Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev. 188.
f LM9E i soDoio, R. avgusta isn.
Leto M.
s Velja po pošli: ^
za celo leto naprej.. K 30-— za m mesec „ .. „ £-50 za Nemčijo oeloletco . „ 34-— za ostalo inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. S 23-— za en mesec „ .. K 2-30
V	opravi prejeman meseSno „ 2-—
= Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K "r—
za Kemčijo oelole:no. „ fl-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Enoatolpna petltvrata (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali n]«
prostor) u enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeru popust po dogovora. '
"uostolpna petltmta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvioaši nedelje ln praznike, eb 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni rod.
__Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. F/IH.
Roioplsl se no vračajo; nefrankirana pismi cc nu —i sprejemajo. — Uredniškega telefona tlev. 'IK =
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo je v Kopitarjevi nllol St 6. — Hačun pofitna hran'lnloe avstrljmo št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-birc. rX 7563. — CpravnlSkega telefona št 188.
Mirovna nota sv. M.
Ljubljana, 18. avg. 1917.
Sveti oče papež Benedikt XV. je stopil pred svet kot suveren nevtralen vladar s posebno mirovno noto na vladarje vojskujočih se držav in z več ali manj konkretnimi mirovnimi predlogi, da ustavi to strašno več kot triletno svetovno klanje. Jasno je, da ni napravil tega koraka, ne da bi poizvedel prej za mnenje obeh voju-jočih strank, ampak gotovo sporazumno z vodilnimi krogi na tej in oni strani. Zato je mirovna nota sv. očeta akt izredne da-lekosežnosti. Seveda se ne smemo vdajati nikakim tozadevnim iluzijam in prevelikemu optimizmu, da bo ta nota dosegla koj konkreten viden uspeh in da bo vojna nehala kar čez noč. Sovraštvo se je tako zajedlo in vsesalo v obe nasprotni zvezni skupini, da je treba naravnost titanskih sil, pripraviti pot do zopetnega medsebojnega zbližanja in sporazumljenja posameznih narodov. Vendar je klic po miru na tej in oni strani, in tudi tam, kjer o njem do sedaj niti slišati niso hoteli, tako močan ,da mora preglasiti in udušiti trušč vojnega orožja. Trd in močan je bil led in sneg, a vendar se je pričel tajati pod dihom zlatega solnca, vseobčega hrepenenja po miru.
Tretjikrat stopa poglavar katoliške cerkve pred javnost s pozivom, naj sklenejo narodi mir, Prvikrat je bil njegov klic bolestna tožba Kristusovega namestnika nad razvalinami evropske kulture, klic na narode, naj se zopet spomnijo načel krščanske ljubezni do bližnjega in prenehajo s sovraštvom. Drugikrat je pozval papež narode, naj položijo vsaj začasno orožje, da stopijo skupaj k medsebojnemu razgovoru o miru, ker vojne ne bo mogoče odločiti z orožjem. A danes stopa suvereni nevtralni vladar papež Benedikt XV., ki je čuval med vojno resnično nevtralnost, poglavar one cerkve, ki ima svoje sinove v obeh nasprotnih taborih, s pozivom na vladarje ,vlade in narode, naj sklenejo mir na podlagi gotovih konkretnih predlogov.
Diplomatični zastopniki pri sveti sto-lici so že izročili svojim vladam mirovno noto svetega očeta. Avtentično besedilo note pa do danes še ni znano, ker mora prej uradni »Osservatore Romano« noto priobčiti. V uradnem glasilu svete stolice pa bo nota šele tedaj objavljena, ko bo že v rokah vseh posameznih prizadetih čini-teljev.
Na podlagi poročila holandskega nevtralnega časopisja je glavna misel note sledeč predlog:
»Ne miru, ki bi nas peljal nazaj v stari predvojni tok, ne »status quo«, ampak miru nam je treba, ki bo zagotovil narodom njihove pravice in vsako vojno v bodočnosti, če ne že popolnoma onemogočil, pa vsaj v najvišji meri otežkočil. Brutalna sila ne sme vladati nad pravico, ampak pravica mora biti nad močjo.«
To je klic poglavarja sv. Cerkve po samoodločevanju narodov, klic po pravicah zatiranih in teptanih malih narodov, načelo, katero je večina držav vsaj for-melno že priznala in ki zahteva nujne realizacije.
Poleg tega načelno važnega splošnega stališča se dotakne nota podrobnih predlogov glede posameznih vprašanj, na katere se povrnemo, ko bo znano natančno besedilo mirovne note.
Jasno je, da je ono časopisje sporazuma, ki rožlja vedno z orožjem in živi kot krvopija samo od senzacionelnih vojnih dogodkov, to noto neprijazno pozdravilo. Toda ne smemo se ozirati na posamezne glasove teh vojnih hujskačev in potvarjal-cev ljudskega mnenja, ampak v poštev pride samo to, kaj bodo odgovorile vlade.
Papeževa nota pa je važen zgodovinski in načelen akt iz sledečega razloga. Živimo v časih, ko se pripravlja v Stock-homu mil oven kongres mednarodne socialne demokracije. Pozdraviti je treba stremljenje vsakega, ki bi nas privedlo bliže miru. Toda zdi se, da sloni ves ta stockholmski kongres samo na teoriji in da nima v sebi življenjske sile in ne more
računati na uspeh. Niti sami socialni demokrati nimajo vanj več veliko vere, kot je izjavil nedavno iz Stockholma došli poljski socialno demokratični poslanec Daszynski.
Toda glavna zapreka stockholmskega kongreca je dejstvo, da so izjavile države sporazuma, da ne dajo potnih listin stockholmskim delegatom. Kakor je izvedel rimski dopisnik haškega katoliškega organa »Tijd«, so države sporazuma zaradi tega odklonile potno dovoljenje stockholrnskim delegatom, ker so vedele za vsebino papeževe note. Državniki sporazuma ctoje na stališču, da je boljši posredovalni mirovni predlog svetovnih diplomatov svete stolice in mirovne sile, ki stoji med narodi, kot pa več ali manj dvomljivi uspeh konference, kjer bi hoteli nemški vplivi doseči nemški mir.
t ako dopisnik haškega časopisa.
Pozdravljamo korak Kristusovega namestnika, vidnega poglavarja svete katoliške cerkve, znanilKe miru in ljubezni med narodi. Naj bi padle verige medsebojnega smrtnega sovraštva med narodi, verige zaslepljenja in zmote in naj bi nastop sv, očeta Končal to strašno prelivanje krvi, to nesrečo človeštva in nam privedel skorajšnji tako zazeljeni trajni mir, ki bi omogočil svoboden razvoj in obstoj narodov in držav.
« * *
Dunaj, 17. avgusta. Mirovna nota sv.
očeta je oila dobavljena danes dunajski m:nci;&curi. Jfape«.ev nuncij msgr. Vanre ai iionzo izroči aanes noto avstrijskemu zunanjemu uranu.
Lugano, 17, avgusta, »Osservatore Romano« prinaša k noti sv. očeta na posamezne urzave sieaečo pripomDo: »Vatikan je sporočil noto viaaam, s katerimi stoji v cnpiomaticni zvezi, potom pismenega akta, Ki nosi poupis papeža, in sicer to navadnim oiplomaticnini potom, izvodu za nemško vlaao sta priložena dva tiskana izvoua s prošnjo, naj jih nemška vlada dostavi bolgarskemu kralju in sultanu, izvodu namenjenemu Angleški je priloženih 15 istotako od papeža podpisanin izvodov s prošnjo, naj se dostavijo predsedniku Zdruzenili držav, italijanski vladi in oni zveznim vladam, katerim smatra Angleška to za potrebno. Zastopnikom nevtralnih držav je odposlala neposredno pisarna sv. stolice en nepodpisan tiskan izvod.
Berlin, 17. avgusta. »Germania« poroča; Kakoi smo izvedeli, je bila s 1. avgustom datirana nota sv. očeta dostavljena včeraj cesarju in državni vladi. To ni ni-kaka nota v navadnem diplomatičnem pomenu besede, ampak pismo svetega očeta na vladarje posameznih držav. Glede Al-zacije in Lorene ter od Italije zahtevanega avstrijskega ozemlja ne odgovarja resnici, da bi papež stavil gotove pogoje. Sv. oče izraža glede nemško - avstrijskih in italijanskih vprašanj splošno upanje, da se bo posrečilo združiti koristi posameznih udeleženih narodov s celokupnimi koristmi velike človeške družbe.
Dunaj, 17. avgusta. Razpravljajoč o mirovni noti sv. očeta naglaša od uradne strani inspirirana »W. Allgc-meine Zeitung«, da je stališče monarhije slejkoprej neomejeno in jasno. Za Avstrijo velja osnovno načelo:
Niti pedi naše zemlje ne odstopimo Italiji.
Berlin, 17. avgusta. »Vossisclie Zeitung« prinaša iz Ženeve sledečo vest: Kakor poroča »Matin« se bo vršil prihodnji teden sestanek zaveznikov, da zavzame stališče nasproti noti svetega očeta. Sestanek so bo vršil v Franciji. Kakor poroča »Ilumanite«, bodo spravili francoski socialisti papeževo mirovno noto v razgovor v francoski zbornici. »Ilumanite« zaklinja francoske socialiste naj note nikakor ne odklonijo, dokler ni znano natančno besedilo.
Haag. 17. avgusta. Na podlagi brzojavnih poročil iz Washingtona prevladuje v katoliških krogih Amerike mnenje, da zasleduje nota dvojen namen: Na eni strani želi papež pomagati
katoliški Avstriji ter omogočiti ustanovitev katoliškega poljskega kraljestva, na drugi strani hoče pomagati tudi katoliški Španiji, katero zapleta nadaljevanje vojne v vedno večje notranje za-pletljaje in gospodarske težkoče. Ofi-cijelni amerikanski krogi ne smatrajo papeževega posledovalnega poskusa za temelj trajnega miru. Najbrže bo naznanil še enkrat Wilson vojne cilje zaveznikov.
Mm io |ubosiov0dsKo vprašanje.
Lugano 16. avgusta. Za italijansko časopisje je sedaj najvažnejše jugoslovansko vprašanje. To se more spoznati iz nervoznosti italijanskih vladnih krogov, ki na skrivaj groze Angliji, potem pa zopet trdijo, da so v Londonu dosegli vse, kar so želeli, ali ob tej priliki ne pozabijo naslavljati sladko-trrenkili besedi na londonski kabinet. V tem smislu je sestavljen tudi uvodnik lista »Corriere della sera« z dne 8. t. m. V tem članku se razpravlja o različnih možnostih rešitve jugoslovanskega vprašanja. Najprej se izjavlja, da je v okviru habsburške monarhije vsaka rešitev izključena. Ravno tako se mora izključiti možnost ustanovitve samostojne jugoslovanske države, ker bi se taka država najbrže pridružila Avstriji in bi težila za tem, da vzame zopet nazaj italijanske osvojitve na Kranjskem in Koroškem, v Istri in Dalmaciji in da oSvobode Slovane, ki bi v teh ozemljih prišli pod italijansko go-spodstvo. Ob tej priliki nima veliki milanski list smisla za ironijo, ki obstoji v tem, da si Italija upisuje med osvojitve, katerih ni dosegla tekom vojske, čeprav traja že nad dve leti.
Torej je treba pridružiti Jugoslo- j vane — list misli Slovence in Hrvate j — veliki .Srbiji. Ali tudi v tem oziru ni j velikodušnost Italije posebno velika, j Čeprav priznava ustanovitev velike Sr- i bije. Italija se mora pri zaveznikih pra- . vočasno zavarovati, da dobi erarancije \ za nadvlado na Jadranskem morju, da ne doživi pozneje neugodnih presenečenj. Turinska »Starnpa« precej ostro napada izvajanja »Timesa«. ki pravi, cla se more razpravljati o ustanovitvi treh jugoslovanskih držav, namreč slovenske, hrvatske in srbske. Nadalje pravi »Times«, da izstop hrvatskih uskokov iz srbske prostovoljske legije dokazuje udanost Hrvatov do Avstrije. Z večjim zadovoljstvom piše isto časopisje o razvoju razmer na Češkem. — Profesor Lazar Markovič, ki je bil poprej v Belgradu, zahteva v pariškem listu »Le Serbie«, da se mora monarhija razdeliti, ker bi bil sicer po vojski z oživljenjem samozavednega Slovan-stva, ki bi bilo sovražno razpoloženo nasproti Italiji, zmanjšan pritisek Srb-slva na monarhijo, a v tem slučaju bi sc morala Italija za vedno odreči svojih jadranskih načrtov.
Po opisu jugoslovansko-italijan-skih odnošajev so prišli italijanski ofi-cielni listi do zaključka, da je za italijanske kakor tudi za srbske interese enako nevarno, ako bi se posrečilo av-stro-ogrski monarhiji okrepiti se — s svojo reorganizacijo.
Da, da močna Avstrija, katero bi tvorili zadovoljni avstrijski narodi, jc strah vseh nasprotnikov Avstrije.
Italija in Srbija.
Lugano, 17. avgusta. Glede na zbliža-nje Italije in Srbije pravi »Sccolo<: Jugoslovansko vprašanje je zelo težavno. Če se prično med Italijo in Srbijo res pogajanja, se more pred vsem izločiti vprašanje o Dalmaciji in o Trstu, ki sta čisto italijansko ozemlje. O drugih točkah, kakor o vprašanju pristanišča ob Jadranskem inorju se bo mogoče pogajati.
avgustom 1917. obsojeni na zapor in s« je kazen prekinila ali pa odložila in Sai so se hrabro obnašali pred sovražni* kom ali pa če so se sicer dobro obna* šal:, za prestano. Glede pogojev odlo* čujc pristojno poveljstvo. 2. Vsem osebam, ki so bile pred 17. avg. 1917 pred vojaškim sodiščem, zaradi kakeea, pre* stopka pravomočno obsojene, se jim kazen spregleda. Ta določba pa ne velja za navijalce cen. 3. Vsem osebam, ki so izgubile vsled obsodbe erotove pra* vice, aktivno in pasivno volilno pravi* co, se jim to povrne 4. Glede tistih oseb, katerih ne zadene popolnoma amnestija, naj vojno ministrstvo predloži posebne pomilostilne predloge. Pristojna poveljstva na bojišču in v mornarici naj se poslužijo teb določb v okviru amnestije.
Amnestija na Ogrskem.
Na Ogrskem so proglasili amnestijo na katere temelju so pomiloščena gotove skupine na bojišče odišlih obsojencev. Vsled splošne amnestije, izdane ob priliki kronanja, je bilo pomiložče-nih nad 60.000 obsojencev.
Amnestija na Poljskem.
Na Poljskem so pomiloščeni vsi ti* sti, ki niso bili obsojeni na več kot 3 tedne zapora ali 300 K globe. Izvzeti so navijalci cen in tihotapci.
i v MM Treius napreduje, israspešni nislo-ruiiiiski
v
Umestijo.
Cesar je določil, da se ima smatrati kazen vseh tistih, ki so bili Dred 17.
Dunaj, 17. avgusta. Vojni tiskovni stan: Na bojišču severno od Foscani sol govorili včeraj le topovi.
V	Karpatih se sovražnik mestoma še žilavo brani; mestoma izvaja tudi protk napade.
