Poätnina pladana v gotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. RaČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Gena 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnern delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 3. Celje, petek 9. januarja 1931. Leto XIII. Zborovanje živinorejcev v Vojniku V nedeljo 4. t. m. ob 14. se je pričel v posebni sobi gostilne Ratej v Voj- niku ustanovni občni zbor živino- rcjske zadruge v Vojniku za občine Vojnik, škofjo vas, Višnjo vas, Fran- kolovo in Novo cerkev. Občnega zbo- ra se jo udeležilo okrog 80 živino- rejcev. Zborovanje je oüvoril g. Franc Po- točnik s Frankoilovega in predlagal za predsednika zborovanja g. Julka Šinigoj iz Vojnika. Gosp. Šinigoj je nato pozdravil navzočega g- Ro- žeta kot delegata Zveze slovenskih zadrug iz Ljubljanc, sreskega kme- tijskoga referenta g. inž. Oblaka jn g. inž. Petkovška kot načelnika ži- vinorejske zadruge v Št. Juriju ob juž. žel. Po pozdravnih besedah je govoril o važnosti živinoreje za naš kraj. Nato je g. inž. Oblak pozdravil zborovanje, podal nekaj črtie iz dravske živinorejc in predaval o ko'ntrolni molži in odbiranju plc- menskc živine. Za njim je govoril g. Rožet kot zadružni strokovnjak in obenem kot veščak v živinorcji, ki je delal praktično pet let v Češki, Danski in švici. Razlagal je pomen kmetijskega zadružništva, ki omo- goča mnogo lažjo prodajo živine po- tom zadrug, nego bi bilo to mogoče posamezniku. Na povabilo g. Rožeta, naj pristo- pijo zboro'valci k zadrugi, se je zače- lo podpisovanje pristopnih izjav. Na- to je g. Rožet prečital in raztolmačil pravila nove zadruge. Ko je prišel do __točke, da bo zadruga včlanjena pii ni, je clekan g. Pavel Žagar iz Nove cerkve zahtevall, da se naj vClani za- tlruga pri Zadružni zvezi v Ljublja- ni, češ da so' vse bližnje zadruge čla- nice ljubljanske Zadružne zveze. G. Franc Potočnik je odvrnil, da to ni res in je naštel več bližnjih zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi slovenskih zadrug. Povdaril je, da je sam g. ban član načelstva Zveze slovenskih za- drug in da je šla ta Zveza priprav- Ijalnemu odboru na roke, da mu je poslala potrebne tiskovine in dolo- ßila za ustanovni obCni zbor živino- DOMAČE VESri (I Otvoritev Trgovskega doma v Ljubljani. Včeraj dopoldnc je bil v Ljubljani slovesno otvorjen novi moderni Trgovski dorn, last društva Trgovski dorn. Otvoritvi so priso- stvovali najodličnejši predstavniki oblasti, med njimi ban g. dr. M ani- sic, zastopniki gospodarskih korpo^ racij in ustanov, s'kof g. dr. Rožman, podban g. dr. Pirkmajer, rektor uni- vcrze g. dr. Šerko, župan dr. Puc in drugi gostje. d Število odvetnikov v dravski ba- novinl. Advokats'ka zbornica v Ljub- ljani razglaša imenik odvetnikov na 'eritouju dravske banovire Po stanju 31. decembra 1930. je bilo v banovini 247 advokatov, in sicer: v Ljubljani 82, v Mariboru 41, v Ce- lju 23, v Novein mestu 9, v Ptuju 7. v Murski Soboti 7, v Kranju in Ko- čevju 5, v Konjicah 4, v Brežicah 4, v Kamniku 4, v Radovljici 4 in v Doi. Lcndavi, na Jesenicah, v Krškeni, v Laškem, pri Sv. Lenartu v Sloven- skih goricah, v Litiji, v Ljutomeru, Slovenjgradcu in v SloVenski Bi- striri po 3, v (":rnomlju, Gornjem gra- du, Gornji Radgoni, Kozjem, Metli- ki, Ormožu, Šmarju pri Jelšah in Šo- štanju po 2, v Cerknici pri Rakeku, Mairenbergu, Prevaljah, Rogatcu, Škofji Loki, na Vranskem in v Višnji gori pa po 1 odvetnik. d Prebivallstvo Splita. Po popisu 7 zaključkom leta 