-r Naročnina mesečno 25 Din. za inuzem-•tvo 40 Din — no-deljaka izdaja celoletno >Jt> Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je t Kopitarjevi nl.6/111 WENEC ček. račun: Ljub* Ijana *L 10.650 ia 10.549 za inaerate« Sarajevo itv. 7V>\ Zagreb Jtv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna Z994 tn 2090 Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Smisel za državo (K senatski debati) Pravkar zaključena proračunska debata v ■euatu nam je one ostanke tako zvanega integralnega jugoslovenstva, ki so se v katastrofalnem letu 1935 rešili v to visoko zbornico, pokazala v pravi luči. Senatorska čast, ki od svojih nositeljev zahteva posebno visoko mero državotvornega smisla, jih je postavila pred preizkušnjo, ali bodo svoj čisto posebni strankarski nazor in svoje ozke strankarske interese znali žrtvovati življenjskim zahtevam državnega gospodarstva. Toda senatorji -skupine, ki vedno naglasa jo. knko da je samo njim oziroma njihovi integralno jugoslovenski stranki svoiska prava neomejena ljubezen do države, in brezpogojno predpostavljanje njenih koristi pred vsemi drugimi, te preizkušnje niso prestali, kakor bi se to spodobilo takim čuvarjem Jugoslavije, kakor 90 senatorji sploh, jns-sena-torji pa prav posebno. S svojim glasovanjem so rajši povzročili po ustavi nepredvideno stanje popolne negotovosti, kako do tekel v tem proračunskem letu naprej državni stroj, kakor da bi opustili možnost, da porušijo vse dosedanje delo Stojadinovičeve vlade za vpostavi-tev demokratičnega režima in se vrnejo v politično življenje pod zastavo fašizma, v katerega polagajo zdaj vse svoje upe. Pri tem delu eo kajpada bili najbolj go-reSni slovenski senatorji integralno jugoslo-venske smeri, izvzemši samo gospoda senatorja Cregorina, ki se je kot eden prvih borcev za slovenstvo in jugoslovanstvo v našem Primorju tudi topot zavedal, kaj je dolžnost politika, ki se je ves posvetil svoji narodni državi in njeni najbolj vitalni potrebi, da more njeno gospodarstvo tudi sredi najhujših strankarskih borb normalno poslovati dalje. S stališča popolne demokracije in neprikrajšanega parlamentarizma, je seveda tam. kjer tudi sicer vladajo popolnoma normalne razmere in kjer ustnva ne pušča nobene možnosti, da bi opozicija mogla državo privesti v brezustavno oziroma brez-zakonito stanje, tudi glasovanje enega ali drugega parlamentarnega faktorja proti proračunu v skrajnem slučaju opravičljivo, ako ima opozicija stvarne razloge in njeno protistališče ne ogroža finančnih temeljev državnega žviljenja. Toda pri nas, ko ustava, kakor vidimo, za ta slučaj ni zadostno preskrbela in vsak tak konflikt spričo še ne normalizirnnih in še ne pomirjenih javnih razmer lahko izzove usodne posledice, je tak nastop opozicije, posebno če izhaja iz konservativnega — to je državo prnv posebno ohranjujočega senata — vse kaj drugega nego državo ohranjujoče delo. Čisto neopravičljiv pa je tak čin, ee ga zagrešijo v senatu sedeči stebri onega bivšega integralno jugoslovenekega režima, kj je sam z vsemi svojimi močmi podpiral in uveljavljal še obstoječo ustavo, po kateri vlada ni odgovorna parlamentu, ampak je zaupnica krone, in ji zato ravno za to ustavo odgovorna stranka ne bi smela odrekati podpore v taki neobhodni državni nujnosti, kakor je proračun in z njim bistveno zvezani finančni zakon — zakaj čisto logično je to afront proti prvemu ustavnemu faktorju samemu. In ta afront je mimo vsega tudi v svojih razlogih popolnoma nestvaren, saj 60 jns-senator ji vzeli za piotiv svojemu »nc!< cel6 take določbe zakona, od katerih mnoge niso samo nujno zahtevane od finančnega položaja, ampak so deloma tudi takega recimo bagatel-nega značaja, da jih lahko mirno sprejme še tako ljuta opozicija. Vprašamo, kakšen krik bi zagnal kakšen JNS režim, ee bi še obstojal, ako bi njegovi nasprotniki v senatu glasovali zoper nujne državne potrebščine iz samega kljuba! Mislimo, da bi integralni jugoslovenski tisk ne imel dovolj besedi in udnrnic, da bi dostojno ožigosal tak afront zoper vlado, ki po ustavi od 3. septembra 1931 ni organ parlamenta, ampak le krone — protidržavnost, auti-jiaeionalno mišljenje in rušenje Jugoslavije ter ruše.nje ugleda krone, to bi bilo še na.jmilejše kar bi se taki opoziciji očitalo! V ostalem pa je debata v senatu veliko doprinesla k razčiščenju perečih vprašanj našega državnega življenja in je v trm ozir.i zitivno delo ter pomeni korak naprej na poti utrditvi kurza v smislu demokracije, predstavniki JNS v senatu pa so s svojo negativno kritiko nehote k temu veliko pripomogli. Dali so najodličnejšim članom te visoke zbornice, predvsem onim iz srbskega in hrvatskega dela države, priliko, da so vsestransko osvetlili, kaj je\ono jugoslovanstvo, kakor v resnici živi v jugoslovanskem ljudstvu, kaj pa predstavlja ono jugoslovenstvo, ki gn propagira JNS in ki ga bivši nositelji bivših režimov podtikajo še.sto-januarskemu aktu in ga proglašajo kot edino pristno, narodno in državno. Prav je. da so v tem pogledu ostali v ozadju slovenski zastopniki v sedanji vladi, katerim pohorska struja narodno in državno jugoslovansko mišljenje sploh odreka, in da so imeli besedo senatorji srbskega in hrvatskega naroda, ki so bili v to zbornico imenovani in izvoljeni od intcgralno-jugoslovcnskih režimov. Vsi ti so brez razlike pribili, da jugoslovanstva nikoli niso enačili z integralnim jugoslovenstvom, ki ga odločno odklanjajo in o' katerem so prepričani, da ni osnova manifestom pokojnega kralja osvoboditelja in zedinitelja. ampak du predstavlja zgolj čisto partikularno naziranje ene stranke, ki nima v jugoslovanskih l judskih plasteh prav nobene opore. Senator Mažuranič, gotovo eden najodličnejših predstavnikov ideje ju pošlo van skega državnega narodnega edinstva, je v smi slu vseh svojih somišljenikov, ki so sta išče rNS zavračali z enakimi razlogi in na podlagi iste miselnosti, nagla.šal, da individualnost slovenstva srbstva in hrvatstva v sin*ezi višje državne in narodne jugoslovanske skupnosti po kraljevem manifestu ne samo, da ni bila ne-girana, ampak po znanih besedah pokojnega velikega kralja izrecno priznana. Sklicevanje male politične skupine na ta akt je popolnoma samovoljno, partizansko ln ozkosrčno nestrpno, ie brez vsake realne opravičenosti in potrebe vneslo v naše edinstvo nevaren element držav r Tri ofenzive v Abesiniji Proti Hararju, Deste in jezeru Tsana Cesar sam vodi zadnjo armado v boj London, ?8 marca. AA. Reuter poroča: V abesinskih krogih menijo, da bi bila najbolj nevarna italijanska ofenziva v smeri proti severozapadu k jezeru T a n a. Da bi preprečili to nevarnost, pošilja abesinski cesar glavni del svoje voiske na zapad v pokrajino, ki je oddaljena 175 km vzhodno od Gondarja. Menijo, da bo zaradi zemeljskih okoliščin Italijanom mnogo lažje prodreti do Addis Abebe skozi provinco Amharo namesto skozi hribovito pokrajino okoli Desijeja. Velike italijanske kolone, ki prihajajo preko reke Takaze in Setit, nadaljujejo s pohodom proti G o n d a r j u, ki je bil ponovno bombardiran. Da bi zaščitili desno krilo te kolone, napredujejo Italijani tudi proti jugu vzdolž sudanskoegiptske meje. Druge čete pa med tem še zmeraj čistijo Tembijen da bi preprečile presenečenje na levem krilu. Dopisnik iz Addis Abebe poroča: Izvem iz ^ilo dobro poučenih virov, da se je cesar umaknil iz okolice Korana k Sokoti. Na ta način je ojačil strateški položaj svojih čet. Abesinske čete na vzhodnem krilu severne fronte so bVe ojačene, da bi tako mogle nuditi odpor v položaju, ki je nastal po nedavni italijanski ofsnzivi pri Amba Aradamu in pri Amba Aladiji. V Adis Abebi se trdi, da sta armadi rasa Kase in rasa Sejuma v polni postavi in da so popolnoma neresnične italijanske vesti o porazu teh dveh armad. Z drugo brzojavko javlja isti dopisnik iz Addis Abebe, da so italijanska letala drugič bombardirala švedski Rdeči križ. Po vesteh, ki so prispele naknadno, je b'"' ta oddelek popolnoma razdejan ob priliki bombardiranja mesta Gobi 250 km jugovzhodno od Addis Abebe. V Ogadenu nadaljujejo italijanska letala z bombardiranjem abesinskih čet, ki hočejo zaščiti in zasesti cesto Harar—Džidžiga—Berbera. Ijanskega razoor«. deleč sijaovsliac jasosJo- Pred koncem ? Posebni Havasov dopisnik pa poroča: Dasi uradno nič ni objavljeno o poteku operacij, vendar s« zdi, da smo pred koncem vojue. Povsem izgleda, d$ je general Graziani že začel ofenzivo na jugu in d* so italijanske čete že prišle severozapadno od Gondarja. Abesinske čete, ki im poveljuje cesar, so hotel neguš preprečili obkolitev zadnje abesinske armade, ki je pod njegovim poveljstvom, lio moral najprej obvladati italijansko vojsko, ki hoče napasti Gondar Odmev Porenja pri Dardanetah zapre Črno morje Boliš pvihi silijo Anglijo, naj nastopi proti Nemčiji Pariz, 28 marca. b. Vprašanje ponovnega ulr-evanja Dardanelske ožine je bilo včeraj glavno predmet razgovorov med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim, turškim zunanjim ministrom Arasom, Osuskim, Puričem in Flandi-nom. Svetovni diplomaciji je bilo že davno znano, da pripravlja Turčija nekaj, da se razreši določb losanske pogodbe, ki ji prepovedujejo ponovno utrditev Dardanel in zaporo Črnega morja. Uspeh Nemčije je dal pobudo tudi Turčiji, da je pričela posvečati večjo pozornost temu vprašanju in da je sprožila sedaj naenkrat javno misel o razrešitvi določb losanske mirovne pogodbe. Turško vlado je zlasti podpirala sovjetska Rus^a in ji obljubila, da bo vsa njena stremljenja povsod zagovarjala, kajti obe državi imata največji interes, da se v slučaju spora lahko Črno morje zapre za sovražne ladje. Pol sovjetske pomorske trgovine je osredotočeno v Odesi in Batumu, zlasti važna je zadnje imenovana luka, ker gre od tam ves izvoz petroleja v r. uzemstvo, enako pa tudi za lastne potrebe in za vojne namene. Tudi Romunija iz istega vzroka ne bo imela nobenih ugovorov proti temu, da se Črno morje zopet zapre in je že danes popolnoma jasno, da bo tudi ona podpirala Turčijo v tem oziru. V teku včerajšnjih pogajanj je predlagal sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, naj gre tudi Francija v tem vprašanju Turčiji na roko in naj jo podpira, či bi Anglija ne hotela pravično braniti francoskih interesov v Porenju. Litvinov je opozoril Flandina, da ima Anglija mnogo večji interes na neutrjenih Dardanelah, kakor pa ga ima Francija v demilitirizirani porenski cor.i. Sovjetski Rusiji je mnogo ležeče na tem, da se Črno morje zapre vsem vojašk™ ladjam, ker so tukaj osredotočene glavne križarke in podmornice sovjetske pomorske sile, ki so vedno lahko pripravljene v varnem zavetju za razne manevre v Egejskcm in Sredozemskem morju. 0 tej diplomatski izmenjavi misli zelo mnogo pišejo francoski listi. »Petit Journal« in »Jour« pravita, da sta b'4a Litvinov b Potemkin v skrbeh nistra Anthony Edena, češ, da je Anglija proti vsaki novi obveznosti v vzhodni Evropi. »Jour« pov-darja, da je Litvinov skušal vplivati na Flandina, naj nadaljuje svojo politiko odporu proti Nemčiji. Fiandin bo skušal zgladiti spor z Nemčijo z ozirom na sankcije proti Nemčiji, ki bi lahko močno ogrožale trgovinske razmere v Jugoslaviji, ki zaradi sankcij proti Italiji že itak zelo mnogo trpi. V ta namen je sovjetska vlada pripravljena sodelovati v kontinentalni politiki brez ozira na angleško zavlačevanje. Listi še dalje poročajo, da se je turški zunanji minister Ruždi Araa dotaknil Dardanel : skem, ,e dobil nova navodila in nova ogromna ■ • ■ -«-• - ------ r*- < polnomočja. Na drugi strani pa se zdi, da ima Japonska, ki hoče doseči svoje cilje v Mongoliji in na Kitajskem, ipak namen, da sklene s sovjetsko Rusijo poseben sporazum, v katerem naj bi si obe državi medsebojno priznali nedotakljivost meja v Sibiriji. Japonska misli, da bi bilo najbolje, da skleneta varnostne pogodbe glede meje Mandžurija in Mongolija same brez sodelovanjaRusije in Japonske. Če pa to ne pojde, bi Japonska pristala na posredovanje. Tukaj se sprašujejo, odkod tolika popustljivost Jaf>onskc in odkod naenkrat tolika popustljivost Rusije. Za kulisami baje tečejo neka pogajanja med rusko in japonsko vlado, ki bi imela namen, medsebojne spore urediti na ta način, da Rusija dovoli, da se meja zu-1'.inje Mongolije nekoliko popravi v prilog Mandžurije, nadalje da sc Rusija odpove za vedno notranji Mongoliji in vsakemu vmešavanju v Kitajsko, medtem ko bi Japonska Rusiji priznala nesporno oblast nad zunanjo Mongolijo in nad kitajskim Turkcstanom, ki sc je nedavno spremenil v sovjetsko republiko pod nadzorstvom Rusije. Rusija, ki je v Sibiriji napram Japoncem pokazala že veliko slabotnega oklevanja, je menda pripravljena, da sprejme sporazum na tel podlagi, posebno sedaj, ko vstajajo za njo nove težave v Evropi. Gombos se vrača Rim, 28. marcn. c. Madžarski ministrski predsednik Gombos se je šele danes odpeljal v Budimpešto. Na kolodvoru je bilo slovo zelo slovesno in je na kolodvor prišel som Mussolini z državnim podlainikom v zunanjih zadevah Su-vichem. Popoldne ic bila šc veliko letalska parado, ki sta se jc udeležila oba Mussolini iu Gombos. Mussolini je Oombosu pokazal 120 najnovejših velikih bombardnih letal, ki so nato v paradnih poletih leteli nad obema državnikom«. Izjava župana dr, Adlešiča »Slovencu" Ljubljanski proračun odobren Z nekaterimi malimi spremembami Kaj bo s proračunom Živahna ugibanja p Belgradu Ljubljana, 28. marca. Danes se je z dopoldanskim belgrajskim brzo-.akoni vrnil po 4-dnevneiu bivanju v Belgradu I ljubljanski iupan dr. .luro Adlešič. Naš poročevalec ga je danes popoldne obiskal in ga prosil za Izjavo o njegovem bivanju v Belgradu. Dr. Adlešič je izjavil: >(ila>ni namen mojega potovanja v Belgrad je bil. da dosežem pravočasno odobritev proračuna ljubljanske mestne občine. Naši uradniki so odnesli proračun v Belgrad v odobritev ie dne 18. marca. Banska uprava ga j« poprej s svoje strani že pregledala ter ga v enem dnevu kot zelo nujnega odobrila. Dne 2:t. t. m. pa so mi naši odposlanci telefonirali, da so zadeli na težkoče in je bila nevarnost, da bi bil proračun lavrnjon, ker vsebuje poviške pri dohodkih. Take pnviške pa je finančno ministrstvo v smislu svojega razpisu za sestavo občinskih proračunov odsvetovala. Zaradi tega sem se takoj odpeljnl v Belgrad ter sem pri več konferencah v finančnem ministrstvu razložil, t kako težkem stanju je gospodarstvo ljubljanske občine. Pojnsnil sem. lakaj je tako Telik deficit t znesku 12 milijonov dinarjev pri j proračunu, ki ga ni mogoče drugače kriti, kakor s povečanjem dohodkov, ali pa s posojilom. Za- ; deve sta pojasnila g. finančnemu ministru tndi 1 oba slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek. Finančni minister je nvidel težki finančni položaj našega mesta in spoznal, dn ni drugega izhoda, da krijemo primanjkljaj, kakor s pove- j čanjem dohodkov. To povečanje je utemeljeno tndi ; neradi nastale inkorporacije okoliških občin, ki ] se dosedaj imele mnogo večja bremena, na pri- | mer v Mostah 100%, v Zgornji Šiški pa cele 140% j občinskih doklad na državne davke. Knako j« tndi pri nekaterih trošarinskih postavkah. Na podlagi teh pojasnil je bil preračun t ee-loti odobren 1 nekaterimi malimi spremembami. Take je bila občinska iloklada na držaTne davke določena na 60%, malo pa so bile omiljene tndi nekatere trošarinske postavke. To pa zaradi tega. ker je na intervencija dr. Korošfn in dr. Kreka vlada predvidela v državnem proračunu državni prispevek 1« poslopje Trgovske akademije v Ljub- Od nedelje Notranja politika Proračunska debata pred senatom je ta teden izpolnjevala v glavnem vse zanimanje javnosti za notranjepolitične dogodke v državi. Znano je, da je prejšnji teden narodna skupščina sprejela z veliko večino glasov vladni proračun, kakor finančni zakon, s katerim dobivajo posamezni ministri dovoljenje, da za gotove navedene primere izdajo uredbe z zakonsko močjo. Po ustavi ie proračun moral pred senat, kjer se je utaborila nekdanja diktatorska organizacija Jugoslavije JNS s svojimi senatorji, ki so jih volili župani, izvoljeni sami pod bičem JNS teroristov, ki so takrat navalili na jugoslovanski narod v vseh delih države. < Vlada ni imela nobenih težav, da je prepričala večino narodne skupščine o njeni dolžnosti, da namieč pomaga vladi, da pospravi razvaline, ki so ostale po nenadnem odhodu JNS teroristov s politične pozomice. Toda JNS se je hotela »maščevati« v senatu, izkoriščajoč pri tem stališče, na katerega se je vlada postavila, da bo namreč varovala zakonitost, da bo spoštovala zakone in ustavo, naj pride, kar hoče. Organizacijo JNS senatorjev je prevzel »fiihrer« pohorskega obeska JNS terorisiov dr Kramer in je spretno poslal proti vladi v borbo rajprej senatorja Banjanina, ki je vsul na vlado, ki uživa zaupanje navišjih člniteljev v državi, ploho oči:kov, Iti so mejili na žalitve. Za senatorjem Banjaninom je dr. Kramer poslal na oder našogn Puclia, ki je razvezal svojo vrečo najbolj ogabnih natolcevanj in debelih laži, zabelje-nih z izrazi, ki se jih ni naučil na političnem polju. Ministri so na vsa obrekovanja odgovorili obširni.', dostojanstveno in točno. Prve patrulje so se m ,r?le umakniti pod udarci ministrov, ki so iz ministrskih arhivov privlekli mnogo za nekdanji režim JNS terorja neljubih listin, jih nekaj prebrali, nekaj pa prihranili za druge priložnosti, ki bodo gotovo še prišle. Veliko pozornost so vzbudili govori ministrskega predsednika, ki je vedno ohranil mirne živce in na-mehli:ij na ustih, notranjega ministra dr. Korošca, ki je oznanil občinske volitve za prihodnji oktoher, prosvetnega ministra, ki jc zdelal propovednika iz Velikih Lašč in njegovo učiteljsko politiko, in poštnega ministra, ki je razgalil razmere pri ljubljanski poštni direkciji pod konzuli JNS terorja. Na koncu je imel ministrski predsednik še dolg nago-govor na senatorje, r katerem jim je predočil poslanstvo, ki ga imajo vršiti v službi države, ne pa v službi kakšnih političnih klubov, ki jih ves narod soglasno odklanja in jih varuje samo še ustava, oziroma poštena volja vlade same, ki ustavni zakon hoče na vsak način spoštovati. JNS teroristi »o mislili v skupščini preglasovati vlado s tem, da so hoteli obiti predsednika v 1 a de. To ie jim ni posrečilo. Sklenili so, da ji pon&gajajo v senatu. V»i nasveti predsednika vlade so bili bob ob steno. Ko je včeraj, v petek, prišlo do glasovanja, je klob JNS senatorjev dobil 4 glasove večine, to je: vlada 37 glasov, JNS pa 41, 9 senatorjev pa ni glasovalo. To se pravi, da je JNS navzlic vsem strašnim naporom, da obdrži trdnjavo v senatu, mogla zbrati od 87 senatorjev samo 41. To ie le borna senca od tega, kar je trdnjava JNS še pred tednom dni v senatu bilal A dejstvo je, da je senat odklontl vladi, ki ni odgovorna parlamentu, marveč samo vladarju, proračun, ki ga država potrebuje za normalno delovanje uprave na znotraj in za obrambo njenih mteresor na zunaj. Tega delanja ni naša srtvar kvalificirati! Proračun bo sedaj prišel še enkrat pred skupščino, ki j« sklicana za danes, soboto. Zunanja politika Zunanjepolitično je treba zabelefcitt nekaj pomembnih dogodkov, ki so 9e ta teden zgodili. Naš list jih vsled preobremenjenosti notranjepolitičnih poročil ni mogel v podrobnosti »aaledovatl. za to iih sedaj prinaša v kratkih posnetkih. 1. V Rimu je bila med Italijo, Avstrijo in Madjarsko podpisana rimska troiveta. V«e tri države »o si med seboj obljubile, da MtanejO v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih strnjene in d« nobena izmed njih ne bo poskušala pogajati «e posamič z Malo zvezo ali s komurkoli glede ureditve Podonavja. Italija je po svojih zmagah v Abesiniji hotela sedaj pokarati, da je še vedno lukaj. Avstrijo, ki je nadnje čase iskal« pomoči še drugod, tako v Pragi in v Parizu ter ie bila celo pripravl|«n« priblifevaM M Mali "Ml (Jugo- Ijani. Zaradi tega je bilo omogočeno omiliti doklado in nekatere trošarinske postavke. Tako se nam je posrečilo, rta je bil naš proračun odobren med prvimi vseh most v državi iu stopil v veljavo ie pravočasne, to je 1. aprila t. I. , To bo ort 1. 11117 prvi proračun mestne občine 1 ljubljanske, ki je bil pravočasno potrjen in stopi pravočasno v veljavo. Od I. 1917 se dosedaj to ni dogodilo. Dasi smo pozno prevteli občinsko upravo, I smo v tem času dveh in pol meseca tako pospešili delo nn občinskem preračunu in irtvovall mnogo noči. dn se nam je posrečilo pravočasno uveljaviti proračun. S tem bomo prihranili tudi mnogo mestni občini in jo obvarovali mnogih iz-guh. '.i hi jih sicer imela, ako hi proračun ne bil pravočasno sprejet in potrjen. Odobreni proračun j ho objavljen v prihodnji številki »Službenega li- ; sta«, ki se že tiska. Takoj po odobritvi proračuna sem začel razgovore r. Državno hipotekarno banko, da bi dovolila mestni občini ljubljanski večje posojilo za odplačilo ničnega dolira pri Mestni hranilnici. R tem bi hiln Mestni hranilnici . pomagano k likvidnosti. Tudi v tej stvari »ta v korist mestne občine ljubljanske intervenirala slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek pri finančnem ministr« in pri upravniku DIIB. Obn, finančni minister in upravnik banke, sta no-kaznln veliko naklonjenost linblianeki oličini Toplo se je zavzel ra našo občino tudi s. minister v p. Barič (od bivše Hrvatske pufke strankel. ki Je član uprave DHB. T| r.i t.Tovor i so usneli tako daleč, rta so se žc pokazale konkretne oblike .kako hi sc dala v 11:1'krajšem časn in v najkrajši obliki doseči likvidnost Mestne hranilnice ljubljanske. V kra*kem se bodo razgovori nadaljevali v Ljubiiani ter bodo sem dospeli odposlanci Državne hipotekarne banke. ITnaiino. da ho ta sestanek odrešilen za mestno občino ljubljansko in Mestno hrailnico!« Kakor smo že poročali, je g. župan dr. Adlešič v Belgradu interveniral tudi v raznih drugih resornih zadevah in tekočih poslih mestne občine ljubljanske. Njegove intervencije so bile skorpj vse uspešne. j do nedelje slavija — Romunija — Češkoslovaška), jc potegnila nazaj in si jo tesno privezala nase. Tudi Marljare, ki so sinipatizirali z Nemčijo, je tako rekoč zla-sala in jih znova priklenila na svojo politiko.'Glede Podonavja smo torej zopet tam, kjer smo bili in zbliževanje med rimsko trozvezo in Malo zvezo bo silno težko. Vse sanje, da se bo Avstrija tudi naiii približala, so se izjalovile. Na oni strani Karavank veje zopet italijanski veter, ki čez Avstrijo liri je v osrčje Podonavja. 2. Prepir, ki je nastal med Francijo in Nemčijo zaradi tega, ker je Hitler raztrgal od Nemile -prostovoljno podpisano pogodbo, da ne hovni-koli oborožila porenske pokrajine, traja daljr«. Sprva jo izgledalo, da bo Francija pritiskala na vojno, da Nemce izmodri. dokler je še čijš, češ, čez par let lega ne bo mogla več. Ta nevarnost je sedaj mimo. Toda Hitlerjev prelom besede je itnel za posledico, do je sedaj Anglija v posebni vojaški pogodbi obljubila Franciji pomoč vse svoje oborožene sile, če bi bila kedaj napadena od Nemčije. Hitler je sedaj stavil neke nove pogoje, da sklene stalen mir s Francijo, toda bolj podrobno se bo o tem govorilo šele po volitvah, ki bodo jutri v nedeljo. Hitler hoče imeti močan glas in želi vedeli, ee še govori v imenu vse Nemčije. Nndaljnih pogajanj je treba torej pričakovati 5e le prve dni tedna, ki prihaja. Toda zaenkrat stoji, da je nemško-frnncoska meja zasedena na obeli straneh 7. izredno močnimi vojaškimi oddelki. Vojnih zaplelljajev pa se ni treba bati. Naj naša javnost ohrani mirno kri In naj se ne pusti Od nikogar hegatt. V Abesiniji so italijanske čete, izkoriščajoč zbeganost evropskih držav, ki so sedaj vse prezaposlene z nemško-francoskini prepirom, dosegle velike Uspehe in se zdi, da ae vojna bliža svojemu koncu. Italijansko letalstvo, ki brez izbere obstreljuje in bombardira s plinskimi bombami sleherno živo bitje in vsako človeško bivališče, če ga le zagleda, je napravilo strašna razdejanja in ahesinski odpor zaenkrat zlomilo. Sedaj se je začela velika ofenziva na jugu. ki naj zlomi še zadnjo nedotaknjeno abesinsko armado rasa Našibu pri Hararju. Na severu pa se obupno brani armada, ki ji poveljuje satu cesar. Deževje prihaja. Morda bo grob abesinBke svobode, morda bo pa izmučenim borcem prineslo tolikanj potrebnega odmora, da se bodo odpočili iri nadaljevali boj za svojo svobodo, ko se vode odtečejo. Češkoslovaška, ki Je okrog in krog obdana od Nemcev, oziroma nemških zaveznikov, Poljake in Madjarske, se je začela resno pripravljati na Obrambo svoje zemlje spričo nevarnosti, ki tudi zanjo vstaja v bitlerjevski Nemčiji. Uvedla je splošno obveznost vojaške službe za moške kakor tudi za ženske od 17 do (50 let. Manj sreče pa ima ministrski predsednik dr. Hodža, ki se mu ni posrečilo utrditi notranjepolitičnega položaja a pritegnitvijo Slovakov v svojo vlado. Slovaki nočejo v vlado, ker jim nočejo dati slovaškega ministrstva. To je škoda, kajti sodelovanje Slovakov je pri današnjih mednarodnopolitičnih razmerah v srednji Evropi neobhodno potrebno. Na DAljnem vzhodu so se že začele obmejne praske med japonskimi in mongolskimi Četami. Ni pa verjetno, da bi boljševiška Rusija imela pogum, da na ta izzivanja odgovori, kot bi bilo treba. Notranjo Mongolijo ja Japoncem že prepustila, sedaj jim bo 5e zunanjo. Slišali bomo mnogo o besednih protestih, a Japonec bo brezskrbno prodiral dalje. Boljševik ne zna hraniti domovine... Posveti generalov v Londonu London, 28. marca. c. Danes so se začeli v Londonu posveti med generalnimi štabi lokarnskih držav, fazen Nemčije. Ta generalni štab mora izdelati lehnične posledice izvedb lokarnske pogodbe, ki jih mora posebno izvesti Anglija in Italija, ki sta prevzeli varščine v lokarnski pogodbi. .Angleška vlada bo imela r ponedeljek sejo. Na tej seji se bosta odločilno spopadli obe krili v vladi, to je takozvano krilo mlajših ministrov, ki jih vodi fiden io starejše krilo, ki ga vodi sam Baldwln. Mlajše krilo zahteva predvsem, da se mora Anglija jasno izreči zt politiko kolektivne varnosti v okviru ZN, ki jo je treba v tem smislu preurediti pod angleškim vodstvom, starejše krilo pa zagovarja sistem »lijans in vojaških pogodb v dvoje ali v troje. V ozadju vodi mlajše krilo za-kladni kancler Neville Chamberlain. ki hoče za Baldwioom prevzeti pred«cd«tvo vlade. Belgrad, 38. marca. m. Tukajšnja politična javnost se še vedno bavi z rezultatom včerajšnjega glasovanja v senat.1, pri katerem so senatorji JNS s 4 glasovi večine sprejeli nekaj sprememb v finančnem zakonu ter s tem dosegli, da se ves državni proračun skupno s finančnim zakonom mora vrniti ponovno v pretres narodni skupščini. S tem stališčem večine senatorjev JNS ee dane« obširno bavi v svojem uvodniku »Saiuoupravac, glavno glasilo JRZ, ki med drugim pravi: »Danes ob tem in takem stališču senatove večine se na široko otvarja otvarja možnost sporov med spodnjim in zgornjim domom, odak terega bo, če bi se narodna skupščina po»lužila primera senata, naša država imela veliko škodo. Ne samo, da bi lahko pričakali 1. april brez proračuna, temveč bi se med obema domonm odnosi tako zaostrili, da bi bilo onemogočeno vsako konslruktivuo delo in sodelovanje obeh domov, ki tvorijo narodno predstavništvo po ustavi 3. septembra 1981. To bi morda bili tudi interesi gospodov iz JNS, ki se nikakor ne morejo pomiriti z misijo, da je na obzorju demokracija in svoboda, ker « takim zadržanjem pri proračunski debati oni manifestirajo tendenco, da zavlačujejo delo na konsolidaciji razmer v državi in lo v prvi vrsti z rovarjenjem proti današnji vladi, da bi pravočasno ne dala proračuna s fi-načnim zakonom. Izgleda, dn gg. kr. senatorji, ki so včeraj gla-fjovali proli, pozabljajo na svoj visoki čin in vlogo v senatu. S takim zadržanjem so se zavestno in prostovoljno odrekli visokim častem s toni, dn so manifestirali odkrile želje in pripravljenost, da se vrnejo v stranke in v svojo politiko, kakor so bili |xi manjžini senatorjev povzdignjeni. Pa tudi v skupščini je bilo danes zelo živahno. V Belgrad je prišjo že precej poslancev, ki bo bili včeraj od predsednika skupščine brzojavno poklicani na današnjo sejo. Poslanci JRZ in vladne večine niao prikrivali ogorčenja nad takim zadržanjem večine senata, ki se ne bi smel vmešavati v čisto vsakdanje poltlčne in strankarske Itorbe. Ti poslanci so izražali zahtevo, naj kr. vlada čimprej predloži narodni skupščini zakonski osnutek o spremembah in dopolnilih o volitvah senatorjev kraljevine Jugoslavije. V tem zakonskem načrtu naj se predvsem spremeni sedanji čl. 5 omenjeiega zakona, ki govori o številu senatorjev, kakor tudi čl. 8, ki določa osebe volivcev za senat. Med iemi poslanci se jc precej komentiralo dejslvo, da so se med onimi senatorji, ki so glasovali proti vladi v senatu, nahajajo vsi senatorji člani raznih maspnskih lož. V teku dopoldneva so imeli v skupščini sestanke vsi vladni poslanci Najprej je imel sestanek Narodni kmečki klub. Na tem sestanku je poročal o položaju minister brez portfelja ing. Vo-jislav Gjorgje- ič. Za tem jc pa imel sejo klub JRZ in vladne večine. Tn seslonek jc bil od 11 do 13. Navzoče^ poslance ie uvodoma pozdravi! minister Cvetkovič. nato je pa imel govor predsednik vlade, dr. Milan Stojadinovič, v katerem je podal potek proračunske razprave v senatu, zatem pa poudaril veliko važnost sklepa, ki ga bo morala narodna skupščina sprejeli glede državnega proračuna. Poslanec Zivko Sušič se je v svojem go-vonrffevil z nastalim položajem. Izrazji jc mnenje, naj bi skupščina ostala pri svojem prvotnem sklepu glede dvanajsterih- točk finančnega zakona. Dr:1 Voja Jflnjič pn je izjavil, da povsod na sVetu oba doma delata složno in sporazumno in da je ustanova senata poverjena s to nalogo, da varuje določbe ustave. V ostalem je pa mnenja, da je trebn iti med narod in ga obvestiti o nastopanju nekaterih senatorjev v senatu. Vsled vlikega števila prijavljenih govornikov jc bilo noto sklenjeno, dn sc seja jutri dopoldne ob 10 nadaljuje. Se?a skupščine Belgrad. 28. marca. m. Za danes popoldne ob petih je bila napovedana seja narodne skupščine. K besedi o zapisniku se je zopet javil znani Voja Lazič, ki je stavil k zapisniku opombe, kj jih pa večina narodne skupščine ni sprejela. Nato je tajnik prečital poročilo senata, da senat vrača narodni skupščini v ponovni pretres nekatere člene finančnega zakona. Spremembe se bodo pretresale po »kraj?anem postopku. Radi tega se je dal finančnemu Odboru rok 34 ur. v katerem mora proučiti spremembe, ki jih je sprejel senat glede nekaterih določb finančnega zakona. Potem je bilo prebranih več interpelacij na posame-zne ministre, ki so zanje zahtevali poslanci nujnost. Posamezni člani kraljevske vlade, kot tudi večina narodne skupščine je to nujnost sprejela Po prečitanih prošnjah in pritožbah in raznih vlogah je predsednik zaključil današnjo sejo, prihodnjo pa je napovedal za ponedeljek. 80. t. m. ob 10 dopoldne t dnevnim redom: pretres sprememb in dopolnitev v finančnem zakonu, ki jih je sprejel senat kraljevine Jugoslavije. Nadaljna usoda finančnega zakona po ustavi h pravniških krogov smo sprejeli: Senat je spremenil nekatere člene finančnega zakona za 1. 1956-37, zato mora o njih po čl. 64 uistave ponovuo sklepati narodna skupščina. Ako narodna skupščina te spremembe osvoji, se smatra, da je finančni zakon od obeh »bornic sprejet in predsednik skupščine ga predloži kraljevim namestnikom t podpis. Če pa narodna skupščina na te spremembe ne pristane, se smatra po istem členu ustave (zakonski) predlog za odklonjen in se v istem zasedanju o njem ne more več ponovno razpravljati, ampak šele na prihodnjem zasedanju. V primeru, da se v tem zesdanju pokaže glede zakonskega predloga isto nesoglasje med obema zbornicama, odloča o zakonskem predlogu kralj, ki lahko usvoji predlog skupščine ali predlog senata. Po čl. 60 ustave se redno zasedanje ne sme zaključiti, dokler tli rešen proračun Ako smatramo proračun in finančni zakon kot celoto, bi to pomenilo, dn je senat odklonil proračun kot tak. kar pa bi bilo protiustavno, ker ima narodno predstavništvo proračun po čl. 102 odobriti. ne pa odkloniti. Ves potek razprav v senatu ka/e. dn jc hiln tej zborniei namera, dn odreče vladi proručun tuja. Ali sta finančni zakon ln proračun res nedeljiva celota? V toliko pač, v kolikor se finančni zakon nanašR na neposredno Izvajanje proračuna. Kolikor pa predstavlja finančni zakon skup najrazličnejših zakonskih predpisov, ki nimajo z izvajanjem proračuna nifcake neposredne zveze, se gotovo da z uspehom zastopati mnenje, da predstavljajo poedini po senatu spremenjeni členi finančnega zakona vrsto samostojnih zakonskih predlogov, ki so zgolj iz razlogov zakonodajne ekonomije vneseni v finančni zakon. V primeru, da narodna skupščina teh sprememb ne sprejme, bi prille samo te na naslednjemu zasedanju v pretres. Vlada bi situacijo morda lahko rešila tudi tako, da dotične predloge umakne in jih skuša uveljavili v rednem zakonodavnem postopku. Ves ostali finančni zakon s proračunom vred bi bil v tem primeru lahko predložen v sankajo. Sejo vlade Belgrad, 28 marca. AA. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra dovolil, do se nabava mostne konstrukcije sistema Herbert za 1500 metrov s potrebnim številom plovnih in spojnih opor orodje itd., po določenih tehničnih pogojih lahko odstopi tvrdki Krupp v Rheinhausnu kot najugodnejšemu ponudniku za skupno vsoto 1 milijon 253.091.86 nemških mork in da sme z omenjeno Ivrdko gradbeni minister skleniti podogbo. Plačalo se bo v pelih proračunskih letih po proračunski postavki 431 in po plačilnem načrtu, ki ga bo pogodba določila. Nabava pohištva za novo poslopje skupščine v Belgradu v znesku 2,607.721.90 se odstopi štirim ponudnikom. Zgradnja ceste Prijepolje—Bjelopolje od 0 km do 6.800 km se da najboljšemu ponudniku Milo-niji Nicoviču iz Berana za 2,209.001.66 din. Plačalo se bo iz kredita ene milijarde za javna dela. Popravilo državnega parka Topčider in strehe na gozdarsko-lovskem muzeju v Topčideru se izvajajo v režiji za znesek 185.853.95 din. Izgradnja morskega obrežja vojvode Step« v Splitu jc oddana najboljšemu ponudniku bratom Žagar iz Solita za 2,365.632 82 din. Plačalo se bo iz kalderminskega fonda splitske občine. Gradnja skladišča za hrano in obleko v kaznilnici v Nišu sc vrši v režiji za 267.619 05 din. Železniški popusti za praznike Belgrad, 28. marca. AA. Zo velikonočne praznike uvede generalno ravnateljstvo državnih že-leznic dva ljudska izletniška vlada, in sicer iz Zo-! greba na Sušak in nazaj in iz Zagreba v Split m I nazaj. Odhod iz Zagreba ob 11. aprila zvečer, s ; Sušnke in iz Splita po sc vlak vrne 13. aprila ; zvečer. Ceno izletniškega vlaka Zagreb—SuŠak in nazaj znaša v drugem razredu 114 din, v 111. razredu 76 din, iz Zagreba v Split in nazaj v II. razredu 213 din, v III. razredu 146 din. Potniki s področja zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva intfijo 50%ni popusf za priključek v 7.agretx Puceli - „naš Odisej'" Belgrad, 28. marea. m. Na zadnje napade slovenskega Odiseja in velikolaškega velmoža Ivano Puclja, ki jih ie izbruhal v svoji onemogli jezi v senatu na voditelja slovenskega naroda, odgovarja današnja »Samouprava« v članku »Taktika našega Odiseja« zelo obširno in obvešča jugoslovansko javnost o resničnem delu voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca za zedinjenje našega naroda in o velikih zaslugah, ki jih je za to zedinjenje imel tudi sivolasi nadškof dr. Jeftlfč. Članek bomo ponatisnili v eni izmed prihodnjih Številk. ^ Bel grajske vest* Belgrad, 28. marca. m. Predsednik finančnega odbora Mita Dimitrijevič je sklical sejo finančnega odbora za jutri ob 10 dopoldne. Na tej seji bo finančni odbor pretresal spremembe, ki jih je sprejel senat r finančnem zakonu. Belgrad, 28. marca. m. Danes popoldne se je tukaj zopet sestal tako zvani delovni odbor združene opozicije. Konferenci so prisostvovali poleg prvakov tukajšnjih opozicijonalnih strank od strani bivše Samostojne demokratske stranke Večeslav Vflder, od bivše Hrvatske kmetske stranke pa dr. Juraj Šutej. Belgrad, 28. marca. AA. Prometni minister je dovolil 50%ni popust no državnih železnicah delegatom letne skupščine glavne zveze rejcev perutnine golobov in kuncev, ki se bo vršil v Rel-gradu 5. aprila. Popust velja od 3. do 7. aprila. Delgatom skupščine banovinskih zadrug iz zetske in vardarske banovine, ki se bo vršila V Skoplju, 19. aprila t. I. Popust velja od 16. do 22. aprila. — Delegatom društva svobodnih zidarjev »Velike lože« Jugoslavije za skupščino, ki se bo vršilo v Belgradu 18. in 19. aprila t. I. Popust velja od 16. do 21. aprila. - Delegatom društva prijateljev Francije, ki bodo prisostvovati letni skupščini v Belgradu, 5. aprila. Popusl velja od 2 —8. aprila. — Dclegalom ki bodo prisostvovali kongresu agrarnih skupnosti iz vardarske, moravske in zetske banovine v Kumanovem, dne 30. marca t. 1 Popust velja od 26. marca do S. aprila. Osebne vesti Belgrad, 28. marca. m. Z odlokom zastopnika pravosodnega ministra eo postavljeni: za pisarniške oficiale VIII. pol. skup. na dosedanjih mestih naslednji pisarniški oficiali IX. skup.: Anton Čme-ra na okrajnem sodišču v Celju, Franc Bokalin na okr. sodišču v Kamniku, Ferdo Paradiž na okr. eodišču v Kočevju, Filip Čegovnik na okr. sodišču r Prevaljah, Janez Žagar na olor. todišču v Rogatcu, Franc Ferjančič na okr. sodišču v Prevaljah, F. Holz na okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Hebar na okrož. sodišču v Novem mestu in Josip Pinter na okrož. sodišču v Ptuju, V VIII. pol. skup. je napredoval Josip Novšak, tehnični uradnik IX. pol. skup. na okrožnem sodišču v Mariboru. S kr. ukazom je postavljen za p-odpredsdenika kasacijskega sodišča pri Stolu sedmorice v Zagrebu Ivan Vrančič, bivši predsednik apelacijsktga sodišča v Ljubljani. S kr. ukazom eo napredovali v višjo ekupino; Ivan Moškon, starešina okrajnega sodišča v Kozjem: Slavo Papež, starešina okrajnega sodišča v ' Tržiču, in Valentin Benedik, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Za višjega tajnika v železniški delavnici v Mariboru je postavljen inž. Ignac Vidic, dosedaj pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Prevedeni so z odlokom generalnega ravnatelja jugoslovanskih železnic: MIha Penko, prometni zvaniC-nik I. kat. 2. skup. za pomožnega prometnika 10. pol, 9kup. na postaji Blanca; Rudolf Člbej, administrativni zvanlčnik I. kat. 4. pol. skup., za pomožnega ofioijala 10. pol. skup. pri kurilnici v Ljubljani; Frančišek Rakičkl, prometni zvanlčnik I. kat. 3, pol. skup., za pomožnega prometnika 10. pol. skup. na postaji Derventa; Rupert Purgaj, prometni zvaničnik I. kat. 4. pol. skup. za pomožnega pro-metnika 10. pol. skup. na postaji Pesnica ter lvan Šultfaj, predkurjač-zvaničnlk, za pomočnega strojevodjo 10. pol. skup. v kurtlnlški izpostavi Velenje. .t Dunajska vremenska napoved: menjajoča in pojemajoča oblačnost. HamcaMffumu prati z Hadionm! 1834 Jaz na maram imeti utrujene in nasajene mamice, jaz hočem mamico, ki je dobre volje, tudi kadar pere. Zato morai prati t Schichtovim Radionom, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujSem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Rad ion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem pa ie v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Pucelj in kočevsko nemštvo Pred dnevi smo se z gospodom senatorjem I celo ofenzivno nastopa proti slovenstvu, »opor Kun Pucljem, ki je v svojem govoru odre- katerega se bori točno po načrtu svojih vodi- 1' _ ' - - ___1 _______I____' Y1 " * i _ • _______—— „ . 1 1, .v ■ -.. r*w . 