Pri Husiatinu je sovražnik včeraj stre* ljal živahnejše s topovi,
Berlin, 17. avgusta. Veliki glavni
stan:
Rusko-rumunski protinapadi so Izkrvaveli na vzhodu na moldavskeM vzhodnem pozorišču; napadali so na mnogih mestih. Napad zaveznikov je pa napredoval v južnem delu doline Trotus; med Grosesti in steklarno smo si priborili izstop iz gozda. Zmagovalci so ujeli 20 častnikov, 1600 mož; zaplenili pa en top in 18 strojnih *pušk.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. avgusta. Uradno:
Vzhodno bojišče.
V	Rumuniji se ni nič izpremenilo.
Ves plen, odkar so se pričeli boji
severno od Focsani, znaša 200 ujetih častnikov, nad 11.000 mož, 118 strojnih pušk'in 35 topov.
Južno od Grosesti so vrgle honved-ske Čete in c. in kr. konjenica peš z Junaškim napadom. Ujele so tam 45 čast* nikov, 1600 mož; zaplenili so 18 strojnih' pušk in 1 top; 8. stotnija trencsčnskegai honvednega polka št. 15 je sama odvedla 600 ujetnikov. Oddelki honved-skega polka št. 302 iz Szegeda so pregnali na višini severno od Holde ob Bistriti ruski bataljon, ki je napadel; iu plenili so veliko vojnega orodja.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. avgusta. Veliki glavni stani
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih večjih bojev. S topovi so ntf več točkah streljali, na predpolju borbe« ,
Bojna črta generalnega pol-: kovnika nadvojvoda Jožefa.'
Severno od Holde ob Bistriti in južnO od doline Trotus za nas uspešni delni nto padi	•
B o j n n skupina maršala p L i Mackensena.
Z velikimi izgubami za sovražnika so sc izjalovili rumunsko-ruski sunki severno, od Focsani iq ob spodnjem Seretu.
Rusko uradno poročilo.
15. avgusta. Humunsko bojišče: Sovražniku s,e je posrečilo, da se je z napadi polastil višin, ki leže sedem vrst zahodno od Očne.
Pri Krendesceni je sovražnik s krepkim napadom aasedel del naših jarkov. Naš protinapad ga je vrgel in vzravnal položaj.
Velika bitka ob Zbruču.
Basel, 17. avgusta. Iz Petrograda: Ob Zbruču se bije velika bitka. Osma rumunska armada, ki so jo močno ojačili, se še drži.
Panika v Jašu.
Stockholm, 17. avgusta. Petrograj-ski listi poročajo, da je v Jašu vse v neredu. Paniko množe letalci, ki vedno napadajo. Legar in kolera razsajati celo me dvorjani in dvoriankami.
\ Izpraznitev Kagula in Rinija.
Geni, 17. avgusta. »Havas« javlja iz Petrograda: Civilne oblasti so izpraznile ob rumunski meji Kagul in Rini.
Pred novimi nemiri v Patrogradu.
Stockholm, 17. avgusta. Petrograj-flko časopisje napada začasno vlado, ker Petrograjčani stradajo. Tudi premoga ni. Pričakujejo, da bo izbruhnila nova vstaja.
Stockholm. 17. avgusta. Konzuli v Petrogradu priporočajo nevtralcem, naj zapuste mesto, ker je položaj resen.
Američani pošljejo vojake Rusiji.
Geni, 17. avgusta. Pariška izdaja »Newyork Heralda« javlja: Ameriška vlada namerava poslati v Rusijo čete, da se okrepi disciplina ruske armade.
il! m Krnu pod-i strel povi 8D Soči.
Boji na italijanskem bojišču,
Dunaj, 17. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Na Krnu so razstrelili Italijani včeraj podkop, ki je zrušil večinoma italijanski jarek; ko je nato napadla italijanska pehota, smo jo odbili z ročnimi granatami.
Na soškem pozorišču je italijansko topništvo mestoma živahnejše streljalo.
Dve zračni skupini sta metali bombe na Kras in pri Desoli; posebne škode ni.
Uničili smo dve italijanski letali.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. avgusta. Uradno:
Neizpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
Italijanski letalci nad Celovcem.
tV torek 14. t. m. so prileteli kmalo po osmih zjutraj italijanski letalci nad Celovec. Bili so zelo visoko. Naši letalci so se takoj dvignili, da jih prepode. Italijanski letalci so nato odleteli, ne 'da bi metali bombe.
Poincarč v Gorici. — Italijanski ministrski svet.
Lugano, 16, avgusta. Poincare se je (vrnil sinoči v Francijo. Na fronti si je ogledal čete, delil odlikovanja med vojake in obiskal tudi Gorico, Italijanski listi o po-setu ne poročajo nič posebnega. Francoski listi »Petit Parisien«, »Excelsior« in »Gau-lois« pa govore o francosko - italijanskih političnih dogovorih in o uvedbi zveze za mirovno dobo, V soboto se bodo v italijanskem ministrskem svetu pečali z diplo-matičnim položajem, kakršnega so ustvarili posveti v Parizu in v Londonu, Poin-caržjev poset in nota sv. očeta.
t	Benetke trdnjava.
Dunaj, 17. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V poročilu, ki ga je objavila agentura »Štefani« o letalnem napadu na Benetke dne 14. t. m., nazivajo Italijani izrecno to mesto za trdnjavo. To je priznanje, katerega dolgo niso priznali. Vedno so trdili, da v lagunskem mestu ni nobenih vojaško važnih stavb in da so Benetke odprt kraj, Z oficielne italijanske strani sc je zdaj izrecno pribilo, da so Benetke trdnjava. Italijani so torej sami pripoznali, da njih prejšnja poročila, ki so govorila o nezavarovanem mestu Benetke, niso bila resnična. Benetke so trdnjava in za italijansko armado važen prostor orožja.
Mirovni pokret v Italiji.
Curib, 17. avgusta. »N. Z. Nachri.ch-ten«: Mirovni pokret v Italiji je vedno močnejši. Giolitti, ki je v stiku s socialisti, je močno okrepil mirovni pokret s svojim govorom v Cuneo. Oficijelni socialisti postajajo vsak dan močnejši.
Oblegovalna stanje na Grškem.
Atene, 16. avgusta. (K. u.) Venizelos je naprosil zbornico za pooblastilo, da sme v celi Grški razglasiti oblegovalno stanje.
KoiiMaien polom anetteoa napil na Merskem. — Topovski ie] iivja v vso silo dalie.
DRUGI DAN BITKE NA FLANDER-SKEM. — ANGLEŽI NISO NIČESAR DOSEGLI.
Ber!in, 17, avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega.
Novi, drugi veliki dan bitke na Flan-derskem se je odločil nam v korist, za kar se moramo zahvaliti hrabrosti vseh orožij in napadalni sili naše nemške pehote, s katero ne more nihče tekmovati.
Zjutraj 16. avgusta je besnel bobneči ogenj eno uro; nato je napadel cvet angleške armade na severnem krilu, ki so ga spremljale irancoske sile; naskakovali so v globokih vrstah. Bitka je divjala podnevi na 30 kilometrov dolgi bojni črti od Ysera do Lysa. Oddelek ob Yserskem prekopi) prj Drie Grachtenu so presenetili. Sovražnik je priboril tudi severno in vzhodno od Bixschoote predpolje bojne postojanke pri gozdu Mangelaere, katere so naše varr nostne straže korak za korakom popuščale.
Pri Langhemarku so prebiji Angleži našo črto in so, pošiljajoč ojačbe, prodirali pri Peei-Cappelle. Tam je trčil nanje protinapad naših bojnih rezerv. Z nepremagljivim navalom so premagali naši prednje sovražne dele in vrgli zadaj ležeč$ krdela. Po žilavi borbi smo zvečer zopet pridobili tudi Langhemarck in postojanke, ki smo jih bili izgubili.
V	naš bojni odsek je vdrl sovražnik, katerega poražene napadalne čete so vedno nove sile izpopolnjevale, tudi pri St. Julienu in na mnogih točkah bolj južno od tam do Warnetona. Pehota je povsod ujela siloviti sunek in je vrgla sovražnika; topništvo in letalci so nastopali v tesnem stiku ž njo. Na cestah iz Roulersa in iz M(e-nina v Ypern so naši z uspešnim napadom prodrli čez našo staro postojanko.
V	vseh drugih odsekih obširnega bojišča se je zrušil angleški naval pred našimi ovirami."
Kljub najtežjim žrtvam niso dosegli Angleži ničesar. Naša obramba je priborila p p polno zmago. Neomajana, navdušena stoji nrša bojna črta pripravljena na nove boje.
Angleži so v Artois zvečer pri Loosu zopet besno napadali. S krepkimi proti-sunki smo vzravnali krajne vpade.
Francozi so obstreljevali St. Quentin naprej. Streha katedrale se je zrušila, notranja oprava zgodovinske zgradbe je pogorela.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Izjalovili so se delni napadi Francozov vzhodno od Cerny.
Pri Verdunu se je topovska bitka zopet razvila do največje moči. Napadel, sovražnik do zdaj še ni.
V	boju preizkušeni badenski polki so vdrli presenetljivo na vzhodnem bregu Moze v gozd Caurieres, uničili so sovražna napadalna dela in se vrnili z nad 600 ujetniki treh francoskih divizij.
16 sovražnih letal smo sestrelili. Rit-mojster baron pl. Richthoien je zmagal 58., nadporočnik Dostler pa 25. v zraku,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 17. avgusta zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flanderskem in pri Verdunu le topovski boj z menjajočo se silo.
V	St. Quentinu hiše pri katedrali še gore, požar se še širi, ker Francozi trajno obstreljujejo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Splošna ofenziva na zahodnem bojišču.
Berlin, 17. avgusta. (K. u.) Wolff poroča: Drugi dan generalne ofenzive na zahodu se je končal s popolno nemško zmago. Na Flanderskem, kjer so izvajali glavni sunek, se je angleški napad katastrofalno zrušil. Bitka se je bila v dveh dejanjih. Prvič se je globokim angleškim napadalnim valovom posrečilo, da so prodrli čez razstreljene nemške postojanke. Nemški protinapad je pa ustavil s svojo premočno silo nadaljnje prodiranje. Po boju, ki se je valil sem in tja, se je izpreminjal angleški napad vedno hitrejše v umikanje. Angleži so pošiljali vedno iznova čete v bitko; pomagale jim niso tisočere cevi, ki so bruhale iz sebe, kar so mogle, od jezera Branchart do Lysa. Angleško pehoto smo potiskali iz ene postojanke v drugp. Nemci so pozno popoldne zopet dosegli stare postojanke. Le v omejenem napadalnem loku pri l.angemarcku in v jarknem gnezdu pri Si. Julienu se je angleška pehota še držala. izgube Anglež-ev so nad vse težke.
Kakor na Flanderskem, se je tudi v Artois angleški napad popolnoma zrušil.
Francozi 16. avgusta na bojni črti ob Aisne niso mogli izvesti večjih napadov.
Na bojni črti pri Verdunu še niso napadli.
Topovska bitka divja dalje z največjo besnostjo.
Francoska meja še vedno zaprta.
Bern, 17. avgusta. (K. u.) Listi poročajo, da je francoska meja še vedno zaprta tudi nasproti Španski.
Angleški zunanji minister odstopil. —
Njegov naslednik Churchill.
Kodanj, 17. avgusta. »Extrabladet« javlja, da je odstopil angleški zunanji minister Balfour in da bo prevzel angleško zunanje ministrstvo Churchill. Uradno to še ni potrjeno.
Razna poročila.
Koliko kilometrov je prevozil cesar Karel, odkar se vojskujemo.
Mladi naš vladar je kot prestolonaslednik in kot cesar in kralj, odkar se bije svetovna vojska, prebil v železniškem vozu okroglo 450 dni in noči in prevozil 113.189 km. Med vožnjo dela. Železniški voz je prava kabinetna pisarna.
Črnogorski kralj o koncu vojske.
Curih, 18. avgusta. Črnogorski kralj Nikolaj je rekel poročevalcu pariškega lista *Verdensgany«: Dobre volje smo. Postal sem optimist. Pričakujem, da se bo kpnčala vojska to jesen še pred novembrom.
Razstreljena zaloga streliva v Macedoniji.
Berlin, 17. avgusta. Wolff: V Macedoniji je zletela v zrak velika zaloga streliva zaveznikov.
LManska mestna aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 17. avgusta 1917. Pretekli teden se je vršila pri c. kr. deželni vladi konferenca deželnega gospodarskega Sveta. Nova inštitucija je ustanovljena s posebno naredbo c. kr. urada za ljudsko prehrano, kot centrala občinskih in okrajnih gospodarskih svetov. V svoji prvi seji je deželni gospodarski svet sklenil zavzeti se kar najbolj, da dobi Ljubljana vsaj najpotrebnejše množine premoga. Mestna aprovizacija navzlic vsem urgencam in intervericl jam ne more doseči, da bi dobilo mesto vsaj minimalno množino letne potrebščine premoga. Aprovizaciji je sicer obljubljen premog iz Kočevja, če se produkcija zviša, vendar je to šele obljuba, s katero mesto še nima premoga. Pomanjkanje premoga v Ljubljani je že tako silno, da se je celo elektrarni odtegnil premog. Deželni gospodarski urad je nadalje protestiral proti strogi rekviziciji krme, ki se zadnji čas izvaja po deželi. Ako bodo stroge rekvizicije pobrale še to krmo, kar jo je pri tej slabi letini v deželi, se je bati najtežjih posledic pri reji živine in potem pri splošni aprovizaciji prebivalstva. Pri deželnem gospodarskem svetu se je doseglo, da dobi Ljubljana večjo množino sladkorja in bo mogoče prihodnji teden že pričeti z razdelitvijo ter odpade na posamezno družino kg. Razdelilni načrt za sladkor se objavi prihodnji teden. Moke za peko ima mestna aprovizacija do konca meseca v dosedanji izmeri dovolj v zalogi, dočim-moke za kuho zelo primanjkuje. Vsled tega bo mogoče prihodnji teden razdeliti samo po % kg moke za kuho na karto. Štajerska c. kr. deželna vlada je s posebnim odlokom opozorila podrejena okrajna glavarstva, da je na podia-gi odredbe z dne 24. maja 1917 zaplemba živil, ki jih prinese kdo iz kmetov, nedopustna. Mestna aprovizacija bo prosila c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da tudi za Kranjsko izda podobno opozorilo na okrajna glavarstva. Ako je na Štajerskem dovoljeno, da se sme za lastno porabo v mesto prinesti potrebna živila, se tudi pri nas ne bi smelo zaplenjevati po deželi vsako malenkost. Dovoljenja za nakup živeža po deželi bi izdajala mestna aprovizacija in bi bili pri tem seveda vsi prekupci izključeni. Tvrdki I. Urbas se odkloni prošnjo da bi dobila v klanje govejo živino. Tvrdko se bo pa upoštevalo jeseni pri dodelitvi prašičovega mesa za podelovanje klobas. Vse predpriprave za nakup sadja je'mestna aprovizacija izvršila in pridejo prve pošiljatve tekom 10 dni, ki se potem tudi takoj oddajo v prodajo na ljubljanski trg. Dovoljenja za nakup sadja na deželi se smejo dati odslej le s privoljenjem mestne aprovizacije. Mestna aprovizacija je nakupila tudi večjo množino kumar, katere bo prihodnji teden prodajal na trgu. Decembra lanskega leta jc mestgi magistrat mesarjem strogo ukazal, da morajo prodajati špeh brez kože. Mesarji se niso navzlic dvakratnemu opomin n posebno brigali za ma-
gistratni ukaz in prodajali špeh s kožo. Mestni magistrat je zato 20 mesarjev obsodil na globo po 50 K ali 5 dni zapora. Mesarji so se pritožili proti razsodbi mestnega magistrata in je sedaj c. kr. deželna vlada njihovo pritožbo zavrnila in potrdila razsodbo mestnega magistrata. C. kr. deželna vlada je s posebnim razpisom določila mestno aprovizacijo kot prevzemalnico vse v Ljubljani pi-idobljene maščobe. 15. junija so dobili ljubljanski mesarji od deželnega mesta za dobavo klavne živine večje število prašičev in bi morali ves špeh odati mestni aprovizaciji. Mesarji pa tega niso storili, ampak so svojevoljno deloma cele prašiče posušili, deloma pa špeh razprodali bres vsake kontrole in vsakega reda. Po pričah se je dognalo, da bi morala mestna aprovizacija prevzeti takrat 500 kg. Mestni magistrat je zato vsakega prizadetega mesarja obsodil na globo 300 kron ali 30 dni zapora.
Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo delila krompir v svojem skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti V pondeljek dopoldne, dne 20, avgusta, od 8. do 9. ure ga prejmejo tisti, ki dobivajo kruh pri Pauru na sv. Petra cesti, od 9. do 10. ure odjemalci kruha pri Bončarju na sv. Petra cesti 41, od 10. do 11. ure, odjemalci kruha pri Štrausu, Škofja ulica 15, popoldne od 2. do 3. uri oni ki prejemajo kruh pri Balažiču v Kolodvorski ulici, od 3. do 4. uri odjemalci kruhe pri Podboju na sv. Petra cesti, od 4. do 5. uri odjemalci kruha v konsumu v Spodnji Šiški in od 5. do 6. ure odjemalci kruha pri Okornu v šiški. V torek, dne 21. avgusta dobo krompir od 8. do 9. ure dopoldne odjemalci kruha pri Kavčiču v Spodnji šiški 185, od 9. do 10. ure odjemalci kruha pri TuSarju v Spodnji šiški, in od 10. do 11. ure odjemalci kruha pri Skublcu v Spodnji Šiški 199. Popoldne istega dne prejmejo krompir od 2. do 3. uri odjemalci kruha pri Stupici na Martinovi cesti, od 3. do 4. uri odjemalci kruha pri Cizeju v Zalokarjevi ulici, od 4. do 5. uri odjemalci pri Blažiču na Martinovi cesti, in od 5. do 6. uri odjemaci kruha pri Jezeršku na Zaloški cesti. Vsaka oseba dobi 2 kg po 50 vin. Vsakdo naj prinese s seboj rodbinsko izkaznico.
lj Zastra2qni krompir. Na njivah, katere je pod Tivolijem zasadila mestna aprovizacija s krompirjem, so vedno številnejše in večje tatvine. Včeraj je sklenil magistratni gremij, d« postavi tja straže.
lj Sladkor na rjave sladkorne izkaznice. Trgovine, v katerih se bode dobival sladkor na rjave sladkorne izkaznice, se bodo pravočasno objavile v tukajšnjih dnevnikih. Na vsakp izkaznico se bode dobilo IV2 kg sladkor.ja, Nakaznice, ki so jih ljudje dobili, se glase samo na 1 kg. To naj občinstva ne moti. Vsak naj zahteva 1 in pol kilograma sladkorja in ga toliko mora na karto dobiti!
lj Jajc ni! Mestna aprovizacija naznanja, da nima več v svoji zalogi jajc. Strankam se torej ni treba radi zgla< šati. Sezija zanje je minila. Kar bi jih bilo mogoče še dobiti, bi niti za bolnice ne zadoščalo.
Dnevne novice.
Naše ljudstvo je prižigalo cesarju kresove. V predvečer cesarjevega rojstnega dne smo gledali krasne kaesove v obilnem številu v Kamniških planinah. Z veseljem smo opazovali iskrene znanke patrijotizma in ljubezni do blagega mladega vladarja in smo želeli: daj Bog blagemu našemu dobremu Karolu dožjveti še mnogo veselejših in mirnejših rojstnih dni. Naše ljudstvo je ob gorečih kresovih klicalo: Vsemogočni naj blagoslovi dela našega mladega dobrega vladarja, za katerega smo pripravljeni dati kri in življenje!
— Cesarjev rojstni dan pri Devici Mariji v Polju. Iz D. M. v Polju, dne 17. avgusta 1917. Cesarjev rojstni dan se je praznoval pri D. M. v Polju zelo slovesno. Županstvo je priporočilo, da se predvečer razsvetli vas, kar se je tudi zgodilo. Okrasile so se hiše z zastavami in zelenjem. V Vevčah je bila zvečer ob 8. uri v vojaškem Kinu slovesna predstava. Nato slavnostna večerja, h kateri so bile povabljene od vojaškega poveljstva vse tukajšnje osebnosti. Danes, dne 17. avgusta, se je služila slavnostna služba božja s »Te Deum« v župni cerkvi ob 8. uri ter vojaška služba božja ob 10, uri v gozdu poleg kolodvora v Zalogu.
+ »Unser Kronprinz.« Iz beljaškega okraja poroča slovenski posestnik, da so v Beljaku v izložbi za naprodaj slike nemškega cesarjeviča z napisom »Unser Kronprinz«. Mož pravi, da to vendar ni naš kronprinc, in se zgraža zavoljo takega napisa. Če bi na razglednici bil napis: »nemški kronprinc«, potem bi bil s tem zadovoljen, Mož ima popolnoma pravi
+ Odlikovanja. Od cesarja so prejeli: knezonadškof goriški dr. Frančišek Borgia Sedej in knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik red železne krone 1. razreda; knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaven-tura Jeglič veliki križ Fran Jožefovega reda; krški škof dr. Anton Mahnič red železne krone II. razreda; dvorni svetnik na deželni vladi v Ljubljani Viljem vite? La-schan pl. Moorland komturni križ Fran Jožefovega reda; ministerialni podtajnik dr. Leonid Pitapiic, kaznilniški zdravnik na dež. sodišču v Ljubljani dr. Julij Schu-ster in deželnosodni svetnik v Trstu dr. Teodor Stegu vojni križec za civilne za-sjuge II. razreda; rač. svetnik pomorske oblasti v Trstu Fran Maček, pisarniški predstojnik na dež. sodišču v Ljubljani A. Kurap in poštar na Kozini v Istri Fran Ra-potec vojni križec za civilne zasjuge III. razreda; vodja finančnostražnega kontrolnega okraja Celje fin. komisar Martin vač zlati zaslužni križec; poštni sluga -nest Čehovin v Trstu in uradni sluga na okrajnem sodišču v Metliki Ivan Drobnič vojni križec za civilne zasluge 4. razreda; nadučitelj v Št. Rupertu v Slov. goricah Simon Ježovnik in vp. nadučitelj na Vrhniki Vincenc Levstik zlati zaslužni križec; nadomestni kaznilniški zdravnik v Mariboru dr. Amand Rak in pisarniški ravnatelj na dež, sodniji v Trstu Fran Cibej naslov cesarskega svetnika; pisarniški nad-oficial okrožnega sodišča v Gorici Jožef Kraševec naslov in značaj pisarniškega ravnatelja. Dalje: dvorni svetnik in načelnik glavnega carinskega urada na Dunaju Abd. Šusteršič komturni križec Leo-' poldovega reda; ministerialni svetnik Vik-. tor grof Chorinsky vojni križec za civilne zasluge II. razreda; stolni prošt v Ljub-. ljani Ivan Sajovic komturni križec Fran ijožefovega reda; stolni dekan v Ljubljani Matija Kolar častniški križec Fran Jožefovega reda; stolni kanonik in župnik v Ljubljani Jožef Erker, stolni kanonik in mestni župnik v Mariboru Fran Moravec, stolni kanonik v Trstu Ivan Slavec in stolni kanonik v Mariboru dr. Ivan Tomažič red železne krone III. razreda (pristojbine prosto); župnik pri Sv. Marganeti o. P. Jernej Frangež, frančiškan in župni upravitelj v Mariboru p. Kalist Herič, dekan in župnik na Vrhniki Fran Honigman, dekan in župnik v Cerknem Ivan Kunšič, dekan in župnik v Kamniku, čast. kan, Ivan Lavren-čič, dekan in župnik v Vipavi Andrej Lav-rič, dekan in župnik v Brežicah Jožef Mešiček in gvardijan franč. samostana in žup. upravitelj pri Sv, Trojici v Slov, gor. p, Nikolaj Mežnarič vitežki križec Fran Jožefovega reda; župnik v G.or, Logatcu Iv. Erjavec, župnik v Št, Martinu v Slov. gor. Anton Lajnšič, župnik v Slavini Jožef Laz-nik, župnik v Makolah Mihael Lendovšek, župnik v Tinjah Ivajj Medvešek, župnik v Kapeli Martin Meško, župnik pri Sv. Barbari pri Vurberku Jož, Mihalič, župnik pri Dev, Mar. v Polju Ivan Miiller, stolni vikar v Mariboru Fran Simonič, župnik pri Sv, Lovrencu v Slov, gor, Jožef Sinko, župnik v Cvitkovcu Fran Strnad, župnik v Prečni Anton Šmidovlik, župnik pri Sv, Antonu v Slov. gor, Anton Vraz in' župnik v Hrenovkah Ivan Zupan zlati zaslužni križec s krono; dekan in župnik v Idriji Mih, Arko, ižupnik v Voloski Širne Defar, prošt v Ptuju Martin Jurkovič, prošt v Pazinu Anton JCalac, dekan v Ljutomeru Jožef Ozmec, župnik v Gorjah Ivan Piber, župnik v Bar-bani Dominik Pindulič, katehet. v Celovcu Valentin Podgorc, subprior in rektor nem. Vit. reda v Ljubljani p. Bernard Polak in škofijski tajnik v Ljubljani Viktor Steska vojni križec za civilne zasluge II, razreda; župnik v Košani Anton Abram, župnik na Dovjem Jakob Aljaž, župnik prj Sv. Juriju pod Kumom Fran Avsec, župni administrator na Viču p. Avguštin Čampa, župnik v Fari Alojzij Češarek, kaplan v Radovljici Jakob Fatur, kaplan v Žužemberku Karel Gnidovec, župnik v Novi Paki Jvan Groh, župnik v Hrušici Mihael Hušo, Župnik v Pamečah Ivan Jurko, župnik na JContovelju Anton Košir, župnik v Kranjski gori Andrej Krajec, župnik v Krškem [Alojzij Kurent, župnik v Dornbergu Fran Lavfenčič, kaplan v Ljutomeru Andrej Lovreč, župnik na Proseku Aleksander Martelanc, župnik na Homcu Anton Mer-kun, župnik v Stopičah Jakob Porenta, gvardijan minoritskega samostana v Ptuju p. Norbert Povoden, župnik pri Sv. Vol-benku Ferdinand Pšunder, kurat v Št. Petru Luka Smolnikar, župnik v Adlešičah Ivan Šašelj, župni upravitelj v Beli peči Fr, Zaje in župnik v Boh, Bistrici Fran Žvan vojni križec za civilne zasluge III, razr.; okrajni komisar Fran Vodopivec, državni višji živinozdravnik Fran Majdič, kletarski nadzornik Viktor Skubec, kmet. potovalni učitelj Ernest Klavžar in gozd. nadzornik komisar Jakob Vospernig vojni križec za civilne zasluge III. razreda; okrajni gozdar Alojzij Rihteršič, gozdni čuvaj Anton Gre-gorič, gozdarja Alojzij Grum in Vikt. Kavčič, gozdni čuvaj Jožef Mervič, gozdni delavci in uslužbenci Blaž Gogola star., Fr. •Jurjavčič, Ivan Kavčič, Matija Kern in Filip Kolenc vojaški križec za civilne zasluge Of, raireda. — Dalje: nadučitelj v Her-
peljah Štefan Šiškovič zlati zaslužni križec s krono; nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani Iv. Bajec, nadučit. v Vogerskem Jož. Balič, nadučitelj v Ljubljani Jožef Cepu-der, nadučitelj v Kostanjevici Anton Fakin, voditeljica zasebne dekl. ljud. in mešč. šole v Št. Mihelu pri Rudolfo-vem s. Marija Mihaela Goriup, naduči-teljica v Ljubljani, ravnateljica Frančiška Illerschitsch, učiteljica v Topli-cah-Zagorju Frančiška Jankoyič, nadučitelj v "Šmarju Fran Jurkovič, učitelj in voditelj v Postojni Ferdinad Juva-ncc, nadučitelj v Ajdovščini Ivan Kavs, nadučitelj v Toplicah-Zagorju Fran Kozjak, šolski vodja v Zagorju Ivan Levstik, ravnateljica na dekliški osem-razrednici v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani s. Eleonora Mantuani. nadučit. v Dev. Mar. v Polju Viktor Mihe-lič, nadučitelj v Čepovanu Anton Mle-kuž, nadučitelj v Prvačini Jožef Orel, nadučitelj v Račjem Ivan Paulšek, učiteljica v Selcab Ema Petsche, voditeljica zasebne dekliške šole v Mekinjah prior. uršul. samostana M. Kristina Pezdirc, nadučitelj v Svibnem Ludovik Pirkovič, nadučitelj v Mokronogu Ivan Pirnat, nadučitelj v Št. Vidu pri Zat. Ivan Polak, šolski vodja v Avberju Albert Poljšak, nadučitelj v Radečah Fran Rant, nadučitelj v Št. Mihelu pri Pliberku Fran Ratej, šolska ravnateljica v Pazinu Lucija Sterpin, začas. Šolski vodja v Št. Rupertu v Slov. gor. Fe-. liks Škerjanc, šol. vodja v Nabrežini Avgust Tance, nadučitelj v Št. Jerneju Karel Trost, nadučitelj v Slavini Fran Verbič, nadučitelj v Kanalu Aloj. Verč, učitelj v Trbovljah-Vodah Emil Vole, učiteljica v Krškem Pavla Zirer in učiteljica v Dutovljah Frančiška Živec vojni križec za civilne zasluge III. razreda.
— Zagrebški nadškof dr. An te Bauer je odlikovan z redom železno krone 1. vrste.
Cesarska slrvnost v Tržiču. Že na
preddan rojstnega dneva presvetlega cesarja je bil ves trg v zastavah. Mnogo hiš po trgu in šole so bile ovite z zelenimi venci. Zvečer je vojaštvo priredilo koncert v dvorani g. Perne. Vršile so se pevske točke z godbo. Vse pro-.gramne točke, bilo jih je enajst, so izvajale domače gospodične vrlo dobro s častniškim zborom. Krasna je bila živa slika, v kateri se klanjajo narodi cesarju. Z avstrijsko himno in ogrsko se je končal dobro obiskani koncert. Nato je bila bakljada po trgu. 17. zjutraj je 24 strelov z griča sv. Jožefa naznanjalo slavnostni dan. Ob 9. je bila v žKipni cerkvi slovesna sv. maša. K tej so prišli zastopniki c. kr. uradov, tržni župan z odborniki, ves častniški zbor z g. podpolkovnikom, oddelki vojaštva, šolska mladina, in mnogo vernikov. Med sv. mašo je g. župnik v nemškem in slovenskem nagovoru opisal pomen slavnostnega dneva za avstrijske narode. Popoldne je priredilo vojaštvo na svojem vežbališču blizu sv. Križa veliko ljudsko veselico, katere dobiček se bo obrnil za vdovski in sirotinski za.klad.