1930. ima Split 42.001 prebivalcev napram 40.812 ob koncu let a 1929. njaka. Zato bi bila nehvaležnost, če bi se zadruga včlanila pri drugi zve- zi. Gosp. dekan je vztrajal na svojeni predlogu. Nato se je vnela ostra de- bata o' tem predlogu. Gosp. Potočnik je še enkrat pozval zborovalce k skupnemu delu, ki je edino jamstvo za uspeh. Ker se zborovalci niso mogli zediniti, kje naj se včlani no- va zadruga, je izjavii; g. Potočnik, da jo kot sklicatelj primoran zaključiti zborovanje, ter se zahvalil gg. pre- davatcljema za trud. Zborovanje je bilo zaključeno ob petih popdldne. d Jubilej. Gosp. Fran Krapež, zna- ni kavarnar in restavrater v »Zve- zdi« v Ljubljani,, je praznoval vče- raj 45-letnico, odkar je postal samo- stojen obrtnik in 40-letnico, odkar je otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Uglednemu in splošno priljubljenemu jubi'lantu iskreno če- stitamo! d Tujski promet v Jugoslavijf. Po statističnih podaikih za leti 1928. in 1929. se je poset tujcev v naši državi gibal tako le : Leta 1928. je prišlo v Jugoslavijo 263.b20 tujcev, ki so pre- živeli v naši državi 2,551.533 dni, leta 1929. pa 333.218 tujcev, ki so se mu- dili pri nas 3,318.106 dni. Statistics podatki za leto 1930. še niso zbrani, vendar se sme trditi, da se je Stevilo tujcev v Jugoslaviji zvišalo lani za približno 10 odstotkov, kar se pravi, da je lani posetilo okroglo 350 000 tujcev naše kraj . Največ tujcev je priSlo iz Nemčije (približno 40 000) iz Avstrije (35.000) in iz ČeŠkoslovaške (25.000). V Sloveniji je bilo po sta- tistikl Zveze za tujski promet v Ljub- ljana 44.564 tujcev, na B!edu 18.819, v Rogaški Slatini 7327, v Celju 12 407, v Kočevju 16 082, v Kranjski gori 3316, v Bohinjski Bistrici 1707, v Catežu 1118, na Dovjem - Mojstrani 1074, v Kranju 1764, v Novem mestu 1947, v Ratečah pa 678. d Znižanje cen kruha In mesa v Ljubljanf. Banska uprava je določila z 8. t. m. 2a Ljubljano naslednje cene kruha in mesa : 1 kg belega kruha 4 Din, 1 kg črnega in rženega kruha 3'SO t>Sn f ttvinjina : rcbro, vrnt po 18 Din (doslej 20 Din), žink 20 Din (do- slej 20 Din), hrbtišče 23 Din (doslej 24 Din) ; teletina I. vrste 23 Din (do- slej 24 Din), II. vrste 18 Din (doslej 20 Din), rebra 15 Din (doslej 18 Din). d Smrten padec s strehe. V sredo 7. t. m. okrog poldneva je popravljal 26 letni kleparski mojster Josip Serjanc žlebe na his« ge. Schmidererjeve v Go- sposki ulici v Mariboru. Pri delu mu je nenadoma spodrsnilo in Serianc je strmoglavil s strehe dvonadstropne hiSe na ulico. Dobil je strašne po- škodbe in je takoj izdihnil. ZapuSČa ženo, s katero ie bil komaj leto dni poročen, in dva meseca starega otroka. d Konzum alkohola v Mariboru. MariborČani so popiii lani 1,222.532 litrov vina, 903.322 litrov piva, 183.254 litrov mošta, 41.977 litrov žganja in 941 steklenic šampanjca. Skupna vred- nost zavžitih alkoholnih pijač presega 33 milijonov dinarjev. Izvirne francoske pastilje proti škodljivim učinkom megle in vsem boleznim dihal. Prodajajo vse lekarne in drogerije. d Lanski tujski promet v Ma- riboru. V mariborskih hotelih, za- sebnih stanovanjih in drugih preno- čiščih je bilo lani prijavljenih 38.514, odjavljenih pa 38.086 oseb. Od pri- javljenih jc bilo 29.929 Jugoslovenov, 5.545 AvstrijcGv, 874 čehoslovakov, 617 Nernccv, 460 Italijanov, 296 Mad- žarov, 22 Americanov, 7 Afrikancev in 7 Kitajcev. d Avtomatična telefonska cen- trala v Beogradu. Te dni bo pri- spel iz Nemčije matcrijal za beograj- sko avtomatično telefonsko