1 #1 «■ 1 I n nc l\ vrn Ivanom kal čisto jugoslovansko mišljenje avtorjem znamenite majske deklaracije in njihovim somišljenikom, ki eo danes organizirani z velikim delom Srbov v jugoslovanski radikalni zajedni-ci, sebi pa pripisoval izredne zasluge za jugo-slovanstvo ie za časov avstro-orgrske monarhije — pomenili o tem vsekakor važnem vprašanju. M is I imo, da smo dokazali, da je gospod senator Pucelj v tem svojem demagoškem govoru doktor Koroščevo stranko pošteno oklevetal, sebe pa čez vsako mero povzdigoval, ker je njegova vloga v idejnem in faktičnem snovanju bodočega jugoslovanskega državnega in narodnega edinstva bila tako skromna, da ga zgodovina nikjer ni zaznamovala v eni vrsti z dr. Krekom, dr. Korošcem io njihovimi prijatelji, pa tudi ne z dr. Žerjavovo jugoslovansko iredento med započetniki osvobojene in zedinjene Jugoslavije. Dejali smo, da bi bil gospod senator Pucelj svoje jugoslovanstvo na vsak način lahko z veliko večjo upravičenostjo v senatu dokazoval, če bi bil mogel pokazati, kakšne zasluge ima kot večkratni poslanec in minister ter zastopnik riibniško-kočevskega okraja za jugoslovanstvo oziroma za slovenstvo v dravski banovini, v kateri je bil za časa JNS diktature poleg gg. dr. Kramerja in dr. Marušiča tretji steber tako zvanega integralnega jugoslovenskega režima. Pomenimo se torej sedaj o tem: Ko se je JNS režim po svoji dolgi strahovladi v dravski banovini in v državi sploh že nahajal v zatonu in eo se njegovi voditelji prizadevali, da se pred ljudsko nevoljo rešijo v senat, je seveda tudi gospodu Puclju bilo nad-v-se-na tem, da pride v to visoko zbornico, da ne *%fbftj|finjl iz političnega življenja. Tukaj se je pa pojavilo dejstvo, da je integralno jugoslo venska JNS pri proslulih volitvah leta 1031. postavila poleg kandidata Ivana Puclja v ribniško-kočevskem okraju za namestnika gospoda dr. | Hansa Ar ko t a, predsednika nemškega Kul- j turbunda, ki je že pod Avstrijo pridno zabijal na Kočevskem kole za nemški most do Adrije. To se je zgodilo zato, ker je JNS seveda rabila glasove nemških volilcev tega okraja, brez katerih bi gospod Pucelj ne bil dobil mandata. Toda, če je to dejstvo psihološko bilo razumljivo iz strankarsko-političnih razlogov in ker se nihče ni nadejal, da bo gospod dr. Hans Arko sploh kdaj prišel v narodno skupščino kot zastopnik okraja, v katerem je tri četrtine slovenskega prebivalstva — v samem »Gott-scheer-I.andchenu« pa dve tretjini — pa nikakor ni bilo razumljivo in opravičljivo to, kar je temu sledilo februarja leta 1935. ko so se namreč vršite volitve za nove senatorje. Takrat je integralno jugoslovenska JNS stala pred alternativo, da se odloči za senatorsko (isto. na kateri ne bi bilo gospoda Puclja in se tako izogne za slovenstvo fatalni posledici, da bi prišel na njegovo mesto v narodno skupščino za poslanca njegov namestnik, vodja kočevskega nemštva dr. Hans Arko — ali pa da na vsak način spravi v senat gospoda Puclja in na tak način dopusti, da bi v veliki večini slovenski volilni okraj zastopal v narodni skupščini eden glavnih predstaviteljev nemštva v naši državi. Takrat nismo samo mi apelirali na integralno jiigoelovensko JNS, naj tako celokupno slovenstvo tako zelo kompromitn joče dejstvo iz golih partizanskih razlogov ne dopusti, ampak se je oglasil tudi zastopnik naj-integralnejšega jugoslovenstva, znani »Pohod«, ki je proti taki nameri odločno protestiral, 'loda integralno jugoslovenska JNS je mirno šla preko tega, ker ji je bilo več za gospoda Puclja nego za interese slovenstva in jugoslo-vanstva, s katerim pač ni v skladu, da bi za stopal interese slovenske večine v okraju, kjer Slovenci bijejo naroden boj z nemštvom, tak nemški* »fiihrer«, kakor je gospod dr. Hans Arko. o katerm seveda ne dvomimo, da je dober jugoslovanski državljan, pač pa tudi sam ne taji, da vodi kočevsko nemštvo v narodni borbi s slovenskim prebivalstvom Kočevja. Pa ludi gospod senator Pucelj je ostal napram pozivu slovenske javnosti popolnoma gluh in je raje dopustil, da je gospod dr. Hans Arko postal Man narodne skupščine, kakor da bi se sam odpovedal članstva v senatu in svojo srečo raje poskusil pri volitvah, pri katerih bi bilo imelo svobodno besedo ljudstvo. Da j« bil dr. Hans Arko dejansko samo tri dni član narodne skupščine, ker je bila kmalu razpuščena, to seveda ni zasluga gospoda senatorja Puclja ia ostane za gospodom Pueljem neizbrisno zapisano. da je vprvič v zgodovini naše države aktivno sodeloval pri tem. da je voditelj kočevskega nemštva bil zastopnik po veliki večini slovenskega okraja, v katerem se morajo zavori ni Slovenci boriti za svoj obstoj ui napredek z zagrizenim kočevskim nemštvom. Posledice takega favoriziranja lcočev»kega nemštva od strani gospoda Puclja «eveda niso izostale Vsi vemo. kako zelo je kočevskemu nemštvu po taki politiki enega izmed članov INS trojice zraste! greben. Danes so Slovenci na' Kočevskem v defenzivi napram nemškemu živi ju. ki po zaslugi pravične in tolerantne ter lojalne narodno-manjšinske politike nase države ni samo ohranil svoje narodne pozicije, kakršna ie bila že pod Avstrijo, ampak dane« teljev, med katerimi je gosjiod dr. Hans Arko prvi. Proti Slovencem na Kočevskem se izvaja od strani nemštva naravnost gospodarski bojkot in ni dolgo tega, da je v Kočevju prišla važna trgovska postojanka v roke Nemca, ki je bil podport od nemškega kapitala, dočim jc Slovenec ostal na cedilu. Vemo tudi. kako so se od režima, v katerem je igral važno vlogo zastopnik ribniško-kočevskega okraja, gospod senator Pucelj, po njegovih navodilih pa paše-val v Kočevju prosluli okrajni glavar Platzer, zanemarjale, pa celo šikanirale in preganjale slovenske gospodarske institucije v korist nemških. Vse to zaradi tega. ker je tako zvano integralno jugoslovenstvo pri nas vedno odpovedalo v zadevah, kjer so bili politični in strankarski interesi tega jugoslovenstva odvisni od glasov kočevskih Nemcev. Bilo bi dobro, če bi gospod Pucelj prihodnjič v senatu pojasnil to zadevo, ki je za presojo njegovega praktičnega in dejanskega dela za jugoslovanstvo veliko večje in odloeilnejše važnosti nego niegovo ponašanje, kakšen velik Jugoslovan da je. Površnih! raglanl (renchoatl po nainooe/ših ltro/lh t> vi j hI izbiri m zelo nizkih cenah golool aH po meri ir Tovarna oblek ficniMckL Volivcem v Ribnici! V nedeljo, dne 5. aprila bodo občinske volitve za občino Ribnico, združeno iz občin Rib-nii a-trg m Ribnico-okolica. Vsi veste, kdo je bil teke nenaravno razkosal občine, ne v korist občanov, ampak samo v korist ribniškim )NS-arjern, ki sto jim pri tem škodljivem delu z mogočno in biczobzirno roko pomagala sedanji senator Pu-ce'j in bivši okrajni načelnik Platzer neblagega spo nna, ki sta delala meje občinam po voli imenikih, češ ta vas mora tja, ta tja, da ne dobe občine v roke »protidržavni klerikalci«, ampak jNS, kar jc vse razvidno iz aktov in zapiskov. Ni jim bilo za korist občanov, nc za krajevne potrebe in prilike, ampak samo za oblast. Sele naš minister dr Korošec je mogel popraviti to nena-ro* no m škodiuvo razmejitev v našo korist. Vsi se še spominjate divjanja ob vseh preteklih volitvah od strani |NS-arjev. Vsi veste, kako so denuncirali in zapirali in kaznovali naj-poštenejše ljudi. Vsi veste, koliko gostilen je bilo zaprtih po cele mesece brez razloga, kar ie prineslo občini ogromno škodo. Vsi krošnjarji vesle, kako so vam odrekali potne liste kot »nezanes-fjivim elementom«, do si po celo leto niste smeli ilužrti vsakdanjega kruha. Vsi veste, kako ste morali moledovati in ponižujoče klečeplaziti prrd oblasti željnimi mogotci, ki so uprav uživali vaše ponižanje, če ste hoteli dobiti dovoljenje za kroš-njarjenie. Ime Arko-Logar bo oslalo nepozabtje-no Vsi veste, kako so se delile podpore in živilo za stradajoče in brezposelne, ki niso dobili ničesar, ako pred vratmi mogotca niso molili |NS-ar-»ke vere, dočim je bilo za bogate posestnike vsega dovoij. Delavci, tega ne pozabitel Vsi veste, knko je sedanji trški župan ob svoji nasilni izvolitvi govoril skozi okno občinskega doma: »Vsi, ki sle me volili, boste dobivali mojo pomoč!« To Hrvati med proračunsko debato Belgrajska »Samouprava« (glavno glasilo J R Z) priobčuje izredno poučen čianek o zadržanju hrvatskih politikov in hrvatskega javnega mnenja med proračunsko debato v skupščini in v senatu. Iz njega posnemamo nekaj najbolj udarnih misli. »Profesionalni politiki, ki ne pustijo naroda, da bi v miru živel, so zlorabljali najbolj plemenite ideje, kot so recimo edinost jugoslovanskega naroda, za svoje licemerne namene. Najboljše ideje so v danem trenotku vredne samo toliko, kolikor so vredni ljudje, ki jih zastopajo in izvajajo. Osebnosti, ki so izšle iz petomaj-skih volitev, so dosegle vse drugo. kakor to. kar bi morale, oziroma kar so obljubile, da bodo storile. Da bi jih ljubi Bog rešil teh samozvanih »narodnih rešiteljev«, so Srbi, bratje Hrvati in Slovenci iskreno molili. Sedanji režim je prinesel svobodo in osvežujočega zraka. Zato ni čudno, da so za vlado g. Stojadinoviča našli iskrenih izrazov priznanja tudi oni častivredni ljudje, ki bodisi v parlamentu, bodisi izven njega stoje v načelni opoziciji proti sedanji vladi, odnosno proti stranki, ki jo podpirajo. Sedanja vlada ni niti sekunde dvomila o veliki ljubezni Hrvatov do jugoslovanske države, kakor tndi ni sumila v Srbe in Slovence. Izvenparlamentan.a opozicija je pokazala dejansko, da hoče dati vladi polno priznanje za to njeno stališče, kakor tudi za trud, da se vrne v državo mir, med Sriie in Hrvate pa znova medsebojno zaupanje. Danes, ko se vlada trudi, da bi vrnila državi notranjepolitični red. se vedno bolj in bolj kaže, daje JRZ postala ob velikem prelomu časov tisti most, ki veže dve različni politični dobi, ono. ki je že dopolnila svojo zgodovinsko nalogo in ono, ki prihaja in ki r>o nosila bremena novih sodobnih potreb. Pri tem pa občutimo vsi kot neko olajšavo, ko vidimo, da tudi bratje Hrvati pravilno ocenjujejo delo sedanje vlade, kakor tudi stranko, na katero se je oslonila To nam dokazuje dostojanstveno pisanje zagrebškega časopisja, kakor tndi govori odličnih hrvatskih senatorjev v senatu. Vlada je dobila s tem najlepše priznanje za svojo drznost, ko fe napovedala vojno tistim oholim političnim mogotcem, ki eo delili Jufoslovane v polnopravne in podložne, pa naj je to bilo v Sroiji, na Hrvatskem ali v Sloveniji ter potegnila masko z obraza vsem političnim farizejem in svetohlineem in zrušila njihovo tiranijo. Obstojajo tndi vsa jamstva. da bo vlada dr. Stojadinoviča brez vsake sebičnosti nadaljevala svoje delo ter sc skrbno i/ogibala vsake nadoblnsti enega brali nad drugim in tudi vsakega favoriziranja enega prod drucimi...« Nadškof dr. Jeglič med kočevskimi kongreganisti Kočevje, 27. marca 25 let je minilo, kar je sprejel takratni ljubljanski škof dr. leglič prve dijake tuk gimnazije v Marijino kongregacijo, 25 dolgih leti Trnjevo pot je hodila la kongregacua, do osvoboienia, preganjana od strani kočevskih protestantov in »proč-odTimovcev«, po letu 191S pa nič manj zapostavljena od slovenskih svobodomiselcev in napred-njakarjev. Tako se jc zgodilo, do ie grozil idealno započetemu delu žalosten konec. — V poiemaloči don kongregocije pa ie poslala božja Previdnost mladega profesorja verouka, odličnega pedagoga, ki je z veščo roko in s silo svojega inlelekta ustvaril novo kongregacijo, lepšo in močnejšo, kokor kedaj — Daleč nad eno tretjino celokupnega kočevskega dijaštva ie nn praznik, 25. marca, stopilo pod Marijin prapor. In k temu slavju ie povabilo katoliško diiaštvo v boiu zn katoliška načela osivelega nadškofa, lavrič A. Pavel, IV. drž. mo«. Ijud. šola, Ljubljana; Grnd J. Janko, Ljubljana-Moste; Vider J. Josip, L drž. moš. Ijud. šoia, Ljubljana: llorn T. Peter. Ljubljana, Sv. Peter; Legiša J. Hinko, Šmarje, srez Ljubijana-okolica; Lomšek S. Anton, Jezica pri Ljubljani; Žnidaršič J. Rudolf, črnnče pri Ljubljani; Primožič L Ivan. Devica Marija v Polju; Hladnik l- Leopold, št. Vid nad Ljubljano; Remškar J. Franc, Preserje; Belin F. Prane, Li-gojna; Miklavič A. Anton, Borovnica; Hart-man M. Janez, Zaplana; Stopac-Robič L Julija, drž. žen. Ijud. šola, Ljutomer; Nemec F. Peter, ščavnica: Sučič M. Branko, Železna gora; šmud-ler J. Hinko, Cezanjevci; Goričan J. Marija, drž. žen. Ijud. šola v Slov. Bistrici; KegI J. Vekoslav, Reka pri Hočah; Vokač L Ivan, 7*. Polskava; Kerhlanko F. Franc. Pobrežje pri Mariboru; Velišček L Ivan, Sv. Barbara v Slov. gor.; Puhr 11. Josip, Kamnik, okraj Maribor levi breg: Er-ženjak F. Franc, Sv. Martin pri Vurbergu, okr. Maribor levi breg: Kožuh L Mariia, Sv. Jurij v Slov. gor.; Petrič M. Ludvik. II. drž. moš. Ijud. šola v Mariboru: Rebolj F. Franja. III. drž. žen. Ijud. šola v Mariboru; FeLnir L Ivan. L drž. moš. Ijud. šola v Mariboru. — V okraju Mu raka So: bota: Furek J. Roman, Brezovica; Stanjko I. Viktor, Gederovci; Fettieh-Frankheim L. Oton, Gcr-iinci: Horvat J. Franc, Kančevci; Laznička K. Anton. Kramarovci; Černv J. Viktor. Mačkovac: Frahm 11. Vinko. Prosenjakovci; Hribar D. Ivan, Težanovci: Skerget A. Karel. Žcnnvljc: Urban-eič NI. Justina Ajdovec, (»kraj Novo mesto: lav-rič j. Marija. Dol?, okraj Novo mesto; Krašovec J. Gustav. I azc. okraj Novo mesto: Primožič A. Alojzij, Poljane, okraj Novo mesto; Oaam«k - Tavželj F. Avrelija, Sela pri Siiinherku — Novo mesto; Baškovič J. Ivan, Mali Slatnik, okraj Novo mesto; Resman A. Ivan. Toplice pri Novem mestu; Kenda I. Franja, Čermošnjiee. okrni Novo mesto; Japelj F. Pavle, I lin je, okraj Novo mesto;Mihelčič J. Ivan, Dobrniee, okraj Novo mesto; Skebe J. Vencealav, drž. moš Ijud. šola Novo mesto; Zupančič K. Dragotin, Domova okraj Ptuj; Kotnik D. Viligoj, Sv. Marjeta niže Ptuja; Papst J. Rihard, Ormož; Vičar A. Frane, Polenšak, okraj Ptuj; Petje 1. Ignacij llnjdina okraj Ptuj; Rusjan J. Ambrozij, drž moš. Ijud šola za Ptuj okolico; Samec J. Frane, Sv. Marko niže Ptuja; Gulin M. Ljudmila, drž. žen. Ijud šola za Ptuj okolico; Sancin J. Cezar, Breg, okrni Ptuj; Grad J. Boris, Bled, okraj Radovljica: Sirnik R. Ivan, Ovšiše, okr. Radovljica; Grund-ner A. Viljem, okraj Radovljica; Verčkovnik I Josip, št. Ili pod Turjakom; Gorjup J. Rihard. Sv. Jošt na Kozjaku, okraj Slovenjgradec; Vrb njak I. Štefanija, Sela-Vrhe, okraj Slovenj-gradec;Kaiser I. fiiefan, Sv. Miklavž, okraj Sloven igrader; Clemente V. Edvin. Železniki. Škof-ja lx>ka;Rojie M. Jakob. drž. moš. Ijud. šola Škofja Loks: Vidie F. Edvard. Reteče, okraj škofja Loka; Prapš K Josip, Trebnje, okraj škofja Ix»ka; Čenigoj I. Karel, Olimfje, okraj Šmsrje pri Jelšah: Kukovec A. Elrza, Stcmerce. okraj Šmarje pri Jelšah; Čok M. Albert, '-agor-je, okraj Šmarje pri Jelšah; lazar L Ivan, Stična; Kramer J. Janko, dri. moš. ljod. šola za Celje okolico; ifotnik D. Zorko, Petrovče pri Celju; Sknbic A. Vinko, Cerknica; Mu«ič M. Ljudevit, Ptuj; Kravarič A. Janko, Sv. Parter pod Sv. Gorami; I^ižnik F. Franc, Celja. Razrešeni šolski upravitelji Jaklič J. Josip. Kočevje; Brntanif F. Franja. dri. žen. Ijud. iola, Konjice; Plavšak Robert, Trbovlje; Kovič-Plevelj A. Leopoldina, Jemica. okraj Litija; Michler L Ivan, H. moš. Ijud. šola. Ljubljana; Stupica Ivan, pri Sv. Petru v Ljub liani; šmajdek A. Ivan, Št. Vid nad Ljubljano: Grme.k L Anton, Jeiica pri Ljubljani; Prislov Anton, Borovnica pri Ljubljani; Bračšč F. Milka, ni. ljudska iola v Mariboru; Zagore F. Franc, Novo mesto; lešnik V. Janko, moš. Ijud. šola za Ptuj okol.; Peček J. ITroš, Ptuj; Baebler B. Leopold, Radovljica; Vrbič F. Josip, Stična Voclar F. Frane, moi. lmd. šola za okolico v Celju; Wodler P. Rudolf, Petrovče pri Celju: Venturini A. Franj<> Laporje, okraj Maribor, desni breg; Cvetko F". Fran. Krtevina pri Mari boru; KanJder I. Valentina, za Ptuj - okolica Schell K. Henrik, Konjice: PTaprotnik Miroslav. Homce, okraj Konjice; Mercina F. Fran, (irn hovo; Flisar N. Nikolaj, Gaberje, okraj Dol Lendava; Gaberc L Anton, Ižakovci, okraj Dol. I^endava; Ponikvar A. Alojzij, Podgrad pri No vem mestu; Najier L Ivan, Središče ob Dravi Maver F. Drago, Sv. Marjeta pri Laškem; Pertl B. Kvirin, Kapela, okraj Ljutomer; Jamšek I' Fran, Breg, okraj Ptuj; Korban F. Fran. Sv. P. ter na Medvedjem seln; Kobale I. Karel, Podčc trtek; Potočnik B. Anton, Podsreda; Erker Fran. Stopiče pri Novem mnatn; P.oplatnik L Frani SV. Tomaž, pri Ormožu; Sehmid J. Albin, Dobrna pri Celju: Bezlaj J. Franja, Smihel pri žužem berkti; Robtf U. Antc«. Sv. P«*«r pod Sv. Go Drobne novice Koledar Nedelja, 29. marca: Pata postna, tiha nedelja. Prvi krajec ob 22.22. Hersehel napoveduje lopo vreme. Ponedeljek, 30. marca: Jane« Klimak. opat; Kvirin, uiučenec. Novi grobovi + V Zahnici pri Skotji taki je umrla na praznik Marijinega Oznanjenja Marija Kuralt — Miklavževa Micka — dobrotnica tukajšnje larne cerkve in revežev. Sorodnikom naše sožalje, njeni duši po večno plačilo pri Bogu! -f V Novem Celju je umrl g. Karel Salesin, upokojeni strelni mojster pri TPD, doma iz Trbovelj Star ie bil ftfl let, umrl pa ie za srčno kapjo. Zadnja leta svojega življenja ie preživel pri svo-iem sinu, uradniku bolnišnice v Novem Celju. Zapušča pet sinov, od katerih ie eden državni uradnik v Novem Celin, drugi pa ie umetnostni kipar tn gojenec akademije v Zagrebu. Pogreb pokojnika na pokopališče v Žalcu ie pokazal veliko spoštovanje .ki ga je pokojnik v življenju užival. Naj mu sveti večna luč! 2alujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli ~ li »dravnlške službe. Za zdravnika združene zdravstvene občine Juršinci je postavljen dr. Martin Spindler. — Za zdravnika-uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Ptuju Je postavljen dr. Slanko Pogrujc. — Napredovanje stražnika. Policijski stražnik in. razreda Karol Jeseničnik pri upravi policije v Ljubljani, je napredoval za stražnika II. razreda. Zakaj bi se mučili s slabim milom? Uporabljajte HUBERTUS milo, ki se obilno peni in lepo pere. — Razpust občinskega odbora. Banska nprava je razpustila občinsko upravo v Konjicah. Kakor znano, sta kraj Konjice in konjiški okraj izkazala med vsemi slovenskimi okoliši vedno največjo zvestobo dr. Korošou in bivši SLS. Naravnost čudno je bilo, ko je dne 15. oktobra 1933 zmagala v Konjicah JNS. Zgodilo se je to seve z znanimi metodami, ki jih je JNS tedaj uporabljala. Konjiško prebivalstvo je nedvomno iz srca hvaležno banski upravi, da jih je rešila nepriljubljenega občinskega odbora. — Narodna galerija v Ljubljani je prejela od našega rojaka, naravoslovca učenjaka, profesorja dr. Ivana Regen-a na Dunaju 500 Din kot tislanovnino. To je prav gotovo lep opomin vsem onim, ki se doslej še niso spomnili te naše slovenske prevažne kulturne ustanove, katera bi morala biti ne samo zbirka umetnin, ampak res pravi narodni ponos. bit' posebno seda/ spomladi stalno na Vaši mizi! J d 15. maia dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev. Odhod ob 1"20 iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v Radence. — No banovinski kmetijski Soli v št. )urju pri Celju dne 20 in 21. aprila vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene in dekleta meščanskih slojev. Tečaj ie teoretičen m praktičen. Dne 18. aprila je pa enodneven zelenjadarski tečaj za kmetska dekleta. Učiteljice, ki se nameravajo udeležiti dvodnevnega tečaja, naj javijo to upravi zavoda w»j do 18. aprila, da lahko preskrbimo prenočišča. — Uprava. — Posestnikom novih hiš. V aprilu bo imela nafta organizacija I. redni občni zbor, ki naj bo lep dan slehernega posestnika nove hiše. Na občni sbor bodo imeli pristop le društveni člani. Nujno potrebno je zato, da pred občnim zborom vstopijo v društvo še ostali posestniki novih hiš v Dravski banovini, ki še iz katerega koli vxroka do sedaj niso člani društva poeetnikov novih hiš. Člani bodo imeli Izredno priliko na občnem zboru podati in poslušati razna poročila in predloge, kako sal se položaj posestnika nove hiše utrdi. Člane društva prosimo, da takoj po doposnici zahtevajo Izkaznice, ako teh še niso prejelL ker društvena Izkaznica bo služila kot vstopnica za občni zbor. Vse podrobne Informacije prejmejo posestniki novih hli med uradnimi urami v društveni pisarni, Tjrršerva cesta 37 b, ob 3—5 pop. Občni zbor naj bo lepa manifestacija posestnikov novih hiš. Cas in kraj občnega zbora javimo pravočasno. Odbor. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vidigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne Franz-Josefove grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava Franz-Joselova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. OffL S. br. M474/K — Binkoštno r« man je na Trsat, združeno ■ izletom po morju na prekrasni otok Rab (ne Krk, kakor druga leta) bo letos pod tako ugodnimi pogoji, da se ga bo lahko vsakdo ndeležil. Preden se odločite, zahtevajte obširna pojasnila, ki jih pošlje »Sveta vojska« vsakomur brezplačna Sporočite po dopisnici svoj naslov pisarni »Po botjem svetu«, LJubljana, Šentpetrska vojašnica. — Nova saložba v Ljubljani priporoča ljubi, leljem umetnosti tele tri knjige: Stanko Varnik: Uvod v glasbo, Jakob Kelemina: Uvod t literarno vedo, in Fr. Štele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (z mnogimi Ilustracijami). Vse tri knjig* nazorno prikazujejo umetnostna vprašanja v glasbi, književnosti in upodabljajoči nmetnoati. — V Službenem listu kraljevske banske oprt ve dravske banovine od 28. t. m. je objavljen »Pravilnik o izpremembah pravilnika o prehrani In obleki obsojencev kazenskih tn drugih podobnih zavodov«, dalje »Popravek k naredbi o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode* ■Odločba o kontroli kozmetičnih predmetov«. »Odločba ministra za aoelaino politiko ia narodno zdravje glede nove farmakopeje«, »Telefonski promet z Grčijo in Avstrijo« in »Objave banske uprave « pobiranju občinskih davščin za občine »Arti-Č«, Dobrovnik, Gornji grad-mesto, Kamilica, Pod-lehnik v ptujskem okraju, Poljana v dolnjelendav-skem okraju, Pohorje v dravograjskem okraju. Rogaška Slatina-zdravilišče, Slovenjgradec in Teharje OgIJte si tolese pri /npni ivrdk. Ivan Jax in sin, Ljubljana. Gosposvetska t 2 Cena od Din 850'- naprej | — Toplice Dobrna pri Celju so znane po zdravilnosti svoje termalne vode iri po orirodni lepoti svoje okolice že več stoletij, v zadnjih letih so pa po izrednih slučajih ozdravljenja dosegla že mednaroden sloves. Tako se oglašajo letos že skoro iz vseh evropskih držav naročniki za stanovanje celo iz mest, v katerih se do sedaj niso poslali nobeni prospekti tega zdravilišča. Gotovo je bilo zadnji čas, da je banska uprava odobrila obsežne modernizacije in nove kopališke zgradbe v tem kopališču, da se ta sloves ne samo vzdrži, temveč po možnosti še dvigne. 2rtve, če še tako velike, bodo v doglednem času nosile bogate sadove in dravska banovina sme pričakovati od naših zdravilišč, če bodo odgovarjala današnjim zahtevam, ne samo moralnih, ampak tudi materijahiih dobrin, ki bodo dvignile njeno gospodarstvo. Ze v prihodnjih dneh bo otvorila Dobrna svoj sezonski obrat in zvesti dolgoletni gosli bodo našli tu mnogo novega, kar iih bo gotovo razveselilo, ker je v prvi vrsti določeno njih zdravju in udobnosti. Novodošli gosti se bodo pa prepričali, da svojega bolezenskega dopusla in odmora od težkih današnjih poklicnih in življenjskihh trdot niso mogli bolje preživeti kot v Dobrni. — Hotelirje, reslavralerje, gostilničarje in njihove uslužbence opozarjamo, do ima »Banovin-sko zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani« v zalogi knjige: jelene-Velikonja, »Serviranje« in dr. Borman »Nauk o tujskem prometu«. Knjigi sta praktični in vam bosta lahko izvrstno služili pri izvrševanju vašega poklica. V njih boste našli lepo izopolnitev za vašo stroko. Cene knjigam smo znatno znižali. »Serviranje^ stane 40 Din, Nauk o tujskem prometu« 20 Din. Knjiga o serviranju je bogato ilustrirana. Knjigi naročajte pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Vrazov trg štev. 4. PR0SEK 10 let star, najboljše kvalitete dobite pri stari vinarski tvrdki Pero Koiič, Dubrovnik: Ustanovljeno lata 18TT kakor tudi vse vrste namiznih in desertnih vin. Skladišča: BEOGRAD. ZAGREB, PRAHA Cene solidne. — Vzorci na zahtevo brezplačno. — Za velikonočni izlet v Benetke za 655 Din, na Plitvice ter v Senj za 425 Din sprejema »Put-nik« prijave do 6. aprila. V cenah je všteta vožnja, vsa oskrba in ogled mesta. — DruStvo upok. učifeljstva ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, 2. aprila ob 15 pri Novem svetu z običajnim dnevnim redom. Člani, udeležite se ga v polnem številul — Povečana in ilustrirana velikonočna številka družinskega mesečnika »Sike« bo izšla okoli 10. aprila. Vsebovala bo pesmi, črtico in članke Bačarja Rafaela, Jarca Mirana, dr. Lovrenčiča Jože, Vodnika Franceta in Zalaznika Albina. Francoska literat. je zastopana s prevodi Daudeta, Mau-passanta in Rivičra, angleška pa s humoresko neznanega angleškega avtorja v prevodu dr. Pavla Breznika. Številka bo imela tudi »Količek za najmlajše Žikovce«, »Zdravniško posvetovalnico«, ki jo vodi primarij dr Dragaš, »Kotiček, ki zanima vsako ženo« in »Gospodinjski kotiček«, kt bo prinesel novih praktičnih nasvetov za naše gospodinje in nove jedilnike s priloženimi recepti. Družinski mesečnik »2ika< prejema brezplačno vsakdo, ki uživa žitno kavo Ziko. V rdečih polkilogramskih zavitkih Zike, ki jih dobite v vsaki špecerijski trgovini, dobite kontrolne listke. Tri take listke p<žljite na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana—-Vič, pa boste dobili že velikonočno številko mesečnika »2ike«. — Za potovan|e v Bolgarijo, ki ga organizira Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani, je še nekaj mest praznih. Zato se rok za prijave podaljšuje do vključno 2. aprila. Pozneje došlih prijav se v nobenem slučaju ne bo mogio vpoštevati. Stroški celega potovanja (vožnja, prenočišče in prehrana) znašajo 1300 Din za osebo. Na račun tega zneska morajo vsi tisti, ki so že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti, plačati znesek 420 Din, ostanek pa pred odhodom. Vsakdo si mora tudi sam nabaviti potni list ter ga skupno z gornjim zneskom do omenjenega dne predložiti liginemu tajniku g. V. Bučarju (Miklošičeva cesta 22b-ID, ker bo bolgarski vizum preskrbela jB-liga. Odhod iz Ljubljane bo 14. aprila z brzovla-kom ob 4.19 zjutraj; povratek 26. aprila. V programu je ogled Sofije, Plovdiva (pevski festival in velesejem), St. Zagore, Trnova, Varne in na povratku event. Rilskega samostane. — Odbor JB-lige v Ljubljani. Dotenlske Trudu radio-tornmlno kopališče. — Centralna kurjava. Uope&no in brezhibno zdravljenje tudi v pred-seronl. — Nizke pavšalne cene. 10 dni 000 Din, 30 dni 1100 Din. — Lastniki hranilnih knjižic ogibajte se sumljivih brezposelnih pohajačev, ki po cestah, v gostilnah in bifejil lovijo žrtve v svoje mreže in izvabljajo od njih hranilne knjižice po smešno nizkih cenah, ali po pretirano visokih cenah na obroke. Veliko vlagateljev ie bilo že oškodovanih na la način, ker »o zaupali svoje hranilne knjižice brezposelnim priganinčem in sedai zaman čakajo n« denar — 2elja je hrepenenje po nečem. Mi Vam jo izpolnimo. Prinašamo trenčkote za dame, gospode in mladino, najboljše kakovosti, najnovejšega kroja, najnižje cene Ogled pri nas te že iz koristi neobhodno potreben. - LIVAR OBLEKE. — Moda se vedno menja, danes krajša krila, jutri daljša, todo pri zobeh pa vedno isto, beli in zdravi so vedno najmodernejši to pa se doseže z redno uporabo CIMEAN-zobne kreme. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vse mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »FVanz-Josef grenčlee«. — Za Veliko noč dva avloizletal Benetke-Pa-dova 340 Din, Sušak Crikvenico 175 Din. Informo-cije izlelna pisarna Okorn, hotel »Slon«, Ljubljana. — Dame imajo dober okus, mi z njimi tekmujemo. Prinašamo najlepše pomladanske plašče, modeli Dunaj in Pariš Ogled ie prost, presenečeni boste z okusno izdelavo. TTVAR OBLEKE. — Negujte svoje noge. Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog. da boste tudi v pozni starosti lnhko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim deloin telesa. Obiščite našo pediknro. V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežilno noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Po6trižemo Vam za-rastle nohte. Pedikiranje stane 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami! — Ljubljana. Šelenburgova 7 — Razprodaja manufakturnega blaga pod tovarniško ceno. Jos. Petkosig, Ljubljana, Stari trg 4. — sir AR & SVETEK itampilije "etikete" sedaj na Manjin?in trgu 8. Se priporoča. — Da bosle stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Ljubljana O Spored slovesne blagoslovitve vogelnega kamna cerkvi sv. Terezike na Kodeljevem na cvetno nedeljo bo Bledeči: ob 3 pop. sprejem pre-vzvišenega g. škofa dr. Gregorija Rozmana, blagoslavljanje soli in vode, blagoslavlje križa na kraju, kjer bo stal glavni oltar (ta križ se bo postavil že v soboto ob pol 7 zj.), blagoslavljanje in vlaganje temeljnega kamna, blagoslavljanje vseh cerkvenih temeljev, govor prevzv. g. škofa, pete litanije Matere božje z ljudskim petjem, blagoslov z Najsvetejšim, darovanje za novo cerkev. Ker se bodo ti lepi obredi povečini vršili nad novo gledališko dvorano, ki bo pod cerkvijo in je delno že dograjena, za ljudstvo pa bo prostor spodaj na stadijonu Salezijanskega mladinskega doma, bodo vsi navzočj i>omembnim obredom lahko sledili. Narodne noše bodo delale špalir po cerkvenih temeljih. Pri slovesnosti bo nad 200 pevcev izvajalo nove izvirne skladbe, ki jih je nalašč za to priliko napisal g. dr. Jerko Gržinčič. — Kolesarji bodo kolesa lahko spravili v dvorani pod oltarjem. U Vas al strah in te Imate notne živce, pote« si oglejte tlim po romana Edgarja Allana Poeta j™ ««**«-Tajinstvena hiša tfffiffi Dopolnilo: Haydnova poslovilna simfonija, veseli kvartot, s Bzoke Bz&kallom ln nov UFA tednik Danes ob 15. 17, 19 ln 31. nri Telef. 27-30 KINO SF.OOA Telef 27-30 0 Nočne častilcem presv. Zakramenta vljudno vabimo k rednemu celonočnentu češčenju v stolnici v noči od 2. na 3. april (prvi petek). Molili bomo iz knjige »Večna molitev« 9. uro, Ceščenje Žalostne Matere božje«. Možje in mladeniči, vljudno vabljeni 1 Lepe tDomenfke po nizki ceni dobavlja kamnoaeštvo Kmovar Franjo - Ljubi) Zahtevajte album © Družba sv. Elizabete sporoča, da bodo članice ljubljanskih konferenc prodajale ves teden pred cvetno nedeljo na trgu oljčne vejice v korist ljubljanskim revežem in prosimo cenjeno občinstvo in župne urade, da se blagovolijo pri nakupu ozirati na dobrodelni namen te akcije. © Očka in mamical Rabimo obleke, sedanje so bile lepe in trajne. Saj se dobijo že od 60 Din naprej, mornarske pa že od 90 Din. — Vsi očke in mamice kupujejo obleke za njihove ljubljence vsled dobre kakovosti in nizke cene pri — TTVAR OBLEKE. © Maša zadnšnlea za umrlo Frančiško Ljubič se bo darovala v ponedeljek, 30. marca, ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani. © Mesto cvetja pokojnemu Ivanu Knezu je darovala ga. Kristina Cervena za Elizabetno konferenco sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 200 Dtn. Bog povrni stotero. Priznano - solidno In poceni lastnega Izdelka otroiki od 12*- do 45"» Din po izdelavi in velikosti Ženski In molki v najnovejši kvaliteti od 70"- do 180"- Din Šport - itrapac • solidni od 90"- do 175"- Din Desortirana roba po izredno nizki ceni dokler je zaloga za stareJSe ienske (za občutljive noge) zelo udoben čevelj na razpolago Prodajalna Čevlja« preje pri »Pollaku" ?.u.nt?£a sedaj »TRIU M F Kolodvorska ulica št. 11 Obolenje in tenivost črevesja Vsa hrana se začne prebavljatl v želodcu. Nadaljuje in dokončuje se pa prebava hrane v črevesju a pomočjo raznih črevesnih sokov, žolča in trebušne slinavke. Vsaka prebavna motnja s« izraža v prepočasnem ali pa prehitrem odvajanju črevesne vsebine. Prvi pojav •« imenuje lenivost črev ali zaprtje, drugi pa črevesni katar ali driska- Zaprtje je mnogo pogostejši pojav. Vsaki motnji pravilnega črevesnega delovanja je vzrok nezadostni sestav črevesnih sokov ali pa žolča, mnogokrat pa tudi obolenje trebušne slinavke. Največkrat manjkajo telesu one tvarine, ki jih izločujejo zdrava čreva m katere delujejo poživljajoče na prebavne živce. Mnogo ljudi poskuša dražiti črevesne živce a pomočjo odvajalnih sredstev, ki močno delujejo. Na ta način pa ee povzroči često razdražljivost črevesja alt pa se ljudje privadijo odvajalnemu sredstvu, tako da črevesje kmalu ne more več normalno delati brez odvajalnih sredstev. Prebavne težave so največkrat v zvezi z nastajanjem plinov, slabostmi, pomanjkanjem apetita, glavobolom, kakor tudi z nečisto kožo. Tudi nespečnost m pomanjkanje energije »o posledica prebavnih motenj. Vsak večer naj se popije 1 skodelico Planinka čaja. Njegova v.sebina na grenkih snoveh, natriju in eteričnih oljih povzroča normalno sestavo črevesnih 9okov. Nadalje se je treba mnogo gibati, ter »e po možnosti varovati težko prebavljivih jediL kakor tudi takih, ki dražijo črevesje. Gospodična, 28 tet slara, je trpela na trdovratni zapeki, črevesnih plinih in napetju. Skozi dolga leta je uporabljala odvajalna sredstva, ki so pa vedno slabše delovala. Ze po par dnevni uporabi je povzročil Planinka čaj lahko prebavo in dnevno redno čiščenje. Reg. S. 529 36. © Danes popoldne ob pol petih bo v Rokodelskem domu ponovitev dobrodel. prireditve Društva za varstvo deklet. Spored je naslednji: 1. Pevski zbor Poselske zveze zapoje Venček narodnih pesmi. 2. Dekliška Marijina kongregacija iz Šiške igra prof. Mlakarjevo igro »Izgubljena Marta«. — Vstopnice po 10, 6, 4 Din, stojišča po 2 Din, se dobo vse dopoldne v Unionski trafiki, eno uro pred začetkom prireditve pa v Rokodelskem domu. K prireditvi vsi prav vljudno vabljeni I Najlepši plašči ia dame PAULIN, Ljubljana, Zvezda © Ljudski koncert bo drevi ob 8 v cerkvi sv. Petra. Izvajal ga bo domači cerkveni pevski zbor. Spored obsega času primerne, mak) pete stare in nove postne pesmi, ki nas bodo s svojo preprosto občutnoetjo, kakor tudi s svojo mogočnostjo privedle v premišljevanje trpljenja našega Zveličarja. V celoti nam bo koncert legendarično predna.šal delanja in trpljenje življenja Odrešenika od zadnje večerje do svoje smrti na križu. Vljudno vabljeni vsi, pridite in premišljujte z namil - Program z besedilom pe«mi velja kot vstopnica. © 18. prosvetni večer v Trnovem bo drevi ob 8 in bo posvečen spominu in počeščenju križa. Na večer, ki bo zadnji v letošnji sezoni, vljudno vabimo. Vstopnina običajna 1 ln 2 Din. © Velika pomladanska modna revija v Kazini samo še danes ob pol 4 in pol 9. uri. Predprodaja vstopnic: v trafiki Sever in v Kazini, i i s. ati5ž © XV. redni občni zbor TK Skala v Ljubljani.^ bo danes ob 9 dopoldne v boli dvorani »Unionaturf Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor TKS. Spomladanske g^hiripri 3. O uo. Ljubljana. Perilo in obleke ae izvršujejo tudi po meri in najnovejši fazoni. POSLOVALNICE'. Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska 8. © Sv. maia zadnšnlea ca pok. g. Jakoba Jagra bo Jutri v ponedeljek ob šestih zjutraj v Križankah. Člane krlžanske moške kongregadje vljudno vabimo, da se udeleže tega sadušnega opravila in darujejo sv. obhajilo v dušni prid pokojnega Bobra ta. © Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na redno letno skupščino, ki se bo vršila, kakor že objavljeno, v ponedeljek, dne 30. t. m. točno ob 8 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Članstvo se naproša, da se skupščine poi-noštevilno udeleži. — Uprava. DR KONVAL1NRA TAVČAR specijalistka sa otroške bolezni sopet redno ordinira od 1—2 ure popoldne LJUBLJANA, BREO S © Kakor lani, tako tudi letos otvorimo prvega aprila naš oddelek za cenejše obleke. Pri neverjetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti. Vhod v ta oddelek je iz Prešernove ul. 54 na dvorišče. - TIVAR OBLEKE. Sreike drt. razr. loterije. I. razr., 32. kola (žrebanje 7. In 8. aprila) prodaja Jngoslavenska banka d. d., podružnico Ljubljana, TurSeva c 9 © Smrtna žrtev političnega maščevanja. V včerajšnjem članku pod lem naslovom je bilo pi-pisano, da je bivši župan v Vel. Laščah in sedanji gostilničar pri »Figoveu« g. Hočevar obdolžil pokojnega učitelja g. Pečka, da je nepošteno ravnal pri električni zadrugi v Vel. Laščah. G. Hočevar nas prosi, da ugotovimo, da on g. Pečku ni očital nepoštenosti, pač pa jc grajal njegovo gospodarstvo pri zadrugi, ker je kot blagajnik inkaso uporabljal ze amortizacijo dolgoročnega posojila, ni pa poravnaval odprtih računov za nafto in olje, vsled česar so zadrugi grozile tožbe. © Kino Kodeljevo igra danes ob 5. in 8 in jutri ob 8 dvojni spored: »Karlo Kavelli« (Rudolf Forster) in »Dick Turpin« (Josč Mojica) ter barvano smešnico. Danes ob 3 po znižani vstopnini »Karlo Kavelli«. KINO ADRIAN ŠT, VID Danes ob t., 6. ln 8. nri Muzika - Mladost Igra priljubljeni Leo Slenk © Dobava gradiva za ceste. Interesenti se opozarjajo nu razpis mestnega poglavarstva v Ljubljani v »Službenem listu« glede javne pismene ofertalne licitacije za dobavo običnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih -cest in potov na svojem ozemlju. Licitacija se vi ši dne 17 aprila 1036 ob 11 dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem (sejna sobeU Ob odprtem grobu slovenskega učitelja V Velikih Laščah leži na mrtvaškem odru mož, ki prav za prav ni umrl naravne smrti, ampak bi bil lahko še dolgo živel in deloval v korist narodni mladini, če ne bi bilo pospešilo njegovega konca preganjanje, ki ga je bil v najpolnejši meri deležen •d strani JNS režima. Moža, ki je omagal pod silno težo organiziranega političnega sovraštva, bodo danes v slovenski zemlji položili v grob. Kdo pa bo primerno poplačal za take sadove »državotvornega« m »narodnega« dela tiste, ki so po svojem strankarskem brezobzirnem sovraštvu kakorkoli že zakrivili ta žalostni učinek svoje politike skrajnega nasilja? Na vsak način — preko Pečkovcga groba noben resničen Slovenec, ki mu je za lastno ljudstvo in zemljo, pa za resnični blagor Jugoslavije, ki težko pogreša takih nesebičnih delavcev, padlih v borbi za ljudsko prosveto, ne more molče mimo! Največji greh, ki ga je rajnki Peček storil in zaradi katerega se je do smrti pokoril, je bil v tem, da pri »svobodnih« občinskih volitvah 1. 1933 ni volit tistega, katerega je potrdil tedaj , edini pravi tolmač »državotvornosti«, bivši govornik na šolskih habsburških proslavah v Velikih Laščah in kasnejši imejitelj male srebrne kolajne avstroogrskega vojnega ministrstva, kasnejši podpredsednik JDS, kasnejši ustanovitelj in voditelj Samostojne kmečke stranke, kasnejši pristaš JNS in minister za socialno politiko in narodno zdravje in sedanji senator Janez Pucelj. Ta korak, ki ga je Pečku narekoval njegov značaj in politično prepričanje in katerega je dovoljeval zakon o občinskih volitvah, je povzročil njegovo premestitev v neznani Prnjavor. Nobene potrebe ni bilo, da bi ravno on moral iz Velikih Lašč, nobene potrebe ni bilo, da bi ravno on, ves bolan, mora! v Prnjavor, toda politična družba, ki se je zaklela, da bo onemogočila vsakogar, ki se ji ne ukloni, ta je hotela imeti »zadoščenje«, ker se je eden izmed učiteljev upal poslužiti se svoje državljanske svobode. In ga je dobila! Rajnki Peček je moral oditi. Učil je otroke z vso požrtvovalnostjo pravega Jugoslovana na jugovzhodnem robu države, učil jih je domovino ljubit-in materino besedo v čistih imeti, užival je usmiljenje in spoštovanje ljudi, ki so v tujem, na smrt bolnem učitelju videli svojega prijatelja, ki je prišel k njim od bogve kod. Toda tudi tu je bil nad ni m neusmiljeni preganjalec, Budno so pa'ili. da u^iteij po pošti ne bi bil v zvezi z domačini -»- m vendar je pošta za vsa pravilno opremljena pisma, vsaj j>o zakonu, toda JNS je sortirala ljudi in pisma ir. zakone izpodrinila s svojim sovraštvom. Ko je Peček ležal na smrt bolam na slami in živel od krompirja v oblicah, ki si ga je sam kuhal, so njegovi preganjalci živeli v največjem udobju, opremljeni z vsemi blagodati, ki jih je režim daja! svojim ljubljencem, in zavarovani v svojih predpravicah in osebnem obilju za ščitom JNS, ki ga noben zakon ni mogel prebiti. In ko so slovenskega učitelja ob povratku s kolodvora prenašali na njegov dom, je imel senator Ivan Pucelj pogum, da je vpil v se-iatu, kako strašno je preganjana njegova žlahta, ki je bila prestavljena 6 km daleč od svojega doma! France Peček je umrl kot žrtev tistega strupenega ozračja, ki ga je ustvarila JNS z vsem krdelom svojih prisklednikov, ko je odpravila vse zakone in jih nadomestila z bojem za oblast. Ako bi bil drugačnega kova, mani značajen, boli hinavski in bolj vetrovom na razpolago kot opričnik JNS in bi ga kak župnik sredi vasi ne pozdravil, bi pisali o njem cele brošure, ki bi vpile o črnožoltem nasilju nad učiteljstvom in o pohujševalcih mladine, ki ne izkazujejo učiteljem »dolžnega« spoštovanja in tako podirajo njihov ugled. Mi pa ga bomo ohranili v spominu, takega kakor je bil in njegove preganjalce, take kakršni so! In ko se bomo danes poslavljali od trupla nesrečnega učitelja, ki se je žrtvoval za svoje Ijud-r-tvo in za njegovo narodno in versko prepričanje jDa je Jugoslaviji zvesto služil tudi kot nedolžna žrtev v krutem pregnanstvu, bomo rekli: Ave, JNS, mortui te salutant! Razsodite sami! gjSPillŠCTil j m KINA-V1N0 priznanj! se železom ZA JAČANJE SLABOTNIH, SLABOKRVNIH SN REKOVALESCENTOV IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseli lekarnah po sledečih cenah: Steklenica 1 liter Din 77'—, i. litra Dm48--, '/, JHra Din 32 — iicy. sp. iir aa slovno leto 1935. 3. Poročilo nadzornega odbora in odobritev računskih zaključkov za leto 193-1 in 1035 ter po delitev razrešnire. 4. Gospodarski in finančni načrt za leto 1930. 5. Določitev odškodnine članom gospodarskega in nadzornega odbora ter določi tev nagrade načelniku (čl. 9e statuta). 6. Samo stojni predlogi in slučajnosti. TELEF. 22-21 KINO UNION CLO-CLO Najzabavnejša opereta sezone! MARTA EGGEBTH V sijajni opereti: . _ . Sodelujejo &e: Glasba F. Lehar. Leo Slezak. Ida WQst in Hans Moter Predstave danes ob 15, 17, 19 ln 21. url. - Vstopnice v predprodaji MATINEJA ob i0 :0 top : Vlasta Burlan: KAPITAN KORKOBflH """""' Po enotnih cenah 4 80 Din — BURKA ! Nadučitelj Anton Zorzui (oh 20 letnici smrti.) Danes pred 20 leti (29. 3. 