Umrla je v Tržiču 17. t. m. trgovka in posestnica gospa Alojzija Kokalj, sestra gospoda svetnika in župnika Konrada Tekster v Višnji gori. Naj ji sveti blagi gospej in veliki dobrotnici revežev večna luči
»Hrvatski državnopravni demokratični hlok«, ki se je ustanovil te dni v hrvatskem saboru, tvorijo: Stranka prava, Kmečka stranka in Zagorac.
Vojaški prijatelj g. Fridolin Kavčič povišan za polkovnika. Po vsej Sloveniji znani slovenski pisatelj ter v armadnih krogih kot strokovno vojaški pisatelj in izumitelj, čislani podpolkovnik g. Fridolin Kavčič, je imenovan polkovnikom. Kavčičeva najnovejša iznajdba, v armadi uvedeni strelni periskop sistem obslt. Kavčič — aparat, ki ščiti glavo strelca pri streljanju na sovražnika — se je v strelskih jarkih izvrstno odnesel in rešil tisočerim našim bojevnikom življenje.
Vihar ln toča v Belokrajini. Lokvi-ca, 16. avgusta. Danes okoli četrte ure popoldne je kar naenkrat nastal grozen vihar, nakar se je vsula kot orehi debela toča, Škoda je velika posebno v vinogradih, koruzi, ajdi in pesi. Ubogo ljudstvo, kar mu ni vzela suša, je pa toča.
— f Nadučitelj Ivan Zupančič. Iz Sto-pre pri Rogatcu se nam piše: 11. avg. smo pokopali tukajšnjega nadučitelja g. Ivana Zupančič. Na tukajšnji šoli je deloval devet let. Bil je dober krščanski mož. Naj počiva v miru!
Odlikovani so bili v drugo z bronasto hrabrostno svetinjo in Karlovim križcem telefonisti Zadnik Fric, Tropper Fran in Resnik Fran.
Z južne železnice. Postajenačelnik Žugčič v Brežicah je prestavljen kot višji revident v centralo na Dunaj.
Iz sodnopisarniške službe. Sodni pis, oficijal Ivan lyanšek v Celju jc imenovan za nadofieiala sodni kancelisti Ivan Prah
v Sevnici, Jur, Šilec v Konjicah, Anton Grafenauer v Vranjskem, Kajetan Al-breeht v Konjicah, Edvard Volavšek v Brežicah in Martin Pen v Sevnici so imenovani za pisarniške ofidale.
—	Železničarske ustanove. Razpisana je Moric vitez Schonerreijjeva ustanova za vppkojene, podpore potrebne železničarje. Prošnje je oddati najkasneje do 12. septembra 1917 pri istem železniškem uradu, kateremu je bil prosilec pred vpoko-jitvijo dodeljen. Doprinesti je pa tudi ubožno spričevalo, oziroma župniško ali županovo potrdilo o ubožnosti,
—	Poizvedovalna mesta za uj.etnl-ke. Da se doseže stik med vojnimi ujetniki in interniranci z njih večkrat od prometa oddaljeno ležečih krajih bivajočimi družinskimi svojci na najširši podlagi in da se na ta način pomirljivo vpliva na sorodnike glede na, v vojnem ujetništvu se nahajajoče svojce in internirance, prično z današnjim dnem delovati v kronovini Kranjski sledeča poizvedovalna mesta: V sodnih okrajih: Postojna: Postojna, Št. Peter, Št. Mihel. — Ilirska Bistrica: Knežak, Ilirska Bistrica-Trnovo. — Senožeče: Senožeče. — Vipava: Podkraj, Šturje, Vipava. — Velike Lašče.: Velike Lašče, Kočevska Reka. — Ribnica': Loški potok, Ribnica, Sodražica, — Kočevje: Draga, Kočevje, Koprivnik, Mozelj, Banj aluka, Stari Log. — Krško: Cerklje, Krško, Raka, Studenec. — Kostanjevica: Čatež, Velika Dolina,, Kostanj cvicf,, Št. Jernej. — Mokronog: Mokronog, Škocjan, Št. Rupert. — Radeče: Radeče, Boštanj, Dvor, Sv; Križ pri Svibnjem.
—	Škof j a Loka: Selco, Sorica, Škof j a Loka, Trata. — Kranj: Cerklje, Kranj, Predvor, Smlednik. — Tržič: Tržič. — Ljubljana: Brezovica, Devica Marija v Polju, Želimlje, Hrušica pri Dobrunjah, Dobrova, Črnuče, Preska pri Medvodah, Šmarje pri Grosuplju, Ljubljana (mesto) n. državna gimnazija, Iška Vas.
—	Vrhnika: Borovnica, Preserje, Vrhnika. — Litija: Štanga, Zagorje, Vače, Polšnik, Litija, Moravče. — Višnj«. Gora : Višnj a Gora, Št, Vid, Krka, — Idri-ja: Črni vrh, Idrija, Žiri. — Lož: Lož, Babino Polje. —Logatec: Rovte,Spodnji Kogatec, Planina. — Cerknica: Žilco pri Št. Vidu, Begunje. - Radovljica: Bohinjska Bistrica, Bled, Kropa, Bohinjska Bela, Srednja vas, Begunje. Kranjska Gora: Jesenice, Dovje. — Ru-dolfovo: Mirnapeč, St. Peter, Toplice pri Straži, Št, Mihel-Stopič, Rudolfovo.
—	Zužemperk: žužemperk, Ajdovica.
—	Trebnje: Trebnje. — Brdo: Št. Go-tard, Moravče, Krašnja, Dolsko. Kamnik: Domžale: Zgornji Tuhinj, Kamnik, Mengeš. — Metlika: Podzemelj, Radovica, Metlika, Suhor, Semič.
—	Črnomelj: Adlešiči, Črnomelj, Dra-gatuš, Vrh, Vinica.
—	Ženske moči pri vojaštvu namerava nastaviti vojaška uprava v večjem številu in sicer: bolniške strežnice, pisarniške moči, kuharice in kuhinjsko osobje, šivilje itd. Več v ponedeljek.
—	S poukom v nižjih in srednjih šolah se prične na Hrvatskem letos šele 1. oktobra.
Primorske novice.
Kaplan na Polšniku goriški duhov* nik Franc Abram umorjen in oropan.
Poročali smo o smrti kaplana Franca Abrama. Kakor smo izvedeli, je bil Franc Abram zavratno umorjen in oropan. Mudil se je v četrt ure oddaljenem gozdu pri Polšniku, kjer je študiral pridigo. Neznanec ga je zavratno napadel in mu prerezal vrat. Žrtvi je vzel uro, denarja pa ni našel, ker ga je pokojnik pustil doma. Umora je osumljen nek rumunski vojni ujetnik. Upamo, da nam odkrije sodna preiskava nečloveškega krivca.
Umrl je na 10. t. m. po dolgi in mučni bolezni g. Albert M e r m o -1 j a, bivši postajenačelnik v Ischlu, v starosti 41 let. Umrli je bil sin znanega posestnika g. Franca Mermolja iz D. Vrtojbe pri Gorici. Pogreb je bil v sredo v Solnogradu.
—	Umrla je v Mengšu po dolgi bolezni begunka Katarina Špacapan, doma iz Ozeljana št. 84 pri Gorici.
Zastrupil se je na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu upravitelj tvrdke G. Caprin & Co v Trstu, Karel Macor. Spil je količino karbolne kiseline. Pri njem so našli listek, na katerem prosi, naj se njegovo truplo pusti na pokopališču.
LManske novice.
lj Zaobljubljena procesija gre v
ponedeljek, dne 20. t. m. ob 4. uri zjutraj i? frančiškansko cerkve v Dravlje.
lj Iz italijanskega ujetništva je dospel v Line invalid nadporočiiik 26. strel. p. Leon Lindtner. nridelien 9. poli, lov. haonu.
lj Novi meščanje. Magistratni gre-mij je včeraj sklenil predlagati, da občinski svet podeli meščansko pravico naslednjim gospodom: mesarskemu mojstru in hišnemu posestniku Ivanu K oš en i ni, veletrgovcu in hišnemu posestniku Petru Štepicu, zdravniku dr. Jos. Pogačniku. Poleg pristojbine 300 K, daruje vsak 900 K meščanski imovini.
lj Smrt ra domovino. Včeraj je do-šlo v Ljubljano pismo nekega stotnika, ki piše, da je pri zadnji ofenzivi padel oficijal ljubljanske „Mestne hranilnice" g. Trtnik. Kroglja mu je prodrla srce. Padel da je tudi praporščak g. Rodč, geometra g. Zupančiča pa pogrešajo.
lj Voznikom mestnih smeti, bo občina odslej plačevala za par konj 26 K, mestne konje bo zaračunavala par po 24 K.
lj Most sv. Petra. Magistratni grela ij je sklenil, da novi most sv. Petra dobi železno ograjo z desetimi kande-labri. Veljalo bo to 9000 K. Občina stori vse, da bi bil most še letos izročen prometu.
lj Vse prošnje za nove stojnice in barako je včeraj magistratni gremij odklonil.
lj Ustanovo nadvojvodlnje Marije Valerijo po 40 K, ki jih oddaja magistrat,dobe: MarjetaPavlovski, Jos.Frank, M. Hren, JonipinaPredalic, Mar.Rozman.
lj Velike tatvine v Ljubljani. Pri vlomu v zobotehnični atelje dr. Rodoschega (Schweiger) na Starem trgu št. 2 znaša škoda 6000 K. Ukradenih je bilo zob ameriškega in angleškega izdelka v vrednosti 6000 kron. Dalje je bilo ukradeno platin zobovje, narejena čeljust z zobmi in 1 rjava krtača za snaženje las, brez držaja, z belimi šetinami. Tudi sicer kradejo zdaj uzmoviči v Ljubljani, da nas vedne tatvine resnično prav zelo skrbe. Kdor bi bil o teh tatvinah kaj zapazil, naj to naznani policiji. Ob tej priliki bodi povedana odkrita beseda tako državi kakor tudi Ljubljančanom, pa brez vsake zamere. Tatvine in vlomi so danes na dnevnem redu, tako na deželi kakor tudi v mestu. Posebno v Ljubljani ni danes več tako varno, kakor je bilo včasih. Res, da je beda velika, a res je pa tudi, da imamo zdaj v Ljubljani veliko tatinske sodrge. Mladino nam kvari kriminalna literatura gotove vrste, kolportirana večinoma iz Berlina. Na drugi strani je pa premalo kriminalnih agentov v Ljubljani. Država varčuje, kjer bi ne smela varčevati, ker končnp je le ona dolžna, da slg-bi za varnost premoženja in da izsledi in dobi zločince; tatove in vlomilce. Ljubljančani so pa tudi taki, da, pa naj se izvede še tako . velika tatvina ali vlom, kakor na primer svoj čas pri neki večji ljubljanski tvrdki, ne grejo pri zasledovanju policiji čisto nič na roke, dasi so jih mogoče zločinci žc tudi vzeli na piko. Kako grejo na primer Dunajčani pri zločinih policiji na roko, Ljubljančani pa molče. Policija more skrbeti za varnost premoženja le, če sodeluje z njo občinstvo, ker končno so možje pravice ljudje, ki sicer veliko vedo in poznajo ljjudi, a vsegavedni le niso. Morje, ki čuvajo premoženje Ljubljančanov, se sicer pehajo ponoči in podnevi —r mimogrede povedano za slabo plačo — in stikajo za zločinci; a ker jih je premalo in ker jim Ljubljančani ne gredo čisto nič na roko, ne morejo polovili vse sodrge, ki hoče zdaj proglasiti menda v Ljubljani revolucijo tatov in vlomilcev. Država naj pomnoži v Ljubljani vsled izrednih sedanjih razmer kriminalno policijo, občinstvo pa pomagaj policiji pri izsledovanju zločincev, da ji naznani sumljive okolnosti,
lj Prodaja sladkorja za vkuhavanje sadja. Sladkor za vkuhavanje sadja na rujave izkaznico, ki so se v petek oddajale pri krušnih komisijah, se bo prodajal od ponedeljka naprej po sledečem redu: Za sedaj se dobi sladkor v trgovini g. Šarabona na Zaloški cesti in sicer na rujave sladkorne izkaznice štev. 1 v ponedeljek 20 t. m. popoldne, štev. 2 in 3 ponedeljek 20. t. m. popoldne, štev. 11 v torek dne 21. t. m. popoldne, štev. 12 v torek dne 21. t. m. popoldne, štev. 13 v sredo dne 22. t. m. popoldne, štev. 14 v sredo dve 22. t. m. popoldne. Nadaljni vrstni red se pravočasno objavi. Na vsako rujavo izkaznico se dobi en in pol kg sladkorja. Opozarja pa se še enkrat, da ne pridejo vsi vagoni sladkorja hkratu v Ljubljano. Brez vsakega dvoma pa je, da dobe vsi, ki imajo rujave izkaznice sladkor prav gotovo v par dneh. isto veli glede sladkorja na bele izkaznice, v kolikor istega stranke še niso dobile v trgovinah, ki so razvidne iz plakatov.
lj Mestna plinarna prične z obratom zopet 15. septembra.