centralo za 10.000 naročnikov. Montiranje bo končano šele prihodnje leto, ker bo treba položiti mnogo kablov po mestu. Kapaciteto centrale bo po potrebi mogoče povišati na 15.000 številk. d Ljudje, ki so bolni na želodčnih- ledvičnih in kamenih v mehnrju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Možje zdravniške prak-se so se pfcpriča.li, da je »Franc Jožefo- va« voda sigurno, skrajno prizanes- Ijivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tu- di pri kilah trebuänih, natrgani dan- ki in hipertrofiji prostate. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, tlrogerijah in spec, trgovinali. d Dunajska vremenska napoved za soboto 10. januarja : V severnih Alpah še nadalje pojemanje oblačnosti, v južnrh Atpah bo še trajalo lepo vreme, na severovzhodu Avstrije me- njaje oblačno, splošno nmlo vreme tudi čez dan. Jutri soboto 10.1. Triglavanski pies v Celju M. M.: Umor v vlaku (Konec.) Tujci, ki so ju srečali, so mislili, tl» je to mlad /akonski par. Vratar hotela v San Keim je vpraSa'l ves za- Cuden, ko jo inladi mož naročal so- be: »Kaj? Dve sobi želite?« Cim je Margita prišla v svojo so- bo, je potrkal na njena vrata in vsto- pil. Pnšel je sanrio po svoj mali kov- čeg, ki ga je postrešCek po ncved- ll0Sti odncsel v „jeno sobo> vendar je nekaj casa ostai pri njej. Skupaj sta odsla na baJkon in se divila soln- cu, ki je ravno zalnijalo v morje in zlatilo zibajoco so nioi,sko ravnino Niti besedc nista izpregovorila, ali ko sta se vrmla v sobo je on strast_ no privil Margito k »ebi in jo bil na njene polne rdeCe u8tnice. Ko je odäel, se je Margita preob_ lekla v svojo najlepšo vočcrno Obie. ko. Hotela je biti lepa za moža, ki ga je ljubila, za onega, ki mu je Ua- la svoje srce, za onega, ki mu no morda pripadala že kmalu. Oblekla je Crno obleko in nill° popravila svoje lepe läse. Tedaj se je spomnila na svojo koralno ogrn" co. Hitro je odprla svoj kovčeg- . . . in tedaj je šele opazila, da je njen dragi v razburjenosti vzel s s'eboj njcn necessairo, a svojega lastnega je nustil v njeni sobi. Kajti v njem je našla toaletne potrcbSCine, pyja- mo, aparat za britje. Ko ga je že hotcl!a zapreti, je opazila na dnu svetlikajoč se predrnet. Podzavestno ga je vzela v roke . . . in kriknila. Komaj se je obdržala na nogali. Spoznala je ono ogrlico z rubini, ki je bila opisana in fotografirana v ti- ralici . . . Nakit umorjene baltiške grcficc Pordelove ... Kai- mešati se ji je pričelo v glavi . . . Spomnila se je njegovega razburjenja, ko so za- Čcli ljudje v vlaku govoriti o umo- ru . . • kako ji je zatajil svoje irac kako ji je rekel, da iljubi pustoiovSči- ne fn vse, kar pride nepričakova- no . . . Na vratih je nekdo potrkal. Vsa prcplašena se je stresla. »Draga!« je slišala njegov glas skozi vrata. »Zopet sva zamenjala kovčcge. Evo ti tvojega . • • '(< Hotela mu je nekaj reči. Le s te- iavo so ji sie besede iz ust. str-1«0 srnež notri!<<» Je kriknila pre- Nat^a' wHavnokar «e oblacim.« izročilu ^k maI° oclPrla vrata in mu °veeg s straSno vsebino. Skozi napol odprfa vrata ji je strastno poljubil roko. »Crez pdl ure se vidiva zopet. Re- zcrviral sein žc mizo v mali dvora- ni1«, ji je rekel. Kakor brez unia je sedla v strahu na divan in so ni mogla nikakor zbrati. Ko je zopet potrkal nekdo na vra- ta, je zarila glavo med blazine in sele tedaj planila pokonci, ko je za- Čula sobaričin glas: »Pisino za milostljivo!