1916) je v italijanskem begunstvu, v Campagni v pro-vinciji Salermo v spodnji Italiji, umrl nadučitelj Ant. Zorzut. Rojen v Medani v Goriških Brdih kot sin siromašnih kmetskih kolonskih starišev. ki so obdelovali grofovo zemljo, je po zaslugi domačega vikarja prišel v goriške šole. Po dovršenem fi. glmnaz. razredu je že moral v vojake, a je potem naredil učiteljski izpit in bil leta 1877 Imenovali za učitelja v svojem rojstnem kraju v Medani, kjer je služboval nepretrgoma 39 let. V juniju 1915. ko je Brda zasedla italijanska vojska, je bil tudi on s sinom Ludvikom in z goriškimi duhovniki odpeljan v Cremono, istega leta pa Se dalje v skrito gorsko mestece Campagno. Brez družine, brez svoje šole. brez |)lnče ni mogel zdržati in je v krogu ostalih beguncev in v naročju svojega sina omahnil za vekomaj. Bil je vzor očeta in učitelja v taki meri, da jo njegova značajna osebnost s svojo poštenostjo in natančnostjo prehajala med Brii i že v legenda most. Tudi Kainpanjci so videli v njem velikega moža iu su mu ob pogrebu izkazali vse časti. V svojih 39 letih trdega šolskega dela je vzgoji! ves tedanji medanski rod, ki sp ga sedaj spominja v tihi hvaležnosti, saj po njem zn« moliti v svojem jeziku. Kako so italijanski časi niki in voj. kurati strmeli, ko niso našli med ljudstvom analfabetov in so videli v cerkvi naše. stare z masnimi bukvami v rokah. Ne počiva v domači briški grudi, katere zveati sin je bil do zadnjega srčnega utripa, toda v svoji Medani je zapustil zvišen in časten spomin na učitelja, ki je slovenski jezik učil in v njem propovedoval našo prosveto Počastimo njegov spiominl Planina pri Rakeku Naš župnik gosp Ivan Lovšin že 21. leto vzorno in neumorno vrši svojo ležko pastirsko službo. Lansko leto meseca main ob 20 letnem jubileju dušnopastirskega delovanja v župniji so mu hvaležni župljani priredili lepo proslavo Planina je župnija tik ob državni ineii in ima kot taka tudi v duhovnem oziru še posebne zahteve, ki so združene z nemnlimi težkočami in ovirami, kaierc pa gosjiod župnik dobro razume, modro in junaško obvlada. V znak priznanja za njegovo vsestransko težko in zaslužno delo ga jc g. knezoškof imenoval za škofijskega duhovnega svetnika. Tega odlikovanja sc veselimo tudi mi farani in gosp. svetniku in zaslužnemu odlikovanju najprisrčnejše čestitamo. Nova pridobitev za Maribor Gradila se bo kolodvorska pošta ObHuba posutega ministra — Poslopje bo zgrajeno na sedanjem kolodvorskem vrtu Maribor, 2H. marcn. Veliko pozornost so vzbudila v Mariboru izdajanja g poštnega ministra dr Kalugjerčiča v senatu, ki je v svojem ckspozeju omenjal tudi zgraditev nove pošle v Mariboru. Ker nima v proračunu določenih sredstev za to gradnjo, bo dobil potreben kredit od Poštne hranilnice v obliki posojila tako, da je ta zgradba zagotovljen«. S lo izjavo g. ministra je stopilo vprašanje nove kolodvorske pošte v Mariboru v odločilen in upajmo tudi končen stadij. S tem bo rešeno dolgoletno priznanje, da bi se našli za kolodvorsko pošlo drugi, primernejši prostori. Pošta se nahaja na Aleksandrovi cesti št. 58, v iako zvani Ferkovi hiši. Ko se je gradila nova carinska pošla iz kaldrminskega fonda, je tudi kolodvorska pošta upala, da bo dobila v novem poslopju primerne prostore. Izkazalo pa se je, do zadostujejo prostori v novem poslopju komaj zn poirebe kolodvorske carinarnice, obmejne policije in le eri del sc je lahko porabil za namestitev carinske pošte. Poslopie se sicer naziva »carinska pošta«, v resnici so pa poštnim prostorom odmerjeni najmanjši prostori in bi morali v resnici nositi naziv »kolodvorska carinarnica«. Kolodvorska pošta pa je še vedno ostala v starem poslopju, ki nikakor ne odgovarja tem namenom Izpočetka se je nameravalo zgraditi še posebno kolodvorsko poštno poslopje, severno od nove kolodvorske carinarnice, vendar se je v praksi pokazalo, da tudi to stavbišče ne bi odgovarjalo potrebam. Preveč K oddaljeno od prometa, na katerega je kolodvorsko pošta nujno navezana in še vedno bi j bilo potrebno zamudno prevažanje pošle s pe- i rona do uradnega poslopja, ki sedaj tako ovira i poštni promet. Zaradi tega se je sprožil nov načrt, I ki bo rešil najprimernejše vsa vprašanja, obenem ' pa bo prinesel Mariboru lepo novo reprezentativno zgradbo na najprometnejšem mestnem področju. — Načrt predvideva zgradbo novega poslopja za kolodvorsko pošto na sedanjem kolodvorskem vrtu, ki zavzema prostor med kolodvorom in hišo banke Union Ta prostor te kakor nalašč za kolodvorsko jiošlo, ker bi imela od tu direktno zvezo s peronom, prišla bi pu ludi za stranke, ki imajo s poštnimi uradi neprestano opravka, na mnogo bolj dosegljivo in prometnejše mesto. Obenem pa bi bila lo najidealnejša rešitev za zazidavo tega prostora, ki je dosedaj kvaril ves izgled kolodvora in celega tega dela Aleksandrove ceste Vodstvo mariborske kolodvorske poŠte ie v zvezi s poštnim ravnateljstvom že storilo potrebne korake pri železniški upravi za odstop omenjenega vrta. Ponudilo ji je za lo stavbišče v zameno svoje zemljišče z dosedanjim uradnim poslopjem vred Za železnico kolodvorski vrt nima nobenega pomena, Ferkove hiša z obsegojočiin zemljiščem pa ji ic prav dobrodošla, ker bi lahko v njej namestila nekatere svoje urade ali pa jo porabila za stanovanjske svrhe železniških uslužbencev. Zaradi lega je železniška uprava z veseljem sprejela predlog pošte. Tudi mariborska mestna občina je z vso pripravljenostjo podprla ta načrt in bo šla poštni upravi z vsem potrebnim na roko V poštev bi prišel tukaj odkup dveh malih eno-nadstropnih hišic, ki se držita zgradbe banke Union in slojila vstran od cesie Dobile bi se gotovo za primerno ceno Potem bi bilo treba odstraniti še vzporedno med železniško prngo in hišami ob Aleksandrovi cesli stoječi dve baraki, lako da bi dobila nova kolodvorska pošia odvoz in dovoz vzporedno ob progi iz Meljske cestc, tako da promet pred kolodvorom radi tega ne bi bi! oviran Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ J0&&F grenilca. Rwltlr.ran> 9* Mtn. »oe. pol. ia n»r. «tr. 8. br. 1S.4M od »S. V. 1635. K vzgojnemu tednu v Mariboru Bil ie to prvi poizkus te vrste, ki ga je priredila »Krščanska šola« v Mariboru v dnevih od 22. do 25. L m. Prirejala ga bo Krščanska šola tudi t bodoče. Potek predavanj, ki so bila na sporedu, jc razkril pereče vzgojne probleme sedanjosti, ki napram njim katoličani ne moremo biti pasivni. Gre predvsem za to. ali bo krščanska vzgojna smer in krščanski vzgojni nazor zmagal, ali pa ga bo izpodrinil njemu nasproten naturalističen vzgojni nazor, ki ima svoje spret-,„ne in agilne zagovornike in propagatorje med ruskimi boljševiki, francoskimi lajicistj, žepev-s*jfko »Novo šolo«, pedagoškim naturalizmom iti Njegovimi sorodnimi nazori v vseh pokrajinah •^Evrope. Naša šolska in deloma tudi družin-ka vzgoja trpi v tem kaosu neurejenih vzgojnih načel in nazorov, ki niso sposobni narediti človeka dobrega, značajnega. Vsi ti vz,gojni sistemi so preplitvi, da bi v svoji enostranosti zamogli prodreti duši človekovi do dna. Ker «0 povrh več ali manj nasprotni krščanstvu, ki ga nočejo ali povsem eliminirati ali mu pa pustiti lf podrejeno vlogo, so njihovi uspehi* negativni. Zato krščanski vzgojni nazor ne more z njimi delati kompromisov, ker gre za izoblikovanje človeka, torej za najvažnejši problem vsakega naroda. Da. najvažnejši problem vsakega naroda! l ega se zavedajo nasprotniki, ki dobro vedo, da je od vzgoje odvisna socialna struktura naroda in države, vedo. da svojega svetovnega nazora ne bodo ndejstvUi, če ga ne bodo človeku vcepili z vzgojo. Krščanstvo, ponosno na svojo stoletno vzgojno tradicijo, pozna svojo važno vzgojno misijo. Krščanstvo pozna človeka, njegovo hotenje in njegove težave. Zato pa mora segati njegova zahteva po krščanski vzgoji veliko dalje in veliko globlje, kakor se to zdi na prvi pogled. Vera mora voditi moralno ozadje in najglobljo oenovo za vse vzgoje, recimo, vsakega predmeta To je brezkompromisna zahteva katolicizma, ki prav posebno tukaj noče in ne sme igrati nobene podrejene vloge, ki se mu hoče samo milostno dovoljevati. Zato bo morala v bodoče biti okrožnica papeža Pija XI. o krščanski vzgoji »magna carta« krščanskemu vzgojnemu delu. Upamo, da klica najvišjega cerkvenega poglavarja katoliški svet ne bo preslišal, ampak ga izvršil z vso doslednostjo, prepričan, da vrši veliko poslanstvo pri utrjevanju božjega kralje-*tva na zemlji. Treba je pa tudi, da se vsi brez izjeme zavedamo pomena krščanske vzgoje in vsestransko podpiramo stremljenje onih, ki v tej smeri delajo. Uspeh bo samo rezultat dela strnjenih katoliških vrst. Unolet 39 -, umetno usnje Din 52 — voščeno platnoDln 36 — FRA.NJO NOVAK - Maribor KoroSk« S Vplrlnjska 7 Iz seje širšega odbora JRZ v Mariboru Maribor, 26. marca. Cdeležiia je bila tako velika, da je bila •» I na dvorana premajhna in so se udeleženci zbrali o dvorani Zadružne gospodarske banke. Sejo je vodil predsednik mestne organizacije g. podžupan Franjo že bo t, ki je najprvo podal poročilo o političnem položaju. Nato je poročal podpredsednik dr. Josip Leskovar o zasedanju banskega sveta ter je naglašal. da je proračun tako sestavljen, da se v sedanjih težkih gospodarskih časih vzdržuje vsaj najpotrebnejše. Poudaril je tudi, da je žalibog mesto Maribor in tudi okrožje mariborsko v mnogih ozirih, kar sc tiče dotacij za ceste in tako dalje, prikrajšano. Zupan dr. Ju van je predlagal z.ahvalo članom banskega sveta iz mariborskega okrožja, ki so opozarjali gosp. bana na dejstvo, da je Maribor in mariborsko okrožje v mnogem oziru bilo po prejšnjem režimu silno zanemarjeno in so osobite dotacije /a cestno omrežje mnogo manjše, kakor pa naš-i prispevki v obliki banovinskih doklad. Žal so še pri tehničnem oddelku redno glavni referati iz prejšnjega režima, katerim ni z.a to, da bi se samouprava razširila tudi na cestno upravo. Nato je bilo podano poročilo o zidanju šol v magdalenskem predmestju in o nakupu gradu. Debate so ee udeložjli številni člani od-■ bora JRZ in zaupniki stranke ter so stavili I vprašanja, zakaj je prejšnji režim na magi-' stratu pospeševal nakup starega gradu. Slišali so se ostri medklici proti njemu. Iti je v dobi najhujše gospodarske krize napravil občini tako velike izdatke. — Sledila je obširna debata, v katero so posegli najodličnejši .predstavniki mariborskega javnega mnenja. Vsi . so obsojali postopanje prejšnjih režimovcev iia magistratu v zadevi zgradbe magdalenske šole in ttaJuipa gradu. Občinski svetnik K o r e s "je dodal, da imamo še tretjo zanimivo točko iz prejšnjega občinskega gospodarstva to je zgradba Delavskega azila, ki je tako zgrajena, da ne more odgovarjati svojemu namenil. Nato so bili sprejeti sklepi, ki obsojajo nakup gradu v času, ko je taka stiska za denar in postopan je prejšnje občinske uprave, ki je pričelu zidati magdalensko šolo, prede« je imela izdelane točne proračune Podžupan g. žebot je nato poročal o svoji intervenciji zaradi nameravane odstranitve delavnic drž. železnic v Mariboru. Pojasnil je vzroke, ki so bili merodajni za nameravano odstranitev. Povedal je, da sta slovtnska ministra dr. Korošec in dr. Krek storila energične korake, da se nevarnost demontira-nja delavnic odstrani — Nato je predsednik zaključil zanimivo sejo. najfinejše in najcenejše, dobite lahko tudi proti plačila s hranilnimi knjižicami pri Ernestn ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra št. 5. □ Krasen kip slovanskih blagoveslnikov sv. Cirila in Metoda je izdelal mladi mariborski kipar g. Kolbič. Kip bodo reproducirali ter ga boste lahko dobili v prodaji. □ Načrt za ureditev javne razsvetljave na Slomškovem trgu predvideva postavitev novih električnih kandelabrov vzdolž fronte stolnega žup-nišča, Škofijskega dvorca in kapiteljske hiše ter na zapadni strani ob parku od kazine do pošte. Paš Anton, Maribor, Slovenska nlica št. 4 priporoča spomladanske modne novosti za dame in gospode. □ Povišanje cen mesn. Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru naznanja, da so člani na svojem sestanku dne 25. t. m. soglasno sklenili, da se bo od 1. aprila dalje prodajalo prvovrstno goveje meso od 8 do 10 Din, drugovrstno od 6 do 8 Din. teletina od 8--10 Din, svinjina od 10 do 12 Din, vse s prildado. Mesarski obrtniki utemeljujejo to s povišanjem cen živini Bo treba posredovati! □ Dvanajstine. Ker mestni proračun z.a nro-računsko Mo 1030-37 še ni odobren, se bo vršilo financiranje po odobrenem proračunu z.a 1. 1935-36 po načelu dvanajfttin in se bodo od t. aprila 1930 pa do odobritve proračuna pobirale mestne doklade na rlirektne davke, mestne pristojbine in samostojne mestne davščine iste in v isti višini, kakor leta 1935-30. □ Ljudska univerza proslavi 100-letnir.o Stritarjevega rojstva v ponedeljek. 30. t. m. s predavanjem. ki aa bo iuipl literarni zgodovinar prof. Slodnjak Anton iz Ljubljane. Sukanec, krpanec, trake in modne potrebščine kupite v trgovini Ribarič, Rolovž. □ Velikonočni izlet z avtokarom. Zn veliko noč priredi »Putnlk« dvodneven izlet z. avtokarom na Bled in sicer 12. in 13. aprila. Odhod iz Maribora ob fi, prihod no Bled od 12. Povratok v Maribor 13. aprila ob 24. Pavšalna cena 230 Din. — Kazen tega priredi »Putnik« 12. aprila izlet z avtokarom v Gradec. □ In vendar je uspelo! Ko smo poročali o napredku krščanskega strokovnega gibanja v tekstil- j ni tvornici Doctor in drug. se je rdeče marksisti?- ; no časopisje norčevalo, češ. volitve obratnih za- ! upnikov bodo pokazale, da nimate nikogar z.a se- Od 1. do 10. aprila imate priliko, da si poceni kupite vsakovrstne stole tovarne REMEC-Co. Ležalni stoli 1 Vrtni stoli i Sklopni fotelji I Vsakovrstni sobni stolll Oglejte si brezobvezno naše izdelke v Kersnikovi ulici št. 7 boj. Volitve so se res vršile in potrdile našo napoved. Vložene so bile tri liste: marksistična, (plava) nacistična in bela lista krščansko zavednega delavstva. Volilo je vsega skupaj 568 volilcev. Bela lista je dobila 5 zaupnikov, plava tri in rdeča 8. Marksisti so računali na popolno zmago in so jedva plavim prisojali nekaj glasov. Zgodilo se Je pa prav nasprotno. Tako se je začela tudi ta ponosna rdeča trdnjava krhati. □ Varčujote, ako kupite poceni dobro blago, zato si pred nakupom oglejte Karo-čevlje. □ 9 jajc za 2 Din. Na včerajšnjem trgu je bila laka ponudba jajc. dn ji' cena precej padla. Tri jajca so se prodajala za dir.iir nazadnje so pa kmetice ponujale ic 9 jajc zn 2 Din. CeSie Mestno avtobusno podjetje sporoča, da je avtobusna vožnja v Dramlje na vinsko razstavo odpovedana. & Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju javlja, da je razdelilo koncem februarja revnejšim akademikom iz Celja študijsko podporo v skupnem znesku 3600 Din. Od 24 došlih prošenj za podpore jih je bilo 15 rešenih. Podporo so dobili akademiki, člani in nečlani društva, v višini 200 do 350 Din. i Denar, ki ga je društvo razdelilo, js ostal kot ostanek čistega dobička od prve javne prireditve januarja letošnjega leta. Ker je iz tega razvidno, da društvo pravilno pojmuje socialno stanje naših revnih akademikov, se ponovno obrača na celjsko javnost, da bo tudi v bodoče z razumevanjem podprla kulturna in socialna stremljenja Društva jugoslovanskih akademikov v Celju. _ & Otvoritev velike umetnostne razstave v j Celju, Hoiel Union, bo danes. Otvoritveni nagovor j ima akad. slikar F-anc Tratnik. & Nesreče. Dne 27. t, m. zvečer je posestnikov I sin Mirko Pečnik iz Vel. Ptre.šice v vinogradu svo- I jega očeta po nesreči z motiko presekal dlan Aloj- ] ziju Boršnerju, 55 letnemu posestniku z Gorice pri j Vel. Pirešici. — V Skalcah pri Konjicah pa je 23. t. m. 54 letna Neža Prevrnile pri delu v vinogradu t/iko nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. ; Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. I za velijo Celi« si le manofakturua trgovina i rranc Donoiscuist w ce im nabavila aa b pomlad in poletje 1936 ogromno množino vseh naJrasliSneJSib vrst S0INNA, KAPIOARNA in sploh vsfgabiaga «& obleke od n«)cenetSe do nalfhietSe kvalitete 3 m.mpdno sukno za kompletno šporjlno pb!eko . od Din 75'- naprej 3 m mode polka ragarn za celo roo&ko obleko od Din 120'- naprej 3 m Kamgarna za kompletno moško obleko od Din 195'- naprej N16 ve6 ni potreba kupovati mo&kega blaga od nepoznanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na rtom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dobovtčnik ima nad 800 vzorcev sukna na zalogi, ima lastno tovarno za prešite odete ln perilo. -Občinstvo ae naproSa da si ogleda zalogo. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 27. marca. V velemestnem tempu, s kalerim se odvija v tem najbolj razgibanem jugoslovanskem mestu, je prišel konec meseca, pa moramo podali vsaj nekoliko obračuna, koj smo delali in narediti v tem mesecu Lahko rečemo, da smo storili vse, kar je bilo v teh razmerah in s temi sredstvi mogoče: poleg mnogih sesiankov, posvetovanj in razgovorov še za javnost tri predavanja in eno gledališka predstava, torej za eno društvo in njegove funkcijonarje vendarle precej (Slomškovo prosvetno društvo). Prvo nedeljo ti. marcn) smo ob mnogih skioptičnih podobah ogledovali življenje in vrvenje starega in novega Dunaja. Slike nam )e dal na razpolago avstrijski konzulat v Zagrebu. — Naslednjo nedeljo je bilo še zanimivejše predavanje, ko smo irncli v svoji sredi č. g. misijonarja Vizjaka D. j., ki ie na isti način, kakor že enkrat v tej sezoni, razgrnil pred nami svoje misijonsko delo v Rengaliji, od koder ga je pregnala huda bolezen, katero si je nakopal v svojem poklicu. Spoznali smo kulturne in socialne razmere bengalskega malega človeka in metode, s katerimi naši misijonarji pridobivajo bengalski narod za Kristusovo vero. Poslušalci so bili predavatelju hvaležni za prelep večer in zbrali za bengalske misijone nad 200 Din. — 15. marca popoldne je priredil Dramatični odsek pretresljivo igro »Sveti Vid«, ki riše trpljenje in zmage prvih krisi-lanov (po Molitorju priredi! dr. j. E. Zorfe)) To je bila prva »rimska« igra Slomškovih igralcev in se ie prav zadovoljivo obnesla. Posebno" glavne vloge (Mila, Vid, Furij, Modest...) so bile res zelo dobro podane in zaslužijo igralci vse priznanje. Med odmori smo zopet poslušali »Slovenski oktet«, ki je ob vsakem nastopu boljši. Skoda je le to, da je lep sončen popoldan marsikoga zvabil v Ttiškanac, namesto da bi šel v jeronimsko dvorano. Tudi sv. Jožefa, ko v Zagrebu ni praznika, smo prt sv. Roku skromno proslavili z dopoldansko in popoldansko službo božjo. Preteklo nedeljo (22. marca) po večernicah nas je v svojem govoru popeljal v naravo g. akademik Simončič Anton (Daničar) in nam povedal mar-sikat lepega iz življenja rib, o ribiču-športniku in podobno. To predavanje bi bilo vredno natisniti v »Lovcu« ali kakem sličnem listu, ker vsebuje dosti originalnih opazovanj in izsledkov. Kranj et Celjski Zvon priredi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice vokalni koncert umetnih ruskih in slovenskih narodnih pesmi. Ker se bodo na koncertu izvajale vse skladbe v Celju prvič, opozarjamo že sedaj cenjeno občinstvo, da ne zamudi izredne prilike in koncert v čim večjem številu obišče. & Hmerljarji pozor! 500 Din nagrade dobi tisti, kdor izsledi tatu, kateri je med 19 in 24. marcem ukradel g. Martinu Sornu, posest iz Grajske vasi iz hmeljišča nad 200 novih, žc okoničanih smrekovih drogov. Medvode po ion CevElarii ln hmztm Miha Maleš zaključuje rarstavo. Danes bo za-ključen« razstava del Mihe MaleSa. Napredno kranjsko občinstvo je pokazalo precejšno nezani-manje za razstavo. Živimo pač v težkih časih v katerih je poleg boja za obstanek vse odveč seveda tudi umetnost. Posebno v Kranju je v tem oziru še ledina in Miha Maleš je prvi, ki se jo je lotil, j Moralen in gmoten usfieh je bil temu primeren. K temu reizultatu ob zaključku razstave pa je brž-; kone tudi pripomoglo lepo pomladansko vreme, j ki zelo blagodejno vpliva na kranjsko občinstvo I — Razstavljalec se smehlja in pravi: »Kaj hočemo?« ' Ptui V zalogi imam veliko usnja vseh vrst: Lak, ševro, bok«, nako, semiš, ševret, ovčine, kroma, pitlinga, kravine, podplatov, notranjkov, vratov itd., itd. 300 parov kopit par po Din 5\~ . veliko zalogo nove konjake opreme, tako poceni, da po-httlt«, »leer bo prepozno, ker v kratkem grem nazaj v ' rranc Jenko, sedlar ln trgovec z usnjem ln tevlj&iskimi potrebMinamt Medvode - Gorenjtiko Cerknica Našim Pofoveem računi zadnjih tednov kar nič ne gredo skupaj. Od 6. marca so pričakovali rešitev. Povsod so že trobili, da so dnevi sedanji vladi že šteti. Zato so si v tem navdušenju marsikaj duhovitega zmislili. 2e se je šušlialo v lihi družbici o prvi žrtvi . Pa tista okrožnica iz Ljubljane se ni izpolnila Tudi one alarmantne vesii niso dosegle tistega učinka, kakor so pričakovali Navdušenje se je lorej ohladilo, nc da bi doseglo zaželjenega uspeha Novi banovinski zdravnik g dr. Smerdu Franjo ordintro vsak dan dopoldne od 8—12 in popoldne od 3~T>. V Do'enji vasi ie nastal pred dnevi dosedaj še nepojasnjen požar Pgorel je skedenj, vsa krma, slamoreznica in dr;tgo gospodarsko orodje. Škode ima g ftajt Frane okrog 11.000 Din. Ogenj je po vset verjetnosti zanetila zlobna roka Lepo uspelo Materinsko proslavo na praznik Oznanjenja Marijin vrtec. Dvorana ie bila do zadnjega količka zasedena. O pomenu materinskega dneva je prav lepo govoril g. učitelj Skubic Vinko. Občinstvo pa je pogrešalo ostale vzgoiilelje jn vzgojiteljice. P' dobna proslava Materin, dneva bo prihodnjo nedeljo popoldne na Rakeku. Slarolržani bodo danes v noši dvorani gostovali z igro: »Župnik iz cvetočega vinograda«. Nastopili bodo snmi stari, preizkušeni igralci in igralke, možje in žene, ki so po lelih prestanka zopet poprijeli, dn dajo mlajšim močem navdušenja in poguma Prieetek bo ob pol 8 zvečer. K prireditvi vljudno vobljeii' Ooe.ni zbor Nabavljalne zadruge drž. usluž-bencev v Ptnjn. Pretekli ponedeljek je imela nabavljal na zadruga državnih uslužbencev v l tuju svoj redni občui zbor. — Iz poročila funkcionarjev je posneti, da obstoja ta zadruga že 15 let in je naraslo lastno premoženje na 137.000 dinarjev, v kar ni všteta vrednost inventarja. Zadruga ki šteje 240 članov, si je ustvarila v okviru dobrotvornega fonda posmrtninski sklad. I a sklad šteje sedaj 136 članov, ki so zavezan: plačevati iz svojega čistega dobička po 10 lin za vsak smrtni slučaj ter je zadruga izplačila na posmrtnim 9000 din iz navedenega fonda — Prometa je bilo v letu 1935 957.632 din, torej znaša povprečna poraba posameznega člana okrog 4000 letno. Cisti dobiček zadruge znaša v preteklem letu 63.508 din, od tega zneska odpade na razne režijske stroške 43.810 din, tako da znaša čisti dobiček 19.698 Jlu. (a znesek se preodkaže 30% rezervnemu fondu, 2% penzij-skemu fondu in 68% dobrotvornemu fondu. — Pri volitvah v upravni in nadzorni a J bor '-o bili izvoljeni dosedanji funkcionarji. Ptujski trgovci so zborovali. Preteklo sredo je imel gremij trgovcev v Ptuju svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik gremija, veletrgovec g. Lenart. — Iz predsednikovega poročila je posneti, da se je v preteklem letu pokazala v ptujskem okraju nekoliko živahnejša aktivnost v trgovskem poslovanju, to pn zaradi boljše sadne letine in malo višjih cen deželnih pridelkov. Če nastopi slaba letina, ni s tem udarjen samo kmet, ampak tudi trgovci, ki so odvisni od njega. 'In odvisnost je pa temJx>lj občutljiva. ker nam primanjkuje industrije, ki je v ptujskem okraju uiijtio potrebna. Velika nesreča za trgovstvo je tudi pomanjkanje denarja zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov. Zaščita kmeta ni prinesla zaželjene koristi, nasprotno šele večjo škodo. — Poudaril je še posebno, da je povzročilo znižanje prejemkov javnim nameščencem v mestu Ptuju nad y>.000 din mesečno škode, kar «e v trgovskem poslovanju zelo občuti. — Iz poročila tajnika Osenjaka je med drugim posneti, da je bilo 8 obratov na novo prijavljenih, 17 pa od javi jenih, število članov znaša 172. ki zaposlujejo I4G pomočnikov in 46 vajencev. — Glasom poročila blagajnika Martina Vrabla so znašali dohodki v preteklem letu 29.4.650 din izdatkov Primanjkljaj 24.350 din se bo kril s članarino, ki se bo pobirala od 10 do 30 din mesečno, odnosno 55 din letno. Poizvedovanja Zunhila m Jp t.nrik« /Jat* verižica. Najditelj nftj Jo oddn proti naitradi dr. Mirku Kambiihi. Vidovdan*ka I "Mtft 1 SUPFACE oj EARTH 0»FICiR3 9UABURJ SOLOIERS1 QUARTER5. DIESEL MOTORS far AIR snd LIOHT. SOLOIERS' QUARTERS AMMUNITION TELEPHONE BUREAU. Hospital Boj prve ohlopnice sveta Iz zgodovine bojev med severnimi in južnimi državami Sev. Amerike Sloveči švedski potopisee Svcn Hedin je pravkar izdal mladinsko knjigo, v kateri popisuje pot skozi Ameriko do Južnega tečaja. V tei knjigi se delj časa mudi tudi pri popisovanju državljanske vojske v Združenih državah Severne Amerike. Severne države Združenih držav so napovedale vojsko južnim državam Združenih držav, da bi se odpravilo suženjstvo, katero je sredi preteklega stoletja v južnih državah Severne Amerike še bujno cvetelo. Sedaj mineva ravno 75 let, odkar se jc ta državljanska vojna v Severni Ameriki začela. Sven Hedin med drugim takole piše: Severne države so imele močnejšo armado, zlasti zaradi brodovja, katerega pa so morale opremljati skoro celo leto Šele spomladi I 1862 je brodovic severne armade poseglo v dogodke Severno brodovje je zaprlo pristanišča konfede-rironcev (tako so se takrat imenovale južne države). Tako so severnjaki južnim sovražnikom zaprli živila in se nuiogokje tudi že izkrcali na njihovi obali. Glavno mesto južnih držav je bilo takrat Richmond v državi Virginia. To mesto je bilo sedaj po severnih ladjah zelo ogroženo, ker so te ladje od obrežja po reki james priplule lahko do njenega obzidja. Zato so se tudi južni začeli pripravljati na morsko bitko, lužno od mesta Richmond, ob ustju reke Flisabet, leži meslo Ports-mouth, z veliko luko Norfolk in z mogočnimi ladjedelnicami. Tega važnega kraja so se južne države pravočasno polastile in lukaj začele neutrudno delovali. Noč in dari so delovali stroji. Mogočni oblaki dima so puhteli iz dimnikov Mogočne železne plošče so pošiljali v Porlsmouth m v ondotnih ladjedelnicah je neprestano udarjalo kladivo na železo in jeklo. Kaj se pa v leh ladjedelnicah pravzaprav kuha, lega ni nihče natančno vedel. Vlada južnih držav je skrbno molčala Vendar pa se je razširila od ust do usl čudna govorica, češ, 'a giade Iako ladjo, ki bo vsa prevlečena z železom, da ji najtežje krogle ne bodo nič mogle Vendar celo prebivalci mesta Portmouth nis0 verjeli tem bajkam in so se celo jezili nad svojo vlado, češ, da razmetava milijone za iako početje, ki ne more imeti uspeha. Dne 8. marca 1862 pa se je skrivnost razkrila. Tega dne je splavala no vodi oklopna ladja »Mer-rimac«, katero je vojno ministrstvo južnih držav v vsej naglici dalo zgraditi Zbralo se je na tisoče radovednih zijal, ki so prišli gledat, kako bo ta železni velikan plaval po morju in kako sc bo spustil v boj, ki je moral slediti Zakaj tam zunaj pred norfolško luko je že čakalo brod' vje severnih držav. Na Francoskem in Angleškem so sicer že nekaj let gradili oklopne ladje, toda nihče ni vedel, kako se bodo v bitki obnesle. Oklopniea »Merrimac« je torej morala prva poskusiti ognjeni krst. Očividec tistega znamenitega godogka ie pripovedoval, da se je železni oriak valil proti odpr-temu morju, kakoi težka poguba. Nikjci na tei plavajoči trdnjavi ni bilo opazili žive človeške duše. Pač pa so orjaka obkrožali vitki iri nagli topniški čolni, ki so pieizkušali svoie moči 1cr sc vsakokrat previdno vračali pod okrilje železnega orjaka. Trepetajočega srca jc množica na bregu gledala malo brodovje južnih držav, katero je poleg te oklopnice bilo sestavljeno le iz nekaj topni -čark in iz dveh lahkih lesenih ladij. Medlem se je sovražno brodovje severnih držav zganilo. Mogočno je zagrmel topo\ski strel z b.ijne ladje »Minnesota-, ki je manjšim ladjam naznanjal, da sc bliža nevarnost Manjše ladje seveui.u držav so se kakor splašeri ptiči umaknile pod okrilje topov bližnje utrdbe Vlonroe Vsi topovi severnega brodovja so bili sedaj namerjeni na bližajoče se južno brodovje. Ko se je južno brodovic dovolj približalo severnemu, so oslale zadaj lesene ladje s topničar-kami, oklopniea »Meniiuac« pa ie mirno plula naprej, kakor da se hoče sama spusliti v boj. Komaj se jc približala severni ladji »Kongres«, /e ie začela južna oklopniea strašno streljati -Kongres je nemudoma odgovoril in podpirale so ga obrežne baterije A uspeh? Ob železnem oklepu so se vse krogle sploščile, kakor da bi ilovico metal v zid. Oklopniea »Ven imac < ie plula naravnost proli severni bojni 'adji »Cuniherlf nd • Pomo ščaki le ladje so se silno čudili, kakšen nestvor se jim bliža. Ko pa je bil la nestvor kakih 40 korakov stran, je / vsemi svojimi topovi začel stre jati na »Cumberland«. Tudi tooovi »Cumberlan^a« so junaško odgovarjali Toda krogle so oriskakovale od želznih oklepov Oklopniea »Meri imac« se ic sedaj z vso silo zakadila v sredo lesene begale »Cumberland« in 10 razklala. I esena severna ladja sc je začela takoj potapljati, vendar pa je sire-liala, dokler niso valovi popolnoma zagrnili ladje in njenega junaškega moštva. Sedaj so druge ladje severnih držav vedele, kakšna usoda jili čaka Vendar se niso umaknile. Prva ie bila na vrsti lesena fregata »Kongres«, ki se je spustita v boj 7 južno oklopnico. Pomagale so ludi obrežne baterije Toda vse 111 nič pomagalo; kmalu ie tudi fregata »Kongres« izginila v valovih Gledalcev na bregu se ie polastilo veliko navdušenje Dve ponosni fregati severnih sovražnikov sta bili uničeni. Nihče ni mogel tisto noč spati in vse je nričokovalo drugega dne, ko se bo boj znova začel. — Tako popisuje Sven Hedin boj prve oklopnice sveta Vendar tudi ia oklopniea ni rešila južnih držf-v, ki so končno le podlegle junaštvu severnih držav. Človeški glas ukazuje stroju brezžično brzojov Ijaiiic >e je pru\ za pra\ šele pričelo /,il<> so tej 1 loveški iznajdbi še široko odiuta viata uizvoja. Ilaliialiski učenjak D. I liasalico je izdal posebno knjigo \ kaien na dolgo 111 široko razlagi) ter popisuje, kaj se iz brezži nega brzoj.ivlienia še vse lahko razvije Zlasti radilski uParal bo doživel še velikanski razvoj. Ravalico iako pripoveduje o prihodnosti, kakršno si 011 zamišlja: brezžična tehnika je silno živahna, l e pomislimo, kaj se ie doseglo s teku tega četi (stoletju, pa si boste lahko mislili, kai vse lahko šc pride na dan. Ze sedaj imamo brezžično napravo, katera uboga človeški glas. Ta neverjetna nova iznaidba i< bila prvič razstavljena I 1954 na angleški brezžični razstavi Razstavila 10 je londonska Marco-iiijeva družba Prava čarobna skrinjico I Izgovoril si ime zaželjcne oddajne postaje in čarobna skrinjica je na tvojo besedo vključila dolično oddajno postajo Komaj si izgovoril ime oddajne postaje, že ti ie aparat začel oddajali njen program. Če b pa program ni ugajal, si zaklical bcsedico »Stop! . pa se ic ustavilo In če si takoj nato izrekel ime druge oddajne postaje, se jc takoj nato tudi res oglasila. Pri \sem lem pa ni bilo nikjer nobenega skritega mehanizma, k, naj bi ga kdo zavrtel, ampak ie aparat deloval Ic na človekovo besedo To |C bil seveda le skromni poskus I. 1934 Toda I. 1960 že utegnemo doživeti, d > L", na človekovo besedo lak .ipar it k izal tudi daljnovidne slike, odkodci si bo zaželel 1.. 1934 je Mareonijeva družba sicer izjavila, da <• lo nekak približen, čeprav dobro posrečen poskus. Vendar ie pristavila, da se bodo Ii aparati do I. l'>60, znatno lahko izpopolnili Ako se bodo te iznajdbe re- luko izpopoinie-vale, kakor strokovnjaki napovedujejo, bo to novo poglavje zmagoslavja človeškega duha Siroji ic ubogajo človekovo besedo Na tisti razstavi so razstavili ludi več lakozvanih < troških žcirznic, katere so sc začele premikali, aii pa 30 se ustavile na golo izgovorjeno povelje. Kakoi bo morda mogoče z besedo ukazovati sprejemnemu aparatu, tako t>o mogoče inorda ukazovati tudi električni železnici ali drugim strojem, katere gonno električni žaiki Treba bo sestaviti le tako natančen mehanizem, ki se bo sprožil, kakor hitro bo zadel vanj določeni zvok izgovorjene besede. Princip teti novih iznajdb bi bil lorej z ozirom na sedanje iznajdbe še precej preprost, toda uspehi so po tako baini, kakršnih si ni mogel zamisliti niti sloveči Jules Verne ali kak drug fantastični pisatelj preteklih časov. Usoda cirkuške jahalke Strašne podzemeljske utrdbe Kakor-smo že večkrat poročali, je Francija s težkimi milijardami silovito utrdila svojo mejo proti Nemčiji. Nihče prav za nrav točno ne ve.kakšne so te utrdbe, katere se skrivajo povečini pod zemljo. Po angleških virih morcnui podati danes svojim čitateljem nrerez teh utrdb, ki so cloboko pod zemljo, tako, da iz zemlje kuka le oklopni stolp. Pod zemljo so zgrajena prava podzemeljska mesta, ki imajo več nadstropij. Iz gornjih prostorov, kjer prebiva posadka in so tudi bolnišnice, pa do spodnjih, kjer so ogromna skladišča za živilu in strelivo, je speljano povsod po jašku električno dvigalo. Ne manjka niti telefona, niti brzojava. pod zemljo so speljane podzemeljske železnice, posebne elektrarne oskrbujejo električno luč itd. Te strašne utrdbe segajo kakih 100 m globoko pod zemljo. Zadnjo i~la ic po ameriških cirkusih nastopala mlatiii lahalko Virgila Mac-Carlv, ki ie slovela za najbolj pogumno 111 čednostno dekle, jezdarila je najbolj divje konic iako dovišeno, da 11 marsikak ameriški cowboy (pastir na konju) ni bil kos. Saj pa tudi 111 čudno! Malo dekletce se ie rodilo nekje na teksaški farmi, kjer goje ogromne črede konj 111 govedi Dekletce ie znalo prei iczdariti, preden le shodilo. Ko je bila pa deklica 10 let stara, je že morala varovali velike koniske črede Nekega dne ie morala paziti na 3(!00 kom, samih divjih ži-^vali, kakršne rastejo na svobodnih ameriških prerijah Tedaj pa ie v daljavi na preriji nastal velik požar, ki se je naglo bližal, bližajoči se požar ie konje tako preplašil, da so splašene živali začele dirjati naravnost proti ognju Sedaj pa se je malo dekletce izkazalo! Namestil, da bi bila sama pobegnila pred bližaioco se ognjeno nevarnostjo, se je s svojim konjem zakadila naravnost za pobeglo čredo, lezdila ie tako divje in obenem spretno, da je obšla rliviajočo konjsko čredo ter kmalu prišla na čelo črede. V tem so sc plameni vedno bolj bližali in bila je že skrajna nevarnost Zato jc dekle s svojim konjern zavila v stran in za njo je scdai kakor za vodnico zavila vsa čredo. Tako ie deklica srečno rešila 3000 prekrasnih konj, kar ic bilo velikansko premoženje. Najrajši je pasla konje Morala pa je hoditi tudi v šolo, kar pa ji ni prav nič ugajalo. V tem oziru prav gotovo ni bila vzgledna. Vendar je to razumljivo, Ket ie b la pač otrok narave Doma pa ni imela nikogar, ki bi jo bil bodril. Nien oče jc namreč tud- noč in dan bil na konju. Tako je lepega dne \rgla svoje šolske knjige za plot in sc šla potepat po prerij na svojem konjiču. Zvečer pa sc je zavedla kaj ie storila. Zbala se je domov, kjer bi bila gotovo hudo tepena. Zato je sko-, čila na svojega kopja in na niem odjezdila v mc-' sto San Antonio, kicr sc zbirajo preiijski jezdeci, po katere hodijo semkaj razni cirkusi Mala Virgila je namreč tudi hotela postali cirkuška ja-iialka Ko pa se je oglasilo pri prvem voditelju prerijskih jezdecev, so se ji vsi smejali. Voditelj ji jc dejal: »Tukaj ni otroško zavetišče, ampak lu potrebujemo pravih jezdecev« Osramočena se je deklica umaknila in premišljevala, kuj bi sedaj počela. V tistem hipu je pridirjal 11111110 nje podivjan vranec, za katerim so se podili pastirji ter ga lovili s svojimi losi. Toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman Vranec jim je ušel. Deklica ie v hipu spoznala, kai ie treba storiti. Planila ie na svojega konja in se zagnalo za pobeglim vrancem Čez eno uro je pobeglega konja pripeljala nazaj in ga vrnila gospodarju Tako ie bila potem brez pridržka sprejela med cirkuške jezdece. Kmalu ie postala slavna. Ker jc bila tudi zelo lepa, je imela polno častilcev. Ono pa se za vse drugo ni nič zmenila. Njeno edino veselje ie bilo, če ie lezdarila. Do bi imela pred vsiljivci mir, je večkrat menjala cirkus ter v nobenem ni hotela ostati predolgo. Toda vse ni nič pomagalo Snubcev ie bilo vedno več. Nazadnje se je dekle vendar le odločilo ter je vzelo neznatnega fanta, ki je bil vrhu tega še precej kozav. Vendar sc ie i>dločiln poročiti se, da jo bo mož varoval pred vsiljivci. Toda mladega moža ie šc tisto noč po i>oroJSlišjo, koko dobro je, de Oni mene imajo«. Te v ljudski jezik prevedene besede hlapca v neki \estroyevi igri so nain prišle nehotč na misel, ko je v 9edmi seji 28. t. m. deželni predsednik kranjski, vit. Widmann-, odgovoril na eminentni govor poslanca g. dr. Bleivveisa. — Res, to je dobro za naše ustavoverce, da imajo svojo ustavo! Kajti, kaj bi bilo, če bi je ne imeli 1 S Čim bi se izgovarjali, kedar bi se jim kaj taeega očitalo, kar jim je očital v omenjeni seji gosp. dr. Rieivveis! — Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega odseka o razmerah plačevanja stroškov za zdravila in pota ob času kužnih bolezni... Pri tej priliki je dr. Bleiweis na pravem mestu oglasil se ne le za našo deželo, ampak sploh za vse dežele, ker se jim po sedanji državni osnovi ali ustavi kolikor toliko krivice gode... Poslanec dr. Blei-vveis jc tedaj pravo zadel, ko je pokazal pot edino, po kteri bi se take sitnosti in krivice, ki zadevajo vsako, ne le kranjsko deželo, dale z enim mahom odstraniti. Po vsi pravici je dolžil nesrečni d u a 1 i z e m , da je on vsemu temu veči del kriv; vsak pravi Avstrijanee in narodnjak mu je moral prikimati, ko je rekel, da je edina rešitev za dežele avstrijske federalizem r deželnimi vladami, ki so odgovorne deželnim zborom... Ali s tem je dregnil g. dr. Bleiyeis v sršenov meh, iz kterega je priletel nad njega deželni predsednik kranjski sam z neko razburjenostjo, ki priča, da je dr. Bleivveis zadel najobčutljivejšo stran naše sedanje vladne sisteme. Vitez Widniann je namreč po precej dolgem, n ne posebno jedrnatem predgovoru ustavil se pri ustavi ... — »Denn eben wo Begriffe fplhen. da stellt ein Wort zu reehter Zeit sich ein« — pravi Oolhe v svojem Paustu, ali po domače: Ustava je tnalo, na kterem naši nasprotniki vse razsekajo. kar bi se sicer ne dalo. — Dobro! Ustavi sami na sebi mi nočemo očitati, pač pa ustavi, kakoršna je sedanja. Naša mispl je namreč ta, da je ustava narejena za narode, nikakor pa niso narodi za usta vo na svetu. Vedno se meri čevelj po nogi, ne pa noga po Čevlji. Prvi in glavni namen državp je tedaj vstrojiti ustavo po narodih, ne pa narodov stiskali in tlačiti |>o ustavi, ker dA se tudi pre-narediti, kar ni primerno. Kaj pomaga, če kaka ustava obvelja, če pa narodi in dežele vsled nje in po nji trpeti morajo! »To pa le dobro držilc, gospod Siraj, jaz pa bom med tem tekel okoli vas in vzel mero!« »Ali imate šofersko izkaznico?« »Ne!« »S kokšno pravico ste pa potem povozili onega moža tamlc?« t Predrznost List, kakor je »Slovenec«, ki izhaja ie M*imo desetletje, ima pravico biti ponosen na svojo tradicijo. Načela našega lista so bila redno ena in ista ia ako g. senator Ivan Pucelj citira nekatere članke iz leta 1914, ki jih je »Slovenec« moral objaviti, potem bi mogel kdo tudi citirati mnenje bivšega notranjega ministra Popoviča, čigar govor sn»o morali na policijski ukaz prav tako priobčiti. Naše uredništvo, v katerem se menjajo osebe, nikdar pa ideja, seveda ne more nositi odgovornosti za lake prisilne članke. Našemu listu je bila kleja vedno prva. javnosti pa je znano, da »Slovenec« ni osnovan na trgovski podlagi in d.-, naša uprava dostikrat odklanja drage iuseraie, ki se ne strinjajo z načeli lista. Nirf list je bil prvi, ki je imel pogum razkrinkati množen-s t vene sleparije z »vzajemno pomočjo« v Ljubljani in s »kmetijsko eksportivo zadruco« t Mariboru. Po cele mesece je naš liat odklanjal inserate, in sicer precej drage, za ti dve sleparski podjetji. Smešno, naravnost komično ie, da pride sedaj tak dnevnik, kakor je ljubljanski »Glas naroda« iu nam očita, dn je naša pozornost, ki smo jo posvetili temu dnevniku, v bistvu le konkurenčni manever. Ne bomo se hahali in nismo domišljavi, moramo pa povedati, da nam »Glas naroda« še tedaj, ko je skušal biti resen dnevnik in zagovornik Jevtič-Marušič-Pucove politike, ni odjedel niti enega naročnika, niti enega inserata. Pri »Glasu naroda« naj bodo le mirni. Naša kritika uaeina njegovega pisanja ne izvira iz konkurenčne zavisti. Naši javnosti tega tudi ni treba pripovedovati, da »e »Slovenec« konkurence »Glasa naroda« prav nič ne boji. Imeli smo svojčas vse trše boje Ln pod neugodnejšimi razmerami, kakor so sedanje, bili so časi, ko nam je cenzura nalašč zavlačevala izdajo lista, pa se nj.smo ustrašili konkurence vse močnejšega nasprotnika, kakor pa nam je sedaj »Glas naroda«. Sicer pa lahko kar iz dlani prerokujemo temu listu njegovo prihodnost, da bo kaj kmalu zavzel mesto tretjega dnevnika v koncernu »Jutra«, to je tisto mesto, kakor ga zavzemajo v drugih mestih pri večjih listih večerniki, v katere od-kladajo ti koncerni tako blago, ki se ga sami sramujejo priobčiti. »Glas naroda« bo moral kaj kmalu priobčiti take zadeve, katere se sramujeta priobčiti sedaj »Jutro« in celo »Slovenski Narod«. O i k rito prizn imo, da na našo trenutno polemiko z listom, kakor je »Glas naroda«, nismo res nič ponosni. Ako smo »Glas naroda« prijeli nekoliko /.a ušesa, je vzrok drugje. Iz našega članka, ki smo ga priobčili o plaži v slovenski tiskani besedi, je pojtolnoma razviden naš namen. Hoteli smo — in to se nam je posrečilo — opozoriti na pomije, na odpadke javnega mnenja, na dvoriščni- gnoj in pomenke na stopnicah. ki jih priobčuje naša literarna in revi-jalna plaža, med dnevniki pa zlasti »Glas narodu«. Premislili smo dobro, ali sploh kaže lavno grajati tu list ker poznamo instinkte nekaterih ljudi. Računati moramo celo, da je polemika v »Slovencu« z »Glasom naroda« za ta list neka mala reklama, ker se semintja že najde kakšen človek, ki za ta liet morda niti vedel ni, pa ga le zanimajo pododejne zAdeve, kakor jili tu list na dolgo in široko razpisuje, bivamo smo ugotovili, da so poročila iz sodne tiska dvorane, s policije ia ceste v tem listu pisane r nekem brutalnem, brezobzirnem tonu, nečloveško cinične in sramotne, da je kar čuda, da ne zardi papir, na katerem so natiskane Poročila v »Glasu naroda« so značilna bistveno r enem: manjka jim vsako spoštovanje pred človeškim dostojanstvom, pred dušo in pred intimnostjo. Čdtatelji, ki berejo naslove, kakor o poroki tO-letnega dečka s 14-letno ločenko, pa so obenem še ogoljufani Ne zaradi naklade »Glasa naroda«, temveč zaradi tipičnega po iava, da je r Sloveniji sploh možen obstoj takega dvoriščnega tiska, smo pričeli bo| Izvedli ga bomo do kraja, dokler ne bo odstranjen ta gnojni tvor r slovenskem tisku. Ako >Glas naroda« priobčuje v svojih poročilih razne senzacionalne naslove, ki dražijo čita-telja, potem seveda ne more trditi, da je rosen liet. Taki naslovi pa so n. pr.: »Kdo je oče? Čigava je punčka?