lj Pisarne in trgovine odprte od 8. zjutraj do 3. popoldne. Vsled pomanjkanje premoga namerava izdati deželna vlada, kakor so čujc, naredbo, da bodo v zimskem času uradi in trgovine odprte od 8. zjutraj do 3. popoldne, Izjeme bo določil občinski svet
Hišne pole ln legitimacije za rre-jemanje izkaznic za živila. Izkaznic za kruh, moko in druga živila se izdaja vedno več, in siccr le radi tega, ker se dosedaj niti stranke niti hišni gospodarji niso brigali zato, da bi se izseljenci pravočasno odglasili. Če je v Ljubljani naseljenih 9000 beguncev in če se od teh izseli 4000, se vsled tega ne izda nobene karte manj. Brezdvomno je torej, da je v krušnih vpisnikih vpisanih vse polno strank, ki so se že davno izselile, za katere pa hodijo po karte drugo stranke. To je tem lažje, ker v tem času večnega preseljevanja, krušni komisarji ne morejo poznati vseh strank, kaj šele tujcev. Da ne more biti v interesu občinstva, ako na tako majhnih zalogah, ki so določene za Ljubljano, črpa toliko strank neopravičeno na škodo ostalega občinstva, ni treba še posebej poudarjati. Ker pa je treba temu napraviti konec, odredil je mestni magistrat, da se za prejemanje izkaznic za živila uvedejo hišne pole in hišne legitimacije. Da se pa javnost, predno izidejo tozadevni razglasi, pouči o namenu in pomenu te odredbe, se opozarja že danes na glavna načela te nove odredbe: 1. Ko izide tozadevni razglas, priti mora vsak hišni gospodar, njega namestnik al: upravnik na mestni magistrat, kjer dobi hišno polo in razglas. 2. V to polo se morajo vpisati vse v hiši stanujoče stranke. Za vpis v hišno polo zadostuje, da se vpiše ime in priimek načelnika rodbine in pa število rodbinskih članov ter oseb, ki stanujejo pri rodbini, n. pr.: Fran Primšek, osem oseb. Pri teh vpisih pa je paziti na dvoje: Leva polovica hišne pole (št. 1) je določena za vpis tistih strank, ki imajo pravico do krušnih kart, v desno polovico hišne pole (št. 2) pa se morajo vpisati tiste stranke, ki dobivajo živila iz lastnih aprovizačnih skladišč, to so železniški uslužbenci z rodbinami itd. Vsled stroge določbe § 35 ministerske naredbe z dne 26. maja 1917 drž. zak. št. 235 pa je treba že takoj tu opozoriti, da so za pravilnost in popolnost teh vpisov odgovorne tako stranke kakor tudi hišni gospodarji, oziroma njih namestniki ali upravniki. 3. Hišna pola se mora vrniti mestnemu magistratu takoj, ko so se vpisale vse v hiši stanujoče stranke, najkasneje pa do dne, katerega določi mestni magistrat v razglasu. Stranke, ki niso vpisane v hišno polo — ali če bi se hišna pola ne vrnila pravočasno magistratu, ne dobe krušnih in drugih izkaznic. 4. Stranke, oziroma osebe, ki so se v hišo priselile ali iz hiše izselile po oddaji izpolnjene hišne pole, mora hišni gospodar takoj priglasiti, oziroma odglasiti na mestnem magistratu, in sicer le na podlagi hišne legitimacije, katera se vroči vsakemu hišnemu posestniku pri oddaji izpolnjene hišne pole. Ni potreba, da bi te prijave opravljal hišni gospodar sam, temveč se za to posluži lahko tudi kake tretje osebe, kateri mora izročiti £išno legitimacijo. Vsakega, ki prinese hišno legitimacijo pa se bo smatralo za pooblaščenca hišnega gospodarja. Ker torej tretje osebe priglašajo in odgla« šajo stranke na odgovornost in nevarnost hišnega gospodarja, bo mestni magistrat v vsako hišno legitimacijo vpisal, koliko se je priglasilo ali od-glasilo oseb, da bo hišni gospodar vedno poučen o pravilni priglasitve, oziroma odglasitve. 5. Priglasiti, oziroma odglasiti pa tudi v hišno polo ni treba vpisati: a) vojaške osebe, ki so na hrani v častniških kuhinjah, ali katere preskrbuje vojaška uprava, b) osebe, ki v hiši ne stanujejo, temveč v hiši le služijo ali so tam le na hrani, c) osebe, ki v hotelih in prenočiščih le mimogrede stanujejo, d) one stranke, oziroma osebe, ki se lahko žive iz pridelkov lastnega sveta. Te je treba priglasiti posebej in se bodo vpisali v posebne zapisnike?. da bodo dobivali le karte za sladkor, kavo itd. Končno je pripomniti še sledeče: Hišne pole niso nikaka novost, temveč so vpeljane že po vseh vc*j;h mestih. Kakega posebnega znanja za vpise v hišno polo ni treba, t?ii)več zadostuje, da vsak načelnik rodbine po pravici in pošteno zapiše svoje ime in priimek ter pristavi število oseb, ki so pri njem na stanovanju. Če pa bi kdo navedel napačne podatke, ali več oseb kakor je pri njem na stanovanju, naj posledico pripiše sam sebi. Kazen je določena do 3.000 K uii zapor do treh mesecev, pri obtežiliim okoliščinah pa do 5.000 K ali zapor do 6 mesecev, ako no spada prestopek pod kako ostrejšo kazensko določbo. Ko se bodo izdajalo hišne pole in razglasi, dobi lahko vsakdo še ustna pojasnila pri magistratu, tako da ne bo nikakih J izgovorov, čo bi se komu po lastni I krivdi pripetila kaka nesre i. V drugo sc objavi še n«kaj postranskih določb te odredba
Ukradeno je bilo 16. t. m. zvečer v gostilni pri Mihelnu v Dravljah moško kolo, znamke »Adler« z visokim sedežem. Opozarja se pred nakupom.
Izgubljeno. Dotična oseba, ki je popra la preteklo nedeljo zvečer v Giinški ulici moški pas iz črnega blaga s srebrno uro in double verižico, se tem potom poživlja, da odda te stvari nemudoma na policijski oddel. na Viču proti nagradi.
lj Zamenjana je bila pri tvrdki Až-man ročna usnjata toi'bica, v kateri so bili trije zavitki in druge malenkosti. Ker je oseba dobro znana, je tem potom naprošena, naj napačno torbico odda takoj v omenjeno tvrdko.
Izgubil se Je dne 11. julija letos 11 letni faot Martin Hafner, ki ga je že iskala drž. policija, a doslej zaman. Fant je drobnega obraza in mu manjka zadaj na glavi nekaj ln«. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovemu očetu Fran Hafnerju, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71.
Polili.
Sestrrek poljfMh politikov v StoskV-lma se vrši le dni. Na sestanek pride kot zastopnik kraljev'ne Poljske ravnatelj oddelka za po'itične stvari poljskega državnega sveta, grof Fostworowski, iz Rusije dr. Lednicki, zastopniki iz Švice, Francije, Anglije (med drugimi znani Vsepoljak Dmowski) in vseh ostalih dežela, kjer prebivajo Poljaki. Poljski politični krogi pripisujejo temu sestanku veliko važnost.
Nadalpe aretacije poljskih legionarskih poveljnikov.
Krakovski »Naprzod« poroča v močno pobeljenem članku, da je nemška vojaška vlada odpustila iz službe legionarskega brigadirja Reja in legion. polkovnika Ryd-za in ju zaprla v trdnjavo Benjaminov.
Pri trajni bolehnosti in spločni slabosti se dobro stori, ako se z rabo naravne „Franz-Josef"-grenčice skrbi za vsakdanje redno odvajanje.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi droge poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Dijak trs, akademije
s štiriletno prakso
išče mesta
v banki ali drugem podobnem zavodu. Dopisi na J. Volek, Škril 12, pošta Studenec-Ig.
r
izufena v mešani trgov! z dobrim spričevalom
išče prlmerus služile.
Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod Marljiva 2020.
išče službe zanesljiv ter pošten, vojaščine prost invalid 33. let. Naslov pove uprava lista pod pomočnik 2023
Proda se že rabljena, toda prenovljena
v ■ v *»
Ogleda se pri sedlarju na Rimski cesti štev 11
tiPRHVMK Ualar)
oženjen, zanesljiv, vojaščine prost, izurjen v poljedelstvu in živinoreji, z večjo delavsko družino, ki je sposobna vsakega dela, zeli preme-niti službo na kako večjo graščino ali večje gospodarstvo za samostoinega opravnika do 15. oktobra. Zmožen je obeh deželnih jezikov. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 2919.
kmeti
Kupim
v ljubljanski okolici ali sploh na Kranjskem. Ponudbe pod I, P. na upravo „Slovenca".
naprodaj ie
lir31921 * teletom
M JA !M Uhr fitt K/.' uaw»»ani satamata
v eč se Dnizve v Moslah št. 16 nri Liublj.
=
1= s
povsod hvaljeni ln priljubljeni
Najboljši in najpopolnejši so le V« I • i II

povsod hvaljeni in priljubljeni
IGN. TOK
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spa- i dajočimi deli Ljubljana, Sodna ul. 7, poleg justične palače. | n '
se
m par do?mh komatov
za lahko vprego. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »komat«.
iCupi
se
Ponudbe z navedbo množine in ccne v kilogramih na K. Milkovič. Moste pri Ljubljani.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Splošne sračBie mline
zakon, zavar.

zakon, zavar.
za drobljenje in fino ter debelo mletev vseh deželnih pridelkov dobavlja	2032
Jos. Smreka
Dunaj, B6S 2 Marx@rg.
tovarna in prodaja strojev. Pišite po cenik „S1. 151".
v
Gebuto in češenj
makovsko in tudi druge vrste razpošilja v vsaki množini. — Kupuje
Ugodno
Ugodnol
s® raipisule
na Kostanjah, p. Vrba ob jez., Koroško.
Nastop s 1. novembrom 1.1. 2036	Župnijski urad.
Rabljene stroje
četudi polomljene, kot slamoreznfce, gepeljne, motorje, mline, kolesa itd., kateri delajo večinoma samo napotje, kupi za primerne cene Fr. Zeman, Selo št. 29
pošta Moste pri Ljubljani. Tu se dobivajo: najboljša rezila (klinje) srednja po K 15—, velika po K 20—, razna mazila za stroje 1 kg od K 2—5 razni deli za kosilnice in druge stroje.
Služb® išša kot
uMiik i liani! i;
na kakem posestvu: Franc Kosmina, Kompolje, p. Videm-Dobrepolje.
Službo organista
razpisuje Župni urad Št. Lipš, pošta Dobrloves.
Nastop službe takoj.
m- suhe gobe -m
po najvišji dnevni ceni.
FRAN POCAČNIK,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
katera bi vodila samostojno priprosto gospodinjstvo, so išče za takoj. Pogojt: Varčnost in snažnost ter krščausko življenie. Naslov se izve pri upravi tega lista pod št. 2040.
Vpokojeni gozdar 1SS
išče primerne službe. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2034.
za kovaSko obrt sprejme pod ugodnimi pogoji Jožef Ulčar, kovač Gorje pri Bleda.
Prednost ima tak, ki se je že tega obrta učil.
Prodat se
temne barve. Več se poizve Podkorenom 5t. 31
j«nsr tsMSK W

L^l
II
■•iS. I ž
n
jjalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je gospa
Hloizija Kokali
trgovka in hišna posestnlca
danes, dne 17. avgusta, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, bila odpoklicana v boljšo večnost.
Pogreb nepozabne se bo vršil v nedeljo, 19. avgusta, ob 4. uri popoldne.
Sv. maše se bodo brale v več cerkvah.
Tržič, dne 17. avgusta 1917.
Ferdinand in Mlnka Kokalj, sin in hči. Katarina Tester, mati. Konrad Tester, brat. Mileva Wračko, sestra.
Venci se hvaležno odklanjajo.
^".^Sf-ttrV'


M kmet.
Po žetvi je. Ni šc sicer spravljeno domov vse, kar je s težkim trudom in znojnim naporom izsilila iz trdovratne zemlje kmetska vztrajnost, ampak glavno delo je končano za enkrat in pričenja se novo gospodarsko leto.
Ob novem letu napravi vsak podjetnik svoj račun in pregled čez svoje gospodarsko stanje. Tudi kmet je podjetnik in tudi on mora napraviti svoj račun; upam, da ne bo napačen ne račun, katerega bo napravil kmet sam, niti račun, katerega bo napravil slovenski narod o svojem kmetu. Mi so hočemo pečati samo z zadnjim.
Slovenci smo kmetje. Vemo, da ta beseda mogoče na tej ali na oni strani ne bo našla popolnega odobravanja, ker se da zavijati in zlorabljevati tudi v slabem smislu. Vkljub temu ponavljamo, da Slovenci smo kmetje in zahva-ljeno bodi nebo. da je temu tako.
Ranjki poslanec Povše jc pri neki priliki dejal, da vse bogastvo, kar ga je na zemlji, pride iz zemlje. Mogoče, da so že drugi večji veljaki in pomembnejši ljudje izrekli še pred njim isto misel, ampak čeprav je ta stavek samo ponavljanje, zato ni nič manj resničen. Človek sam je izšel iz zemlje in zemlja je korenika, iz katere črpa človek svojo moč. In kolikor večje število naroda ostane na rodni grudi, toliko močnejši je narod. To kaže vojska danes tudi tistim, ki so prej v enomer trdili, da je kmet v državnem življenju le činitelj druge vrste, in da je industrija in trgovina edino zveličavno sredstvo za pro-speh modernih držav. Danes, ko nam grozi n. pr. pomanjkanje kuriva, gledamo pa stvar v drugi luči. Zakaj ni premoga dovolj? Veščaki odgovarjajo, da ga delavci premalo nakopljejo, ker nimajo dovolj tečne in močne lirane. Torej je le hrana tista čudotvorna sila, ki redi in vzdržuje industrijo in tudi toliko hvaljena trgovina in industrija ne moreta živeti in ne moreta prospevati brez zemlje. Najmočnejša država sveta ve povedati dovolj o težavah in nepri-likah svoje industrije in Angleži niso zastonj zastavili vseh svojih moči, da dobe in pritegnejo na svojo stran agrarno močno Ameriko. Zemlja je vsa naša moč in zato smo prav veseli in zadovoljni, da je slovenski rod ostal v pretežni večini kmečki rod, ki trdno drži v svojih rokah neizčrpni vir svojega in sploh vsega bogastva, svojo zemljo.
Slovenski rod in slovenski kmet! Držita svojo zemljo in držita se je! Slovenska zemlja je slovenska moč in slovenski kmet je trdna in neomajna podlaga nc samo naše narod-nopolitične samostojnosti ampak tudi nič manj važne narodnogospo-d a rske neodvisnosti. Danes čutimo po vseh žepih neprijetne posledice valutnih neprilik in kolikor višje se vzdigujejo valovi na denarnih trgih, toliko opasnejša postaja nevarnost za trgovino in industrijo. Res je sicer, da banke in akcijske družbe kupičijo denar, ampak med denarjem in denarjem je razloček in denar ne velja le toliko, kolikor stoji na njem zapisano, ampak toliko, kolikor dobiš blas-a zanj. Denar je blago; prvo in najvažnejše blago je pa. tisto, katero potrebuje človek neobhodno za ohranitev svojega življenja, torej hrana in obleka. Oboje nam daje zemlja, in kdor ima zemljo, in živi od zemlje, ima in bo vedno imel najdragocenejše blago, ki stoji trdno kakor granit sredi pljuskajočih in razburkanih borznih valov. Zato ponavljamo: slovenski kmet, kakor si se oprijel v verskem oziru skale Petrove, tako v gospodarskem drži svojo zemljo in drži se je! Čuvaj svoj podedovani najdražji zaklad kakor punčico v svojem očesu in ne bo Ti žal! Ne sramuj se svoje žu-ljave desnice, ne sramuj se težkih škornjev in raševinaste obleke, ampak ravno tako, kakor sklanjaš svoj hrbet in tilnik v delavnik proti zemlji pod pekočim solncem, tako ponosno vzdigni v nedeljo svojo ogorelo glavo in vzravnaj svojo težko postavo in močna prsa naj se Ti širijo v samozavesti: To sem jaz, slovenski kmet, to sem jaz, slovenski narod! Še več: neodvisen slovenski narod, ki ni navezan na nobene lepe besede, na nobeno politično milost ali nemilost, ampak narod, ki je na svoji zemlji svoj gospod. Te zavesti ne izgubi nikdar izpred oči! Kolikor večja bo Tvoja zavest, da si neodvisen gospod na svoji zemlji, toliko večja bo tudi Tvoja politična moč in veljava, ne samo veljava kot stanu, kot kmeta, ampak Tvoja veljava kot političnega naroda.
