
83 članarin ä 11 Din = 913 Din 7 vpisnin ä 5 Din — 30 Din 5 znakov ä 9 Din == 45 Din
skupaj 993 Din
Vsakemu novo pristopivšemu članu se naj vedno proda tudi znak. Stari člani si ga bodo gotovo kupili. Saj je to naš znak, znak ujedinjenja, enotne razredne železničarske organizacije.
Izjava.
Beograjski in zagrebški »Organi-zovani radnik« od časa do časa smatrata za potrebno, mesto da vodita boj za zboljšanje delavskega položaja, jnapadati edino splošno razredno bojevno železničarsko organizacijo, to je Savez železničarjev Jugoslavije, posebno pažnjo pa sta posvečala podpisanemu ter se nista strašila najgorostasnejših laži in izmišljotin, samo da me kolikor toliko oblatita.
Sedaj pred kongresom se jima je pridružil enakovredni bratec »Enotnost« in so si vloge razdelili tako, da »Organizirani radnik« napada organizacijo kot tako, »Enotnost« pa ima nalogo, čimbolj oblatiti mene in me če le mogoče predstaviti kot agenta direkcije in največjega škodljivca delavskih interesov, ki sem izločil iz pokreta Žorgo in Comp., kateri so edino zmožni in sposobni da vodijo železničarski pokret.
O vseh podlih lažeh »Enotnosti« razpravljati in jih pobijati bi značilo cel »Ujed. železničar« porabiti le za to, kar bi gotovi gospodje od srca želeli, ker bi se na ta način železničarje odvrnilo od boja za njih pravice.
Preidem preko teh napadov, ter se ne mislim spuščati v nikake časopisne polemike. Blato, ki ga meče name Žorga in njegova »Enotnost« me ne more zadeti; o mojem delu v organizaciji in za organizacijo pa naj sodijo in presodijo železničarji, člani organizacije.
Jurij Stanko, tajnik S. Ž. J.
Razno.
Laži iz »Enotnosti«.
Pod naslovom »Enotna fronta železničarjev« poroča »Enotnost« o sklicanju skupne konference, ki so jo sklicali neodvisni železničarji in katere so se udeležili tudi ujedinjeni železničarji iz Ljubljane. Ker je poročilo od prve do zadnje besede zlaga- |
4131, ki odpelje ob 5.12 zjutraj iz Tržiča.
9.	Iz proge Kamnik—Ljubljana z vlakom 4031, ki odpelje iz Kamnika ob 5.44.
10.	Iz proge Celje—Ljubljana z vlakom 513/614 iz Celja ob 5.12, iz Zidanega mosta ob 5.5, iz Trbovelj ob 6.00.
11.	Iz proge Prevalje—Dravograd —Maribor (Koroška proga) se odpeljejo udeleženci že v soboto zvečer z vlakom, ki pride v Maribor ob 21.04 ter se odpeljejo dalje z vlakom ob 23.10 ter pridejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 3.26.
12.	Iz proge Kotoriba—Pragersko, Ormož—Hodoš, Zidani most—Brežice se odpeljejo z zadnjimi vlaki v soboto zvečer, ki imajo zvezo proti Ljubljani ter pridejo v Ljubljano ob 3.26 zjutraj.
Za Maribor in progo Maribor— Celje smo zaprosili poseben vlak in čim bo rešeno, pošljemo posebne direktive v dnevnem časopisju.
Ako bi posebnega vlaka ne bilo, se odpeljejo iz Maribora tudi v soboto zvečer ob 23.10.
Sodrugi, agitirajte, delajte, da pride na delavski zlet sleherni delavec.
no, ugotavljamo, da je bila sklicana konferenca vseh organizacij v Ljubljano od strani »Saveza železničarjev Jugoslavije«, katere so se udeležili tudi neodvisni železničarji iz Zagreba. Na tej konferenci je bilo sklenjeno sezvati za Hrvaško slično konferenco, ki sta jo sklicala »savez« in »nezavisni železničarji« skupno.
Razbijanje enotnega pokreta pa je, kakor sklepamo iz nešteto dokazov, edino delo gospodov nezavisnih in »Enotnosti«, ki trpe le one organizacije, ki slepo sledijo njihovim frazam in demagogiji ter pri tem riskirajo vse.
Kam gre železničarska organizacija.
Tudi to vprašanje obravnava »E-notnost« v zadnji številki ter ugotavlja, »da hrvaškega »U. Ž.« ni več in da sedaj slovenski »U. Ž.« nadaljuje boj proti redukciji plač in delavcev, temveč boj proti neodvisnim.
Od lažnivca in agentprovokaterja ne moreš pričakovati druzega kot da laže in dela rezcep in razdor v korist upravi. Mi pa si od »Enotnosti« ne pustimo nič suflirati, ker vemo, da je vse, kar ona dela, namenjeno razbijanju pokreta. Hrvaški »U, Ž.« je izhajal dosedaj in bo tudi po kongresu, ako bo to smatral za potrebno kongres, samostojno, enkrat ali dvakrat na mesec, ako pa bo smatral za bolj pravilno, pa bo izhajal skupen strokovni list dva- ali trikrat mesečno. To pa bo odločil kongres in ne Žorga, Hlebec in Comp.
Kar pa se tiče boja, pa mislimo, da odkrito in jasno lahko razsodijo ljudje, kdo se bori proti redukciji plač in delavcev.
»Organizovanj radnik« v večini svojih številk razun nesramnih napadov in laži o »Ujed. Savezu železničarjev« ni prinesel skoro nobene notice o borbi za železničarje in borbe tudi ni vodil. Mi smo se proti napadom le branili in obrambo pa nam bo »Enotnost« že dovolila. Sicer pa je vsaka beseda izrečena na naslov »E-notnosti« ali »Org. radnika« odveč, ter bomo vso zadevo raje obravnavali na za nas edino merodajnem forumu, kjer pa bodo imeli zadnjo in odločilno besedo ravno železničarji.
Poziv! Javno Te poživljam g- ^u* pret Štefan, želez. čin. kat. IIL, da mi že na katerikoli način dokažeš Tvoje neosnovano brbranje, ki ga trosiš v javnosti z namenom, da mi škoduješ na osebni časti. Trdiš namreč: da sem ob priliki zadnjih oblastnih volitev volil eno meščanskih strank; jaz pa trdim, da je to infamna laž. Rez pa je, da sem bil v volilnem odboru Združenih delavskih strank za volišče D. M. v Polju. Zalog 24. aprila 1927. Mekle Mihael, progovni delavec.
Zadnja navodila za kongres in ostale prireditve v Ljubljani.
Centralna uprava SŽJ.
Polovična vožnja.
8. Iz proge Tržič—Kranj z vlakom
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.