« Margita je mislila, da bo zbllazne- la, ko je že nekolikokrat preöitala pismö, je še vedno topo zrla v veli- kc cnergiCnc Crke, ki so ji rekle: »Draga moja! Ncinudoma, inorain zopet odpo- tovati. Niti zbogom Ti ne morem reči. Prejel sem ravnokar važno obvestilo, da moram iti. Ne mo- vom Ti to'Cno reči, kdaj se born zo- pet vrnil, upam pa, da naju bo usoda locila le za kratek Cas. Osta- ni vSan Renu, dokler se ne vrnem. Poljubljani Tvo'je bele ročice------« To pisnio ... to je bil dokaz . . . njegove krivde. Pobegnil je za ved- no, v strahu, da je morda ona zapa- zila nakit umorjene gro'fioe Porde- love v njegovem kovčegu! Ali pa so mu morda — ako ne bi slutil, da ga je ona razk,rüa, že pri- Sli preganjalci na sied — morda so že tu v San Reinu . . . ? Vsa se je tresla, če je le pomislila, da bo polieiji uspeilo uloviti ga. In zgražala se je sama nad seboj. Po- stalo ji je jasno, občutila je v dnu svoje duše, da se ne boji njega, teniveč z a njega. Kaj zato, če ji je prihajal na misel njegov ogabni zločin, ona je drhtela od strahu za- radi človeka, ki mu je poklonila svoje mlado srce. Vedela jo, da mu gre za glavo! Vsa izmučena se je vrgla na po- steljo. Ure so tekle . . . Še vedno1 je ob- upavala sama nad seboj in nad njim, zloČincem. Hotela je javiti svoje odkritje polieiji . . . Kolikokrat je dvignila slušalko telefona! Ali ne . . . ! Ona tega ni mogla storiti. Ni hotela izdati mladega človeka, čeprav bi morala plačati to strašno tajnost s svojim lastnim življenjein. Izprehajala se je po obali in iska- la miru za svojo trpečo duSo. A za- man. Vsa lepotst prirode jo je puatila hladnd Stran 2. »Nova Doba 9. I. 1931. Štev. 3. Celje in okolica c Občni zbor Sokolskega društva v Celju. Sinoči se je vršil v mali dvorani Celjskega doma redni občni zbor Sokolskega društva v Celju, ki se ga je udeležilo okrog 120 članov in članic. Občni zbor je otvoril in vodil društveni starosta br. dr. Milko Hra- šovec. Podal je poročilo o društvenem delovanju v minulem letu, razložil je Savezno spomenico, označil smernice za bodoče društveno delo in omenil tudi predpriprave za vsesokolski zlet v Pragi. Iz tajniškega poročila brata Novaka posnematno, da je število članstva lani zelo naraslo, da pa so novi člani skoro izključno le državni nameščenci, dočim so se osebe s pro- stimi poklici večinoma abstinirale. Po- ročilo načelnika je podal br. Polj- šak, poročilo načelnice s. Grudnova, blagajniško poročilo br. Naprudnik, poročilo prosvetarja br. Fr. Roš in poročilo matrikarja br. Kresnik. Dru- štvo je imelo ob koncu minulega leta 500 članov, 120 oseb pa ima še po- skusno dobo. članarina bo ostala ne- spremenjena, pač pa bo društvo po- biralo od vsakega člana po 1 Din za praški zlet. Izvoljena je bila z malimi spremembami stara društvena uprava z br. dr. Milkom Hrašovcem na čelu. \z uprave je izstopil tajnik br. Novak, na novo pa sta bila izvoljena v odbor br. Misja in Stanič. c Badnji dan vßCelju. V torek 6. t, m. ob 14. je krenila povorka z dvo- rišča vojašnica kralja Petra, ki so jo otvorili oficirji na konjih, z vojaško godbo, dvema okinčenima vozovoma s častnim vodom vojakov in avtomo- bili z ostalimi udeleženci po mestu v Sp. Hudinjo po badnjake, ki so jih naložili na vozova. Na povratku v mesto so oddali eden badnjak v vo- jašnici kralja Aleksandra, v mestu pa po eden badnjak pred stanovanjem komandanta polka g. polkovnika Ko- stiča in pred stanovanjem komandanta rnesta g. polkovnika Puriča. Na dvo- išču vojašnice kralja Petra so priča- _kali sprevod oficirji z g. polkovnikom "Kosticem in številni povabljenci, med njimi župan g. dr. Goričan in opat g. Jurak. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil prota g. Čudič, je g. polkovnik Kostič s krasnimi besedarni pozval vojake, naj kot velika rodbina in ne glede na veroizpoved proslavijo bo- žični praznik ljubezni. Na koncu nje- govega govora je vojaštvo trikrat vzkliknilo Nj. Vel. kralju. Godba je zaigrala državno himno, častni vod pa je oddal salvo. Nato so gostje če- stitali komandantu polka, nakar se je vršila zakuska v Oficirskem domu. c Triglavani, starešine in aktivni člani, se pozivajo, da se polnoštevilno Milijoni odličnih ljudi rabijo le bonbone, čokolade in kekse znamke SCHMIDT Tudi Vi ne napravite izjeme, marveč zahtevajte vedno proizvode svetovne tvornice Viktor Schmidt & Söhne Wien s trakovi udeleže slavnostnega zbo- rovanja, ki se vrši v proslavo 55-lct- nice društveuega obstoja jutri v so- boto ob 17. v sejni dvorani Mestne hranilnice. c Triglavanski pies. Danes ob 20. zadnja seja veseličtiega odbora. Prosimo polnoštcvilne udcložbe. c Sokolski društveni prednjaški tečaj se je pričel v sredo 7. t. m. v niestni tellovadnici. Tečaj bo trajal 14 dni in boclo kot prcdavatelji pri- tegnjeni tudi zunanji strokovnjaki. Po možnosti se bo predelala vsa po- (rebna sno'v teoretično in praktično, kolikor bo dopuščal čas. V bodoče so določeni še nadaljni slični tečaji, ki so posebno za Celje zelo potrebni, da se ustvari močen kader riobrih vaditeljev in vaditeljic. V petek 9. t. m. se vrši tečaj v Gaberju in si- cer ob pol 8. zvečer. Novi obiskoval- ci se še sprejcmajo. Dopuščen je tu- di starejSi naraščaj, ki ima veselje do vodstva vrst. Prva ura je obse- gala: Pomen telovadnih tečajev za vaclitelje in kiji (br. Smertnik), drog, tciovadni sestav (br. Poljšak), proste vaje (br. Burja). <- Sokolski plesni venček bo v so- boto 17. t. m. v gornjih prostorih Na- rodnega doma. Igral bo priznani ljubljanski orkester »Merkur«. Po- sebna vabila se ne bodo razpošiljala in so vsi vljudno vabljeni. Obleka promenadna. Letošnji 10-letni jubi- lej povojne plesno sole se mora do- stojno proslaviti. Da bo vsem ustre- ženo, bo priäel na vrsto večkrat tiu- di valček in bodo vsi Jjubitelji ple- sa prišli na svoj račun. Podrobnosti še sledijo'. c Zadnja sokolska plesna vaja l)o v nedeljo 11. t. m. ob 20. Zaradi na- vodil za plesni venček naj pridejo vsi dosedanji obiskovalci plesne .so- le. c Celjska obrtna nadaljevalna šola no sine piričeti s poukoni niČ prej kakor šele v petek 1(5. januarja. -— Uprava sole. c Celjsko pevsko društvo prične z rednimi pev. vajami danes v petek, 9. januarja. ~ Ker ima za prihoflnji koncert večje delo na programu, ])rosi vse pevke in pevce, da bi se točno udeleževali pevskih vaj. Sprej- mejo se še tu
  • rl „9NT0NÜ" Celje, Gosposka ulica 2 Splošno znano nizke cene. Nadvse važno za žcnine in neveste. Kino Mestni kino Celje. Pctek 9., so- bota 10, nedelja 11. in pondeljek 12. januarja : »Pesmi je konec .. .» loO°/o zvočna filmska opereta. Pojejo Celjanom znana Slovcnka Marica Lubejeva, Wil!y Forst in Ernest Ve- rebes Glasba : Robert Stolz. Predstave ob delavnikih ob pol 9. zvečer, v ne- deljo ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. — V torek 13. januarja kino zaprt. — Od srede 14. januarja dalje: »Hadži Murat« (Beli vrag). V glavni vlogi Ivan Mo- žuhin Sodeluje zbor donskih kozakov in ruski carski balet. Po svetu s Zgodovina svinčnika. Vsak po- vprečen elovek rabi svincni'k, ki je postal življenjska potreba vseh