«, »V beograjskih nočnih lokalih«, >... o ojalovitvj«, »Ljubite in množite se< (naslov poročila o naraščanju prebivalstva države), »Štorklja se je gpuntala« itd. Ta list v svojem cinizmu ; in nesramnosti priobčuje stavke, kakor: »Ženska, ] ki vsak dan gre k izpovedi in obhajilu, je zibala i dete«. List priobčuje neženirano nasvet: »Da, da-I nes ni jiametno siliti na svet«. List se norčuje iz i Boga ter o neki samomorilni kandidatinji iizraža željo: »Saj ji Bog vendar ne more dovoliti, da bi si končala svoje mlado življenje«. List priobčuje »2alostno zgodbo očeta trojčkov« ter vzklika: »O Bog, prenehaj e svojim blagoslovom I« List poroča o blagajni glavne pošte, podnaslov za to blagajno pa je: »Najsvetejše«. Skoraj ni številke »Glasa naroda«, ki ne bi na tak brutalen način gazila čustvovanje dostojnega človeka. Obstoj »Glasa naroda« listu »Slovencu« ne ino-re prav nič škodovati. Toda »Slovenec« ni zato tu, da bi se boril samo proti konkurenci in za svoj obstoj. Mi smo zato tu, da ob pravem času pokažemo na globoke rane, ki jih ima naše javno življenje. Storili Brno svojo dolžnost do slovenskega naroda in do slovenske tiskane besede, ko smo še ob pravem času opozorili na tak gnojen tvor v našem javnem življenju, kakor ga predstavlja pisanje »Glasa naroda«. V dolge debate * tem listom se seveda ne bomo spuščali, pač pa bomo v bodoče posvetili še drugo pozornost razni plaži, ki se ponuja slovenskim ljudem v obliki knjig, revi;, tednikov ali ilegalnih tiBkovin. »Glas naroda« pa naj bo zagotovljen, da ostane tudi on v naši evidenci, saj prav za prav nima niti na jugu države i po svojem cinizmu in brutalnosti nobenega vzor-i nika ali primera, kvečjemu neki dnevnik na 9u-1 šaku, ki se ga prebivalci Sušaka sami sramujejo. Dobrna pri Celta je odlično zdravilišče zo srfne, ZlvCne ln zenshe bolezni, pociiho potrebne! Od 15. aprila do 30. mniia in od 1. septembra do i 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravhenje (auto-busna vožnja Celje-Dfbrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100'-, Din 1.250 - in Din 1.450'-) trije razredi za državne nameščence L t. d.) oziroma Din 1.300'—, Din 1500-. in Dm 1 650 —) trije razredi za vse ostale). Prospekte na zahtevol Gledališče in koncerti R. S.rauss: Kavalir z rožo (Odci nu prem'C'f>.) Ne vem, če ic kakšna operna umetnina tako ležko in po takih ovinkih dospela do vprizoritve na našem odru, kot »Kavalir z rožo« Richarda Straussa. Končno smo pa vendar doživeli njeno prvo vprizorilev, ki je razprostrla pred nami to delo polno iskrene, čeprav zasanlane in kar sentimentalne romantične čuvstvenosti, prepletene z naravno komiko. Riehard Strauss se ie v tem delu prepustil vsega naivnemu sanjavemu svetu erotičnih razpoloženi, kot sc tako iskreno prilegajo prav dunajskemu življenju in jc v njem izživel oni fantazijski svet, ki jc neresničen pa iz svoje fantastike toliko zapeljiv, da vabi vase človeka in mu šepeče, naj ubeži iz trde vsakdanjosti ter se zateče v njegov mehki obtem. ln vendar je ta svet kot opojni vonj strupene rože, ki človeka omami do blažene nezavesti, pa mu polagoma izpodje korenine jasnega živega življenja in ga zavede nasproti usi-hajočemu životarjenju. Dramntska vsebina, ki jo je napisal Hofmanns-that, se je zatekla po snov v zavidno brezskrbni svet plemenitaške družbe, ki ji je ljubimkanje glavna izpolnitev življenja. Da je ta svet še bolj bajen, očarljiv in zapeljiv, je postavljen v dobo rokokoja in v njegovo skraino zunanjo eleganco. In v takem okviru se dovrši dejanje ljubezenske poti mladega, komaj dozorelega, lepega in prikupnega plemiča, — od ljubezni z lepo zrelo kne-ginjo do ljubezni z mlado meščanko Zofijo — in to skozi različne komično zamišljene hubavne intrige Za to vsebino je poiskal Riehard Strauss v v sebi vTelce one glasbene fantazije, v kateri živi opojni erotični svet, iz katere se vsiplje ona igra tonov, ki človeka zanaša v polni pasivnosti v mehka, zasanjana razpoloženja in ki ga mami predvsem z mavričnim prelivanjem barv. Prav zvočna barvitost, ki se rodi iz najbolj pestre kombinacije vseh mogočih instrumentov v masivni harmonični sočasnosti, ki imo polno prednost pred melodijo in ki je nadaljevanje wagnerjanstva v skrajnost — prav ta barvitost pa je posebna odlika in posebno svojstvo Straussove muze, ki je skladatelj v tej svoji smeri sicer precej smel in trd, se je v »Kavalirju« takih trdot spretno izognil, da je ustvarjal mehko razpoloženje; in da je dvig-oil privlačnost, je segel po vzgledu johanna Štraussa zo lepoto dunajskega valčka, s katerim ie svojevrstno prepredel vso umetnino, po se končno tu in tam tudi koketno ozrl no privlačne qlosbene poteze drugih preteklih smeri Tako je i3nl »kavalirju« res prikupno in bleskovito obleko, ki more gledalca očarati m prikleniti neposredno, dočim po glasbeno izbirčnemu in umetniško pe-dontnernu človeku lahko občutljivost rohlo prizadene (In menda je bil med slednjimi tisti, ki je dejal ob Riehard Stroussovem »Kavalirju z rožo«: Ce že Riehard, bolje Riehard Wogner io če Se Strauss, bolje johann Strauss«.) Izbrane poteze so dole noš« vprizoritvi lep obraz. Sicer noš skromni orkester ne zmore oživiti zahtevane polne zvočnosti ki je prov zo prav ena bitnih potez Riehard Straussove umetnosti, vendar je pod dirigentsko roko dr. Svare celotna rilasbeno snov zoživeln toliko pristno, da je lahko v osnovnih obrniti posredovalo viožanc t«vihw» vsebino, ki je odsev zasanjanega, pa tudi nagajivo humornega dramatskega razpoloženja. — Plemenito odrsko podobo pa je ustvaril umetnini režiser Ciril Debevec. Njegova posebna sposobnost, pričarali intimna razpoloženja v situaciji, čarobno podprti z lučjo v sceni, ki je živ odsev vsebine, — ta sposobnost se je tudi tu in še zlasti tu v tem zasanjanem svetu uveljavila do izredno močnih učinkov, ki so dvignili gledalca predvsem ob koncu prvega dejanja, ko je zaživela otožnost maršalke in se objela z žalostjo Oktaviana, — pa istotako tudi ob zaključku igre. Tem razpoloženjem sta mnogo dodali tudi obe Iprva in zadnja) toplo občirteni sceni, dočim je bila druga scena v svoji široki praznini nekoliko mrzla. Režijski viški so se javljali tam, kjer je bil v igri posameznik ali odnosi posameznikov. Zborska scena je v prvem dejanju lepo živela ,v zadnjem pa se kar ni hotela prav razgibati. Morda ji je branila ne prav resna komika. V predstavi so se srečali najboljši pevci-igrolci in je to brez dvoma močno stopnjevalo umetniški učinek vprizoritve. — Kavalirja z rožo, sanjavo zanesenega mladiča, ki hoče po zasnovi z žensko kreacijo stopnjevati do možnosti čuv-stvo zasanjane ljubavne mehkobe, je podala Zlata Gjungjenae. Do vrha ga ie napolnila z otožnim ljubezenskim čuvsivom in z mladim zanosom, pa ga v komičnih položajih poživila celo z nekoliko pretirano šegavostjo; vse po je spremljala z izrazito pevsko sposobnostjo. — Lepa zrela maršalka, ki žrtvuje svoj 'Ijubavni nagon v korist mladega ljubimca, je našla v gosp. Kogejevi zelo prikladno podobo. V njej je zaživela plemkinja z lepo zadržanostjo, pa se je visoko povzpela v svojem pevskem podajanju. — Šegavi baron Ochs, zazrt v vsestransko uživanje življenja in iz te zazrtosti pognan v zagato in v neprijetno razočaranje, je v osebi g. julija fietetta rasel s privlačno močjo. Pevec mu je oblikoval na zunaj napihnjeno, pa na znotraj trhlo plemnilaštvo zelo dosledno in dostojno v mimiki in kretnjah (razen ene) pa se je zlasti povzpel v lepm petju, ki je nehote izdalo mojstrskega pevca, ki pozna tudi straussovsko stilno zakonitost. - Iz dostojnosti udanega in uslužnega Faninala je upodobil g. janko z dosledno igro in lepim petjem. — Njegova hčerka Zofija, razočarana zaročenka, pa malo srečno dekle, se je v gospej Ribičevi prikupno uveljavila igralsko in v vse jasnejšem petju. — G. Banovec je zopet privlačno zaživel v karaklerni vlogi intriganta Val-zacohija. Tudi manjše vloge so bile vsaka v svojem okviru dosledno zgrajene. Tako posebno z ozirom na lepo petje Mariana gdč. Zupevčeve, manj pevsko kot igralsko Anina gospe Poličeve, v dostojanstveni igri policijski komisar g. Zupana, uslužni in udarni notar g. Perka, oskrbnika g. Jel-nikarja in g. Rusa, postrežljivi krčmar g. Francija, šegavi sluga g. Pečka in še druge osebe dam Ramšakove, Mišičeve Rupnikove in Kobanove ler 0. Lukmano. V povsem kratki epizodni vlogi pevca se je tenorist g. Oostič prikupno in pevsko estetsko vredno uveljavil. — Lep prevod je oskrbel 0. Niko Stritof, ki si je prizadel prenesti tipično dunajsko obilježje s posebno besedno igro in do-vtipnostjo no slovenski svet seve, kolikor je bilo ♦o mogoče. V glavnih, zlasti zunanjih potezah ie ta vprizorilev za naše gledališče segla do spoštovanja vredne vite«. V U. Trbovlje Politično predavanje. Socialisti so priredili na praznik »predavanje o socialno-političnera položaju rudarjev«. Po lastni izjavi se je ponudil za govornika dr. Reisman iz Maribora. Vse skupaj pa je bil navaden političen shod s hujskanjem, kakršnega smo bili vajeni pred 10 leti. Mislili smo, da so tisti časi minili. Včerajšnji shod pa je pokazal, da smo ee motili. Predavatelj je najprej ozmerjal kmete, kako so neumni, da vse verjamejo »gospodom s krogelcem«. Potem si Je privoščil min. dr. Kreka, ki si je upal j>ovabiti delavce v JRZ. Trdil je, da bo imelo delavstvo v stranki zavezana usta in bo moralo k vsemu molčati, svobode pa ne bo imelo nobene. — Trdil je, kako da sta slovenska ministra kriva, da je prišlo v proračun nesrečno pooblastilo o ukinjenju 7 dnevnih bolniških podpor rudarjem. To ugodnost da je že pred 20 leti dal avstrijski parlament, sedaj pa hočejo vzeti in dati TPI) in gen. ravn. Skubecu za pirhe. Na shodu so sprejeli sklep, da pošljejo senatu brzojavni ugovor proti sprejetju pooblastila za uki-njenje bolniških podpor rudarjem. Ko so nekateri naših posameznim trditvam v »predavanju« ugovarjali, jih je dal dr. Reisman enostavno pometati iz dvorane. Slovenčevega poročevalca je zmerjal z judežem in garjevo ovco, ker bo drugod poročal, kar se je v Del. domu govorilo. Drugi govornik Jelen, tudi iz Maribora, je poročal o zunanji politiki, se navduševal za Španijo, obsojal Avstrijo tn laški fašizem, ki propagira družine ž mnogo otroci in gre potem v podobi križa osvajat sužnje v Abesinijo. Kdor je mislil, da so se naši socialisti kaj poboljšali, ga je to predavanje poučilo o nasprotnem. S eukrčki nabira naročnike. Na zadnjem socialističnem shodu v Del. domu je advokat dr. Reisman po svojem govoru šel v dvorano med rudarje in jim deli cukrčke. obenem pa vabil na naročnino za »Del. politiko«. Res za velike otroke ima g. dohtar naše rudarje. Moko bo delila občina med nezaposlene in družine z več otroci. Moke ne daje občina iz svojega, ampak jo je nakazalo ministrstvo za socialno politiko. Zagorje Nogometna tekma. Danes popoldne bo prvenstvena tekma med SIK Slogo in SK Zagorjem na igrišču SK Zagorja. Združenje mesarjev za litijski okraj je imelo na praznik 25. t. m. občni zbor v gostilni pri Ranzingerju. Med drugim so tudi sklenili z ozi-roui na zvišanje cen živini, od 29. marca t. 1. dalje prodajati meso po sledečih cenah- goveje meso po 8 do 10 din za kg, telečje po 10 do 12 dinarjev za kg, in svinjsko po 12 do 14 din za kilogram. Za predsednika združenja mesarjev je bil zopet izvoljen gospod Štefan Košir, mesar iz Zagorja. Radeče Prosvetno društvo Kmetska knjižnica vp,. zori danes popoldne za zaključno predstavo letošnje gledališke sezone na odru Narodnega doma po Redenšku prirejeno igro trodejan-ko »Č r n a žena«. Smrtna kosa. Po kratki, a mučni bolezni je umrl r petek zjutraj posestnik in gostilničar v Sv. Petru pri Radečah g. Železnik Alojz. — Pokojnik je bil vzoren gospodar in priljubljen gostilničar. Zapušča ženo in tri otroke. — V Žeb-niku je umrla na praznik Marijinega oznanenja prevžitkarica Kišek Marija v starosti 84 let. N. v m. p. Guštanj Zadnja pot Luke Kotnika. Nad 46 let je gospodaril pri Jugu na Dobrijah rajni Luka Kotnik, zadnji iz stare generacije Kotnikov. V življenju je bil tih, skromen, delaven in veren gospodar, ki je s svojo že rajno ženo Elizabeto vzgojil svoje otroke v strogo krščanskem in narodnem duhu. Od leta 1892 je bil do zadnjih volitev stalno občinski odbornik, vmes tudi 9 let župan. Po smrti brata Dominika je do svoje smrti načeloval Hranilnici in posojilnici v Dravogradu. Tudi Živinorejska zadruga ga je štela za svojega ustanovitelja in člana. Po bratovi smrti pa je tudi to načelstvo bilo zaupano njemu. Večji del svojega življenja pa je posvetil službi Bogu in cerkvi, ko je 43 let vestno in marljivo opravljal službo cerkvenega ključarja. Mohorjeve knjige in Slov. gospodar pa so prihajali na njegov dom od vsega početka. Na praznik Marijinega Oznanjenja pa se je Jugov oče za vedno poslovil s prijaznih Dobrij, na katere je bil tako navezan, katere je tako ljubil. V imenu sosedov in rodbine mu je pred hišo govoril lepe poslovilne besede Dominik Kotnik, p. d. Župane, nečak in sosed. Pogrebne obrede je opravil nečak Šimen Kot nik, župnik v Podgorju, ob asistenci domačega župnika Barbiča, župnika Ivana Serajnika iz Kotelj in bogoslovca Jaroša Kotnika, nečaka. Od doma do Guštanja se je nabralo do 1000 pogrebcev; takega veličastnega pogreba že od časa smrti nejgove žene ni bilo. Pri Jagrovem križu, kakor tudi na pokopališču so mu zapeli pevci žalostinke. Domači g. župnik Barbič pa mu je govoril ob grobu v slovo in lepo orisal njegovo življenjsko pot, posvečeno Bogu, otrokom in javnosti. Mnogo bridkih udarcev je moral doživljati Jugov oče v svojem življenju. Vojna mu je pobrala 2 sina r cvetu mladost:, pred štirimi leti pa je hčerka Pavlika, poroč. Kordež, žrtvovala življenje materinstvu. Toda prestati je moral še en hud udarec. Ženo Lizo so mu pokopali pred tremi leti, a ta udarec je bil zanj najhujši. Rad bi še dočakal, da bi mu sin Janko, sedaj bo-goslovec v Mariboru, pel novo mašo, toda božja volja je bila drugačna. Pa kljub temu je vdin v božjo voljo prenašal trpljenje, ker je vedel in bil trdno prepričan, da se vss to godi po volji Onega, kateremu je vse življenje zveeto služil. Jugov stric, počivajte v Bogu! Jugoslovanska kn|lqarna v Ljubljani NOVOSTI! Decking, Katechesen tur reiiende Jugeud. Ge- danken und Skizzen im Anschlusa an den amtlichen Lehrplan. 257 str.,.nevez. 49 Din, vez 63 Din. — Feuerer, Gliickselige Schuld. Menschennot und Gnadenreife. 238 str., vez. 68 Din. — Fiedler, Das andere Reich. Zeitgemiisse Gedanken zu den Sonn-und Festtags-Episteln. 207 str., vez. 70 Din. — Foerster, Alte und neue Erziehung. 187 str., vez. 119 Din. — Graber, Die Gaben des heiligen Gei-stes. 208 str., vez. 62 Din. — Greeve, Welt aus der Kreozesschau. Zeitnahe Passionsgedanken, 224 str., vez. 40 Din. — Hengstenberg, Christliche Askese. Eine Besinnung auf christliche Existenz im moder-nen Lebensruam. 239 str., vez. 82 Din. —- Koepgen, Macht iiber die Horer. Geheimnis der vvirksamen Predigt. 158 str., nevez. 33 Din. — Messner, Die soziale Frage der Gegenvvart, Eine Einfiihrung. 672 str., vez. 265 Din. — Metzger. KatVoIlsche Seelsor-ge der Gegenvvart. Ein Buch aus dem Leben un-serer Zeit. 263 str., nevez. 70 Din. — BEBa PRI ŽIVČNIH BOLEČIRflH PREHLAJEH)U,hHKUPI VZEMITE^j j TABLETE Mr BAHOVEC V lekernah 20 tabl. Din 20 — •II p« 40 tabl. Din 34'— Proizvajalec! APOTEKA M LBAHOVEC LJUBLJANA —— Jesenice Usoda jeseniških kovinarjev. Na zadnjem sestanku mož in fantov Krekovega prosvetnega društva je bil napovedan referat deputacije, ki je intervenirala v Belgradu za neokrnjen obrat slovenske železarske industrije. Delavstvo 1000 letne železarske industrije v savski dolini nestrpno pričakuje izdestvovanja gotovosti. Ni se zadovoljilo s pavšalnimi obljubami, ker je jasno, da bo morala nova železarska industrija nekaj delati. Ker pa že sedanje ne delajo niti v polovici svoje kapacitete, je jasno, da bodo potem delale še manj. Vsa slovenska železarska industrija bo prizadeta, nova pa tudi ne bo mogla vračati naloženega kapitala. Delavstvo je protestiralo, da se z nepreračunanimi eksperimenti razpolaga z državnim denarjem v slučajih, ko je razvidno, da se ustvarja poleg zastoja žel. industrije še večji zastoj. Tudi za časa, ko je bila novo jiostavljena valjčna proga v Zenici, se je govorilo, da ne bo izdelovala žebljev. Takoj po upostavitvi pa jih je izdelovala, četudi se ti delajo v naši industriji, ki mora več mesecev v letu že sama praznovati radi premalega naročila tega predmeta. Radi važnosti stvari bo na prihodnjem sestanku na referatu samo to vprašanje. Vea kraj od Kranja do Kranjske gore pričakuje intervencije. Tacen pod Šmarno goro V nedeljo, dne 22. t. m. se je izvajal pri g. Sirniku v Tacnu koncert pevskega društva »Zarje« pod vodstvom g. Fr. Premrla, organista iz šmartna pod šmarno goro. Koncert je izvrstno uspel. Saj po tako temeljiti pripravi, kakor se je zanj vršila, kaj drugega ni bilo pričakovati. Ime »Zarja« je občinstvu že itak dobro znano. Koncert je bil bolj enotnega sestava — obsegal je večinoma Foersterjeve skladbe. Zelo na mestu je bila uvodna Simona Jenka »Molitev« s svojimi etičnimi motivi. Skromni g. voditelj prosi z njo božjega blagoslova na »dela slabih rok«! Sledile so nato razne narodne, pesmi. Najgloblje nam je segla v srce pesem »Večerni zvon«, ki je bila izvedena res s pravim umetniškim zanosom. Tukaj gre še posebna zahvala g. pevcu solistu. Temeljni akord vseh pesmi je bil j*ač vesel, le tu pa tam je vzvalovilo tudi v molu, kakor se je pač prilegalo izbranemu besedilu Slednjič pa je izvenelo v veseli poskočni »Juhe, pojdamo v Skofče« — venček koroških narodnih. — O, da! Lepa pesem je še vedno vedri.la in tolažila človeško srce. In če je bfla ta kdaj potrebna, je gotovo še prav posebno v današnjih časih, ko so nas zajele kritične razmere. V Iflpl, veseli pesmi pa človek vsaj za hip pozabi svoje skrbi. Zato smo bili ta dan prav hvaležni tistim, ki so nam za razmeroma nizke cene oskrbeli tako lepega, plemenitega užitka. K temu dostavljamo samo še željo, da bi se kaj kmalu zopet oglasili s svojo pesmijo. Litija Nameščenci se organizirajo. Danee ob 5. popoldne bo v pevski sobi Društvenega doma v Smartnem pri Litiji ustanovni občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev za Slovenijo. Vse zavedne naše nameščence in nameščenke, trgovske 9otrudnike in sotrudnice, uradnike in uradnice, organiste, poslovodje itd. vljudno vabimo, da se oibčnega zbora svoje stanovske organizacije gotovo in polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu občnega zbora je tudi poročilo zastopnikov centrale o razširjenju pokojninskega zavarovanja, o pooblastilih v finančnem zakonu za leto 1936-57 in drugo. OdebeSeiim osebam pomore ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolic«. Reg. do urin so«, pol. tn nar. «tr. 8 br. 1M8S, tt. V. K. St. Jernej V vsem krškem okraju ima Št. Jernej največjo društveno dvorano, 22 m dolga in 8 m široka in vendar je bila na praznik Matere bažje premajhna. Naši igralci so vprizorili žalo-igro — Pasijon. Dvorana je bila nabito polna, mnogi niso mogli dobiti vstopnice. Zato se bo ta lepa nabožna predstava ponovila zopet na cvetno nedeljo in če bo treba, še po veliki noči. Igralci so dobro rešili težko nalogo. Slovenska Bistrica Na praznik Marijinega oznanjenja smo prvič obhajali (>rav slovesno Materinski dan v priznanje žrtvujočega dela naših mater. Najprej z nagovorom v cerkvi, neposredno potem pa ae ie proslava nadaljevala v dvorani hotela Beograd, kjer eo prav posebno pozornost vzbujale male deklice s svojimi simboličnimi nastopi pod veščim in spretnim vodstvom privatne uradnice gdč. Mile Brinovec, da so naše mamice bile kar prevzete nad toliko prisrčnostjo in zajemljivostjo naših otrok. Kompozicije je napravil nalašč za to prireditev komponist Makso Pirnik. — Predvajalo ee je tudi skioptično predavanje: Žena v krščanstvu. Slike so zelo posrečene. Pred kratkim jih je nabavila mariborska Prosvetna zveza in jih priporoča vsakamu prosvetnemu društvu, da si jih izposodi za svoje prosvetno predavanje. Dobi jih za malenkostno odškodnino z aparatom vred. Uvodno besedo, kakor razlago slik je imel g. Klasinc Tone, profesor na klasični gimnaziii, ki je z vznešeno besedo orisal, kako visoko je krščanstvo dvignilo čast žene in ji dalo mesto, kakor ji gre. Tudi igrica Zlata mamica je vse močno ganila. 7a cvetno nedeljo po večernicah se priprsvlja skioptično predavanje o lanskem Evharističnem kongresu. Ing. arh Kregar Rado: Kako moremo omiliti krizo našega narodnega gospodarstva Povečana gradbena delavnost Kakor vidimo, investicijo države, banovine, občin itd. za javna dela nc zadostujejo, da bi mogli zaposliti večje število brezposelnih. Razpoložljiva sredstva v ta namen določena ne zadostujejo. Nujno potrebna je sedaj privatna inicijativa, da najde pota in sredstva, da se v ta namen mobilizira privatni kapital. Vsled nelikvidnosti naših zavodov, našega denarnega trga sploh, pa jc da nes poedincu nemogoče dobiti večjih vsot v obliki dolgoročnih posojil, ki bi jih mogel uporabiti v gradbene namene. Zato je potrebno, da se izvede velikopotezna akcija za mobilizacijo privatnega denarja in to na najširši bazi, Dolžnost oblasti in javnih inštitucij pa je, da tako akcijo podpro, nudijo čim večjih ugodnosti in ustvarijo tako pogoje, ki bodo omogočili realizacijo čim večjih investicij. Da pa bo ta akcija našla moralno in materialno podporo tako od strani oblasti, javnosti in poe-dincev pa je potrebno, da se fiksirajo točni odgovori na sledeča vprašnja: 1. Kakšna naj bo ta akcija; 2. kdo naj se udeleži te akcije, 3- kje dobiti denar za to akcijo; 4. kakšne so garancije za investirani kapital; 5. kako naj podpre to akcijo država, banovina ln druge oblasti. Kako? Akcija mora biti v prvi vrsti gospodarskega in socialnega značaja. Pomagati mora maiemu človeku, da se gospodarsko osamosvoji, to je, da si z lastnimi sredstvi, z lastnim delom in zaslužkom zgradi dom za sebe in svojo družino. Dosedanja akcija države banovin in občin ter drugih javnih inštitucij ni bil« «micrjena v navedenem smislu. Večina podpor iz javnih sredstev, ki so bile dane v obliki brezobrestnih ali nizko-obrestnih dolgoročnih posojil, se ni uporabila v socialne namene, temveč so bile investirane v hiše povsem na trgovski, špekulativni bazi. Z dosedanjim načinom subvencioniranja privatne gradbene delavnosti so podpirali z javnim denarjem privatno špekulacijo posameznikov, Ti so si namreč zgradili mesto malih lastnih domov, ki bi odgovarjali njihovim potrebam, njihovemu socialnnemu položaju in njihovim dohodkom, velike večstanovanj-ske hiše in vile. Pri tem so namreč špekulirali z najemninami in računali, da bodo samo te zadostovale za obrestovanje in odplačevanje posojila ter vzdrževanje hiš, ki so si jih zgradili. Le tako moremo razumeti danes dejstvo, da so si mali ljudje s skromnimi mesečnimi dohodki in malim prihrankom upali graditi hiše za 300, 400 500 in več tisoč dinarjev. Taka špekulacija se je mirala pri večini ponesrečiti, ker je bila preračunjena na predolgo dobo let. Vsi ti ljudje so mislili in računali, da bodo na račun najemnikov prišli v 10 do 15 letih na lahek način do lepega premoženja, to jc do posesti teh svojih hiš in vil. Še danes so prepričani, da je bilo njihovo početje povsem v redu, opravičeno in moralno in zahtevajo, da jih oblasti z zakon! zaščitijo ter jim tako pomagajo izvesti špekulacijo do konca, seveda s polnim uspehom in čim večjim dobičkom. Na drugo pot! Da se slične pogreške pri tej gradbeni akciji nc bodo ponovile, mora obveljati geslo; gradimo domove za male ljudi, skromne a zdrave in to na reelni gospodarski bazi. Te gradbene akcije sc morejo udeležiti le oni, ki so v stanu nuditi sigurno garancijo ,-.a vloženi kapital. V prvi vrsti so to državni, banovinski in občinski nastavniki ter oni javnih inštitucij s stalnim nameščenjem in pokojnino, ko dosežejo stalnost, to je po 10 letih službovanja. Pridružiti pa bi se smeli akciji tudi vsi privatniki, čc bi mogli nuditi zadostno garancijo v kaKrinikoli drugi obliki Edini, ki jc v stanu izposlovati posojilo večjega obsega so država in banovine. Posojilo more najeti pri hipotekami, agrarni ali narodni banki, pa tudi pri javnih institucijah (zavarovalnicah, pokojninskem zavodu i. dr.), banovine in občine pa pri banovinskih in mestnih hranilnicah. Deloma bi nudili posojilo tudi dobavitelji gradiva in producenti, Za kritje tega posojila, za njegovo obrestovanje in amortizacijo ni potreba uvesti nobenih novih davkov, nobenih socialnih dajatev. V ta namen zaseže in zastavi država del rednih mesečnih dohodkov onih stalnih nameščencev, ki se te akcije udeleže, in to za celo amortizacijsko dobo. Hiše ostanejo last države, dokler ni poplačanega 75% za gradnjo hiše danega posojila. V tem času ni mogoče drugim upnikom hiše niti obremeniti niti odtujiti. Vse hiše, zgrajene s to akcijo, zavaruje država proti požaru za vso gradbeno vsoto. Da pa si zagotovi povrnitev posojila tudi za slučaj smtti nastavljenca, zavaruje država vse te nastavljence za vso amortizačno dobo za višino posojila, v kolikor še to ni amortizirano- Da pa sc vnaprej pre- preči vsaka špekulacija, ki bi mogla oškodovati državo ali poedinca, se določijo točni pogoji za dovolitev posojila, višino posojila in način investicije tega posojila. Vprašanje posojil Posojilo se dovoli izključno zi» enodružinske malostanovanjske hiše. Višina posojila mora odgovarjati plačilni zmožnosti prosilca, to je njegovim rednim mesečnim prejemkom ler ne sme odplače-valni mesečni obrok znatno presegati višine one mesečne najemnine, ki jo more danes plačevali. Posojilo se mora obrestovati s 4%. Amortizačna doba traja najmanj 20 let, za vzdržev-vnie se računa 1.5%,_ zavarovanje proti požaru pa 4%. Vsi nava-deni izdatki uključno z premijami življenjskega zavarovanja tvorijo odplačevalni mesečni obrok. Za organizacijo in izvedbo le akcije se osnujejo gradbene zadruge v poedinih mestih države v vseh banovinah. Te akcije morajo poslovali ped najstrožjim nadzorstvom države, banovijie in občin. Predsedniki teh zadrug tvorijo akcijski odbor zveze zadrug tako, da bo njilnvo upravno, tehnično in giadbeno delo čim bol] pregledno, enotno oiga-nizirano in centralizirano Podpora države nij obstoja v glavnem v tem, da izposluje in garan'ira posojilo ter plača razliko na višini obresti. Ni računati, da bi mogla dobiti posojilo po 4%. Računati je s 5 ali 6%. Dalje bi dovolila prevoz gradiva po znižanih voznih tarifah, dovolila ceneno dobavi >>iad;va iz državnih prd-jetij ter vršila strogo nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem navedenih zadrug. Ranovine bi morale sodelovati z državo pri izposlovanju in garanciji posojila ter nadzoiVvu delovanja zadrug, prispevati izdatke za javne naprave teh kolonij (ceste, kanalizacijo, elektrifikacijo, vodovodi in nuditi brezplačno tehnično delo. Občine pa bi preskrbele za zmerno ceno prikladne parcele in preprečile vsako zemljiško špekuliojo. zvezano s lo akcijo- Po teh tabelah ... Sledeče tabele naj tvorijo predlog, kako bi se morale določiti višine posj;'., ooseg inš in zemljišča *er višina mesečneg« ,•>*.• ia »• ;,<-..-.&nje vseh obveznosti, ki so v zvezi z realizaciji te giadbcne akcije. Tabela I. Pregled najemnin, ki jir povprečij plačujejo danes državni in javni nameščene:: I. kategorija 800 do 1000 dinarjev II. kategorija 600 do 700 dinarjev III. kategorija 500 do 600 dinarjev zvaničniki 400 dinarjev. Tabela IL Te najemnine, kapitalizirane, dado sledeče vsote: L kategorija 800 do 1000 din 240.000 do 300.000 din II. kategorija 600 do 700 din 180.000 do 210.000 din III. kategorija 500 do 600 din 150.000 do 180 000 din zvaničniki 400 dinarjev 120.000 dinarjev. Tabela IU. Tem najemninam in kapitaliziranim vsotam odgovarjajoča višina posojila za hišo in parcelo: Gradbena vsota Cena zemljišča I. kategorija 100.000 din 23.000 din II. kategorija 75.000 din 20.000 din III. kategorija 60000 din 15.000 din zvaničniki 45.000 din 10.000 din Tabela IV. Gradbena vsota, obseg hiše (zazidana površina etaže), obseg parcele in cena parcele. Kat. Grn/I.h. vsota Obseg hiše Oena parcele Površina I. 100.000 din 106 nr (etaže) 25.000 din 500 mJ II. 75.000 din 62 nr (etaže) 20.000 din 400 m5 III- 60.000 din 60 m= (etaže) 15.000 din 300 ms zvan. 45.000 din 56 m- (etaže) 10.000 din 200 m' Vse te hišice pa bi morale biti tipizirane, vsi sestavni deli normalizirani. V celem bi gradili Ie štiri tipe hiš. Kakšne hiše? T.'>pa A. Cena hiše 100.000 din, zazidana ploskev 53 m=, prosto stoječa ali dvojček hiša, enonadstropna, zidana, stene 38 cm, streha naklonska, krov uklad-niki, podkletena. Prostori: Klet: pralnica, shramba za živila, shramba za kurivo. — Pritličje: kuhinja, jedilna shramba, stranišče, soba. stopnišče. — I. nadstropje: soba, kabinet, kopalnica, stranišče, stopnišče. — Podstrešje prazno. Tipa B. Cena hiše 75.000 din, zazidana ploskev 62 ms, prosto stoječa ali dvojček hiša ali vrstna hiša, vi-sokopritlična, zidana, stene 38 cm. streha poševna, krov ukladniki, podkletena. Prostori: Klet: shramba za kurivo in živila, j pralnica, kabinet za služkinjo. Stopnišče. — Pritličje: soba. kabinet, kuhinja shramba, stranišče, kopalnica, prazen stopniški proslor (pozneie se postavijo stopnice in lahko izrabi podstrešje za stanovanjske svrhe). Tipa C. Cena hiše 60.000 d in, zazidana ploskev 60 m-, dvojček hiša ali vrstna hiša, zidana, stene .78 cm, streha poševna, krov ukladniki, nepodkletena. Prostori: Pritličje: 2 sobi, kuhinja, pralnica in kopalnica skupaj, shramba, stranišče. Podslrešje prazno. Tipa D Cena hiše 45.000 din, zazidana ploskev 5b m», predalčne stene na betonskem podstavku, vrstna hiša, nepodkletena, streha poševna, krov ukladniki. — Prostori: Pritličje: soba, kabinet, kuhinja, stranišče, shramba in kopalnica. Tabela V. Odplačevanje: višina letnih in mesečnih obrokov za obresti in amortizacijo posojila, vzdrževanje zgradbe in zavarovanje proti požaru. Kulturni listek K vprašanju katoliške umetnosti Vprašanje o katoliški umetnosti sc postavlja vedno znova in znova v diskusijo v našem javnem življenju. To se zdi prav za prav nekoliko čudno spričo tvornosti in umetnostnih uspehov, ki so jih slovenski katoliki dosegli na področju umetnosti, zlasti v leposlovju zadnjih dveh desetletij, ko so nelc uspešno in enakovredno mogli tekmovati z nasprotniki kateregakoli nazora, ampak so bili prav nekateri naši pisatelji (Pregelj), vodilni v slovenski književnosti. Morda je prav ta uspeh katolikov v književnosti povzročil v novejšem času toliko debat o katoliški umetnosti in neopravičenih napadov nanjo. Vendar pa vprašanje katoliške umetnosti za nas ni aktualno samo kot obramba katoliških vrednot v umetnosti, nasproti tistim, ki odklanjajo katoliško ustvarjanje sploh, marveč tudi kot zagovor prave, svobodne in žive katoliške umetnosti nasproti dilentatizmu v naših vrstah. Katoliška umetnost je — kakor nobena druga _ umetnost življenjske celotnosti, organska umetnost kakor so jo imenovali romantiki. Noben svetovni nazor ni namreč tako vsesplošen posegajoč t vse plasti življenja, ki jih spaja in druži v harmonijo religiozne ideje. Zato je bi larpurlartizem nam vedno tuj in katoliški umetnik je, prav tako kot nekoč grški religiozni pesnik (tragedija), nujno navezan na občestvo. AJto med umetnikom in občinstvom ne bi bilo tega tesnega razmerja, bi .ploh ne mogli govoriti o izvenestetski, sociolo-J.L: funkciji umetnosti, brez česar pa si ravno kat. umetnosti' niti predstavljati ne moremo. Sicer so bilj vedno, zlasti izza renesanse umetniki, ki so skušali zanikati to povezanost umetnika z ljudstvom, kar se je v umetnosti pokazalo kot larpurlartizem (»onstran dobrega in zlega«). To omenjamo v tej zvezi zato, ker je ravno ta »sainoumet-nostna« skrajnost s svojim nravnim in verskim zanikanjem rodila na katoliški strani prav tako nevarno skrajnost utilitarizma (koristnosti) in so naši starejši estetiki in kritiki (Jeran, Mahriič) gledali na umetnost predvsem z vzgojnega, nravnega in načelnega vidika. Iz tega vidimo, da je zahtevala naša starejša poetika v umetnosti prav tiste vsebinske, življenjsko lako dragocene in pomembne vrednote, ki jih je relativistično svobodomiselna teorija včasih zavestno, včasih pa tudi nehote prezirala. A to samo ni moglo dati katoliške umetnosti, ker so prezrli poglavitno svojsko umetnostno prvino — sposobnost oblikovanja rojenega umetnika. To jc bilo usodno tudi za umetnostno vzgojo našega občinstva. Katoličani smo dolgo gojili sentimentalno »literaturo« brez umetniške, a tudi brez prave nravne vrednosti, ki ni v zlagani življenski idiliki, temveč v odkritosrčni, močni borbi človeške duše med dobrim in zlim. Zato smo se svoj čas spotikali celo ob nedolžni, skorajda moralizujoči Finžgarjevi »Dekli Ančki«. Tako smo sami v občinstvu dušili potrebo po katoliški umetnosti (zlasti romanu, gledališču itd.) in če tc potrebe ni, je to največja ovira za njen postanek in razvoj. S tem pa sc hkrati ustvarja zavest manjvrednosti v nas samih — in kaj je za nasprotnika laže kakor na osnovi lakih dejstev pritisniti katoličanom pečat kulturne manjvrednosti in nepomembnosti. Na take očitke ni nikdar mogoče odgovoriti drugače kakor z deli. Zato imamo ravno mi dolžnost, da spoznamo in tudi popravimo vse napake, ki so jih zagrešili prednamci. Če se še enkrat ozremo na Mahničevo dobo, vidimo, da je naše zanimanje za umetnost vodila v prvi vrši-' svetovno nazo—ka težnia in tako smo oač dobili tako zvano obramb- Tek. štev. j Gradbena vsota Letno Mesečno Letno iMutrt H li C U j; < o Vzdrže- j vanje Amortiz.j obrest. Vzdrževanje Požarno zavarov. Din 1. 100 000 7.200 1.500 600 125- 40 - 333 2 95 000 6 840 1.425 570 118 75 3. 90.000 6.480 1 350 540 112 50 4. 85 000 6 120 1.275 510 106 25 5 30 000 5 760 1 200 480 100 6. 75.00d 5 400 1.125 450 9375 30- 250 7 70 000 5 040 1.050 420 87 50 8 65.000 4.680 975 390 81'25 Q. 60 000 4.320 900 360 75- 24"- 2'— 10. 55.000 3.960 825 330 68 75 H- 50 000 3.000 750 300 6250 12. 45.000 3240 675 270 56 25 18'- 1-50 13. 40.000 2 880 600 240 50- 14 35.000 2.520 525 210 43 75 15. 30 000 2 160 450 180 37 50 10. 25.000 1 800 375 108 3125 17. 20 000 1 440 300 120 25 — 18. 15 000 1.080 225 90 18 75 19' 10.000 720 150 60 12 50 20 5 000 360 75 30 625 Iz navedene tabele lahko vsakdo, ki se želi udeležiti te akcije, izračuna za vsako različno vsoto posojila, koliko bodo znašali letni in mesečni obroki za odplačevanje obvez-nosti Kct imajo mnogi že nekaj denarja prihranjenega, ne bodo rabili posojila za celo gradbeno vsoto in zemljišče, temveč le toliko, kolikor bodo morali dodati k svojim prihrankom. V tej tabeli pa ni navedena premija življenjskega zavarovanja Za izračunanje teh premij služi prihodnja tabela Zavarovalnina ? Zavarovalna tabela VI. (Po podatkih splošne zavarovalne družbe »Jugoslavija«.) Po tej tabeli more vsakdo izračunati, koliko b« znašala njegov^ letna premija za življenjsko zavarovanje. Višina premije 6e ravna po višini zavarovalne vsote (posojila) in po starosti zavarovanca. Pri tej kombinaciji se izplača zavarovalna vsota, ako zavarovanec pred potekom zavarovalne dobe ČL a N Starost 1 let f °/„, nastavek Din >5> s S! Starost1 let f °/oo nastavek Din Zap. št. j Starost 1 let | nastavek Din 1. 20 11-65 U. 30 13 90 21. 40 19-40 2 21 11-75 12. 31 14 31) 22. 41 20 35 3. 22 11 95 13. 32 14 65 23 42 21-40 4. 23 12 15 14 33 15 10 24. 43 22-50 5. 24 12-30 15. 34 15-50 25. 44 23 75 6. 25 12 50 16. 35 16-00 26 45 25-10 7. 26 12-75 17. ?6 16 0 27. 46 26-55 8. 27 13(0 18. 37 17M5 28. 47 2815 9. 28 13 25 i9. 38 17'85 29. 48 29-S5 10. 29 13 55 20. 39 18-60 3 i. I3'" 49 50 3 -70 33 65 Opomba Postavke veljajo za vsakih 1000 dinarjev letno. (amortizačne dobe) 20 let umre, siccT pa zapadejo vplačane premije v korist zavarovalne družbe »Jugoslavija«. Kar se pa tiče požarnega zavarovanja, sem prepričan, da se bo dalo doseči z ozirom na socialni značaj te velikopotezne akcije pri ogromnih zavarovalnih vsotah pri zavarovalnih družbah mnogo ugodnejše pogoje in računam v tabelah z 0.4 pro mile, to je s premijo 40 din od 100.000 din zavarovalne vsote. Z ozirom na to, da se posojilo stalno odpla- no literaturo, ki pa je bila umetnostno daleč od prave umetnosti. V stremljenju, da bi zgradili nasproti nekatoliškim slovstvenim tokovom nekak nasip, smo hoteli kat. leposlovja, ki pa ga jc naša takratna kritika pojmovala apologetično, namesto umetnostno, četudi sc jc pozneje naš odnos do umetnosti odločno izboljšal, kar je imelo za posledico stvarilni razmah dveh, treh rodov, vendar tudi danes ni mogoče prezreti znamenj, da se docela koristnostno pojmovanje umetnosti vedno oglaša lu in tam v naših vrstah. In proti temu moramo nastopiti prav zaradi dobrega slovesa kato-lišlva. Če verujemo, da je katoličanstvo svet pre-obražajoča sila, moramo biti tudi ^jepričani, da more iz osnov tega nazora pognati tudi najlepši cvet umetnosti. Zato nam nudi najlepši zgled ravno siednji vek, ko jc bilo katolištvo v resnici življenje prešinjajoča in oblikujoča moč, kar st popolnoma jasno vidi iz blesteče umetnosti one dobe, ki je dala Evropi veličastne gotske katedrale, legende in misterije, Sončno pesem sv. Frančiška, umetnost Giotta, Dantejevo Božansko komedijo itd, A ka| je katoliška umetnost? Kako naj si predstavljamo izžarevanje katol. duha v njenih delih? Ali moremo govoriti le o umetnosti katolikov, ali pa sc ta umcfrtost vendarle loči od umetnosti, ki je pognala iz drugačnega sveovnega nazora in v čem je ta razlika? Vsaka umetnost, pa najsi rasle iz vsebinskih osnov kateregakoli nazora, izvira Iz istega dna: iz potrebe oblikovati življenje, a to jc dano samo nadarjenim osebnostim. Noben namen, nobena volja ne more podariti človeku umetnosti, če ni v njem prvotne stvarilne sile Morda se komu zdi, da pretiravam pomen avtonomnih umetnostnih vrednot. Da se izognem takemu pojmovanju, moram opozoriti na neko usodno zamenjavo, ki je pri nas dolgo delala zmedo ter gojila neopravičen sum nasproti modernim, tudi katoliški teo-riii in praksi. Treba je namreč razlikovati med občinskih in 138.000 12.000 15.000 5.00«) 170.000 in to čujc v obrokih, se mora višina zavarovalne vsote vsakih 5 let ^nizali za ono vsoto, katera je bila med tem časom \ plačana, s tem pa sc samoobsebi razumljivo znižalo tudi zavarovalne premije. V pojasnilo k tabelam naj služi sledeča primera: Uradnik I. kategorije pristopi k tej gradbeni akciji. Mar je 35 let Lasten denar, ki ga ima na razpolago (prihranek, dota žene ali dediščina)) znaša 25.000 din. Za parcelo plača 20.000 din. Za hišo mu ostane se 5000 din. Hišo si želi zgraditi za 100.000 din. V ta namen potrebuje posojilo v višini 95.000 din. Obrestna mera za posojilo znaša pri tej gradbeni akciji 4%, amortizačna doba traja 2 leti (amortiza-?'lar, Za vzdrževanje hiše mora računati I-5/o. Hišo mora zavarovati proti požaru r a 100 tisoč din. Požarna zavarovalna premija znaša 0.4'.