Politična veljava kmeta sploh sc bo po vojni povsod vzdignila, veljava slovenskega kmeta pa še posebno zaradi nam ugodne in srečne okolnosti, !a je naša zemlja razdeljena na ves na-
rod in ne le na majhno številce veleposestnikov, s katerimi bi bilo treba biti nevarne gospodarske boje v lastni hiši. V tem oziru ima slovenski narod veliko prednost pred mnogo mogočnejšimi svojimi sosedi in v več ali manj pravični razdelbi narodne zemlje na večino naroda tiči moč slovenskega kmečkega ljudstva. Včasih nam je bilo mogoče žal, da nimamo politično veljavnega domačega plemstva — kaj je v naši dobi plemstvo? Žal nam je bilo mogoče, da nimamo močnega meščanstva, takozvailc buržoazije v zapacliioevrop-skem smislu besede — ne rečemo, kaj je, ampak kaj bo buržoazija v dogledni bodočnosti? Stanovi se menjavajo, drug prihaja na površje za drugim, danes prvači ta, jutri gospoduje oni; sredi vseh izmenjav in vseh zgodovinskih viharjev pa stoji trdno kakor tisočleten hrast človek, ki se drži svoje zemlje s svojimi rokami, ki jo sam obdeluje in neguje. Zemlja je hvaležna: kdor se je oklepa z ljubeznijo, temu izroča go-spodstvo nad seboj in kdor jc gospod nad zemljo, je res gospod. Nc le gospod v osebnem, ampak tudi v družabnem in državnem smislu; sloj, ki ima zemljo, je gospodujoč sloj in če svoje moči ne izrablja vedno v politiki, še ni rečeno, da je nima ali da je ne more dobiti. Slovenski kmet ima že svojo politično veljavo, dosegel bo pa še večjo.
Kakšno čudovito moč in neverjetno življenjsko silo ima slovenski narod ravno v svojem kmečkem bistvu, je pokazala vojna. Dajatve, katere je zahtevala oblast od slovenskih kmetov na krvi in blagu, so bile in so še vedno ogromne. Cvet svoje mladine smo poslali na gališke planjave in v srbsko gričevje, svoje najboljše može smo postavili na kršni Kras in komaj godno dečad v tirolske strmine. Veselja, vriskanja je malo po slovenskih vaseh, toliko več pa skrbi in trpljenja. A tu so se vzravnali naši starci. Zadnje moči so napeli, zlezli so iz svojih priljubljenih zapečkov in pomagali so podpirati od srčnih boli za umrlimi možmi in za neznano kam izginulo deco potrtim ženam in materam podpirati še ostale tri hišne vogle slovenskega doma. In šlo je in gre še. Čast slovenskim starcem, čast slovenski ženi! Slovenski dom ie ostal in da je ostal je zasluga onega slovenskega kmečkega ljudstva, ki ne dela na slovenski zemlji na tuj račun, ampak na svoj, ker ve, da je ta zemlja, za katero toliko trpi. njegova zemlja in vsa njegova moč. Zato bo tudi slovenski dom, ki stoji na tako trdni podlagi, ostal to, kar je: slovenski kmečki dom, v katerem je slovensko kmečko ljudstvo gospodar.
katerega je priredilo »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani dne 15. avgusta v Marijanišču, je bil za sedanje razmere zelo dobro obiskan. Na shod je prišlo nad 70 čebelarjev iz vseh krajev Kranjske. Shod otvon točno ob pol deseti uri g. predsednik Hafner. Najprvo je društveni tajnik in blagajnik g. Hinko Zirkelbach poročal o društvenem denarnem stanju. — G. Martin Humek, deželni sadjarski nadzornik in društveni odbornik je zelo zanimivo in prepričevalno pojasnjeval, kako važna panoga kmetijstva je čebelarstvo že sedaj, po vojski pa bo postalo poklic in samostojna panoga. Razlagal je, kako moramo čebelarstvo in posebno produkcijo medu dvigniti, ker sedaj gredo še vagoni in vagoni medu v izgubo. — Društveni odbornik g Avg. Bukovic opisuje, kako silno je trpelo čebelarstvo vsled vojske, da je iz-mrlo na tisoče in tisoče panjev. Ker je že med vojsko veliko povpraševanje po čebelah, se bo po vojski eksport tako razvil, d i je nevarnost za naše čebelarstvo, da ne pridemo preveč ob čebele. V tem oziru se mora nekaj ukreniti, da obdržimo čebele. Meje naj se zapro in izvoz kontingentira. Pri tej točki se je vnela živahna debata, katere so se udeležili čebelarji in ekspor-terji. Slednjim se jc priporočalo, naj sc organizirajo. G. prelat Kalan je mnenja, da ni nasprotja med eksporterji in čebelarji. Tudi eksporterji so potrebni. Kolikor je odveč blaga, toliko naj se proda. To je v korist čebelarjev in eksporterjev. Čisto pametno je, da se izvoz kontingentira, da bo koristno čebelarjem in eksporterjem. Čebelarje je treba prepričati, kako visoke cene imajo čebele, Končno obvelja predlog predsednika., da pride v društvenem glasilu na razgovor, je-li umestno, c'a se izvoz živih čebel omeji in za vsako leto posebej dovoljeni izvoz kontingentira.
Posebno živahen razgovor sc je razvil glede cene medu. Shod je izrazil svoje : strokovno mnenje, da se morajo cene presojati v primeri z drugimi živili. Ker je rc-dilna vrednost medu enaka surovemu maslu. nc bodi Uirh <">na medu nižja, kot surovemu maslu 1 leg najfinr 'ego '-.Irca-jieta m u mi; i. . . tzpr l 10 K. j Ta cena ni orelirana V Soči. kier ni taka
draginja, stane 1 kg medu 4 franke, to je 16 K, v Nemčiji 15 mark, na Dunaju prodaja centralno čebelarsko društvo med na dyobno po 10 K, prekupci pa celo po 25 do 30 K, kar je seveda pretirano. Za vosek, in sicer najlepši, je bil shod mnenja, da bi bila najnižja cena 1 kg 16 K, za panje v trganje kilo najmanj 6 K, za suhe voščine kilo 5 do 7 K povprečno. — Glede neob-dačenega sladkorja poroča g, predsednik, da ni skoro nikakega upanja, da bi dobilo društvo neobdačeni sladkor, zalo shod sklene, naj se naprosijo gg. državni poslanci, da posredujejo pri vladi na Dunaju. Predsednik tudi poudarja, da ker bo povpraševanje po živih čebelah veliko, moramo zato ohraniti kolikor mogoče veliko čebel. Me morite čebel in tudi ne prodajajte jih onim, ki bi jih morili, ne dajajte jih medarjem. Po vojski bo tudi kranjska čebela prišla do veljave. Pasmo je treba ohraniti. — Gosp. Bukovic poudarja, koliko koristnega je društvo že storilo za. čebelarstvo in čebelarje, zato naj sc člani društvu hvaležnega izkažejo s tem, da mu naklonijo stalen prispevek 1 K na leto in bi udnina znašala 4 K namesto 3 K. Društvo ni dobilo med vojsko ne državne, ne deželne podpore in je navezano samo na članarino. Tisk in oapir se je pa med vojsko podražil nad 300 odstotkov. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Gosp. župnik Jakel iz Lahovč opozarja, da nekateri čebelarji iz radovljiškega okraja pripeljejo tja čebele v pašo in jih odoeljeio šele po Vseh svetih, kar je lahko v škodo domačim čebelam. Shod sklene, naj se v društvenem glasilu .izjavi želja, da naj se čebele pravočasno odpeljejo, in sicer na Malega Šmarna dan, kar bo v korist nc le domačim čebelarjem, ampak v prvi vrsti tistim, ki so imeli čebele v paši. — Na predlog tj. Hitmeka sklene shod, cla se vsako leto na Vel Šmaren dan vrši tak shod. da se čebelarji dogovore glede cen. — Gosp. Žnider-šič iz IMrske Bistrice oou^aria važnost prepeljavanja. čebel v pašo. Na Kranjskem je dovolj paše, samo izkoristiti jo je treba. Po raznih vorašanjih in odgovorih zaključi g, predsednik ob 12. uri shod.
Iz MSm Mti
i
Lepo mesto je Gradec, res lepo. Krasna lega ob deroči Muri na vznožju skalnatega grička z Gradom in znanim stolpičem, dober gorski zrak, vabljiva divna okolica, to so prednosti, katerih ne* more pokazati vsako veliko mesto. Najbolj privlačna moč za Gradec je bilo pa ceno življenje, ki je napotilo tja veliko število civilnih in vojaških umi-rovJjence-v, ki so si preganjali svoj dolgčas z večurnim posedanjem po klopeh velikega mestnega parka, kjer so pitali s krušnimi drobtinami popolnoma domače in krotke vrabce in kose. aii pa so posedali po številnih malih krčmah in pri časi vina obujali svoje spomine 1 a nekdaj, na lep.? mladostne dni.
Danes ima Gradec vse drugačno lice. »Civilni« penzijonisti so do malega izginili. Vojaški gospodje so ob izbruhu vojne svoje visoke cilindre odložili in tenke palčice zamenjali z rožljajočimi sabljami. Oblekli so zopet svoje uniforme in sedaj hodijo zopet icdno, kakor nekdaj, točno vsak ob svoji uri v stara skladišča, na kolodvor, v pisarne in kjer jih sploh potrebujejo, da dobi armada v polju kolikor mogoče veliko število mlajših častnikov na razpolago. Civilnega moškega sveta v Gradcu jo razmeroma malo, kakor povsod; prevladuje uniforma, kamor pogledaš. Tudi mlajših častnikov ne manjka, a ti ne bivajo trajno v Gradcu, če niso ravno že invalidni, ampak navadno so do-pustniki ali pa prihajajo iz bolnic, če imajo dovoljenje za sprehod. Da je pro-stakov vsaka ulica polna, se razume, ker Gradec je imel že v mirnih časih veliko garnizijo, sedaj je pa ista. pomnožena še z velikim številom bolnišnic in nadomestnih oddelkov, Civilna obleka diči le stare gospode, dečke in — Lahe!
Lahov je v Gradcu veliko število. Kamor prideš: na resi o, v kavarno, v gostilno, na trg, na cestno železnico, povsod ti žgače ušesa laško šSebetanje, da ' človek prvi hip ne ve, ali jc v laškem Trstu ali v Gradcu, ki je bil nekdaj tako ponosen na svoje nemštvo in svoj nemški značaj, da se je naziva! najbolj nemško mesto. Kakor se da po vsem sodili, morajo biti laški gospodje v Trstu prav imoviti in premožni ljudje; lopo oblečeni so vsi in dobro rojeni, to-| rej imajo pod palcem, ker dobra roja I — bene curata rut is Horaci jeva — je v | Gradcu draga stvar. Ljudje pripovedujejo, da niso slabi plačniki za vsakovrstno blago, posebno za živež ne. Kupujejo belo moko, fižol, zelenjavo na drobno in na debelo in delajo baje lope dobičke, kakor pripovedujejo ljudje, lo > ponavljam; tako lepe, da so si že mno-:,'i kupili v zeleni štajerski deželi lepa uorestva ali pa v mestih večnadstropne i hiše. Zaio iih trrnško občinstvo nc gle-
da prav lepo, zlasti zaradi draženja živeža ne. Če so res Lahi povzročili res občutno graško draginjo ali ne, tega ne vem; pravijo pač tako vsi in to je znana begunska melodija, katero poznajo tudi Ljubljančani, pa to morate doma bolje vedeti, kaj je na tem.
Eno lepo in posnemanja vredno lastnost pa imajo Lahi. Med seboj ne govore nikdar drugače kakor v svojem materinem jeziku! Tucli v javnih prostorih kmalu zaslutijo, kdo jih razume in kdo ne, in kadar to zaznajo, začno govoriti ž njim laški, ali pa — umolknejo, kakor nanese. Saj je bilo v Ljubljani od začetka vojske tudi nekako podobno. Čudno pa je, da sc noben graški Nemec ne spodtika nad glasno laško govorico, ampak io prav mirno trpe; s tem pa nočemo ščuvati nemške gospode nad Lahe, ampak povemo to le zato, da vidite dvojno mero, katero imajo graški gospodje za Lahe in za nas. Mi moramo biti bolj skromni, ker je že od nekdaj taka navada, da radi ubogamo in smo radi ponižni.
Slovencev jo v Gradcu veliko število. Malo jih sploh nikdar bilo ni, ker je slovenski Štajer pošiljal leto za letom veliko število svojih l.jucli na se-, ver v deželno prestolico. "S eliko število naših priseljencev se jo pa potapljalo v tujem morju premočne nemške inteligence in še močnejšega tujega bogastva. V Gradec so prihajali večinoma naši rokodelci in vajenci in pa služkinje. Torej ljudje, ki gredo v svet po načelu s trebuhom za kruhom, skromni in penižni, kakor .ie navadno vsak človek potrt in pobit, če no čuti ničesar v žepu. Ker pa živimo v nesrečni dobi socialni Ii kast in stanovskih razlik, v dobi, v kateri velja delavec najmanj, inteli-gent nekoliko več, največ pa bogataš, zato se je slovenski prirastek toliko ložje prilagojeval tujemu značaju tujega mesta, kolikor bolj se je komu posrečilo z žilavo pridnostjo se povzpeti nekoliko višje in prekoračiti ono mejo, ki loči delavca od gospoda. Mnogi so so potujčili ravno zato, da so ložje prišli do boljšega kruha in do večje družabne veljave, ker so uvideli, da jim škoduje, če ostanejo narodno to, kar so. Odtod ;ledi za nas prav dober nauk: Za slovensko manjšino je treba skrbeti predvsem v toliko, da bodo ljudje prepričani, da jim materijalno nič ne škoduje, če se priznavajo za Slovence. Lahi delajo' tako', Nemci delajo tako — zakaj ne bi še mi?Če to dosežemo, ne bo na graških napisih več toliko —itschev, —aggov, —scheggov in sličnih pravopisnih in fonetičnih okraskov, ampak imeli bomo tam ljudi, ki bodo ostali to, kar so bili in so.
Pa pustimo te probleme mi miru in govorimo raje o bolj navadnih in vsakdanjih rečeh. Najbolj navadna reč na svetu je prozaični želodec, in ravno želodčno vprašanje je danes v Gradcu najbolj perečfe, mnogo bolj kakor drugod v manjših aji enako velikih mestih. V Gradcu je sicer nekaj ljudi, ki se prav nič n« pritožujejo vsled hrane in ki še vsega dobe v izobilju, kar jim poželi srce ali pravzaprav želodec, tudi meso na brezmesne dni, ne samo na karte. Ampak takih je malo. Misera plebs se pa peha v potu svojega obraza za ove-nelimi solatnimi peresei, za leseno kolerabo, za fižolovimi stroki in kar je takih redkosti in sladkosti, za katere je treba šteti no. lep, ampak nelep denar in čakati kakor Izraelec na odrešenje iz egiptovskih suhih let. Premoga, drv, petroleja in. mila je vedno dovolj,'če plačaš nekoliko pod roko nad maksimalno cono. Obleke veljajo po 250—400 kron, par dobrih črevljev okrog 100 K. Pa naj še kdo reče, da se Gradčanom slabo godi, ko imajo toliko denarja, da lahko zmagujejo take ceno. Kdor jih pa ne zmore, naj pa nosi ponošene hlače ali pa ropota po gladkem tlaku v lesenih cokljah ali pa naj se postavi pred kakšno kavarniško okno. za katerim igrajo imenitni gospodje šah in naj študira globokoumni problem, zakaj se imenuje figur^s konjsko glavo konj in ne kobila..
Zanimive so graško knjigarne. Kamor pogledaš, sama \Qjna literatura.' Knjig, kakršnih stno bili vajeni prej, ni videti veliko. Najbolj senzačna knjiga bi bila menda tisia, kjer bo bilo povedano, kako se da brez »kamna modrosti« pretvarjati ccstni prah ne v zlato, ampak v debel, masten špeh.