slo- jev in stanov. Ni ga pridobitnega poklica, v katerem ne bi svinčnik igral važne vloge. Svinčnik je star šele 2B7 let; izumili so1 ga leta 1G04. in je zaradi njegove izdelave nastala taka borba med mizarji in knjigarji, da je zgodovina še danes v škripcih g*lede avtentičnosti- osebe pravega - HRANILNA - POMOČ LJUDSTVU Prj današnjem pomanjkanju de- narja se Vam nudi prilika da si prihranite istega, ako kupujete blago pri tvrdki ANTON BRUMEC trgovina mannfakturnega in modnega blaga izumitelja. Prve najdbe grafita so bile takoj izCrpane; morali so uv«?- ljaviti zakon, da se sme grafit ko- pati samo 6 tednov v letu! Koncem XVII. in v zaCetku XVIII. stoletja so ludi v Neinčiji odkrili bogate sklade grafita. V Nürnbergu je nastala naj- večja industrija svinčnikov. Kakor že omenjeno, so vodili radi »mono- ])ola« izdelovanja svinčnikov prav ljuto borbo mizarji in 'knjigarji, dok- ler niso šele 1731. leta proglasili iz- dellovanje svinčnikov kot samostoj- no obrt. Sprva so smeli svinčnike izdelovati samo sinovi mizarjev in 1. 1875. se je uveljavila svobodna produkeija svinčnikov. Povsem raz- umljivo je, da so bili svinčniki spr- va silno1 dragi, vsled česar se je pi- salo s konicami iz pravega svinca, odtod ime »svinčnik«. Ta označba se je pa prijela tudi svinčnika da- našnje oblike in dovrSenosti, analog- no tako, kakor se pravi pisalnemu jcklu danes »pero«, ker so se sprva uporabljala za pisanje s črnilom ve- šče prirezana gosja peresa, kar je v dobi zilatih, aluminijastih, jeklenih in stcklcnih »peres« povsem izklju- čeno, ker je nepraktično. Zgodovina postanka in razvoja vsakemu člove- ku neobhodno potrebnega svinčnika Najmoderneje urejena pražarna Vam nudi vedno sveže praženo in res aromatiČno kavo. Čaj Darjeeliny in druge specijalne mešanice. Rum Jamaica odprt in v steklenicah dobite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje i MSaOQ 3A0N" 51IU0OJBU a? 3}s hv D. N. Mamin-Sibirjak: Brafa Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. O. 7 Leonid Gordejev je bil prideljen v službo na Novom zavodu, kjer inn je bil naf-elnik Grigorij Fe- dotič. Na sina se je slarec popolnoma zanašal: po- puščal mu ne bo, čeprav sta skupaj igrala »babke«. Grigorij FedotiC je imel težko roko, ako je bilo treba, samo govoril ni rad mnogo — po značaju je bil bolj po'doben materi. Da bi ohranil svojo politiko, je Fe- dot Jakiinič pridelil Leonida knjigovodstvu, to je, kakor pri Nikonu, se tudi pri njem ni oziral na špe- cijalno izobrazbo. Naj občuti, da njegove učenosti nihče ne potrebuje: tudi brez njega so živeli in z njim bodo1 živeili. V nasprotju z Nikonom je dala uprava. zavoda Leonidu takoj mesto uslužbenca, prc- jemajočega place dvajset rubljev, kar je bilo že celo bogustvo v primeri z Nikonovo delavsko dnino. Fe- dot Jakimič je hotel ukloniti ponosnega Nikaško, ne y, dobrim, ampak z grdim. Mlada Gordejeva sta se v Novem zavodu takoj lepo uredila. Zavod je bil majhen in delavcev je imel malo, vse delo je vodil Grigorij Fedotič, ki je navalil na Leonida kar izpočetka mnogo1 pisarniškega del a. Sicer pa je bil tudi Leonid zadovoljen, da je prišel do kakršnegakoli dela, sam je preživel celega pol lota na Zemljanskcm zavodu, ne da bi bil imel kako opravilo, kar mu je bilo težje od kateregakoli de>la. Tudi stanovanje sta si Gordejeva prav lepo uredila — stanovala sta pri zavodskern popu Jevstigneju, ki je prebival V veliki gosposki hiši sam s svojo ženo popadjo Kapitolino. To je bil originalen par. Pop je