-, Letni in mesečni obrok za plačevanje vseli obveznosti se zaračuna na sledeči način Po tabeli V.: Obrestovanje in amortizacija 95.000 din, letno 6840 din, mesečno 570 din. Vzdrževanje hiše za 100 000 dni, letno 1500 din, mesečno 125 din. Požarno zavarovanje hiše za 100.000 din, letno 400 din mesečno 30.33 din. Po tabeli VI.: Življenjsko zavarovanje za 95.000 din za 20 let, etno 1520 din, mesečno 126.66 din Skupni obrok lelno 9900 din, mesec, j 824.99 din V ko ris nar. gospodarstvu Kolik ovažnosti in koliko koristi bi inu-lo nase narodno gospodarstvo od take gradbene akcije, pa pokaže šele skupen finančni efekt, če sc jo iz vede res v velikem obsegu in na najširši bazi. Tabela VII. Število državnih, banovinskih. drugih javnih nameščencev: Državni nameščenci banovinski občinski javni Skupno L, IL, III. kategorije in zvaničnikov. Ako pristopi k navedeni akciji Ic 10% teh nameščencev, se mora zgraditi 17.000 hišic. Če sc računa povprečno za vsako hišico Ie 65.000 din, da lo skupno vsoto 1.105,000.000 din. Investicija take vsote, poleg vsega, kar investira šc država, banovine, občine in druge javne inštitucijc, mora v precejšnji meri vplivati na omiljenje naše gospodarske krize. Ako prištejemo k tej vsoti šc kapital za nakup 17.000 zemljišč povprečno po 15.000 din. kar znese 255 milj. din, da to skupno vsoto 1.330,000.000 din. Vzemimo, da ima lc polovica od teh nastavljcn-ccv prihranke in to povprečno 25"o posojila, ki ga rabi za hišo in zemljišče, da til*skupno vsoto pri hrankov 166,250.00» din. Večina teh prihran kov pa je naloženih v raznih hranilnicah in jih posameznikom ni mogoče dvigniti. Pri tako velikopotezni investiciji pa jc možno, da se plača zemljišča, dobave gradiva in profesionalnega dela v tem slu čaju cca 15% vrednosti z temi knjižicami. Na ta način bi se dalo mobilizirati vsaj deloma danes zamrznjene, hranilne vloge. Z ozirom na obsežnost le akcije pa se mora računati s 4 letno gradbeno dobo- Tako bi sc skozi 4 leta investiralo letno 332,500.000 din privatnega kapitala "samo za hišice z malimi stanovanji, katerih danes najbolj primanjkuje. Ker bi sc gradilo izključno z domačimi delavci, uporabilo le domač gradbeni material, bi ostal in krožil denar doma. — Posledice te akcije pa bi se-pokazale tudi pri najemninah ostalih stanovanj, ki so danes večinoma previsoke, posebno pri malih stanovanjih. Tako bi sc rešila tudi stanovanjska kriza malega človeka, ki ga to danes najhuje tare. Število brezposelnih delavcev in intelektualcev v naši državi sicer ni točno ugotovljeno, moremo pa računati, da jih je cca 300.000. Vsled gospodarske krize pa to število stalno narašča. Socialnc dajatve, ki jih mora danes plačevali vso javnost, tako posamezniki kot gospodarske institucije in gredo za podpore brezposelnim, obremenjujejo naše narodno gospodarstvo preko dopustne mere. Iz narodno gospodarskih razlogov je skrajna potreba, da se najde in ustvari možnost za zaposlitev tega delavstva. Ker bi odpadlo pri tej gradbeni akciji okrog 50% od gradbene svotc na mezde, je računali v la namen z letno vsoto 138,000.000 din. Čc bi znašala povprečna letna mezda 7000 din, vidimo, da bi se dalo na ta način zmanjšati skozi 4 leta število brezposelnih za okrog 20.000. Samoobsebi razumljivo je, da niso ideje navedene v navedenem predlogu povsem izdelane in popolne. Tudi niso te misli in ideje samo moje-Pobudo za študij slične akcije manjšega obsega mi je dal direktor tobačne tovarne g. .Ji 11 y ter mi pomagal z originalnimi domislcki pri nadaljnji -izdelavi tega predloga. Mestni stavbenik g. Mavrič mi je sestavil kalkulacijo za gradbena dela štirih hišnih tip in njihov obseg za določene gradben« vsote. Gospod Fišer, ravnatelj zavarovalnice »Jugoslavija« pa mi jc omogočil, da sem na podlagi zavarovalne tabele lahko podal zaključen pregled skupnih mesečnih obrokov za vse mogoče kombinacije. Izvedba teh idej pa zahteva mnogo strokovnega znanja iz najrazličnejših panog našega narodnega gospodarstva. Zato jih tudi objavljam v javnosti. avtonomno pa med absolutno umetnostjo. Sam svetovni nazor brez estetske nadarjenosti še nc naredi umetnosti, a prav tako ni možna čista umetnost brez vsebinskih osnov, kajti umetnik jc tudi človek ter umetnost kot taka nc more nadomestiti nravnih ali religioznih vrednot. Toda življenja nc smemo pojmovali mehanično in statično, temveč živo in dinamično. Velika zmota je, ako mislimo, da more biti katoličanstvo v umetnosti tvorno le kol sistem umskih resnic, Iti jih je treba samo odeli v tako zvano »umetniško obleko«, kot se glasi znana krilatica. Vsebina in oblika v umetnosti se morata spajati organsko in elementarno. Ne smemo pozabiti, da tudi katoliško umetnost ustvarjajo poedinci iz svojega spontanega religioznega doživetja, ki jc kajpada zasidrano v objektivnem svetu religioznih skrivnosti in verskega občestva. Ta dejstva moramo imeti na umu, da spoznamo, ali smo opravičeni govoriti o možnosti ter o smislu te umetnosti, kar jc oboje izven dvoma Umetnost kot laka seveda ni niti katoliška niti neka-toliška, vendarle pa spada v območje naravno pozitivnega. To zlasti dobro čutimo, če smo postavljeni pred umetnostno delo nam tujega, nasprotnega nazora, ki se nam razodeva iz njegove vsebine. To vsebino tedaj občutimo v sebi kol neskladje, jo odklanjamo, nc moremo pa zanikati estetskih lepot, ki nas privlačijo s svojo prvobitno močjo. Toda nič tega tragičnega občutka nimamo s|>ričo del, ki poleg tega razodevajo tudi religioznega duha. In v tem je ravno razlika med delom religioznega in nereligioznega umetnika, ako je seveda ustvarjal iz živega doživetja. Seveda ni ta razlika v vsakem primeru tako ostra, kajti, tudi katoliški umetnik nc zanikujc narave. Tudi ta mora imeti odprto dušo in oko za globine in čudesa narave, za vse človeško, z« bolečino in radost, za greh in kesanie. za dvome in odrešujočo resnico. France Vodnik. MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: Prvi april Rudarji V Trbovlje, Hrastnik in Zagorje priromal danes bogatin jc, pred sleherno rudarsko kočo položil blagi mož — cekin )c Brezposelni Brezposelni z ocvrto piško polnijo lolste si trebuhe, petičniki, kot preklia suhi. lovijo si za zajtrk — muhe Invalidi Nič več jim v hlačnicah ne zeva brezupna, žalostna praznina: proteze zlate jim je dala hvaležna mati domovina Bcrački ln kaT čez noč so oživek po knjigah pravljičnih vse risbe, kraljične blage napolnile so s srečo bajno mračne izbe, Ni več razcapanih beračkov: oblečeni v kraljevske halje gredii, gredo brez solz in vzdihov po belih cestah v sončne dalje — Dogodivščine dežne kaplje (Konec.) Ležala je dežna kaplja Bisernica na okenski polici dolgo, dolgo — skoraj celo uro. Njej se )e kajpada »lelo, da že dolga leta. Kajti življenje dežnih kapelj poteka mnogo hitreje kakor življenje ljudi. Ena sama ura je pri njih enaka letu dni — približno tako kot v nebesih, kjer pomeni tisoč človeških let toliko kot en sam bežen trenotek. Bisernica se je udobno zleknila po okenski polici in gledala, kako morajo učenke drdrati po-števanko in seštevati učene račune. »Le zakaj neki jim je tega treba?« je ugibala Bisernica. In so s(F ji učenke zasmilile v dno srca: »Uboga dekletca, kakšne reve so! Namesto da bi rajale po zelenih tratah in se veselile cvetk, ki po dolgi zimi poganjajo v logih in gajih, morajo sedeti v tej pusti šoli in poslušati dolgočasno gospodično učiteljico, ki jim na dolgo in široko razlaga učene račune. Le zakaj neki ljudje potrebujejo te grozne številke?« se je zamislila. Ni ji šlo in ji ni šlo v glavo, da imajo ljudje vse drugačne skrbi kot brezskrbne dežne kaplje. Lahko je dežnim kapljam, ki ne vedo, kaj je denar! »Ah, nič!« je nejevoljno zamahnila s svojo drobno roko. ->Kaj morem jaz za to, če so ljudje tako neumni, da si belijo glave in se trapijo s takimi stvarmi. Je pa že pri nas vse lepše« — je vsa srečna ugotovila. — »Se pa v naši šoli učimo že mnogo zanimivejše reči, Prosim va6, mar ni zanimivejše vedeti,« sc je ogrevala in začela v svojem navdušenju mahati z rokami, kakor bi deklicam dopovedala, »kako se mati narava oplaja, kako poganjajo cvetlice na plan, da razveseljujejo človeške otroke, kako tečejo potoki v reke, reke v jezera in morje, kako se iz morja zopet dvigajo oblaki ir, še druge take lepe stvari. Pa recite, če morete, da to ni resi« Škoda, da deklice dežne kaplje niso razumele, diugače bi ji gotovo dale prav. In še kako rade bi deklice postale dežne kaplje, ki potujejo iz kraja v kraj in vidijo toliko lepega po svetu! Kako rade bi zamenjale te puste šolske klopi z mehkimi blazinami po nebu plavajočega oblaka! Oh, kako rade! Samo če bi jim mogla Bisernica to dopovedati v njihovem jeziku. Tako je pa nazadnje sama spoznala, da je deklice ne razumejo in tudi ne slišijo. Kdo, prosim vas, se bo zmenil za besedičenje drobne dežne kaplje? Bisernici ni preostajalo drugega, kakor da je iz dna srca olajšano vzdihnila in samo sebe potolažila: »Hvala Bogu, da sem samo skromna dežna kaiplja in ne človeški otrok, ki mora hoditi v to puščobno šolol« Ni še Bisernica do konca dognala žalostne usode človeških otrok, ko je pozvonil šolski zvonec. Deklice, žareče od veselja, da je dolgočasnega pouka konec, so pograbile šolske torbice in zdrvele na prosto. Razred se je izpraznil. Samo Bisernica in njene tovarišice so še ostale v njem in se pomenkovale o ubogih človeških otrocih. Tedaj so se odprla vrata in v razred je vstopil debelušen gospod. To je bil šolski sluga. »Pfuj, ta zanikrni dež,« je ogorčeno zarohnel, ko je zagledal Bisernico in tovarišice, »-še okno mi je ponesnažil.« Zamahnil je z umazano cunjo in že je ležala Bisernica v ogromni posodi, kjer so se z dežnimi kapljami družile nesnažne gospodične smeti. Sluga je pograbil posodo m vso umazanijo izlil v kanal na dvorišču. Pa nesreče uboge Bisernice še ni bilo konec. Vsa pisana množica smeti, dežnih kapelj in odpadkov se je valila po mestnih kanalih v Ljubljanico. In Bisernica je morala od potepuhov-odpadkov preslišati marsikatero grenko. Norčevali so se iz njene snažne in lesketajoče se obleke. »Boš že videla, kako umazana boš, preden priplavaš do Ljubljanicel« so jo dražili. Toda vsakega trpljenja mora biti enkrat konec. Tudi Bisernica je priplavala k svoji teti Ljubljanici. Razprostrla je roke in se v tetinem naročju od sreče razjokala. Teta jo je ljubeznivo sprejela in io lepo osnažila umazanije, ki se je je prijela v kanalu. Bisernica ji je morala vse po vrsti povedati, kaj je med potjo doživela. Pa se je sredi pogovora nenadoma spomnila, da je še dolga njena pot, saj ji je očka oblak vendar naročil pozdrave za strica morje. Objela ie teto Ljubljanico in se je tesno oklenila: »Oh, teta Ljubljanica, ne bodite hudi, loda naprej moram k stricu Črnemu morju. Očka oblak mi je naročil pozdrave zanj in mu |ih moram sporočiti, Tudi vas prav lepo pozdravlja. Saj lahko grem, kajne?« »Le pojdi, otrok, le pojdi. Da sc nc izgubiš med potjo, te bom spremila do tete Save.« Teta Ljubljanica ie res spremila Bisernico do lete Save in jo izročila v njeno varstvo. Teta Sava io je spremila do tete Donave in teta Donava io ic peljala do strioa Črnega morja. In je Bisernica v treh dneh priplavala iz bele Ljubljane do Črnega morja in izročila stricu pozdrave očka oblaka. Dolgo je bila Bisernica pri niem v gosteh, potem pa je menil stric, da je o številu zavarovanih delavcev, temveč le po izplačilu izplačanih zaslužkov, To so velikanske šttavilkc, katere ■ dokazujejo, da ne more nobena stvar zaustaviti te-I ga stalnega in hitrega napredka v socialnem za-| varovanju; Tu prinašamo nekoliko podatkov o zavarovanju v posameznih sosednjih državah: Avstrija ima izvedeno zavarovanje za primer nezgode Pokojnine tobačnih delavcev Dne 1. aprila 1936 bo stopil v veljavo nov pravdnik o pokojninskem skladu stalnih monopol-skih delavev. Naloga po pravilniku ustanovljenega sklada je, dajati delavcem osebno pokojnino, vdovam in otrokom delavcev pa rodbinsko pokojnino, 5 let, ko je bil delavec nestalen, tc lahko šteje v lela za pokojnino. V imovino pokojninskega sklada se stekajo poleg drugih dohodkov tudi prispevki delavstva, ki znašajo na mesec za prvo kategorijo 71 din, za drugo 59 din, za tretjo in četrto pa 47.50 din. Prispevki sc odtegujejo mesečno od plače. Pravica do osebne pokojnine se pridobi po 10, do rodbinske pa po 5 letih članstva. Upokojitev nastopi, ko postane delavec delanezmožeo ali dovrši 65- leto starosti ali 35 lef službe ali če preneha službeno razmerja Upokojitev jc trajna ali začasna vsled začasne delanezmožnosti. Pokojnina znaša po 35 letih službe po razredih: 900 din, 750 din in 600 din, po 10 letih 360 din, 300 din in 240 din; za vsakega nadaljnjega pol leta se pa zviša za en odstotek. Do rodbinske pokojnine so upravičeni pr delavčevi smrti zakonska žena ter zakonski in poza-konjeni otroci, po smrti delavke pa tudi nezakonski otroci, če jih ne vzdržuje oče Za vdove je pricej omejitev glede pokojnine. Rodbinska clo-klada znaša za eno osebo 50, za dve 65, z.a tri 75 in 'za več oseb 85% osnove, ki jo tvori osebna pokojnina, ki io je imel upokojenec ali ki bi io imel delavec, če bi bil upokojen. Upokojenec, ki prejema podporo po zakonu o zavarovanju delavcev, prejema pokojnino, znižano za znesek podpore. Vdova z rodbinsko pokojnino, ki se omoži, dobi odpravnino v znesku enoletne pokojnine. Preostali otroci ne izgube svojih pravic. Kot pogrebnina se izplača upokojenčevi rodbini enomesečna pokojnina. To so glavne določbe novega piavitnika, j katerim 6e razmere upokojencev prccej izboljšujejo tako, da monopolskega (tobačnega) delavca ne bo treba biti strah pred upokojitvijo, kot je bilo to doslej. Končno bi podčrtali le še, da je izdala ta pravilnik vlada, v kateri sta naša zastopnika dr. Korošec in dr. Krek- mmmamnmnmmmiBmmmmmmtmmmmnrxm »Pravijo, da je največ verstev takih, ki dovolijo ločitve zakona Toda poglavitna ni množica ver, marveč vera množic. Civilni zakon, ki dopušča ločitev zakona, je pa samo pasi, ki io je pa-ragrai nastavil za naao vvat.« (Carfioli Nista.) Združene države imajo vedno več brezposelnih The American Federation of Labor (Ameriška delavska zveza) sporoča, da je znašalo število brezposelnih v USA V mesecu jenaurju t. 1. 12,626.000. Ta dvig brezposelnosti v januarju — v decembru ; je bilo nekaj čej 11 milijonov brezposelnih — ki I znaša kar 1,229.000, je največja brezposelnost v zadnjih petih letih. Poročilo pravi, da je porast brezposelnosti v Združenih državah v januarju lanskega leta znašala le 699.000. Presežek letošnjega dvitfa je bil Ic v januarju 1931, ko je izgubilo 1,328.000 delavcev zaposlitev. Letošnji velikanski dvig brezposelnosti je težak posebno zaradi ugodnih vesti o napredku in izboljšanju industrije. Dvig brezposelnosti v toliki meri ni nič manj kakor tragedija, pravi komentar gornje delavske zveze. Resnica je sicer, | da brezposelnost vsako leto naraste v mesecu ja-| nuarju, bodisi v dobrih ali slabih časih, vendar pa l je število brezposelnih v januarju 1935 znašalo po-! lovico manj, kakor letošnje leto. V tem je res vetika tragika ameriških razmer. Delu'ska federacija dol-delodajalce, da so povečali delovni čas in da je predvsem njihova nemarno*' da ne nudijo delavstvu z novim ptoduciranjem raznovrstnih stvari i "saj skromen zaslužek. Veliko |e pripomoglo k povečanju brezpose'nosti ukinitev MRK priganja-?tva ln tthničn.l, priponočkov v produkciji, katera potrebuje vedno mi.nj dejstvo- Delavska zveza šteje med brezposelne iudi dv. vet. ki so zaposleni pri javnih delili (pri Vvl'A) m teh je danes rad tri in pol milijona. Kaj sled, iz gornjih dejstev? Edino to, da je treba zlu izpodrezati korenine, ni dovoli nam-cč, da se populi preslico korenme pa pusti v zemlji. Če bomo onemogočili v družbi brezdelne dohodke fn dohodke, ki niso prilsjfeni z IkoriS^a-jem ln izmozgavaniom. bomo človeško družho postavili na nove osnove, nn os • ve prav'ixoostl in na o*nove llubezni do bližnjega. To ve!!a za Ameriko, to Velja ra lian in to Vvijš ves bvči! tako za delavce iu nameščence. Zavarovanih jc 395.000 industrijskih delavcev, 193.000 nameščencev in 7CO.OOO poljskih delavcev Za piiraer bolezni je zavarovanih 744.000 industrijskih delavcev, 243.000 nameščencev in 275.000 poljedelskih delavcev. Za primer onemoglosti, smrti ali starosti je zavarovanih 13.000 rudarjev, 198.000 nameščencev, 600.000 industrijskih tn trgovskih ter 280.000 poljedelskih delavcev. Na Madjarskem je zavarovanih za primer nesreče 620 0t>0 poljedelskih delavcev, 780.00O drugih delavcev. Za primer bolezni ie zavarovanih 870.000 delavccv, za primer onemoglosti, starosti in smrti pa 560.000 delavcev, od tega števila je samo rudarjev 40.000. V Grčiji je izveden zakon o zavarovanju nezgod in bolezni- Iz zavarovanja so tam izvzeti poljedelski delavci. V Italiji je za primer nezgode zavarovanih 2,853.000 industrijskih in 7,500.000 poljedelskih delavcev. Za primer materinstva je zavarovanih 840.000 industrijskih delavk, za primer tuberkuloze (I) 6,250.000 industrijskih in poljedelskih delavccv in nameščencev. Za primer holozni v slovenskem Primorju je zavarovanih 185 tisoč delavcev skupno z mornarji in letalci iz vse Italije. Na podlagi kolektivnih pogodb i«i po zakonu o korporativni ureditvi države je zavarovanih za primer bolezni še 1,572.000 industrijskih in trgovskih delavcev ter nameščencev. Za primer onemoglosti, starosti in smrti je zavarovanih 6,100 000 delavcev in nameščencev. V Češkoslovaški je zavarovanih za primer nezgode 1,800.000 industrijskih in trgovskih delavcev ter nameščencev. Za primer materinstva in bolezni 2.900.000 delavcev in nameščencev, za primer onemoglosti, smrti in starosti pa 1,700.000 delavcev, 100.000 rudarjev in 300.000 nameščencev. V Romuniji jc zavarovanih za printer nezgode 600.000 delavcev in nameščencev, za primer bolezni in materinstva, kakor tudi za primer starosti, smrti ali onemoglosti pa ravno toliko. V Bolgariji je zavarovanih za primer nezgode 251.266 delavccv in nameščencev. Vse te številke nam jasno kažejo, da J« pri naa nujno potrebno, da se izvede celotno socialno zavarovanje, v prvi vrsti sedaj starostno zavarovanje*. To ni potrebno že radi zaščite delavstva in name-ščenstva, temveč žc iz socialne pravičnosti in zaradi mirnega in pametnega življenja v državi sami. D R O B T l N E Število brezposelnih v Češkoslovaški se je v preteklem mesecu povečalo za 10.000 oseb Skupaj je v ČSR 860.000 brezposelnih. Po italijanskih uradnih podatkih se nahaja sedaj v AIriki okrog 60.000 italijanskih delavcev. V nejkrajšem času bodo začeli z zgradnjo palače Okrožnega urada v Novem Sadu Na Madjarskem bodo švicarske tvorniee strojev Rute, Schcrer-Nussbaumer in tvorniee Frlen-bach in Bratje Staiibling zgradile veliko tovarno za produkcijo teks'ilnih strojev. V USA bodo zvišali plače delavcem, ki so zaposleni pri javnih delih. Sedaj delajo po 30 ur na teden in so plačani po 50 centov na uro. Na teden dobe torej 15 dohrjev (okrog 700—800 Din tc.'en-sko). Sedaj bodo vpeljali 40 urni tednik in htido delavci zaslužili na mesec 20 dolarjev več. 23 letno de'-'e Sally Deutsch je glavna voditeljica ogromnega štrtjka hišnih uslužbencev v Newyorkti. Glavni vodja štrajka ie sicer Oeo:ge Scali.e, podpredsednik delavskih zvez, vendar pa Dcutscheva vodi gibanje stavkujočih, organizira obhode, demonstracije itd. Stavke v USA se vrste kar druga za drugo! — V Akromu so delavci tovarne Palmer Match Co. stopili v stavko. V tovarni je bilo zaposleni'. 50 delavcev. V tem mestu je stavkalo tudi 14 0"n delavcev tovarne GoodyeaT Tire & Rubher Co — V stavko nameravajo stopiti tudi raznašalci mleka. Njihove zahteve so, da jim zvišajo plače da sc jim prizna strokovna organizacija. Raznašalci mleka se pogajajo z lastniki mlekarn že od decembra lanskega leta dalje, toda brez uspeha Lastniki mlekarn trdijo, da bodo primorani zvišati cene mleku, če ugode delavskim zahtevam Država Ohio je začela z o-gromnimi Javnimi deli. V ta namen ima pripravljenih 25,000.000 dolarjev ali okrog ene in četrt milijarde dinarjev. Ta denar je država zbrala iz prispevkov lastnikov avtomobilov in iz podpor zvezne vlade. Splošna stavka se bo naibrž raztegnila nad vso Poljsko. Dosedaj so vse tekstilne tovarne v Lodzu ustavile obratovanje. Tudi v naši državi so stavke na dnevnem redu. Po poročilu zagrebške Delavske zbornice je v zadnjem času prišlo do nada'jnih ustavitev obratovanja v tekstilni in konfekcijski stroki. Tako je delavstvo v tekstilni tovarni Hahn in Netlel v Zagrebu, okrog 70 delavcev, zapustilo delo. Stavka ima obrambeni značaj proti nekaterim f>ostopkom uprave podjetja. V podjetju Valet-Expres je zapustilo delavstvo obrate in zahteva novo kolektivno pogobo, ki bo potekla aprila meseca. Zmaga levičarjev v Španiji. Delavska Pravico št. 10. piše v članku »Resn aznamenia«, da ie pri zadnjih volilvah v Spamii zmagala levica, ker je dobilo absolutno večino — Čudimo se takim trditvam Saj je resnica ravno obraina. V resnici so namreč — kot ie poročal ludi »Slovenec« — imagali po glasovih desničarji, ki so dobili sami preko 200000 glasov več kot levico. Razen tega ie pa dobil tudi centi um več stotisoč glasov, ki se gotovo ne morejo prištevati k levici. Res je torej, da so levičarji dobili okrog pol milijona manj kot desnica tn eentrum Za svojo številčno premoč v poslanskih mandatih sc more levico zahvaliti le krivičnemu in slabemu volilnemu redu Brezposelnost na Poljskem. V letu 1955 ie bilo na Poljskem povprečno na mesec zaposlenih 48.516 oseb več kot v letu 1954. Število brezposelnih bi bilo še manjše, če ne bi bilo priliva novih brezposelnih iz Francije. Število brezposelnih je bilo nniveeje 1 nmirro, namreč 515.555 V češkoslovaški pn nasprotno število brezposelnih raste, /noša namreč 860 592 V mesecu februarju se ie zvišalo za 10 000. NIZKE C K N E dvnkoli-K, ntroAklh lizraCiilli, Invalidskih vozičkov, pn-vozniti trtcikljsv. šivu nI h strojev. OenIV friinko. .TRIBUNA" F. BRTJEl. IJUBIJANA. KurlovISka resi.-Pnitrnfnlon Mnrthor. Aleksandrova rrstn 3*: Pošljite naročnino! Naš v • zdravnik A. M. - Lj. Vlgantc* (umetno dopolnilo ali vitamin za preprečevanje oz. zdravljenje angleške bolezni) bi rada dajala slabotnemu dojencu, blagajniški zdravnik vam ga pa noče predpisati, češ da je otroku nepotreben. Ne morem in ne maram se spuščati v presojo tega spora, ker ne poznam vašega otroka, zdi se mi pa vendar zdravnikovo stališče opravičljivo zlasti dandanes, ko vemo, da vigantol ni tako nedolžno sredstvo, kakor menijo mnogi roditelji, zapeljani po nerazsodnem hvalisa-nju vigantola v poljudnozdravstvenih spisih. Množijo se namreč svarila izkušenih zdravnikov, ki priobčujejo primere nepopravnih škod zavoljo nepotrebne ali premočne uporabe vigantola pri otrocih, ki jim prezgodaj okosteni ogrodje, da zastanejo v rasti ali jim poapnenijo žile. Ako že menite, da treba vašemu otroku krepila, pomenite se s svo' jim zdravnikom o primerni in preprosti hrani (brez tovarniških izdelkov), in če že hočete dajati otroku še kakšno posebno krepilo, dajajte mu po eno žličko ribjega olja na dan, v toplejši dobi malce sirovega masla (v obojem je namreč tisto dopolnilo v neškodljivi meri). Smete otroka tudi previdno sončiti, s sončenjem se tvori v otrokovi koži isto sredstvo. R. K. - C. čišča s krči in pekočim belim tokom je zadeva, ki kriči po skrbnem zdravljenju v bolnišnici, zlasti ker se doma ni obneslo zasebno, menda bolj površno zdravljenje. Ista. čišča s krčevitim in neutolažnim jokanjem pri sicer veselem dekletu kaže, da je živčno dji-ševrai ustroj preobčutljiv ali kakorkoli izravnote-žen. Vsekakor spada dekle v oskrbo zdravnika za živčno-duševne bolezni. I. Ž. - P. Vidovica je bržkone bolezen vašega otroka, ki ne more več varno hoditi, niti sam jesti, niti razločno govoriti in je vedno nemiren razen v spanju. Najbolje, da spravite otroka čimprej v otroško bolnišnico, kjer vam najhitreje in najbolj popolno ozdravi, doma težje in morda nepopolno, ker nimate v bližini zdravnftr«, ki bi otroka nadziral redno nekaj tednov. A. P. - Š. Zbadanje pri srcu po dolgotrajnem in napornem kolesarjenju da misliti na pretegnjene srčne mišice; mogoče pa je vaša motnja iste narave kakor pri materi, ki da ima srce živčno razbolje-no. Skrbna in vsaj dvakratna zdravniška preiskava ie potrebna za razpoznavo vaše bolezni, od razpoznave je odvisno smotrno zdravljenje, bržkone brez zdravil, pač pa z ureditvijo življenja in zunanjimi pripomočki. F. S. - K. Opojnine {alkoholne pijače) vam povzročajo splošno neugodje in omrtvelost, zato se jih izogibljete. Edino pravilno in pametno ravnanje. Isti. Tiščanje v prsih pri vremenskih spremembah daje misliti na kakšno bolezen v pljučih ali rebrni mreni. Ker vas je za vašo telesno višino in življenjsko dobo za 10 kg premalo, je upravičen sum, ki ga imate glede jetike. Dajte se pregledati na protijetični poslovalnici, ki je nedaleč od vas. Isti. Zobobol malega otroka je bolj redka nadloga. Če je boleči zob že črn, spravite otroka k zdravniku, ki menda brž pomore do nočnega miru otroku in vam. T. A. - R. Bolečine v želodca po težjih jedeh in bljuvanje že zjutraj vam povzroča, kakor domnevate, nedostatno zobovje. Ker ne poznam nc vašega zobovja ne vašega splošnega ne želodčnega stanja, mi je težko kaj reči. Imam pa v Ameriki naročeno pripravo, menda bodočo izumitev našega slavnega izumitelja Tesle, ki se bo dalo ž njo ugotavljati vse bolezni vseh bolnikov čez hribe in doline na razdaljo 100 km! Takrat mi zopet pišite, ko razglasim to pridobitev. J. I, - L j. Močno dišeč iztok, ki dela nadlego na dve strani, prenašate že eno leto in sedaj naj vam jaz na daljavo bolezen pogodim in pomagam odpraviti? Če bi me vprašala kaj podobnega hri-bovka, ki ima do bližnjega zdravnika hoje pol dneva, bi se ne čudil in ji tudi kaj svetoval, vam pa, Ljubljančanki, ki ima okoli sebe polno zdravnikov in celo brezplačen ženski ambulatorij na voljo — izražam samo svoje pomilovanje. Ista. Mučna čišča postaja neznosna, da morate vsakikrat polegati nekaj dni? Kako vam pomoči? Ko bi jaz umel takšno čarovnijo na razdaljo, saj še od blizu komaj kaj pogodim, bi je ne hotel izvrševati že z ozirom na toliko dobrih zdravnikov, ki jih imate v bližini. M. š. - M. Tvor na koncu hrbtenice, dasi v bolnišnici operiran, je zapustil odprtino, ki se noče zaceliti niti po enem letu? To je dokaz, da z operacijo ni bil odstranjen vir ali koren bolezni. Če ni bolezen jetične narave, kar treba ugotoviti, se splača tveganje ponovne korenite operacije. V slič-nem primeru da so pomagale kopeli v vroči čreslo-vi zavrelici? Nisem zanje, ne proti njim. Če se izmed znanih operaterjev ne mara nihče odločiti za ponovno operacijo, spravite bolnico k morju, in sicer v zdravilišče v Kraljeviči, ki ima primerno podnebje in vso opremo za zdravljenje takšnih dolgotrajnih bolezni. Z, š. - V. Mišičje vam ohromeva in gine že od zgodnje otroške dobe, zdravljenje v bolnišnici in na kliniki je ostalo brezuspešno, kaj naj še poskusite, morda še katero kliniko v inozemstvu? Kako naj se mlad človek sprijazni s strašno usodo, da v brezdelju čaka smrti? Zdi se mi, da kolikor toliko stvarno doumevam vaš kočljiv položaj, saj sem razmišljal o njem nekaj dni, da najdem odgovor, ki naj pomore vam v znosnejše stanje. Odkrito priznam, da vas deloma pomilujem zaradi hude napredujoče bolezni, deloma pa vas blagrujem, da vam bo prav zavoljo te bolezni prihranjenih v življenju nešteto razočaranj in bridkosti. Vem, da me ne morete umeti, ker ne poznate življenja, kakor ga gledam jaz z odprtimi očmi že nad eno povprečno človeško dobo. Poznam odličnega moža, vzornega voditelja med vrstniki, ki je pri polni razboritosti telesno onemogel v sredi življenjskega dela. Očitno telesno pešanje ga ni vznemirjalo ne izpočetka, ne kasneje, tudi se ni bogvekako trudil, da bi odvračal napredujočo nadlego, ki io smatra za »božje poslanje«, nikoli ni izrazil najmanjše nevolje spričo bednega svojega stanja. Vem, da vam je taka globoka življenjska modrost še neumevna, zato mi je vaš primer nova pobuda, da spišem knjigo o življenjski vedrosti za vse, ki jim bolezni zagrinjajo nebo s soncem in zvezdami. Dotlej pa prebirajte Ušenič-nikovo »Knjigo o življenju«. hkrati krotkih družin. Od matice in deloma od trota, s katerim se je oplodila, zavisi tudi krotkost njene družine. Pri prvovrstni matici pa zahtevamo poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da so njene čebele krotke. Za sedaj vam svetujemo, da opravljate vsa dela v panjih o pravem času (ob izletnih dneh od 9 do 14), da se nadzorujete, ali delo opravljate brez suvanja in ali ste dovolj mirni. Za pomir-jenje uporabljajte takoj od začetka dim suhe drevesne gobe ali cuskola (nc tobaka) in vodo, s katero žival nekoliko od časa do časa pobrizgate. Kadar pa že ljuto napadajo, so vsa la sredstva zaman. Takrat je najbolje panj zapreti in delo odložiti na naslednji dan. Mislite potem resno na čim prejšnjo odpravo zgoraj navedenih vzrokov, ako ste jih ugotovili. Priporočamo vam še, da o tej stvari preberete navodila, ki jih bo prinesla o tem vprašanju »Domoljubova« priloga »Gospodar in gospodinja«, v bližnjih dneh. Vprašanje je tako obširno, da ga izčrpno na tem mestu nc moremo obravnavati. (Dalje prih.) Pravni nasveti Kmetijski nasveti Plesnoba na stenah iz opeke. 1. B. T. — Na slenah iz opeke se vam delajo sivi in črni madeži plesnobe, pa naj bo slena vlažna ali suha. — Radi bi vedeli za kemični pripomoček, kako lo plesnobo odstraniti. — Najprej vas moramo opozoriti, da ne poveste, v kakšnem prostoru so te stene s črnimi in sivimi madeži. V kleteh je lo navaden pojav, v stanovanjskih prostorih pa manj Vaš kraj, ki leži v kotlini med hribovjem, je splošno zelo vlažen, zato je pojav plesni v stanovanjih običajen. Plesen se pojavlja vedno le v vlažnih prostorih, nikdar ne v popolnoma suhih. Te plesni ni mogoče uničiti s kemičnimi sredstvi, ampak lc z osuševanjem. Če v takem prostoru močno kurite, da se vam zidovje dobro presuši, tedaj bo tudi plesen izginila. Kemična sredstva, ki deloma uničujejo plesen, so apneni belež, ki jc najbolje desinfckcijsko sredstvo. Razne vrste karbolineja so tudi uspešne, imajo pa to slabo lastnost, da neprijetno dišijo. Glavno sredstvo na ostane vedno osušenje prostorov. Zasaditev travnika s smrekami. I L. Š — Imate zraven gozda travnik, ki bi ga radi zasadili s smrekami Radi bi vedeli, če ga lahko zasadite s triletnimi smrekami in kako daleč sadite vsaksebi. — Triletne sadike so brez dvoma najboljše za zasaditev novega gozda na travniku, ki ima po vašem opisu dobro zemljo. Tudi razdalja 1 do 1.20 m vsaksebi je primerna za smreke, ki rabijo v mladosti zraka in svetlobe. Na ta način boste gotovo najbolje uspeli pri pogozditvi te travniške parcele. Vrtnarski vajenec. Prosim odgovorite mi, kje bi se mogel izučiti vrtnarstva priden in nepokvarjen fant, ki je star 14 let in ima 2 razreda meščanske šole. Ali je kakšna šola v Ljubljani za vrtnarstvo? Ako ie ni, svetujte mi, ali ga naj dam v mestndo vrtnarijo, na kmetijsko šolo na Grmu ali kam drugam. Reflektiram samo na najboljšo vrtnarijo. Ta nasvet potrebujem za fanta, ki nima staršev in ga jaz vzdržujem. Z. M. Sv. B. — Najbolje bi bilo, da se fant izuči vrtnarstva na kmetijski šoli na Grmu. Vrtnarstva se mora fant učiti 3 leta in nato postane vrtnarski pomočnik. Tozadevno prošnjo, kolekovano s 5 Din in priloženimi izpričevali vložile na ravnateljstvo šole ali pa naravnost na kralj, bansko upravo v Ljubljani. Vrtnarski vajenec dobi navadno na zavodu brezplačno hrano, stan, pranje perila ter malenkostno mesečno nagrado. Kolikor nam je znano, so mesta vrtnarskih vajencev precej zasedena. V poštev pridejo prvenstveno zdravi in močni mladeniči, stari okrog 16 let. Jabolka rode samo vsako drugo leto. F. L. Lj. Radi bi videli, da bi jablane rodile vsako leto redno. To bi bil za naše sadne razmere pravi čudež, če bi to dosegli. Rodovitnost jablan vsako drugo leto je popolnoma utemeljena v naravi sadnega drevesa. Pomislite, da mora drevo za rodovitnost dograditi cvetne organe in drevo se mora tudi temeljito založiti z zalogami, s katerimi more drevo prehraniti cvetje in sadje. Za vse to pa potrebuje drevo dosti časa. Iz prakse same lahko uvi-dite, da je mnogo bolj redno rodovitno ono sadno drevje, katero rodi v ranem letnem času. Tako so zlasti češnje mnogo bolj redno rodovitne, kot pa HiilimiiNimiimiimiiimiiiiiiiiiiHii OD REŽITE ............umnim.....immmiimm mf* | odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. f | ,SLOVENEC', 29. marca 1936 i e s ^mirnim .....................................................imiiitiiitimimimimimiiiiiHiiif pečkasto sadje, češnje imajo namreč radi zgodnje dozorelosti sadja še isto leto dovolj časa, da nanovo lahko dograde rodne organe. Jablana pa po večini dozorevajo mnogo bolj pozno in so najmanj redno rodovitne one sorte, ki najkasneje na drevju dozorevajo. Tako drevje nima dovolj prilike, da bi nakopičilo dovolj asimilatov za cvetne organe, ker m orla drevje preživljati v prvi vrsti nastavljeni sad in delati nove mladike kot lesne poganjke. Zato ne utegne zbrati toliko snovi, da bi istočasno moglo tvoriti še tudi rodne dele- Na vse to pa seveda vpliva še mnogo drugega, posebno pa vreme. Čim več je sonca in v zemlji rudninske hrane, bolje je razvito in ohranjeno listje in splošno zdravstveno stanje drevja, čim bolj ugodna lega in zemlja, tem bolj je pričakovati rednejše rodovitnosti. Tudi oploditev je odločilnega pomena za rodovitnost, saj dostikrat spomladansko deževje in slane ugonobe sadno letino. Umetno lahko mnogo vplivamo na večjo in rednejšo rodovitnost tako, da izrabimo vse strokovno znanje, ki sloni na podlagi znanja o rastlinah, v tem smislu, da naj ima drevje mnogo in krepko razvitega listja, da naj bo to listje dobro izpostavljeno sončni svetlobi in da tudi sončno toploto čim bolj izrabimo. Pritlikavci so rodovitnejši od visokodebelnega drevja zato, ker popolneje izrabljajo toploto, ki jo izžareva zemlja in prav tako je tudi s sadnimi špalirji ob stenah ali v zavetnih legah. Pa čeprav se da mnogo storiti za rednejšo rodovitnost, lahko že iz vsega tega navedenega spoznate, da zlasti pri poznih jablanah ne bo mogoče v polni meri nikdar doseči popolnoma redne rodovitnosti, ker to niti ne bi bilo naravno. Imam čebele v panjih z vališčem in mediščem, toda v njih so čebele tako hude, da brez maske ni mogoče nič delati. Celo po delu se jih ni mogoče otresti in gredo vse besne za človekom ter napadajo vsakogar, ki gre po potu, ki je oddaljen od čebelnjaka 15 metrov. Kako jih ukrotiti? J. K. M. — G. P. Prav gotovo ni tenju kiiv sistem panjev, kakor vi domnevate, če so panji točno in zares natančno izdelani. Ako vam je pa delal panje nestrokovnjak in so izdelani v merah površno, potem so pa že vsaj deloma krivi besnosti čebel. Kajti nemogoče je ohraniti mirne čebele, če je pri odvzemu vsakega satnika treba suvanja, in vse čebc-larjeve sile, preden ga izdere- Vznemirjena žival se najprej brani, kar je popolnoma opravičeno, pozneje po pobesni in prične srdito napadati. In tako je pri vas. Ako v vaših panjih delo ne more iti izpod rok brez sunkov, so slabi in jih bo treba na vsak način izmenjati ali pa — čc se da — vsaj dobro popraviti, sicer nikoli ne boste imeli mirnih čebel. — Ako so pa vaši panji solidno izdelani, bo iskati vzroka morda pri vas samih, da so čebele tako hude. Kdaj opravljate panje? Če jih takrat, ko so vse čebele doma, torej tudi izletele (stare), je razumljivo, da vam nagajajo. Ali ste dovolj ■spretni in z nepravilnim ravnanjem nič ne zakrivite? Kdor namreč hoče delo pri čebelah opravljati v mitu, brez znatnega pikanja, mora biti v prvi vrsti in od vsega začetka pa do koanca sam popolnoma miren. Vsako otepanje, nagli in nervozni gibi ter podobne stvari žival strašno razburjajo in dražijo. Izprašajte si temeljito svojo čebelarsko vest in našli boste morda veliko krivde pri samem sebi! Največji del vse umetnosti glede na ravnanje s čebelami zavisi od mirnosti čebelarja. — Najbrž so pa — po vašem dopisu sodeč — vaše čebele sploh hude narave. Družina se od družine glede na pikanje zelo razlikuje. Čebelarji smo sicer večinoma prepričani, da hude družine glede donosa medu niso slabe, vendar ni nujno, da morajo biti vse dobre čebele tudi hude. Sknšnje tudi obratno uče. Zato bo treba pri vas besnost čebel zdravit na ta način, da boste postonoma izmenjavali matice z maticami iz prvovrstnih in Žena ni plačnica dolgov za možem. F D. R, D. Če je vaš mož šc kot fant napravil kak dolg, oziroma, čc 6edaj kot mož tu in tam ostane dolžan za pijačo v gostilni, ne odgovarja žena za tc moževe dolgove. Čc sc je za to žena zavezala tak dolg plačti, potem lahko upniki tožijo ženo na plačilo takega prostovoljno prevzetega dolga. Dolg pri trgovcu. L K. Lj. Pod tem naslovom v štev. 68 z dne 22. III. 1936 priobčeni odgovor je | bil po tiskarskem škratu okrnjen. Zadnji stavek pravilno glasi: Radi žaljenja časti zastara tožba I v 3 mesecih, radi lahke telesne poškodbe pa v dveh letih; če se pa preganja le na oškodovančev predlog, kar velja za najlažje poškodbe, ki niso prizadejane z nožem ali z drugim nevarnim orodjem, mora oškodovanec staviti predlog na pregon tekom 3 mesecev, sicer je tožba zastarana. Brez stanovanja. U. M. V novi hiši ste najeli stanovanje. Medtem je gospodar hišo prodal, tako da se ne morete vseliti. Vprašate, če imate pravico do odškodnine, — Gospodar, ki je hišo prodal, je dolžan, da vam povrne aro. Če pa imate večjo škodo, kot je ara, lahko tudi odškodnino zahtevate. Očetova odpravščina in zaščita. A. N. Prevzemnik je prevzel posestvo od izročcvalca še ob času njegovega življenja 1. 1926 in se je tedaj zavezal izročevalčevim otrokom izplačati določene zneske, ki jih izročilna pogodba imenuje »očetovo odpravščino«. Vprašate, ali jc smatrati to odprav-ščino kot terjatev iz dedovanja in torej nezaščiteno, ali je ta dolg tudi zaščiten, ker je dolžnik kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov. — To vprašanje se je že obravnavalo pred sodiščem in je v nekem slučaju tudi zadnja sodna instanca — kasa-cijsko sodišče v Zagrebu -azsodilo, da je smatrati tudi takšne odpravke za »terjatve, ki izvirajo iz dedovanja« in torej iste niso zaščitene, vendar samo v primeru, če dedič, odnosno odpravljenec pristane, da se ta terjatev izplača po vrednosti ob času izplačila. Ker izročevalec z izročitvijo posestva ni z naložitvijo obveznosti prevzemniku samo anticipira zapuščinski postopek, ki bi sledil, ako bi zapustnik ne uredil na omenjeni način na-slcditve svoje imovine, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi se s takimi terjatvami drugače postopalo. kakor s terjatvami iz zapuščine. Spor o zaščiti po uredbi o zaščiti kmetov. A. Š. Vaše vprašanje jc zelo nejasno in pripovedovanje o »zamudni sodbi« neverjetno. Sodnik ves je gotovo poučil, kaj vam je storiti. Če v svojo obrambo ničesar ne ukrenete in se šele tedaj zganete, ko jc razpisana dražba vaše hiše, pač del krivde pripišite sebi. Tudi čc ste zaščiteni, imate gotove obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ako uveljavljate zaščito proli zadružni posojilnici, bi bili morali do konca februarja t. 1. plačati obresti za leto 1935 in 1% dolga, drugače ste zaščito izgubili. Svetujemo, da sc pomenite z načelstvom posojilnice, ki je gotovo tako uvidevno, da vam bo šlo na roke, če le pokažete nekaj dobre volje in pripravljenosti, da boste svoje obveznosti v redu izpolnjevali. Napačno je vaše stališče, da boste šele tedaj plačali obresti, ko se vam prizna zaščita. Če ste bili mnenja, da ste zaščiteni, pa upnik ni hotel sprejeti prvega obroka, bi ga bili pravočasno založili pri sodišču. Tožba na upravno sodišče. A. M. Ne moremo vam prorokovati usDeha tožbe na upravno sodišče glede odmere ztfradarine Tožbo je treba kolkovati s kolkom za 100 dinarjev. Domovinska pravica v Ljubljani. A. V. Ker ne bivate stalno deset le.t v Ljubljani, morate za domovinsko pravico vlnJiiti prošnjo. O sorejemu v domovinsko zvezo odloča mestni svet, ki prošnjo tudi lahko odkloni. Ne sme pa odkloniti prošnje po petletnem stalnem bivanju v občini, če ne boste izgubili častnih pravic, če ne boste v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic in čc morete vzdrževati sebe in svojo rodbino. Pridobitev državljanstva iz tujine. J. K. Italijanski državljan ste. V Sloveniji ste delali 12 let v rudniku. Seda) pa živite v inozemstvu. Kako bi dobili sedaj, ko ste še v tujini, naše državljanstvo? — Za pridobitev našega državljanstva je med drugim potrebno, da je prosilec do trenutka, ko vloži prošnjo, najmanj 10 let nepretrgoma stanoval na ozemlju naše kraljevine. Kdor pa naše ozemlje zapusti in se naseli v tujini, ta je prebivanje prekinil in v slučaju, da se vrne, začne rok teči iznova. Za osebe slovenske, hrvatske in srbske narodnosti veljajo neke olajšave in zanje ni pogoj desetletno bivanje v državi. Med drugim se za pridobitev državljanstva zahteva dobro vedenje prosilca in zmožnost vzdrževati sebe in svojo družino. Tudi mu mora domača občina zagotoviti sprejem v domovinsko zvezo. Če pa je prosilec rojen ali stanuje vsaj tri leta v občini na ozemlju kraljevine, pridobi domovinstvo v občini, kjer je rojen ali kjer stanuje. — Sprememba gradbenega načrta. J. S. T. Gradbeni načrt za zgradbo nove hiše je žc odobren. Radi bi pa zgradili manjšo hišo. kakor ste prvotno nameravali. Radi bi vedeli, če smete to storiti brez ponovnega odobrenja. — Graditi smete samo po odobrenem gradbenem načrtu. Če ste ga spremenili, zaprosite pri občini za odobritev sprememb, ker bi vas sicer občina lahko kaznovala in vam ustavila nadaljnjo gradnjo. — Glede dviga naloženega denarja se obrnite na dotični denarni zavod. Prodajanje vina brez plačila trošarine. E. Z. Pravilno je pisal -»Slov. gospodar«, da smejo vinogradniki prodajati doma v vaseh nad 5 letov vina naenkrat brez plačila trošarine. Cena ni nobena predpisana. Prispevek za pogozdovanje. F. D Če mislite, da je prispevek za pogozdovanje že zastaran, se pritožite proti plačilnemu nalogu, da tako izzovete odločbo druge stopnje. Dolg pri zasebnem upniku. P L. K. Od dolžnika, ki je zaščiten z uredbo o zaščiti kmetov, sedaj še nc morete ničesar s tožbo izterjati. Upnikom, ki niso denarni zavodi, mora zaščiteni kmet plačati prvi obrok dolga z \% obrestmi do dne 15. novembra 1936, ostale pa najkasneje do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta in to v 12 letih Čc pa mislite, da more dolžnik izpolniti svoje obveznosti v krajšem roku, smete zaprositi pri sodišču, naj se dolžniku odolačilni rok! skraišijo. Sodišče bo taki orošnji ugodilo, če ne znašajo skupni dolgovi manj ko 20% vrednosli dolžnikove imovine, a je po dolžnikovih dohodkih poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, zlasti pa od ugodnejše prodaje proizvodov zaradi bližine večjih porabni- i ških krajev, kakor tudi po dohodkih iz drugih pri-! dobitnih panog ali postranskih zaslužkov odplačilo dolgov v krajšem roku zagotovljeno. Sodišče skrajša odplačilni rok po svobodni oceni, toda ne izpod 6 let. Dolžnik mora v tem slučaju plačati dolg v I roku, določenem po sodišču, in to v enakih letnih obrokih. Poravnava dolga iu terjatve pri denarnem za-| vodu. J. J. M. Pri denarnem zavodu, ki je sedaj pod zaščito, ste imeli vlogo še pred 20. IV. 1932. 