Kakor je Gradec, razmeroma tih in miren nodnevi, da se človek precej dolgočasi. tako je živahen na večer in ponoči. Posebno kavarne so dobro obiskane. Zlobni ljudje pravijo sicer, da hodijo Gradčani v kavarno pit za večerjo belo kavo, katera se dobi od osme do desete ure, ampak jaz tega ne verjamem, ker se mi zdi nemogoče, da bi tako razkošno oblečene dame v »duhtečih poletnih oblekah«, kakor se glasi stalna fraza, z briljanti debelimi kakor lešniki v ušesih, na prstih in na prsih in vse
povezano v zlate verige (če ni precej stekla in mačjega zlata v nakitu), da bi tako imenitne dame ne imele drugega za večerjo kakor belo kavo ali pravzaprav kavin nadomestek z mlečnim su-rogatom. Enkrat sem jo pokusil, tisto belo brozgo, in takrat me je prevzela neutešljiva želja, o kateri ne vem, ali se bo izpolnila kdaj ali ne. namreč želja ne po beli kavi, ampak po beli — Ljubljani. Doma jc doma. — r—
o mi slepem.
Dobili smo in priobčujemo, da se Čuje o tej zadevi več mnenj: Članek »Naši slepci« v slov. časopisih je imel namen spraviti brigo za slovenske vojake slepce v smer, ki bi omofročila, da sc vojake slepce po vsakokratni presoji nujne potrebe s sredstvi, ki dohajajo kot darila restavrira do popolne samostojnosti! Ni treba, da so nabrani in darovani denar kopiči po fondih, ampak tisti faktorji, ki imajo resen namen spraviti slovenske fante in može, ki so v vojni izgubili vid v vrste naše vsakdanje okolice naj bi proučili ali ne bi bilo mogoče, da bi se pomagalo tem ljudem na ta način, da bi se posameznika enega za drugim postavilo na malo posestvo ali pa, da bi se mu z enkratno podporo 5000—6000 K pomagalo na kak drug način do samostojnosti. Res je da bi se v tem hipu vsa ta zadeva ločila od že obstoječih pomožnih društev, pa to je potrebno in uverjen sem, da bi ta akcija našla odmev v celi naši javnosti. Pomoč naj bi se izvršila vsakokrat po potrebi posameznika. Mala kmetija bi bila najboljša varuhinja teh ljudi, ker nikdar se ne bo osrečilo od mladosti narave vajenih mož z dvojno težo, s temo in zavodom, ki si ga nihče prizadetih ne želi, narobe prepričan sem, da niti privezani ne bi hoteli ostati ti ljudje celo življenje za zidovjern. Take usode se ti ljudje naravnost boje. Prav je da se nabira za zavod, saj ga nimamo. Zavod pa je v prvi vrsti namenjen otrokom. Slepe vojake pa sprejmimo nazaj v svojo družbo na že omenjeni način, ker vsejali bomo s tem v njihova srca zonet srečo, ki jim bo v notranji zadovoljnosti tešila vsakdanjosti bedo. Prosi se vse, ki bi se hoteli za ta nov način zavzemati da izrazijo svoje mnenje v slovenskih listih. Pisec želi biti neimenovan! r—i Naslov Velimira se dobi v uredništvu slov, dnevnikov.
Letina v vzhodni Galiciji in v BuMni.
Iz Bukovine poročajo;
Ozemlje, katero so naše čete ravnokar osvobodile, spada med najplodnejše pokrajine avstrijske države Svet podolske visoke planote in predele v severni Bu-kovini med Dnjestrom in Prutom smemo imenovati žitnico Avstrije. Bogata je tu tudi živinoreja in v mirnih časih je tukajšnja živina polnila sejmišča cele zapadne Avstrije, pa tudi na Nemškem. Na Aninem semnju v Tarnopolu so se vsako leto določale cene novemu žitu.
Žetev v teh pokrajinah se začne šele koncem julija, v glavnem je pa mesec avgust žetveni mesec. Vsled tega so našle naše čete žito večinoma še na polju.
Žita so krasna. Ure dolgo se pelješ med rženimi, turščinimi in ovsenimi polji; pa tudi obsežne njive s krompirjem najdeš povsod. Vendar je pa mnogo zemlje ostalo neobdelane, in to veleposestva, ker jc manjkalo delavnih moči in semena. Večina lanske letine je bila šla v nič radi vojnih dogodkov, tako da so se bila morala mesta obrnili na »Vserusko kmetijsko društvo«, da jim je po zmernih cenah dobavilo živila, Uvesti so morali izkaznice za moko in kruh. Zadnji čas je stal v zasedenih ozemljih kilogram moke povprečno en rubelj.
Značilno je, da so Rusi na splošno kmetijskemu imetju prizanašali. Na potu preti Črnovicam je mnogo vasi, ki so bile tik za fronto, a se jim v nobenem oziru ne pozna vojna. Pač pa so Rusi uničili in požgali graščine in zraven spadajoče gospodarske obrate: hleve, žgalnice itd.
Na splošno sc more reči, da ozemlje v okrajih Stanislavov, Kolomeja, Nadvvorna, Tlumacz in Buczacz ni bilo v celem obsegu obdelano, v okrajih za Czortkowom in v Bukovini smo pa dobili v plen bogato letino. 'di živinoreje je kljub velikim ruskim rekvizicijam še veliko, kar nam poke,že pogled na pašnike. Naše hrabre čete so ondi dobro preskrbljene z živili, a tudi nasi konji so se na sočnih pašnikih in ovsenih poljih krepko opomogli, tako do lahko zmagujejo velike dnevne napore.
Vsekakor je vojaška zmaga v vzhodni Galiciji in Bukovini tudi v gospodarskem oziru velikega pcmena.
Earolatte ..Slovenca."
Oh oroim vrle mnice.
Zagorje na Krasu.
Poročali smo že, da jo umrla preteklo nedeljo učiteljica gospica Milka G a n t a r. Pokojnica je bila vsled svojega mirnega značaja splošno priljubljena. To je pokazal njen pogreb. Spremili so jo štirje duhovniki. Posebno ginljivo je bilo, da je prišlo iz Prema, kjer jc bila pokojnica učiteljica, po dolgi poti čez hrib okoli 50 šolskih otrok pod vodstvom voditeljice gospice Baše, Krsta in grob sta bila obsuta z vsemi cvetlicami, kar jih premoreta Prem in Zagorje. Ob odprtem grobu sta govorila gg. Ivan Baloh in Ig. Žganjar. Nobeno oko ni ostalo suho. Latinsko mašo je krasno pel cerkveni zbor iz Trnovega pod vostvom gosp, Mevželjna. Naj blagu pokojnica, ki nam je bila tako hitro in nepričakovano odvzeta, ki jc dajala s svojim krščanskim, vzornim življenjem šolski mladini najlepši zgled, v Bogu počiva!
Kio se godi vojnim ujetnikom v Italiji.
Iz vojnega tiskovnega stana javljajo, da sta nadporočnih pl. Balogh in kadet Ferencz Bleclil, oba 4. honved-skega pešpolka, izpovedala to-le:
Poveljnik vojnoujctuiškega oddelka v Genovi je nadporočnik, ki nosi pristno »italijansko« ime Von der Veit. V fortu Begato so nastanjeni izključno avstro-ogrski vojaki. Le-te so radi najmanjšega povoda pretepati in jim nalagali najstrožje kazni, tako n. pr. avstro-ogrske šarže, ki svojim ljudem niso znali ali hoteli poveljevati v italijanskem jeziku. Tepli so jih ali zapirali v temne, vlažne kleti ob vodi in kruhu po celih štirinajst dni. Meseca marca se je v tem fortu na prizadevanje Rdečega križa uvedla preiskava, kateri je prisostvoval tudi nadporočnik pl. Balogh. Preiskavo je vodil italijanski general in dal napraviti zapisnike. O tem se je izkazalo, da niso tepli samo vojakov, marveč tudi enega prostovoljca in enega kadetnega aspiranta. Ta dva so kasneje radi obteževalnih poizvedb, katere sta podala, poslali v fort Puino, čeravno je bil general zagotovil, da se to ne bo zgodilo. Ob odhodu izmenjanih invalidov sta še sedela v tamošnji ječi.
Fort Puino je talcozvani »reparto speziale« (posebni oddelek), kazenski tabor, v katerem so bili do konca leta 1916. zaprti naši častniki in moštvo, ki so bili skušali pobegniti. V tej ječi so častniki zaprti v celicah, po katerih stenah se cedi voda. Stranišč ni in nesrečniki morajo jesti in opravljati potrebo v enem in istem prostoru. Na zrak pridejo le po pol do clve uri na dan, in sicer na strehi trdnjave, kjer morejo napraviti 10 do 15 korakov. Moštvo naše armade je v tem fortu zaprto v popolnoma temnih podzemskih prostorih, v katerih človek niti docela pokoncu stati ne more.
Enake razmere so v fortu Due fra-telli. To je v prvi vrsti bivališče tistih naših častnikov in moštva, ki so na gori omenjenem zasliševanju Rdečega križa izpovedali resnico. V fortu Socrone so v prvi vrsti nastanjeni praporščaki in kadeti, katerim je prepovedano vsako občevanje z lastnimi častniki in so popolnoma ločeni od njih.
V vseh ujetniških taborih so določene ostre kazni, ako naši vojaki in podčastniki pozdravljajo svoje višje in predpostavljene. To je izrečrio ostro prepovedano. Kljub temu se naši ljudje ne dajo oplašiti in podčastniki dajejo v tem oziru svojim tovarišem dober zgled.
Posebno težak je slučaj enega naših vojnih kuratov, po imenu Izidor Al-vera. Ta duhovnik je bil ujet leta 1915. ravno v trenutku, ko je hotel podeliti umirajočemu vojaku sv. poslednje olje; ujel ga jc poročnik, ki je z nekaj ljudmi udri v naše jarke. Vojni kurat je potegnil revolver in zaklical častniku, naj ga pusti, da izvrši svojo dolžnost, drugače bo streljal. Ako mu pa da poročnik častno besedo, da ga ne bo motil v njegovi dušnopastirski službi, ne bo rabil orožja. Italijanski častnik je dal častno besedo, a kasneje je ujetega duhovnika naznanil vojnemu sodišču. Le-to ga jo obsodilo na smrt; kasneje so duhovniku kazen izpremenili v trimesečno težko ječo. Dne 1. aprila letos je bil duhovnik na povelje divizijskega poveljstva v Genovi degradiran za navadnega vojaka, z utemeljitvijo, da je bil kljub duhovniški suknji ujet kot »nekombatant z orožjem v roki«. Sedaj postopajo z njim kot z najnižjim vojakom, ne dobiva ni kake plače in ne sme maševati.
Radi teh dogodkov so se uvedli di-diploma ;'čni koraki, ki so še v teku.
Siiominjajie se norim tenocev!
Mm deputocije.
Nekateri Invatski listi so prinesli vest, da je odšla na Dunaj deputacija iz Bosne, obstoječa iz bivšega poslanca in predsednika »Udruge« Josipa pl. Vancaša in tuz-lanskega odvetnika dr. Ivo Pilarja, z namenom, da intrigirata. Na to vest odgovarja sarajevski »Hrvatski Dnevnik« med drugim: »Danes ni med Hrvati v Bosni nobene politične organizacije, ker so vsi enega mišljenja. Z ozirom na to ni odšel g. Van-caš kot predsednik neke stranke, ker pri nas strank, hvala Bogu, ni. Danes je vseh ena misel, priti v zvezo z istokrvnimi brati onstran Save, in na vsakega naj pade prokletstvo naroda, ki bi to oviral in sejal med nami neslogo. Srce nam je že od nekdaj težilo za brati, a sedaj so nam izkušeni slovenski politiki ugladili in pokazali pot.« —- Tako piše sarajevski katoliški »Hrvatski Dnevnik«.
Bosanska politika pri cesarju.
Dunai, 16. avgusta. Mohamedanska politika dr. Safet bega Bašagiča in Šerif Arnautoviča je sprejel danes cesar v posebni avdijenci.
Požari.
Dne 12. t, m. ob 1. uri popoldne je nastal pod kozolcem posestnika Ivan Hribarja v Malem Korenu, občina Ambrus, ogenj, ki se je vsled suše v najkrajšem času razširil na dve sosedni hiši in sedem gospodarskih poslopij. Kozolec je bil poln sena. Zgorelo je 2000 stotov sena, 26 stotov slame, 11 stotov pšenice, 9 stotov ječmena, 9 vozov, veliko drugega gospodarskega orodja, kakor tudi veliko obleke in hišne oprave, potem eno tele, 10 koz in 430 K v gotovini. Škoda znaša 28.000 K, zavarovalnina samo 3000 K. Gasit je prihitela ta čas 7 mož močna požarna bramba iz Am-brusa z brizgalnico. Vsled pomanjkanja vode ni bilo na gašenje misliti, le ker ni bilo vetra, se ni ogenj še nadalje razširil.
— Gozdni požar je nastal dne 1, t. m. v gozdu poleg železniške proge med Ru-dolfovem in Stražo vsled iskre iz lokomotive, katera je zažgala suho travo. Ogenj se je razširil na 1400" metrov znašajočo površino in pokončal mnogo mladih drevesc, Škoda se ni mogla še dognati, Gozd je last novomeškega kapitlja.
Samostojna Ukrajino.
Ukrajinski tiskovni urad poroča, da organizacija ukrajinske državne banke izredno hitro napreduje. Sedaj se peča pro-vizorična vlada z načrtom o izdaji ukrajinskih bankovcev. — V Kijevu je začel izhajati nov velik ukrajinski list pod naslovom »Konfederalist«; njegov program je svobodna združitev neodvisnih držav; Ukrajine, Finske, Kavkaza, Sibirije itd. — Neki član japonskega poslaništva v Petrogradu je ukrajinsko narodno rado oficijelno obiskal.
Po svem
Smrt vrlega gladbeškega Slovenca, Iz Gladbecka na Nemškem, dne 7. avgusta: Prejeli smo žalostno poročilo, da je umrl v bolnišnici v Tridentu črnovojnik 23letni Martin Dobrave. Za njim ne žalujejo samo starši, brati in sestre, ampak vsak, kdor ga je poznal. Posebno pa ga bo pogrešalo Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare v Gladbecku, katerega tajnik je bil od ustanovitve do svoje prerane smrti. Bil je vesten v izpolnjevanju svojih verskih, društvenih in narodnih dolžnosti, cvet in dika slovenske mladine. Slaven in blag mu spomin! — Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare v Gladbecku.
V ječi oslepel. Bivši državni poslanec conle Ivo Vojnovič je bil dalj časa v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje; sedaj se je izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen ter so ga morali pustiti na svobodo. Mož je pa v ječi malone docela oslepel ter tudi drugače obolel, tako da je moral iz ieče naravnost v bolnišnico.
Nemi otroci. Slovaški pesnik M. Ra-zus, ki je objavil kitico rahločutnih verzov v »Narodnih Novinah«, bivšem slovaškem dnevniku in tedniku, je napisal v rečeni časnik to-le sliko: Deček in deklica sta sedela na pragu pred zaklenjenimi vrati in plakala. Prišedši mimo sem ju vprašal: »Zakaj jokata, otročička?« Nobenega odgovora. »Kaj se vama je zgodilo?« vprašam vnovič. Objokane velike oči sta vprla v me, a brez odgovora. »Ali ni matere doma, ali vaju je kdo natepel?« »Ne!« se je oglasil za mojim hrbtom deček, ki je pristopil izza vogla: vzeli so jima igrače, zato plakata!« »Igrače so vama vzeli... otročička, kdo pa?« In zopet tiho, le tiste oči, kakor preje, bojazljive, polne žalosti. »Oba sta nema,« jc povzel zopet moj deček, »zato ne črhneta besedice!« Žalostno, jako žalostno! Ali stokrat bolj žalostno ie gledati na narod, ki je v naj-
bolj usodepolnem času tak kakor ta dva nema otroka...!