bil visolt, dolgih las, sub in molCeč, večno je korakal iz kola v kot kakor nihalo, popadja pa je bila il'epa in mlada. ženska, ki nikakor ni znala molčati. Otrok nista imela in pop in popadja sta se razveselila no- vih stanovalcev kot dragih gostov, zlasti zgovorna popadja. Pod njenim vodstvom se je Nemka hitro nauCila ruskega govorjenja, tako da se je celo Leo- nid čudil uspehom svoje žene. »Pri meni mrtvi izpregovore«, se je hvalila po- padja. »Kaj bi ženske delale, a'ko se ne bi razgovar- jale? ... Pa tvojo maTo Nemko, Leonid Zotitič, sem takoj vzljubila kakor svojo rodno sestro. Samo dveh besed se ne more nauöiti: »čr« in »končeno«. Kakor da sta ji primrzli k jeziku.« »Jaz že ne vem, kako' naj bi se vam zahvalil, Kapitolina Jegorovna«, je ponavljal Gordejev. »Se bova že kako poravnala . . .« Novozavodska popadja je bila znana kot dru- žabna ženska. Sam Fedot Jakimič je rad prihajal k njej vjgoste: svoje goste je napajala s takiin kvasom, da je v nos udarjal, igrala je na kitaro in govorila iz treh košev. Skratka: bila je popolna popadja. In kako jo popadja pdla, do solz je znala spraviti po- slušalce. Bil je je sam sineh, sama Sala in duhovita beseda, kakor da je gorela na ognju. »Kje ste se rodili, da ste t'aki, Kapitolinuška«, se je včasih pošalil Fedot Jakimič in udaril popadjo po močnem belem ramenu. »Ako ne bi bila popova žena, pa bi takoj hotel . . .« »Pa pop popadje ni dobil po svojem činu«, je Äaljivo odvrnila Kapitolina Jegorovna in lljubeznivo pogledala dragega gosta. »Nekomu je sreča že po rojstvu dana, Fedot Jakimič. Usodi ne ubežiš . . .« Ko je popadja izgovoVila te besede, je lahno vzdihnila. Pop pa vedno koraka iz kota V kot kakor žerjav po pokošeni ledini, vedno molči in si gladi brado. Z gosti ne izgovoVi niti dveh besed. Fedot Jakimič ni nikdar prišel v Novi zavod, da ne bi bil princsel popadji kakega darila — svilenega robca, okraska za obleko1, medu ali jabolk. Hkrati je starec vedno prinašal poklon od Nataše. In kadar je sama Nataša pi-išla v Novi zavod k bratu na obisk, je vso dobo prebila v popovi hiši, kjer je tudi prenoCevala. Brata Grigorija Fedotiča ni ljubila in tudi ne snahe Tatjane, ceä, da sta dolgočasna. S popadjo je spala Nataša na isti pdstelji, popa pa sta odrinili za to dobo v oddaljeno sobico na oglu. »Nekako čopast je oiw, je ponavfljala NataŠa, kadar je bila odkrita. »Kako živiš ž njim?« »Meni je dober«, se je smejala popadja. »Našla si to'rej zaklad ... .« Po Nataši je zvedela popadja vse, kar se je go- vorilo v Zcmljanskem zavodu, in je Fedota Jakimiča spravila včasih s tern v slabo voljo. Mesec, dva po preselitvi Gordejevih v Novi za- vod je prihitela tja tudi Nataša. Popadja je eno- stavno ni spo'znala: bila je tako dolgočasna in mol- ^eča, kakor bi bila v vodo padlla. Proti svoji navadi ni nič govorila, ampak je samo dražila Nemko, ki je tako smešno lomila ruske besede. Mesto »krava« je rekla »govedo«, »oje« je imenoVala »žrd*< itd. Po- padji se je na prvi mah zdelo, da je Nataša ljubo- sumna na Nemko, in se je sama pri sebi smejala. Proti večeru je postala Nataša silno' svojevoljna in je celo vpila nad popadjo, potem pa je na mah utih- nila in začela prigovarjati popadji, naj bi zapela njeno priljubljeno pesem: »Nf dvigaj se nad gozde, moj golobček, nad gore mi ne leti.« »Go^obica ro'dna, poj!« je prosila. »Oh, težko jc meni, žalostno.v »Pa kaj se je zgodilo, govori jasno!« »Vse zveš, hitro se postaraš.« Zvečer je hodil pop Jevstignej kakor po navadi iz l