1 Konec leta 1932 ste kupili posestvo, na katerem | je bil vknjižen ta denarni zavod. Ali je mogoče i pobotanje? — Čc ste vi prevzeli dolg in torej po-i stali dolžnik denarnega zavoda, preden sc je začel j zavod okoriščati e predpisi uredbe o zaščiti denar-! nih zavodov, je pobotanje dolga s terjatvijo mo-| goče. Po avtentičnem tolmačenju je člen 18 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov treba tako tolmačiti, da se sme pobotati samo tisti : dolg denarnemu zavodu, ki pohaja iz časa, preden : se je začel zavod koristiti s katerim izmed ukrepov, j navedenih v členu 17 te uredbe. Tolmačenje o znižanju prejemkov občinskih ; uslužbencev. Š. P. K. Glede tega vprašanja je ban-j ska uprava odredila: Čl 1 in 5 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. septembra 1935 sc nanašata samo na one občinske uslužbence, ki so progra-matični že po starih službenih pragmatikah in na one uslužbence, ki so bili prevedeni ali pa na novo postavljeni po določilh uredbe o občinskih uslužbencih torej skratka samo na pragmatične občinske uslužbence. Pa tudi tem pragmatičnim uslužbencem se znižajo prejemki samo v primeru, če imajo osebne in rodbinske draginjske doklade, ker : se nanaša znižanje po uredbi samo na draginjske 1 doklade, ne pa tudi na druge sestavne dele službenih prejemkov. Pragmatični uslužbenci, ki prejemajo n. pr. samo osnovno plačo in osebno doklado, nc pa osebnih draginjskih ali rodbinskih draginjskih doklad, obdrže dosedanje nezmanjšane prejemke. Osebnih doklad pa § 22 občinskih statutov ni istovetiti z osebnimi draginjskimi dokladami. — Uradniškim pripravnikom se zniža plača po čl. 7 uredbe. Vsem pogodbenim občinskim uslužbencem, ki niso plačani niti po starih pragmatikah, niti po novih odobrenih občinskih statutih, se morajo, čc presegajo mesečni brutto prejemki 900 din, znižati po čl. 8 uredbe. Na izvoljene občinske funkcionarje, : ki vršijo kakršnekoli posle pri občini in dobivajo j za to honorar, se uredba o znižanju prejemkov ne nanaša. Prošnja za trafiko. Š. K. Prošnja za trafiko (za nadrobno prodajo tobačnih izdelokov) sc mora vložiti po pristojnem oddelku finančne kontrole na prodajno monopolsko nadzorništvo v Zagrebu, ki daje dovolitve v območju dravske in savske banovine. Prošnje se vlagajo na natisnjenem obrazcu, ki se dobiva brezplačno pri oddelku finančne kgB-trole. Prošnji je treba priložiti: pismeni dokas:,f» državljanstvu kraljevine Jugoslavije in pa, da uživa prosilec vse častne pravice; potrdilo pristojnega oblastva o polnoletnosti, o dosedanjem poklicu in da sme svobodno razpolagati s svojo imovino; potrdilo o prednostni pravici, če se sklicuje prosilcc na invalidski zakon. Vdova rudarskega zavarovanca. K. M. V. Proti odloku Bratovske skladnice v Ljubljani, s katerim so bile ustavljene doklade, ki ste jih dosedaj prejeli za otroke, se lahko v treh mesecih pritožite na Razsodišče rudarskega zavarovanja, čc sami ne znate sestaviti pritožbe in nimate sredstev, da plačate odvetnika, vam svetujemo, da se zglasite pri domačem okrajnem sodišču in daste pritožbo na zapisnik. Kakšen bo uspeh, ne vemo. Pazite, da n« zamudite roka. Potrjen hranilec, B. E. Službe v stalnem kadru boste popolnoma oproščeni, ako ostanete tudi še po 27. letu starosti »hranilec«, t. j ako ne bodo prenehali pogoji, iz katerih ste bili oproščeni. Če se do tega časa oženite in s tem postanete hrani-telj žene, vas ne bodo smatrali za »hranitelja rodbine«, radi katere so vas oprostili vojaške službe. Davčne karte za hišno služabništvo. š. R. Tudi za kuharice na deželi se morajo nabaviti davčne karte. Kako daleč sega pojem »hišni služabnik« in kje se prične »poljski delavec« bo v slučaiu spora v posameznih slučajih odločila davčna oblast. Vsekakor pa je pri tem gledati na pretežno zaposlitev dotičnega posla. Prekinitev zavarovanja. R. A. P. Obrnite se na »Pokojninski zavod«, ki bo stvar rešil. Po sedanjem zakonu n. pr. preneha prostovoljno zavarovanje, če zavarovana oseba ne plača 6 mesec prispevkov. Položajna doklada r penzifi. W F. Samo oni uradnik ima pravico do položajne doklade tudi v penziji, ki je dejansko prebil najmanj 20 let v aktivni državni službi. Mišljena so torej samo dejansko v državni službi prebita leta, ne pa tudi ona. ki so bila za penzijo priznana. Po 20 letih dejanske državne službe pripada vpokojencu 50% položajne doklade, ki jo je imel ob času upokojitve. Izguba vojaške izkaznice. I. G. S. V vseh takih in podobnih stvareh se obračajte na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja. Tam boste tudi izvedeli, če so vam dobrovoljsko službo priznali kot redno vojaško službo. Mi vam tega ne moremo povedati, ker nimamo prav nobenih podatkov o vas. Cementna ograja ob meji. N. Sosed sme ograjo postaviti ob meji tako, da vas ne bo ovirala pri izvrševanju morebitnih pravic (služnostnih), n. pr. obračanje voza, hoja itd. Sicer pa ni predpisa, da bi moralo biti med ograjo in mejo toliko in toliko praznega prostora. Poštne pristojbine. F. M, G. Vaša razlaga je napačna jn ima Klaverjev koledar prav. »Krajevni promet« je mišljen le promet v enem mestu n- pr. Sji °<1<'a pi,smo v Celju za naslovljencav Celju. »Medkrajevni promet« pa, če se n. pr. odda pismo v Celju za naslovljenca v Ljutomeru. Pristojbina za priporočeno pismo od Sv. Jurja ob Šč- do Ljutomera je pravilno zaračunana z zneskom 4.50 Din. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Vse »rsle usnja kakor: Sevro, boks, lak, kožica za rokavice v vseh na)rooderne|Sih barvah. Velika izbira prvovrstnih podplatov na drobno ln debelo. Oevljarske potrebščine vedno v zalogi. Romske torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke ln Šolske torbice Vam nudi po nalniSjl ceni tvrdka FRANC ER AVEC, zaloga usnja liubliana, Stari irfi 18 STATVE John Leeds je nekega dne prispel iz Amerike v domačo vas, odkoder se je bil izselil njegov praded, ki je bil tkalec. V tisti nekdanji njegovi hiti so bile ie zmeraj statve, velikansko, čudovito motovilo, ki je z latami suhotno šklopotalo, zakaj, sto let m še več ni nihče sedel na klopci pred statvami. John Leeds je kar tako prijel za okvir, kakor bi bil jako zamišljen in kakor se je bil dotaknil pečnic velike, zelene peči v hiši in so mu bile mrzile in tuje Vendar, čutil je dolžnost, da se mora seznaniti s predmeti, ko se je vrnil domov kot pravnuk, vnuk in sin k statvam, ki je bil za njimi sedeval prastari John Leeds in je tkal sukno ko njegovi pradedje kadar niso orali, kosili ali želi rži. Od teh statev torej in od tiste lončene peči, ki je stala ko mrka, prežeča zver v kotu, se je bil nekoč odpravil praded v Ameriko. Toda zmeraj je pravil o obeh svo)emu sinu in ta spet svojemu sinu, dokler ni izvedel zanju tudi poslednji John Leeds, ki bi se bil moral prav za prav imenovati Janez Hlod, ker tako je bilo zapisano v krstni knjigi o prvem tkalcu. Sai je bil razne statve že videl naslikane in v strokovni šoili jih je tudi že sam risal, tn tudi te statve, ki so stale tu v kotu in so segale od lal do nizkega stTopa, je poznal iz pripovedovanja. Tu je bila živa zgodovina njegove družine, tu je bilo tisto orodje, ki jc vsebovalo toliko spominov in toliko — domotožia! To domotožje ni bilo njegovo; poslednji John Leeds je mislil samo na platno, sukno in svilo, vendar je iz neke kapljice krvi prihajalo hrepenenje njegovih prednikov in se izražalo v čudni želji, ki je njega samega presenetila. Sedanji lastniki te kmečke hišice so bili pač revni ljudje. Že v veži je dišalo po uboštvu in na obrazu deklice, ki ga je odvedla v hišo, je bila revščina. Odkar so pomnili, se ni nihče dotaknil statev. Bile so nepotrebna ropotija in bržkone so ostale v kotu le zato, ker so bili ljudje v tako lice hiše že vrojeni. Mogoče bi bili hvaležni, če bi jih kdo osvobodil tc ropotije in bi uresničil njih prikrito misel nanje? In s svojo, po angleško pobarvano govorico, ki ni vsebovala niti dihljajev tiste sapice, ki je vela zunaj čez polje in nič šelestenja lipovega listja in vonja lipovega cvetja, je povedal: »Kupil bi statve.« Deklica je le smehljaje odkimala, ko da so ji te besede za šalo. Tedaj je šel John Leeds mimo deklice, ki se mu radi neme odklonitve ni zdela prav pri pameti, h gospodinji. Pravkar je devala polena v peč in je razpihovala žerjavico. »Kupil bi statve,« je rekel gost in i palcem pokazal nazaj v kot za seboj. »Saj jih ne prodamo,« je rekla žena preprosto. Mladi ogenj je razsvetljeval njen nagubani obraz; zdelo se je, da kar žari, ko da je čarovnica pri svojem žrtveniku. »Ženske,« si je mislil John Leeds, »povsod so enake, bodi v Ameriki, bodi v Evropi!« Odšel je pred hišo, si z roko zasenčil oči in se skozi veter zazrl na polje. Gospodar je staj zunaj m je okopaval turščico. »Kupil bom statve,« je dejal ie oddaleč. In nič več ni rekel, da »bi jih kupil«, marveč kar, »da jih bo« Gospodar, pozen pravnuk stare družine, si je z nartjo obrisal pot s čela in senca, rekoi:: »N»o naprodaj gospodi« Njegov glas je bil siv in trd ko zemlja, ki je bosih nog stal na njej, »Ne zastonj jih bom vzel; pdačaml« ,iMj ni za denar!« "John Leeds se je oholo ozrl. Z enim samim pogledom je premeril skromno imetje moža, hišo in njive in nekaj krav na izsušenem pašniku. Gospodar se je spet molče sklonil in dela! dalje. Ni maral videti, kako se je tuja roka nemarno iztegnila po njegovem imetju. »Saj ne delate na statvah?« »Kmet sem,« se je odzvalo a tal. »Kaj potem hočete * statvami?« »Naj bodo, kjer sol« »Veliko prostora je treba. Lahko mizo, veliko, daste tja « »Imam majhno družino, kai mi je treba velike mize!« John Leeds je jasno občutil, kako možu plahne pogum. Vso večnost vendar ne bo mogel braniti tiste starine' Ker je ta John Leeds, ki si je domišljal. da pozna ljudi, vedel, da ima neke vrste nemi papir, le če je pravilno tiskan, več moči ko glasno barantanje, je pomolil kmetu tisočak prav pred oči. A -kakor da bi bil bankovec prozoren in ne bi oviral pogleda na zemljo, je gospodar še dalje zrl v tla Kaj takega pa John Leeds še ni doživel! Res. tudi drugi so denar zaničevali, a pogledali so ga vendarle! Bi se rad pomeril z njim, kmetič? Dobro, kar daj se! »AH veste, koliko so vredne statve?« »Vem: nič.« »No? Kaj pa še . . .« »Moja zibel je stala zraven statev, gospod... in tudi zibel mojega očeta ... in ...« To je pa huda zapreka, John Leeds, se bo* moral pošteno zaleteti, da jo preskočiil Dodal je še dva jurja. Kmet se je Eravn«J in pritisnil pest na križ, ko da more tako bolj pokooou »tati. Odvrni! je pogled od denarja; še zmeraj se ni hotel ozreti nanj. »K hiši spadajo ... Pri nas je taka navada .,. č« »e kak hlapec postara aJi dekla . . v hiši ostaneta .. Taka navada je ...« Preveč govorii, kmetič, ne boš se mogel kosati; ob sapo boš! In John I.eeds je dodaj še enega jurja, še en listič tega pirekletega j>apirja. Zdaj 80 bili štirje in držal mu jih je pod no6 ko šop igralnih kart. Vse je pa od hudiča, karkoli je ko pahljača v roki. Kako naj bi tak suhoten, razx>glav človeček, ki z bosimi nogami stoji v razoru, ki mora opoldne z laterno iskati tiste svoje borne beliče, ki jih dobi, zdaj za nekaj vrčev mleka, zdaj za košaro sadja in kruha, zdaj za kokoši, med ali tele; kako naj bi takle kajžar ne pogledal ličnih bankovcev, ki so že kar bogatija? Lahko si da streho hiše in hleva prekriti, lahko si da postaviti čebelnjaki Ali mu Bog zares ne bo odpustil, če zdaj desnico izteza po denarju, z levico pa si briše solzo z očesa? Tako si je John Leeds s krotkostjo prisvojil statve. O, kmetič, prepočasen si bil, prehitro si se upehal! Denar je urnejši! Zdaj odvedi novega gospoda v hišo, da se bo vpričo vas treh veselil svoje zmage I Kai je bila spočetka samo muha, je bila zdaj resna zadeva. Zdaj je John Leeds z drugačnimi očmi motril »ivo etra Silo. ki ee je dotikalo stropa v mračnem kotu. Jon Leeds je najprej poskrbel za pripraven vagon, ki naj bi odpeljal sivo gmoto, tako, kakršna je bila, do parnika. Nato je naročil voz, ki naj bi statve prepeljal na kolodvor. Mimo tega je dal napraviti na njegove železne koleščke gumijaste obročke. Potem je za tisto slovesno uro povabil skoraj vso bližnjo vas. da naj bi ljudje spravili statve na posebnem podstavku, ki so ga mizarji naredili, iz hiše. Statev niso razstavili na poedine dele Zakaj p«? Zakaj pa ne bi dal John Leeds s svojim denarjem ljudem priliko za tekmovanje? In kakor je neverjetno slišati, so zidarji podrli celo steno v zidu. Hiša je dobila velikansko, od ometa in apna kadečo se rano in skozi luknjo si mogel videti statve. A le nekaj je bilo takih, ki so meniji, dj se jim dozdeva, ko da bi se statve ustrašile in da so »e kljubovalno še bolj stisnile v temni kot. Tik novih vrat, ki so sc vidno večale, zakaj, delavci so ruvali prav radi kamenje iz zidu te hiše, ki je doživljala take čudne reči in tem rajši, ker so bili dobro plačani za to, je stal tisti človek, ki so vsi mislili o njem da sc mu je zmešalo Slednjič je vendar prišla tista velika ura. ura, ko je bilo toliko podrtega zidu, da je mogio veličanstvo statev skozi vrata, ki so jih naredili samo zanje. Najprej jih bodo postavili na piodstavek. ki ga je mizar tako čudovito naredil. Vsi ljudje so pridržavali sapo, ko so — zmeraj po razburljivih navodilih Američana — začeli porivati statve sunek za sunkom proti dragi odjirtini Toliko najx>ra, tolikšna žrtev brez dvoma ne more biti zastonj in poplačalo jih je nemo občudovanji' ljudi pred hišo. I-ejte, ljudje božji, kakšen strašen gospod je ta denar; zdaj se imenitno krepča, ker je bil v tekmi prišel ob sapo! In takemu gospod.u so se upale upreti stare statve s tem, da so si skušale pridobi li somišljenikov. Neznansko so morali biti previdni m oprezni, da so statve pririnili na dnevno luč. Tedaj so se j>a zamajale ko starec, ki ga je prevzela moč dehte-čega ozračja j>od razcvetelo lipo. Nato so se šc enkrat zamajale, zdaj močneje in so liki umirajočemu izdihnile na rokah številnih ljudi. Izdihnile so po svoje: sesule so sc same vase in se spremenile v kup zmedenih sivih kosov lesa. Nekaj rok, ki so jih prej držale, se jc še dvigalo v ZTak, ko da so od strahu ohromele. S tihim glasom pa so nekateri dejali Johnu Leedsu, da jc pač črv razjede] statve in so mu pokazali črvoiedino. ki se je raztresa krog in krog. John Leeds je skomizgnil ž rameni »Črvojedina . . .« A v srcu ga je zaskeJelo in zdelo se mu je, da je domača zemlja zaihtela, Amerika pa se je hudobno namrgodila. F. Perkonig.) (J. Križev pot Na gričku sredi naše vasi stoji bela cerkev. V teh dneh navadno po severni strani nad potočkom, kamor gonijo živino napajat in kjer ženske ves teden perejo, leže še umazane krpe trdega, zdrsa-nega snega, kajti pod cerkvijo je najbolj strma drča vso zimo Postnih dni smo se vedno veselili, kajti vsako nedeljo smo imeli v cerkvi križev pot. Ob štirih, največkrat pa že ob treh, je zazvonilo z ubitim zvonom. Zvon je bil res ubit in čisto majhen. Imeli smo nekoč dva, a so nekega dne prišli vojaki in nam drugega, ki je bil večji in čistejšega glasu, vrgli iz zvonika in vsega ovenčanega odpeljali. Od takrat je v zvoniku sameval samo »mali« in še ta revež je bil do sredine počen. Pa je pel dovolj glasno, da smo ga slišali na obeh straneh vasi, na kmetarski in kajžarski, kakor pravimo pri nas. Otroci smo bili seveda prvi na mestu. Navadno smo se zagnali v cerkev in prosili cerkovnika, da nam je odprl zakristijo in po pet, šest hkrati se nas je pulilo za vtv, pa vendar je zvon tako opotekajoče ee pel in včasih bil samo na eni strani. Konec našemu zvonenju je moral narediti cerkovnik, ki se je razjezil in delil klofute vsevprek, dokler nismo vsi sfrčali iz zakristije in se zapodili po cerkvi ven. Včasih je bilo s tem vse opravljeno. največkrat smo ee pa zunaj ie sami stepli, kajti, če kdo le ni bil mogel priti do vrvi, je bil pač silno oškodovan in to se ne da kar tako potrpeti. In brž smo se razdelili na dvoje: kmetski posebej in kajžarski posebej. Tako je šlo nedeljo za nedeljo tja do velike noči. No, in potem so j>očasi začeli prihajati ljudje. Od vseh strani so prišli, nekateri so stopili takoj v cerkev in molili, drugi so stali na robu in se pogovarjali. drugi so pa sedeli na cerkvenem zidu, ki je še danes ves zaraščen z rušo in mehko travo. S tistega zidu se tudi najlepše vidi na kmete in tja čez polje proti belim goram. Potem so pa pridrsali čez most Boštarjev oča, najstarejši vaščan, mož. ki je veliko skusil, bil svoje čase župan in silno veliko je vedel kmetskih modrosti S palico je drobil sklonjen naprej, čisto majhne korake je dela!. Otroci smo imeli pred njim veliko spoštovanje in ko jc lezel j>o bregu, je naš prepir ponehal, roke, ki so bile prej pripravljene na pretep ali klofuto ali karkoli, smo stisnili v svoje žepe in se zakadili v cerkev Kape smo stisnili pod pazduho in se gnetli skozi vrata. Najmlajši in tisti, ki so bili doma v bolj trdih pesteh, so romali tja gori v prve klopi aH še naprej proti oltarju, drugi smo se pa potegnili ob zidu in se splazili na kor. Vse leoše je na koru, ljudje te ne gledajo, bolj prost si glava ti ni tako trdo pritrjena, da bi je ne mogel sukati zdai sem zdaj tja in vse imaš pred seboj. Tudi lahko ves čas stojiš, ni ti treba poklekovati in spet vstajati in nazadnje je vseeno, ali moliš kaj ali nič — kdo sc meni za to! Duhovnika za naš postni križev pot nismo imeli. Čemu tudi — saj so bili Boštarjev oča za to bolj pripravni kakor vsak duhovnik. Boštarjev oča — precej postov molijo križev pot žc v nebesih — so šli do oltarja, si nataknili očala in pogledali nazaj, če so že vsi prišli v cerkev. Potem so izvlekli iz žepa veliko, rdeče obrezano knjigo in pokleknili. Začel se je križev pot. Boštarjev oča so ga molili, šli od postaje do postaje, hitro so brali in kadar so klečali in knjigo zaprli pri očenašu, so se sklanjali globoko naprej. Ljudje so odgovarjali, pobožno molili in se ozirali po starih podobah na steni. In spet sa vstali gledali naprej proti oltarju, videli pred seboj ubogega, trpečega Jezusa, grde Jude in sami sebi so se zazdeli večji grešniki, kakor so bili Judje V svojih srcih so sklepali, da bodo prihodnjo nedeljo romali na Brezje in sc izpovedali svojih grehov Povsod je bila tišina še otrok ni zakašljal, samo pobožni glas Boštarjevega dča se je lovil pod stropom, starikavo zvenel kakor bi govoril človek iz bolečine. Ljudje, ki so ga poslušali, so menili, da ni več glas Boštarjevega oča, ampak da pirihaja od neznanokje od pobožnega spremljevalca, ki je šel na Kalvarijo za Jezusom Tisti čas smo pa fantini na koru — na) nam trpeči Bog prizanese — imeli čisto svoj križev pot. Natepli smo se v kot pod levi obok. Nekai časa smo še mirovali, potem je pa kdo začel ščipati, šepetati, se prerivati, pritegnil mu je drugi in tretji, nazadnje vsi. Tako smo sredi križevega jMita, ko so bili vsi ljudje najgloblje zatopljeni v svojo po-božnost, fantini začeli nadalievati, kar smo začeli že pri zvonjenju, prav za prav takoj nato pred cerkvijo. Kaj smo vse počeli! Tam pri deveti, deseti postaji smo se že zlasali in marsikdo jc v trenutku, ko so po cerkvi ljudje pokleknili ali vstali, da je zaropotalo, dobil brco v stegno in sc začel krem-žiti. Zakaj smo se prav za prav spoprijeli, sami največkrat nismo vedeli. Pri zvonu se je začelo, trajalo ves križev pot in še dolgo potem, ko so se ljudje razšli, smo se podili okrog cerkve in po zidu za cerkvijo Bog vedi, morebiti smo takrat bili bolj »stanovsko zavedni« kakor smo danes, ko si kmetje in kajžarji ne delamo med seboj nikakih razlik več. Nekoč je bilo, tretjo nedeljo v postu. Spet smo šli križev pot molit v belo cerkvico. Drugi po svoje, mi fantini spet po svoje. Na kor v levi kot. Takrat smo bili kmečki nekako v manSini in kajžarski so nas že pri zvonjenju grdo spodrinili. To nam ni šlo v račun m menili smo, da danes pač moramo nastopiti zares, da nas te kaj/.arsk« krote ne bodo podcenjevale, čeprav nas je nekaj manj. »Naši« so namreč j>ovečini tisto nedeljo šli na tabor v Pod-brezje in se seveda niso pravočasno vrnili, ker jc bilo tam toliko stojnic. Že v začetku križevega pota smo sc spoprijeli. Trdo je šlo in kmalu me je nekdo (rcnil v uho. Nisem mu hotel ostati dolžan in sem naglo potegnil iz klobuka zaponko s podobo brezjanske Matere božje, ki mi jo je mati prejšnjo nedeljo prinesla z Brezij in ki sera jo imel ponosno zataknjeno za klobuk Z ostrim bodalom sem kajiarja trikrat po-vrsti špiknil v hrbet in tedaj je revež zakričal na ves glas, da so ljudje jk> cerkvi obrnili jezne obraze in gledali na kor. Kajžar se ie zvijai, njegovi so pihali, »naši« so se režali na vsa itota. Boštarjev oča so pa molili naprej, enakomerno in pobožno, kakor da se ni ničesar zgodilo Samo kratek hip je vse trajalo, jx>tem me je pa zgrabila močna moška roka, dvignila me je z enim samim prijemom v zrak in v naslednjem trenutku sem že žalostno čepel v drugem kolu ob stopnicah. »Jud!« mi je rekel nekdo, pa še danes ne vem kdo me je vrgel na drugo stran in kdo mi je rekel Jud Čepel sem v desnem kotu in še vedno sem držal v levici podobo brezjanske Matere božje t ostro konico. Pogledal sem nagnjeno glaro in Se vedno mi je zvenela v ušesih tista grda beseda Jud In zdelo ee mi je, da je to najhujša j*»ovka ki (o kdo more reči človeku. Počasi sem zaslišal »pet Boštarjevega oča, a razumel sem samo eno besedo: Judje. In če sem poškilil čez zid po cerkvi, sem spet videl vrsto slik na steni in na vsaki so biti trije Judje, ki »o trjrinčili ubogega Jeruaa. Judi Judi Judi. .. Podobico Matere božje sem »pravi! r žep in zaprl oči. Nisem se je upal več pogledati, nisem »e upal ozreti po cerkvi, ker so bile [>olne stene Judov Še ušesa bi bil najraje s prsti zamašil, da bi prav ničesar ne slišal. Saj sem prav za prav res tak, kakor kak Jud. ko se tako grdo vedem v cerkvi, sem začel misliti in obenem me je obšel silen strah, da bo doma padalo... Moj Bog, kaj se bo zgodilo . .? Jud! Od desete postaje naprej sem »pet molil, pa tiho in sam zase. Smilil se mi je Jezus in Judje so se m> vedno bolj grdi zdeli. Pri štirinajsti postaji, ko so Jezusa ie v grob položili, me je »p>et stresla grenka misel: Zdaj bo treba ven, vsi ljudje me bodo zmerjali in se mi smejali; kaj se bo pa i doma zgodilo, na to pa niti pomisliti nisem upal. Završalo je po cerkvi, ljudje so se vsuli proti vratom, počasi je šum ponehal, zunaj so je slišalo govorjenje, smeh; samo napol sem razumel, da o meni govore. Nazadnje sta šla ven še Boštarjev oča in cerkovnik. Potem je bilo v cerkvi vse tiho, da sem slišal svoje lastno dihanje. Ven si nisem upal. Počakal bom, da se ljudje razidejo, šele potem bom ' šel, vso jiot do doma bom tekel Cerkovnik vrat j tako ne bo zaklenil, saj ie cerkev v nedeljo ve* dan odprta. Nekaj časa so ljudje še postali pred cerkvijo in potem je vse utihnilo. Ze sem bil na stopnicah d^ bi šel. Nenadoma je zaškrtal ključ votio ie zaHo-I nelo po cerkvi in slišal sem korake, vedno tiše in j tiše, nazadnje ni bilo ničesar več. Presneti cerkov i nik, pred nosom mi vrata zaklene! Bil sem torej : zaklenjen, ujet v cerkev. Čisto sam, z Judi in Je-| zusom Strah me ni bilo. Nazaj na kor sem šel in dolgo gledal Jude na vsaki sliki posebej. Molil sem i križev pot in se tolažil, da bom pobegnil, ko bo | cerkovnik zvonil avemarijo. Dolgo sem sede! Po-I tem sem spet vzel iz žepa podobo brezjanske Ma-1 tere božje z ostro konico in jo pripel za klobuk ln spet sem gleda! Jude. nase mislil in na Jezusa. Potem sem moral kmalu zaspati, kajti nenadoma jc zazvonilo, da sem preplašen planil v mrak in po I stopnicah ven. Od tiste tretje postne nedelje nisem več let ; videl kora Moral sem hoditi v p>rvo klop; če pa j v njej ni bilo prostora pa prav j>red oltar. Jude sem odslej gledal z velikim strahom in studom (Peter Križman.l Rimske-Toplice (Slovenija) Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maia do 15. < kt. Pavšalne kure: r pred in poseženi za 10 dni Din 600' — . V glavni sezon Din 800 —. Natančne prospekte dobiti pri potniških pisarnah ali kopališki upravi Rimske toplice. Celo Dumas (sin) je poudarjal krlčanski pomen zakona, rekoč, »da je zakon eno izmed nalvažnej-ših sredstev za moralno vzgojo, ki ga ne smemo zmanjšati. Zato Cerkev ne »me in ne mora nikoli dovoliti ločitve zakona.« Na Novi Gvineji Ob jezeru Sentanl Nova Gvineja (za tri Jugoslavije!) je drugi največji otok na »vetu. Leži med ekvatorjem in Avstralijo in ima v ie malo znani notranjosti do 5000 m visoka gorovja. Zahodni del otoka je ho- landski, vzhodni pa pripada Avstralski ivezi. Prav ta zahodni, holandski del Nov. Gvineje Je pa« edina in poslednja holandska kolonija, kjer itvifo še samo s prirodo .pojeni ljudje, ki poMMjo 'le prostost in živijo ko »ptički pod nebom«. ^P« holandske Nove Gvineje je ob ewrn Sentani, ki ga ie šele leta 1892 odkril angleiki raziskovalec William DohertT in se je tudi kot prvi Evropec seznanil z ondotnimi prebivalci - Papuancl. G ede na prirodn. lepote Nov. Grmeje, dežel, ptičev raičic, neprodirnih gozdov, neskončnih travnatih daljav (savan) in do neba segajoSih gora, pa je najlepša pokrajin« krog jezera Sentani. Kakih 15 tisoč ljudi, Papuancev, ilvi na tem. le dv« kvadratna kilometra obss4«*» <—wHn kr<* jeasra. | Domačini nimajo niti za jezero niti za njega okoliš I nobenega pravega imena, saj ne prebiva tod nobeno enotno ljudstvo. Ena izmed naselbin se imenuje Setam-Ajafo in prvi Evroj>ci ®o dali po tej naselbini vsemu okrožju jezera ime Sentani. Priroda \e prav ta del Nove Gvineje še posebej oblagodarila. Deloma močvirnato, vendar črne, rodovitne prsti polno jezersko nižavje so Ho-landci začeli obdelovati. Predvsem so hoteli s kako cesto zvezati jezero z državnim postajališčem Ho-landijo. Vendar se je s cesto več mesecev zaman trudilo in mučilo na stotine Papuancev Vlada je morala slednjič ta načrt lc opustiti. Osel in Ajafo Če je nebo jasno, moreš že s prostim očesom zagledati vzhodni del jezera Sentani. Prav ostro se odražata iznad jezerske gladine zemski jezik z naselbino Ajafo in z otočkom Osei-jem pred seboj. Osei in Ajafo sta bili prvi selišči, ki ju je v teh krajih zapazil EvTOf>ec. A prav težavno je bilo tedaj potovanje za belca po teh krajih, zakaj domačini so že prej zvedeli od prebivalcev na obrežju otoka, da so Evropci požrešni in oblastni ljudje. Zatorej domačini ie od nekdaj niso radi sprejemali evropskih obiskov in če so le mogli, so belemu človeku ovirali j>rodiranje v svoje kraje. Niso mu hoteli dati čolnov za prevoz, a kaj, ko se beli človek nI dal odgnati in j. sam pripeljal svoje čolne s seboj In v vsako reč se je vtikal Evropec. vse njihove star. šege je osmešil. Naložil je domačinom davke m zasužnjil si je moške za gradnjo potov. Bolj in bolj je beli človek silil vanje in ko so Holandci let« 1921 najprej v Donyo in leta 1925 Se pri Ifarju ustanovili vojaško postojanko, ie bilo konec svobodi. Od nekdaj sta bila plemena Ajafo in Osei izmed vseh drugih naselbin ob jezeru Sentani na prvem mestu in poglavarji teh plemen so bili bolj češčeni In mogočni ko drugod. Daleč okoli so bila znana njih Imena in vse je ujjoštevalo njih besedo Dandanašnji je Ajafo velika, mogočna vas, ki ima dve vrsti mogočnih, na močnih koleh poctavljenih koč. Vsaka vrst« kož j. vas zase in ima svoje ime. Med obema vrstama je stalo v davnih časih na vzvišenem orostoru velikansko poslopje, nekakšno svetišče, kjer so obhajali svoje poganske obrede. Tretji de! vasi pa tvori poglavarjeva hiša, ki stoji prav na robu zemskega rtiča ob jezeru, ki ima pa tudi svoje posebno ime. Poglavarjeva hiša je jrrav čudovito poslopje, ki je zgrajeno še v starem slogu. Mogočna streha, ki stoji na stotini kolov in je jw>krita z dolgo travo, sega skorai prav v vodo. Nad slemenom se dvigata dva travnata stolpiča, ki veselo frfotata v vetru sem in tja in na pročelju poslopja so dolg« vrvice, ki visijo na njih rdeči, posušeni sadeži, poslikani kokosovi oTchi. Po deski, ki se vsa guga. prideš v veliko vežo. kjer je zmeraj mračno- Na obeh straneh ob vhodu sta ko dva stražnika — dva lesena moška kipa, ki imata na glavi mogočno tramovje hiše. Take sobe so tudi pod drugim tramovjem tako. da je vsa mračna veža ko muzej starinskih kipov. Vse leseno ogrodje hiše jc polno rezbarij, največ v krokodilskih podobah. Vsi ornamenti so sestavljeni iz človeških ali krokodilskih motivov. Vse poganska hiše so bile v prejšnjih dobah 'ako okrašene Ti okraski so zahtevali veliko časa, dela in zlasti ljubezni do stvari- Vsei!a tega pa zdaj domačinom že nedostaja. Odkar so Evropci prisilili "apuance. da morajo delati zanje in jim plačevati davke, tudi nimajo časa za umetniško izdelavo svojih narodnih okraskov. Zato so njih sedanje biSe brez okraskov in so le borne kočice spričo j>rcjšnjib velikanskih in lepih poslopij. Družinsko življenj« in otroci Mladi Papuanec se ne more kar tako oženiti, čeprav ima še toliko starih biserov da plača kupnino za nevesto. Razen staršev neveste, mora vprašali tudi poglavarja dotične vasi za dovoljenje. Poglavar najprtfj mešetari r ženinom koliko biserov bo dobil za svoje dovoljenje. Plačilo dobi v dveh obrokih Prvi obrok jc nekakšna ara, da se zadeva sploh spravi v tek; drugi obrok, ki je prav za prav šele pravo plačilo, pa dobi poglavar dosti kasneje, šele potem, ko poteče nekakšna preizkusna doba, Čc poglavar obdrii aro, je to za že- nina že zagotovilo, da so starši neveste zadovoljni z njim, S tem sta ženin in nevesta zaročena in morata še dolgo čakati na zakon. Ženin prejme od nevestinih staršev razna darila kakor sadeže moko »sago«, svinjsko meso in podobno, a zaročenca st ves čas zaroke ne smeta sniti. Ženin niti ne sme v tisto va», kjer je nevesta doma; sramotno bi bilo zanj, če bi prišei. Sele zdaj določijo kupnino za nevesto. Za kuo-nino dajo stare bisere, lepo, kamnito orožje m nekaj drugih jjredmetov. Stari biseri so za Papuan-ce sploh višek sreče. V»e življenje in nehanje «e vrti krog biserov m najiskrenejša želja slehernega Papuanca je. da bi imel čim več biserov. Tudi ugled poglavarjev zavisi od Števila njih biserov Pri zaroki dobijo bisere etarSI m bratje neveste in hratje njenega očeta. Ženin pošlje posebne snubce k stariem neveste, ki izročijo bisere Bisere natančno pregledajo, kar traja f>o več ur in večkrat se pripeti, da se vsa zaroka razdere. keT biseri niso pristni ali ne zadosti lepi. Ko se slednjič le zedinijo, odvede najstareisi brat nevesto v vas ženina. Ondi se nevesta nastani najprej jjri ženinovih starših. Mladi zakonski par torej še ne biva skupaj, nasprotno, vedeta se drug z drugim, ko da s. sploh ne zmenita drug za drugega. Na vasi se »ploh ne pokažeta skupaj. Tako zahteva ugled. Mladi mož si r tem času iztešc čoln si postavi hišo, a žena kuha. Sele, če se jima rodi otrok, sta oba tudi na zunaj mož in žena in smeta javno živeti v skupnem družinskem življenju. Kake posebne nege pa otroci te oblagodarjene zeml)c pač niso potrebni. In vendar je čudno, da se tukaj rodi jako veliko otrok in (ih prav malo pomrle1 Pa je tudi tu obilo malarije in o kaki izredni higijeni pač ni govora. Mogoče je toliko otrol radi tega, ker so Izredno ugodne življenjske razmere? Ker so kraji ob jezeru, ima žena več po-I čitka, ni ji treba hodili na oddaljena pota v nasade in tudi ne nositi težkih bremen. Tudi z vodo imajo' ljudje tu veliko ojjravka, dasi je tu dosti kožnih bolezni. Nikjer n« svetu p« olroci trho tako krotki, tako zaupljivi ko r»a tem delu Nov« Grtasj«. Prav L Nedeljsko pismo V prilikah, ki jih j« Jetrn lako rad pripovedoval judirvskim množicam, je neitetokrat povedal misli in naslikal poteze nebeikega Oieta. Nehote pa najbolj prevzamejo človeka Njegove zadnje prilike, ki jih je pripovedoval ie v tvojem velikem tednu. Zdi »e, kot bi bili vii stavki ie mnogo tchtncjii. Vzel bi samo priliko n hudobnih vinogradnikih it 20. poglavja Lukovega evangelija. To je povedal v templju na veliki torek. Gospodar je dal svoj vinograd v najem vinogradnikom. A ti so bili hudobni. Pobili so vse, ki jih je poslal k njim. Rekel je torej gospodar: »Kaj naj storim? Poslal bom ie svojega ljubljenega sina ... Njega bodo pai spoitovali, ko ga bodo videli.. .< — Vinogradniki pa so ubili ludi lega. Kaj jim bo torej storil gospodarP Prišel bo in jih pokončal, dediitino pa bo dal drugim. — Tako je povedal Jezus. Luka pa pravi, da so Judje dejali: >Bog ne daj.'« A kaj so storili tretji dan? Ljubljenega boijega Sina so kriiali... Ne pusti in ne pusti me misel, kako je moralo biti Jezusu v duii, ko je lo priliko pripovedoval. Skoraj ie odmevajo kraljevski pozdravi cvetne nedelje, ko bi ga kmalu kamenje pozdravljalo; po judovskih spletkah, zvijačah in nesramnostih (na veliki torek so takoj od Njega terjali odgovor, odkod ima oblast v templju, iz katerega jt prejinji dan izgnal menjalce in prodajalce) pa ie lega na njegovo srce grozna slutnja trpljenja in smrti. A ie govori o ljubljenem tinti, ki ga bodo ljudje vendar vzljubili, te ga bodo videli. Glejte, sam Jezus je tako dejal. *Njega bodo pai sprejeli, spoitovali, ko ga bodo videli.. * Ali je mislil ludi na nasC Gledamo ga v evangeliju: ljubelega, lolaželega, ozdravljajolega, odpuilajo-fega, obujajotega. A se ne zmenimo zanj. Pa te nas vse lo ne gane: gledamo ga Irpetega, umira-jotega, mrtvega. Kako drugate zvene boiilne pesmi: od Boga spolel, z božjim tudeiem rojen, iu-deino oznanjen in obvarovan — t>«e ludelna boija ftrilujolnost. Poglejte Irpetega. ,4li nt listo, listo eden izmed nas? Cisto človeilri? Ko gre v trpljenje ia smrt, ko umira — »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?< Vsaj to pesem bi človek moral razumeti! Moral bi se ustaviti pri trpetem Jezusu! , Cerkev ti noie delati prav nobenega nasilja. Celo vse, kar bi t« morda motilo, vrie s sebe. Vse tagrne. Cerkev ovije v temo. Samo trpečega Boga slavija pred te. Ti dnevi se : današnjo liho nedeljo zatno. Ce moreš mimo njih — prav. Srete ti ne želim in ne prerokujem no pol. Ce pa se boi zamislil v grozo Jezusovega trpljenja, v najstrašnejši zlolin, ko so ljudje umorili ljubljenega božjega Sina, ki je bil samo dober zanje — te boš zagledal križ na Kal-variji, na gori, ki ga nihte vel ne bo mogel skrili — potem vem, da boi praznoval veselo Veliko not in rad bi takrat pri tvoji duii vasoval. Vilal Vodušek. Strežba bolnikov Dviganje bolnika s lal Dviganje ponesrečencev ali onesveščenih s M k zdo težavno stvar, ker no tleh težje pridemo z rokami pod bolnika, in ker se klečeči nosilci morajo šele sami dvigniti z bremenom. Najlažje in naiobzirneje ga dvignemo na odeji tn ga tako ne-semo na ležišče. Odejo do polovice naberemo in potožimo tik bolnika, ki smo ga nekoliko na stran obrnili, slično kakor pri menjavi rjuh Nato ga previdno obrnemo nazaj in odejo gladko nategnemo. Zn prenašanje z odejo je treba 4—6 ljudi. Odejo primemo tik ob telesu bolnika in jo držimo nateg-njeno Glava mora ležati na njej, čeprav noge malo vise. Dva primero pri plečih, druga dva pri bokih zadnja dva po pri nogah. Bolje je, da je bolnikovo glava nazaj nagnjena kakor naprej. Ako je breme zelo težko, je treba v sredi še dveh nosilcev, pri glavi pa je samo eden. Ko smo ponesrečenca prinesli do postelje ali ležišča, ga dvignemo čez vznožje in šele potem položimo, ko vsi nosilci pravilno stoje na vsaki strani postelje. Dobro uka-zovanje in pažnja na pot je tu zelo potrebna. Ako ni odeje, vzamemo ponjavo za voz, ali enega ali dva plašča ali suknii. Paziti moramo, da nam bolnik zaradi vrzeli ne bo skozi padel. Ako odeja ni dovolj močna, morda raztrgana, razprostremo dve ali tri brisače in jih z odejo vred porinemo pod bolnika. Na ta način nosimo bolnika tudi: 1 po ozkih stopnicah, po katerih ne moremo z nosili, zlasti na ovinkih; 2. na rjuhi v kopelj in iz nje; 3. pri prestiljanju bolnikov, ki se :h zaradi prehudih bolečin, a. pr. opeklin, ne smemo do-tekniti. Ko bolnik leži na tleh in ga hočemo dvigniti, pokleknejo nosilci na eno koleno in ga dvignejo na tisto, ki ne kleči, na kar počakajo trenutek in se dvignejo šele na ukaz. Kadar dvigata dva. Dva človeka Ivignet.i ponesrečenca, ki ni pretežak, s tal tako, da ga z obeh strani primeta pod hrbtom m boki Pri lem poklekneta s kolenom, ki ie njegovi glav: bližje in gadvigneta. Nega bolnika v postelji 1. Bolniki, ki morajo mirno ležati, tožijo zlasti prvi čas, dokler se telo ni privadilo na ležanje, o težavah, ki jih imajo zdaj tu zdaj tam. Dajmo jim mehke blazine iz perja ali plev pod one dele telesa, ki jih bole. 2. Ko bolnik prvič po dolgi bolezni vstane, parimo nanj, ne puščajmo ga samega, podpirajmo ga pri hoji, če je treba, da ga držimo pod pazduho ali pod obema, ali pa si denimo njegovo roko okrog vratu in ga objemimo okrog pasu. Prvič naj bolnik ne ostane predolgo izven postelje. Pri bolnikih, ki zopet začnejo hoditi, ki »e takorekoč uče hoditi, je treba, da gremo tik za njimi, da jih lahko ujamemo, ako omahnejo. V olajšavo jim je tudi palica, berglje, stol za hojo. 3. Strežnica, ki mora ponoči pri bolniku čuti, ne sme biti zelo utrujena, zato naj skrbi, da se podnevi dobro odpočije. Ako zaspi, naj skrbi, da jo bo bolnik, če bo treba, lahko zbudil in naj bo popolnoma oblečena. Ako mora bedeti vso noč, naj ponoči kaj lahkega je, da ostane pri moči, pije kavo ali čaj, toda ne alkoholnih pijač. 4. Pri zelo oslabelem bolniku razdelimo umivanje telesa na več dni, n. pr. prvi dan mu umijemo prsi, drugi dan spodnji život, tretji dan noge itd- Ko ga umijemo, ga dobro obrišimo; to je treba. Usta mu po vsaki jedi splaknemo z mlačno vodo. Po večerji mu temeljito umijemo zobe s ščetko in ustno vodo. Ako te nimamo, je dobra slana voda; ena noževa končina kuhinjske soli na kozarec vo; de. Za zobni prašek lahko uporabljamo kredo ali magnezijo. Ako ima bolnik umetno zobovje, mu ga zvečer vzamemo iz ust in očistimo. (Dalje prih.) ŠPORT Mladino v lahkoatletske vrste V športu ima najvažnejše mesto lahka atletika, ki ima tudi na olimpijskih igrah največ časa zase. Lahka atletika ni samo najlepši del športa, temveč je tudi najbolj obsežna telesna vaja, posebno če izvajajo atleti teke. skoke in mete. Da, tudi zanimanje med občinstvom je veliko za lahkoatletaki šport, če je prireditev prvovrstna ali morda celo mednarodna. Grški štadion je bil pri vsakokratnih olimpijadah poln gledalcev. Na zadnji balkanijadi v Zagreba ee je nabralo toliko gledalcev, kot še na nobeni nogometni tekmi v Jugoslaviji Kaj bo tele na berlinski olimpijadi, si lahko mislimo! Skratka, l&hkoatletski šport spada med najlepše, najkoristnejše in najzanimivejše telesne vaje, da njegovega izredno ugodnega učinka ra telesno vzgojo niti ne omenjamo. Seveda ne smemo presojati tega športa z ljubljanskimi očmi. kaiti tn so razmere tako talostne, da »e moramo •ploh čuditi, da Imajo atleti še sploh kako veselje tok ftofaUh, rjav* etrotičev eem se tako teiko lo® od teh krajev in vprav radi njih mi je ob epominn nanje bridko pri srcu. Že od najnež-nejie mladosti je nekaj gosposkega na njih Nikoli nieo ne vsiljivi ne neubgoljhri in nikoli ne beračijo ■ se prosjačile pri tujcu. Tndi ne kradejo ne. Star® ravnajo prav strogo r njimi In *i znajo pridobiti spoštovanje otrok. Otroci »o tudi tu zmeraj povsod živahni, a vpričo odraslih se ne upajo razsajati. te beseda zaleže, da koj utihnejo. Naravnost veselje je, opazovati te otroke pri njih igrah. Vendar s« Igrajo dečki zmeraj zase, deklice pa zase. Vsi nori so bili od veselja, ko sem jim pokazal slikanico, kjer je bilo nekaj podob znanih m neznanih živali. Ko sem bil prvič pokazal knjigo, ni minila niti ura, da bi ne prišli k meni mogci, ženske in otroci, naj jim pokažem slike. Ze zarana so stali v procesijah pred hišo. Če sem jim povedal, da grem zdoma in se vrnem šele zvečer, sem brez dvoma imel zvečer kar ljudsko zborovanje pred hišo in vse je čakalo na to mojo knjigo • podobami. Ko sem jim pravil o iivalfh, ki jih niso poznali, niso mogli verjeti, da so na avetu zverine, ki človeka napadejo. Pri znanih podobah pa so si oživljali spomine na lovska doživetja. Še jih vidim: V ospredju so sedeli moški, prav častitljivo ln samozavestno: mladeniči v lepih, z rožami okrašenih frizurah in bradati možakarji nagubanih lic kn z ribjo mrežnico okrog vratu. Govorili so glasno in naglo. Med njimi »o čepeli dečki, molčali so in se lepo vedli, če je »pregovoril kak odrasli. V zadnjih vrstah oo boječe in sramežljivo čepele, žene in dekleta in skušale kaj ujeti iz knjige- Če sem se ozrl v tega ali onega dekleta, je koj vstala m izginila in se kasneje prikazala na kakem drugem koncu. Tako smo sedevali ob mrgoleči luči sveče skoraj vsak večer prav pozno v noč in kar venomer so se obračali listi knjige naprej in nazaj. Ajafo, ti moja ljuba vasica v daljni Gvineji! Sedeč za svojo pisalno mizo vidim v duhu obe vrsti starih, s nalmami pokritih koč, slišim veseli smeh mladine, liihitanje deklet m žena, hripave glasove starcev. V duhu prisluškujem nalahnemu valovanju jezera kraj kamnitega obrežja in sikanju palm v svežem mladem vetrn. (Dr. P. WJ za nastope. Ne mislimo žalostnih razmer tako, kakor da se za atlete ne bi nihče brigal ali ne bi imeli prilike za trening; nasprotno, saj napravijo vodilni faktorji pri glavnih ljubljanskih športnih klubih mnogo več, kakor bi mogli od njih zahtevati največji idealisti. Toda ta kritika velja predvsem organizaciji mitingov, dalje točnosti, prepogostim mitigom, previsoki vstopnini itd. Tu je poglavitni vzrok, zakaj so naši lahkoatletski mitingi tako slabo obiskani. Upajmo, da se bodo te hibe v bodoči sezoni popravile — izboljšale. To le mimogrede, da ne bo kdo morda rekel, kaj naj počne pri lahki atletiki, ko ni zanimanja zanjo! Sedaj smo šele v začetku sezone. Oni lahko-atletii, ki tudi pozimi niso zanemarjali telesnih vaj, eo takorekoč že »notri«, drugi pa prihajajo počasi v formo. Toda te vrstice niso namenjene atletom, ki jih imamo, ampak veljajo oni mladini, ki ima veselje do športa, da telesnih vaj. Komur je količkaj do svojega zdravja, kdor želi razvedrita in tudi lepo skladno razvito, močno in prožno telo, naj pride v lahkoatletske vrste. Ni lepšega, kakor gledati borbo srednje- in dolgopro-gašev. Skakalci se igrajo s težo svojega telesa, ko v elegantnih preskokih dosegajo neverjetne višine, oziroma daljave. Kako lepo je zopet gledati me-talca diska, kopja, kladiva! In vse to pri lahki atletiki, pri športu, ki ga pri nas, žal, ie premalo poznamo! Zato pa z letošnjo pomladjo vsi v lahkoatletske vrste! Da bomo laže presojali na berlinski olimpijadi lahko atletiko — kraljico vseh športov! Sah Odbor Slovenske šahovske zveze je prejšnji teden poslal svojo drugo okrožnico šahovskim klubom, kjer se vsi klubi, ki še niso pristopili k zvezi, pozivajo, naj najkasneje do 15. aprila prijavijo tvoj pristop. Doslej se je prijavilo 15 klubov od 19, ki so bili zastopani na zvezinem ustanovnem občnem zboru. Zveza je prosila vse v njej včlanjene klube, naj ji poročajo o delovanju in javijo svoje najboljše igralce. Pripravlja se namreč medklubsko tekmovanje za prvenstvo zveze. V ta namen bo tudi 19. aprila širši sestanek delegatov vseh včlanjenih klubov v prostorih zveze v hotelu Metropol s pričetkom ob 10 dopoldne. V posebni točki govori okrožnica tudi o velikem propagandnem brzoturnirju. Za ta brzoturnir so vedno priprave in je pričakovati, da bo ta prireditev privabila rekordno število udeležencev. Več ko šestdeset igralcev je že obljubilo udeležbo, pričakovati jih je pa še enkrat toliko. Novost letošnjega turnirja bo, da bo igralce razdelil žreb v posamezne skupine v dopoldanskem delu prireditve, s čimer bo dana prilika, da se bodo marsikateri »strelci« uničili že dopoldne med seboj in da bo dosegel prvenstvo lahko tudi igralec, ki bi sicer od njega ne pričakovali tega. Borba bo prav zato še bolj zagrizena. Zmagovalci bodo tudi letos prejeli lepe nagrade, prvak pa poleg tega še zve-zino diplomo. Glede na vesti, ki jih prinašajo listi, da bo v kratkem prired.l bivši svetovni prvak dr. Alje-hin turnejo, poročamo, da se pripravlja tudi zveza, da bo našim šahistom omogočila igranje s slavnim mojstrom. Problem obstoja samo še v finančni strani Alehinovega gostovanja. Tale partija je bila na letošnjem turnirju za prvenstvo Estonske. Partija se je končala z zmago belega po zelo razburljivem poteku. . Rand — L. Laurentius 1. d2—d4. d7—d5 2. Sgl—f3, Sg8—f6 3. c2-c4, c7-—c6 4. Sbl—c3, d5Xc4 5. a2—a4, Lc8—f5 6. Sf3—e5, Sb8—d7 7. Se5Xc4, Dd8—c7 (eston- C ska mojstra sta se odločila za obrambo, ki je bila večkrat igrana tudi v matehu za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in dr. Euwejem. Tež.ive te obrambe te pokažejo tudi v tej partiji) 8. g2— g3, e7—e5 9. d4Xe5, Sd7Xe5 10. Lel—f4, Ta8— d8 (v tej obrambi je igrana poteza vsekakor zelo važna, toda na tem mestu najbrž ni najbolj a. Boljša je na tem mestu običajna poteza Sf6—d7) 11. Lf4Xe5 (beli se je odločil, da da damo za trdnjavo in figuro, kar najbrž ni najmočnejše nadaljevanje, vodi pa za oba do zelo težke igre. Enostavnejše je bilo Ddl—b3), Td8Xdl + 12. !' . 