Mačke in deca. Hrvaški listi poročajo, da živi v Osjeku ljubimka mačk, ki hrani svoje ljubljenke s kruhom in mlekom. Dobivala je zanje na teden po osem hlebčkov kruha. Zdaj je nekdo ovadil njo in peka, ki ji je dajal kruh. Dognalo se je nadalje, da je dobivala poleg kruha za mačke sedem litrov mleka na teden in nekaj kilogramov mesa. Listi se hudujejo, da so se imelo tako dobro mačke v dobi, ko drobna deca od lakote hira in umira.
Poštni podravnatelj kradel vojnopošt-ne pošiljatve. Vodja pisemskega oddelka na kolodvorskem poštnem uradu Anhal-ten, poštni podravnatelj Hose, je odpuščen iz službe, ker je osumljen, da je ropal voj-nopoštne pošiljatve, Opazili so, da je nosil v svojo sobo vojnopoštne zavojčke in jih kasneje oddajal za odposlatev; na zavojčkih se je poznalo, da so bili odprti. Pravijo, da je Hose, ki ima za seboj nad 251etno neoporečeno službeno dobo, delal to v dušni zmedenosti.
Volkovi na Litvanskem. Poljski listi poročajo o nenavadni volčji nadlogi na Litvanskem. Sredi poletja se pojavljajo v velikih tropah blizu vasi in selišč, kakor svoj čas v najhujši zimi, Pri Olgoviču v groden-ski guberniji so napadli volkovi žrebca in ga požrli. Nekaj podobnega se je pripetijo v vas: Macjevcih.
Opomin policiji je poslal ogrski notranji minister Ugron. Iz občinstva je namreč po vseh ogrskih mestih prihajalo mnogo pritožb proti robatemu in ošabnemu obnašanju policije nasproti prebivalstvu, Minister opozarja policijsko uslužbenstvo, da je njegova naloga, čuvati koristi prebivalstva. Policijski organi, višji in nižji, morajo iti občinstvu, ki išče njihove pomoči, z vnemo na roko, prav posebno pa še ravnej-šemu prebivalstvu, ki se sedaj navadno le strahoma obrača na policijo. V slučaju pritožb, tako pripominja minister, bo strogo postopal proti dotičnim policijskim organom.
K današnjim konjskim cenam. Ven kov piše: Cena odrastlih konj, zlasti žrebet in starejših konj, ki ne gredo na nabor, je tako na Češkem, kakor tudi na Moravskem šla do zadnjega časa jako kvišku. Nasprotno pa je cena potrjenih konj brezprimevno nizka, zakaj vojaške komisije plačujejo večkrat komaj polovično ceno, za katero bi se sicer lahko konja prodalo. Posledica tega je, da se vsakdo boji količkaj boljšega konja kupiti, zakaj če bi bil konj pozneje potrjen, izgubi gospodar pri enem konju 1000 do 2000 K. Slučajev, ko so kmetje konje drago kupili ter jih morali pozneje vojaški upravi za polovico boljši kup prodati, jo na stotine. V interesu narodnega gospodarstva je, da sc vprašanje konjskih cen po nabornih komisijah temeljito uredi.
Jubilej freiona. Ko je pred 50 leti preprosti pariški vrtnar Jožef Monier dobil patent na betonske za cvetlice in grmičke, ni slutil svet, da jc Monier ustanovil nov predel stavbne tehnike. Iz snovi, iz katere so se izprva izdelovali lonci za cvetlice, imamo dandanes monumentalne palače in mostove, verižne trdnjave, ki so klubovale tudi topovom znatnega kalibra. Monier si je dal pozneje patentirati beton otrjen z železom, o katerem jc bil prepričan, da lahko izdeluje iz njega železnično proge in zida hiše. Ali kakor skoro vsi izumitelji i Monier ni obogatel s svojimi patenti, da, naposled je prišel ob nje. Leta 1876. so mu zapadli, ker jih ni mogel plačati. Pozneje se mu je posrečilo, prodati svoj izum v tujino.
Kitajski zid iz žice. Nemški okupacijski uradi na Poljskem so razdelili bivšo suvalsko gubernijo, ki ne spada pod upravo varšavskega generalnega guvernemen-ta, temuč je podrejena poveljstvu »Izhoda«, na dva dela. Med obema je dva metra visok žični plot, poln bodic. Preko te železne meje se sme le s posebnim privoljenjem obiasti, fo ozemlje je popolnoma ločeno od drugega sveta in je v njem povsem drugačna uprava kot v ostalih gubernijah. Samouprava občinska je odpravljena in upravljajo županske posle nemški uradniki.
S čim se živijo ljudje, Med obleganjem Przcmisla so snedli 25.000 konj, To je bila vsekako do tedaj rekordna poraba konjskega mesa, a danes tekmuje s Przemislom Lodž, kamor se — tako poročajo listi — velike množine konjskega mesa prevažajo, in sicer inkognito, tako da prebivalstvo ne ve, kakšno meso pravzaprav uživa.
Odprava vseh omejitev katoliške cerkve v Rusiji.
Geni, 15. avgusta. Iz Petrograda: V minuli noči se je pečala začasna vlada obširno s položajem katoliške cerkve. Sklenila je, da se odpravijo vsi dosedanji ukrepi proti katoličanom. Država bo le delovanje katoliške cerkve nadzorovala, sicer jc pa popolnoma neodvisna.
ISEem ueliko
nemeblovano sobo
(ali dve manjši) za shranitev pohištva. Ponudbo se prosijo pod Soba za pohištvo na upravo ,Slovenca'.
Prodam večjo množino
brinjevega olja
Cena po dogovoru. Janez Jenko, Vel.
Mengeš, 95.	1290
samec, vojaščine prost, z mnogoletnimi spričevali in najboljšimi referencami
želi premeniti mesto.	(3
Dopisi na administracijo tega lista pod št. 1960
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah ve!etrgov?.na Anton Kolenc, Celje.	1854 (t)
Possslvo
i liifirii ? mm
Prvovrstna postojanka za vsako industrijsko podjetje ali za založbo kake pivovarne iz-borno, ledenica in obširna založniška klet 2 minuti od koroškega tovornega in osebnega kolodvora v neposredni bližini novega državnega mosta, sc pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji proda za ceno
Posestvo meri približno 2075 m2, hranilnice je 26.000 K. Vpraša se pri posestniku Pavlu Rupnik, Maribor, Franc Jožefova cesta št. 15.
Kupim hišico
s poljem za prereditev ene krave in dveh prašičev v bližini železnice v kaki večji vasi. Ponudbe na upravo tega lista pod ..Hiš/ca" 1995.	1995
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. iH|§ „rujavo mazilo'1. Mali lonček K 1-60, ve-liki K 3-— porcijaza rodbino K 'J-—. Za- rj|| loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri k|1 zlatem jelenu. Ljubljana. Marijin lrg.1520 JjSg
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevlje katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla, Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
Vam plačam, »ko Vaših kurjih očes, brada vc in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Cena ločku z jatu-stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Proda se močan, dve in pol leti star
kostanjeve barve, krotak za vožnjo. Poizve se pri dežel, poslancu Dimniku v Jaršah št. 6, pri Ljubljani.

od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
2407
*V	H 1
I---
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
(jraver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
j LfuMjana, Dvorni Srg St. 1.
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in tež.točah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. RaznoSilja 12 let starega 4 polUterske steklenice f ran do po oosti za «0 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočetja kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, U po!-literske steklenice za 32 kron; 2 litra vinskega žganja K 28 —
Benedikt Hertl,
graščak, grad Golič, Konjice, Šfajer.
Dve ali tri meblovane solnčne
če le možno s kuhinjo, išče proti dobremu plačilu zakonska dvojica brez otrok za sredi avgusta ali 1. septembra. — Ponudbe pod: Zakonska brez otrok 1950 na upravo lista.
§ v
v
e s!
d" naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Modnijsalon POTOČNIK & NOVAK
Ljubljana. Gradišče 7
so priporoča z a vsakovrstno izdelovanj«
damskih kostumov in oblek za gospode
po najnov modi. Eadi pomanjkanja bluga sa turti modernizirajo damskt kostumi m ibračajo . bloku ?a gospode. JJarocilu, zdcžole seistotnlcosprojeniajo.
11111!
na prodaj pol ure od mesta Kranja.
Proda sc v bližini Knnja ležeče posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Hiša obstoji iz dveh sob, kuhinje in pritikliu, vse v prav dobrem stanju. Lega je zelo zdrava. Posestvo bi bilo tudi za kakega vpokojenca. ki ima veselje do mnle kmetije. Vodnjak pri hiši. Zemlje je piideljene en oni gozda, potem 12 mernikov posetve njiv in nekaj travnika. Cena je 18.000 kron. Več sc poizve v Kranju št. 189
"^T* iSii i	i&Li.	iSS
ftJsijjski SJisSriEJ
SE
il
sa
na zelo prometnem kram v ljubljanskem predmestju.
Hiša, mesnica, hlevi in gospodarska poslopja so novo zidana in v najboljšem stanju. Pri hiši je tudi velik zelen-jadni vrt. Prodajni pogoji zelo ugodni. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .,Slovenca pod št. 2G05.
gj
MATmONIS
/ JEDfNSTVEN
u svojo j iSf
* KAKV0ČI "
nbJboljs
ODAVNA NflJSIGURl
ANALITICNOJ fei&gf] (ME PORODiČNO P KAKV0CI	PIČB
mirni
Eir33SsEsnsBP .^S^mfi
t ilv
-ij-1 Zaloge v Ljubljani: R, Šafabon in tJulius Elberfc.
^^liSSMhj^&l'|X i i l lili""SlIžiifeB^
•'; - .....—..•••	ut. •szvsn^ i i Viiiifiuiiiiiiii ................... f
fle puščajte otrok samih, da se požari ome^ol
mtsar: :TJtrr3BBlii»iMiiii ■ in«— 11i iiii'i 11
!8r Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
*



proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta st 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam*, 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale L 1912. 673.350 kron 17 vin., so poskočile koncem Jota 1913 na 735.H7 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo raste! zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farab nastavljeni poverjerikL
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.	1139
|S!e pušeajte otrok samih, da sc pc
uuuctaakz.-..'
iKlMitS,
o mejijo I
. maammam&Hznnr ■ .1
iwm u'
pur minut od kolodvora s 16 sobami za tujce, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, kuhinja in jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. Resnim kupcem (posredovalci izključeni) daje natančna pojasnila lastnik	1901
"ftudaSE HeMj,	PtraSBrnsaoa
ssižcsi §t. 54.
F. HI& tPfGl i' Ml\} itiliiilPJ, M trg Št 23.
Moška in ženska dvcUolosa še s staro pnevmatiko, šivalni m p.saini stroj.', gramoioni, e eU-trične žepne svotiike - Na.boljše baterija. Posebno nizke ceno za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11
se proda v Prodostjah pri Kranju. Zelo pripravna za rokodelce. Pri hiši jo tudi svinjak in hlev. Ogleda so lahko pri Franc VršniUu, istotam. Kupne pogoje pove Franc Sajovic, jrgovec v Medvodah.	2000
da se brez pranja, brez škrob* ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
v Ljubljani, Sv. Petra cesia 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
Vsako
dobro zrelih in suhih
ev nI ko
kupi Franc Bartol v Medvodah
Ustan. 1910.
mm
[enrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti, tiiziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par damskih č evljev okolu K 30.-, K 35.-, K 40.-, in K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K '18.—, K 60.—. Par čevljevza gospode K 40.—, K15.—, 1\ 50.—, K 55.—, in K 60. Bakanci z lesenimi podplati par K 25.—. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cenc. 4 škatlje kreme za čevlje KI.-
zakon, protokol K 45. —, K 50.
pleskarski mojster
več let pri tvrdki brata Eberl, se priporočani slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.	1890
Delavnica: Oražem, Breg št 6.
Frasnydol
, in sive lase In brade /a trajno temno pobarva. 1 steklcnica s pošlnino vred K 2*70.
le rožnata voda, ki 2ivo ->o-l-rieCi bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino ved K 2'tti. Povzetje t 35 vlnaricv vet. Nn3|OV za r

'.iv-iV-
jaN GROLICH, drožcrlja priaugelu 3rno 613, Morava.
ecrVvono orodfe, celotne cerkvene
i------oprave Itd.......
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
t-TTTTTTmTtlUTrTTtlTIH^TTTTTTTTTTrrr
i
Ui
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vatn dopošljo — na zahtevo brezplačno. —
Prv-a tovarna nr JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. zato. ntlt Eriix št. 1552 (Češko.)
Nikel alt loklono uro na sidro K j-—, 7 —, 81—. Vojno-BjiuuiiHoko inkuin aii lokiuno uro K M—, lv li" - arinadnu raili, uro is*, niklja aLi ckiaKiS—. M si v no srebrno Koskopi' em»>nt. uro s sidrom K 10 — k'10 — lludillto. stonsko in uro na sto,alo v voliki i/.bori po niskib oonab IIletnu pismeno jamstvo l'o--iliit p, povzetju Zamena tlovoljcnu ah denar nazaj .
iuuSlJ

Ljudska posojilnica
registrovan« zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
m
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani nih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
,,Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
:s «
*
M'
fr & 6. Skabrnč
Mestni trg št. to.
ISOi
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Zahtevajte slovenski cenik!
Naslov: Jos.Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
JOS. PETELINC
tovarniška zaloga Šivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi lusus-opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
Ljubljana,	^
blizu frantllkanskega mostu, lave, ob vodi tretja hlia. 10 letna garancija!
Kostanjeve in balioue hiori
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
VraCajo ca posojila v 7V2,15 ali 22'/, letih v odsekih ali p i v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Zeli po3ojlla, naj se obrne na pisarno v tjubljanl, Kongresni trg ft. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne in Jih obrestuje po 4«/«®/0.
DruStveno 'csCno premoianje znata koncem leta 1915 519.U48*40 kron. Dalei tikov je bi.o koncem leta 1915 1924 s 15.615 de.eži, ki reprezentu,ejo Jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
mmm
nmiiiiimiiiiiiiiniiiiMiiimninimuHniinimiiiHiiimiH^
Javljam cenjen, naročnikom za pranje in snaženje, da je
premog doiel
in morem zopet prevzemati naročila, toda začasno samo
mehko perilo.
Takoj ko bo tudi za trdo perilo potrebni plin na razpolago,
bom javil v tem časopisu.
Pralnica in snažilnica Kari Hamann.
i
8 ■
iiiniitmiimiiiriiiiimiiiminiiHnnnniiiiiiiiniiiiiiniiininiiifniiimiiir ................................................................iniiiiiniMimnnmiiff
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Kraniska deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprelema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentn? in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varaojt. Nizke premije. Naiooodnejšl pogoji za vojno zavarovanje,
Stanj« zavarovanega kapitala K 173.003.000 _ Stanje garancijskih fondov K 55 000.000 Zavod temelji na vzajemnosti. - Prospekti zastonj in poštnine prosto
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831
O.
c/i
C3 2
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	19U
n
3
fO
o
PT O
3
o
£3 O
n« (<3
N 2
•t
3
P
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
ILIRSKA