1 Xdl, Dc7—c8 13. I.f 1—-g2, Lf5—e6 (črni ima težave z razvojem svojega kraljevega krila, ker n. pr. na Lf8—e7 vedno »ledi Sc4—d6+ in rokada je reprečena) 14. Sc4—d6+, Lf8Xd6 15. Le5Xd6, e6—-h3 (črni prehaja v napad, čeprav še nima razvitih svojih figur, kar je napačno. Neobhodno je že bilo potrebno spraviti v igro Th8. Brez žrtve pešca to pajbrž ne bi šlo, toda kljub temu bi bilo n. pr. 15.....Sd5 16. SXd5, LXd5 17. LX d5, cXd5 18. TXd5, fb itd. izglednejše) 16. 0- 0, h7—h5, 17. Tdl—d3, h5—h4 18. Tfl—dl (črni kralj je ostal sedaj v sredi deske brez zadostne obrambe in to daje belemu možnost, da kljub napadu, ki ga je organiziral črni na njegovo kraljevo krilo, obdrži premoč v napadu) h4Xg3 19. Lg2Xh3, g3 Xf2-|- (pogrešna kombinacija, s katero dobi črni sicer še eno damo, toda beli dobi še večjo premoč. Potrebno je bilo Dc8Xh3 in partija za belega še dolgo ne bi bila dobljena) 20. Kgl—g2l, Sf6—g4 21. Td3—g3, Th8—h4 22. Tdl—d4, f7—f5 23. Lh3Xg4, Th3Xh2 24. Kg2Xh2, f2—fl D (črni ima sedaj dve dami, beK je pa v premoči, ker ima za eno damo dve trdnjavi, za eno pa tri lahke figure. Poleg tega je črni kralj še vedno sredi deske, kjer je izpostavljen napadu belih figur) 25. Lg4—h5+, Ke8—d8 26. I.d6—f4+, Kd8— n7 27. To3Xg7 + , Ke8—f8 28. Tg7—g2 (preti Lf4—d6 mat) Kf8—e7 29. Lf4—d6 + , Ke7—d7 30. Tg2— g7+, Kd7—e6 31. Tg7—g6 + , Ke6—d7 32. Ld6— g3 + , Kd7—e7 33. Lg3—h4+, Ke7—f8 34. Lh4—g3, I Kf8—e7 35. Tg6—h6 in črni se je vdal, ker proti Lh4+ itd. ni obrambe. Kurenčkuva Neška ma tud beseda Kje je barbar, IO je abudil gosi? Nkar m na zamerte, če na puvem zmeri use tku, koker b mel rad. Vola mam scer dobra. Če na gre pa na gre, jest na morem pumagat. Lepu vas prosem, sej še Buh usem na ustreže, ke je usegamugočen. Ke-ne, smučari b mel rad ceu let sneg. Kupalci maia pa raj uru.ina. Zatu se jest na morem pu ldeh rihtat. Kar m glih na src leži, tist pa puvem. Sevede diplumati sa drug tiči. Te znaja tku usaka reč zasukat, de maja Ide še clu kojnska figa za pumaranča. Keder spuznaja, de sa bli putegnen, je pa že prepozen. Diplumat že sedi na kojn, pa kurubač u ro kdrž.i, de se mu na upa nubeden bliz. Vite tku sma bli že ene parkat putegnen, ke ima bi naumen kot ka-šn osu. Ke osu gre sam enkat na led, koker prauja. mi sma šli pa že več-kat. S pulitka more mt člouk zmeri putrplejne, drgač gor plača. Putrplejne je taka mast, de se ja še dohtari puslužujeja. Keder na morja čluvek več z arcnijam pumagat, mu pa putrplejne prpu-ročaja, ke nč na kušta. Mi sma tud z Jevtičam precej doug putrpel. Mal sma gudrnal, sevede putihem, de nas ni nubeden slišu, ke je biu tud gudrnajne prepuvedan, ket protidrž^un. De b šou kdu kar s peštola nadnga, tu se pa nubenmu še sajnal ni. Za stre-lajne mama mi kulturn Ide nalaš streliše. Še dva mama clu, enga pud Rožnkam za civiliste, enga pa u Suhem bajari za suldate. De b šou pa kdu u zbornca strelat, tu je pa tku ket pet krau za en groš. Zbornca je ja zatu tle. de se naroden za-stopnki notr med saba ubiraja, držaulani pa udi-raja. Strelat se pa v zborne na sme, pa je fertik. Mi sma raj putrpel in za soja naumnast pukora delal, dokler je blu treba. Koker pa nubena reč večen na trpi, je blu tud te pukore konc. Sa pa tud Ide na svet, ke čja kar z glava skus zid. Tu je že res, de sa nahtere glave hedu trde, tku pa le ni nubena trda, de b zid predrla. No zdej s boja lohka glave za zidam treniral. Časa boja me! pu mojeh misleh zadost. Ja, s pulitka je en križ. Zatu pa jest tudi pihnem na usa pulitka. S pametna pulitka s že lohka Bučas naprej pumaga, kdur se vorng najna zastop. časeh mu pa tud spudleti. Z jezikam se da velik nardrt, tu je res. Jest puznam gepsude, ke ta s cele palače sezidal s samem jezikam. Roka je pa le roka. Kar s člouk z rukam sezida, drži. Zi-dajne z jezikam je pa tku ena reč. Jest na vem, kuku b rekla. Tist, ke ea z jezikam pršli du kej, sami ta nar bulš veja, kukn je ta reč. S pulitka je mende glih tkn, koker z vudo: pulitka dala, pulitka uzela. Pulitka zna mene rada mt. Men gre zdej sam tu pu glau, kuku te bo kmetem pumagal, de na bojt mestn Ide pr tem trpel. Kene, kmeti m ivina pudrail, mesari pa mesu. Daukarija dauke, občina in banuvina pa duklade. Ki boja Ide gnar uzel, tega pa nubeden na puve. Če se že proračuni delaja, kulk gnarja se bo nucal za use putrebe, b mogl tud na tu nrislt, ki se bo ta gnar še uzeu. Reveži ga na boja mogl dat, bugatini ga pa na boja tli dat. Jest na vem, kuku boja ta reč uštimal, de boja pršli du gnarja. Kene tekat, ke sa na autumubile viši dauk naloži, ta lastniki autumubile ajnfoh blukiral, pa sa te daukarije pud nutam nbrisale. Bugatin s lohka pumaga, revež s pa na more. A s čja reveži želodce blukirat? Tu ja na gre. Tu je en hedu zamotan uprašajne. Jest sem glih tkula premšlvala, kuku b se dal tu nardit, de b ustala ouca cela, vouk pa de b biu sit. Če sma že enkat tku z&pufan, de se s pufa 1¥AN KRAV0S Maribor, Aleksandrovo cesla IS KLEPARSKA DELAVNICA ANTON FUCHS Gosposvetska c. 16 ..PRI LEVU" je za kleparska dela še vedno Telef. najcenejša in najsolidnejša 38-12 vn na vitima, s boma mogl nazadne res tud mi želodce blukirat, na bo kazal druzga. Prouzaprou pa, de mama le mustou zadost u Iblan, drugeh putreb tku nimama pusebneh. De sma le svubo-den, pa je dober. Vite, glih tula sem štederala, pa prleti h men ena gespa, ke zraun nas stanuje, in ma za muža enga, ke je neki pr tejatre. »Oh, gespa, a b m pusudil enga kuvača sam za ene par dni. Ena babnea m je pršla zdela pu-nujat dvejset jajc za enga kuvača. Kene, na plae se jih dubi pa kumi šestnajst. A b na bla naumna, če b jih na kepila? Taka prložnast se mal kerkat narajma. Jest pa glih dons nimam nubenga kraj-cerja pr hiš.« »Za božja vola, sej je kumi ta tretga. Kuku bote pa živel ceu mesec, če ste že dons na suhem?« »Tu me pa nč na skrbi. Veste, pr tejatre pla-čujeja soje Idi na ubroke. Usak drug al pa trek dan dubi moi mož kašnga kuvača, če je glih u kas. Tku de dubi du konc mesca vs soj zaslužek, če gre use pu sreč.« j t « pi »Tu js pa čuden. Kuku je pa tu? Sej.tMJna u Iblan ene pu tucata kinematugrafu. In uei',$pi-laja tud za tejatre. Tu more ja strašn velik enga gnarja not pridet. Al ga jeja al kal? Kinematu-grafi sa ja zmeri pouhen.« »Sevede sa pKiuhen, in tud velik gnarja du-beia noter. Ampak tistega gnarja na dubeja naš tejatri. Tist gnar more jit vs ke, kjer ga še bi krvau nucaja, ket pr nas.« »A tku je ta reč. Kdu b s tu mislu, de tnorma Sluvenci še druge pudpirat? Nate, tle tistga kuvača, de bote jajca kepil. Ampak merkite, de vam še jajc na uzameja, ke drgod tud jajca hedu ubrajtaja.« K. N. UGANKE 4 Rešitev stebra 1. Predavatelj, 2. koleenica, 3. prilika, 4. stoka, 5. aga, 6. i, 7. oje, 8. mreža, 9. sramota, tO. Slavonija, 11. nepoučenost. V slogi je moč. Kriianica. 1 1 2 3 4 5 | 6 7 8 10 11 12 13 14 15 161 117 18 19 20 21 22 i 23 24 | 25 26 27 I28 29 j j 30 31 32 34 35 |37[ [38 . 40 L 41 42 ' I I 43 44 45 46 47 |> 41 51 52 35 | 54 55 56 57 Vodoravno: 1. del voza. 4. Slomškov rojstni kraj. 7. del voza. 9. žensko krstno ime, 11. kača, 12. osebni zaimek. 13. del rastline. 15. vprašaliia členica, 17. moško krstno ime, 18. prevozno sredstvo, 19. angteika trdnjava, 21. dan v tednu. 23. revščina, 24. poziv, 26. del Rlave, 27. upanje, 28 g t š k i slikar, 30. lUgoslovanski denar, 31. važna listina. 32. morska žival, 33. vodmi žival, 35. suha zemlja. 37. del dneva. 39. vojaško orož e. 41. spoiitev, 42 grški otok, 44 prevozno sredstvo. 46 afri;ka reka, 47 žensko krstno ime. 48 navadni' šlevnik, 50. ilovenski zgodovinar. 51. vzklik veselja 51. rimski pozdrav, 53. osebni zaimek. 54. italijanska reka 56. pritok Donave. 57. del klobuka. Navpično: 1. poljsko orodje, 2. skrajšana vpra-šalna členica, 3. pesniška oblika, 4. velika posoda, 5. italijanska nota, 6. del pohištva, 8. čistilno sredstvo, 10. elas, 11. domača žival, 12. tekočina. 14. gruča snega. 16. kunični izraz. 17. nedoločni Stevnik, 18. znanost, 20. nemir, 22 določen čas, 23. svetopisemski razbojnik, 25. reklamna tiskov na. 27. okrasje 29 svetopisemska oseba, 30. kuhiniskn začimba, 32 del |iohišlva, 34. azijska državica, 35. mamilno sredstvo, 36. časovna doba. 37. poletno poslopje, 38 vprašalnn členica, 40 rudar, 41 škodljiva zajedalka. 42 ima vsak človek, 43. finsko mesto, 45. mesto v Jugoslaviji, 47. svetopisemska oseba, 49. ud izumrlega naroda. 50 rimski denar. 54. ploakovna mera. \ novi lahki kromirani modeli *n drugi cenejši Puchovi izdelki na usodna mesečna odplačila L3UB13ANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: KRANJ • NOVO MESTO - fCUE. Mikleitfeva 2 Gospodarstvo Bolniško zavarovame zaseb. nameščencev Bolniška blagajna Trg. bohv in podp. društva je lelo 1935 zaključila s primanjkljajem 118.488 din, dočim je bil za 1934 izkazan pribitek v znesku 283.431 din. Primanjkljaj za 1935 se bo znižal za približno 70.000 din, čim izvrši Osrednji urad bonifikacijo k upravnim stroškom iz nezgodnega zavarovanja. V največji meri je deficit za 1935 zakrivila težko epidemija gripe, ki se je razširila med članstvom pozimi 1935, doseglo višek marca 1935 in šele kasneje ponehala. Poskusna bilanca za april 1935 je izkazala primanjkljaja za ta mesc 2e 96.177 din, dočim jc bilo za april 1934 izkazanega prebitka 29.516 din. Posledice gripe so se čutile tudi v poletnih meseci', ko je bilo pri številnih zavarovancih ugotovljena telesna oslabelost in izčrpanost, ki se je izrazila v znatni postavki hranorm tndi v poletnih mesecih. Vpoštevati pa je treba, da deluje blagajna — edini krajevni organ Osr. urada pri 36% bolezenski premiji. 42% premija bi dala letno 700 tisoč dinarjev več dohodkov kot jih je sedai in bi bila blagajna aktivna Število članstva je naraslo zaradi prestopa od drugih uradov od 7.188 v ianuarju na 7.726 v decembru. Največ zavarovancev je imela blagajna (v oklepajih podatki za 1. 1934): Ljubljana 3.404 (3.222) z bližnjo okolico, Maribor 1.190 (1.064), Celje 507 (476), Kranj 396 (345), Ptuj 165 (154), Tržič 125 (87) itd. Ljubljana z bližnjo okolico ima 45.8% vseh zavarovancev, Maribor 16.01, Velje 6.82, Kranj 5.33 in Ptuj 2.23%. Glavne stroške v katerih so zaposleni zavarovanci: trgovina 3907, den., zavarov. zavodi 1.018, svobodni poklici 511, tekstilna industrija 499, kovinska in strojna 211, kemična 179 itd. Največ zavarovancev je v najvišjem mezdnem razredu 3.604 (3.410). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 34.22 (34.45) din, kar pomeni zmanjšanje dohodkov za 55.220 dinarjev. Predpis prispevkov je narastel od 4.04 milij. leta 1933 na 4 43 milij. 1934 in 4.7 milij lani. Zaostanki so narasli od 0.845 na 0.98 milij. din in znašajo 14.03% predpisa, kar je znatno pod povprečjem v vsej državi in so pri tej blagajni odstotno zaostanki najnižji. Dohodki in izdatki blagajne so bile naslednji: Dobiček: predpis prispevkov za boin. zavarovanje 4.7 (4.431, obresti 0.056 (0.066), primanjkljaj 0.118. Zguba: hranarine 1.3 (0 95), porodniške podpore 0.1 (0 13), pogrebnine 0.03 (0.04), zdravniški stroški 1.05 (0.98), lekarniški stroški 0.93 (0.82). stroški za oskrbo v bolnicah 0.52 (0.47), stroški za kopališča in sanatorije 0.17 (0.12), zobna nega 0.23 (0.25), upravni stroški 0 5 (0.41), samouprava 0.03 (0.03), prebitek (0.28) milij. itd Bilanca nam pa kaže tole sliko (v milij. din v oklepajih podatki za 1934): Aktiva: gotovina 0.006 (0.024)), vloge v den. zavodih 0.7 (0.84), invenlar 0.08 (0.08), delodajalci za dolžne prispevke 0.98 (0.844), dolžniki 0.7 (0.871, dubiozni prispevki 0.15 (0.15), zguba 0.12 (—) Pasiva: upniki 0.5 (0.54), osrednji urad za zavarovanje delavcev 0.75 (0.54), delavska zbornica 0.057 (0.075), borza delo 0.12 (0.105), račun zaklad za nudenje večjih podpor 1.03 (0 03), lastna pri-hrana 0.13 (0.13 (0.11), dubioza 0.15 (0.15), dobiček - (0.28). Avstrijska vlada pomaga Feniksa Poročali smo še, da je avstrijska vir da na svoji posebni seji sklenila, da bo uvedla posebno kontrolo nad poslovnujem zavarovalnic zaradi primera Feniksa. Ta kontrola v zvezi z drugimi ukrepi obsega 4 zakone: prvi zakon doleča uvedbo posebnega preniijskega registra v življenjskem zavarovanju, drugi ustanavlja zavarovalni fond, t katerega bodo morali plačevati prispevke vse zavarovalnice v Avstriji, in sicer 4% zavarovalnega davka; tretjič zmanjšanje dajatev zavarovalnim agentom iti dolo-"čitev minimalnih premij v življenjskem zavarovanju; četrtič pa zakon o olajšanju osebnih bremen zavarovalnic. Na ta način se bodo zbrala skupaj sredstva, ki bodo omogočala avstrijski vladi, da pomaga Feniksu vzdrževati plačila v dosedanji višijni in da zato pravice zavarovancev ne bodo prikrajšane. Po mnenju strokovnjakov je bila vzrok za zadaje dogodke pri dunajskem Feniksu gotovo prevelika ekspanzija. Pomisliti je treba, da je znašala glavnica družbe komaj 4 milj. šilingov bilančna vsota pa je dosegla na koncu leta 1954 višino 718.5 milj. šilingov Ln je bil torej delež glavnice izredno majhen. Poslovanje družbe pa se je raztezalo na celo vrsto držav. O razvoju Feniksa navajamo naslednje podatke: V povojni dobti se je družba Phonix razvila iz srednjevelike avstrijske zavarovalnice v svetovni koncem z velikimi mednarodnimi posli in je postala v življenjskem zavarovanju tretja največja zavarovalnica na celini. Tako je družba zaradi svojih deloma novih poslovnih metod dosegla, da je znušalo stanje življenjskih zavarovanj pri njej konec leta 1929 66.6% vsega stanja življenjskega zavarovanja pri vseh 9 avstrijskih zavarovalnicah. Take koncentracije ne najdemo zlepa na kontinentu. L. 1934 je znašala vsota zavarovanih glavnic 2.944 milj. šilingov. Ta se je razdelila konec leta 1934 sledeče: 177 (plus 18.44 milj. v primeri s 1933) milj. šil., 265 plus 13) milj. zlatih šilingov, 2.284) minus 51) milj. Kč, 115 (plus 107) milj. poljskih zlotov, 828 (minus 10 milj.) dinarjev 122 (minus 6) milj. pengov, 939 (minus 48) milj. lejev, 226 (plus 28) milj. mark, 286 (plus 17) milj lir, % (plus 10) milj levov, 420 (plus 103) milj. drahem, 109 (plus 15) belg. fr., 223 (minus 1) milj. franc. fr. in 40 dO) milj. švic. frankov. V življenjskem zavarovanju je bil v naši državi Feniks vodilen. Navajamo statistiko za 1932—1933. Po tej statistiki je znašala 1. 1932 skupna vsota zavarovanih kapitalov v življenjskem zrtVarovanju 3.857.4 milj., od tega tuje družbe 2.104 milj., od tega zopet Feniks 901.4 milj. Leta 1933 vse družbe 3.574.1 milj., od tega iuozemske zavarovalnice 1.920.7 milj., od tega zopet Feniks 853.6 milj. Din. To pomeni, da jc znašala vsota pri Feniksu zavarovanih kapitalov 13.9% vseh zavarovanih kapitalov pri vseh zavarovalnicah r državi, odnosno 44.4% vseh kapitalov pri inozemskih zavarovalnicah. V elementarnem poslovanju pa je bil delež Feniksa veliko manjši v primeri z drugimi zavarovalnicami. Ob tej priliki še omenjamo, da Feniks ne objavlja posebej svojega računskega zaključka za poslovanje v naši državi, kakor to delajo nekatere druge inozemske zavarovalnice, ki bi-lancirajo posebej poslovanje ▼ naši državi. — Zanimala bi nas razdelitev njenih aktiv. Ravnateljstvo družbe r Belgradu je izdalo pojasnilo, v katerem pravi, da za nadalnje poslovanje družbe niso potrebni v naši državi nobeni ukrepi. Nov daljnovod Fale. Elektrarna Fala d. d. v Mariboru je projektirala Uredbo elektrovoda visoke napetosti iz Konjic proti Poljčanom in Makolam z odcepi v Zreče, Oplotnico, Tepanje in Zlče. Napetost elektrovoda bo 10.0tX> voltov. Dalje namerava družba zgraditi 11 transformatorskih postaj in pripadajoča kraievna omrežja. Komisijski ogled bo 7. aprila- H R I P O in prehlad moremo preprečiti z — Original = originalnimi hinin-plilllant! od »Amsterdamsche Chininefabriek« Dobe se v vseh lekarnah. Ojl« rti. pod s. br. «79/36 Zaposlenost v februarja Po podatkih Okrožnega urada v Ljubljani je od januarja na februar število zavarovancev naraslo za 14(U na 76.561. Najbolj je naraslo število zavarovancev v gozdnožagarf-ki industriji: za 334 na 5285, v tekstilni industriji za 884 na 13.503. v gradnji cest itd. za 261 na 1S7'2, v industriji za predelovanje lesa za 172 na 316-1 in v industriji kamenja in zemlje za 132 na 3217. To pa predvsem radi tega, ker je radi blage zime gradbena delavnost že oživela v februarju. Letni prirastek (od februarja 1385 na februar 10S6) beležijo: tekstilna industrija za 968, gradnje nad zemljo 629, industrija kamenja in zemlje za 521, kovinska industrija 477, oblačilna industrija 447, gradnja železnic, cesl itd. 401 itd. Večje nazadovanje pa izkazujejo gozdnožagarska industrija za 518, trgovina 57 iu den. zavodi 57. Vinski sejem v Ptuju. Podružnica vinarskega društva v Ptuju priredi 3. in 4. aprila t. 1. visko poskušnjo in vinski sejem, združen s lil. rednim občnim zborom Zveze združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino. Posetniki vinskega sejma odnosno ITI. občnega zbora imajo polovično vožnjo na državni železnici. Oni, ki potujejo iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj, imaj otakojšnjo zvezo na Prngerskem in so ob 9.30 že v Ptuju in ne ob 13, kakor je bilo to do sedaj mogoče. Od 15. marca 1936 je namreč uveden novi vlak Maribor—Ptuj— Koto riba Javna dela. Po stanju dne 29. februarja 1936 je bilo izdelanih detajlnih projektov za 413.2 milij. (31. januarja 382.9 milij.), od česar ie že bilo oddanih na licitaciji 220.6 (201.8) milij. Din. Vpisi v trgovinski regi ter. Miami, družba z o. z., Celje (lesni proizvodi itd.), glavnica 160.000 Din, poslovodja Benedik Marko iz Zagreba; Ogorelc Terezija, proizvod modnih potrebščin, Rigonce, obč. Dobova, okraj Brežice, Vpisi v zadružni register. Delavska tiskarna, r. z. z o. z. t Ljubljani (člani načelstva: Gostinčar Jože, Velkovrh Franc, Stanovnik Aleš, Lavrenčič Niko in Rozman Jože); Dimnikarska gospodarska in podporne zadruga za dravsko banovino, r. z. z o. z. (načelnik Deisinger Srečko v Ljubljani). Potrjena poravnava. Cerlini Katica, trgovka v Celju, za 40% v 10 mesečnih obrokih. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo temle zadrugam: Hranilnica in posojilnica v Dramah, r. z. z o. z., za 6 let od 20. febr. 1936, obr. mera 3% od 14. nov. 1935 dalie; Kmečka hranilnica in posojilnica v Križevcih (Prekmurje), r. z. z o. z., ra 6 let od 20. febr. dalje, obr. mera 2% za vloge do 1. jan. 1936; Hranilnica in posojilnica pri Mali Nedelji, r. z. z n. z., za 6 let od 20. febr. 1936, obr. mera 3% od 30. dcc. 1935 dalje; Hranilnica in posojilnica v Petrovčah, r. z. z n. z., za 6 let od 20. febr. dalje, obr. mera 2% od 18. nov. 1935 dalje; Hranilnica in posojilnica pri Sv. Ilju v Slov. gor., r. z. t n. z, za 6 let od 20. febr. 1936 dalje, obr. mera 2% od 25. dee. 1935 dalje; Kmečka hranilnic« in posojilnica ▼ Smartnem ob Paki, r, z. z n. z., za 6 let od 20. febr. 1936 dalje, obr. mera 2% od 23. jan. 1936 dalje, in Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju, r. z. z n. z., za 6 let od 20. febr. 1936 dalje, obr. mera 2% od 31. okt. 1935 dalje. Dobave Ravn. državnega rudnika Velenje sprejema do dne 8. aprla t 1. ponudbe ia dobavo žei^tne in pocinkane pločevine ter kositra.- li jugosl. olimpijskega odbora. Važni roki pri jav za XI. olimpijado v Berlinu 1930. Znano je, da so prijave za XI. olimpijado veznne na točne roke, ki se ne smejo spreminjati, zalo obvešča jugosl. olimpijski odbor vse interesi rane organizacije o terminih kakor sledi: 1. Splošni termin prijav za vse grane š|»orla ter tekme kakor tudi za telovadne nastope je 20. junija 1936 zn Berlin, a 13. junija pri jug,»si. olimpijskem odboru. 2. Termini za posamezne prijave poedincev in moštev so: Jadranje, lahka atletiko, mečevanje, rokoborba, dviganje uteži, nogomet, hokej, moderni petoboj, košarka, 18. julija a pri jugosl. olinip. odboru 11. julija 1936. Polo 19. julija, a pri J. O. O. 12 julija 1936. Hokomet, biciklistika. streljanje 22. julija, a pri J00 15. julija. Kajak, 23. julija, pri .100 16. julija 1936. Plavanje 24. julija, pri JOO 17. julija. Telovadba, boks 26. julija, pri JOO 19. julij i 1930. Voslanje in jahanje 28. julija, pri JOO 21. jul. 3. Umetniške tekme. Za glasbo in literaturo 1. aprila, pri JOO 25. marca, (stočnsno je poslati tudi delo. Za arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo 15. maja. pri JOO 30. aprila. Dela je poslati do 15. junija, a JOO do 1. maja 1936. 4. Umetni plesi 1. aprila, a JOO do 25. marca 1936. Do tega termina je posinti tudi partiture. 5. Jadralno letalstvo do 1. aprila, a pri JOO do '25. marca 1936. 6. Stanovanja v olimpijski vasi (samo za tekmovalce) do 1. maju, a pri JOO do 23. aprila 1936. 7. Prijave novinarjev. Za brezplačne vstopnice do 1. maja, a pri JOO do 15. aprila. Število vstopnic za novinarje je omejeno in sicer jih prejme samo 10 odstotkov od sodelujočih tekmovalcev vsake države, kar se pravi za Jugoslavijo 10 do 11 novinarskih izkaznic. Vse prijave je poslati Jugosl. olimpijskemu odhoru, Zagreb, Radičev trg 2. DISK: GRAFIKA V DOMŽALAH Danes ob 3 popoldne na igrišču Diska pri-jatcljoka trening-tekma med gorenjima kluboma. Ker sta si moštvi enaki, se lahko pričakuje lepa in napeta igra. Prijatelji obeh klubov vablflenil (iZSP ~ tluibe.no. N« seji TO dne 23. marca t. I. J« hit venlHolraii 7(1 Smurtki klmb Dovje Mojstrana r. porotnik Draifotnir Z. Pavlovič. — Zri mladinsko prvon stvo GZSP v smuku in slalomu, ki j« določeno m 28. t. m. nn črnem vrhu nnd Jesomeami, je določim slednji sodniški zbor, in sicer: telinlnči votla Volčlnl Jo ie, atorter Ravnik Stanko, sodniki na cilju Cop Jakob, NovSnk Viktor lil Lanurns Anton, čnsomertlcn Smo'eJ Albin iu \'a-61ačen Kri«, zaplsnikartca rtnrn.il); Pnrla, j«nitrole Klemene Franc, Vol čin i Helidur. 3ket F., Zn-i-dar Slavko, RnvTiik.nr I,eoT*»ld, Werflrle* Martin In Tri-ler Leopold. V »lučaju slnbeira vremena «e mladinsko prvenstvo v smuku in slalomu ne vrši. -- Ponovno opozarjamo van klube GZSP, ki še niso poravnali član-nrime »a tekoče leto. da isto takoj ptmVijo, nicnr j-ili ls>mo predlagali .T7,<3Z v č-rlniije t* član«:.v«. Zbor lahkoatletskih sodnikov — slu$beno. Po nalogu dol agatoT JLAS-n zn državno oro=s-eountTy prvon stvo, ki bo v nedeljo 5. mprila t. 1. v Tjjnblja.ni se vrši v ponedeljek .10. marca točno ob pol '>.1 i»ri Slamlču važ-na seja zboru, ki se je morajo zaradi sestave Žirije obvw.no in brrapopoJ.no ulrležitl vsi ljubljanski f;t. sodniki, ki so po sklepu sejo zbora dolžni brez. ta-.iemc vsi sodelovali na omenjenem tekmovanju. Bv. opravičilu glede seje v dopisni k.njiprl v knv-nrni l/v-repa, plede tekmovanja pa iy.jomonia v važnih slučajih pri seji JZSS — 7,bor mnii&kih uičteljev, razpisuje tečaj :a zvezne smuške učitelje. Te"'aj se tio vrči! od t,"', aprila do vfttevftl 25. aprila v koči pri Sedmerih Jezerih. Pod- wsa Borza Licitacije: Dne 2. apr. t 1. bo v ltendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija za dobavo olja. kisa, kave, paprike, kavjuib konzerv, ječmena, čaju in cikorije. Dne 15. aprila t 1. bo v Dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska ul. 43 ofertalna licitacija za dobavo raznih vijakov z maticami, raznega železa, impregniranega platna, raznih žebljev, usnja, voska, suhe barve, firneža. terpentina, sikativa, gorske krede, raznih Sopičev ter kisika. Dne 27. aprila t. 1. bc pri Upravi VI. oddelka vojnotehničnega zavoda v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 500.000 kg amonijakovega ln 100.000 kg kalijevega solltra; dno 28. aprila t. 1. glede dobave 70.000 kg konopnene preje, 65.000 kilogramov raznegn zavojnega papirja: dne 29. IV. t. 1. glede dobave 40.000 kg belega parafina In 12.000 kg olja za kamniktit. Dne 28. marca 1036. Denar Ta teden je zjiašal devizni promet na ljubljanski borzi nn štirih boz.nth sestankih 4.842 milijonov Din v primeri s 5.039. 6.506, 5.047 in 5.292 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa Je bilo v angleških funtih. Za italijansko liro (valuto) so denarni zavodi : plačevali 3—3.05. zn dolar pa 49.40—19.90. Po poročilu belgraj*kega tednika >Narodno ! blagostanje* so vse devize na svobodnem trgu malo narasle. Funt notira 250—251 (249.50—250), dolar 5050-60.80 (50.20 -50.50). švicarski frank 16.513—16.60 (16.47-16.55) In francoski frank 8.8450—3.2550 (3.33- 3.35). Curih. Relgrad 7. Pariz 20.206, London 15.165. 15.165, Ne\vvork 306.875. Bruselj 51.87, Milan 24.3, Madrid 41.875. Amsterdam 208.27. Rerlin 123.175, Dunaj 56.30, Stockholm 78.18. Oslo 76.18, Kopen-hagen 67.70. Praga 12.685, Varšava 57.70, Atene 2.90. Caricrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors R.6R. Huenos-Aires 0A1126. Živina Mariborski sejem 27. marca. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 222 svinj; cene so bile sle- ',v«i osLroiua klubi, naj prllmvij« v lo t«.'aj Mun* •lam. ki so »mu*ko lehntvsno (praktično) poginoma t»-\oi.bant, udeleicm u, ki ue bt obvladal vsi' osnovne lilki), Ul vrrt vristi č!»ni, ni imajo v '/.imsfci dobi možnost /11 _učenje smučanja t.er so start najmanj 'JO let. Prijavnim1 ni. Si*ii3*nt odhod un Sedmem Je«orn i» dne 11 april-a po pri h.« ki jutranje«:« vlaka s postaje Bohinjska lUtitrica. Cena hrane Ui prenisiiftO* se isi prav,« isuo objavil*, iinltl sc l>».lo vršili isrtot&iii dne 2fi. tn 'V. aprila. Kandidati, ki nameravajo polagati samo Ur e, :ai-o iirrvk-tlčiie kakor teoretične, morajo biti v ko<\i pr' t-Milniarih Jnz^rth najkasneje dne 'Ji. aprila 7večer, Snzpnm učme bvarime t«r zvezki očni tva/n-t «e dobi proli takodmial 5 illn, i« po*tl 7 din v svemri pisarni. Prlja-i- Je postati najkasneje do aprila t. 1 ne JZSS Zlsir urinskih učiteljev. Ljubljana, Tyr*.evn crsln t. Na /aka-•.-nele prijave se ne Iki motilo ozirati '/. S t'. Tajnik II. Ddfeor za iteedbo \ahkoai\etnkih ileobnjev ima po naloini delegatov JLAS-a važno seju v ponedeljek M. marca točno oh 30 pri 8LamUnim redom: 1. iMtanJe 7,«.pimiika 7^1 ■ 1 n.l'MP' ob*'iiena zl*>ra. 1. ivvro.^tlo fnnjičloaiarjev. 3. VoUteiv islbor« 4 H.t/.iioorn polnoAtevilno udeležilo i.n s tem pokažejo interes 7,n tn lepi ftivirt. S K Crafika. Danes iioramo v Domžalah. OdtKid ob 18 5il 1 irln-vnesrn kolodvora. Prrs Knniiturs siinir*«. Tajrvik. SK Istra — Jetiea. Danes mora hiti I. moAtrvo točno ob 1.1.14 na (rlavnem kolodvoru, larianvo / V.nt< (4Ml cm, zgoraj flrnal sneg. Triglavski dom na Krcdariei: -I"C, lasno, zrna* sn.O({. SmniSkl tečaji K. Stopar. Ilom na Krvaveti: —8:0, !XI em Jruateifn snomenu te pomembne kulturne prireditve. Modna revija je dosegla nepričakovan uspeh ter je tudi dosežen njen namen tudi v vsej popolnosti. Kor je danes nepreklicno zadnji dan prireditve hočemo s tem opozoriti tudi še ostalo javnost, ki Se doslej ni glodala revije, da ne zamudi prilike ter si jo Se dane« ogleda. Nešteto jo posetnikov, ki si revijo po večkrat ogledajo! Raj ni čuda, lepi manikeni, ki uinejo tako lepo pr>'d-nnšati krasne, okusne in vendar nadvse enostavne izdelke naših obrtnikov — umetnikov vzbujajo pravo občudovanje I Modna revija ni namenjena samo bogatejšim slojem. služI prav vsakomur, k n i t i pokaže, kako se je obleči ob vsaki priliki: poceni, okusno tor tako. da obleka pristoja človeku, da sta oseba in obleka eno. Prav vrakomiir je znano kako neugodno se počutimo v obleki, ki ne odgovarja našemu okusu in kroju. Mislijo si: grem in kupim že Izgotovljeno obleko, čevlje itd. Toda ne pomislijo, koliko sitnosti in stroškov hi si prihranili s tem, da si dajo obleko izdelati pri obrtniku ?» svojem ndividunlnem okusu In lastni osebnosti, o bistvo hoče modna revija prikazati in ako bo javnost to znala pravilno razumeti, bo tudi moralen uspeh revije popolnoma dosežen. Se imate priliko, da so ogledate danes to pomembno prireditev naših obrtnikov, ki so jo že tisoči z občudovanjem gledali 1 Popoldanska predstava je namenjena tudi naši zrelejši šolski mladini, kateri posebno priporočamo ogled modne revije! Veljajo znižane cene proti šolski legitimaciji. Opozarjamo tudi naše obrtnike oblačilnih strok s podeželja, dn si revijo ogledajo In tako razširijo ojen delokrog tudi aa Dodeieltfti 2 dni sreče in zadovoljstva brezplačno Vam nudi letošnja velika KODAK prodajna akdja Za eleganten Kodak Junior Z OptlkO 1 S 6, 3 (Anastigmatom) precizno zaporo in automatskim sprožilcem na daljavo boste plačali samo Din 460'— mesto Din 630"— Ta prihranek Din 170*— zadostuje za 2 lepa dneva počitka v planinah ali na morju Izkoristite to edinstveno priliko z nakupom Kodak Junior aparata s Kodak ali Pathč filmom Prospekti glede akcije se dobe v vsaki foto-trgovini Za blrmance in birmanke blago, že od Din 4'— dalje, kupite v Trpinovem bazarju Maribor, Veirinjska ulica št. 15 KONKURS IA IZRADC IDEJNE SKICE ZA NOVU ZGRADU 2BLHZNICKB STANIČE U SARAJEVU Generalna direkcija državnih železnica ras-piaoje utakmieu ra izradu idejne skice za novu tfradn železniške stanice u Sarajevu, pod sledečim ■alovima: Dtakmica je op&ta i pravo na učestvovanje u ajoj imaju svi diplomirani arhitekti i gradjevinski tnženjeri, državljani Kraljevine Jugoslavije i di- ' plomirani arhitekti i gradjevinski inženjeri Rusi. ■of žive n g ranicama ove Kraljevne. Ocenjivački sud sestavijaju: L Pomočnik Direktora državnih železnica u Sarajevu g. inž. C. Milojkovič. 2. Pretetavnik drin6ke banovine g. arh. Dušan Slarčevič. šef arh. otseka. 3. Pretetavnik opžtine grada Sarajevo, inž. M. Popara. 4. Pretetavnik udruženja J. I. A. sekcije Sarajevo inž. M. Skakič. 5. Šef otseka za zgrade Generalne direkcije drž. železnica arh. g. Šmidinger. 6. Arhitekta Generalne direkcije Dušan Ma-nojlovič, viši savetnik Gradjevinskog odelenja. 7. Zamenik načelnika Gradjevinskog odelenja Direkcije Sarajevo inž. g. B. Stojadinovič. 8. Viši kontrolor Saobračajno-Komerc.ijalnog odelenja Direkcije Sarajevo P. Alavanič. Njihovi zamenici: 1. Inž. Anto Bajdasar, profesor S. T. Š. u Sarajevu. 2. Inž. Borislav Golubovid, šef odseka Gradjevinskog odelenja direkcije Sarajevo. " Sve crteže sa prilozima i kuvertom predati u zapečačenom zavoju do zaključno 1. maja 1986 god. Gradjevinskom odelenju žel. direkcije u Sarajevu, ■■oba br. 133. III. spral iii najbližoj pošti, na islu »dresu. Nagrade za ovaj rad sledeče su: Prva nagrada...... 20.000 Din Druga nagrada...... 15.000 Din Treča nagrada...... 10.000 Din Ocenjivački sud može predložiti za otkupe, u ahupnoj sumi od 15.000 Din i neke od ostalih j radova. Uslovi za ovu utaikmicu mogu se dobiti u Beo- : gradu kod Generalne direkcije a u Zagrebu. Ljubljani i Sarajevu kod oblasne direkcije (Gradjevin-*ko odelenje) po eeni od Din 20. Gradjevinsko odelenje Generalne direkcije državnih železnica G. D. br. 145.164-35. Beograd, 9. marta 1936. god. Načelnik gradjevinekog odelenja Generalne direkcije drž. železnica inž. B. Z a k i e s. r. , lavna zahvala Podpisana se zavarovalnici »KARITAS« prav toplo zahvaljuiem za takojšnje izplačilo cele zavarovalne vsote (Din 8000'—-) po mojem pokojnem možu Antonu Bider. To pre-koristno in pošteno ustanovo vsem, posebno pa mani premožnim, prav toplo priporočam. Sinkov tura pri Vodicah, 26. marca 1936 Dlder Katarina, i. r. Pristni zdravstveni liker po receptu g. E Kavčiča priznano najboljše sredstvo proti slabostim, prehladu, pomanjkanju teka, slabi prebavi dobavlja edino veiežganjarna ln rast. destilacija Franc Zaletel Št. Vid nad Liubliarto Natečaj Na osnovu zaključka Uprave i Starešinstva Vatrogasnog saveza Kraljevine Jugoslavije raspi-suje se natečaj za vatrogasnog tehniekog činovnika u Vatrogasnom savezu koji ima odgovarati sledečim uslovima: 1. da je državljanin Kraljevine Jugoslavije i da je jugoelovenske narodnosti; 2. da nije stariji od 40 godina i da je otelužio vojsku; 3. da dobro vlada srpsko-brvatskim a po mo-gučnoeti i slovenačkim jezikom. Poželjno je znanje kojeg stranog jezika; 4. da je fizički potpuno zdrav; 5. da nije odgovarao za krivična dela i da je dobrog vladanja; 6. školske kvalifikacije: tehnički fakultet ill srednja tehnička škola; 7. prvenstvo imaju oni koji su bili flanovi navalno-odbranbenog otseka bilo koje vatrogasne čete; 8. uslove za platu neka svaki reflektant postavi sam. Molbu (bez takse) kao i ix>trebna uverenja dostaviti najdalje do 20. aprila ove godine na adresu: Vatrogasni savez Kraljevine Jugoslavije, Beograd, Kralja Ferdinanda ul. br. 21. Iz kancelarije Vatrogasnog saveza Kraljevine Jugoslavije, Br. 1058, 27. marta 1836 godine, Beograd. Vlažna hiša I litično telo; Uspešno izoliranje proti mokroti, talni vlagi ter proti HiSni gobi, največjemu škodljivcu, izvrši zanesljivo in solidno po preizkušeni metodi mestni stavbenik Hugon CHELL LJubljana - Maurerjeva ulica št. 29 Na zahtevo neobvezen ogled in proračun BANKA BARUCH U, RUE A U B E K PARIŠ (9°) Telef.: Opira 98-15 — Telef.: Opčra 98 16 Naalov brzojavkam: Jugobaruch Pari« % Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lnksenburgn. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi ▼ Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-bargu sprejemajo plačila na naše čekovne račune i BELGIJA: No. 3064-64 Broxelea, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Kupuj domače blago! PRVI APRIL? m - RtSNICA JE poldelene a . . organdy a . . . tobralco a . . frotire vzorčaste crep-marocaine a crep-satain a da dobite Din 9"— etamin 112 cm a . . „ 13"— gradel za madrace a . „ 17"— zavese tridelne a . . . „ 17"— šifon za rjuhe a . . . „ 34"— šifon za kapne a . . . •i 45"— belo za prte 140 cm a Din 15-19 — 65 — 1650 25 — 25— in vse vrste belo blago najcenejše iz lastne tovarne, kakor tudi v veliki izberi vse, kar rabi Vaša družina za domače obleke, šport, in druge prilike najbolje le pri Prodaja tudi na ugodna obratna odplatila. SPLOSNA TEKSTILNA DJ. Narodni magacin Ljubljana, Mestni trg 27 HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rvoistev raznih zelišč m dobi, ako se oživa »HERSAN ČAJ«* mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Fo večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost »HERSAN ČAJA** in to t nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanja mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenm obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gihtn), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenin. „Ker«an Ca J" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: JUUHOSAN". Zagreb. !hjWjaninow 1 K««. 8. St. )«W1 i Am *. VI. mv L Ganghofer: 50 9ui£l Hutotus Roman »Toda, miška, kaj m razgrevaš?« ee je zasmejal Vili »Saj govorim o njej samo najboljše. Resnična umetnical Povrh še mlada in lepa. Vsemu temu res nimam kaj oporekati. Reči sem hotel samo, da je ta nenaden odliod zagonetna stvar. Nihče ne ve —« »Gospodična Herwegh bo gotovo imela tehtne razloge.« »Čuj, miška, zdajle si se pa znebila prav salo-monskel A prav ti vzroki vzbujajo radovednosti Včeraj so prinesli listi po vatle dolge članke, navdušeno slavili odhajajočo umetnico in tarnali o nenadomeetni izgubi. Seveda domnevajo, da se bo omožila. A s kom? En list je ciknil na ime iz visoke aristokracije'. Rad bd vedel, koga je menil.« »Časnikarske marnjel« je dejal Robert. »Če ae tudi za govoricami skriva iskra resnice, nimamo nobenega vzroka, da bi prodajali radovednost. Pravijo, da si je v teh desetih letih svojega gledališkega življenja nabrala lepih dcnarcev. In na žalost se najdejo ljudje, ki s tem računajo, četudi nosijo krono na svojih žepnih robcih. Po znanem vzorcu je ujela plemiča mešane krvi, ki hoče splavati na vrh.« »Ali veš za gotovo, da je res tako?« je vpra-tala Kiti in glas se ji je dušil »d razburjenja. »Toda miška?« sc je začudil Vili. »Odgovori mi, Roberti« Počasi je dvignil Robert svoje mrzle oči. »-Mala ie zabavna. Kako ti sploh kane v glavo, da se vtikaš tudi ti v pogovor o takih stvareh? V Kitinih očeh se je bliskalo od jeze. »O tem, kar vidva imenujeta spodobnost in lepo vedenje, res ne razumem dosti. Menim pa, da hi o damah ne smela govoriti na tek način la i« posebno aa. če ne vesta povedati o njej nič drugega, kakor da jo brez vzreka žalita in sumničita.« Brata sta osuplo zazijala, Gundi Kleesberg je sedela kakoT na žerjavici Vili se je ovedel prvi; stvar ga je začela zabavati. »Glej no, malo pridi-garicol Zares, pri tebi, miška, je šel gimnazijski profesor v izgubo.« Robert je za hip zaprl oči, kakor bi se hotel ubraniti zehanja. »Menda si brala danes preveč Schillerja? Kaj? No, potolaži se, šaljivka mala! Boš že še prišla v pametna leta, ko ti ne bo treba na drobno razkladati, da nam pri takšnih — ti praviš damah, kajne? — pri takšnih damah splošna izkušnja popolnoma nadomešča posebno gotovost. Le pomiri torej svojo razgreto navdušenost! Da bi »e utegnilo katero naših do-brih imen pri tej stvari osramotiti, ee H ni treba bati. Plemič čiste krvi ve, kje je nasproti takšnim damam dopustna meja. Zaljublja sc vanje, če nanese ravno prilika, a se z njimi ne ženi.« Kiti je pobledela. »Upam, Robert, da ti tega ni narekovalo tvoje lastno prepričanje. Kajti kar si povedal, je podlo!« »Toda mBka?« je zajecljal Vili in oči so mu v neprijetni zaskrbljenosti obstale na bratu. Robert je odložil pribor na mizo, da je zazve-nelo. S pravcatim olimpijskim pogledom svojih mrzlih oči je motril sestro. »Zdi se mi, da ne dojemaš popolnoma, kaj govoriš.« Obrnil se je proti Kleesbergovi. »Mislim, da bi morali govorne vaje naše male nekoliko ostreje nadzirati.« Tedaj je pošla tudi teti Gundi trdo preizkušena potrpežljivost. Počasi je nagnila glavo vznak — znamenje, da je ogorčena do dna: »Prvič nisem guvernanta, s katero me blagovolite zamenjavati. Drugič — četudi Kitinih nepremišljenih besed ne morem prav pojmiti, razumem vendar, da se ji opravičeno graja pogovor, ki ni primeren za nežna ušesa, najmanj za uho mlajše sestre,« Robert si je potegnil s servieto čez brke, vstal, pogledal z nedostopne viftine doli na Kleeebcrgo- vo in si prižgal na svetilki cigareto. »No, dosti ! zabave!« Odšei je v biljarnico. Vili si je uprl pesti v boke in se namrdnil: | »Toda čujta, to je pa že več ko neprijetnol« Gundi Kleesberg ga je ostro pogledala, Kiti i je s solzami v očeh molče obsedela. Ko je serviral Fric posladek, je vstal tudi Vili. »Sprehodim se malo.« V obednici je bilo zdaj tiho. Teta Gundi je zbežala s svojo knjigo v pomol k oknu, Kiti ae je samotno opirala s komolci ob mizo, dočim so se v sosedni sobi zadevale med seboj biijardne krogle. Ko se je končno pojavil Tasilo, mu je zletela Kiti nasproti m se ga s strastno nežnostjo oklenila okoli vratu. »Le pridi,« je jecljala, »delala ti bom družbo.« Potegnila ga je k mizi in pritisnila na zvonec. Že je hotel Tasilo sesti na svoj prostor, ko mu je udaril na uho ropot biljardnih krogel. Za hip je okleval, potem se je nasmehnil proti sosedni sobi; ni opazil, da se je Kiti zganila, kakor i bi ga hotela zadržati. Robert je ravno mazal palico, ko je stopil Ta-I silo r sobo. »Oprosti, doslej nisem ntegntl, da bi te po-i zdravil. Kako ti gre?« »Hvala, dobro!« Robert je odložil kredo in si opihaval prste. »In tebi?« »Zadovoljen sem.« -Prav! To mi ugaja!« Robert |e razgledoval položaj krogel: nastavil je palico in meril dolgo. Bil je težaven sunek. Tasilo se je vrnil v obednico in Fric mu je prinesel večerjo. Stregla mu je Kiti kakor mamica svojemu miljencu, ki po dolgi ločitvi ]t prvikrat spet pri domači mizi. 14. poglavje. Pozno zvečer je prišel France iz lovske koče ■ doli v vas. Na rokah je nosil psa, da bi ga oddal I živino zdravnica. J členku se ja zdravi« tnmliaro po- slabšalo. Ko je šel France mimo hiše mojstra Zau-nerja, je čul v vrtu pritajeno hihetanje; uzrl je gosposko Liziko in ob njej mladega moškega, ki se je bil prikril za temen grm, kakor bi ne maral, da ga spoznajo. Lovcu je bilo, kakor bi se zalesketali gumbi uniforme. »Poglej, zdaj si je ujela spet nekega dopustarja!« Domov bi lahko krenil po bližnjici. Hrepeneče »panje pa ga je napotilo na dolg ovinek. Toda ko je šel mimo Brucknerja, je videl, da je dvorišče prazno in vsa spodnja okna temna; samo skozi okno podstrešne izbe je padal v noč snop luči in včasih je zdrknila mimo razsvetljenih šip vitka cenca, kakor bi hodil nekdo neutrudno po izbi gori m doli. France je vzdihnil in stopal dalje. Doma je moral pred vrati nekoliko počakati. Mati je že sipala.. Ko je potrkal, je prestrašeno prišla in odprla — od smrti svojega moža se je vedno ustrašila, če je kdo ob nenavadni uri potrkal na vrata. »France? TI? Jezus Marija, kaj se je zgodilo?« »Niči Čfcto niči Dober večer, matil« France ji je pokazal bolnega Jelenka, zaradi katerega ie moral tako pozno domov, a Horneggerice to ni pomirilo. Njene ostre oči so v svoji skrbi opazile strogo resnobo fantovega obraza. Toda France je našel sto pomirljivih izgovorov. Končno je pobegnil v svojo izbico in odšel drugo jutro še pred svitom »doma, nesoč psa v naročju. Zbudil je soseda, dal zapreči in se sam odpeljal na postajo, kjer je stanoval živinozdravnik. Težkega srca se je ločil France od psa, ki je začel žalostno cviliti, ko so ga zaprli v .bolnišnico' in je videl odhajati lovca. Okrog devete ure dopoldne je bil France spet v vasi. Proti enajstim bi moral z mladimi gospodi nastopiti pot v lovsko kočo. Tako je imel dve uri zase in hotel ju je dobro porabiti. Zdaj ga upanje ni varalo. Toplo veselje mu je zasijalo v utrujenem obrazu, ko je Drišel do Brucknerjevega doma in videl, da sedi Mali z Ančaoo na sončni klopi pred Naznanila Liubliana 1 Produkcija tole Olatbene Matice i* nr«io*«n« ta bo i>o vnliKOuoouth počitnicah. 1 Fantuvulti kroiak mi Kodeljevem bo imel ob JU «v«o rodni sestiuiek. I Kino Kodcljcvo i«ra danaa oh t ■ i dvojju apoied: iKarJo IvavuliLi. (liudoll For«»ter) la «DUik Tut-ptu< (Jo«»e Mojie«) in barvan« sm«£nio». Dane« ob I • Kailo Kaveili- po zniža*« »»toimmi. 1 Zena i ti komunizem j« naslov predavanju, ki k* priredi ženski od»ek HenUpeluriikoga i>ro«vetne»{u drui tvu v ponedeljeik 30. maa-oa ob 8 zvečer t društveni dvorani. Predaval bo g. dir. Ahčin. I Nočno nluihu imajo lekarne: dama: dr. Kmet, 'i'yrševa cesta 41; iur. TruJiow.y ded., Meetui trg 4. i® iur. Isiar, Šelenburgova iilioa 7. — Jutri: mr. Baikar-6KS, Sv. Jakoba trg 9; iur. K*mor, MiKioAičova cesta 30, in iur. Gariu«, Moste. 1 6]o»pejno druilvo krt danske ljubezni »v. Vin-vencija Pavel. ima svoj občni '/.bor v ponedeljek (i. ajvri-io l<«8fi ob B poiK»ldme v ilruStveml posvetov ai niči a« Poljanski cesti 16 /. običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. i Kat. prosvetno druitvo v Sp. Sil hi priredi v ponedeljek :*>. t. m. ob 8 zvečer v aamost. dvorani svoje redno tedensko predavanje. Predavaj bo gonp. prof. Janko Mlakar. 1 ( "ii!. Danes popoldne ob pol 4 »e |ionov i v društvenem domu proslava uMvtarinekoea dne, k,l Je name-njena predvsem 7-a mladino. Vstopnina J« 1» 4 im 2 din. Orugi hraii Dol pri Ljubljani. Prosvetno druitvo vprtaori v nedeljo 5. aprila ob 3 popoldne pretresljivo vojno dramo -A njega ni . .«, ua katero ie danes opo&arjamol Mavčiče. Prosvetno drufttvo ponovi d«,nes ob 14 dramo i« svetovne vojue «Za hrepenenjem po materi«. Mekinje. Tukajšnje Prosvetno društvo vprizorl danes in na cvetno nedeljo oi> pol 4 popoldne v Dru&tv. domu Gregoninovo pa«ijon«ko dramo "V čaan obiranja ... Ker Je pričakovat! vodike udeležbo, ae priporoča prednakup vstopnic v prodajalni PlnhuntnUt r Mekinjah. Sneberje-Zadobrova. Dramatični odeek Pevekfttta druStva vpriaori v nedeljo 5. aprila ob 4 popoldne t Pevskem domin dramo v 5. dejanjih »Deneti brat«. — Vstopnice »o v predi>rod«J4 pri Avftlčm. liiibllmislio gtetlali&fe Za naie brale za mejo l Občni zbor Branibora" Dram* Začetek ob 20 Nedelja, 38 inarea ob 15: Veeela boljo pot. I«rr««i. 0eo« od 10 din navzdol. - Ob 20- Tuje det*. laven. Cone od 10 din navzdol. Ponedeljek, itn. m ar ca: Druiintki oče. Bed A. Torek, SI. marca- Zaprto (generalka). Sred«, 1 aprila: Gosposki dom. Red Sred«. Četrtek, 2 aprila: Juaret in Maksimilijan. Premiera Iflven. Opora Začetek ob 20 Nedelja, 29 marca: Kavalir i roio. Isvee. Ponedeljek, .10. marea: Zaprto. Torek, SI. marca: Zaprto. Sred«. 1 aprilu: Kavalir i roio. Red C. četrtek, 2. aprila: Ajrropos. kaj dela Andula. Red Četrtek. Petek. 3 aprila ob IS: Sveti Anton, vteh taljuNjenik patron. DiJaSka iiredistJuva po cenah od 16 din nevwlol. MiirilMJrsSiC pjMUUe Nedelja, 29. marca ob 15: Siromakom) jagnje. — Ob 30 Majda Globoko zoiiane cerne Zadnjič. Ponedeljek, 30. marca: Zaprto. Torek, al. marea ob 3): Siromakovo jasnje. Red B. Radio Programi Radio Liubliana t Nedelja. 2*. marca. 8 Telovadba (14 minut »a žen-■«*»,. 14 minut za moik« vodi gosp. prot. Marjan Dobov-Sekl — 8.S0 Napoved ftasa, počila, objava sporoua. 8.46 Pevski nastop zbora -Sava«, pevovodja gosip. Anton Vraoko. - Vmes pio6če. - 9.40 Postni govor (gosp. dU Miharl Opeka). - 10 Prenoe oeirkveu« glasbe iz cerkve »v. Ciril« in Metoda. - U III. mladinski kon■ oert Glasbene Matice v Ljubljani — prenoe iz Filharmonije: Komorna glasba im harfa. Sodelujejo: Ljub-ldansKi godalni kvartet (gg. Pran Stamtti. L*> Pfener, Viniko SuSterSič, Gustav Mttller) in gd«. Uubravska Dulka, soloharfiBtka li»bij. opere. N« sporedu so kvar teti, ki so >ib u*i>i»aii ruski »kladaitelji: Itimsti-Korzakov, Lijadov, Borodin, Musorgski, Čajkovski, vmes solistična to6ka na harfi. — 12.30 Naiioved 6asa, objav« »iioreda, obveetU«. - 12J6 Ura l«h.ke oitraike glasbe (tercet -Vosna,). — 16.16 Kar ielite — to dobite (plošfe po željah) — oddaja do 14. — 16 ZviSajmo roilo vi.tnost sailnega drevja (gosp. kig. Skuibic). — 16.20 Pi-nano polje (radijski orkester). — 17 Pomlad na vrtu (gosp. Anton Lap, ravnatelj mestnih nasadov). — 17.20 liadijeki orkester: Verdi, Traviata — fantazija. — 17.40 ItaKvoj slovenske drame XII. I. Uvodno predavanje, II Ivan Caaikar: KraiJ i»e Betajmovi — drama (iava-jaio Mani Nar. gled.). — 1» Napovnd Sesa, poroč.11«, objava sporeda. — lfl.SO Nacionalna ur«: Za zdravje naše vasi (gosp. Zelič ie Belgrada). — 30 Beethoven: Pomladna sonata v F-duru (plo6«e). — 20.15 Prenos cerkvenega ljudskega koncert« iz cerkve »v. Petra v Ljubljani. Postne pesmL — 2L30 Prenos ia Zagreta: Goepin plač - narodni običaj lz Hea-cegovine. — 22 Napoved Aasa. vremenska napoved, poročila, objava ai»-red« — 22.15 Veeeli zvoki (railijskii orkester. Drugi programi> Nedelja, it. marca: Belgrad: 2b Srbeloi večer. — ■XI Siprchod po Bol«iradu. — Belgrad 11: 8 Koncert pla«-boneg« odsek« Jadranske atraie. — 14 JeliAevo predavanje tN«. Ohridskem Jezeru. — 17.45 Parežaniinovo predavanje «Balkanski institut v Bolgradn«. — 22.10 Plesna glasba. — Zagreb: 20.16 Koncert zbor« zagrebSke polifonije — ai Slaparji. — 21.S0 »Gospkn plač«, liercegovin-Ski I*wtjnl običaj. — S2.15 Plasma glasba. — Dunaj: 17.4« Iz mesta niojilo sanj — dunajske melodije. — 20.06 Por-giosov« igra. — 22.20 Komorna glasba 28.20 Slavni italijanski pevci o« pdoSčah. — 34 Olsjanska plasha (iz Budimpešte). — Budimpešta: 17.44 PlsateUeki kabaret. — 20 10 Operetni odlomki. — 22 Ciganska glasba, - 21 Plesna glasba. — Trtt-Milan: 20.S5 Igra. — 2B.14 Celi (rtifini konoert, nato plesna glasba. Rim-Bari: Ml Sim-foničmii koncert (prenos iz Avgiusteja). — 2B.S6 Valen-tejeva opereta »Zeleni «hrimimy«, nato plesna glasba -Praga: 19.10 Voj sip Hebein, dr. Josip Kamušič, prof. Luka Kra mole. dr. Josip Prodan, Anton Roiet: pregledniki: Julij Pahor, kreditni referent Pokojn. zav., dr. Ivo Cesnik, prof. Tone Gorup. Ob koncu je izpregovoril Se g. dr. Fellaeber. ki se je občnega zbora udeležil v imenu kluba koroških Slovencev. Poudaril je, da naše državne oblasti še vse premalo upoštevajo potrebe sloven skega narodno obrambnega dela, zlasti kadar je treba z denarjem podpreti kakšno tako akcijo. Med narodom pa je treba poživiti zanimanje zn našo narodno mejo, ki je ne smemo vzdrževati lam, kjer stoje mejniki, ampak tam, kjer stoje zadnje slovenske domačije. Novi predsednik dr. Voršič je nato zaključil občni zbor s pozivom, da se morajo vsaj v tem delu združiti vsi, ki jim je usoda lastnega naroda pri srcu, ker ta tretjina slovenskega naroda, kateremu je namenjen »Braniborc, pomeni lahko »biti ali nebiti< celega naroda. Za velikonočno streljanje vam nudim varnostne topiče a topovsko detonacijo. kateri popolnoma nadomeščajo streljanje t telaz-nimi možnarji ter izključuje vsako nezgodo. — Topiči normalni po 4 Din za komad, veliki po 6 Din. Cenik brezplačen. — — Pirotehnična tvornica FRANC KOSTOMAJ — GROBELNO Dve žrtvi surovih napadov Celje. 27 marca. Na praznik, dne 2*5. t. m. je neznuni moški napadel v Dobju 52-lctnega dninarja Marka Lesjaka iz Jezerca pri Planini, ko sc je vračal domov. Napadalec je navalil nanj / nožem in mu zadal občutno in globoko rano v levo stran prsi. V vojniku pa je na praznik 25. t. m. napadel neznani moški 57-letnega delavca Franca Lavrinca iz Ljubljane. Napadalec ga je s tako silo udaril s kolom po glavi, da mu je prebil lobanjo. Obe nesrečni žrtvi surovih nupadav :ta v celjski bolnišnici in je tipati, da bosta ozdravili, če ne nastopijo nepričakovane komplikacije. SALDA-KONTfc STRACE - JOURNALF ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD nJ < z. os s NUDI eo 1ZKKDNO UOOUN1H UKMAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBKJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA S IL NADSTROPJE umetno mizarstvo Oglejte si, predno naročile ali kupitel P o h i s l v o po načrtih izdeluje ŠTEFAN KOTER MARIBOR - MLINSKA UL. 29 Knjigovodja - bilancist - korespondent za slovenski, hrvatski, nemški ia ita.ijanaki jezik, rutiniran stilist: dober organizator, hiter strojepisec z najboljšimi referencam išče stalnega mesta za takoj ali pomeie. Ponudbe nasloviti na ..Aloma Company", Ljubljana pod ..PRVOVRSTNA M0C" Zahvala i * Ob nenadomestljivi, prebridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Eeisinptja veleteocuca in posestniku izrekamo vsem, ki so doprinesli rajnemu za časa njegove bolezni in potem, ko je nastopil svojo poslednjo pot, toliko dokazov spoštovanja, ljubezni in vdanosti, svojo najiskrenejšo zahvalo. Prav tako velja naša globoka zahvala vsem, ki so nam v tej težki preizkušnji skušali na katerikoli način lajšati našo neizmerno bol. Naša posebna zahvala veljaj vsem p. n. gg. zdravnikom, ki so storili vse; da rešijo pokojnemu življenje, preč. duhovščini za častno spremstvo, dalje bolniškim sestram v Leonišču za vzorno pozornost, skrb in nego, Okrajni hranilnici in posojilnici, točasni občinski upravi, članom bivšega občinskega odbora, vsem prijateljem in sodelavcem iz vrst trgovskega gre-mija in trgovskim krogom sploh. Vodovodnemu drufitvu, Go-stilničarski zadrugi, godbi Lubnik za žalne koračnice, Sokolu in njegovemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, potem predstavnikom državnih in samoupravnih uradov s predsedniki, predstavnikom raznih korporacij. ustanov in društev, posebno tudi domačemu osebju in končno vsem, ki so počastili pokojnika v tako ogromnem številu na njegovi poslednji poti, nam pa kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje in sožalje. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Vsem, ki ste ga radi imeli in ste z nami čutili, naša najprisrčnejša hvala. Škofja Loka, dne '28. marea 1986. Pmrln Deisingee neutolažljiva eoproga s sinom in ostalimi sorodniki. Naipcisctitei&c zahvale? izrekamo vsem, ki «o naio rafnioe Matiio SpoutovD id. Statenaiucievo v njeni bolezni tolaiili in spodbujali, ji lajšali trpl|enj« tn ji prinašali duhovno pomoč, vtem, ki «o m naie rajnice spominjali z dobro mislijo in be9edo, z molitvami in duhovnimi darili Zahvaljujemo tudi vse, posamezne in korporacije, ki »o prišli na&o rajnico kropit m so jo spremili na poslednji poti. pa tudi vse, ki »o nam ob težki Ugubi kakorkoli pokazali sočutje. Bog plačaj! ipotnovl, 9cnCcnnucc|col Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob priliki nenadomestljive iogube naše srčno ljubljene, predobre, skrbne nuiine, stare mame. tašče, sestre in tete, gospe Motile letos roj. Kos izrekamo naSo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna hvala g. dr. Kancu za Doži-lvovalno akrb in lajHante bolečin, kakor tudi čč. duhovščini in vsem spremljevalcem pokojnice na njeni zadnji poti. Bog plačaj vsemi Ljubljana, dne 28 marea 1936. SloboHo tabilcti ostali Jnsetlragte v »Slovencu" Barve, laki, lirneži čopiči, karbolinej, katran — vseh vrart po ugodnih cenahl — Najboljše blago dobit« pri Branko Snčevii, Maribor, Slovenska ulica iL 8. Nai ljubljeni in skrbni soprog, oče, stari oče, stric in *vak, gospod Jooit Knez novem iiprnunm v pokom j« okrepčan i tolažili rr. ver«, po daljšem trpljenju, boguvdano umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. marca 1936 ob pol petih popoldne u hiše žalosti. Kongresni trg it 3 »a pokopališč« k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica — bo darovala v torek, dne 31. marca 1936 ob »edinih *jutxaj v farni cerkvi Marij in »g« Oznanjenja. Ljubljana, dne 37. marca 1936. Zinka roj. Modtc, Mprotfa; Alton*. Stanko, Radott, Olja, Vladko, L«o, otroci — ter ostalo •ocodstv«. aii V malih oglasih reijo vsaka beseda Din 1*—; ženllovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek u mali oglas Din 10*—. Mali oglasi m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eaokolonska, 3 mm visoka petitna vrstice pe Din 2*M. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- Dražbe lesa Zaftasna državna uprava ra*1a#6ent>i gozdov r Ljubljani, Aleksandrova c«tta 4-11^ proda na dražbi; 1. Pri iamski spravi K«6«vj« ta Strmin: rca. 15. o 5S 03 M < N O = ^ o lmm" 03 C ut z D) 3 0) ■o 3. m "O S 0) s p < pod »Pekovski vajenec« 4441. Trisobno stanovanje i vs«m komfortom in vrtom, oddam z majem mirni, boljši stalni, stranki v novi vili na Mirju, stalnemu plačniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 4324. (č) 2 dvosobni stanovanji parket prltiklin«, in dv« enosobni, v Zg. Šiški, poceni oddam. — Naslov v upr. »SL« pod št. 4509. (č) Stanovanje oddam. Vseljencu nudim zaslužek. - Demšar, Slape 18, D. M. Polje. (č) Trisobno stanovanje z balkonom in vrtom, se odda z majem. Pleteršni-kova 32. Bežigrad. (č) Dve sobi oddam: 1 prazno, kjer se lahko postavi štedilnik, za naj več dve osebi. Cena 200 Din. 1 opremljeno, manj šo, snažno. - Bohoričeva št. 20-1. (č) Lepa mlekarna s« odda. Ponudb« opravi »Slovenca« pod »Ljublja na« št. 4416. (n) Umetni valjčni mlin velik, stalna voda, blizu mesta, se da v najem ali ugodno proda. Ponudbe tmravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št 4408. Lokal pripraven za pisarno, se odda v Tavčarjevi ulici 3. Mlekarna na prometni točki naprodaj zaradi odhoda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4467. (n) Brezalkohol. gostilno m več stanovanj oddam takoj v na|e«n. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4463. (n) Restavracija s tujskimi sobami in gospodarskim poslopjem ter lastno elektrarno, v letoviškem kraju, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov v opravi »Slovenca« pod št 4451. (n) BAHOVEC Lepa delavnica kleparska in vodnoinsta lacijska, v industrijskem kraju, se zaradi smrti odda s stroji v najem. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 4476. (n) Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, katerega uporablja na tisoče bolnikov tudi v inozemstvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz katerih j« Planinka čaj sestavljen, m povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah m to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdravilne sestavine v rastlinah v največji meri. Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim 7 Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivosti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—12 tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s pomočjo Planinka kure. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čai Bahovec za Din 20'—. R»g. s. S2»/M Mlin in posestvo z gospodarskim poslopjem, blizu Kamnika, oddam v najem. Ostalo po dogovoru. — Naslov v npravi »Slovenca« pod št. 4491. ISCEJO: V najem vzamem čevljarsko delavnico na deželi. Ponudbe podružnici »Slovenca Jesenice pod »t. 4484. (m) Trgovino mešanim blagom vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eksistenca 20« 4439. Lokal za špecerij»ko-mešano trgovino, v mestu ali na deželi, z inventarjem, iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« št. 4437. (m) V najem vzamem bližini Maribora majhno hišico z vrtom in vodnjakom. Ponudbe z navedbo pogojev pod »Mirna lega« št. 4482 upravi »Slo-ica«. (n) I Pohištvo i Selim Služkinja vajena vsega dela in meščanske kuhe, želi iti k manjši boljši družini s 15, aprilom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Poštena« št. 4390. (a) Vrtnar oskrbuje vrt v prostem času proti mali odškodnini. Ponudbe pod »Priden« št. 4383 upravi »Slovenca«. (a) 20 letni fant išče službo hlapca, sluge ali kaj stičnega. Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 4435. (a) Kmečki iant priden, ubogljiv , pošten, išče službo hlapca ali kaj sličnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Pošten-št. 4472. (s) Pristav vešč vseh kmetijskih panog, razen vinogradništva obvlada za silo nemščino, vešč tudi pisarniškega dela, vojaščine prost - išče službo. - Ponudbe upravi Slov.« v M-jriboru pod »Zanesljiv«. '") IŠČEJO: Državni upokojenec točen plačnik — išče v Ljubljani sobo in kuhinjo, event. prazno sobo za maj ali pozneje. Ponudbe na Brus, Škofja Loka. (c) Sobo s kuhinjo išče samostojna gospodična v centru Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Drž. uradnica« 4387. Dvosobno stanovanje išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali za maj. Ponudbe oziroma naslov v upravi »Slovenca-« pod -Čisto«. (c) ODDAJO: Stanovanje se odda. Rokova pot 128, Dravlje. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Suvoborska 15 — Bežigrad. (č) Trisobno stanovanje kopalnica, vse prilikline. poceni oddam za maj. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. -4117. Ičl Dvosobno stanovanje oddam za 250 Din. Stožice št. 126. (č) Trisobno stanovanje visoko pritličje, oddam onemu, ki posodi nekaj denarja. 8 minut do šole, cerkve in tramvaja. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Periferija« št. 4357. (č) Eno- in dvosobno stanovanje se oddasta v Št. Vidu nad Ljubljano št. 56. (č) CE0R53 ODDAJO: Parna pekarna v sredini mesta Ljubljane, na najbolj prometni točki - se odda. Potrebna gotovina 125.000 Din. Pers-son, Ljubljana, pp. 307. Advokatska pisarna v centru — 1. aprila prosta. Več v upravi »Slov.« pod št. 4123. (n) z zaprtim selitvenim avtom, z jamstvom in najceneje. Prevažam tedensko enkrat na Sušak. Draga Guštin, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24 — telefon 2509. Sprejemam tudi druge prevoze s to-tornimi avtomobili š) Novo spalnico moderno, ugodno prodam. Linhartova 3 — dvorišče (pleskar). (š) Ženitbe Poročiti se želi dobro situiran obrtnik, 30 let star, z gospodično ali vdovo, ki bi imela svojo hišo ali trgovino ali nekaj prihrankov za razširjenj« obrti. Ponudbe upr. »Slov.« pod št 4308. (ž) izdelovalnica harmonik Mesar s 30.000 Din dote poroči gospodično do 30 let, ki ima mesarijo, gostilno ali posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečna bodočnost« St. 4397. (ž) Mlad posestnik dobro situiran, poroči go-stilničarko ali trgovko od 21 do 28 let. Ponudbe pod Čista preteklost« upravi Slovenca« št. 4444. (ž) Sobe Sostanovalko v sobico k eni osebi sprejmem za 75 Din mesečno. Celovška 53/11. (s) Opremljeno sobo lepo, sončno, z oskrbo ali brez, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4415. (s) Opremljena soba z majhno kuhinjo, se odda stalno gospodični. Rožna dolina cesta VIII. št. 12. Sobo lepo opremljeno, vezano s kopalnico in posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Informacije: Resljeva cesta 18, hišnik. (s) Solnčno in čisto sobo poceni oddam solidni gospodični. Livarska 3. (s) I Automotor i Limuzino Pontiac v izbornem stanju - prodam. Vzamem majhen voz v račun. Vinocet, Vič, (f) Avto Fiat 501 malo rabljen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4350. (f) Trgovina starovpeljana, v velikem trgu pri farni cerkvi, se zaradi smrli odda ali proda. Naslov v upravi Slo-venra ■ nod št. 4399. (11) Motorna kolesa Harlev-Davidson, tovarniško nov, 500 ccm, kompleten, z električno napravo 14.000 Din, a 750 ccm 16.000 Din. Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Davidson in BSA, plinovnikov Amal, Amac, Binks, B & B, Lucas magneti, diname, svetilke, akumulatorji, rezervni del-vedno na zalogi. Štrban Zagreb, Ilica 164. (f) II Živali 11 Dobrega psa čuvaja kupim- - Ponudbe: Jesih Leopold, Medvode. (k) Papige mlade, za učenje, eksotične ptiče, proda ugodno Škof, Gosposvetska 10. (1) FR. LUBAS In sin Ljubljana, Tjršsva o. 36 Gramoionshe PlOSfC, harmonika. Slovensko pstle, plesne llageije Itd. samo po 30 Din Splošno mizarstvo 3. SAJOVJC LJubljana - Hignerjeva uL 13 Solidno - točno - konkurenčno Steznike trebušne pasove, nedrčke za prša, izdeluje po francoskih in amerikanskih krojih atelje Kranjc Terezija, Moste, Društvena ulica 23. (t) IG Preklicujem besede, katere »em izrekla o Jožetu Pavčiču. — Frančiška Zidan, Bizovik. Motorno kolo !DKW 350. malo rabljeno, | naprodaj. Florjančič, Ka-oiteliska 3. I.iubliana Ifl |MEINEL'HER0LDm1 INOCMICE 61MB«. MARIBOR 51 m Klavir dobro ohranjen, naprodaj. Drušlvena ulica 27, v trafiki. (1) V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe: Brezhiben 3400 Center 3642, Čebelar, Čevlji 3174, En tisoč 2998, Gotovina, Ljubljana-Dravlje 2582, Manjše posestvo 3544, Mehanik 4048, Mestna, Mirna stranka 2050, y Mirna stranka 2992, Najboljša hranilnica 2494, Nujno 3876, Okolica 1459, Oprava 2714, Pekarna 4070, Pisarna 3839. Plačam v gotovini 3735, Pohištvo 2158, Poštena 3281, Preprosto 3311, Pridna in poštena 3602, Profe sor - stanovanje 3590, Profesorica 3837, Samostojen vozač 3542, Samostojna 4015, Sončno 3863, Stalna služba 2380. Takoj 3540, Takoj denar 3545, Tri odrasle osebe 4076, Ugodno 3721, Ugodno 3072, Uspeh 3645, Varčna 1819 Velik promet 1681, Velika noč 1936 — 3721 Zanesljiv in toč°n 1362 Zidal za sobo 4055, Zmožnost 3541. (o) Uspešen preobrat V PRANJU FINIH TKANIN Po tem, bo )• po tmhi svetu dosegel odloftllen uspeh, }« dospel tudi k nam ki pomeni «poho, ker |e brc* lofia in mila. Trpotnoot tkanin j« mnogo veftja! Prsn> )e udobno, hitro tn pooonl! Da ta« ▼ aajtril ■tadenAnM ta i(M>Mja W« ■H U TBJCK. Morita pnlM mMm DcMto v mU |i«(isn«fc >«B» rW * .iliih ktafMB, k|nU • Urad fe e ■ ■ ■■■ Jaiml ■i H^VTflH ■ m^^mV^Kmamm. Naprodajt Dvonadstropna nova bife | potom 140.000 Diu; dve enonad-stropni rili (Bežigrad): 380.000, 115.000 Din. Več | Nasveti trgovskih hU » centru: 210.000 , 350.000, 480.000, 1,100.000. 1,600.000, 1 mi Ureditev dolgov sodnih ia izvensodnih poravnav. v konkurcnih zadevah in vach drugih trgovsko - obrtnih poetih. Strokovne knjigovodske liion 900.000, Stanovanjske revizije, sestava in aero- bike že od 60.000 Din naprej. Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1. (p) bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog m plasiranje iatib. Vsi posli kmečka zalčHe. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna Lojze Zaje, Enostanovanjsko vilo I Ljubljana, Gledališka ul. 7. poleg tramvaja prodam za | 75.000 Din. Naslov v upra-• Slovenca« pod štev. 4462. (p) I Stavbna parcela 400 m', poleg Mladinskega doma, Kodeljevo, naprodaj- Vprašati: Tyrševa cesta 9/IL (p) Telefon 38-18. 130.000 Din. 6000 m' vrta, garaža, ribnik, najlepša lega. Jerko Jožs, Stožice | radi poravnave vaših dol- 5t. 197. (P) gov s hran. knjižicami, se obrnite zaupno le na kon Prodam ccsijoniron stavbno parcelo 500 m\ Bfnino kom zavod, Ma- prometnem kraju - | _ -Kralja Petra oesta. Več Posestva Enonadstropna hiša s vrtom, nova, ob glavni cesti v Zagorju, primerna za vaško obrt, naprodaj. Pojasnila dajei Kovač Martin, Zagorje ob Savi H. 159. (p) Poscslnihl kil, viL, pareet ia posestev, ae trudit« s« sami s prodajo, zanpajte se meni in prepričsli sc bodete o »o-iidnosti, kakor ie mnogo drugih do sedai. Prlstavec franfe Nakup m prodaja nepremičnin, Ljubljana, Erjavčeva e. 4a, Tsiafoa 23-81. Nasproti dram. gledaliMa. Indnstrijsko zemljišče v gorenjskem mestu, 1 ha, 60 a, vodna moč, razne stavbe (hiša. neizvršena večja zgradba itd.) — aa poceni prodajo. Želje sporočite opravi »Slov.« pod »1930 »t 4354 v svrho direktnega dogovora. (p) 200.000 Din posojila Parcele na Jesenicah L (joto*«,!, potrebujem na » ntaki ceni naprodaj. milHoosko premoženje. -nformacije daje Rekar, | Ponudbe opravi »Slov.« Ljubljana, Gledališka uli-13/H. (p) ^epe stavbne parcele sončne, naprodaj. Wester, Kmetske za 35.000 Din m Hradeckega cesta 8. (p) Hiša z dvema sobama, kuhinjo, velikim vrtom, skuj 1760 m', naprodaj za I 38.000. Potreban kapital 25.000 Din. Cernko, Brezja 51, Maribor. (p) 41.000 Din prodam najvišjemu ponudnika. - Ponudbe upravi »Slov.« pod Ljubljana« št. 4346. (d) Vse denar- e posle nakup m prodajo vrednostnih papirjev, Dvostanovanjsko hišo »novčevanj« visokopritlično, — veliko terjatev pri denarnih za-palmo, oleandre in druge vodih, menic in čekov. Prodam gostilno na Gorenjskem, » posestvom, ali oddam v najem. — Informacije daje Sešek, Medvode 16. (p) Posestvo obstoječa iz 3 njiv, vinograda in sadonosnika, pripravno za rejo 2 krav, na zelo prijaznem kraju, 15 minut od poeta je Poljča-ne, poceni prodam. Ko privntk Kari, Poljčane. (p Stavbno parcelo 500" m. na zelo lapem kraju, prodam. Aljaževa H. 8, Sp. Šiška. (p) Hišo z velikim, lepim vrtom, v Zg. Hudlnji 85, Celje — oddam v zakup za daljšo dobo, posamezno po stanovanjih ali skupno takoj. Dopise na Bleyer, pošta Lnče. tp) Enonadstropno hišo gostilno, mesarijo, tra flko, Hlevi in drugimi go spodarakimi poslopji, nji ve, sadni vrt itd., pod ceno naprodaj pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slov. pod it 4124. (p Hišo ■ dvema stanovanjima (po 3 soba), s pritiklinami in velikim, lepo urejenim sadnim in zelenjadnim vrtom - ugodno prodam. Stožice 145, odsek Ljubljana. (P) Prodam novo hišo 4 sobe, kuhinja, klet, dr varatca, hlev, lep vrt, njiva M. Hiša Moji ob okrajni cesti. Pripravna za obrtnika ali upokojen Cena 60.000 Din. Helena Rožič, Družrnirje H. 53, p. SoAtaaj. (p) Nova hiša dvostanovanjska, v Stoži-eah 114a, v prvi »lici ca fotografom Lampičam — naprodaj. Več pove lart nik istotam. (p I Več stavbnih parcel krasno ležečih, v Gor. Rad v »nj ti, prodam pe 1 6 m'. Prvovrstna zemlja. Rvrpert Lipnik, Gosp« nli ca 33, Maribor. (p Dvostanovanjska hiša t Framu pri Mariboru, sadni m zelenjadnl vrt, elektrika, gospodarsko poslopje, ugodno naprodaj. Vprašati; Saria, Maribor, Gosposvetska 13. (p Naprodaj dobro znana gostilna »Frangeš v Hočah, v ne posredni bližini Maribo ra, na izletni točki, z le pimi, velikimi prostori. Interesenti naj »e obrnejo na trgovino Rečnik, Hoče. Večje posestvo blizu glavne ceste, farne cerkve, žel. postaje, pro dam, tudi deltvo. Javornik Grosuplje. (P Prodam z gostilno, pekarijo hišo in z inventarjem, sredina Ljubljane. Naslov v uor. »Slov.« pod št. 4341. (p Hišo z dobro idočo gostilno, tik kolodvora, v zelo prometnem industrijskem kraju blizu Celja, z električno razsvetljavo ln vodovo dom, ugodno proda zaradi selitve Adrinek, gostilničar, Store pri Celju, bi Dve lepi stanovanjski zidani hiši RuSab naprodaj za 60.000 Din. Naslov v upr. »SI pod »Lepa lega« 4315. (p I Hišo-vilo v Ljubljani aH okolici ku pim. — Cenjene ponudbe prosim pod Šifro »Ne pre veliko« štev. 4477 upravi »Slovenca«. (p Prodam parcelo z njivo ca 8000 m ▼ Lescah, ob glavni cesti in železnici. — Naslov upravi »Slovenca« pod št. 4403. (p) Lepo parcelo nasproti nove IH. gimna zija prodam. — Naslov ■ upravi »Slovenca« pod H. 4388. (pi Krasno vQo novo, donosno, tik centra najpopolnejši komfort prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Strogo solidna« it, 4478. (p Hišo ▼ Kamnika enonadstropno, prodam za 37.000 Din. Fr. Vavpetič. Majhno posestvo Manjša hiša v neposredni bližini Tabo ra se radi bolezni proda Ponudbe na upravo pod »Vrt« it. 4450. (p) Vlagatelji Veliko novo hišo Črnučah prodam radi ureditve vaših jatev — in dolžniki ter- Voakovrstao zlato kupuje po aaiTiijib senah CERNE, rnvstfr, Lmbhans Wolfovs oboa it. J. Revolver dobro ohranjen, srednjega kalibra, poceni kupim Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni uslužbenec« tt. 4473. (k) 2ago venecifanko, rabljeno (tndi samo železne dele), za premestitev, kupim. Ponudbe na: Leo Paulin, Ljubljana, poštni predal št. 362. (k) krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. kovno in vestno izvric-poizve v 'podružnici | va"'e- Za odg"™-" 3 Din Slovenca« Jesenice, (p) pod »Neobremenjeno« št. 14270. (d) Vlogi Foto-aparat star, rabljiv, ali objektiv, kuipi Kralj, Zavrh, Troja ne. (k) rože za vrt — prodani Domžale, Bistriška 4. (p) I Vila večstanovanjska, z vrtom, dobrim donosom, ugodno naprodaj. Deloma knjižice, deloma gotovina. Ponudbe upravi »Slovenca« I strokovno in strogo solid- eskont in reeskont, posojila kompenzacije dolgov, kon-vertaciie, Srečke drž. razredne loterije i z v r i o j e pod »Ugoden nakup« 4492. št. (p) Stavbno parcelo na dveh cestah v Ljublja- I Gledališki ni, prodam. Ponudbe upr | Telefon 38-10 Slov.« pod »22 A« 4506. no Bančno kom. pisarna RUDOLF ZORE LJUBLJANA ulica štev. Sl^ro Halo, zlato zobovje in srebrne krone kupujem oo na>viiiib dnevnih cenah A. KAJFEŽ ur ar Ljubljana, Miklošičev« 14 Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe: I. Kova- čič, buffet, Kranj. (k) IJj Davčne zadeve, pritožbe, prošnje za odpis za obročno odplačevanje davkov, davčne olajšave Davčna poslovalnica, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,'L Knjižico Lepo posestvo Kmetske ^ju^e ljtlb. s hmeljskimi nasadi, hlizu ljanske za 66.000 Din — trga in železniške postaje I prodam najvišjemu po-- naprodaj. Naslov v vseh nudniku. Ponudbe upravi upravah »Slovenca«, (p) Šeststanovanjska hiša s sadnim vrtom - ugodno naprodaj. Naslov v upr. SL« pod št. 4352. »Gotovina 66« (4) Slov, št. 512. Ugodno prodam hranilno knjižico Ljubljan- V Mariboru pod ske kreditne banke, vred- (p) no 154.000 Din. J, Tomšič, Budganja vas, p. Žužemberk. Pojasnila v trgovini Tomšič, Sv. Petra cesta 38 Večje hiše trgovske in stanovanjske, z dobrim donosom, v Ljubljani in na periferiji Lepe vile , , eno- ozir. dvodružinske, Denarne zadeve komfortne, po ugodnih ce-bančne, hranilniŠke in po-1 nah, hipoteke za prevzeti, soiilnlške terjatve vseh denarnih zavodov, vred Posojila na vložne knjižice dniej Slovenska banka Liubliana. Krekov trfl 10 Pripravne hišice nost. papirje, Vojno škodo | za upokojence, po nizkih cenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah in veli kostih, ugodne lege. Stavbne parcele centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. Parne stroje hladilne naprave, kom presorje, bencin in Diesel motorje, elektroinstalaci je itd. montira m poprav lja V a r i • k , elektro in :tro)no podjetje, Domžale ,ob. — Zaloga elektro-potrebščin. (r) CENIK IN VZORCI ZASTONJ Wertheim blagajno težko 300 kg • prodam. Sitar, Skofia Loka. 0) Kolesa boljše vrsta, od 700 Din naprej, ter ve« dele za kolesa, kupit« po konkurenčnih cenah samo pri M R. Plevel, Preska pet Medvodah. (1) m Kolo »Adler« noro, 3 prestave, Boech razsvetljavo, prtljažnik — ugodno p roti a Žirovnfk, Tavčarjeva 6. (1) Hišni posestniki! Najfinejše barve lake dobite po najnižjih cenah pri R. Hafner, Ljubljana (Šiška) Celovška c. 61 Kmetje pozor! Uspešno uredi gospodarske razmere, uvede kmečko zaščito: Gospotlarsko-pravna pisarna, Ljubljana, Selenburgova ul. 7/1. (r) Naznanilo Podpisani naznanjam, da odprem dne 1 aprila 1936 trgovino špecerijskega, ko lonijalnega, delikatesnega in raznega blaga — na Smartinski cesti 24, v lokalu blvie kavarne Viadukt v Ljubljani. Vljudno se priporočam ter jamčim za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah. Na zahtevo dostavim blago na stanovanje. Točno plačljivim strankam tudi proti mesečnemu plačilu - Sirca Viktor. (r) nakup in prodaja izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knji žice in hranilne knjižice na vknjižbo Uvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive na svete in informacije glede naložbe kapitala v go tovini in hranilnih kniižl cah dobite edinole pri pooblaščeni Bančni pOsl.i u .. ,_,,w, pisarni Alojzij Planinšek v Hranilno knjižico Ljubllani, Beethovnova ul Kmetske posojilnice v Ce-14/11. Telefon 35-10 Za nju, prodam ali zamenjam Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskerln Sv. Petra cesta 14. (1) Za vellkono2 Samoveznioe, svilen« Oln 8- Naramnice za dečke Din r- Naramnice za moške f Din Molk« podvez« od Din » - Fftsportna OKA l u IM A" - Maribor Sadno drevje jablan«, hruike nizke, breskve — oddaja drovesnica Vinko Strmljan, Sava — Litija. 0) Ia orehe cele, 50 kg 340 Din — Ia ledrca 5 kg 105 Din — franko vsaka postaja — razpošilja G. Drechsler Tuzla. (1) Ugoden nakup volnenega blaga za moške in žensk« obl«ke in svile se Vam nad i državnim uradnikom tndi oa obrok« - pri Oblačilnici Slovenijo Ljubljana, Tyrlevn e. 29 (hiša Gospodarske Zveze) Do prokllca proilalatno blago deloma tndi na branilo« knjt-■Slce ftlanle Jadratn« Zveze. Dve gnjati (šnnld) vsaka po 10 kg, prodam po ugodni ceni. Rožna dolina, Cesta II. it 41b. (Q Otroški voziček globok, po zelo ugodni ceni naprodaj. Poizve se Predovtčevs ulica K- 15. Kdor pošlje iODin v znamkah dobi poitnuic prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katoro j« Izdelano z vložkom za sliko ali fotografi|o. D. Stncin, tovarna ogledal, Maribor. Živinorejcem priporočam kot izvrotno krmilno sredstvo ječmenove tropine z dodatkom sladkorne melase. Stalno svež« v zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (1) posteljne mrež«, železne zložljive postelj«, otoma-ne. divane tn tapetniik« izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapet nik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha u modrec« in blaga za prevlek« pohištva Orehova jedrca od 5 kg naprej razpošilja franko Desider Goldgru-ber, Gračanica, Vrbaska banovina. (1) Dvosobno stanovanje oddam ulica 11 majem. Janševa ni 4000 kg sena sladkega, govejega, prodam blizu L|ubljane. Naslov v uprsvi »Slovenca« pod *. 4335. (11 Otroški voziček modern, ».korai nov, tigod-no naprodaj. Dolenjska c. M. 10-1. ni Zaradi selitve prodam več panjev čebel. Vrbič, SodraJica. (1) Štanc mastna prav dobre ohranjena, i vsemi pritiklinami — po ugodrtii ceni naprodaj — Uporabljiv« |« hidi za prešo. Erlah Marija, Bistrica 52, p. Tržič. (I) odgovor znamko. Vlogo 20.000 Din Posojilnic« d. d. v Celju, kupim proti gotovini. za knjižioo Celjske posojilnice. Naslov v podruž. »Slov.« v Celju. (d) Kompanjona Jurij Anderlič, Plat, Ro- z denarjem, za dobro pod-gaika Slatina. (d) letje, ki bi sodeloval kot potnik, sprejmem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »77« št. 4505. M) Vinogradno posestvo arondirano, z velikim sa-donnsnlkom, gozdom In poljem, na lepi legi blizu novozgrajena hiša, blizu Brežic, se radi družinskih bajdinske postaie, tik ve-1 razmer ugodno proda. M. Jožef. Turniše, p. Ptuj. (p' neja 53. like ceste, proda Vnuk Zabka, Ljubljana, Sv. Jer- Kompanjonko s kapitalom iičem; upo-števam tudi knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kompanjonka« 4500. Iščem družabnico za trgovino z 10.000 do | Kdor ima 15.000 Din gotovine, ali rodajalko s kavcijo. — Udir, Preddvor. (d) nai ponudi z vzorcem vrtnarstvu Korsika, Vrtača 3. M listnato zemljo Iščem družabnico za trgovino z 10.000 15.000 Din gotovine. prodajalko s kavcijo. Jahalnega konja deloma za vprego, kupim |p) M. Mair, Preddvor. (d) Luč«. do ali — I Ponudbe s ceno na: Logar Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 Klobuke moške, domačega izdelka, Vam nudi po konkurenčnih cenah pri Berniku, Tyrševa 12 (Dunajska cesta). Sprejemajo se vsakovrstna popravila. (1) Vrtnice plezalke lepih sort In nizke, veliko-cvetne, okrasno grmičevje, trajnice, grozdičje, Am-pelopsis, rnbarbaro, nudi Ložar, Ljubljana, Rečna ulica 6. 0) Vrtnice nizke, v najnovejših različnih barvah proda Bre-celnik Ivan. Velika čol- Vozovis dir« na vemeteh, za enega ali dva konia. — različni, ročni in za konjsko vprego, naprodaj. Cene ugod-nel V račun vzamem tudi les. — Terlego Matija, Sv. Jerneja cesta. Ljub-ljana VH_ P) Otroški vosiček modern, popolnoma nov, naprodaj. SuSteršič, Slap-ničarjev« 7, Moste. (1) Prodam zofo in kuhinjsko kredenco. Kongresni trg 7, drugo nadstr. (1) Otroška posteiPca dobro ohran|ena, naprodaj Beethovnova 13/1 — levo. d) Otroški voziček dobro ohranjen, globok — poceni naprodaj na G Unčah cest« IX, »t. 24, Lluh-ljana. — Ogleda se lshko vsak čas. (1) Gasilske opasače predpisane, izdeluje najcenejše Iskra Franc, jer-menar, Vič 16a. (1) lk) nareka ulica 21. 01 Vrtnice visoke, plezalke in žaluj-ke. kakor tudi raznovrstne trajnice prodaja P o 1 š » , Mala vas 40. Ježica. 11) Pozor irizerji! Imam naprodaj več najmodernejših aparatov za trajno k od ran j« s transformatorjem 24 voltov In s 30 grelci. - Prodam po jako nizki oetil. - Viktor štraus, Kranj, Blejska ee-sta 17. (P Semena vrtnih Jagod mesečark. kater« rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- rs fiolllja vrtnarstvo Jemec van, Maribor. (I) Vrtne jagode mesečarke, 100 sadik M Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (I) Vrtne jagode običalne, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Dki - razpo Cilja vrtnarstvo Jemec Iran, Maribor. (1) Vrtnic« nizke, vellkocvešne, v krasnih barvah. 10 grmičkov 60 Din, visok« I komad 15 Din, plezalk« in polvante 1 komad 6 Din, razpoiilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (1) Več tisoč kg pese prodam. Cerar Teredja Domžale. (1) Naprodaj pod lastno ceno reč spo-mladan. dekliških oblek plaščev, Šolske halje, kakor tudi damske obleke Istotam naprodsi nova iz-vesna omarica. Stritarjeva 7/UL (0 Bukove cepanice suhe in zdrave, proda na vagon« po 1050 Din la portaje St. Jani n« Do L, graičtaa Boitanj, p Bo-itanl. (5 Pletilni stroj znamk« Popp, 8—TO, da|. -Kima ver Mari|a, Utik 15, p. Dobrova. (Q Zanesljivo haljiva semena poljedelsko orodja in špeceri)o JOS. JAGODIC Celje Olaval trg. OaUm Mizarji! Okov|« za stavb« in po-hittvo, klej itd., izb«rete najceneje, tudi prepis na kn|ižice, pri »JEKLO« Stari trg. Cepljene trte Žametna črnina, modra franktnja, bela in rdsča žlahtnlna, naprodaj. Trst-nics Frle Janko, Svibno, p. Radeče pri Zidanem mostu. (1) Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m pritna oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina. žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter .Paket serija P/L 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. VINO prtstno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Sadno drevje visoko in pritlično, agres, ribiz, lepotično grmičevje, japonske dišeče potonke tn vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj, Vič. 1 Svete najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Deški športni čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom Dekliški čeveljček iz govejega boksa z lepim okrasom 2967-44600 Nenadomestljive sandale za toplejše dni, z usnjenim podplatom in gumijasto peto 58*1 -64805 Za deco čeveljček iz najboljšega laka 4844-24 Lakast čeveljček z okusnim okrasom iz kačje kože 1937 68022 Močan in praktičen čevelj iz govejega boksa z elastičnim gumijastim podplatom 2695-16 Za pomladanske izprehode naše udobne in moderne troter-čeveljčke 1637-44742 NAJNOVEJŠI MODEL, čevelj iz najboljšega telečjega boksa s perforiranim okrasom in širokim robom 6622-44709 Za živahne dečke iz najboljšega telečjega boksa z usnjenim podplatom Emian& Arhar - ŠT. VID I V Stalna razstava ■"v«.: Si? Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji. - Ogled tudi ob nedeljah. Tinček in lonček kot detektiva 20. Janezek pripoveduje. Ko je prvo presenečenje minilo, je Tonček pobaral: »I, za božjo voljo, Janezek, kako pa si prišel sem? Ali te niso razbojniki ugrabili?« »Seveda so me!« je ponosno odgovoril Janezek. »Povedal vama bom na kratko, kaj sem doživel. Torej ko me je moj zvesti in ljubi prijatelj Tinček tako lepo pustil v stolpu na cedilu in vzel lestev s seboj---« »— — — sem začel v svoji stiski na vso moč zvoniti, da bi priklical ljudi. Tedaj pa sta me nenadoma zgrabila dva neznana moža in me zvezala.« f v vseh izbirah se dobe pri tt. (Remec-Co. Duplica-Kamnik Solidno! Poslovalnica Ljubljana Kersnikova ul. 7 CenC fitneMef 1Vrini stoti V naše hiše za naš denar Zahvala Za iskrene dokaze sočutja povodom smrti naše ljubljene, dobre Minke se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo g06p. proti Djordje Budimiru za v srce segajoč govor pri odprtem grobu, policijski direkciji Ljubljana, orožništvu D. M. Polje za njihovo dobrohotno pomoč, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem, ki 60 nam v teh težkih dneh stali ob strani. Kamnik- Ljubljana. 28. marca 1936. Valter Stuzei, dentist-tehnik, soprog; Viktor in Matilda Stuzzi. tast in tašča. + V globoki žalosti naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl gospod Franc Ponih v soboto, dne 28. marca 1930. previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v ponedeljek ob pol treh iz hiše žalosti v Beethownovi ulici na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca 1936. Marija, soproga; Leopold, sin. tmm wz7x&mmmmnmMm moSklh 1 kamgarn Spori In delavskih oblek, pumpartc modnih hlač letnih Joplčev Trench plaSčev pomladnih plaišCev, Hubertu« plaSčev otroških mornariških in Šport obleke tirolskih hlaCIc ln pumparlc. // kupuj mmmm ABOZA prinaša za velikonočne praznike največjo izbiro: ▼ ..ABOZI g Maribor: J. PrCŠSC, Glavni frg N. Hotnih, Grajski trg (Kino palafa) Celte: Drofcnitt, Kralja Petra cesta 11 B io VI s iUMAMtfttttMUMUtt si oskrbite čimprej pri pooblaščenem prodajalcu srečk drž. razr loterije Bančna poslovalnico BEZJflK, Maribor, gosposkd 25 Prihodnje žrebanje bo 6. in 7. aprila 1936 Zahvala Vsem, ki ste oh smrti naše ljube rajnke gospe Antonije Hertliška roj. Bonač z nami sočustvovali, ki ste blagopokojnico v njeni težki bolezni obiskovali in jo tolažili, ki ste njen spomin s cvetjem in dobrimi deli počastili ter jo v mnogobrojnem številu iz mesta in z dežele spremili na njeni zadnji poti, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo tudi zastopstvu Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. z g. ravnateljem in generalnim tajnikom dr. Cirilom Pavlinom na čelu, za častno udeležbo pri pogrebu. Javno zahvalo smo nadalje dolžni gg. zdravnikom: specialistu dr. Spornu, dr. Jamšku in dr. Bonaču za njihovo neprestano skrb in požrtvovalni trud, ki so ga posvečali naši dragi rajnki med njeno dolgotrajno boleznijo. Tudi čč. sestram veljaj naša topla zahvala za negovanje, obiske in za sipremstvo. Ljubljana, Vevče, dne 28. marca 1936. Žalujoči ostali. Izdajatelj: Ivan Bakovee. Urednik: Viktor CenčiJ.